Poštnina plačam
v gotovini.
Dle Postsrebilhr bar bezahlt.
Slovenski dom
PRESS - GENA L 2.—
Leto X. — Štev. 8
TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA
Sobota, 24. februarja 1945
Samoobramba — naša narodna obramba
V	Kranju jo 0 februarjem sa£el
dvakrat na tedon iashajaM nov «loven-§kri list *Gorenjec«, ki *a top]o pozdravljamo Jn mu Želimo kar največ uspeha. V svoji drnjri Številki prinaša pod gornjim naslovom uvodnik, ki ga v celoti prinašamo.
Izgubljena vojna let« 1*41 U nastanek OP, ki Je po navodilih Kominterne ▼ Mo-,akvi že nekaj mesecev po razpada bivšo Jugoslavijo pričela « svojim pogubnim de-,lom, »ta tndl Slovencem na Gorenjskem prinesla drago ln usodno darilo — komunistično fevolncljo.
Da ko dogodki, U n le -vsa ta leta odigravajo pred našimi očmi, res komunistična revolucija, ja is dolgo Jasno slehernemu, kdor Jo t časa med prejšnjo ln sedanjo svetovno vojno z odprtimi očmi zasledoval po-i skuse moskovskega komunizma, zasidrati se zdaj ta zdaj tam ln sl ustvariti oporišča za izvedbo svojega cilja — svetovne revolucije.
Komunliem lamrei nikjer ne more skriti fmojdi najznačilnejših znakov: fizičnega in ,* moralnega nasilja, krvi. pogorišč, unlčevanJa ! kakršnekoli kulture, vere ln sploh vsega, kar , BI »vek a dviga nad stopnjo navadne Uvali v J&ovsškl podobi
▼se te znake je pokazala tndl revotudja
Slovenskem, sicer ne povsod t lsU meri. vendar pa povsod toliko, da ae človek v svoji ►dM nikakor ni mogel »motiti. Poglejmo sa-
10	skoraj popolnoma op ns točeno Dolenjsko, ni vasi, ki ne bi Imola na sebi sledu boIJSevišfce »osvoboditve« bodisi v razvaJL-kmečkih domov. M, cerkva ln prosvetnih bodisi v množičnih grobovih, ki skrl-
▼	sebi mrtva trupla grozotno mučenih na koncu pomorjenih zavednih Sloveneev. Gorenjska sicer ni videla la okusila to-
0	strahot komunizma — toda tndl Gorenj-
■	Je komunizem dovolj odkrito pokazal, Ikaoi P®*!® njegova pot Tudi na Gorenjskem
goreli kmečki domovi, tudi to danes alo. govoreči boiJtevUd rušijo eerkve In tndl tu toče MdtUo« prelita slovenska Jeri. U Je zahteva boIJSevlSka revolucija. Tu-mpresallje, ki so zadele Gorenjce ▼ ml-letlh, gredo Izključno na račun goSar-kj je s svojimi dejanji načrtno izzivalo gorenjski vasi in njene prebivalce.
•lep, pa tndl ne tako da ne bi bil sposoben nvldetl ln spo. is«, kdo Je prav za prav povzročitelj vsega trpljenja. U se Je Iz dneva t dan težje kopiram ena gorenjskega ljudstva. Kmet »ftutar «e bo mogel pozabiti na dom. M ae ga zaCgall gošarjl ali pa mn je zgorel 'Icot represalija zaradi blaznih nastopov OP J» njenih zločinskih tolp.
Nekaj časa Je OP pač mogla a svojimi jtdepljlrlm! gosli o osvoboditvi zavajati I*®* ln ga držati ▼ svojih mrežah, toda prl-t-Kel J« čas, ko Je slovenski človek kakor dru-K®d take tudi na Gorenjskem odprl oči ln jraznm spoznanju, da je edini ln največji Sovražnik ter posredni ln neposredni unlče-y ales slovenskih življenj ln slovenskega 'Imetja prav tisti, ki nosi blesteče Ime »narodnega ofvobodltelja« — OP ln njene bolj-*evlžke tolpe.
Oe hočemo odpraviti neke zle, moramo MnJpreJ odstraniti njegove vzroke. Izpodbiti moramo temelje, ki na njih to zlo stoji. Ta-*®®®J» zgodilo tudi z rdečo revolucijo med Slovenci, tndl na Gorenjskem. Narod Je »po-snal. da bo rdečo kng0 najlaže zatrl In odgrnil od sebe njene posledice, če Jo bo sam Jz sebe preganjal z istimi sredstvi, kot se mu vsiljuje — % orožjem, da zatre fizično komunizma, n J oko ve oborožene tolpe ln
*	besedo, z idejo, s ponovnim dvigom narodne zavesti, da komnnlzein tudi duhovno pre-(maga ln ga izrine iz slovenskih src.
Z nastopam tega spoznanja se je rodila iMovenska samoobramba proti komnnlzmu — domobranstvo v Ljubljanski pokrajini, na <5orI5kem, Primorskem in na Gorenjskem.
Borba slovenskega naroda proti komnnlz-«n* Je sedaj to. je na pohodu, ima uspehe, t komunistična oborožena sila je na umika, ip nje pa se bo morala umakniti tudi komunistična miselnost. Orožje vojaka govori svojo odločno besedo. To Je samoobramba slovenskega naroda proti komunizmu, samoobramba po starem pregovoru: »Pomagaj sl eam ln Bog tl bo pomagali*
Toda najdejo se Se med nami nekateri, ki Se vedno oklevajo, ki Se vedno dvomijo ▼ opravičenost te n<iie borbe. KakBen Jo torej »ilffovor na vprašanje, ali Je naSa borba pravična? — Gotovo prav lahek!
Ml. ki smo kristjani, vemo, da pravi zapoved: »Ne ubijaj!« Tudi kazenski zakoniki Vseh kulturnih držav, pa colo najprlmltlv-^Jfia ljudstva brez sledu kakršne koli kulturo in civilizacijo v našem smislu poznajo to (“Poved:	»No ubijaj!«, ker Je slehernemu
Movfckij globoko v srco zapisana, temelji i® H človesjfj naravi sami. »No ubijaj!«, to po-tnoiil: — n0 ui,ijaj človeka brez zadostnega razloga — načeloma sme samo pristojna oblast vzon ci0veku življenje, če so dani za to razlogi, __ p0men[ pa tu(jj x drugo strani: — Ne pnstJ s6 ubU, nc daJ da b, tl kdo vzel življenjei  ,
Kar vel a ** posameznika, velja tudi zp narod, ki je velika skupnost poedincev, govorečih isti jezik, sivečih na skupnem o/.em. . lju, ki so navadno tudi l9te Tcre> imaj0 iste šege ln običaje, Isto kulturo. Ce Je torej na-*«d napaden, pa naj pride napad od koder *°'l, od zunaj ali iz njega samega, n. pr. reT«IuelJa, Ima pravico braniti se z vsemi sredstvi, ki so dovoljena ln sposobna napad p(1 vrniti. Kakor posameznik, ki mn b. pr.
Planinski grad na Notranjskem, požgan po »narodno-osvobodilni« vojski spomladi 1944. V njem so zgorele dragocene zbirke, važne za zgodovino, zemljepis in geologijo Notranjske, katerih ne bo moči nikdar nadomestiti.
Stalin, Churchill, Roosevelt
so znova krojili „svobodo“ in „pravico»“ treh velesil v Jalti
Čeprav bi bilo pričakovati, da se bo sredi Šestega lota nove svetovne vojne povsod kar ■ala že hnda utrujenost ln neutešna želja po miru, «e vendar na bojišču in političnom torišču kaže vedno večja vročičnost.
Oba tabora, U si stojita t zagrizenem boja nasproti, sta si povsem nasprotna v gledanju na povojni svet. Zavezniški tabor pod vodstvom Združenih držav. Velike Britanije in SovjeHje predstavlja sicer sklop človečkih siil, vendar more proti jasno postavljenim vojaškim in političnim ciljem svojega, nasprotnika postaviti le enoten vojažki cilj: uničenje Nemčije za vsako ceno. S tem pa je izčrpana tudi vsa vsebina tega zavezništva Ako hoče zmagovalec brez pretresov organizirati povojno Evropo, mora imeti izdelan tudi celoten političen program ln že med vojno vedeti za idejno podlago, na kateri je edino mogoče zagotoviti trajnejši mir in ute-šitl žoljo trpečih narodov po pravici in neokrnjeni svobodi.
Tega nujnega pogoja pa mod zavezniki ni ln ga tudi biti ne more. Komunizem in de-mokrapija se medsebojno izključujeta. Zavezništvo mod Anglosa^i in Sovjatl Je posledica nujnega naključja, no pa idejne sorodnosti in skladnosti v končnih ciljih.
Dobro leto dni po teheranski konferenci smo lahko izluščili iz vseh dogodkov neutaj-ljivo resnico, da so zavezniki v pogledih na bodočo podolio sveta nikakor niso mogli zediniti. Ker je boljševišlji nauk po svojem bistvu revolucionaren, se takrat, k n/d ar govori orožje v njegov prid, ne da utesniti v sporazumske obrazoo. Njegovo načelo jo sila, v sporazume pa se podaja le takrat, kadar se Stuti proSibkega za dosego svojega cilja-
Novi sestanek treh zaveznikov v Jalti je trajal dolgih osem dni. Ze to dejstvo samo po sebi pove zadosti. Razprava se je morala
sukati okrog zelo perečih In žgočih vprašanj, sicer bi sestanek potekel po običajnem obred-nLku, ki je bil v tem, da so najviKji odgovorni državniki prihajali na skupne sestanke le podpisovat tisto, kar so po rednih diplomatskih poteh uredili in se sporazumeli zunanji ministri. Mi pa vemo, da zavezniško povezanost hudo moti medsebojno ljubosumje In da je anglosaško časopisje dalo pogostokrat duška svoji užaljenosti in razočaranju nad brezobzirnostjo, • katero so boljSeviki urejali vsa vprašanja, ki bi po svoji naravi sodila v rnsipravno dvorano vrhovnega zavezniškega sveta.
Uradno sporočilo, izdano po konferenci v Jalti, je spet potrdilo, da je nemogoč sknp<vn in sporazumen povojni nastop zaveznikov. Od teheranske konference ni bil storjen niti korak naprej. Da se bodo borili do popolnoga uničenja Nemčije, so povedali že pred letom dni, kakor tudi da si bodo razdelili zasedbena področja.
Vsa leta anglosaško-sovjetakega zavezništva pa je bilo najbolj boleča točka poljsko vprašanje, knlteremu se je pozneje pridružilo tudi jugoslovansko. Velika Britanija kot porok poljske neodvisnosti in obnovitve ni mo. gla niti za trenutek ustaviti boljševikov, ki so poljsko vprašanje reševali in končno rešili po svoje.
Čeprav priznava Velika Britanija le poljsko vlado v Londonu, ji je vendar v svoji nemoči in zaradi svoje politične igre izpod-maknlla tla s tom, da je dal Churchill svoj podpis na sklop, da »se bo poljska vlada morala razširiti na široki demojtraitski podla-gl(f)‘. Izrečno ni bilo povedano, katero vlado mislijo, toda gotovo je, da gre za lublin-ski poljski odbor, ki so ga Sovjeti po zavzetju Varšave enostavno ustoličili kot pravo in edino poljsko vlado In mu preskrbeli priznanje že od Francije in Beneševe CSR.
llWB^IIIIII*lnilll®!SlHlWBRll|l®IBI!l*BlBllMIIII#ll*lmiffHlBI^®MIIW#|fl|IIIB®|I^lftll#®WnillW0lllll®
ropar nastavi nož na prsa, ne bo prekrižal rok na hrbtu, ampak bo nož odbil, pa čeprav morda pri tem vzame napadalen življenje. Nihče mn ne more očitati umora, ampak pravimo, da Je to dejanje pač storil v silobranu. Božja ln človeška postava mu daje pravico do samoohrambe, še celo več, naravnost dolžnost Ima, da se brani brez ozira na nevarnost, ki pri tem nastane za napadalca. Življenje Je sveto, zato smo ga dolžni braniti.
Pa bo morda kdo dejal: — Tudi življenje partizana je sveto, saj Je tudi on človek ln se morda lz golega Idealizma bori za zmago svoje Ideje.
Res jo, tndl gošar Je človek. Tudi zmotnega Idealizma mnogim no gre odrekati. Pa vendar ni zločin, če ga uhljem. Ne, če »bijem kot človekn, ampak kot tolovaja, nosilca komunistične Ideje ln borca zanjo!
Goronjskl domobrance se ne bori proti goSarjem zato, ker bi jih mrzil kot osebe, kot ljudi, ampak jih preganja zato, ker Jo njihova Ideja, ki Jo hočejo presaditi na slovenska tla, slovenskemu naroda smrtno nevarna, mu prinaša narodnostno In tudi fizično smrt. Ni človek tisti, ki ga hočemo zadeti, ampak Ideja, ki jo nosi. Ce se zanjo z orožjem bori, ga seveda tudi orožje pokonča, ker pač ni mogoče nbltl v človeku-komunlstu komunistične Ideje, njega samega pa pustiti, da s puško v roki odldo nazaj v gozd.
Samoobramba pa ne obsega samo pravice, braniti sebi ln narodu njegovo zgolj fizično. biološko življenje, ampak se razteza tudi na obrambo vseB®' kar Je narodova svojina, kar ni).rodn pomaga pri ohranitvi. To pa Je tudi narodova kultura In vsa ona sredstva, ki jo pospešujejo: gole, cerkve, prosvetni domovi, društva, knjižnice Itd. Kajti z Izgubo teh bi polagoma v njem Izginila njegova narodna zavest, z njo pa tudi narod kot tak. Komunizem, ki Ima namen po svetovni boljševlškl revoluelji ustvariti brez-narodno svetovno zvezo sovjetskih republik, seveda narodno zavest na vsakem koraku zatira In prav zato unlčojo vse, kar bi moglo služiti njeni okrepitvi.
Mi pa nočemo umreti, ne fizično, da bi sl dali iztrgati svojo narodno zavest In namesto njo sprejeti komunistično breznarodnost.
Naša borba, pa naj bo z orožjem ali z Idejo, gre za tem, da se slovenski rod na tej zemlji ohrani. Saj so naši predniki tod z znojem pa tudi s krvjo oblikovali našo slovensko narodnost ln naSo kulturo. Zato mora obstati oboje: narod kot fizična, zgolj biološka skupnost poedincev, pa tndl narodna zavest, po kateri šele narod kot tak živi, ki mu šele daje pravo vsebino.
Iz toh vidikov gledano je naša borba, naša samoobramba proti komunizmu ne samo popolnpma upravičena, ampak tudi sveta dolžnost vsakega zavednega Gorenjca, ki se čuti živega člana slovenske narodne skupnosti!
