ChJctgo, Uln četrtek, 23. epHle (April 23)t 1025, 8TEV.—NUMBER 96 MBriaMB Prsdaedalk" Je prvi, U J« videl In sMAal samega eebe ne platnu. . VVaahington, d. C. — Radio v Beli hiši je v torek zvečer pobral fonofilmski govor predaednika Coolidga v New Yorku. Predsednik je torej slišal samega sebe is daljave več sto milj. Wsw York, N. Y. — Fonofilro, ki predstavlja predsednika Ooo-lidga na govorniškem odru in rspfoducira njegov glaa, je bil isveden v torek svečer ns pojedini urednikov in sslošnlkov v Wer's Clubu. Fonofllm — nova nnejdba. kl prolsvaja govoreče slike — Je bil vsot pred enim tednom v Beli hiši. Predno je bil fo+ofilm odposlan v New York, je l>il Coolldge povabljen, naj si oglsds in čuje samega sebe. Predsednik se je odsval in bil je zadovoljen. Fonofilmski govor je bil obenem razširjen po radiju, tako da so gs slišali po vssj Ameriki. Irtk« tvobodia država taji glad ljudstvo strada. da jr JOJ. 2* pet in sedemdeest let nI bilo Praški listi poročsjo, da eta An, gllja in Francija dovolili sko-nomsko sdrušltev. Prage, 22. spr.—Cehoslovaški listi poročajo, da so politiČarji v Avstriji in Nemčiji prejel* zagotovila iz Anglije in Francije, da ententa ne bo nasprotovala ekonomski združitvi Avstrija in Nemčije. Načrt za tako zdntfj. tev pride v kratkem pred ligo narodov. Češki listi dolže Th, gleške bankirje, da pritiskajo pa zavezniške, vlade, naj dqn|i Nemčiji gospodsrsko aneksijo Avstrije. *. ZENA ZASTRUPILA OBEM 06EB. Med njimi so tHje njeni otreel. —— ' -v i 8t. Peul, Neb. — Zena Ems-nuel Sorensons, stara 28 let, je bila aretirana na obtožbo, da je zastrupila osem oseb, med katerimi so trije njeni otroci. Kratka zdravniška preiskava je dogna-a, da žena ni pri zdravi pameti. Prva oseba, ki je bila žrtev njene blaznosti, je bil njen prvi soprog Joe VVelgman, ki Je umrl dne 20. septembra 1920. Preiskava proti umobolni morilfi je pričela nekako pred tremi tedni. Pri nji je bila neka prijateljica na obisku in nepričakovano so krči pričeli viti dvs njena otroka. Preiskali so silno otrok in kemičar je izjavil, da so otroci zaužili strup. Nato Je sledila a-retacijs Borensonove In zdravniška preiskava, ki je dognala, da je morilka umobolna. Odmevi port«*fafce revoHe. Lisbona, 22. apr. — Vsi vojaki lisbonske posadke, ki so zadnjo soboto prisostvovsil 24-urni revoltl. so bili danes odslovijenl is armade. Zbornica je sklenila, da obsedno stanje ostane še nekaj časa t moči. Vojni minister Rocha je podal ostavko. r m PRO OLASIM) SLOVENSKE NABODNK PODPOSlfK LAtwwA mjoinmmMw trnovi m ronroa** J Cn» okUmo* po dogovoru. Upkopiol aa n« vranjo. Naročnina: ZedlnJens država (izvrn Chteago) $6M aa Isto. |BJO sa pol lota in $1.26 aa Uri bmaaaa; Chkafo ta Ciaero $6.50 na lato, 13-26 m pol bla. |tJI aa tri pnaro, to aa taoino»>M^yn jiM. Na«lov aa vaa, kar lam stik a Uatoms "PROSVITA" UI7.M I*. ImUA Al "THE Orfaa Ovud br Um flovaate lffl»»al BaaafU teiljalnoet pri delu pdtota, kar ima za posledico manj produktivnosti. Ako mora delavec delati po deset do dvjmjast ur dnevno, 90 njegove delavne modi Uko iačrpa-ne, da jih ne more nadomestiti, ako leže takoj po večerji kJc požitku. In če se to godi dan aa dnem, priča*njegova produktivna moč pešati. Zato je dandanes dognana stvar, da le zmožna uprava zniža produkcijske stroške in ne izkoriščanje delav-cev z nizkimi mezdagii in dolgim delavnim časom. Advčrtiainjr ratoa on ajrraement. t. Sub«cripti«i»: Unitgd Stotoa (oacopt Chicago) and Csaada jroar; Chirtgn ffl.ftO, and foretgn countriea $8.00 por jroor I lf Sa KEUMATBD PRESS" "5wo UNION LABEL APPLIED FOR ---ne" /—-----T— - sr-------■ ■»■■-- r- N Diira v pMppejo a. pr. (April M-lt*) polog vaiogs loiana na oaa lova »nI. da vam J« • tom daovom potokU aaroeeiaa. PoooviU pkavočaaao, da ao vam ao aatavf Mat. i - Ki 8TAR0K0PITNI NAZORI ZA P0K*UVAtf> PR0FITAŽEIJNO8TI. ! Med nekaterimi podjetniki so še precej razviti nazori, da znižanja mezde zniža produkcijske stroške. Taki nazori ne prevladujejo le med podjetniki, ki m morajo zadovoljiti z manjšimi dobički, ampak najdejo se tud v najbolj razvitih industrijah, ki so že skoraj potrustja« njene. Na pr. delavci, ki delajo za United States Steel kom panijo ne prejemajo visokih me?d. Posebno navadni fo lavci so slabo plačani. Osemurni delavnik še ni upeljan za vse delavce, dasiravno so se njeni predstavniki že ba- hali z njim. Ta dejstva pomenijo, da voditelji največje jeklarske družbe, ki jo ljudstvo imenike jeklarski trust, se vedno verjamejo, da le nizke mezde in dolg delavni čas garantirata tlividemie delničarjem. Taki nazori so napačni, pa naj se pojavijo kjerkoli že hočejo. Dobiček v moderni industriji ni več odvisen od nizkih mezd ln dolgih delavnih ur, ampak od sposobnosti vodstvu ali ravnateljstva,' Delavci lahko garajo noč in. dan in prejemajo zelo nizke mezde, kljubtemu podjetje ne nosi dobička, ako uprava podjetja ni vredna piškavega oreha. Gospodje, ki so v upravi velikih industrijskih pod jotij, redkokdaj razmišljajo o tem, kako bi izboljšali do-liičkanosnoat podjetja, ne da bi jim bilo trel* znižati mezd in obdržati dolg delavni čas. Njih misli se sučejo veliko bolj okoli vprašanja, kako bi uničili z zvijačnimi potezami svojega konkurenta, ki je pri upravi svojega podjetja pokazal več zmotnosti, kot jih Imajo sami. Se dandanes velja pri večini podjetnikov načelo, kot je bilo splošno pri kronanih vladarjih in njih cofastih birokratih: "Komur je Bog podelil urad, temu je podelil tudi pamet." Besede se morajo z ozirom na Industrijske 1 »arene glasiti malo drugače. Prav primerno se glase takole: "Kojnur je Bog naklonil bogatega očeta, ta ima tudi pamet, da vodi industrijo." Taki nazori po^ročajo, da imajo prednost v upravah industrije sinovi bogatih in sposobnih starišev, zunaj v Evropi pa tudi potomci nekdanjih roparskih vitezov in grofov, ako se morejo izkazati s posebno dolgim imenom. Naobratno se pa smatrajo sinovi delavcev in farmarjev za inferljorne. Dokler je v Nemčiji vladal nemški cesar Viljem drugi, je veljalo kot pravilo, da človek prične šele pri lajtnantu. Med kapitani in baroni industrije pa prevladuje mnenje, da je le tisti zmožen voditi industrijo, ki je imel za očeta industrijskega kapitana ali barona. Vsi drugi ne štejejo nič, ako t ud i imajo stokrat več zmožnosti za vodstvo industrije, kpt jih je najt! pri najbolj stavljenih industrijskih kapitanih in baronih. Zato se ni čuditi, ako večina podjetnikov še dandanes zahteva odprto delavnico, da lahko podjetniki samovoljno določajo mezde, delavni čas in delavne razmere v podjetju. ^^ ^ Ta dejstva pokazujejo dvoje: 1. Podjetniki,industrijski kapitani in baroni nimajo potrebnih sposobnosti aa upravo, industrije, medtem ko imajo delavci sposobnosti t* izvrševanje dela in veliko več zmožnosti za upravo industrije, ki ao pa ostale nerazvite, ker delavci niso imoli prilike, da dobe v poli potrebna i>odlago za razvoj svojih zmožnosti. 2. Podjetniki, industrijski kapitani in baroni, ki se zavedajb, da je dobičkanost podjetja odvisna od zmožne uprave, kljubtemu pa besedičijo, d« je treba znižati mezde In obdržati dolg delavni čas, pa hočajo a takim besedičenjem prikriti poželjivost posedujočega razreda po vedno večjem profitij. SUKE U NASELBIN I Jabnatowi», Pa. — Pri v*em tem. da aa dobro zavedam, da mi malo priatoja para, aam aa odlo-čil, da napišem nekaj vratic v PtflftlSfta. Kar ae tiče delavskih razmer, »o a« leto* «ekol|ko fr-boljšale - poslabšal*. Čudna kombinacija, kajne T. Oh meniti moram, da sme dobili po novem letu "povišek" sa kak) šnih dvajset procentov, ftfe in govori ae, da imamo več dela sedaj (kar pa ip izgleda) kot lansko leto. Torej če je kdo letos toliko srečen, da se sme ravnati po sv. |M8mu, (v potu svojega obi*. za boš jedel kruh) si mogoče do-miši ju je, da ao aa delavska namere izboljšale. Kdor pa je imq| lansko leto stalno delo, je presneto "šur". da ®o ja deUvske razmere leto« poslabšale. In to saipo radi ti-stih dvajset procentov, ki smo jih dobili pri groceriatih. Nikakor ni moj namen pisati o delavskih vprašanjih. Ali celo o kakšnem "cicllizmu". 0 takšnih stvareh se ne sme pisati niti govoriti, ker je prepovedano po butlegarjih. Enkrat sem či-taj, da "Gl. N." delajavno mnenje med Slovenci v Ameriki. No, za naš okraj je dotični list pogo-ral popolnoma. Kajti za aiov. delavce, dela javno mnenje nek tukajšnji hrvaški butlegar. Sto on kaše, ono je istimi! On nas deli £lo vence v dve "politični" skupini. Kdor se posti ob vseh zapovedanih postnih dneh, je ovca. Tisti pa, ki se nikoli ne postijo, ako hnajo kaj jesti, so svinje. Op se prišteva proavitlje-nim ljudem, ker on se posti samo za božič in na veliki petek.— "Samo toliko što se mora — boga ti!" ^ Nekoga večera nas je bilo precejšnja skupina skupaj. In ra-zun mene sami prosvftljeni lju ta v Pittaburghu. "1, boga ti, su tam fajnski Kranjci!" "Vidio sam temo fnthnft^ol da ti znadeš. kaku su dob*r go. sponi Father S. su pili skupa h nama u kranjskqj ho|i. Pa kad je došao cajt za u crkvu. onda su rekl{: 'Ja, fanti, zdaj ga morem pa iti litanije prečitati!' — *Of father S., kolika Škoda, da morate sad Iti!' sam rekao. On da su kazali: 'O, ga bum prec nazaj, ga bum preskoču. pa ga bum še dnarje prnesu P Pak res, za pet minuta pak su došli, mu zaj. Onda sam ja rekao: Kaj ste več naaaj, father B.V — fk sam ti ga povedou, da ga bum praskeču'. "No, fanti, kaj ga bu sta pilit" su rekli. Onda smu pili, kaj ofcel Boga ti, su učen Čovjek, father 8. A tako se pon menaju s čovjekom, kaj drug čovjek. — Tamoimadu katolič-ku etkvu i sve. A što ste tu Kranjci ? Niš 1 Kad n jemale niš!" "Tukaj imamo slov. delavct dva konsuma, in avojo banko/ sm se opravičeval. "Boga ti, to nije za radnika. To je samo sa prosvitljene lju di|" | 'A la butlegarji !", sem dodal Jaz. ^MM "Narod, koji nema katoličke crkve, nije narod/' je končal on. »veti misijon smo imeli! But* lesarji so dobili nalog, da spravijo skupaj ^kar največ mogoče "ovac" na misijonsko pašo. Naš butlegar je kar prisopihal nekega večera od spovedi domov. Bi je tako "bizi", da je pozabil povedati nekaj najbolj kosmatih grehov, ker je imel še pet galo-"štofa" odpeljati po spove- dje! Butlegar je začel hvaliti ne-keK niea. imel gTje le logično, ampak tudi znanstveniki so Sokaaali. da je ^ah. ker je bil pa to reenica. | gorili, da p. . j. . t • te res dohea popraviti. Delavec, ki prejema niako mezdo, ne more pravilno! »ploh pa ja butiegnr prehranki aebe in avoje družine. Ako pa delavec ne vživa zadostne in pravilne hrane, na tnore nadomestit* porablja-nih raočL Is tega pa sledi, da delavčava delavna moč in< nov di. Zjutraj je šel pa pojeatT'? ' Zadnji teden smo si, pri neki bari zastavljali uganke. Ker sem jih jaz največ uganil, se oglasf eden: 'Tukaj je še ena zate: 'Nikdar nI bilo in nikdar ne bo, pa vendar je'. Ako uganeš, plačam jaz en 'trif, če ne, pli£& ti!" — Aha fant, sedaj imaš fh liko, da lahko cukneš dva zastonj namesto samo enega, sem si mislU sam pri sebi. nakar sem stavo takoj podvojil. , "To je danes!", se odrežem zmagovalno. — "PrAiibicija !"„ mi pojggni on uljudno. tfa pijačo sem moral plačati pa jaz. — He- raiifc. ■''■'"i ■BBmt ■ •ko saljubijaa v rimaka avpurje. — ^^ _ _ Vsled omejitev priseljevanja v Združene države, uvedenih od nove^k kvotaega zakona, so mnogi ljudje, ki se hočejo izseli ti iz svojega kraja, začeli mislit na Kanado kot zemljo, kamor b se izplačalo izseliti se. Kanada nima sicer nlkakih kvot, ali ona si želi le take priseljence, ki imajo ob prihodu nekaj denarja 8 seboj. Koliko denarja treba imeti je odvisno od okolščin. Razlog, zakaj Kanada zahteva, da morajo priseljenci ob svojem prihodu imeti neko primerno vsoto denarja s seboj, je najprej ta, da se prepreči vhod ljudem, ki nimajo dovolj Bredstev za slučaj, da ne dobijo takoj zaslužka, in drugič, da ne pride v deželo preveč delavcev takih strok, v ka? terih je doma že zadosti delavcev. Kajti treba vedeti, da Kanada nima niti od daleč tako obsežne