Ni sl tožsko misliti, kakšna, naj bi Mia tista »široka demokratska podlaga«, ako gospodari na Poljskem boljševik, ki je nepredušno zaprl meje ln onemogočil svojima zaveznikoma tudi najmanjši pogled v resnično poljske razmore. In kakšna je končne tista demokracija, ki jo tako glasno zahteva komunist za vsakogar, sam pa doma ne pušča niti prost« mislil Gotovo pomenijo M sklepi v Jalti ponižanj* za A-nglosase, ko morajo boljSeviško tiranijo zaradi laskanja Stalinu namesto s pravo besedo označevati i »demokracijo«.
Podoben recept, kakor so ga 1* zadrege
pogruntali za Poljsko, so priporočili tudi za Jugoslavijo. Churchill ln Roosevelt sta ■ svojim podpisom odobrila sedanje stanje v Srbiji, ki je bilo ustvarjeno mimo njiju po neusmiljenem zakonu boljševiške politike dopolnjenih dojstev.
»Razširjeno demokracijo« — seveda v slogu. kakor ga pojmuje komunist Tito — si zamišljajo tako, da se komunistični AVNOJ ra/.Siri in vanj pokličejo vsi bivši poslanci in senatorji, »ki se niso kompromitirali«. Vsi dosedanji člani AVNOJa in novi vpoklicane! bi prodstavljali nekako zakonodajno skupščino. To določilo bi po suhi črki sicer res kazalo Titovo popuščanje, toda po podrobni razčlembi dejanskih razmer v 8rbijl pridemo do ugotovitve, da je vse skupaj le pesek v oči.
Kako je sploh mogoče razširiti AVNOJ i »nekompromitiranimi« bivšimi poslanci iz po. slednje narodne skupščine, ako so hill skora,* vsi člani JRZ ln Hrvaške kmečke stranke, torej člani tistih dveh najmočnejših strank, ki so ju komunisti uradno razglasili za najbolj »reakcionarni« in »fašistični«! Kar je bilo od teh ljudi nekomunistov v Srbiji, so bili po Titovem nastopu že vsi pospravljeni s sveta.
Sicer pa so vsa ugibanja ln zaključki odveč, kajti Tito sam je odločno povedal, da smaJt.ra za »kompromitirane« vse poslance vsoh bivših strank.
Tako uvidimo, da je sklep v Jalti le pesek v oči ln da je bila ta prazna fraza o »razširjeni demokraolji« potrebna »ato, da se zabriše vtis o popolnem nesporazumu med zavezniki.
Dogodki v bivši Jugoslaviji se bodo razvijali. torej po svoje in po zakonu boljševiške nasilnosti, ali povedano po zavezniško: ostalo bo pri dosedanji Titovi »demokraciji« ■ vse mi njenimi krvavimi do<hrotaml. kajti ta zavezniškim namenom za zdaj bolje sluii kakor pa neizvedljiva »razširjena demokracija«.
Sveti oče PIJ XII. je precej hudo zbolel za gripo, zaradi česar so bili pred tednom odpovedani vsi sprejemi pri njem.
Sto tisoč vojakov za madžarsko fronto mora
dati Tito iz Srbije Sovjetom. Skušail jih bo dobiti s prisilno mobilizacijo, katero jo žo itak razglasil za delovno službo. V to službo so odgnali vso moške in žensko od 16. do 60- lota, zlasti kmečko prebivalstvo.
»Zlagane, obrekljive In dvoumne napade, h
katerim se sovjetska propaganda žo nekaj časa zatoka,« imenujo »Ossorvatore Romano«, glasilo svoto Stolice, pisanje sovjotskoga tiska proti papežu to katoliški cerkvi v zadnjem času.
Finskemu gospodarstvu grozi skrajna nevarnost, je povedal finski' ministrski predsednik Paasikivi. Nevarnost izvira iz nezaslišanih sovjetskih odškodninskih zahtev.
»DELAVEC VLADA!«
K« se je rdeča OF razglasila za »oblast«, j« oznanila, da bo odslej imel pri vladanju naroda besedo samo delavec, proletarec, trpin. »Delu slava, čast, oblast,« so trolten-tali krščanski sooialisti, »ne far, ne iandar«, ao vpili tisti levičarji, »smrt škrioem!« je tulilo komunistično delavstvo, »advokati nas ne bodo več komandirali!« »Kmet bo vladali« •e je trkal na prni ta in oni. ki jo Osvobodilni fronti verjel.
In tako dalje.
Kakšno besede pa tona delovuil človek ^ vodstvu OF, »■prve prave in resnične ljudske oblasti pri nas«, pričajo naslednji podatki:
V Izvršnem odboru OF sedi Sest advokatov (dr. M. Brecelj, Z. Polič, dr. D. Čermelj, dr. L. Vavpetič, dir. M. &IIudori); pet uradnikov (J. Rus, F. Leskošek, J. Beltram, J. Joi ras, S. Kovač); trije učitelji (F. Lubej, F, Bevk, E. Turn h er); osem gosposkih postopačev ln »poklicnih revolucionarjev« (B. Kidrič, B. Kardelj itd.); trije profesorji (Oj Kocbek, J. Zemljak, dr. A. Baebler); en P* klicni (gledališki) tkrlc (J. Vidmar).
Nobenega kmeta, nobenega delaveal
V drugih ustavah OF je slika isto. Se M Se slabša.
Temu se prarrl »vlada ljudstva« ta »dlki ta tura proletariata« ..,
TUDI RESNICA
Spričo dejstva — ki se vsak dam bol) tudi j uradno potrjuje — da ao na Slovenskem revolucijo vsaj plačevali, če ia ae sami pri-. prarvljaM bogati ln liti ljudje, je prav, če navedemo naslednjo misel, ki jo Je zapisal veliki angleški katoliški pisatelj G. K. Ob«i star ton:
»Tako mi govorite o pocestnem ljudstva; in o delovnih slojih, ko da bi šlo zdaj u to. , Vbili ste si v glavo tisto večno trapasto mi- { sol, da bo amarhi ja, če bi prišla, prišla od j siromaka. Kako nekit Siromak Je bil sioer uporen, ni pa bil anarhist; siromaku je bolj ko komur koli drugemu do tega, da Jo n« svetu spodobna oblast. Siromak Je zakoreninjen v domovini, bogatin pa ne; bogatin se lahko z jahto odpelje na Novo Gvinejo, pa jo. Siromak je včasih zameril, da mu sla- i bo vladajo, bogatin pa je vedno zamoril, da. mu sploh kdo vlada. Bogatini so amaraj bili' anarhisti, kakor lahko sami vidite . . *
(»The man, who was Tln»rsdayj>
POLITIČNI POLOŽAJ
Položaj prt Ustih bivJih nami ln skupinicah, M ne marajo iti po poti narodnih koristi ▼ boljševizmu, najlepše označuje stan Bka narodna pesem, ki poje
»Eden J« bna roke, drugi Je bres noge, tret’ bres... na konj" swH, četrti glarvo v rok’ drži.«
NJIHOVO BRATSTVO
Pod naslovom »Bratstvo v ocroij*« |*M*l čuje neki Tone Tratnik v nekam komuni*
stičnem letaku z dne 28. januarja IMS dalji* članek, ki pravi med drugim:
»Veličastna borba, ki jo daraca bije večina < evropskih svobodoljubnih narodov, ved ne j bolj Izravnava globoke prepade, ki bili ! Se pred kratkimi loti na videz nepremostljiv j vi. Danes se borijo jugoslovanski narodi za; iste cilje ramo ob nuni tudi z ostalimi narodi.
Na Primorskem *e bori v sklopu IX. korpusa NOV in POJ oela italijanska divizija »Garibaldi«. Divizija »Garibaldi« je danes i direktno sestavni dol močno Titove armade. Borci te italijanske divizije »Garibaldi« s»! ljudje — novega tipa. Garibaldinoi se danes i borijo na slovenski zemlji pod praporom Titovo vojske, borijo se za iste cilje: za unii. čonje fašizma ln za svobodo narodov. Njihova divizija je še mlada in si Sele pridobivaj IzkuSnjo; vendar bo ob strani slovenskih di-1 vizij poslala močna, organizirana in udarna. Zato ji jo garancija odlično vodstvo. Tovariš I komandant Sasso in komisar Vanni sta stara izkušena borca in to svojo izkušenost prenašata na vso svojo divizijo.
Bratstvo slovenskih in italijanskih partlf zanov »e je še bolj okrepilo, ko je bilo potrjeno e krvjo v borbi proti skupnemu sovražniku — fašizmu. Vsak dan bolj Izginja medsebojna mržnja, ki so jo umetno ustvarilo vlndajoče klike obeh narodov.«
(»Mi gremo naprej«.)
Taka bratstva sklepata OF to njena slo-i venska »narodno-osvobodilna« vojska ...
Poljska begunsko vlada v Londonu je po razglasitvi sklepov ha sestanku treh v Jalti, ki so poljsko ozemlje z novo mejo raztrgali na dvoje, dala poziv svoji vojaki, ki se bori v Italiji in Franclji. Vlada prosi vojake to častnike, naj ne obupujejo zaradi tega, zakaj poljska vlada si jo s svojim sodelovanjem na zavezniških bojiščih pridobilo ugled in kredit, ki ga ji no moro vzeti nihče. Ta kredit je poroštvo za bodočo Poljsko, kateri ogrožajo zavezniki vsako pravico do ,»bitanka.
Z velikimi letalskimi napadi na japonsko prestolnico Tokio so zadnje dni začeli Ameriikancl. Pri največjem dosedanjem napadu je sodelovalo čez tisoč letal, od katerih so Japonci sestrelili 171. Škoda pri dosedanjih napadih jo po japonskih poročilih neznatna.
Predsednik poljske vlade v Londonu Arels-zowskl je odklonil sporazum, ki so ga Anglija, Amerika in Sovjetija sklenile glede Poljske v Jalti. Dejal je, da poljski narod ne verjame sovjetskim obljubam. Vsak političen sklop ali volitve so prazna besoda, dokler bo ppljska zomlja pod nadzorstvom sovjotske politične policije. Razmere na Poljskem so sc zolo iio-slabšale, odkar so Nemci odšli in so deželo zasedli Sovjeti, ki v množicah prijemajo in stroljajo vojako tor častnike poljske domovtosko vojake.
Naš tedenski vojni pregled:
Pred odločilnim spopadom — še vedno bilka za\čas
na Berlin neizvedljiv, poskušajo Sovjeti z obkoljevalno taktiko
Sfran 2-
TEDEN V SVETU
»Motijo »e tisti, ki trdijo, da jo sodanje stanje v Srbiji samo začasno in da bo prej ali sloj pri Al a drugačna ureditev od zunaj. Mi se ne bomo ustavili na pol pota, ker smo dovolj sposobni in dovolj močni, da kaznujemo vse tiste, ki nam nasprotujejo. Kdor tega ne verjame, naj so spomni na predvečer 14. sepjonibra 1944, ko so beograjsko ulice bile polne trupel tistih, ki smo jih morali kaznovati,« piše srbski komunistični list »Borba«, ki velja za glasilo Tita in Komunistične partije Jugoslavije. S tem so uradno priznali grozodejstva, ki so se odigravala ob prihodu Sovjetov In Titovcev v Beograd.
Predsednik Združenih držav Roosevelt bi bil moral po sestanku na Krimu obiskati papeža Pija XII v Rimu. Napoved obiska so uradno razglasili. Takoj nato P» je sovjetski tisk začel silovito napadati papeža, da je podpornik in zagovornik fašizma. Tako izjavo je dal sovjetskim listom tudi novi, od Stalina postavljeni ruski pravoslavni patriarh. Ti napadi naj bi dosegli, da bi so Roosevelt ne sešel e papežem. Pritisk jo uspel in kakor kaže, se Roosovelt na poti v Ameriko v Rimu ne bo oglasil.
Angleška vlada Jo zavrnila prošnjo Bonomi-Jeve italijanske vlade, naj bi Angleži izpustili italijanske vojne ujetnike.
Komunisti ao na Kitajskimi od leta 19.99 pomorili Šestkrat toliko ljudi, kakor pa so jih Japonci v vseh svojih ofenzivah, ter tisoče in tisoče kitajskih rodoljubov odvlekli v koncentracijska taborišča, piSe znani kitajski, v Ameriki živeči pisatelj Lin-Jutnng v svoji najnovejSl knjigi, v kateri svari Ameriko, naj nikar ne podcenjuje vlogo komunizma na Kitajskem.
Slike kralja Petra TI., ki eo pod nemSko zasedbo lahko visele po vseh srbskih Solu1 in uradih, je dala Titova oblast zdaj odstraniti. Namesto narodnega praznika 1. decembra so v Srbiji imeli Leninov spominski dan.
AmerlSki zunanji minister Stettlnlus je na povabilo sovjetskega zunanjega ministra Molotova obiskal Moskvo.
AmeriSke delavske organizacije so odklonilo udeležbo na mednarodnem kongresu delavskih združenj v Londonu, kamor so priSli tudi sovjetski zastopniki. Ameri-kancl utemeljujejo odklonitev z razlogom, da se v Londonu ne bodo eošli svobodni zastopniki delavstva, temveč zastopniki Taznih vlad, ki niso upravičeni nastopati
▼	imenu delavskih organizacij.
Sveta Stolica je daln izjavo k uradnemu poročilu o sestanku med Rooseveltom, Churchillom in Stalinom v Jalti. Izjava izraža razočaranje nad tako rešitvijo poljskega vprašanja, kakršno so sklonili v Jalti, ter skrb za usodo milijonov katoličanov, ki eo ostali onstran mejno črte, katero so zahttevali Sovjeti.
Italijansko ljudstvo mora izpolniti isto dolžnost kakor nemško. Ta dolžnost Je boj za vojaka, delo za delavca, vztrajanje in žrtev za vso prebivalstvo, piše Mussolinijevo glasilo »Republica fasclsta«.
Grški regent nndškof Damasklnos je imel
’ govor o sporazumu med zakonito vlado in med grško Osvobodilno fronto. Dejal je, da jo vlada morala ta sporazum okleniti zaradi silnega pritiska od zunaj. Sporazum ne pomeni, da bi grozodejstva grških »osvobodilcev« ostala nekaznovana.
Bnska osvobodilna armada je postala samostojna enota. Njen vrhovni poveljnik general Vlasov ima nad njo vso diaoiplin-sko oblast tor imenuje častnike po lastnih vojačkih potrebah, sporočajo z nemškega pristojnega mesta.
Nujno prošnjo za pomoč jo poslal Angležem
l.	in Amerikancem predsodnik nove belgijske vlade v itn Aoker. Ce Anglija in Amerika ne bosta Belgiji poslali večjih količin živeža in drugih potrebščin, kakor ata obljubili, pojde Belgija žalostno po zlu, zakaj sama so ne more reši^ iz strašnega položaja, v katerega jo je vrgla vojska in zavezniki.