industrije kot Združene države. Sedaj je baje za novodo-šlece;v Kanado jako težko dobiti dela v industriji. Precej prise Ijencev iz Evropa, ki so prijili v Kanado z namenom, da se od tam priselijo v Združene države, se nahaja v tiskah. Za inozemce, ki se nahajajo daleč od svoje domovine je težje priskrbeti ame riško priseljeniško vho za»pri hod v Združene drŽave nego je to doma. ' Kanada ima mnogo manjše priseljevanje kot Združene drŽave in skoraj 70 odsto vseh priseljencev prihaja iz Angleške in Irske. Prisfeljenci, ki so podaniki drugih evropskih dežel, morajo imeti potni list za vhod v Kanado. Ta potni list mora biti premljen z viso s strani kanadskega priseljeniškega zastopnika, nastanjenega v dotični evropski deželi. Kanadski priseljeniški zakon prepoveduje priselj*. vanje nekaterih razredov ino-zem<;ev, ki so v glavnem isti kakršno izključujejo priseljeniški zakoni Združenih držav. Tako na primer Kanada izključuje ljudi, ki trpijo na tuberkulozi ali kaki drugi nalezljivi bolezni, nemoralne osebe, zločince, kronične pijance, ljudi, ki utegnejo pasti na breme javne dobrodolno-ati, priaeljence Čez 15 let starosti, ki ne snajo čitati, gluhe, slepa ali drugače pohabljene osebe. ■Nekateri ameriški državljani, ki aa hočajo poročiti i fiozomko, živečo v starem kraju, so mislili, da bi ae dalo.dobiti nevesto v Kanado in jo tam poročiti. Ta poroka bi novoporočeno ženo vpra-vičevala do isvenkvotne vise in bi tako zlahka prišla v Zdru-> države. Vae to bi bik) prav, tar ae tiče Združenih držav. M-koča pa je v tem da ae utegne ■goditi, da kanadake oblasti ne bi dovolile prihoda take aaročen-ka, prihajajoče v Kanado le v nam cm poroke s ameriškim dr-žavljaaom in ne svrho nanolitv« v Kanadi. Dejanaki se je Aa zgodilo, da ao kanadake priseljeniška oblasti orenovedale vhod Dobrp kapitalistična srca Moj prijatelj na 22. c«* nehvaležen človek. Nehvalein ni krščanska čednost. Te dni je spravil nad kapitalinte. pJ da večinoma nimajo krča J veža, niti za krščansko dobj lje. In zakaj nimajo srca J veža in krščansko dolm)(](. »r —. Ne, pač pa zato, ker »S raki in preatosidarjt! Za reveža res nimajo srca, naj bodo liberalni, prostozuj ski^ prptestantovski, katoliak, li turški kapitalisti - im^ precej srca za cerkev. Kapita Doheny, ki je dal katoliški t k vi v Les Angelesu pol milij® dolarjev, ima vsekakor 8rce| velikonočna pogača. Pokojni gnat Carnegie, ki ni menda padal nobeni cerkvi, je imel. deno srce: dal je aloveu.ski c kvi v Jolietu — in mnogim d gifn — 1^00 za orgije. Juliua senwald je Žid — fej, kakofl di ta beseda! —a dal je žele miijončke za katoliške uatano ln Kdo naj prežteje milijone, jih je na zlatem krožniku (jok nil Rockefeller za razno krš6 sko dobrodelje? Oj ti črna nehvaiežnost! • • • Živela revolucija, ki pride fc 2000 letl^H Naš slavni general in podpi zident Helen Marija Daweg je dni proslavil" v Bostonu 150-nico začetka revcjucijonamel ne v Ameriki. Ker je skrome se je primerjal z revolucijona nim Jahačem, Pavlom Revero Slava revoluciji! — Prosim, kdi proslavijo obletnico Cromwe Ipve revolucije v Angliji? ♦ ♦♦ O razvoja industrijalizma nim je pojma! Kutarski editor piše, da se , kapitalizem razvil iz svobodom aelstva. In potem se še jozi. ki nočem z njim resno polemizirat Kdo za Boga naj polemizira Človekom, ki zapiše in tiska tak budldost! Če je kapitalizem izšel iz sve bodomiselstva, tedaj ima tix cerkev ta izvirni greh. Ali i cerkev, posedujoča ogromna Is gastva, eden največjih kapital stov na svetu? Res, velik je gre svobodom i selstval \ a a a Amerikanizem Ne želi svojega bližnjega divi dend, če nimaš denarja! • • • M AU je jasno? Dragi K. T. B.! Se eno vpra šanje ti zastavim ln prosim, A odgovoriš nanj: Kam gre človd po smrti? — Žuljava roka, De troit, Mioh. Tja, kjer je bil pred življe njem. — K. T. B. • a a Pertinentna vprašanja Kdo bi bil rad angleški kralj« Jugoslaviji? • • • Dogodek št. f Dogodek, ki ga tu opišem, me je privede! v socialistično organizacijo fZe kot 15 letni deček sem zapustil svoj rojstni kraj Kras in Odšel s trebuhom za kruhom. Leta 1908 sem bil v va*i Sandhuebel v avstrijski Sleziji. Zraven hiše, v kateri sem stanoval, je bila cerkev s farovžem. V cerkev tam nisem več zahajal, čeprav sem še vedno verjel kakor sem bil vzgojen. Tisto leto je bila 00 letnica vladanja Franca Jožefa. V vasi je bils velika alavnoet. Ko je tamkajšnji 1U-simir videl, da se nisem udetaM niti tiste slavnostne msšc, je čel gonjo proti meni. Nagovarjal je gospodinjo, naj mi odpove rta-no vanje. Ona pa, dasi dobra katoličanka, ga je zavrnila, da noče, ker ji pošteno plačam M J« dalje. V vasi Je bils orjrani ■ » krščanskih nocialcev. Na novep eta zvečer povečarjam v gostilni kot po navadi in se odpraviš domov. Zunaj pa me napad«* 20 socialcev. Pobili so me na tis v sneg in s paliaaaU ao me pn»t#» U. da aem bil vaa črn. Bil sem tri tedne bolan. 8 pomočjo strokovne MEaaiisiiUf asm dobil as* državljanov, ki so prišle v_ do v svrho poroke. — f. L. L 8. ščenje aa aodaiji in potem ^ zapustil tisti kraj. Takrat spoznal, da edino sdravilo v«P* odpravo stičnih larlvk js sociali-stična straaka — Plevela nd. O/ K.T.B. Qm< M. P. J. širile sva i prMaMvpjle agss f fgriiTEK« RAZNI VESTI Kkspra«! stražnik ubit. ( hicago, IIL — Blue Island je L^edni- »ieags s svojim županom in občinskim svetom. V C mestecttse je odigral zopet ropat00. In od teh jih je sedaj brez dela le še okrog 150. l*odjetniki za vodovodno montažo so udarili na zelo neprijetno struno za stavbinske podjetnike. Vodovodni monterji so zahtevali, da se jim poviša mezda za en dolar dnevno. Po u^timatu-mu so podjetniki čakali z odgovorom, da je manjkala le še ena ura do določenega roka. Nato so vprašali, da organizacija dovoli pet dni za premislek. Organizacija je privolila v zahtevo. Ako ti podjetniki priznajo za-itevo vodovodnih monterjev, je to velik udarcc za stavbinske podjetnike, ki ao bili prepričani, da zmagajo v par tednih. V tem Času pa odpokličejo z dela vodovodne monterje, ako se na delu pokažejo neorganizirani pleskar-, sobni slikarji ali tapetniki.. Položaj govori, da je med de-avci veliko več solidarnosti, kot med stavbinakimi podjetniki, ki ovo dobiček. POSTNE POLOVICA VOLILCEV JE O-STALA DOMA. Udeležba pri predsedniških vo- iti vali ni bils torej veliks. Hichmond, Vs. (F. P.) — Narodna liga volUk poroča, da se je zadnjih predsedniških volitev udeležilo samo 50.92 odstotkov volilcev. Zelo slaba je bila udeležba v južnih državah. Na pr. v Mississlppiju se je udeležilo samo 12.9% volilcev. Država i-ma 806,880 volilcev, na volišče je pa šlo le 60,151 volilcev. V severnih državah je bila povsod udeležba nad 50 odstotki, v nekaterih državuh je 70 odstotkov in več. pa doseirl" PO U MESECIH HE VRNEJO NA DEIX). Ostroga« N. Y. — Izdelovale železniških voz v delavnicah Nevv Vork Central železnice se vrnejo na delo po 1. maju. Tako izjavlja B. L. Chandler, delovodja v oddelku za železniške vozove. Bili so šestnajst mesecev brez dela. V tem času se ni ni hče brigal, s čim bodo ti de lave prehranili sebe is svoje družine Ali ni to jsana slika današnjega gospodarskega siatema, ki (ioka-zuje, da Je trhel ker ae lahko poatavi« večje število pridnih delavcev proti njih volji na ceato da stradajo s svojimi družinam več ko eno leto. GOVERNER JE VETI BAL NE POTREBNO PREDLOGO. Albany. N. Y. — Ooverner Smith je vetiral Joinerjevo pred togo glede 8-urnega delavnika za fenake in otroke, ki Je bila naklonjena podjetnikom. To logo ao obsodile vae delavske organizacije. Zdaj Je zopet pot od* prta. da ae vloži nova predloga, ki ne bo naklonjena interesom fabrfkaatov. Ampak ta ref J« liA LUKOVI C IN HAV1N V VELIKEM MKDNARODNKM KONCERTU. ^ V ameriških krogih vlada že veliko zanimanje sa mednarodni monstre-koncert, ki se priredi dne 29. aprila v newyorŠki Town Hali pod pokroviteljstvom Fo-reign Language Information Service. To bo prvi koncert te vrste in edini v tej sezoni Nastopi aedmoriea alovitih umetnikov, zastopajoči h nvdnu ro tuje-rodnih akupim Na tak način ae predočuje ameriški publiki pri-na umetni- USLAVSTVO UO IMELO SVOJE GLKUAL1&CE. USLUŽBENCE GANJAJO. PRI Wa*hington, D. C. (F. P.) — Flaherty, finančni tajnik organizacije poštnih pisarniških u-službencev* izjavlja, da so priče priganjati poštne uslužbence, odkar je stopila v veljavo nova plačilna leatvica. V Chicagu, Bostonu in Rochestru so pričeli že tehtati, koliko dela Izvrše tisti, katerim je poverjeno kartiranje poštnih pošiljatev. V New Vor-ku pa prično s tehtanjem. Glavni poštar Nevv je izdal o-krožnico.za časnike, v kateri pravi, da je bila poštnina povišana zaradi povišanja mezde poštnih uslužbencev. Ampak dejstvo je to, da ao poštni inlužbenci nasprotovali povišanju: poštnine češ, da bo povišana mezda krita treh letih. Sprejeta predloga v mesecu decembru je bila vetira-na, pa tudi v jessnl nI bila sprejeta prek predsednikovega veta To je jasno, da ni krivda poštnih uslužbencev, ako je bila povišana poštnina. — Dela v« t vo ae inancipira povsod, Iger so SSaaiere ugodne sa einanupaii- o. Tukajšnje organizirano de-avatvo zgradi avoje gledališč, ki bo stalo $250,000. A. 8. SuUi-Igan, predsednik Federalizirane-| delavskega a vala v 'Sacra-Eentu, je obenem predsednik Argouaut Theatrea kompanije SIMPATIJE M^D VLADARJI. Waahln*ton, D. C. (F. P.) — Ko so naslovi in napiai v wash-ngtonakih listih naznanjali, da se bolgarski kralj Boris priprav-ja za beg pred agrarno revoluci-o, mu je predsednik Coolidge brzojavno izrekel avoje simpati-e. Tajnik Kellog je Instruiral jjoslanika Wilsona v Sofiji: 'Predsednik želi, da izrazite kraju Borisu, da je z zadovoljstvom in olajšanjem izvedel, da ie vaše veličanstvo uteklo strahopetnemu napadu, ki Je^bil izvršen dne 14. aprila/' To je bil napad na cesti bllzo glavnega mesta v Bolgariji, pri taterem Je kralj Boris utekel, cer je zaplenil motorni bus, ko je bil njegov avto razbit. BIVfiEMU KL ANOV8K EMU ZMAJU NI DOVOIJENO POROŠTVO. spevek tujerodcev škem polju. Jugoslovani imajo v tem koncertu izredno odliko, da ao zastopani po dveh znamenitih umetnikih: Zlatku Balokovi&i in Aleksandru Savinu. Zlatko Ralokovič ae je ravnokar povrnil a koncertne ture, ki mu je prinesla novo priznanje. "Pittsburgh Post" ga je imeno-vala pomlajenega Kreislerja in l>ostavila ga nad Jašo Heifetz, ki velja v Ameriki kpt najboljši violinist. Na tom koncertu bo l?alokovič izvedel razno slovanske komade. Aleksander Savin je jugoslovanski orkestralni dirigent svatov nega renomeja in odličen komponist. Savin je žc dirigiral največje simfonične in operne orkestre v Jugoslaviji, Cehoslo-vakiji, v Švici, na Angle&kem, v Združenih državah in v Kanadi. Tu je bil mnogo let dirigent naj-odličnejšega kanadskega orkestra Royal Symphony Orchestra v Mbntrealu, v New Vorku js bil ravnatelj opernega oddelka slavnega Damrosh konservatori ja. Sedaj je organiziral svoj lastni orkester in malo opero. On je tudi odlični komponlsK njegova opera "Ksenija", za katero so motivi in dejanje povzeti iz srbskega življenja, je pred leti dobila mednarodno nagrado. On je komponiral tudi razne almfo-nične skladbe. New York Phil-harmonic Orcheatra jo izvedla nekatere njegove simfonične skladbe. V tem koncertu bo njegov orkester izvedel razne slovanske komade, med temi tudi dve kompozicije Savina Ta dva naša umetnika nastopita v odličrti družbi, kajti umat* aiki drugih narodnosti, ki nastanijo poleg njih, so sami taki, kl uživajo avetoven sloves. TI u-metniki ao: Miachs-Leon, m Ud i danski tenor iz pariške , opere, Nina Morgana, mlada italijanska koloraturna pevka Metropo-itan Opere, Ignac Hilaberg, poljski virtuoz na klavirju, ogrska baletka Julla Hudak a milanske in madridske opere ln končno eden izmed najboljših prvakih zborov jr Združenih drŽavah, lorveški pevski zbor, obstoječi z 125 peveev. Dekleta v narodnih nošah, zastopajoča razne narodne Skupine, bodo dajale koncertu pravcat mednarodni kolorit Razni tujerodni dekoraterji ao poakrbell za primerno okinčanje dvorane. V ameriških krogih vlada, kakor rečeno, veliko zanimanje za ta izredni koncert, ravno tako med raznimi tujerodnimi skupinami. ,,, Vstopnice so $1, $2 in 92.50, in so v predprodaji v Town Usll nI 118 West 48rd Btroet. Vstopnice se lahko dobivajo tufji od Poreign Unguage Information Service. 