Ve« kot pet tiso« radijskih aparatov in čez 40.099 različnih ur je boljševiška vojska pokradla v madžarskem mostu Stolni Bell grad, ki ga je imela zasedenega pet todnov in ki eo go zdaj nemške tor madžarske četo osvobodile.
V	Romuniji povzroča odporno gibanje proti Sovjetom dosti škode. Podpirnjo ga celo nekateri ministri, jo izjavil predsednik romunske vlade general Rndescu.
Sovjetski poslanik v Turčiji je odpotoval na
> daljši dopust. Hkratu so sovjotskl listi začeli znova napadati Turčijo In turški tisk, kateremu zamerijo njegovo pisanje a dogodkih na tistem delu Balkana, ki je pod Titovo, to je sovjetsko oblastjo.
Sovjetski zastopniki v Romuniji so se znova pritožili, da romunska vlada nezadovoljivo izpolnjuje eelo vrsto določil o premirju s Sovjeti, zlasti pa se izogiba pregn-njanja protiboljševiških elementov.
Po vzgledu morilskega procesa v Sofiji pripravljajo zdaj tudi v Parizu razprnvo proti vsem tistim možem, ki so Francijo leta 1940 s podpisom premirja rešili po- , polnega uničenja in razsula. Glavni obtoženec je rešllec domovine sivolasi maršal Petain in vsi člani njegovih vlad. Veleizdajo je obtožen eelo general Wey-gand. ki je interniran v Nemčiji, ter general lTuntzinger, ki je leta 1940 podpisal premirje z Nomčijo in Italijo ter jo zdaj že mrtev.
Sedemsto sovjetskih častnikov je dospelo v , Bolgarijo, da bodo prevzeli vodstvo bolgarske armade. Dozdaj so komunisti v ' Bolgariji znprll 1.100 bivših višjih častnikov. V kratkem bodo v bolgarski vojaki postavili zn politično komisarje 500 komunističnih tolovajk, ki so Po podpisu premirja prišle iz gozdov.
»Maščevalci« se imenuje nova vrstn gošarjev v Franciji, ki so začeli kar najhrezobzir-noje nastopati proti komunističnim morilcem. Središče tega gibanja Je v južno-franenskih hribih. Ti »beli partizani« po odločnosti ne zaostajajo prav nič zn komunisti. Oskrbljeni so z radijskimi po-ntajami, avtomobili in letali ter imajo lastne padalce, ki so pri belem dnevu spuste v tisto kraje, kjer je rdeča »pravica« posebno divjala, in na cesti pobijajo komunistične prvake in krvnike.
Do hudih demonstracij In pretepov je prišlo prejšnji teden v Atenah, ko je zaradi
Po spoznanju, da je čelni napad
8redišče pozornosti \se javnosti, ki napeto zasleduje vojne dogodke, je bilo tudi ta teden vzhodno bojišče, in to zlasti spričo napovedi, da se tam oba vojskujoča se tabora z vso naglioo, pa tudi z vso skrbnostjo pripravljata na odločilni spopad, ki naj vsaj v glavnih obrisih pokaže, ali bo bodoča Evropa utonila v boljšoviški povodnji, ali pa se bo po zaslugi zdravih narodnih sil rešila te največje nevarnosti, kar jih je kdaj doživela.
Pp sovjetskem velenapadu, ki so se boljševiki nanj pripravljali skoraj pol leta in ki je v borih troh tednih skoraj povsem splahnel, so Sovjeti spoznali, da je čelni napad na nemško prestolnico neizvedljiv.
A ker čas čedalje bolj sili k odločitvi, ga boljševiki niso smoli zamujati v brezplodnih spopadih in »o so morali hočeš nočeš odločiti čimprej za premestitev svojih sil, torej za spremenitev bojnega načrla.
Boljševiško vodstvo se je tako odločilo za večje nastope v spodnji Slcziji. S svojih mostišč, ki so jih z vso naglico ustvarili ob srednji in zgornji Odri, eo nastopili z izredno močnimi silami, ki so jih pritegnili semkaj z drugih odsekov vzhodnega bojišča.
A odporne sile nomške vojske doslej niso mogli nikjer odločilno zadeti, zakaj nemško vojaško vodstvo jo brž spoznalo sovjetsko nakano in prav tako naglo izdalo primerne protiukrepe. Nemci so v najkrajšem času zgradili nove bojne črte, s katerih se uspošno branijo in sproti izpodbijajo so-vjotsko naklepe. Tako zdaj ni mogoče trditi, da bi Sovjoti imeli — kakor v času svojo zadnje veleofenzive — na vseh bojnih odsekih pobudo v svojih rokah.
Nov položaj označuje predvsem dvoje dejstev: razbitjo sovjetskih napadalnih oddelkov na odseku ob srednji Odri ter premeščanje boljševiških čet na širnih področjih vzhodnega bojišča. Predvsem je vredno omembe, da so Sovjeti po spozna iu, da čelni napad na Berlin ni mogoč, skušali izvesti obkoljevnini napad na nemško prestolnico in so zato začeli premeščaiti sile, ki so jih imeli prej zbrane na odseku prt Kuštrinu in Frankfurtu, na eni strani proti soveru na južno Pomorjansko, na jug pa na šlezij-sko področje, kjer eo zdaj v resnici odigravajo razmeroma še najhujši boji, Na splošno pa Se lahko reče, da je sovjetsko prodiranje vedno počasnejše, na nekatorih odsekih pa sc je celo povsem nstavilo.
Trdovratnost, s katero se branijo nekatera nomška obkoljena mesta, kakor Poznanj, Schneldemiihl, Grudztadz, Broslava ter več trdnjav v Vzhodni Prusiji, pa do-kazujo brez dvoma, da se na vzhodnem bojišču bije boj tudi za čas. Trdovratni odpor teh nemških trdnjav, ki so ostale v sovražnikovem zaledju povsem odrezane in obkoljeno, a vzlic temu še vztrajajo, bi se morda prvi hip zdel nesmiseln: toda temu ni tako. Te trdnjavo namreč vežejo zelo pomembne sovražne sile, ki so se drugače lahko sprostile in okrepilo udaroo v glavnih 6meroh boljševiških vojaških nastopov. Z zadrževanjem ob teh trdnjavah pa izgubljajo čas, ki je za nomške obrambne ukrepe nadvso dragocen. V veliki meri je udarnost boljševiških oddelkov popustila zaradi tega, ker se morajo izdatne sile zadrževati pri omenjenih obkoljenih trdnjavah.
Na zelo ranljivem mestu pa udarja Sovjete tudi nemško letalstvo s tem, da venomer razbija ln uničuje sovjetske oskrbovalne kolone. Tudi s tem, ne samo z ogromnimi Izgubami, ki jih prizadeva na bojiščih samih sovjetskim četam, nomška vojska skuša čimt^plj oslabiti sovražnikovo udarno silo, je ohromiti in se tako čim boljo pripraviti za odločilni spopad. Boljševiki vpri-zarjajo sicer čedalje več napadov večinoma s hitro menjajočimi se težišči, vendar zaradi okrepljeno nemške obrambo ti napadi dosegajo čedalje manjše uspehe.
sporazuma med vlado in grško OF začelo spet izhajati glasilo grških komunističnih tolp »Elevlheri Ellada«. Množice mladih ljudi eo napadle prodnjalce listov in pobralo vse izvode rdečega glasila in jih na glavnem trgu sežgale.
Mesto brez žensk jo postal Breslnu, iz katerega so oblasti odposlale tudi vse otroke in stare ljudi ter ga spromenile v trdnjavo, ki jo bodo branili do skrajnosti. V*i moški od 18. do 80. lota so se priglasili v ljudsko vo.sko za obrambo mesta.
Predsednik angleške vlade Churchill sc je
na poti s Kriina ustavil v Atenah in je imel tam govor, v katerem je dejal, da ima čast povedati, da Je angleška vojska obranila Atene pred »razbojniki in krvniki«. ltazen toga je pa napovedal, da bodo angleški častniki znova organizirali grško vojsko, tako da bo kmalu lahko nastopila t drugimi zavezniškimi silami, to se pravi, krvavola spet za druge.
V baltiških državah in na vzhodnem Polj. skem so Sovjeti vse mladeniče in moške prisilno mobilizirali za službo v sovjetski vojski. Kar je za vojsko bilo nesposobno, je moralo na prisilno delo, piše švicarski list »Busler Nachrichteu«.
Francoski ministrski predsednik general Do Gaulle je odklonil vabilo ameriškega predsednika Roosoitelta, da bi se z njim sošol v Aižiru. De Gaulle jo užaljen, ker ga rnao povabili na sestanek v Jalti. Zaradi tega dogodka se je razmerje med Francijo in zavezniki še bolj zaostrilo ter bi utegnilo priti celo do političnega preloma.
V Južnoafriški zbornici je noki delavski po-slnneo te dni vprašal, če misli vlada izročiti bivšega jugoslovanskega regenta kneza Pavla Titu, da bi ga ta dal soditi kot vojnega zločinca. Knez Pavle živi kot interniranec v Kapstadtu.
Po zadnjih vojnih poročilih je položaj I na vsem vzhodnem bojišču naslednji: V Zgornji šlezijl so Nemci zadnje dni dosegli pomembnejše obrambno uspehe in so Sovjeti pri Schwarzwašserju, severno od Ra-tiborjn in južno od Breslave napadali le s šibkejšimi silami, Breslaveka posadka je vso napade z jugovzhoda in vzhoda odbila.
V	teku pa so hudi boji na področju Lau-ban, Sorau in Guben.
Tudi v Južni Pomorjanski Sovjeti s svojimi ponovnimi napadi med Pyritzom in Kalliosom doslej niso dosegli nobenih pomembnejših uspehov. Nemške čete nudijo boljševikom, ki skušajo prodreti čez Tuche-ler Heido v bivši severni Poljski proti se-voru, srdit odpor. Obkoljeni Grudziadz ob Visli so še vedno junaško drži in veže znatne sovjetsko sile. Z močnimi silami napadajo boljševiki tudi v Vzhodni Prusiji, kjer od vseh strani pritiskajo proti Konigsborgu, a se ves teden niso skoraj nikamor promak-nili. Na severni strani, v tako imenovanem Samlandu, so sovjetske divizije oelo doživele hude poraze. V boje za Konlgsberg uspošno posega tudi nemška ^)jna mornarica, ki jo zdaj v velikem številu zbrana vprav na tej ogroženi nemški obali.
Nevorjetno žilavo so nemške čete branijo tudi v Kurlandljl na Letonskem. Tu so se soverozahodno od Doblena znova izjalovili sovjetski prebijalni poskusi.
Bojna črta na vzhodu poteka nekako ta kole: Od Zywieca, v jugozahodnem koncu Poljske čez Bolsk in Rybnik proti Ratibri tako, da je industrijsko področje gornje Sle-zije še .vedno v nemških rokah, dalje otl Strehlena ob vznožju hribovitega sveta do črto Jauer, zahodno od Liegnitza na Lau-ban, potem pa v smeri jrig-sever ob Sorau-u na Christiaustndt, vzhodno od Gubena, na Odro, vzhodno od Frankfurta in Kiistrinn, Konigsberg, Pyritz, Kallies, D„utseh.Krono, Flatow, Schlocliau, čez Tucheler Heide v bivšem poljskem koridorju do vzhodno pruske meje pri Marionbergu, Elbing, ter slednjič v loku ob mestih Braunsberg, Mohlsack, Landsberg, Pruski Eylau ter vzhodno od Konigsberga v Samlandijo.
*
V	znamenju zelo hudih napadalnih ozi-ronta obrambnih bojev je bilo v preteklem tednn tudi zahodno evropsko bojišče. Najsrditejši so bili spopadi na severnem odso-ku zahodnega bojišča, med spodnjim Renom ln Maaso, kjer so bili Kanadčani in Angleži že prejšnji teden začeli z volennpa-dom na nemške postojanko. Na tem področju vojua poijočila omenjajo zadnje dni zlasti tri kraje: Klove, Kalkar in Goch, ki leže komaj 10 do 20 km od bivše nizozemske moje na nemški strani. Spričo dejstva, da se kanadske divizije tod že precej časa z vso silo zaletavajo v nemški obrambni zid, je pridobitev ozemlja zelo malenkostna. Glavno bojiščo na tem odseku je zadnje dni pri Gochu in tildi tu so nemški oddeliti zaustavili kanadske prodore.
Nekoliko južneje od tod, ob sevcritl luksemburški meji, nastopa S. ameriška armada., ki se prizadeva, da bi udarila nemški vojski v bok in tako nemške obrambno postojanke potisnila nazaj. Tod so eicor Nemci izgubili nekaj malega svojega ozemlja, vendar pa so odločno ustavili Amerikanco in preprečili njihove prebijalne namene.
Ze precej časa trajajo tudi amoriški napadi na področju t pri Remichu, v Jugovzhodnem kotu Luksemburške. Boji so sicer tudi tu čedalje silovitejši, a jih je nemška obramba vzlic temu vzdržala ter ni dovolila napadajočim ameriškim divizijam, da bi prišle kam dlje naprej. Na odseku pri Forbacliu, na nemško-francoskl meji južno
oil	Snariauterna, pa imnjo nemške čete pobudo, celo v svojih rokah ln so zadnje dni uspešno napadale postojanko, na katerih so je sovražnik pripravljal za večje nnpado. Svoje silovitejše napade pa je sovražnik
Predsednik Titove vlade v Londonu dr. Su-
bašič je s svojo druščino dopotoval v Boo. grad. Subašič računa, da bo v beograjski Titovi vladi postal zunanji minister. Po prihodu v Beograd je dal Izjavo, v kateri se je do tal priklonil bivšemu cerkvenemu tatu In mu izrekel vdanost in pripravljenost za vsako delo.
A!i is imate
Dokument o najstrašnejšem razdobju slovenske zgodovine
o delu komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu'
ponovil srodi tega todna tudi na posameznih krajih aoverno od Saargemiinda. Tudi tod so boji niso pomaknili nikamor s področja tik ob nom&ko-francoski moji.
Na južnem odseku zahodnega boji86a, v Alzaciji, pa ee pretekli teden na bojiščih ni zgodilo nič posebnega. Od tod poročajo le o topniških bojih.
V	glavnem jo torej položaj na vsem zahodnem bojišču v preteklem tednu vzlic stopnjevanemu prizadovanju zavezniških sil ostal v bistvu skoraj docela nespremenjen. Nemški uspoh pa ni bil samo v tem, da jo nemška obramba ostala povsod trdna, marvoč tudi v velikih izgubah, ki so jih utrpelo angleške, kanadske in ameriške čoto, ko so prišle v osredotočeni obrambni ogenj. In ta slabitev nasprotnikovih sil je eden glavnih ciljev, ki jih zasledujojo Nemci na vseh sedanjih bojiščih, tudi na zahodnem.