119 West 41at Street. GLAVNEM LOftJE DIHAJO. Waahtngton, D. C. — Novi Vancoski finančni minister Cail-aux je iajavil, da ne bo prodla-1 VZHODNO OKRO&lBt gal glavarine, ampak bo vztra-al, da se varčuje s izdatki. Oso- »A^AUNO OKROiiB. Idgevi upravi je precej odleglo zaradi te lajava. I SO. IAWm>AUI AV*AfW©Aa* »AIIK** lzvrševalnl odbor: t UPRAVNI 01>8KKt -P. C«lakar; p»dprsd»ad*lk Aadraw VUrkli. R. r. P. T. Muk lat, Jafcaatav*. *».; Uiaik Mattkav Tarks UJalfc baMškata adislaa UU» Novak; si W*falalk Jaka Vagrlek; aredalk ilaalU JaAs »atsrtalk, ui>r«\ itdj sunila Filip (iuUina. tilimin ■->ŽatinrNI OD8KXi rbKttr , rraaaaa A MESTU «OP«T|T.acUrrll|asi S. IUSo^ Ah^^s"lil.l Jakajrrtttu»W. Mil« alastM. Avt, W«al l'arlu OWu; Mary evkk. IttS B. RM««war Ave* t%i-cm«. ULi J«ba TarfeU. Bu« t«. Mrabaar. Pa. UOLN1ŠKI ODNHK: OSRKUNJB OkROtlRi UU. Nuvak. praS.«daik. taST^S i. Uvadato Afs^ ^^^ ^BaSMaL Ml. ^ Jact>b AmSruiit. Raa laa. M««S Bas. PS. JomsS Zorku. Kril. I. lw»x l U. W«al Nawlea. Pa. AaUa Aalar. Hu» 1*4. tir*» Kaaa.. sa I«Uaraa«a adbora, ^Igar aaalav it »a«raL Val |tt iaivl aa si parotsl «>d««k sa as) pošlllala aa aastovi Rartta talas-alkar, Baa 17«. RarbaHaa. Ohio. Vsi dapial la dnu* aaisi. sainaalla, aslaal, aerašatas la satok vas Bar Ia v avaai s alasllsai Jaieste. aa| sa pošilla aa aaalav i "PROSVKTA' Mft7.lt Ba. Uwallila A v.., tklaasa. III VmH h Jagaslavlja t, Skupna proslava prvega maja, —Socialisti in komunisti v Blo- veni ji so ss toliko sedinili, da. Rraj Inm o,«*u-»rno in eiea^n-bodo akupno proslavili dslavakl |čno razsvetljavo. Od leU 1890. terih je za)x)alenih okrog 850 moških ln 000 ženakih delavnih moči, vrh tega pa dela doma po hišah več tisoč ljudi sa tvornlee, Tvornice ao privabljalo vedno več ljudi, tudi trgovcev in obrtnikov, vrh tega ae Je raavilo tudi nekaj druge induatrije, karto-nažne, kovlnake in mlinske Kraj ima elektrarno in elektri praznik prvi maj po vseh večjih Uma železniško zveao Ljubljana-industrijskih krajih. Oboji i*-|{tanm|)(, Domžale ao tmll dajo svoje prvomajske oklise, kiLunaj dobile novo Uee, nove hiše, ps bodo tako aoatavljani, da na it«vilna društva in društvena k>- onemogočijo skupnih shodov Izvoljeni so posebni akupnl od-|Valed bori sa aranžirsnje enotnih ma- Iskega Indlanapolis, Ind. — D. C. Stephensona, bivšega klanovske-ga velezmaja, so odvodli v okrajno ječo. Obtožen je, da Je umoril 28-letno Madge Oberholtzer Jevo. Sodnik mu ni dovolil poroštva. Njegova tovariša Kari Klinck in Earl Gentry sta bila. aretira- na. I HODNIJ8KA PREIH>VBD NI RILA IZDANA. Newsrk. N. J. — Sodnijskl podkanc^ lar je odklonil peticijo C. S. Rutan kompanije sa sodni Jsko prepoved. V tovarni te kompanije ao zastavkali klobu-čarski delavci, ker so bili izprt delavci, ki izdelujejo klobučevl no. Kompanlja je upala, ako iz-poaluje sodnijsko prepoved, ds bo lahko priallila klobučarske de-lavce, da as vrnejo na delo in zabav. V pripravljalnem od aH v LJubljani so i Železničarji, lesni delavci in tiskarski delsvci, kl stoje isven obstoječi!; strokovnih central DUHOVEN. VODJA PRI PRO-HIIHCUONIftKI GONJI. Hprlngfleld, BI — Bev. Henry K. Bompel Je vodil 80 prohlbici-joniških agentov pri gonji na sa-lum* v tukajšnjem mestu. Obiskali so 24 prostorov, ki so bili naznanjeni, da se v njih točijo opojne pljsče. Zaplenjeno je bilo veliko opojne pijače in več Je bilo aretiranih. Rompel je v službi Ilinojake protisalunske lige in Je v prohi-bicijonlikih krogih poznan pod imenom "ata". CENA GAZOLINA JE PADLA. Cfcieaf*, Itt. — Standard OH kompanlja iz Indiane In Rozana Petroleum kompanlja sta znižali ceno pri galuni gaaolina za ea cent. Znižanje cene Je velja aamo ss Chicago, v predmestjih pa oetaae stara m« kandidat« v Nemčiji. Berlin, 22. apr. — Nemška vlada Je dovolila H indenbo rgm In dr. Marsu kampanjski govor po uradnem radiju v petek, nI pa dAla te ugodnosti komunietiž- 14 kurdskih voditeljev Carigrad. SI. apr.-—Vojno sodišče v Diabefceru Js vMaj ob-sodilo nadaljnih 14 roditeljev kurdske vstaje na kale. Atevilo prebivalstva aa js tega živahasgs ekonom-rssvojs zelo (»množilo. nifostacijakih ahodov, pohodov ju^un je štela še Jota 1B6«. ob- čina Domžale 1196 prebivalosv, Jih Js imels I. 1910. 8088, a l 1B81.1984. Občina as rssdsll na vasi Zgornje In Spodnje Domžs-U, Stol) in Studs ter Sent Pa Tako pojde 1. maja skupno naj volj ; glavni kraj ao Zgornje ulico vea proletariat, ki je ss rsc- DomUle, kjer blvs poloviss ob- redni boj roskelji. proti kspltalismu inLftnov. tM , . .. , Smrtna ksss. — T. spr. je u- Mllan Plut, urednik ljubljen- mrIt y Nt)Vem mgel pušča Ženo otroke. Umrli v Ljubljani. Viktor Hshlffsr, trgovec, 74 tet. — Frančiška Ogoralec, gostilnišsr-jevs žena, 78 lst — Antonije Starin, dala v če va lena, BS lst. — Sestra Magdalena VRnllJa Pol-ser, usmiljsnks, 84 lst. težkim poškodbam. 8a- fio in tri nepreskrbljene . 'Ji al slsmnike pričeli prodsjsti vedno l»olj na daleč, oaobftto na Koroško, Štajersko in Tirolska. B stroji so pričeli delati okrog leta 1B67. Sedaj so se pričele ustanavljati tvoraioe, kl so jih priMI graditi predvsem Tkolei. Tlroicl so prvotno prihajali v Domžale kot krošnjarjl, odkupovali so slanine tsdetke in Jih ra peša vali po tnjem. Po I. 181 pa so se Tlroki pričeli sa stalno naseljevati v Domžalah, kjer so poetavljsli tvomiee; vas večja tvomUka podjetja so bila njihova last. TI Tirale! so prad vojno sistematično delali na to, da se mtfvnrl v DomUlsh nemil kolonija; šele po razaulu Je napravile konec njihovo stramljo-nje. Danes Js v Domžalah 4e-jset slamaikarskih tvornls, v k ALI ČITATE dobre knjig«? n, /r Tedaj aar^kajifeKBjiževaeMliM i«. P. J. Človeku Js potrakns duševna brans kakor telesna. Nsj- večje slo ss deisven J i neznanja tembolj gs izkoriščajo ad vsah i Ctml*>IJ Js delsvea neveden. strani. Dobra knjiga Je nsj-včjl sovražnik nevednosti In duševne teme. Delavec ss mora nčitl; vsoti si mora sam, česar mu nI dals revne inla. Ollatl mora dobra knjige. Ako aU ukaželjni, če hrepenite po izobrszbl ln dulev-nem rszvedrilu, ako žeUte čitatl povesti Is delsvskegs živ-1 Janja, a poznati nekatera naravne rasnleo In če ss hočeta sa* Zdaniti s temeljnimi pogoji sngfeškegs Jealka, naročite si slsdeče knjige: ' Znkon blogenetlje .............. IM ' JIbubIi HiffMi (»•» • m* * , ,.