Italijansko bojišče je spot ostalo docela v ozadju. Brltauel ao sicer izvedli nekaj krajevnih napadov, kakor na primer severozahodno od Faonze, a z njimi niso ničesar dosegli. S toga bojišča bi omenili v tem tednu celo nemške uspehe, ki so jih dosegli, ko so udarili na neko sovražno postojanko v hribih južno od Bologne, ter sunek, ki so ga nomški oddelki izvedli ob italijansko francoski meji. Z obeh pohodov so Nemci privedli številno ujetnike. V sred-nji Italiji vlada torej več ali manj bojni odmor.
Balkan: Na zahodni obali spodnje Drine so nemško čete, M so se tam borile več dni, zlomile V hudih bojih sovražnikov odpor ter se pomikajo vztrajno proti severu. V Hercegovini so morale prepustiti številčno dosti močnejšemu nasprotniku Mostar. Na Hrvaškem so nadaljuje čiščenje Papuškoga gorovja, kjer se še potikajo ostanki razbi-
V	začetku februarja so komunistično tol. pe v področju Žužemberka znova doživelo hudo poraze. Proti tolpam so nastopile domobranske bojne skupine. VIII. in XII. komunistična brigada, ki Bta hoteli likvidirati Stransko vas, sta bili razbiti.
Potem so domobranci izvedli pohod na Staro goro in razbili 2. bataljon VIII. brigade in Jurišnl bataljon XVIII. divizije. V boju Je parilo 18 tolovajev.
Komunisti so znova napadli 4. februarja. Po polurnem streljanju domobranskih topov je bil napad razbit. Domobranska granata je zadela polno in ubila 4 tolovajske štabno oficir j- XVIII. divizije.
5. februarja ponoči eo tolovaji naredili v Šmihelu most preko Krke, da bi napadli z obeh strani. Na levo stran Krke so poslali XII. brigado. Proti njej je nastopila posadka iz Stično in jo potisnila na stare položajo. Vod neke drugo čete je medtem z ročnimi granatami razbil leseni tolovajski most Ob pol osmih zvečer so tolovaji pričeli obstreljevati domobranske položaje s štirimi težkimi minometi in havbico. Po tričetrtur-nera obstreljevanju so tolovaji pod kritjem protitankovskih strojulo in težkih strojnio naredili naskok, ki je bil krvavo odbit. Tolovaji so napadli besno, ker so hoteli posadko v Žužemberku za vsako oeno uničiti, kar priča izjava komandanta XVIII. divizije: »Žužemberk so naša pljuča, brez katerih ne moremo živeti. Tam Imame križišča In mline. Z izgubo Žužemberka je za nas Izgubljena tudi Suha krajina.«
Po tem neuspelem napadu so se tolovaji umaknili na višine Sv. Primož, Lipje, Lašče in Sv. Katarina. Naslednji dan so morali počivati.
7. februarja so jo domobranci mahnili proti Stari gori. Napad je bil izveden na tri
Uveljavljenje novih mezdnih ureditev
Vrhovni komisar za operacijsko področje »Jadransko primorje« je izdal 20 mezdnih ureditev ter skopijo nove mezde in ostali delovni pogoji v veljavo z različnimi datumi, in sioer:
1. s 1. 9. 1944 za nameščence In s 1. mezd. tednom v septembru 1944 za delavce in vajence v sledečih strokah:
a) opekarska industrija ln obrt:
b) industrija in obrt predelovanja lesa:
o)	mlini in obrati za izdelovanje jedilnega olja;
č) obrati za obdelovanje naravnega kamna; d) železarska, kovinarska in elektrotehnična industrija in obrt;
2. s 1. I. 1945 odn. prvim mezdnim tednom v januarju za sledečo stroke:
a) kemično industrijo;
b) rudarstvo;
c) oblačilno industrijo in obrt; č) stavbno stroko:
d) tiskarsko in knjigovoško obrt in industrijo;
e) živilsko Industrijo ln obrt:
f) industrijo cementa in obrt:
g) fino keramično industrijo:
h) predilnice svile;
i) izdelovanje ribjih, zellenjadnih, sadnih in drugih surovih konzerv;
j) prodolava papirja, kartona, celuloze; k) sušilnice tobaka;
1) prometna podjetja (avtobusni promet, cestna železnica);
8. s 1. II. 1913 odn. prvim mezdnim ted-nom v februarja pa r.a:
a) elektrarno, plinarne in vodovodi;
b) komično čistilnico, likalnice in pralni, ce perila in oblek.
Vsa pojasnila glpjie višino novih mezd ter ostalih delovnih pogojev prejmejo prizadeti delojemalci pri Pokrajinski delavski zvezi in njenih oddelkih v Ljubljani, Miklošičeva 22.
tih tolp. Severno od Vlrovitice ao boljševiki skušali prekoračiti Dravo, a jim ni uspelo.
Po padcu Budimpešte, iz katere so se njeni vztrajni in junaški branilci prebili do novih nemških postojank, so nemške čete izvedle nenadoma močan napad na sovjetsko mostišče pri Granu ob velikem donavskem kolenu. Ze takoj prvi sunek je uspel in so so boljševiško čete morale precej daleč umakniti. V trenutku, ko to poročamo, nem. ški napadi na omenjeno mostišče dobro napredujejo. S Slovaškega pa poročajo, da tanj silovitost boljševiških napadov poje-njuje. Tam se boji odigravajo na obeh straneh ceste Losone—Zvolen.
•
To bi bil v glavnem vojni pregled za pretekli teden. Ob tem pregledu pa se nam zdi prav opozoriti na dve novi nemški iznajdbi na polju oboroževalne industrije: na izredno majhne podmornice z zračnim jnm-borjera, tehnično novostjo za dovajanje zraka podmornici, ter na tako imenovano »ljudsko topništvo«, ki je nastopilo prvič v drugi bitki za Aachen.
Nemško podmornico z - zračnim jambor. jem imajo to prednost, da so lahko več tednov pod vodo, ne da bi jim bilo treba v tem dolgem času vsaj enkrat pripluli na površje. V zadnjih dveh in po) moseoih nastopajo neposredno na sovražnih obalah, kakor v Rokavskom prelivu, v Irskem morju, v Severnem morju, pred Murmanskom in Halifaxom ter celo pred islandskim pristaniščem Reykjavikom in tudi prod Gibraltarjem, torej tam, kjer vozi največ sovražnih ladij in je verjetnost potopitev sovražnih ladij največja. Tako jo totalna podmorska vojna postala resničnost.
Druga novost je »nemško ljudsko topništvo«, ki se je priključilo divizijam ljud-skih grenadirjev in je omogočilo največje uporabljanje topništva. Zbori ljudskega topništva razpolagajo s 7.5 om topovi, lahkimi in težkimi havbicami, 17 centimetrskimi topovi , ki streljajo do 25 km daleč, ter 21 em topovi. Ti oddelki so motorizirani ln z njimi lahko razbijajo sovražnikove priprav« Ijalno postojanke. Zbori »ljudskega topništva« imajo poleg opazovalnih baterij tudi baterijo, ki vodi topniški ogenj. V nekaj minutah lahko usmerijo vse topovske eevl na eno mesto, in so zato udarci tem hujši« Omogočajo gibčno vojskovanje in naglo premeščanje težišč.
višine proti Sv. Primožu, kjer eo bile VIII., X. in XII. brigada. Tolovaji so dajali mo« čan odpor. Komunisti so naslednjega dne doclli ojačenja in zasedli Sveti Primož.
9.	februarja so domobranci izvedli akcijo na Staro goro. Tolovaji so morali zapustiti višino.
V teh dneh so komunisti'imeli 105 mrtvih, izgubili 11 strojnic, 7 brzostrelk, protitankovsko puško, lahki minomet. Domobranci so poleg tega znjeli 39 tolovajev, med njimi dva komisarja in enega nadporočnika. Med ubitimi je tudi komandant 2. bataljona X. brigade kapetan Kukman Frano.
V bojih so padli trije domobranoi, dva pa sta bila ranjena..
Nakupovalnica Socialne pomoči
Socialna pomoč jo z novim letom ustanovila poseben oddelek — nakupo-valnico oblek, čevljev, perila, postelj-' nine itd. v svojih prostorih v Gradišču j št. 4 nasproti Dramskega gledališča.
Pokazalo so je namreč, da doslej! Socialna pomoč ni mogla zbrati dovolj] prispevkov v blagu, da oi mogla kritij vsaj najbolj nujne po.trebe siromakov,! ki so brez obleke. Revščina je v-mk] dan večja in vedno več je takih, kij nimajo najbolj potrebne obleke, perila.! in čevljev.
Zato se je Socialna pomoč odločila,, da bo te ptedmete odslej nakupovala,! namesto da bi prosilcem dajala samo, denarne podpore, in jim bo rajši dajala tudi podpore v blagu. Posamezniki namreč nimajo toliko prilike, da bi gij mogli oblačilne predmete sami kupiti! ali pa so cene zanje nedosegljive, ker, so odvisni od raznih preku.pova.lcev, ki, hočejo pri tem mnogo zasluziti.
Kljub temu da ima nakupovalnicai socialen namen in značaj, kupuje ven-j darle navedene predmete po dnevnih, cenah. Kdor torej proda nakupovalnici, dobi plačano blago ravno tako kot dru-1 god, ali pa še bolje,'razen tega pa pomaga obenem tudi revežem, katerim bo Socialna pomoč nakupljene predmete, razdelila.
Razen tega sprejema nakupovalmca zlasti boljše in dražje oblačilne predmete tudi v komisijo, ne da bi pri tem iskala dobiček. Zato morejo tisti, ki imajo sredstva, da lahko kupijo te* predmete, dobiti jih po nabavni centri torej mnogo ceneje kot drugod.
Drvarji - delavci
za izdelavo drv se sprejemajo pri gozdarskem odseku Šefa Pokrajinske uprave v Ljubljani, Puccinijeva 9 (palača Pokrajin, hranilnice)« Prav dober zaslužek v akordu. Razne ugodnosti; dodatna karta za najtežje delavce, delno plačilo z drvmi itd. ^
Schrlftlolter . urednik: Mirko Javornik -Herausgebcr - Izdajatelj: Jože Krošelj -Fiir dle Ljudska tiskarna - Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič - Uredništvo, uprava In tiskarna: Ljubljana, Kopitarjeva t. Telefon 28-61 do 23-65 — Rokopisov ne vračamo —i Mesečna naročnina 8 lir.
Žužemberk, pljuča tolovajske vojske, in boji zanj
štev. 8.
sSLOVCTSKT DOM«, '*rc M. Mmrarjn 1043.
Osemletnemu otroku so odrezali glavo ...
(PO KRVAVIH SLEDEH OF OD KOČEVSKIH GOZDOV DO ČRNE GORE - IV.)
»Ti si nas izdal,« je zar.iul komisar.
Nifi ni pomasail zajfovor. K dedku je tfkoftil tolovaj iz Cankarjevo brigade in mu B grožnjo, da ga bo skaipiral, odrezal glavo. Nato jo je nosil y roki nekaj časa okrog. Ko je videl, da ga nih«« no pohvali, jo je Vrgel stran.
Sado^iden som bil, kaj bo zdaj s tem tolovajem, saj bi morali priti taki zložinei na vislice. Štab je mojčal. Naslednji dan so poklicali tega tolovaja in postal je Štabni kurir.
Vsa objokana je priSla fantova mati v tabor. Slutila je nekaj strašnega. Poslali so jo do komisarja, da on ve, kje je sin.
Komisar jo je poslal do komandanta, SoS da on bolje ve. In tako naprej, da ni obupana mati zvedela ničesar.
Ko je vsa sključena odhajala proti domu, je prižla do nje »tovarišica« Francka iz Ljubljane ln jo »tolažila«, da se mu ni ni« hudega zgodilo, da je Sol le na »višjo koman--do«. Nato je kmetica rekla: »Kje so mu pa more kaj zgoditi, ko ni nifi krivi Malo se prepričajte, in videli bos to, kdo vas je izdal.«
Ko je hotela tolovajka za vsako cono zvedeti, ji je uboga starka povedala, da jo bil v vasi b&doljeveo, ki se je pred tolovaji skril. Ko so ti odžli, jo zlezel iz skrivališča ter jo jadrno odkuril nazaj na postojanko. »Mogo&e jim je on povedali« je dostavila *«-nioa in zaplakala. »O, ni je pravice in je ni.«
»Revolucija more iti samo preko krvi!«
Ko izvedel tolovaj, ki Je dečka zve-, rimsko umoril, da je bil fantok nedolžen, je zamnehljivo požvižgaval, komisar pa do-••tavil:
»Revolucija mora biti. Naša pot gtro samo preko krvi.«
Isti tolovaj, kurir, je večkrat potem Sel skozi vas in vedno prosil mater, kateri je (tako zverinsko umoril sina, za kruh, ter jo , hinavsko tolažil, da je sin v Koprivniku, le da domov še ne more, ker mu Se povsem ne »zaupajo.
Mati pa je vedela, kaj je s sinom, ker }• sliSala grozne zgodbo drugih — nedolžnih. jBekla ni nič, ker si ni upala, kajti če bi bila 'samo pokazala, da ve, kje je sin, bi bila ,osumljena izdaje ...
Ko bi bila vedela, da ji ga je prav tisti Šopov, kateremu je dajala kruha, ker ec ji je fračen smilil, umorili
Božji mlini meljejo počasi, toda zanesljivo, pravi belokranjski pregovor. Tolovaja je kmalu ujela zaslužena smtrt. Sam se jo ■obstrelil in v steaSnih mukah ter s kletvijo na ustih je umrl. Bil je doma iz Ljubljane ln klicali so ga za »Stefana«. Zdaj je moral ‘adkdo drugi izvršili kako »junaško« dejanje, da bo prišel na njegovo mesto.
Tekma v mučenju
Kmalu je prišla prilika. Matsir z dvema ‘, otrokoma »o obdolžili, da hodi v italijansko 'postojanko in prenaša pošto.
Tu se je pokazala okrutnost, M jo ime-1 »ujejo tolovaji »iniciativnost«, »ambicioznost«. Vsi »o hoteli mučiti -vdovo i dvoma '.otrokoma.
* Zasmilila se mi je, kor sem jo poznal; Mia jo i* sosedne vasi. Stopil sem do komisarja, dal besedo zanjo. Prisegel sem i dritr-jnjeno pestjo, da ni prenašala pošte in oibljn.
bil, da ne bo več hodila v postojanko«. Komaj go jo izpustili.
Tolovaji »o me gledaM z zaničevanjem. [Komandir čete je rekel, da me to lahko velja glavo.
Politična ura...
Imeli smo polltlftno uro: novi red mora ■JbHi takšen, da bodo vsi enaki. Ce kdo ne |0ola za (p red, zasluži kot narodni Izdajalec
1	smrt. »Biti moramo budni, ker nas sovražnik Jpovsod zalezuj« in se ▼ naše vrste vriva tabela garda«, ki j® moramo uničiti. Tudi med Saajml niso vsi čisti.«
Komisar je pogledal naokrog in zdelo se '■d jo, da išče mene.
Nato jo bilo govora o obveščevalni službi tla kdo je sposobon za tako službo. Biiti *mora tih, oprezen, razgledan, organizator in ‘■poznavati ljudi, da si potem lahko izbere J obveščevaloe na terenu. Zlasti naj izbira lljudi. katerim so narodili »okupatorji« kakšno Škodo, ali ki imajo že svojce pri tolovajih.
Potem je imela besedo »masa*. Komisar J® dovollj, da eo ga lahko Izpraševali o re-Soh, ki jim nl»o dovolj jasne. VpraSal ga ni Jnlhfte nič. Nekateri zato, ker bi bili radi ipostali čotni ali celo baitaljonskl obvoftčeval-
• e*. obveSčevaloo pa mora biti tih; drugi za-to, ker niso hoteli izdajati s tem svoje ne-»zanosljivosti, tretji pa, katerih je bilo največ, ker niso vodedi kaj vprafiatl, ker sploh niso ničesar razumeli.
Obveščevalec
Poklioall so me v »Stab« bataljona. Na ?oliko začudenje so ml ponudili svinčnik in t>ai»ir. »Pi$i,« je	velel komisar.
In pisal 86m	tolovajsko himno.
Pisal som malomarno in povrtoo. Ko |iem končal ml je rekel, naj mu pokažem, fcako »mulam«. Ko je zagledal pisavo, je naredil strog obraz.
»Ti boš bataljonski obveščevalec.«
Zelo som se	začudil. Bil sem	tih,	ker	si
pač nisem upal	govoriti; poznal	sem ljudi,
ker sem iz kraja, kjer Je stal logor, doma-Po sodbi komisarja sem bil tudi dober organizator; imel som torej vse »vrline«, da atanern dober pomočnik pri zatiranju poltenega ljudstva. Ce BB bom' dobro držal, me bodo sprejeli v SKOJ in nato v KP ter me taka lepa bodočnost.
Za tako »lepo bodočnost«, kupljeno s solzami mater, vdov in sirot, sem se mu najlepše zahvalil in odgovoril, da tako važne nalogo ne morem sprejeti, ker sem bolan ln ne bi mogel biti kos naporom, ki bi jih služba zahtevala.
Ni mi verjel, da sem bolan, zato sem moral iti k bataljonskemu »zdravniku«, katerega sem poznal že lz otroških let. Ko naim je nekoč obolola doma krava, je poklical oče •oda n j ega bataljonskega »zdravnika«, da bi
jo ozdravil. Ta ji je dal terpentina ln še neke druge zelene tekočine. Cez dva dni je žival crknila. Z eno besedo:	bataljonski
»zdravnik« je bil — padar.
Torej k temu me je poslal politkomisar, da me pregleda.
»Kaj ti falit«
Ko mu povem, da imam srčno napako ln da ne morem biti obveščevalec, mi je dejal, da sem osel in da iz mene ne bo nikdar nič. Napisal je list, v katerem potrjuje hudo srčno hibo.
Od takrat sem imel nekaj časa mir pred »funkcijo«, ker si nisem želel velike »kariere«.
Prve rdeče organizacije in njihova krivda
Ob prihodu na belokranjska tla so tolovaji najprej začeli z veliko agitaoijo proti »četništvu« in za borbo proti »okupatorju«. Ker so imoli v svojih vrstah že nokaj domačinov, so z njih pomočjo pričeli ustanavljati »vaške zaSčlte«, ki so bile tajne.
Vsaka vas je Imela intendanta, predsednika ln sokretarja ter dva kurirja. Te »zaščite« »o poleg raznih 00 (Osvobodilnih odborov) krive nesreče, ki tepe belokranjsko prebivalstvo.
ZJt zaščitnike so izbrali ljudi, ki eo že v Jugoslaviji volili komunistično ali njej bližnjo listo, ali pa tiste, ki so bili kako drugače »ožigosani«! ubijalci, tatovi, kaznjenci.
Komunistični organizatorji so dobro vedeli, da bodo taki ljudje najbolj delali za nje, ker so bili drugod potisnjeni v at.ran. Niso se zmotili.
Te vaške zaSčlte so bile podrejene Bajon-skemu odboru (BOOF), ta okTajnomu, vsi pa Narodno osvobodilnemu odboru za Belo krajino, katere sekretar je bil in jo »očka«.
Ta lopov se je na rokviziodjske listine, katere Ima vsa hiša, podpisoval Novak Ivan. Pravili eo, da je čevljar in doma iz Ljubljane. Od drugje sl ga niti misliti ne moremo, ker Je prišlo vse gorje, ki ga je naredil« OF slovenskemu narodu v glavnem iz Ljubljane.
Občinsko posle, ki so se nanašali samo na »rekviziclje«, je opravljal domačin Tajčman iz Bušinje vasi. Vsi odbori in colo vsak po-edlnec, član kakega odbora, je imel pravico likvidaoije, ne da bi komu odgovarjal »a svoja dejanja.
Vsi so pa delali vse po navodilih KP, katere člani so bili, kajti načelno ni mogel biti funkcionar nihče, čo ni bil član Partije ali vsaj SKOJa.
»Politična oblast« Je bila ločena od »vojske«, Jo po Imela z njo kurirsko zvezo, da sta skupaj uničevali in pobijali. Ob ofenzivah se odbori niso umikali, pač pa poskrili. Odbori so odloke o svojih dejanjih poSiljall I00F, ki ni njihovih zločinov nikdar obsojal, temveč jih samo vzpodbujal k »samoiniciativnosti«, t. J. k množičnemu pobijanju.
Vsak odbor je imel Se pododbore ta odseke. Pri nižjih, domačih odborih, Je zelo prišla do izraza osebna mržnja med prebivalstvom, katero je komunistično vodstvo vedno podpihovalo, da je tako navezalo nase posameznike, ki so po kakem uboju, za katerega je vedela samo KP, plesali tako, kot je ona želela.
Nekateri člani odborov, ki še niso Mil komunisti, so morali polagoma stopiti v Partijo, če so želeli doseči »višja« mesta, kajti za nopartijca je bila samo brigada.
V odbor je prišel tisti, ki je bil najbolj krvoločen, »ker potrebujemo odločnih mož.« je dojal nekoč »očka«, ln poizvedoval, kdo se najbolj zanima za »narodno osvobodilno« stvar.
Nauki iz tečaja
Za tiste, ki so so pokazali najbolj vročo ln brihtne, je naredil tov. »Krški« tečaj. Na tečnj sem prišel tudi jaz.
Tu so nas učili vseh mogočih reči: od razvoja revolucije v Sovjetijl, naukov marksizma, leninizma, trockizma, do naših krajevnih razmer Spominjam so Se nekaj stvari, katere so mi zaradi tedanjega mojega odpora proti OF in vsem njenim priveskom ostalo v spominu:
Govorili eo o KP kot organizaciji.
Komunistična partija mora imeti enotno vodstvo nad vso OF. Izhodišče Partije jo oe-lioa. Manjšina se mora pokoravati večini in izpolujovaiti njeno sklepe. (Teror.) Uporabljati Je treba lastno iznajdljivost v skladu z navodili Partije. Vloga posameznikov nas no sme zanimati. »Beakoljo« je treba zatirati z vso silo, brezobzirno ln * vsemi sredstvi. Revolucija zahteva žrtve. Nihčo ni izvzet.
»Mi moram.) biti bodoča diktajtura proletariata. Danes se mora Izvajati vojni komunizem, t. j. da se ves presežek, ki ga ima kmet, rek viri ra; če se kdo temu upira, je reakcionar, sabotira naš boj in zasluži neizprosno kazen.
Po končani vojni se bo uvedel komunistični rožim. Najprej sovhozi, nato kolhozi. Ta država se bo potem po členu 3. programa OF priključila Sovjetski zvezi.«
Odbori »delujejo«
Taka prodavanja eo mo v prepričanju, ki sem ga dobil pri tolovajih, še bolj utrdila: OF ni drugega ko KP, ki hoče pripeljaM slovonski narod v bratomorno klanje, v krvavo revolucijo vse pod geslom »narodne« bor. be in potem pa pod oblast Sovjetov.
V tem smislu so delali tudi vsi »narodni« odbori, le da so bili še bolj materialistični, in niso rekvirjrall le po navodilih Partije za tolovaje, temveč zase.
Sekretar BOOF na Radovlol, neki Milan, sevoda iz Ljubljane, je vse ukradeno blago spravljal zaso, če« saj drugi delajo prav tako. Na mitingih pa je led »MlJan« pobijal na ves glas bivšo jugoslovansko in slovensko korupcijo*.
Ofenziva na Rog
Meseca julija Je deset in deset tisoče ba-doljovcev uprizorilo slovito ofenzivo na Bog, kjor je bilo največ 400 tolovajev, od katerih jim ni padlo v roke 50. Takole ml je pripovedoval tolovaj, ki je bil sam v badoljev-skom obroču:
»Zgodaj zjutraj »mo videli, da smo obko-. ljeni. Komandant je poslal parlamentarca, ob 4 popoldne smo imoli prost prehod. Ba-doljevei so se umaknili na drugi hrib, mi jih nismo niti videli.«
Namesto da bi bili tolovaji po tej ofenzivi uničeni, so jih naredili badoljevski zavezniki šo močnejše. Mnogo municljo je nalašč ostalo po vaseh in potih. Zdravstvenih potrebščin se je dobilo povsod.
Badoljevic niso hoteli na sovjetsko fronto, »ato so iskali sovražnika pii nas. Ker ga Diso mogli dobiti, so ga na.-edill aml. Da pa ne bi svet zvedel, kako podpirajo komuniste, so dali po sporazumu s tolovajskimi kolovodji kmetom v Suhi krajini orožje, katero so potem * silo lu prelivanjem krvi pobrali tolovaji, kajti izkoristili so ta »izdajalski« momemt, da so tiste, za katere »o vedeli, da ne bodo nikdar pristaši komunizma, likvidirali, češ da »» so jim hoteii upreti z orožjem v roki...
Po tej »ofenzivi« je Ml tolovajski pritisk na ljudstvo vejlno večji. Hoteli so za vsako ceno uničiti odpor zdravih kmečkih množic., ki ni več mogla prenašati tega gorja. Tista
strašna »bola garda« je rasla zmeraj gosteje. Na mah se je znaSIa tudi v srcu tolovajske »republike« v Ornjmošnjicah nad Birčno vasjo.
Kaj je »bela garda« ?
Pri nekem napadu na tolovaje so enega zajeli. Bil je kurir BO, česar pa legionarji niso vedeli, ker ga niso strogo zastražili, tako da jim je ušel.
Ko je prišel v logor, smo ga spraševali, kako in kaj, toda komisar mu je pod smrtno kaznijo prepovedal govoriti.
0 priliki sem mu ponudil cigareto in ga vprašal, kakšna je ta »bela garda«. Povedal mi je, da so to sami Slovenci, katerim so tolovaji pobili starSo, brata ali sestro. Pojejo slovenske pesmi. (Mi smo so učili ruskih 1) Med njimi ni nobenega Italijana. Rekli so mu, da so borijo proti komunizmu, katerega morajo uničiti.
Po poti je prihajal komisar, katerega sem opazil, zato sem pričel »tovariša« izpraševati o kraju, kjer je bil doma, ln če so mu že kaj požgali.
NE CESAR NE KRALJ
BRUNO BREHM
18
DOSEDANJA VSEBINA/
Po smrti cesarja Franca Jožefa izsili madžarski ministrski predsednik Tisza od cesarja Karla obljubo, da so bo dal kronati za ogrskega kralja
Karlov svak prino 3ikst bourbon-ski skuša uveljaviti svojo dvomljive pravico do francoskega prestola. Za te nakane pridobi tudi svojogu svaka, avstrijskega cesarja Karla, od kato-rega izsili pismeno zagotovilo, da se bo kot nasprotnik Nemčije glede Alzacije in Lotaringijo na vso moč zavzel za Francijo.
Clemenceau čez loto dni razkrinka Sikstove nakane ter Karlovo dvolično igro (na eni strani pismena Karlova obljuba, da se bo glede Alzacije ln LotaringUe na vso moč zavzel za Francija, na drugi pa ponoven Karlov odhod v nemški glavni stan na posvetovanja za sklenitev vojaško in gospodarske zveze z Nom-čiio). Karl hitro zapravi pr* svojih narodih vse zaupanje: najprej zaigra Češko krono, a tudi na Ogrskem so zaeno naglo vse podirati: notranjim nemirom in nezadovoljstvu sledi šo upor madžarskih Čet ki nočejo več v boj za Avstrijo, Da bi preprečili splošen polom na bojišču, sklenejo to uporno madžarske čete zamenja/tl z vojaštvom iz avstrijskih dednih dežela, a zdaj se tudi to npro ln se noče več boriti za Madžarsko. Oboji hočejo na vsak nnčin domov. Spričo tega nevarnega položaja avstrijsko vrhovno poveljstva sklone uro-ii-i Italijane zn premirje. Na italijanskem armadnem
fovoljstvu v Padovi so avstroogrski omlsljl sporočili pogon za premLrje, H so med drugim: Avstrija mora odstopil)! Italiji Južno Tirolsko, Pustri-Sko dolino, Trbiž z okolico. Goriško, Trst, Istro in Dalmacijo.
»Povprašali moramo v Beden,« je odložil general Weber. »Najbolje bo, Schnel-ler, če greš takoj v Trient m govoriš sam z Arzom in Waldstiittenom. Pripravi ju do tega, da pobite, reci jima, naj se naglo odločita in Njegovemu Veličanstvu vse razložita. Drugače bomo prepozni. Italijani so nas že dovolj česa zadrževali. Tam izprosit natančna navodila in se potem spet vrneš. Predvsem moraš poudariti, da pogoji če niso popolni, ker Italijani, kakor so bili izrečno povedali, še sestavljajo izvirno besedilo!«
Ko je polkovnik Schneller v spremstvu stotnika Ruggiera zapustil vilo Giusti, ju nek italijanski častnik, ki ga je bolelo, da Italijan, kakršen je bil Ruggiera, služi cesarju, ni hotel pozdraviti, Ruggiera se je vrnil, se hudo priložil pri nekem italijanskem žtabovcu nad vedenjem onega častnika. Dobil je od njega zagotovilo, da bo tisti nedisciplinirani častnik prejel zasluženo kazen. Bilo je ob dveh popoldne, ko sta oba Avstrijca zapustila Padovo, Po utrudljivi vožnji sta šele okoli polnoči prispela k enajstemu armadnemu poveljstvu, kjer sta zahtevala, naj ju takoj zvežejo z Badenom.