#,•, *,«l»oo Pater Mslsreoturs l M Kdor naroči Zsjedsles ln Zakon Mopanesije skupni* dsM obe knjigi as trt dolarja. Vse ts knjige so Učno In trpsino vesane. PoAtntos Je vfttata. Nsročllu priložite denar. Naročila aa vee gori omenjane knjige prejsas ' KNJI2EVBA MATICA 8. N. f. J. tM7 Sa. UtriM Ai CH1CAGO.ILL. Iz zapiskov prirodosltvta SpUaJ Pavel Grošelj. r (Mjt.) Nikdar ne razgrne hladilna in krapilna noč avojih zaatorov nad blestečo pokrajino, pojem "dan" je izgubil zvoj pomen; brez dni, mesecev in letnih časov se vrsti čas iz neskončnosti . v neskončnost Izginile so meje, ki ločijo dan od dneva in dele leto v letne čase; le mala izpremembe loči 88 zemeljskih dni trajajoče Merkur je vo leto v dva enako dolga dela, ki temelj ita na tem, da se Merkur na eni polovici svoje e-liptične poti solncu neprestano približuje, na drugi polovici pa zopet oddaljuje od njega. Mer-kurjevo leto razpade na ta način v izredno vroče in nekoliko milejše poletje, vsako izmed njiju traja približno po 44 zemeljzklh dni. Solnce ne vzhaja in ne zahaja, ampak na vsakem kraju gori nepremično stoječ v vedno isti višini. Tropični gozdovi neborsslih rsstlin vežejo tečaj s tečajem in v njih senci živi bujnobsrvno, bogato razvito tropično žival- stvo. — Je 11 iz njega razumno bitje? Zdi se mi, ds na dtladem Merkurju še ni vzcvela doba flove-čanstvs. V najneugodnejših fiv-I j enakih razmerah, v najhujšem boju za obstanek se vzbujajo in kristalizujejo življenske moči in se vspenjsjo do višjih oblik; ledena doba, pokrlvajpč s snegom in ledom skoro celo severno polu to asše zemlje, nam je v najtršem boju za obstanek rodila človeka — na Merkurju pe vlada še vedno rajska plodovitoat, ki ne pozna gladu in boja za obstanek, očeta in vzgojevalca umskih sil. I Šolnina energija zapušča umotvore, kl so vsled njenega impulza vzklili na eni Merkurje-vi polobli, ter hiti dalje — in niso še potekle tri minute, ko nas pozdravi ljubka Venera, svetla večernica našega, neba. Ni ga v neštetih milijardah človeškemu razumu znanega nebesnega telesa, ki bi bil tako soroden in sličen naši zemlji, kakor je blesteča večernica Venera. Ko nas solnčni Žarek vodi mimo nje, se nam dozdeva, kot da bi se bližali svoji domovini. Naši zemlji skoro enake velika krogla se suče pred nami, čisto jo oa v svetlem blesku odbijajo eoinč-ni prameni Ena hemiefera thol-či v temni noči, pa drugi pa se veseli življenje solnčnega svita; nove pokrajine spsjo na naši levici iz teme zmagujoči Svetlobi nasproti, na desni pe se potapljajo morja in kontinenti v tiho noč. In ko preteče skoro natanko 24 ur, so prešli vsi ti prizori mimo nas in zopet se vrste znane pokrajine v istem rsdu iz noči v jasno luč; en dan, t J. en popoln obrat Venerine krogle, traja namreč skoro natanko 24 ur, a njeno leto znaša le 226 zemeljskih dni. Mogočni plašči oblakov, ki jo objemi je jo, nas spominjajo karbonske zemeljne dobe, ko Je bilo ozračje okrog zemlje še naaičeno vlage, ogljika ln vroče solnčne moči in ko so se dvigsle v if jem v nebo kipeče orjaška rastline. Življenje na mladi Veneri je še globoko pod današnjim zemeljskim življenjem in nsm predstavlja "Sturm und Drang" perijodo tega še nerazvitega planeta, kise šele v bodočih milijo-nih let očisti ln ublaži do razumnega bitja. (Dalje.)* j--------*t~ ------------------- jh. - - ' • jfr T" - r -p , r — - T - Hišna jo je opozorila, da mora razplesti lase. Slsvka je storila to; dolgi, črni laaje, gosti in svetli, so se ji usuli po plečih. Bila je r« prekrasna. Pred obraz je pripela Črno polu krinko, skozi katero so ji žarele oči. "Ssdaj pe moram doživeti kaj I" Odpeljala se je v gledišče. Bils je deseta ura in dvorana ogromnega teatra je bila že vss polna ljudi. Slavka Je strmela. Ne, kaj takega pa še nI videla 1 Se nikdar. Vee velikanski prostor je bil izpremenjen v bujen log. V ozadju odrs, ki so gs stopnice spsjsle z glediščem, ss js dvlgslo južno drevje, oranže, smokve, palme i t d. kakor v naravi;.skozi vejs js bilo videti morje .. . Pred gajem in vseokrog ob stenah pe samo cvetje, pisano, dehteče, vse ksaor naraven vrt... rože, bele, rdeče, rumene, lilije, tullpe, georglne, psrlflors, vmes lovor in male oranže ... vse cvetno. In kako je to dehtelo! Med ložami ln ob galerijah so se razpenjale široke girlande, tako da so vse stene zakrite s cvetjem in zelenjem. To nI bilo videti kakor dvorana, temveč kakor čarovsn paradiž. Vss ložs in galerije so bils nstlsčene ljudstva, večinoma v bogatih plesnih toaletah ia, v fraku, po parterju pa so se tlačile druge množice, deloma v prazničnih oblekah, večinoma pe v kostimih, v maskah. A mesto s konfeti in s oran-Šsmi so ss tu nametavali š dehtečlmi šopki, s rožami in vijolicami, preko vsegs pa se je razlivala bujna zvetlobe električnih žarnic. Slavka je bila opojena. A hipno je umsls situacijo — po svoje. To trebe u|iveti, to je čas zabave, življenje; mladosti. Kmalu je imele tudi ona košarico cvstlic, in ksdsr ji priletsl šopek nanjo, ss je hitro obrnils, ds poplača napadalcu s svojimi cvetkami. Neprenehoma so se vrteli gospodje okoli nje ln kmslu js bila vss obsuts s vijolicsmi in rsznim cvetličjim listjem. Ssljlvke, galantne besede, vprsšanja so jI šumsls v učeks in često ss js ls s težsvo premagala, da ss ni preglasno nasmejala. Tam za onim gajem je igrala godbe. Razkošni valčki in poekočne polke zo ze v aladkih akordih razlivale