Kolebanje in neodločnost v Schonbrunnu
2. novembra je s skoraj dveurno zamudo ob pol štirih poppldne prišel po širokih stopnicah v Schonbrunnu državni svet, zastopstvo nove avstrijske vlade. Možje so prihajali počasi, ker je voditelj socialdemokratske stranke Viktor Adler, ki so ga bili izbrali za govornika, le s težavo lezel po stopnicah, čeprav ga je nek poslanec opiral. Adlerja je morila težka sapa, tako da je bolj hropel ko dihaL
Cesarjevi dvorjani, ki so z dokaj različnimi občutki gledali na teh sedem mož, na to osivelo novo vlado, so se vsi prestrašeni umaknili, ko je Adlerja sredi stopnic nenadno napadel tako hud kašelj, ^ ko da bi mu hotelo razgnati prsa. Tudi cesarica je prihitela iz svojih soban in poklicala pribočnika, naj staremu gospodu hitro^hitro prinese konjaka.
»Ali me mar hočete umoriti?« je s težko sapo dejal Adler mornariškemu častniku, ko je spet odhajal. »Moje srce ne prenese nobenega alkohola več, nobenega več,«
Cesarica ga fe vprašala, ali bi mn mogli pomagati morda s čim drugim.
»Tu ni več pomoči,« je odgovoril Adler, ki ga je še vedno morila naduha. Potem so gospodje odšli naprej po stopnicah in tudi Adler je šel počasi za njimi. Predvsem njemu je veljala radovednost dvorjanikov. Bili so prepričani, da t« mož, čigar besedo so ogromne delavske množice, ki jih je vojna strnila, pazljivo poslušale, ne bo več živ zapustil cesarskega dvora. Kako žalostna je bila vendar usoda tega moža! Tako blizu je bil že svojemu cilju, a na pragu svobode, ki je o njej sanjal, naj bi se zgrudili
Državne svetnike so vodili po velikem hodniku, čigar svetlega, s Ireskami pokritega stropa nad slovitimi stenami, ki so se svetile v zlatu in so jih delila velika ogledala, kar ni hotelo biti konca: na strepu, visoko nad temi sedmimi možmi, je stala miza velike cesarice, so jezdili na konjih z bogato zaprego hu-zarji, so čakali na napad strnjeni oddelki pehote, so se posvetovali generali, se klanjali zastopniki posameznih pokrajin, da, na tem stropu se ie zrcalila doba velike slave in časti, nekam neskončno visoko nad temi sključenimi postavami, ki so jih na njihovi poti spremljala veličastna zrcala.
V	»kitajski sobi« je teh sedem gospodov sprejel cesar. Sam je sždel na modri divan, okoli mize pa so posedli člani državnega sveta.
Cesar jim je sporočil pogoje za sklenitev premirja in pri tem gledal v tla. Vseh sedem članov državnega sveta je molčalo.
Glavni pribočnik baron v on Zeidler je potem prebral, kar je bil polkovnik Schnellcr ponoči telefoniral iz Trienta v Baden,
»Bojna črta ne drži več. Madžarska je odpoklicala vojake domov. Vse je zdaj ko rešeto: sovražnik lahko povsod prodre. One čete, ki so še vedno v sprednjih bojnih črtah, bo sovražnik brez dvoma zajel, ker se okoli njih vse umika,« Cesar je bil govoril strastno, njegov glas je zvenel zaklinjajoč«, člani državnega sveta so molčali ter strmeli v florentinski mozaik kamnite mize, v pisane ptiče in sočno sadje.
Tedaj je slednjio le spregovoril dr. Adler in dejal; »Veličanstvo, mi te vojne nismo napovedali, mi je nismo hoteli. Za premirje naj odgovarjajo tisti, ki so krivi vojne.«
»Jaz tnd! ne,« je odgovoril cesar. »Jaz tudi ne. Te vojne nisem niti napovedal, niti hotel!«
»To drži, Veličanstvo,« je potrdil Adler, »toda pozabiti vendar ne smemo, da smo se mi socialdemokrati borili in govorili vedno 1 proti tej vojni. Zato prav tako ne moremo prevzeti odgovornosti za konec vojne, kakor nismo odgovorni za njen začetek. Tisto, kar je narod pognalo v vojno, naj ga tudi potegne spet iz te revščine!« Socialdemokrata je ustavil kratek kašelj.
»Ugotavljanje, kdo je kriv vojne,« je odvrnil cesar, »bi trajalo predolgo. Armada zunaj ne more več čakati toliko časa. Če pa krivca vojne ne najdemo, kdo naj potem odgovarja, da je tako brez smisla in brez vsake koristi izgubilo življenje na tisoče ljudi?«
»Bodimo vendar pošteni,« je posegel odkrito v razgovor med cesarjem in voditeljem socialistov državni tajnik M«yr. »Nikar vendar ne tajimo! Mi vsi smo hoteli vojno s Srbijo! Ves narod jo je hoteli« ln ko je Mayr videl, da socialdemokrat namerava ugovorjati, je ponovil: »Da, ves narod jo je hotel! Rad bi bil videl človeka, ki bi si bil tedaj upal reči: Ne smemo v vojno! Na noben način ne smemo! ln če bi se le pojavil kdo, ki bi sl upal tako govoriti, gospodje, bi kaj hitro opravili z njim! linčali bi ga! Zakaj tedaj je ljudstvo čisto dobro Vedelo, da gre državi za življenje ali smrt, vsaj naše nemško ljudstvo v Avstriji se je tega zavedalo! In marsikaj bi se bilo drugače, povsem drugačt izteklo, če ne bi bili tega, kar smo bili do začetka vojne čutili, pozneje pozabili. Našega navdušenja za vojno, ki nas je navdajalo avgusta 1914, nas ni treba biti sram!«
Cesar je poslanca Mayra, doma iz Hcba, ki si je v tej url, ko nihče ni hotel biti kriv vojne, upal povedati resnico, začudeno pogledal in dejali »Gospodje, lahko se zdaj še sami med seboj pogovorite, prosim vas pa, da ostanete tu in mi potem sporočite, kaj ste sklenili.«
Ko so gospodje zapustili Modro sobo, jim je prišel nasproti visoki širokopleči nemški general von CramOn, poslanik pri avstrijskem cesarju, ki je v tem trenutku hptel doseči, da se zavaruje Brenner, tisti prelaz, o katerem je bil cesar Karl pred nekjj dnevi pisal cesarju Viljemu, da ga bo na čelu svojih nemško-avstrij-skih čet branil pred Italijani, ki prodirajo proti Bavarski. Čez nekaj minut je prišel k cesarju tudi še načelnik avstrijskega generalnega štaba baron Arz-
Člani državnega sveta so hodili po velikem hodniku gor in dol. Posvetovali
so »e, a sklenili niso ničesar več. »Odgovornosti ne moremo prevzeti. Ne gremo tako daleč, kakor je šla Madžarska, ki hoče v zadnjem trenutku prestopiti na sovražno stran, toda mi, ki smo še zadnji ostanek monarhije, mi, ki smo edini še ostali zvesti, potem ko je vse drugo odpadlo, mi ne moremo prevzeti odgo-i vornosti in sami odločiti. Cesar bi so moral prav tako obrniti v Prago, na Lwow, na Zagreb, na Ljubljano in na Budimpešto. Tudi drugi narodni sveti morajo podpisati!« Člani državnega sveta so Adlerju pritrdili. Po posvetovanja so odšli k cesarju in ga obvestili o svojem sklepu.
»Pa premirje?« je vzkliknil cesaz. »Vojska potrebuje miru«!
■ »Vse to uvidevamo,« je odgovoril poslanec Adler, »a prej moramo sklicati celoten državni svet. To bomo storili jutri dopoldne, potem pa vam bomo poročali, kako smo sklenili^
Po deveti uri zvečer sc je sestal poslednji kronski svet. V njem so bili za Avstrijo in Ogrsko skupni ministri, ki so se tedaj zbrali pri cesarju:	državni	fi-
nančni minister brez skupnih financ, zunanji minister, čigar zadnje politično delo je bila prekinitev zavezništva' in vojni minister brez armade. Načelnik generalskega štaba je govoril o potrebi sklenitve premirja. Potem so se posvetovali, kako naj bi odgovorili. Fin. min. baron Spitzmuller je vztrajal pri edinem pogoju, da italijanske čete ne gredo čez Tirolsko proti Bavarski. Cesarju je ceh* kar narekoval osnutek tega odgovora, Cesarju se je med pisanjem kolcalo.
Avstrijski ministrski predsednik f> načelnik generalskega štaba sta hotela iti še enkrat v poslansko zbornico, da bi tam predložila državnemu svetu načrt fa dosegla njegovo soodgovornost. Gospodje iz vrhovnega poveljstva v Badnu so pritiskali, naj bi se stvar rešila čimprej, ker da položaj čet ne prenese več nobenega izgubljanja časa.
Cesarjev pribočnik baron von Zel-dlcr-Sterneck je odhitel k telefonu, poklical načelnika operativnega oddelka brigadnega generala barona von Wald-stattena v Badenu ter premlel z njim po ministrskem svetu določeno besedilo, namenjeno za tiste, ki se bodo v vili Giusti pri Padovi pogajali: »Če že ni moči doseči brez izgubljanja časa kakšnih olajšav, se vsi pogoji za sklenitev premirja brez škode za mir sprejmejo. Seveda pravice do prehoda čet se ne sme razumeti tako, da sovražna vojska lahko izkoristi svoje prosto premikanje za napad na Nemčijo. Čeprav tega ni mogoče preprečiti, bi vendarle morali vložiti proti temu ugovor. Treba bi bilo potem sprejeti tudi ta pogoj, še prej pa skušati preprečiti sovražniku njegovo prodiranje. A poskus, doseči te privolitve, vendar le ne sme na noben način preprečiti skle-* nitve premirja.«
Pribočnik je z odgovorom, ki ga fo bil dobil iz Badna, takoj spet odhitel h kronskemu svetu, ki se je bil ie pripravljal na odhod: »Ekscelenca,« je poročal Zeidler-Sterneck načelnika generalskega štaba, »Waldstiitten je proti takšnem« besedilu odgovora. Pravi, da s sedeža hovnega poveljstva v Badnu lahko bo* lje presodi brezupni položaj. Vojska sama sili povsod, da se sovražnosti takoj ustavijo. Povelje madžarskega vojnega ministra Linderja, ki je po vseh mogočih potih prišlo do čet In ki poziva Madžare, naj takoj ustavijo vse sovrai. nosti, je ustvarilo naravnost stisko. Na izrečno Waldst£ttenovo prošnjo naj bi to besedilo še nekoliko izpopolnili.«
Načelnik generalskega štaba se je m trenutek zamislil, nato pa dejal: »Dobrot potem ga pa izpopolnimo takole: avstro-ogrske čete so v skladu s tem že dobile povelje, naj takoj prenehajo s sovražnostmi,«
Finančni minister baron Spltzmufler se je'Ustrašil: »Kaj pa vendar mešate? Zdaj je vendar treba skleniti premirje, ne pa ustaviti sovražnosti!«
»Pustite ga pri miru,« je dejal grof Andrassy in pri tem nekam trudno zamahnil z roko. »To nas prav nič ne briga. Enkrat je vendar že treba narediti konec temu klanju.«
Načelnik generalskega Itaba je pr«4 slišal medklic. Še zmeraj se je pogovarjal s pribočnikom, kako bi ono povelje čimprej prispelo v vilo Giusti Morda bi bilo dobro,'če bi ga oddali šifrirano, če-* prav je bilo kaj malo verjetno, da bi bili posredovalci smeli vzeti s seboj čez sovražnikove črte ključ za dešifrirsnfe.
Potem sta se dr. Lammasch in baron Arz odpeljala v mesto, da stopita v slik z državnim svetom.
V	prvi črno-zlatl starinski sobi polog Modre kitajske dvorane so se sešli oba vrhovna dvorna upravitelja, knez Hohen-lobe in grof Hunyadi ter cesarjev brat nadvojvoda Maximiljan, zet kneza Ho-henlohe, ter se posvetovali, kam naj bi v dneh bližajoče se revolucije poslali cesarja in njegovo rodbino.
Spomnili so se na leto 1848, ko je bil cesar Ferdinand odšel v Innsbruck. Toda Innsbruck, na katerega so bili še včeraj mislili, danes ni več prihajal v poštev, ker je ležal v smeri sovražnikovega prodiranja.
»Kaj pa Bratislava?« fe predlagal Hn-
nyadi.
»Bratislava leži preblizu nove meje, k| jo zahtevajo Čehi,« je odklonil Hohen-lohe.
»Persenbeug,« je predlagal nadvojvoda Maksimiljan. »Donavska dolina je mirna,«
»Saj vendar ni treba, da bi bil kak grad,« je odvrnil Hohenlohe. »Njegova Veličanstvo lahko najde zatočišče tudi v enem izmed wachauskih samostanov. Kako bi bilo, če bi šel v Gottweig?«
»Niti Persenbeug niti Gottweig ne prideta v poštev,« je dejal Ilunyadi. »Tu sta njetniškl taborišči Sigmundsherberg in Hardt. Vojni ujetniki so uŠU iz teh taborišč in korakajo zdaj po donavski dolini proti Dunaju.«
»Potem vila Wartholz!«
(Darje.)
DOMOBRANSKE NOVICE_____________________________
RAZMERE V KOMUNISTIČNIH TOLPAH so obupne. Gošareki prebežniki in ujetniki zadnjih dni pripovedujejo, da je večina prisilnih mobilizirancev že jasno spoznala, da jim je edina rešitev beg iz gozda, ter trdno sklenila, zapustiti tolpe, brž ko bo prva ugodna prilika. Pri izvedbi njihovih načrtov jih ovira le sneg, toda čim bolj bo ta kopnel, tem bolj bodo kopnele komunistične .vrsto.
TR2ISKI DOMOBRANCI so zadnje dni Izvedli pogon na Debenc, Stan in Mirno. Na Debencu so zasačili komunističnega funkcionarja Jermana Jožeta iz Tretenika pri Mirni im njegovo ljubico. Ker je bila noč jasna, sta domobrance videla že od daleč. Naši so nažgali za njima s strojnicami im prejela sta zasluženo kazen.
Ko so pri Sli do vasi Bezgovca pred Stanom, so dobili zopet dva stara terenca. Prvi je bil Kostanjevec Vinko iz St. Ruperta, drugi, kd ga je roka pravice tudi zadela, je bil neki Blažo iz Bistrice.
Isti dan so domobranci ujeli starega terenca Markoviča Franca iz Sola. Tako 1)0 Mirenska dolina v kratkem očiščena teren-eev, zaščitnikov in obveščevalcev. V zadnjih dneh je padlo pet glavnih terencev.