po širnem prostoru, a dolgo ni mogel nihče miallti na ples.' Dvorana je bi-la tako polna, de so morale biti te množice ve-ssle, ako so se mogle sploh gibati. Do polnoči je bila promenade težavna, dele ob dvanajstih so se nsjzmelejši poskusili prvič zsvrtetl. Težko je bilo, sil ksj misli navdušen plesalsc na te-lavet Tudi 81avkl se je približal nesnansc v kostimu Romejs ter jo prosil valčka. Zaplesa-la sU. kskor je psč situacija dovolila. .Mož js bil Jako zgovoren; vea čas mu je tekA jezik, pripovedoval je Slavki najraznovrstnejšs stvari, sabavne in šaljive, da ae je morala neprenehoma smejsti. Potem je pleaala še s drugimi. A ko js bil valček končan, ae je dvorsns začela prasniti. Nekateri so sploh odšli, drugi so i>o-hiteli. da dobe v stranskih dvoranah proator-ček, sli ps so šli v bližnje gostilne, da se izpo- Hpl ekrepčajo. - Kaj sedaj? Slavka je bila sam« Seveda, na to nI ml- alila prej. Da bi šla sedsj domov, ko bode gotovo najlepše? ... Ah, to l>i »,i|0 Akodat Ali kaj wmm%t: i ^ Ta hip pristopi njen prvi plesalec. "Lepa nočna kraljica, ali ste sama?" "Da, •ama." odgovori Slavka nepremišljeno, kakor JI je bila navada. "Dovolite ml torej, da vam polščem prostorček, kjer se lahko odvijete." "O, hvaležna vam bodem, gospod t" "Vašo roko." Ponudil JI je roko in Slsvka se gs je brezbrižno oprijela. Odvedel jo je gori v redutne dvorana. Ali tudi tam je bilo te vse zasedena Ramo v naj zadnji sobici, v samotnem kotu. kjer je bik) Jedva proatora sa mizico, nI bilo še nlko- "Hvala Bogu I" jH^ ^Ktpjear* vzkliknil. ".VI- "De, areča," je odgovorilo dekle, "areča, da lahko malo sedem. Grozno anm Še utrujena." "Verujem vam, aaj ao val trudni" . Naročil je vina in večerje, da ni Slavka niti opulld prav. "Ali glejte, gospodična — tukaj sva aama. Tu lahko snamete krinko." "Zakaj?" "Saj ras bode semo ovirala." "A kaj šel Kaj bi me ovirala?" "Pa — jaz ne vidim vašega lica." "Kako vprašate!" Slavka se je ns tihem smejala. To je doživljaj. No, le čakaj, ti zviti modrijani "Bolje je. da je ne anemona" "Oh, kako morete reči to?" "Ustrašili bi se me. Saj nisem lepa." "8aj al res." r "Grda sem." To je neznanca še bolj dražilo in začel je prožiti, kakor je le znal. "Zakaj pa se vi ne razkrinkate r' "Jas? O jaz, takoj." Snel je krinko in Slavka je videla obraz moža tridesetih let; okroglasto lice brez posebnega izraza, modre oči, kratke pleve brke, krat. ke, po najnovejši modi ostrižene lase. "SedaJ pe še vi," je prosil. Slavka je bila bolj In bolj vesels. Natakar je prinesel vina in dekle, ki je bilo zelo žejno, je breg pomisleka ispflo polno čašo. In sedei jI je bilo, kakor bi jo po obrasu vse ščegetalo. Začela se j« smejeti, njen vitez pe je prosil in pro. sil ali šaman. Slavki se je edelo neizrečno zabavno in zanimivo. To je vzaj nekaj. V tem je drug natakar prinesel večerjo. Slevka je make začudeno pogledala. Ni se mogla spomni, ti, da bi bila kaj naročila, ali bala se je, da postane smešne. Tudi vino jo js že nekoliko razgrelo, pe se j! je sdelo vse tem bolj imenitno, kolikor prosteje se vsds. "Vidite," je dojele, "sedaj je večerje na misL Ca* js torej, da jeva. Torej nehajte e prošnjami, vsaj doklsr povsčerjeve. Vi —I" in poredno se je nasmejala. Moš se je vdel. A po večerji je takoj zopet začel beračiti. Prijel jo je ze roko, ona pa sf je le smejala. "Morem videti vele lics," je vzkliknil. "Ohol Morate... Hahaha!... In baš ga ne bodete.". "Moram, pravimi" i ■ / "Pe zakaj I" "Zakaj? Zalcej? . .. Težko je dihal in bfl Je ves rasburjen ... Zakaj... Ker — ker ste me očarali Ker ves ljubim I" . "Hahaha 1" "Babkrinkajte se)" "Nočem 1" "Pe vam sam snamem krinko r* _ "Oho!" /V, "MoraV ves videti!" Mo« je bil silno rasvnet, vsaj videti je bilo tako. 8icer pa je bil takih prizorov menda le vajen. Čvrsto je bil prepričan; da maaka ker želi, naj bi jI zam sob *rinko. Posegel je po njej, one ps mu je smeje odbila roko. Ali ni se dal preplašiti. Z levico je čvrsteje stisnil nje-no roko. z desnico pa je energično posegel pe njeni krinki "Oho!" je dejala Slavka iopet. Njftn-tf&M je bil že izpremenjen. Vstala je In se vzra*» pela, Ziv ogenj je sijal v njenih očeh. V črnem kostimu, s tem plamenom, ki je švigal is-pod njene krinke, je bile videti kakor boginja osvete. Ali mol ni gledal ne to. Njen pogled ge je le bolj rasvnemal, bU je močnejši, kratki vroča borba — in imel je krinko v roki. Te hip ss je nekdo, ki je le dolgo laka! prostora po sobah, prikasal med zavezami na pragu. En trenotek — prišlec je spoznal Slsvko. nekaj grosnega ge je stisnilo v grlo. kri mu je zabobnela v glavi. lice mu Je sardelo,,kakor ris je skočil na neznanca, pograbil ge za prsi la treščil ga z vso močjo ob steno, de se je mlsa zmajala. Mo« je obleftal v kotu. "VelJko!.. ,H «nvk» je vztrepetala. VelJko j« n| g||4aL , "ji SSSf je bilo. kakor U se bU zbu-lz sanj. Tedaj je vprl svoj pogled v SU ffc- (Dalje prihodnjič.). zadnjo pre-j Id je mlajša od zemlje;] dih starodavnoeti veje po pro-nebesnem prostoru, vzbujsjoč v naši duši svete poj-1 me: človeštvo, kultura, zgodovina I Po bliakovo hitimo mimo domače zemlje in življenju nego-stoljubne, brezzračne njene lune. Šesta minuta našega potovanja je potekla, in pred nami za-iskri Mars v krvavordeči luči. Eone je starejši od naše zemlje ; tedaj ko se je utrgal solnčni obli, je zemlja še sanjale v njenem naročju o svoji bodočnosti. Z izredno naglico se je razvijal, hitro še je ohladil in zgostil, saj je sedemkrat manjši od zemlje. Ozračje ss je očistilo žarečih kovinskih parov, morja so ze ovila skalnatih grudi, prOstrani oblaki so se dvignili nad njimi in na tečajih se je naselil led in sneg, kakor s*4>lestl ondi še dandanes pred daljnogledom strmečega a-stronoma. Živijenska iskra ae je vnela na njem in ae razvila v mogočen plamen; in že ao razumna bitja občudovala čudokra-sno Igro miniaturnih Marsovih dveh. lun, ko so na zemlji še spale življenske sile, zatirane od neznosne njene vročine. Neskončne dobe je od tedaj pokopala