DVE KOMUNISTIČNI »KOMANDI, sia spet izginili osmega februarja. Bili sta v vasi Jama pri Dvoru: in sicer komanda mesta Trebnja in Žužemberka. Vas je bila utrjena z bunkerji, kd pa niso zadržali domobrancev, da no bi vdrli vanjo. Komandi sta bili nemalo presenečeni, ko so bunkerji zleteli v zrak, nato pa »o naši borci jurišali v vas. Komunisti so v velikem neredu bežali vse vprek, osem tovarišev pa, ki se je naveličalo gošarskoga življenja in nepretrganega boga-nja iz kraja v kraj, je rajši počakalo: bili ao zajeti. Ranjen je bil »komandant mesta Trebnja«. Zaplenjeni sta bili dve strojnici in nekaj pušk.
RIBNIŠKI DOMOBRANCI so stalno na pohodih. Njihove patrole srečaš v vseh krajih do Loškega potoka in na drugi strani do Velikih Poljan.
Prod dnevi se je domobranska patrola ■udarila s komunisti nad vasjo Retje. Pri spopadu sta padla tolovaja Koščanek Sigmund in Kališčar Jože, komandir 4. čete »Notranjskega odreda«.
V NOCI OD 13. NA 14. FEBRUAR so komunisti izvedli napad na Stransko vas pri Žužemberku. Napad je trajal do jutra. Pri napadu so komunisiti imeli več ranjenih in mrtvih.
II.	DOMOBRANSKA BOJNA SKUPINA je v zadnjem času izvedla več akcij v Loško dolino. 48. četa je prišla v stik s komunisti pri Metljali, kjer so bili ubiti štirje komunisti, med njimi komandant Anžlovar Franc
■	Hudega Vrha.
47. četa je v Ložu presenetila skupino tolovajev, ki »o hoteli pravkar odpeljati naropana živila. Ubita sta bila dva tolovaja, iivež zaplenjen. Pri Knežji njivi j« bil ubit etn tolovaj. Domobranska zaseda pri Sv. Ani jo ubila komunistična kurirja Krufiiča Jožeta 4« Marlonjuka in Jemca Jožefa iz Solščka.
Dne 10. februarja so domobranci izvršili taapad na Dolenje Poljane in zajeli ogromno materiala. Ubita sta bila tolovaja kapetan Bega Lado iz Žirovnice in poročnik Zakrajšek z Lepega Vrha. Istočasno so domobranci ujeli pet tolovajk. Padlo je 11 komunistov.
IZ SUHE KRAJINE prihajajo poročila, da brigado plenijao in ropajo po vaseh okoli Kožuljovca in Ambrusa. Sedaj pobirajo š« ostalo živino, zadnje premoženje suhokra-jinskega prebivalstva.
V NOCI OD 15. NA 1«. FEBRUAR eo komunisti prišli v stik z domobransko zasedo na Hlevnom vrhu. V spopadu so komunisti Imeli 6 ranjenih, drugi so zbežali.
Vzroki in krivci žaloigre Vaških straž po 8. septembru
1943
Te dni je v Ljubljani izšla knjižica »V službi domovine«. Spisal jo je bivši aktivni jugoslovanski častnik, pozneje poveljnik Vaške straže in njenega bataljona v Stični, nato prisilni mobiliziranec ter zdaj domobranski bojevnik. V njej kot častnik trezno in stvarno opisuje zasluge komunistov za zlom Jugoslavije, njihovo delo pod italijansko zasedbo, prikazuje zgodovino, težave in boje Vaških straž, dogodke ob 8. septembru 1943. in se na koncu odkrito dotakne tudi vzrokov, ki so privedli Vaške straže po 8. septembru do nepotrebnega in še manj zasluženega razsula. Kot krivce za to navaja:
»V prvi vrsti obsojam bivšo savojsko vojsko, ki je na usodni dan 8. septembra 1943 razorožila VS v Stični in s tem otežko-čila organizaoijo. Ne samo to, savojci so vse svoje orožje od Stične pa do Karlovca prepustili komunističnim tolpam in jtim s tem olajšali delo. Poleg tega eo uganjali aktivno propagando med ljudmi v prid komunistom. Tako je v Stični poročnik Soneidoni, preden je odšel v Ljubljano, na postaji izjavil skupini VS:
»Ne bojte so komunistov. Pravkar sem bil pri njih v Trebnjem. Nikomur niš žalega ne store. Uprite so svojim dosedanjim voditeljem in se zatecite k njim. Vojska je končana. Nemčija bo vsak čas kapitulirala.«
Kakor jo znano, eo vsem VS dodelili sa-vojci* po tri svojo ljudi: enega oficirja (uffirrialo di collegamento — zvezni oficir), enega podoficirja in enega prostaka. Meni je bil dodeljen neki »centurione« Giuseppe Dominici. Stanoval je v isti kasarni ko VS. Na papirju je bil zvezni oficir, v resnici pa špijon. Njegova edina skrb je bila: diskreditirati mene kot poveljnika pri moštvu. Vsako moje povelje moštvu VS je spremenil in ukazal nasprotno.
Kakor sem že omenil, je privedla kmečke fante v VS volja po življenju. Zate je bilo delo med njimi lahko. Bili so prostovoljci. Zvesto so spolnjevali vse moje ukaze in ni jih bilo treba siliti v borbo.
Kazalo je, da ho koneo lota 1942 komunizem v Ljubljanski pokrajini povsem premagan. Iz gozda so se začeli vračati zapeljanci, ki so bili pozneje najboljši protikomunistični borci. V gozdu je tedaj ostalo samo še kakih tisoč pot sto izkoreninjencev, ki se niso mogli vrniti zaradi svojih prevelikih zločinov nad slovenskim narodom.
Zarja lepše bodočnosti in mirnega poštenega dola jo bila za našega kmeta zopet na vidiku. 2o so se slišale vesele pesmi kmečkih fantov in deklet.
A zopet se je začelo obračati na slabše. Pričelo se je kazati »badoljevstvo«.
Badoljevci so prepovedali vsake akcije pr-ti rdečim. Tudi sami niso več napadali komunistov. Zdaj pa zdaj se je slišali iz ust badoljevskih vojakov: »Comunisti buoni.«
Meni so prepovedali vsak moralni pouk moštva. Smel sem biti samo še tolmač, da sem provajal govore zveznega oficirja, ki jih je imel na člane VS. V svojih govorih je poveličeval veliko skrb savojcev do slovensko zemlje. Hvalil se je, koliko dobrega je v našo deželo prinesla »junaška« savojska vojska.
Morala kmečkih fantov je zečeia padati. Pričeli so se spraševat), zakaj ne napadamo komunistov in jih končno ne uničimo. Vedel sem razlog, a nisem jim mogel povedati. A izhoda iz mučne situaoije ni bilo. Slutil sem, da čakajo Slovence še hudi dnevi. In nisem se motil.
VS je morala životariti v težkem ozračju pričakovanja! OF-arji so zopet dvignili gla-
Nove postojanke jih skrbijo
V boju proti komunizmu je poleg
riške, ki jo gorenjski domobranci kaj pridom in uspešno rabijo, mnogo pri-pomogla tudi govorjena, zlasti pa tiskana beseda, ki se je med Gorenjci širila potom časopisov ali propagandne literature. Tiskana beseda je Gorenjcem počasi odpirala oči in danes lahko rečemo, da se je marsikateremu Gorenjcu v glavi zjasnilo, nekaj zaradi besede, če pa tej ni popolnoma verjel, so pjjpomogle še razne »osvobodilne« akcije komunistov na Gorenjskem (umori, požigi, ropi). Tako so začeli komunisti na Gorenjskem izgubljati tudi im političnem polju, kjer so ljudi terorizirali z vsemi mogočimi političnimi agitacijskimi ukanami.
V agitaciji so komunisti postali tudi bolj taktični. Iz zaplenjene komunistične agitacijske literature je videti, da so Bipot začeli skrivati komunistično bar-yo. Nikjer ni zaslediti besedice o komunizmu, pač pa saiao o demokraciji, svobodi vere in socialnem blagostanju, Id da bo prišlo.
Domobrancem so najbolj pri sren tolovajski bunkerji, v katerih se zadržujejo tolovaji in imajo spravljeno Najrazličnejšo blago. Tako je neka po-trola pred kratkim krenila v gmajno nad Smlednikom. Domobranci so vohali, da mora biti tam nekje skrit tolovajski bunker. Ko je patrola pregledala že precejšen del hriba, se je hotela že vrniti. Medtem začuti eden od domobrancev na nekem mestu pod nogami mehka tla. Na njegovo opojorilo so pristopili še ostali, poveljnil patrole pa je zagazil z mahom pokrita vrata, položena tako, da jih skoraj ni bilo mogoče ločiti od druge površine. Poveljnik je odkril vrata, zaklical v votlino, naj se preda, kdor je notri, nakar je oddal nekaj strelov. Ker iz votline ni nihče odgovoril, je eden domobrancev odprl v votlino ogenj iz strojnice, nakar je prilezla iz luknje neka ženska, ki pa se je takoj odmaknila naza|. Na ponovni poziv in zagotovilo, da je skritim življenje zagotovljeno, če se vdajo in da bo bunker v nasprotnem primeru razdejan z ročnimi granatami, ni nihče odgovoril. Domobranci so nato vrgli v votlino nekaj
ročnih granat. Iz votline je takoj skočil tolovaj »Francelj«, ki pa je takoj padel. Bil je komandant kurirskega odreda. Za njim se je prikazala tolovajka »Silva«, ki jo začela bežati proti gozdu. Na begu so jo domobranci ranili in ujeli. Medtem se je iz luknje privlekel še tretji, ki pa se je takoj vdal. Ta je izpovedal, da je bilo malo prej, preden so prišli domobranci, v bunkerju še pet tolovajev. V tem bunkerju je bilo zaplenjenega precej orožja in druge komunistične agitacijske litera-ture.
Od diruigih bunkerjev |je udarna četa našla tolovajski bunker piri Mačji vasi, kjer so domobranci zaplenili mnogo raznih dobrot. Tudi ta bunker so domobranci uničili.
Tako domobranci uničujejo komunistično zalego, kjer jo dobijo in če Bog da, tudi na Gorenjskem ne bo dolgo, ko bo odklenkalo gorenjskim komunistom, kakor je odklenkalo dolenjskim.
Vojaško gledano so pa še bolj zlezli na psa, odkar jih drevijo gorenjski domobranci in jih bezajo iz lukenj. Ne mine dan, da ne bi domobranci razbili kašne komunisfčne patrole, uničili kakšnega bunkerja, zajeli po nekaj tolovajev, v kolikor tolovaji sami ne zapuščajo ušive, razdrapane in sestradane Titove »narodne« vojske ter se javljajo domobrancem, ko so dodobra spoznali mednarodno komunistično drhal.
Komuniste najbolj bodejo v oči nove nastajajoče domobranske postojanke. Čim domobranci ustanovijo novo postojanko, komunisti takoj zagrozijo, da jo bodo likvidirali. Cfetane seveda samo pri besedah in z besedami so komunisti likvidirali ‘že vse postojanke, v resnici pa so doslej odnesli vedno krvave glave, kadar jih je popadel likvidacijski bes. Po stari navadi potem vedno lažejo, koliko domobrancev eo jiobili. V tem so res mojstri. Tako so pri napadu na novo ustanovljeno postojanko v Rovarju pobili (?!) 23 domobrancev, torej več, kakor jih je bilo vseh skupaj, postojanko pa so požgali. (?!) Domobranci pa so še danes vsi živi, postojanka pia niiti osmojena ni
ve. Družine, katerih Slani so se nahajali v VS, niso Imele nikakih pravio več, a OF-ar-ske družine so lahko delale, kar so hotele. Proti temu njihovemu postopku ni bilo ugovora. Za tolmačo in druge pomagače eo ba-doljevoi na svojo komando jemali izrazite komuniste, n. pr. profesorja Verbiča Julija ali Zaje Pepco, partijko. Ti so jim bili odslej tudi svetovalci. Ob vsaki priliki so se norčevali iz »bele garde«.
Pa bi kdo vprašal: »Zakaj niste odložili orožja!«
Orožja nismo sprejeli, da bi branili sa-vojoe. Ali naj odložimo orožje, da nas komunisti pozobljejo ko češnjo! — Sprejeli amo orožje, da branimo sebe in svoj narod. Ali naj sedaj prosimo za milosti Nel Rajši vsi junaško poginemo, kot da bi izdali svojo čast.
Stisnili emo zobe in čakali na boljše dni z orožjem v roki. Kmečko ljudstvo je videlo naše težave in sočustvovalo z nami.
»Kulturniki« iz neposredne okolice »ti-ške postajo — trgovci, gostilničarji — so bili proti nam. Pod varstvom badoljevskih oblasti so uganjali črno borzo in seveda moralno in materialno podpirali »osvobodilno« gibanje, da bi zavaroli svoje premoženje prod rdečo grabežljivostjo. Računali so na bodočnost, na zlato dobo. Da so bili tako močno proti vaškim stražam, je bil predvsem vzrok v evetovnonazomih razlikah (krščanstvo — liberalizem^— komunizem). Občestvenoga duha niso poznali, ker niso prav nič sočustvovali s kmeti, ki so vendarle tudi člani slovenskega narodnega občestva. Ravno v tem nosočustvovanju s kmetom in s podpiranjem ljudi, ki so uničevali slovenskega kmeta, eo pokazali, da jim je osvobojenje naroda bila deveta briga. Saj slovenski narod brez slovenskega kmeta ne more živeti.
Tako je bilo tudi v drugih ne povsem kmečkih naseljih.
Da bi badoljovei še izdatneje podprli komunizem na Slovenskem, so pričeli iz internacije spuščati domov vse večje komuniste, ki so po pomoti zašli v koncentracijska taborišča.
Spustili so tudi nekaj bivših jugoslovanskih oficirjev. Toda pri tem so se zmotili. Oficirji so ostali zvesti narodu. Ker v VS zaradi tedanjih razmer niso mogli pristopiti, so osnovali 6voje ilegalne četniške edi-nice s ciljem: boj komunizmu — za narod — do častne smrti.
. Bil sem navdušen nad takim idealizmom svojih kolegov. V spoznanju, da je to edini še možni način in porok zmage nad komunizmom, som sklenil pomagati tom junakom na vsakem koraku. Doseženi so bili uspehi in ljudstvo jih je sprejelo z veseljem.
Kako ludl ne! Jasno je bilo, da VS ▼
okoliščinah, kakršne eo bile, ne bi nikdar premagale komunizma. Zato je prišlo do samostojnih borbenih oddelkov, kar pa ni šlo savojski okupacijski vojski v račun. Savojci eo proti tem borcem takoj zavzeli svoje stališče.
Kakšno je bilo to njihovo »tališče, najbolj pojasni naslednji razgovor, ki ga jo imel nok moj prijatelj s savojskim komandantom 105. polka polkovnikom F o s s o m. »Sedaj dobro živite na naši zemlji, komunistov skoraj ni več, a front pa »e slišijo same dobre novice!« Nato polkovnik Fossa: »Kaj komunisti, ti nam niso nevarni, pač pa so začeli nastopati neki nacionalisti, ki bi mogli postati nevarnejši.«
Badoljevoi so vpregli vse svoje'politične in diplomatske sposobnosti, da ukrote neugnane slovenske naoionalisite. Ni šlo gladko. Za povračilo so začeli zapirati poedine komandante in moštvo VS. Tako naj za primer n uvodom svojo aretacijo.
Z zvijačo so me spravili z desetimi člani VS v višnjegorsko sodišče »zaradi zasliševanja nekega komunista«. Klicali so vsakega posameznika v sobo, ga razoročili, nato pa vrgli vse skupaj v sodnijske zapore. Mene so razorožili in zaprli v temnico.
Povedali eo mi, da bom ustreljen ali pa obsojen na dosmrtno ječo zaradi veleizdajstva in blatenja savojske vojske. Tedaj sem se Solo spomnil, da sem ugovarjal savojskim oficirjem, ki so se shajali s komunisti. V jezi sem nekoč res vprašal, kaj dela njihov general Corutti pri sestankih z vodilnimi komunisti. Resnica jih je bodla v oči.
Ne lažem, ko trdim, da se nisem ničeear bal. Ako bom ustreljen, vsaj vem, zakaj bom umrl.
Ves čas svojega zapora so skrbeli za moralne muke: streljali so z brzostrelko v zid moje celice, govorili pred vrati, da grem jutri na strelišče itd. Bili so pač politiki. Hoteli so z mojo pomočjo usužnjiti naše slovenske oddelke in jih tako onesposobiti za akcije proti komunistom.
Po enomesečnem zaporu v temnici eo me lepega dne spustili na svobodo, češ da sem
l)il samo »malo disciplinsko kaznovan«. Odvzeto mi je bilo povoljstvo VS. Obljubili pa so mi poveljstvo čet vse postojanke VS grosupeljskega sektorja v primeru, če se mi Po-eroči pregovoriti naše svobodne protikomunistične borce, da se z orožjem javijo v njihovi kasarni. Vedel sem, koliko časa veljajo badoljevske obljube.
Zakaj pa svobodni protikomunistični borci niso imeli večjih uspehov! Svobodni slovenski borci ali »plavogardisti«, kakor »o jih nekateri imenovali, so bili po številu prooej šibki. Pri njihovih akcijah jim VS niso moglo pomagati zaradi badoljevskega
S PUŠKO IN PROSVETO
V BOJU PROTI KOMUNIZMU
Veharše, februarja.
Kljub tolikim prizadevanjem tolovajev in nj|hovih terencev naši borci uspešno nadaljujejo protikomunistično borbo. Marsikdo sl morda predstavlja, da tu živimo v brezdelju. To pa ni tako. Kaj radi so do naših položajev priplazijo, zlasti ponoči, rdeče tolpo som kreko Vrsnika in Zirov. Je pač tako na svetu da je želodčno vprašanje nujno treba rešiti, ako hočemo še naprej peljati staro OF, če hočemo, da no bo roparska drhal od lakoto poginila v sneženih hribih okoli Oerkna in Blogaša. Zato ni čudno, da so jim postojanke kakor Veharše, Rovte, Trije kralji trn v peti. Treba jim je na vsak način priti do kruha ki pa je, žal, vedno globoko v pasti trdnjavskega trikota Veharše-Rovte-Vrh. Človek se kar zgrozi, ko vidi, kako je vse prebivalstvo izven območja tega trdnjavskega trikota oropano, kako so namesto lepih domačij dviga le ožgano zidovje, kako vso delo stoji, kako otroci in ljudjo prezebajo brez sleherne obleke in hrane. Seveda so ti ljndje brez vsega tolovajem le v breme. Ničeear več jim nimajo vzeti, zato so prisiljeni, da gredo v ogenj po kostanj, če jim vsaj malo kaže.
Tako jih je lakota že večkrat prignala v naše kraje. Pred tednom dni so dospeli v bližino Sv. Treh kraljev, kjer so odpeljali s Hlevnega vrha vso živino in dva moška. Toda niso še prišli do Zirov, ko jih je na oestl Rovte-Ziri zasačila peščica voharšklh borcov. Z gosto točo svinčenk iz brzostrelk in strojnic so napravili zmedo med njimi. Capinom ni kazalo drugega, kakor pusiliti plen, ki jim je bil prepotreben. Znašli so se tudi prisilni mobiliziranci, ki so ob tej priliki zbožali in tako pustili »slavno« Titovo armado, v kateri so morali prezebati in stradati. Ob tom spopadu se je pokazala zlobnost tolovajev v nozaslišani meri. Kor nikakor niso mogli odgnati živino, so jo poškodovali s streli v nogo, tako da jo živina ostala uporabna le za zakol. Koneo spopada je bil tak, da so Titovi tatovi namesto živine Odpeljali s seboj pet mrtvih in več ranjenih.
K temu bi dodali samo tole: če tolovaji mislijo, da si bodo polnili trebuhe z živino in živežem, ki smo ga s te?.kim trudom pridelali čez poletje, se mokijo. Kdor bo vtaknil nos v naš domobranski trikot, bo odnesel krvavo bntioo! Pa tudi upanje, da bi se mi ustrašili angloamoriških letal, si lahko vsak tolovaj izbije iz glave. Vsake bajte itak ne morejo bombardirati. Sicer pa so v nedeljo, 18 t. m., tudi žirovskim terencem in tolovajem opoldne za kosilo motali namesto štruc bombo in namesto sladkorčkov so sipali letalci strojnični ogenj nanje, ftestnajst hiš je poškodovanih, pa tudi tolovaji, ki so bili tTonutno v vasi, niso bili brez žrtev.
Tudi prosvetno delo med vojaštvom ln oivllnira prebivalstvom je dokaj živahno. Takoj jeseni smo pričeli s Solo v Zavraten, na Med veti jem brdu in v Boleh. Tu hočemo zo-yot positavltd ljudsko izobrazbo vsaj na tisto višino, kot je bila pred petindvajsetimi loti, ko je bilo mogoče-vsnkemu slovensko govoriti, brati in pisati. Slovenska pesem se zopot sliši po šolskih sobah, daje krajem novo lice in naznanja prihod lepših časov.
V	šoli popravljajo učitelji tujo navlako
prejšnjih vzgojiteljev ali boljo mučiteljev. Na neverjetno napako v pisanju in čitanju nalete zlasti v višjih razredih. Učenci pokažejo povsod zadovoljiv uspeh. Mirno se našo ljudske Sole kosajo s katero koli šolo v Ljubljanski pokrajini, kjer še ni pustošilo tolovajsko kopito.
Kjer prosveta na novo zaživi, tam je tudi prva stvar: ljudski oder. Tudi tn se je prav na odru uveljavilo prvo prosvetno udejstvovanje naših domobranskih vrst. Na nemajhne težave smo tukaj naleteli, ker tolovaji prav tedaj skušajo izrabiti priliko in nas dobiti nepripravljene. Tako so nam skušali zaman zagreniti v decembru veselo miklav-ževanje ln lepo božičnico. Toda nikoli se jim to ni posrečilo.
Kljub njihovim naporom naša prosveta dviga razpoloženje ljudi ob praznikih s prireditvami ter oživlja stare navade. Prod pustom smo igrali burko »Trije tički«. Tudi »Dva gluha« sta zbudila pri gledalcih pozornost. Ljudje so bili od srca zadovoljni in so tudi povedali, da kaj takega včasih ne bi bilo mogoče in da tega od našoga odra tudi niso pričakovali.
Tako naša prosveta v teh krajih obuja narodno zavest. Ljudje so vedno bolj trdno porezani z nami in slovensko domobranstvo v resni el postaja ne samo branik gmotnih, ampak tudi kulturnih narodnih vrednot.
Če prodnste nakupovalni« Socialne pomoči staro obleko, čevlje in podobne predmete, pomagate revežem. Koristite pa tudi sami sebi, saj dobite za blago in predmete lep denar
ljubosumja. VS sedaj še ni kazalo, da bl
popolnoma prelomile z badoljevoi, ker bi « tem ljudstvu več škodovali kot koristili. Nihče ni pričakoval, da bodo dogodki 8. sopj tembra 1943 prišli tako naglo. Na drugi strani v vodstvu ni bilo pravih ljudi z jasnimi pojmi. Dočim je vodstvo VS mislilo stvarno, brez političnih tendenc, se je vodstvo »plava garde« le preveč vdajalo raznim obljubam.
Največja napaka pa je bila, da so se končno v nekih ozirih kljub izkušnjam podvrgli savojskemu okupatorju ln sl vezali roke.
Vse te napake vodstva in pa »avojeka
hinavščina so vodile do propada obeh organizacij v septembru 1943.«
Pismu
nam in vam
Dragi dopisovalcit	,
Z daj ko ste le dobro leto dni imeli im
tem mestu besedo skoraj izključno samo Vi s svojimi pismi, jo za trenutek dovolite še nam. Radi bi Vam namreč povedali nekaj valnih stvari v opozorilo in blagohotno upoštevanje. \
Predvsem tole: V naiem predalu »e je počasi nabrala lepa kopica VaSih pisem, ki jih pri najboljSi volji nismo mogli priobčiti, in to iz različnih razlogov, na primer: nekaj je bilo med temi pismi takSnih, ki se zde le nekoliko preveč osebnega enačaja. Ne izpolnjujejo torej glavnega pogoja za objavo, ker ne obravnavajo vprašanj, ki bi zanimala Širšo javnost, oziroma ki bi njihova reiitev I bila v občo korist. Takšnih pisem nismo priobčili, zakaj rubrika sPisma nota In Vam« nima namena biti prizorišče za obravnavanje bolj ali manj osebnih zadev ali sporov,
Druga pisma, ki so obležala v našem pre-. dalu, pa so brezimna. Zal nam jih je, saj nekatera med njimi obravnavajo res vaina in pereča vprašanja. Bog ve, iz kakšnih razlogov se nekateri ne upajo podpisati na svoja nam poslana pisma, ko so vendar lahko čislo brez skrbi, da njihovih imen ne bomo izdali, če sami izrečno tega ne iele. Usoda brezimnih pisem je pač takšna In tudi v našem primeru ne more biti drugačna.
Potem so tu pri nas obtičala pisma, ki so sicer obravnavala zelo pereča vprašanja, a jih zato nismo priobčili, ker so bila v teh pismih obravnavana vprašanja tik pred nameravano objavo le po pristojnih oblasteh zadovoljivo rešena. Takšna pisma potemtakem niso bila več potrebna.
Toliko v opravičilo tistim, ki so nam j morda zamerili, da njihovih pisem nismo priobčili.	*	J
Za bodoče bi Vas torej, dragi dopisovalci, prosili predvsem naslednje: Pisma naj obravnavajo splošno vaina vprašanja in ne osebnih zadev; bodo naj podpisana, saj podpis velja samo nam in javnost gotovo ne bo izvedela, kdo jih je pisal, seveda če kdo ilrečno tega ne želi; po možnosti naj vsak, kdor nam kakšno pismo napiše, stavi tudi svojo predlog, kako naj se tisto vprašanje,, ki ga v pismu obravnava. reM; sl-dr,ji*
prosimo Še, naj bodo pisma kratka, ker se je tudi obseg našega lista moral za polovico skrčiti.
In za konec ie tole: Sami ste se lahko
prepričali, da je velika večina dosedaj priobčenih pisem povsem dosegla namen, ker je rešila ali vsaj pospešila rešitev selo perečih vprašani. Brez dvoma bodo splošni javnosti koristile tudi pobude, ki jih boste dali v svojih prihodnjih pismih. Uredništvo.
VODA NI VINO!
Gospodinja pe-re. Voda teče neprenehoma v polnem curku iz pipe im eo iateka SeK pralno posodo. Ce gospodinjo opozorimo, da je škoda tako tratiti z vodo, pravi: »V Ljubljani je toliko vode, da celo ekevzi mesto teče.«
RAČUN POTRATE:
Ce ima perica ves čas pranja pipo popolnoma odprto, se po opazovanju in računih porabi na leto 400.000 m* vode preveč. To odgovarja pri ceni vode 1.20 lire za 1 m’ približno znesku pol milijona lir. čedna vsota, ki gre v mojo bisago!
Boj POTRATI!
Domobranski branik na Trški gori po letu dni
V	nedeljo, 11. februarja, je domobranska postojanka na Trški gori pri Novem mestu slavila leto dni svojega uspešnega dela na straži domovine.
Za to priliko so domobranci pripravili slavnostno zborovanje, na katero so prihiteli Dolenjci iz bližnje in daljno okolice ter mnogo Novomeščanov. Po službi božji v zahvalo trškogorskl Kraljici, da jo varovala in dajala moči našim fantom vse leto, posebno ob začetnih srditih komunističnih napadih, j« spregovoril ljudstvu poveljnik posadke. Za njim sta spregovorila stotnik in prosvetar. Po počastitvi junakov, padlih na Trški gori, so domobranci zapeli svojo himno. Pri Pro' slavi je sodeloval tudi domobranski pevski zbor iz Novega mesta.
Trškogorska postojanka je bila ustanovljena lani v času, ko so bile komunistično tolpe na Dolenjskom na višku moči. Komunisti so imeli tedaj še topove, minomete in drugo moderno orožje — skoraj vso izdajalsko badoljevsko zapuščino.
Trška gora je bila do tedaj komunistična
trdnjava in rdečo oporišče, ld eo ga tolovaji uporabljali za napade na postojanke novomeške bojne skupine. Zato jo bilo treba najprej zajeziti te.
Prvi korak k temu eo bile novo domobransko postojanke v okolioj mesta, tako tudi trškogorska. 9. februarja lani je ob devetih zjutraj prišla zapoved, naj domobranci zaapdejo Trško goro. Se isti dan ob troh po-pol d no je odšlo 42 fantov pod vodstvom narednika Zupančiča, da izpolnijo povoljo. Težko je. bilo in mnogo so žrtvovali ti borci v mrzlih in zasneženih februarskih dneh. Branili so se in odbijali vse napade. S eevero-zapadne strani so svinčenko skoraj vedno sikale na postojanko.
■	Prvi napad je bil v noči od 11. na 12. februar. Zadnji in najhujši pa v noči od 10 na 11. marec. Vsi trije napadi so zahtevali 5 mrtvih in 8 ranjencev. Komunisti so kmalu spoznali, da ni upanja za likvidacijo Trško gore, ki jo odslej postala izhodišče pogostih in uspešnih napadov proti rdečim tolpam.