večnost, razumna bitja na Marsu pe so se dvigala v kulturi od stopnje do stopnje in so davap že presničOa Nietzscheje-ve sanje o nadčloveku. Mars sam nam pripoveduje o genijalnem razumu svojih prebivalcev. Velikanski prekopi vežejo na Marsu morjs s prostranimi jezeri sredi kopne zemlje, nobeden izmed njih se ne končuje slepo, eni ss pretekajo v druge in se iztekajo v morja ter jezera; na prvi pogled nam je jasno, da občudujemo v njih tehniško globoko premišljeno, umetno zgrajeno mrežo kanalov. "Samo en pogled nam zadostuje", tako piše Brenner, sloviti poznavalec Marsa na Manora-zvezdarni, "in že uvidimo, da U mreža črtalnoravnih prekopov ni Idejo prirode, ampak da je-umet-I no narejena." Oblika Marsove površine je I prisilila razumna bitja do teh ti-tanskih zgradb, ako so hotela, da jim ne poplavi morje-mest in poljan. Na zemlji opažamo, kako razjeda izpodnebna moča visoka gorovja, kos za kosom kruši od njih in jih drevi v dolino; končni učinek tega razdirajočega delovanja bodo nizke, neskončne ravnine brez najmanjših gričev širom prostranih kontinentov. Na starodavnem in hitro se razvijajočem majhnem Marzu je ta doba vseobče izravnave (niveli-zecije) le davno nastopHs; kontinenti na njem so nizke, široke ravnine. In ko se pomladi tali na tečajih nakopičeni sneg in narašča morje, tedaj preti prebival-cem Marsa vesoljni potop. Toda njih inteligenca je zajezila pri-I rodne eile, s poginom pretečo t»vodenj je uklonila v prekope j in si tako zagotovils eksistenco. Ali ne done te besede kakor jbajlp o grških herojih? Ali ne gine tvoja samozavest, da se Čutiš nižjega od najzadnjega črva? Premeri to kulturno razdaljo t —■ distanca med teboj in opico se Ig spričo nje skrčj v nič. Toda ne o-tt bupej! Zvesde govore o heraklej-ski moči razuma — vesoljstvo poje pesem o razvoju! ... V zmagoslsvju se odprav-ljs solnčna energija na pot. Na levi in desni deli svoje darove po drobnih planetih, takosVsnih a-steroidih. Petatoindvanajst teh malih svstov so do danes sredi med Marsom in Jupitrom odkrili teleskopi; najmanjši izmed i njih merijo v premeru komaj 9 [ km, tako da bi na njih lahko izvršili "pešpot okoli z veta v sedmih urah". Življenje, ki se je tu-intam razvilo po njih, nam kliče v spomin pravljice o Lfllputan-clh. (Dalje prihodnjič.) |r POZOR ROJAKI! It Na prodaj je štiri sobna hiša 1 na vogalu lote na Mazhom- ■ Johnstown, Pa. Lota meri 40z ■ 120. V hiši je elektrika, voda ■ in stranišče. Plin je zraven lo- ■ te na alley, kdor bi ga hotel na- • peljati v hišo. Proda se tudi ku-1 ■ hlnjska peč na premog, je še v ■stanju. Za nadaljna pose polž ve pri: Michael ^^ ■ 271 Grove Ave., Johns-tovrn, Pa, ZAMENJA SE HIBA nahajajoča se v Pujlman. (Chicago) Dl, za farmo obsegajoča od 80 do 100 akrov. Prednost imajo take farme, ki so že obdelane in posejane, vzame se pa tudi brez sadaega drevja. Hiša oddaljena od Pullman tovar ne 16 minut hoda, kjer je stalno delo in dober zaslužek. Za nadaljna pojasnila pišite na naslov: "Hiša" c|o. Prosveta, . j 2667 So. Lawndale Ave., . Chicago, HI. PISNO ROLE Tamo dalako ..............$1.00 Ljepa naše domovina......L00 OJ Slaven!................. 140 Dahnatteskl Sajkaš........1.00 Ti več spavai, Milko moja.. 1.00 Moj Dtibere ..».....<...... 1.00 Sarajevo i Dječko kolo.....1.00 Krste se ladja Francoska... 1.00 Jltnak is Uko ..»......... 1.00 Zoro Zoijes...............1.00 NOVE Q. R. g. ROLE Oj Hrvati oj junaci (mareh) 1.00 Posdvav ..................14)0 Brodarska pjesma.....«... 76 75 7S 14 Gdjsjssnakamoj. lš živila Hrvatska . 15 Ja sam Hrvat 17 Miruj, mM sns moje------ „ IS Makaronska pjesma. (Walts) 1.00 19 Primorski aapjsvi......... 1.00 20 U boj .................... 1J00 21 Misli moj«................. 1.00 Crnogorac GrnogorU.....1.00 Tsšks noči, tdke misli.....1.00 Odjs su meje rašiss........ 1.00 Sto se boes misH moje.... .. 1.00 NatenMa..............1.00 oiSge............. i.oo Blijsdimjsese ........1.00 Po»hr .................... i.oo La Paloma................ 1.00 ■Le Msrsolllaiso............1.00 Piši se naš BBZPLATNI KATA-OO piano rola, gramofona i preko 4S? ^S04*' šaljivih, veselih, rat- nih, ljuhsvnftj, i tako dalje. ' MoRidiilevich Brothers tšlSRs. Brsedwsr 8T. LOUI8, MO. 2ENITNA PONUDBA. Slovenec, srednje starosti, poštenega značaja bi ze rad priženil na fkrmo, ker mene veaeli živeti na farmi. Katera resno želi poštenega moža, naj se obrne na spodnji naslov. "Ženin D" c|o Prosveta, 2657 So. Lawndafe Ave., Cfticago, 111. PREKLIC! Jaz spodaj podpisani prekli čem vae, kar sem govoril od Matiju Vidmar, ker je vse gola neresnica. JOHN JANKOVIC, R. D. No. 2, Coraopolis, Pa. __— (Adv.) Listnica «pravništva. v Naročniki v mestu Milwaukee in okolice, lahko plačajo svojo naročnino za list Prosveta br. A. Kolbeznu pri Jug. Jewelry k Phon. Co., na 826 Grove St., Milwaukee, Wis. APRILA, SAMO^ PARIŠ - je hiše in je v urejeno. Sezona za zgradbo 1 je eedaj tukaj. Pišite nam, se zanimate za premenjati vs stavbišče izven mesta in naš \ stopnlk Vas bo obisksl. The tovorih Heighh Realty CoH I 8911 Lerain Ave., CLEVELAND, OH m/mmjn m m m mi DA SKUHAŠ DOBRO P PESI PO NASE PRODUKTE. lamme v aalofi sled, hmelj, sls* la vse drage potrebttiae. Poskmi la ee prepričajte, ds Je Soma prt le asMJR ta Groeerfjam, sladšUarJem la v »f dajalae leletahie dame prhasna i mmt--IfllL —___»wn nm. pn vecjia aarocina. rišite t « 'mJ' FRANK OGLAR, A Tiskarna S. N. P. J. sprejem vsa v tiskarsko ontspalajotakla. Tiaka vabila za veselice Ir shode, viiitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v eloven-akem, hrvatskem, alovaikem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih. vodstvo tiskarne apelira ha članstvo s. h. p. j., ia tiskovine naroča v svoji CRNB ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE ' VRSTE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na naelov: & N. P. J. Printerjr, 2657-5» South Uamdale Avenur, Chicago, DL , • ■ ^ ,. , TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA.