Štajerski TEDNIK Podravje Ptuj z Konec brezplačnega polnjenja električnih vozil v mestu Podravje Ptuj z Petje mladih zasenčili očitki o slabi organizaciji  Stran 5 9. JUNIJ 2022 št. 23 COLOR CMYK stran 1 {e  Ptuj, 18. junij 2022 18 dni www.poli.si w  Stran 9 LLetnik ik LXXV z ššt. 44 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,65 EUR Ptuj, petek, k 10 10. jjunija ij 2022 Barbara Cerar: »Upam, da ne bo prišlo do takšnega konca sveta« petek, 10. 6. 2022 Ptuj, Spodnje Podravje z Župani preigravajo več možnih opcij, nobena ni dokončna Prihodnost glasbene šole ostaja negotova SPORED Od 10. 6. d TV-spore do 16. 6. 2022 POLETNI POZDRAV Darja Gajšek »Kjer je Darja, tam je harmonika« Od septembra naprej Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj prostorov na Vičavi ne bo mogla več uporabljati. S težavami, ki so posledica dejstva, da je vodstvo Šolskega centra Ptuj prekinilo najemno pogodbo, so se seznanili tudi župani Spodnjega Podravja. Ponujenih je kar nekaj rešitev, a nobena ni optimalna. Več na strani 2. Bernarda Žarn »Sladko imam strastno rada« Aktualno Ptuj z Tudi Zlatarna Celje se je poslovila iz mestnega jedra  Stran 2 V središču Ormoško z Vrata je odprla prva plaža Jeruzalema – resort Sibon  Strani 6 in 7  Stran 9 Črna kronika Ptujsko sodišče z Drevenšek se je v ponovljenem sojenju razgovoril petkova izdaja  Stran 12 Foto: ČG Ptuj z Haloze z Mladoletnika na železniških tirih zadel vlak V Majšperku razsaja huda čebelja gniloba  Stran 3 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Ob sklenitvi naročniškega razmerja do 23. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 25. junija do 27. avgusta! Več v notranjosti časopisa.  Stran 3 www.tednik.si Politika Destrnik z »Vedno je nekaj narobe, stalno neko dretje« Simonov zaliv Štajerski TEDNIK petek, 10. 6. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 10. junija 2022 Ptuj z Župani preigravajo več možnih opcij, nobena ni dokončna Prihodnost glasbene šole ostaja negotova Od septembra naprej Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj prostorov na Vičavi (najbrž) ne bo mogla več uporabljati. S težavami, ki so nastale kot posledica dejstva, da je vodstvo Šolskega centra Ptuj prekinilo najemno pogodbo, so se seznanili tudi župani Spodnjega Podravja. Ponujenih je kar nekaj rešitev, a nobena ni optimalna. Za vodstvo šole in zaposlene bi trenutno najboljšo možnost predstavljal nov dogovor, po katerem bi vendarle tudi prihodnje šolsko leto ostali v prostorih na Vičavi. Do začetka novega šolskega leta mora 11 občin ustanoviteljic Glasbene šole Karola Pahorja nujno najti rešitev prostorskih težav. Domnevno zaradi slabega stanja objekta na Vičavi, kjer se glasbeno izobražuje 130 otrok, je Oton Mlakar, direktor Šolskega centra Ptuj, sprejel odločitev, da prekine najemno pogodbo, sklenjeno leta 2006. Ravnatelj glasbene šole Štefan Petek sicer meni, da so v ozadju te odločitve drugi razlogi. Ptujska županja Nuška Gajšek je potrdila, da je bila dana ponudba za odkup tega objekta. Neuradno naj bi stavbo, v kateri je bila nekoč stražarnica vojašnice, želelo kupiti podjetje Intera, ki se je pred kratkim preselilo v neposredno bližino. Doslej je delovalo v prostorih na Osojnikovi cesti, ki pa so ena izmed možnih oziroma najverjetnejših lokacij, kamor bi selili del dejavnosti glasbene šole. Foto: ČG Štefan Petek je županom predstavil težave, s katerimi se ubadajo, skupaj so iskali tudi možne rešitve. Želijo ostati na Vičavi Za mlade glasbenike, njihove starše, vodstvo glasbene šole in zaposlene bi bila najbolj idealna opcija gradnja nove stavbe, kot pravi ravnatelj, pa je tudi sanacija praznega objekta na Raičevi ulici zanje več kot sprejemljiva varianta. Obe zahtevata velik vložek, tako časovno kot finančno, do takrat pa si želijo uporabljati prostore na Vičavi, v katerih so bili doslej. »Ker je stavba prilagojena za naše potrebe, je na samem, nikogar ne motimo, starši imajo dober dostop. Dvomim, da je v tako slabem stanju, da je nevarna za uporabo. Navsezadnje smo še vedno tam. Potres je bil decembra 2020 in do aprila letos nas nihče ni podil ali se bal, da je objekt nevaren,« je jasen Petek. Opozoril je, da bi lahko težave, s katerimi se ubadajo, ob politični volji vseh soustanoviteljev hitro rešili. Možno rešitev vidi v prenosu pravice upravljanja s stavbo na Vičavi bodisi na glasbeno šolo bodisi na občino. Uradnega statičnega poročila, ki ga je po potresu naročilo šolsko ministrstvu, jim kljub prošnji ni uspelo dobiti. Petek meni, da razlog za prekinitev najemne pogodbe sploh ne tiči v slabem stanju objekta, pač pa dejstvu, da ga želijo prodati, ker je za to izkazan interes: »En javni zavod ne more drugega javnega zavoda kar na lepem vreči na cesto, to je smešno. Na cesti bo 130 otrok.« Na Osojnikovi bi imeli kar nekaj težav »Preverjali smo različne variante, tudi prenos pravice upravljanja z objektom je ena izmed njih, ampak tega do septembra ne moremo izvesti. Alternativa je, da smo iskali prostore na trgu. Našli smo jih na Osojnikovi, doslej je bilo tam podjetje Intera. Začasno so primerni, moramo pa najti dolgoročno rešitev, s katero se na ptujski občini ukvarjamo že cel mandat,« je dejala Gajškova in obenem priznala, da se zavedajo pomankljivosti te alternativne opcije. Petek je župane Foto: ČG V glasbeni šoli še vedno upajo, da bodo tudi septembra lahko uporabljali prostore na Vičavi. opozoril, da prostori na Osojnikovi iz več razlogov niso najprimernejši za njihovo dejavnost. Treba jih je zvočno izolirati, pregraditi, nekateri lastniki in najemniki tega poslovnega objekta pa naj bi že izrazili dvome o primernosti umeščanja dejavnosti glasbene šole v to poslovno stavbo. Precej veliko težavo naj bi predstavljal tudi dostop. Neustrezni vsi predlagani prostori in lokacije Med opcijami, ki so jih preigravali, je bil tudi predlog, da se uporabijo štiri prazne učilnice v Dijaškem domu. Tudi tam naj bi preveč motili stanovalce, ki v popoldanskih urah, ko poteka glasbeni pouk, potrebujejo mir za uče- nje. Kot neustrezne pa so zavrnili učilnice OŠ dr. Ljudevita Pivka, ker so bojda za glasbeno dejavnost povsem neprimerne. »Opreme ni mogoče vsak dan sproti pospravljati in postavljati,« je bil jasen Petek. Kar nekaj županov Spodnjega Podravja je skušalo pomagati z idejami, a je bilo praktično pri vsakem predlogu jasno, da je težko izvedljiv. Ponujeni so bili prostori OŠ Polenšak, ki bi jih bilo treba preurediti, sanacija bi bila precej dolgotrajna in najbrž tudi draga, pa prostori nekdanje trgovine v Trnovski vasi, občina Kidričevo bi pomagala tako, da bi v popoldanskih urah skušali odstopiti še več šolskih učilnic ... A z vidika staršev bi vse tovrstne (raz)selitve v sosednje občine predstavljale veli- Najem prostorov na Osojnikovi bistveno dražji Najemnina stavbe na Vičavi je bila vseh 16 let doslej izjemno nizka in znaša 150 evrov, skupni mesečni izdatek skupaj z obratovalnimi stroški pa okrog 750 evrov. Na Osojnikovi cesti bo ta odhodek bistveno višji, mesečni najem bi plačevali 1.500 evrov, obratovalne stroške okrog 900 evrov, skupaj torej okrog 2.400 evrov. Razdelil se bo med občine (so)ustanoviteljice po številu učencev, ki obiskujejo glasbeno šolo. Približno polovica jih je iz MO Ptuj. ke logistične težave. Še najboljša varianta bi bila, da bi pouk delno izvajali v prostorih osnovnih šol na Ptuju. Kako zasedene in primerne so njihove učilnice, bodo preverili v naslednjih dneh. »Če ne drugo, imajo osnovne šole kabinete, ki se lahko preuredijo, težko verjamem, da šola, kot je na primer Ljudski vrt, nima primernih prostorov, ki bi jih lahko uporabljali popoldan za glasbeno šolo,« je bil jasen Anton Butolen, v tem razmišljanju pa so ga podprli še številni drugi župani. Da Osojnikovi, a le pogojno Po izčrpni debati so župani podali načelno soglasje za najem prostorov na Osojnikovi cesti, a zahtevajo točen izračun delitve stroškov potrebnih vlaganj, najemnin in obratovalnih stroškov. Sklenili so, da bodo sočasno iskali alternativne rešitve. Ena izmed njih je poskus, da s šolskim ministrstvom, ki je lastnik prostorov na Vičavi, sklenejo dogovor o podaljšanju najemne pogodbe ali prenosu pravice upravljanja. Dženana Kmetec Ptuj z Še naprej siromašenje starega mestnega jedra Ptuj z Občinski lokal bo končno začel obratovati Tudi Zlatarna Celje se je poslovila Izbrali najemnika za lokal v Ljudskem vrtu Ptujsko staro mestno jedro je ostalo še brez ene uveljavljene in prepoznavne blagovne znamke. Svojo trgovino v Miklošičevi ulici je zaprla tudi Zlatarne Celje. Zadnje tri mesece je ptujska občina neuspešno iskala najemnika za nov lokal, ki so ga z občinskimi sredstvi postavili v Ljudskem vrtu. Končno so bili uspešni. Sledi podpis pogodbe z izbrano najemnico in že čez nekaj dni začetek obratovanja. Foto: Črtomir Goznik Še ena blagovna znamka je zapustila staro mestno jedro. To sicer ne pomeni konec njene ponudbe na Ptuju, saj je trgovino preselila v poslovno-trgovski center Supernova, a je kljub temu novi „udarec“ za ponudbo v starem mestnem jedru Ptuja. Če bo šlo tako naprej, se bodo iz mesta selili še preostali ponudniki, saj ne bo tistih, ki bi kupovali, ker bodo imeli vso ponudbo na enem mestu v centrih zunaj mesta. Tisti, ki bodo ostali, pa bodo zagotovo poslovali v oteženih razmerah. Mesto, ki si je v preteklosti za enega izmed ciljev zadalo, da bo tudi mesto blagovnih znamk, butične ponud- Foto: ČG be, počasi v tem kontekstu ne bo imelo česa ponuditi vsem tistim, ki iščejo nekaj več, dopolnjujejo ponudbo, brez katere nobeno mesto ne more. Od starih blagovnih znamk tako v mestu ostaja le še Lisca. MG Kmalu bo kavo možno spiti v Ljudskem vrtu, kjer urejajo tudi ribnik. Ponudb na razpisano javno zbiranje ponudb za oddajo poslovnega prostora za izvajanje gostinskih storitev na Mestni tržnici ni bilo, zato bodo razpis v kratkem ponovili. Več uspeha pa je občina kot lastnica objekta imela z iskanjem najemnika za izvajanje gostinskih storitev v Ljudskem vrtu. Prijavljena in izbrana je bila samostojna podjetnica Mirjana Mumlek s.p., Krona bar. Na občini najemno pogodbo že pripravljajo, podpi- sana naj bi bila v kratkem, kar bo zelena luč za začetek obratovanja. Zahtevana mesečna najemnina je bila 950 evrov, koliko bo dejansko plačevala najemnica, pa na občini še niso izdali. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 10. 6. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 10. junija 2022 3 Ptuj z Je nesreči botroval kakšen od nevarnih izzivov na družbenih omrežjih? Ormož z Romi še naprej vdirajo v zbirni center Mladoletnika na železniških tirih zadel vlak Za košček bakra razbijajo televizorje Pred nekaj dnevi se je na Ptuju pripetila nevsakdanja nesreča, ki bi se lahko končala zelo tragično, a je glede na vse okoliščine imela zelo dober izid. 14-letnika je na Turniščah zadel vlak, pri tem pa je utrpel le lažje poškodbe. Policisti dogodek preiskujejo in preverjajo, ali je fant, ki je bil v času nesreče v družbi prijateljev, morda izvajal katerega izmed izzivov z družbenih omrežij. 24. maja ob 18.44 je Regijski center za obveščanje obvestil operativno komunikacijski center Policijske uprave Maribor, da je v bližini železniške postaje Spodnja Hajdina vlak zadel osebo. Na kraj železniške nesreče so prihiteli policisti Policijske postaje Ptuj, opravili ogled in nadaljevali z zbiranjem obvestil. »Ugotovili so, da je vlak (lokomotiva brez vagonov) v bližini ulice Ob železnici na Ptuju zadel 14-letnika, ki je ravno takrat želel prečkati železniško progo. 14-letnik je bil takoj po nesreči prepeljan v zdravstveno oskrbo v bolnišnico na Ptuju, kjer so ugotovili, da je bil v nesreči lažje telesno poškodovan,« so o dogodku povedali na ptujski policijski postaji. Po neuradnih informacijah naj bi reševalci ob prihodu na kraj dogodka pomoč nudili tudi nekaterim Romi s Hrvaškega pa tudi iz Prekmurja na zbirnem centru Dobrava v Ormožu skorajda vsakodnevno povzročajo škodo in za seboj puščajo pravo razdejanje. Iz deponije odnašajo še delujoče aparate in posamezne dele, kovine in vse, kar je vredno. Kljub temu da so policisti s pomočjo posnetkov videokamer že odkrili nekatere kršitelje, pa na ormoški komunali pravijo, da ne pomaga prav nič. Foto: ČG Čeprav ga je zadel vlak, jo je mladenič odnesel le z lažjimi poškodbami. (Fotografija je simbolična.) sovrstnikom ponesrečenca zaradi šoka, ki so ga doživeli ob tem neljubem dogodku. Ravno te dni mineva leto dni od tragične nesreče v Mariboru, ko sta se mladoletnici fotografirali na železniških tirih. Ena izmed njiju se ni pravočasno umaknila hitro drvečemu vlaku, kar se je končalo tragično. Ali je ta primer na Ptuju le splet nesrečnih okoliščin in so dejansko Smrtno nevarni izzivi z družbenih omrežij Skakanje po tirih in umikanje hitro drvečemu vlaku tik pred zdajci je eden najnevarnejših izzivov na družbenih omrežjih v zadnjih letih. Sodobne »igre na srečo« se pogosto ne končajo srečno. Tudi tveganje zgolj zaradi dobre kulise na fotografijah predstavlja nespametno izzivanje tragične nesreče. Tovrstna nepremišljena dejanja niso dokaz drznosti, pač pa nepremišljenosti. Najstniki so za sprejetje v družbi pripravljeni veliko storiti. Razne aplikacije, družbena omrežja in nesmiselni izzivi pa jih k temu tako ali drugače spodbujajo. Potrditveni občutek vrednosti pred sovrstniki nikakor ne more biti vreden življenja. Ali je na Turniščah šlo za tovrstni izziv ali le nespameten poskus prečkanja proge, policisti še ugotavljajo. mladostniki želeli prečkati progo ob nepravem času, ali je morebiti šlo za kakšne druge okoliščine, policisti še vedno preiskujejo. Odgovorili so, da so pri obravnavi zadeve in zbiranju obvestil preverjali tudi morebitne okoliščine glede izvajanja izzivov z družbenih omrežij, vendar tega za zdaj niso potrdili. O ugotovitvah obravnavanega primera bodo pisno obveščali pristojno Okrožno državno tožilstvo. Ne glede na to, kaj je bil razlog, da so se sploh znašli na železniških tirih, je bilo zadrževanje tam nespametno. Tokrat se je končalo z veliko mero sreče za vse vpletene. Dženana Kmetec Foto: MH Najbolj priljubljen plen so poleg vrednih kovin elektromotorji v pralnih strojih, pokaže Ludvik Hriberšek iz Komunalnega podjetja Ormož. Prerezana ograja, razmetani kosi bele tehnike in drugih predmetov, razbiti televizorji, to so skorajda že vsakodnevni prizori, ki pričakajo zaposlene na zbirnem centru. In to kljub temu da je ta ograjen, zavarovan z videonadzorom in da so policisti tudi že ujeli nepridiprave. Pred nekaj dnevi so ormoški policisti uspešno raziskali tatvino v deponiji, ki se je zgodila pred dobrim tednom dni. Izsledili so tri hrvaške državljane in jim na podlagi določil zakona o kazenskem postopku odvzeli prostost ter odredili pridržanje do 48 ur. Šlo je za Rome, ki so vlomili v objekt in iz njega odnesli različne kosovne odpadke. Skupna materialna škoda je znašala približno 1.000 evrov. Zoper vse tri osumljence bo podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine. A kot pravi vodja ravnanja z odpadki na Komunali Ludvik Hriberšek, to ni prvi tovrstni primer. Policiji so prijavili že številne tovrstne primere, ki so za zdaj res privedli celo do nekaj izrečenih kazni na sodišču, a kaj, ko te iste kršitelje že kmalu zatem ponovno videvajo. Haloze z Veterinarji že odredili zaporo in pregled čebelnjakov V Majšperku razsaja huda čebelja gniloba V enem izmed čebelnjakov na območju Lešja so veterinarji v teh dneh odkrili pojav hude čebelje gnilobe, ta naj bi se v Majšperk prenesla iz čebelnjaka iz Makol. Da bi se bolezen, ki je izredno kužna in lahko povzroči veliko gospodarsko škodo, čim prej omejila, so veterinarji odredili zaporo in klinični pregled vseh čebelnjakov okoli okuženega čebelnjaka v polmeru treh kilometrov. Huda gniloba čebelje zalege je nalezljiva bolezen čebelje družine, ki je razširjena po celem svetu. Povzročitelj je bakterija, ki prizadene zelo mlade čebelje ličinke. Njihovo odmiranje vodi v primanjkljaj dotoka mladih vitalnih čebel, zato čebelje družine slabijo in v nadaljevanju lahko sledi dokončen propad čebelje družine, so zapisa- le avtorice strokovnega članka o hudi čebelji gnilobi Jerica Vreček Šulgaj, Lucija Žvokelj in Metka Pislak Ocepek. Zaradi hitrega širjenja je huda gniloba čebelje zalege v državah Evropske skupnosti in tudi drugod po svetu obvezno prijavljiva bolezen. Kljub doslednemu izvajanju ukrepov za izkoreninjenje bolezni pa v Sloveniji vsako leto veterinarji ugotavljajo nova žarišča. Ob veliki gostoti čebelnjakov je namreč prenos okužb hitrejši, saj so čebele iz čebelnjakov v preletni razdalji v stalnem medsebojnem stiku. Poleg velike gostote čebelnjakov so v Sloveniji problem tudi čebelnjaki s propadajočimi in odmrlimi čebeljimi družinami ter neregistrirani čebelnjaki, kjer ni mogoča sledljivost, opozarjajo avtorice strokovnega članka. Težava je v pomanjkanju znanja o čebelarstvu Foto: arhiv M24 Če čebelar opazi rjave in lepljive odmrle ličinke in posumi na gnilobo, mora čim hitreje obvestiti veterinarje Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki nato opravijo pregled vseh čebeljih družin in v primeru ugotovljenega suma odvzamejo vzorce za preiskavo. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je za območje Lešja odredila zaporo in klinični pregled vseh čebelnjakov okoli okuženega čebelnjaka v polmeru treh kilometrov. Na območju Majšperka je število čebelnjakov oz. panjev veliko, koliko natanko jih je, predsednica Čebelarskega društva Majšperk Tatjana Vedlin ni znala oceniti, je pa poudarila, da na tem območju med drugim čebelarijo večji čebelarji, kot so Pislak Bali, Vidovič in Kolar. Slednji, ki je med trojico omenjenih edini domačin, je o pojavu bolezni in posledicah dejal: »Škoda bo zagotovo nastala, vendar pa zanjo ne nameravam nobenega kriviti. Ta bolezen je velika težava in hitro se jo lahko zanese v čebelnjake. Problem pri nas pa je, da žal mnogi mislijo, da lahko čebelarijo, posledično pa nimajo dovolj znanja o čebelah in oskrbi čebel. Lani je bilo slabo leto za čebele in mnoge so bile prepuščene same sebi, kar pomeni, da je marsikatera družina oslabela in je bila zato še toliko bolj dovzetna za bolezni.« Vsak, ki gre v pokoj, bi kar čebelaril Besedam Petra Kolarja o pomanjkanju znanja med čebelarji je pritrdila tudi Vedlinova. »Vsak, ki gre v pokoj, bi čebelaril, vendar danes čebelarjenje ni tako enostavno, kot je bilo nekdaj. Čebel je več, hrane je manj, potrebno pa je tudi znanje, da se morebitne bolezni ali druge težave čim prej odkrijejo.« Na vprašanje, kako bo pojav bolezni vplival na čebelarjenje na območju Majšperka, pa je odgovorila, da bodo najbolj prizadeti tisti čebelarji, ki imajo mobilne enote, saj bodo omejeni glede premikanja čebelnjakov. »Za čebelarje s stacionarnimi čebelnjaki pa je zapora celo dobrodošla, saj pomeni, da bodo imele njihove čebele na voljo več paše.« Mojca Vtič Foto: MH Storilci navadno v zbirni center vdrejo, ko ga zaposleni zapustijo. Za seboj puščajo pravo razdejanje. »V naslednjih dneh bomo policistom posredovali nove posnetke vdiranja. Žal nam to proti Romom ne pomaga nič. Sodni postopki se navadno vlečejo, poleg tega pa je epilog tak, da jim tako ali tako nimajo česa vzeti …,« je razočarano dejal. Najbolj priljubljen plen: elektromotorji in baker Skoraj dnevno zato krpajo luknje v ograji, skozi katere nepridipravi kradejo belo tehniko in druge stvari. Zlasti priljubljen plen so vredne kovine – najbolj baker, pa elektromotorji iz hladilnikov in pralnih strojev ter druga oprema, ki jo na trgu še lahko prodajo. Pred kratkim so vdrli v nedavno postavljen zabojnik, v katerem zbirajo še delujočo elektronsko opremo. S plezanjem po strelovodu se je eden izmed nepridipravov prebil v omenjeni boks. »Na dnevnem redu povzročajo škodo. Uničujejo ograjo in javno infrastrukturo, razbijajo televizorje, hladilnike in drugo opremo za košček bakra. Za seboj puščajo pravo razdejanje, za njimi čistijo zaposleni. Poleg tega pa povzročajo še okoljsko škodo, saj ob nestrokovni demontaži v okolje uhajajo nevarni plini. To presega vse meje,« je obupan Hriberšek. Kradejo sredi belega dne Storilci navadno v zbirni center vdrejo, ko ga zaposleni zapustijo. »Iz zadnjega posnetka je razvidno, da so začeli krasti skoraj takoj za tem, ko so delavci zapustili center, to je ob 17. uri. Deset minut za tem pa so že na veliko kradli ... Pred dnevi so kradli v nedeljo popoldan.« Na Komunali so prepričani, da bi moral biti nadzor na meji ostrejši. Čezmejna trgovina z odpadki je navsezadnje prepovedana. »Pričakujemo več akcije mejnih organov. Nas, navadne državljane, podrobno pregledajo, medtem ko Romi s polno naloženimi kolesi prosto prečkajo mejo,« je zaključil Hriberšek. Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 10. 6. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 petek z 10. junija 2022 Ormož z Načrtujejo novo sosesko Lenta II s 46 novimi hišami Občina Ormož predvideva novo stanovanjsko sosesko, imenovano Lenta II, v neposredni bližini mesta, kjer naj bi bilo 46 novih hiš. Občina Ormož je na pobudo dela lastnikov zemljišč začela s pripravo OPPN-ja, ki bo podlaga za pridobitev gradbenih dovoljenj, komunalno opremljanje območja ter gradnjo. Svetniki so že izdelani dokument v prvem branju potrdili. Gre za 5,5 ha veliko območje, ki je zahodno od občinskega središča (pred samim mestom), med glavno železniško progo in vpadno cesto v sam center ter ob sotočju Foto: MH Na tem območju je predvidena izgradnja še 46 novih hiš. Foto: MH Bencinski servis za zdaj ostaja v mestu Vodstvo občine je že v lanskoletnem načrtu o pridobivanju nepremičnega premoženja načrtovalo odkup zemljišča v središču mesta z objektom, kjer je Petrolova bencinska črpalka. Do realizacije ni prišlo, postavko pa so prenesli v letošnje leto. Zanjo so rezervirali 80.000 evrov. Na zdajšnjem zemljišču bencinskega servisa v bližini grajske pristave namreč želi občina vzpostaviti turistično informacijski center. Turistična pisarna sicer od samega začetka deluje v prostorih ormoškega gradu. Kot je pred časom povedal župan Danijel Vrbnjak, naj bi bili v družbi Petrol zainteresirani za selitev. Občina naj bi družbi predstavila tudi možnosti glede morebitne nove lokacije, kjer bi Petrol lahko zgradil nov bencinski servis. Šlo naj bi za zemljišča v bližini ormoške obvoznice, te parcele so sicer pretežno v privatni lasti. Toda ali bo iz te moke kaj kruha, še vedno ni jasno. »V tem trenutku ne moremo podati nobenih novih informacij glede načrtov prodajnega mesta Ormož. Z občino se o tem namreč še vedno usklajujemo,« so dejali na Petrolu. reke Drave, Sejanskega potoka, Pesnice in Lešnice. Na njem je že nekaj obstoječih hiš (kakih osem), na še precejšnem delu nepozidanega območja pa je predvidena gradnja 46 novih stanovanjskih stavb, predvsem enostanovanjskih. Večstanovanjska gradnja je dovoljena le na parcelah v južnem delu območja. Prostorski akt dopušča gradnjo hiš v osnovi pravokotne oblike s simetrično dvokapnico s kritino v odtenkih rdeče barve, pomožni objekti (garaže ipd.) in večstanovanjske stavbe pa lahko imajo ravno streho (lahko so tudi deloma ali v celoti ozelenjene). Predvideni so pritlični objekti z mansardami, dovoljene so tudi kleti, vendar popolnoma vkopane. Poleg osnovnih stavb je možna gradnja tudi pomožnih objektov, na posamezni parceli je treba zagotoviti minimalni delež zelenih površin, ki je 25-odstoten. Denar za izgradnjo komunalne infrastrukture bodo iskali … Ob tem bodo potrebne tudi investicije v komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo s prometno ureditvijo, izgradnjo javnega elektroenergetskega, vodovodnega in javnega kanalizacijskega omrežja, elektronske komunikacije in javne razsvetljave ter infrastrukture za zagotovitev ustreznega odvodnjavanja padavinskih in odpadnih voda itd. Ta je ocenjena na okoli 2 milijona evrov. »To bomo absolutno morali zgraditi. Vire financiranja bomo iskali sproti – ali preko nove finančne perspektive, na voljo so tudi ukrepi za okrevanje ... Lahko pa se bomo odločili za fazno ureditev, in sicer na način, da najprej zagotovimo primarne zadeve,« je pojasnil župan Danijel Vrbnjak. Svetnik Simon Kolmanič je izrazil pomislek glede hrupa ob železniški progi in povprašal, ali OPPN med drugim predvideva protihrupno ograjo. »Študija je pokazala, da ravni hrupa ne presegajo druge stopnje varstva hrupa, kar pomeni, da tudi ko bo območje polno zazidano, naj ne bi bila presežena. Mi smo kljub temu med interno prometnico in progo predvideli zeleni pas z gosto zasaditvijo, ki omili vpliv železnice na območje. Odlok pa tudi dopušča izgradnjo protihrupne ograje, če bi se kasneje izkazalo, da so ravni hrupa prekoračene,« je pojasnila Silvija Umek Tot iz podjetja Savaprojekt Krško. Monika Horvat Sv. Trojica z Novo naselje dobiva končno podobo Ptuj z Volilna skupščina Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj Te dni asfaltirajo ulice Hugo Carli za močno in učinkovito zbornico V novem naselju Trojica jug so ena za drugo zrasle moderne enodružinske hiše. Gradnjo hiš v Senarski na vhodu v Sveto Trojico je načrtovalo že prejšnje vodstvo, ki je občinski podrobni prostorski načrt za to območje sprejelo leta 2015, a ga takrat ni komunalno opremilo. Foto: FB Novo naselje Trojica jug, kjer je prostora za približno 60 hiš, je že komunalno opremljeno, zdaj je na vrsti asfaltiranje. Ta velik finančni zalogaj, ki je stal približno milijon evrov, je nato čakal ekipo župana Davida Klobase, ki se je odločila, da bo izgradnjo komunalne infrastrukture in ulične ureditve za 60 hiš izpeljala po fazah. Težava je bila v tem, da to območje ni bilo razdeljeno na več delov, s čimer bi bila omogočena postopna prodaja parcel, gradnja hiš in tudi postopno urejanje komunalne infrastrukture. Večina hiš je tako danes že zgrajenih, komunalno ureditev pa je prevzela Komunala Slovenske gorice, ki je najprej poskrbela za osnovno infrastrukturo, torej položila vse komunalne vode, od kanalizacije, vodovoda, elektro in telekomunikacijskega omrežja do javne razsvetljave, do zaključne faze s priključki in asfaltiranjem, ki poteka zadnje dni. »Gre za primer dobrega sodelovanja z novimi stanovalci-občani, ki so istočasno naročili tudi asfaltiranje svojih zasebnih priključkov, zaradi česar bo naselje videti še bolj celovito,« je zadovoljen Klobasa, ki pravi, da je ta del občine z glavno vpadnico, dokončanim novim naseljem in Trojiško promenado s pločnikom dobil urejeno podobo po sodobnih standardih. SD Letošnje leto je volilno leto tudi v obrtniški organizaciji. Člani novoizvoljene 31-članske skupščine OOZ Ptuj so svojega novega predsednika izvolili 31. maja. S predsedniškega položaja se poslavlja Milan Majer, ki je OOZ Ptuj uspešno vodil dva mandata, kar je tudi največ po pravilih obrtniške organizacije. Za predsedniško mesto v mandatu 2022–2026 sta se potegovala dva kandidata: Brigita Pušnik, že več 33 let samostojna podjetnica frizerske stroke, in Hugo Carli, elektrotehnik (elektronik), lastnik in direktor družinskega podjetja Biro Hugo z 28-letno tradicijo, ki ga vodi skupaj z ženo Metko. Oba kandidata sta pred volitvami tudi javno predstavila svoja volilna programa. Brigita Pušnik je povedala, da se je za kandidaturo za predsednico OOZ Ptuj odločila zato, da stanovsko organizacijo naredijo še številčnejšo in močnejšo, da bodo še bolje zastopali interese obrtnikov in malih podjetnikov na lokalni in državni ravni. „S svojim aktivnim delom sem pripravljena prevzeti odgovornost za še aktivnejše delovanje v korist vseh članov, s poudarkom na nadaljevanju dosedanjega dobrega dela vodstva zbornice, ki ga pa bomo še skupno nadgradili,“ je izpostavila Pušnikova, ki je že vrsto let aktivna v obrtno-podjetniškem sistemu na lokalni in državni ravni. Hugo Carli se je predstavil s 17 točkami programa, pri čemer je omenil pet ključnih: povečanje števila prostovoljnih članov, krepitev zelenega prehoda in digitalizacije, pridobiti spletno stran, na kateri Foto: Črtomir Goznik Hugo Carli, novi predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj bo mogoče izvedeti vse o zbornici, o prednostih, ki jih prinaša članstvo, dodatna denarna sredstva in ustanovitev novih odborov. „Če želimo pridobiti nove člane, moramo najprej pridobiti zaupanje. Več moči in odgovornosti morajo pridobiti sekcije. Ustanoviti želim novi odbor, ki se bo ukvarjal s pridobivanjem novih članov. V različne projekte bo treba vključevati mlajše člane, spodbujati njihovo ustvarjalnost. Nadvse pomembna sta zeleni prehod in digitalizacija, ki bosta krojila našo poslovno priho- dnost oz. življenje,“ je še posebej poudaril Hugo Carli, ki je prepričan, da mora OOZ Ptuj dejansko postati privlačna za stare in nove člane. Novega predsednika OOZ Ptuj so volili s tajnim glasovanjem. Volilo je vseh 31 poslancev nove skupščine, ki so z 18 glasovi podprli kandidata Huga Carlija, s 13 pa Brigito Pušnik. Novoizvoljeni predsednik Hugo Carli se je zahvalil za zaupanje. Kot mandatar je po izvolitvi predlagal tudi predlog za nove člane 13-članskega upravnega odbora in dveh podpredsednikov, ki so prejeli polno podporo vseh poslancev skupščine. Novi člani UO so: Hugo Carli, Vladimir Janžekovič, Ivan Slaček, Dragica Vajda, Andrej Šprah, Fredi Vuk, Boštjan Pavlič, Marjan Lozinšek, Marija Kuhar, Franček Lenart, Sebastien Majhen, Jernej Grušovnik in Bojan Tofant. Za podpredsednika pa sta bila izvoljena Vladimir Janžekovič in Ivan Slaček. Primopredaja poslov med starim in novim predsednikom OOZ Ptuj bo 30. junija. MG Štajerski TEDNIK petek, 10. 6. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podravje petek z 10. junija 2022 5 Ptuj z Večina polnilnic je že plačljivih, tudi ptujske bodo Majšperk z Stoperčani s prenovljeno poslovilno vežico Konec brezplačnega polnjenja električnih vozil v mestu Za pokopališča in vežice 300.000 evrov Nakup električnih vozil je v zadnjih letih postal mamljiva opcija tudi iz razloga, ker je bilo polnjenje baterije še nedolgo tega na številnih javnih polnilnicah povsem brezplačno. To se je marsikje že spremenilo, takšen ukrep zdaj uvajajo tudi na Ptuju. Že v kratkem bodo polnjenje na Zadružnem trgu, v Ulici heroja Lacka in pri Zdravstvenem domu zaračunavali, tiste, ki na mestih za polnjenje brezplačno parkirajo več ur, pa konkretno udarili po žepih. Dve od teh polnilnic upravlja podjetje Implera, a so v lasti MO Ptuj. Ker so posamezni uporabniki na električnih polnilnicah vozila ne le polnili, pač pa tudi celodnevno parkirali, so prejšnji mesec na občini potrdili prve spremembe. Predlog o obračunavanju parkiranja in polnjenja električnih vozil je bil na majski seji mestnega sveta potrjen soglasno. Sočasno so Javnim službam Ptuj naložili, naj pripravijo predlog cenika, ki je podlaga, da začnejo polnjenje tudi zaračunavati. Zdaj je na mizah svetnikov, o njem pa bodo razpravljali naslednji teden. Trenutno še brezplačne javne Poslovilna vežica v Stopercah, ki se razgleduje nad dolino, je bila letos temeljito obnovljena, konec maja pa še blagoslovljena. Dotrajana strešna konstrukcija, notranjost, sanitarije … so zahtevali obnovo, ki jo je Cestno podjetje Ptuj opravilo za slabih 100.000 evrov. Foto: Mojca Vtič Na oknih stoperške vežice so regratove lučke, njihovo simboliko je županja Darinka Fakin opisala: »Življenje je kot regratove lučke. Nikoli ne vemo, kdaj bo veter zapihal tako močno, da nas odnese v višave.« Foto: ČG Električna polnilnica na Zadružnem trgu je precej zasedena, vozila so dejansko včasih kar cel dan parkirana na samem polnilnem mestu. To pomeni, da je v tem času polnjenje drugim onemogočeno. električne polnilnice so locirane na območju plačljivih parkirišč Zadružni trg, Ulice heroja Lacka Predlog cenika Javnih služb Ptuj • cena polnjenja do 60 min – 0,15 EUR z DDV na kWh • cena polnjenja 60–120 min – 0,20 EUR z DDV na kWh • cena polnjenja 120–180 min – 0,25 EUR z DDV na kWh • pristojbina za eno polnjenje – 0,60 EUR z DDV • parkirnina po končanem polnjenju – 0,20 EUR z DDV na minuto Po treh urah se bo polnilnica izključila ne glede na napolnjenost baterije električnega vozila. in Zdravstveni dom Ptuj. »Zaradi predolge zasedenosti polnilnic, ki jih zasedajo vozila gospodarskih subjektov, ni možna uporaba širšemu krogu ljudi in s tem vsem uporabnikom, ki izkažejo potrebo. Tako bo izvajalec izbirne lokalne gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja javnih parkirišč na omenjenih parkiriščih začel obračunavati polnjenje električnih vozil. S tem bodo zagotovili uporabo čim večjemu številu uporabnikov,« so predlog argumentirali na ptujski občini. Če bo kljub temu prihajalo do kršitev in bodo vozila s stoodstotno napolnjeno baterijo ali po času preteka treh ur še vedno parkirana na polnilnici, jim bodo zaračunali drago parkirnino. Znašala bo 0,2 evra na minuto. Zamudnike bo torej ura parkiranja drago stala: kar 12 evrov. Predlagane cene so sicer primerljive tistim, ki jih za to storitev zaračunavajo drugi ponudniki (Petrol, Elektro Ljubljana, Elektro Celje, Elektro Gorenjska ...). Dženana Kmetec Ptuj z Za prevoze v petih letih skoraj dva milijona evrov Združitev avtobusnih prevozov v mestu V zadnjih petih letih je ptujska občina za šolske prevoze na eni strani in za linijo mestnega avtobusa po drugi strani odštela skoraj dva milijona evrov. V kratkem načrtujejo integracijo oziroma združitev prevozov, na račun česar naj bi s pomočjo državnih sredstev nekoliko privarčevali. Združili bodo prevoz občanov na javnih linijah, pogodbene šolske prevoze in mestni promet. »Običajno nas ob misli na poslovilno vežico obidejo neprijetni občutki in spomini, verjamem, da je danes drugače,« je dejal Peter Kitak, predsednik KS Stoperce na otvoritveni slovesnosti in spomnil, da je bila nazadnje stoperška vežica obnovljena leta 1997. Dotrajana stavba je terjala obnovo strehe, stropa, notranjosti, stavbnega pohištva, sanitarij, majhne kuhinje … »Dela je izvajalec začel v začetku leta 2022 in končal v dogovorjenem roku za 96.000 evrov, skupaj pa je bila investicija vredna okrog 110.000 evrov,« je finančne podatke predstavila županja Darinka Fakin. Pri koncu so tudi dela na pokopališču Ptujska Gora, kjer je predvidena širitev in obnova parkirišč ter postavitev novega žarnega zidu. Izbrani izvajalec je domači gradbinec Jožef Žolger, ki je zaradi epidemije covid, nedorečene projektne ideje glede postavitve žarnega zidu ter nazadnje prenizkih temperatur za polaganje kamna že dvakrat podpisal aneks za podaljšanje. Sprva je bilo predvideno, da bo investicija končana že oktobra lani, po zadnjem podpisanem aneksu mora gradbinec dela v višini nekaj manj kot 211.000 evrov končati do 30. junija. Novi izgled pokopališča bo dopolnila še skulptura iz križev umetnika Franca Tobiasa, ki jo je umetnik poimenoval Korona. Na spodnjem delu pokopališču v Majšperku pa občina namerava urediti prostor za raztros pepela. Do mesta raztrosa bodo uredili pot, območje zasadili, načrtujejo pa še postavitev kamnite skulpture, ki bo izdelana v sklopu prireditve Forma Viva Makole. Mojca Vtič Slov. gorice z Gradnja kolesarke med tremi občinami V letu dni do prvih petih kilometrov S podpisom izvajalske pogodbe so lahko v sklopu gradnje kolesarskih poti po občinah Lenart, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Sveta Trojica začeli z deli na trasi 13, ki poteka od Lenarta do Jurovskega Dola. Na MO Ptuj o integraciji prevozov razmišljajo že dalj časa: »V Sloveniji smo začeli k temu pristopati sistemsko, s poudarkom na zadnjem letu, razlog za to pa je predvsem racionalizacija in zniževanje stroškov ter dostopnost javnega prevoza. Hkrati pa je to tudi vzpodbuda ljudem za uporabo javnega prevoza zaradi danes že dobro znanih razlogov (cene goriva, onesnaževanje okolja …).« Občina je lani javno naznanila, da skupaj z Ministrstvom za infra- Foto: AH Stroški MO Ptuj za šolske prevoze 2017 = 303.844 evrov 2018 = 315.592 evrov 2019 = 321.035 evrov 2020 = 269.672 evrov 2021 = 263.339 evrov SKUPAJ: 1.473.482 evrov že izvajajo: »Predvidoma do avgusta bo treba počakati na dokončno odločitev Državne revizijske komisije v zvezi z razpisom države glede izbire prevoznika koncesionarja na našem območju.« Prav zato pravijo, do takrat ne morejo odgovoriti na vprašanje, ali in koliko bo občina na ta način privarčevala, saj bo cena za občino znana šele po izbiri koncesionarja in bo odvisna od višine koncesije, ki jo bo podelila država za posamezno področje. Na koncu bo namreč sklenjena tripartitna pogodba med občino, ministrstvom in izbranim prevoznikom. Dženana Kmetec Investicija je vredna 1,17 milijona evrov, z njo bo zgrajenih dobrih pet kilometrov kolesarskih povezav, bodisi v obliki kolesarske poti ali kolesarskega pasu ob ali na lokalni cesti. Na trasi je pred naseljem Jurovski Dol predvidena izgradnja novega premostitvenega objekta preko potoka Globovnica. Kot najugodnejši ponudnik je bil na razpisu za izvedbo del izbran Pomgrad iz Murske Sobote, ki je v skupni ponudbi poleg Komunale Slovenske gorice iz Lenarta in GMW iz Radencev nastopil kot glavni partner. Dela na trasi začeli 1. junija, končali pa naj bi jih do 30. maja prihodnje leto. Projekt je eden od štirih pod nazivom Kolesarske povezave na območju ORP Slovenske gorice, v katerem sodelujejo občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica, Sveti Andraž, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Trnovska vas in Šentilj. Naložbo sofinancirata država in EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Del trase, ki se nanaša na državno kolesarsko mrežo, se je zavezala izvesti Direkcija za infrastrukturo. SD Na občini zagotavljajo, da bodo tudi po avgustu ohranili vse obstoječe linije. strukturo in promet pripravljajo projekt integracije javnega potniškega prometa, opravljena je bila tudi anketa o potrebah občanov in študija Arrive Štajerska. Prav to podjetje izvaja večino šolskih prevozov na Ptuju in je zadolženo za linijo mestnega avtobusa. Stroški MO Ptuj za javni Več naj bi uporabljali mestni potniški promet avtobus, manj lastne 2017 = 108.446 evrov avtomobile 2018 = 116.375 evrov 2019 = 121.451 evrov 2020 = 46.896 evrov (covid 19) 2021 = 47.489 evrov (covid 19) SKUPAJ: 440.657 evrov Foto: ČG Direktor Pomgrada Boris Sapač ter župana Lenarta in Svetega Jurija v Slovenskih goricah Janez Kramberger in Peter Škrlec ob podpisu pogodbe za gradnjo kolesarke V sklopu integracije bodo povezali javne linije, pogodbene šolske prevoze in mestni promet. Želja je omejiti osebni motorni promet in porabo energije. Na ptujski občini so prepričani, da bo sprememba pozitivno vplivala tudi na izvajanje šolskih prevozov, saj bodo učenci lahko uporabljali storitev javnega potniškega prometa: »Hkrati pa ne bo več prihajalo do podvajanja prevozov iz istih krajev v več različnih šol, kar pomeni racionalizacijo porabe sredstev. Integracija bo imela pozitiven učinek tudi na področju prometne infrastrukture, mobilnosti starejših, dijakov in dnevnih migracij zaposlenih.« Podrobne informacije o številu linij še niso znane, a na občini zagotavljajo, da bodo ohranjene in dopolnjene vse relacije, ki jih trenutno Štajerski TEDNIK petek, 10. 6. 2022 COLOR CMYK petek z 10. junija 2022 V središču 6 /a ŝŶ EE WZKsE^ Z>//EWK^>h a>/ZĂĚŝĂͲdĞĚ ŶŝŬĂWƚƵũ ƉƌĞǎŝǀŝƚĞŽĚϯϬ͘ϲ ͘Ͳϯ͘ϳ͘ǀŶĂƓŝĚƌƵ ǎďŝ stran 6 Ormoško z Jeruzalem z butično turistično ponudbo ob bok Goriškim brdom in Toskan Vrata je odprla prva plaža Jeruz Jeruzalem s Svetinjami, ki velja za turistični biser Destinacije Jeruzalem Slovenije, se prebuja. Na eni najlepših destinacij vidi potencial vse več investitorjev, ki vlagajo v turistične objekte in želijo postaviti ponudbo na višjo raven. Pred dobrim tednom dni je vrata odprl povsem prenovljen turistični resort Sibon na Jeruzalemu, ki je nastal s preoblikovanjem nekdanjega Vinskega hrama Brenholc. Lepo urejen objekt ponuja 27 sob, velik ogrevani zunanji bazen oz. prvo plažo na Jeruzalemu s pogledom na okoliške vinorodne griče, jeseni pa nameravajo odpreti še spa center s savnami in masažnimi bazeni. »Jeruzalem se prebuja in po mojem mnenju počasi postaja druga Goriška brda. Nismo edini novi investitorji v tukajšnjem okolju. Novega lastnika je pred kratim dobilo tudi posestvo Kupljen – Mitja Her- go, nove kapacitete v hiši Pep's je uredila Katja Jurkovič, tudi dvorec Jeruzalem je pred kratkim dobil novega najemnika Dina Kruhoberca, ki že vodi Taverno. Na novo smo začeli pisati prihodnost Jeru- MXQLMDVH]QDPLSRGDMWHQDSRSRWRYDQMHSR',¦(o,LQ 1(½1,3529$16,UD]QROLNLSRNUDMLQLVVOLNRYLWLPKULERYMHP RËDUOMLYLPLVLYNLQLPLSROMLSUHSRMHQL]RPDPQLPLGLĄDYDPL LQGLYMHURPDQWLËQLPLUHQHVDQËQLPLJUDGRYL zalema s skupnim sodelovanjem. Veseli bi bili, če bi nastalo še pet tovrstnih kapacitet na višjem nivoju v tem okolišu, kajti s tem bi kraj dobil samo še večjo prepoznavnost, potencial in bi resnično lahko še več ljudi pripeljali semkaj,« zagnano pravi novi vodja Sibona, Wine&Spa Resort Jeruzalem Zoran Ristič. V obnovo vložili več kot dva milijona evrov 9PHVWX*RUGHVVLERPRRJOHGDOLQDVWUPLKWHUDVDK]JUDMHQUHQHVDQþQLJUDGLQFHUNHYV VWROSLþL96HQDQTXHERPRRELVNDOLFLVWHUFLMDQVNRRSDWLMRNLVWRMLYR]NLGROLQLPHGVLYNLQLPLSROML0HVWQRVUHGLãþH$UOHVDQDPERSUHGVWDYLORNDWHGUDOR6W7URSKLPHDP¿WHDWHUNL MHãHGDQHVSUL]RULãþHUD]OLþQLKSULUHGLWHYWHUSULYODþQHWUJH.DYLFRPRUGDVSLMHWHYNDYDUQL &DႇHGX1XLWNLMRMHYYHþQRVODYRSRQHVHO9DQ*RJK90DUVHLOOXQDMVWDUHMãHPLQGUXJHP QDMYHþMHPPHVWXWHUQDMYHþMHPSULVWDQLãþXY)UDQFLMLERPRLPHOLþDV]DUD]LVNRYDQMH]DQLPLYLKXOLFNLSULþDMRRãWHYLOQLKGRJRGNLK2GWRGMHSURVWRYROMFHNRQHFVWROHWMDY3DUL] YRGLODUHYROXFLMDQDSURPHQDGQLXOLFL/D&DQHELqUHSDMHELODWHQWDWQDSUYHJDNUDOMD.UDOMHYLQH-XJRVODYLMH$OHNVDQGUD.DUDÿRUÿHYLüD =DGQMLGDQVHERPRVSUHKRGLOLSRPHVWXIRQWDQ$L[HQ3URYDQFHREþXWLOLåLYOMHQMHNRWMHELOR QHNRþLQQDþXGRYLWLWUåQLFLNXSLOLSURYDQVDOVND]HOLãþD9RåQMDþH]$]XUQRREDORQDVERSULSHOMDODYPHVWR*UDVVNMHUERPRRELVNDOLRSRMQRSDUIXPHULMR)UDJRQDUG Foto: MH Že tri mesece iščejo kuharja Trenutno je v resortu zaposlenih devet oseb, večina iz lokalnega okolja. Že tri mesece iščejo dodatnega kuharja, v prihodnje pa načrtujejo še vsaj dve zaposlitvi v velnesu. »Najti ustrezno kvalificirano delovno silo, še posebej v lokalnem okolju, je problem. Ogromno gostincev je v času covida, ko so ostali brez službe, zapustilo to branžo in se vanjo iz različnih razlogov ne vračajo več. Mi sicer ponujamo urejeno in mirno delovno okolje z urejenim urnikom in dobrim plačilom, kajti s tem želimo zagotoviti dolgoročno sodelovanje s sodelavci. Naš moto je, da so naši zaposleni tudi naši prijatelji,« pravi Ristič. Nekdanji vinski hram Brenholc je konec lanskega leta kupil ljubljanski podjetnik, sicer lastnik še dveh hotelov v Ljubljani. Očarala ga je 300 let stara zgradba z dušo in tradicijo ter izjemna lokacija s čudovitimi razgledi. V začetku leta se je lotil celovite prenove objekta, od napeljav do opreme in zunanje ureditve. V petih mesecih so ga popolnoma preuredili v razkošen objekt s sodobnim udobjem, 27 sobami in 54 posteljami z zasebnimi kopalnicami, povsem novo kuhinjo in vinsko restavracijo, ki je poleg prednje terase odprta tudi za zunanje goste. Zgradba ponuja tudi sodobno konferenčno sobo, zunanjo teraso z ogrevanim bazenom, obenem pa nosi dušo in nostalgijo. Ta se skriva v nekaterih ohranjenih predmetih, od stare vinske preše, na katero so naleteli v enem izmed skladiščnih prostorov, ji vdihnili življenje in jo spremenili v edinstveno recepcijo. Ponašajo se starinskimi kredencami, masivnim pohištvom, obnovljeno kaminsko in krušno Hrvaška z Zaradi večjega prometa in prihodkov cestnin ne bodo podražili Trajekti dražji, avtoceste (povečini Sezona poletnih dopustov je pred vrati. Tudi letos se bodo po podatkih turističnih agencij kljub občutnim podražitvam številni Slovenci odpravili dopustovat k južnim sosedom. Hrvaške avtoceste pa tako kot že zadnji dve leti s 15. junijem ne bodo uvedle desetodstotne redne sezonske podražitve cestnin na avtocestah. Bo pa dražja pot na otoke, saj so cene trajektnih vozovnic zaradi podražitve goriva narasle. CENA 295 € ĞŶĂǀŬůũƵēƵũĞ͗ƉƌĞǀŽnjnjƵĚŽďŶŝŵƚƵƌŝƐƟēŶŝŵ ĂǀƚŽďƵƐŽŵ͕ŶĂƐƚĂŶŝƚĞǀǀĚǀŽƉŽƐƚĞůũŶŝŚƐŽďĂŚ ŚŽƚĞůĂΎΎΎ͕ϮdžŶŽēŝƚĞǀnjnjĂũƚƌŬŽŵ͕njƵŶĂŶũŝ ŽŐůĞĚŝƉŽƉƌŽŐƌĂŵƵ͕ǀŽĚĞŶũĞŝŶ ŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũŽƉŽƚŽǀĂŶũĂ͘ ^ƉůŽƓŶŝƉŽŐŽũŝƐŽƐĞƐƚĂǀŶŝĚĞůƉƌŽŐƌĂŵĂ͊ =DJRWRYLWHVLVYRMVHGHçåHGDQHV LQSRNOLĀLWHSRVORYDOQLFR6RQĀHN 6ORPåNRYDXOLFDQD3WXMX Foto: Dreamstime/M24 V primerjavi s starimi cenami so se trajektne karte v sezoni povišale za 8 kun oz. evro za odraslo osebo, za otroke za pol evra (4 kune), za osebne avtomobile, avtodome in počitniške prikolice pa 16 kun oz. dobra dva evra. Štajerski TEDNIK petek z 10. junija 2022 petek, 10. 6. 2022 COLOR CMYK V središču stran 7 7 ni zalema – resort Sibon Foto: arhiv Foto: MH Zunanji ogrevani bazen s pogledom na okoliške vinorodne griče brez dvoma lahko zadovolji tudi največje počitinikarske sladokusce. pečjo, prav tako pa so na eni izmed sten ohranili pogled na temelje 300 let stare zgradbe. Nagovarjajo predvsem goste, ki si želijo butični turizem, uživanje v naravi in razglede na vino- gradniške okoliške griče, odlično kulinariko ter sproščujoče okolje. »V primerjavi z nekdanjim Brenholcem se razlikujemo po tem, da je bil objekt prej bolj restavracija za večje skupine, sedaj pa smo turi- stični resort. Uredili smo udobne in prostornejše sobe, jih povečali z obstoječih 8 do 12 na 24 do 45 m². Ponujamo bogate samopostrežne zajtrke, za dnevne goste je v naši restavraciji in baru tudi hrana in pijača po naročilu. V prihodnje načrtujemo tematske vinsko-kulinarične večere skupaj z lokalnimi ponudniki vin. Nadejam se, da bomo čez leto dni prepoznani po odlični kulinariki, ki jo bodo podprli tudi kulinarični kritiki in ocenjevalci,« je dejal sogovornik. Nočitev z zajtrkom za dve osebi 140 evrov Foto: MH Sodobno urejene svetle in prostorne sobe so ena od odlik Sibona. (24 evrov) in do Dubrovnika 231 kun (dobrih 30 evrov). i) ne Cene cestnin hrvaških avtocest, ki vodijo proti morju, so se v preteklosti z nastopom poletne sezone navadno zvišale za 10 %, a kot je pred kratkim za medije dejal hrvaški infrastrukturni minister Oleg Butković, tradicionalnega sezonskega zvišanja 1.112 kilometrov hrvaških avtocest, tudi letos ne bo. Razlog za takšno odločitev je povečan promet v primerjavi z enakim obdobjem lani in celo letom poprej, ki je bilo sicer rekordno. Je pa nov cenik objavila družba AZM, ki upravlja avtocesto Zagreb–Macelj, vendar bo za zdaj vožnja z osebnim avtomobilom od mejnega prehoda Gruškovje do Zaprešića še naprej stala 48 kun (6,4 evra) Za vožnjo od Zagreba do Reke ostaja cena 70 kun (nekaj več kot 9 evrov), do otoka Paga 119 kun oziroma blizu 16 evrov. Cestnina za vožnjo od Zagreba do Zadra bo še naprej znašala 121 kun (približno16 evrov), do Biograda 133 kun (slabih 18 evrov), do Splita 181 kun Pot na otoke vidno dražja – Jadrolinija letos dvakrat dvignila cene Čeprav se cestnine Hrvaških avtocest s poletno sezono tokrat ne bodo podražile, pa to ne velja za cene trajektnih vozovnic. Ladijski prevoznik Jadrolinija je že aprila letos podražil svoje storitve zaradi višjih cen goriva, cene trajektnih vozovnic pa so pred sezono (junija) kot že običajno ponovno zvišali. Podražitev je za vse trajektne linije enaka, v primerjavi s starimi cenami pa so vozovnice v sezoni povišali za približno evro oz. 8 kun za odraslo osebo, za otroke pol evra ali 4 kune, za osebne avtomobile, avtodome in počitniške prikolice pa za 16 kun oz. dobra dva evra. Za dve odrasli osebi, otroka in osebni avtomobil boste tako odšteli slabih 5 evrov več. Tako na primer trajektna vozovnica iz Brestove do Porozine na otoku Cres ter iz Valbinske na otoku Krku do Meraga na otoku Cres znaša 131 kun oz. malce več kot 17 evrov za osebni avtomobil do 5 m, za odraslo osebo 26 kun »Ker želimo, da gost pri nas prenoči vsaj dve noči, smo si omislili tudi hišni program – zunanji ogrevani bazen ali prvo plažo Jeruzalema. Septembra nameravamo ali 3,5 evra ter za otroka (3.–12. leta starosti) 13 kun oz. 1,7 evra. Vožnja s trajektom iz Valbiske do Loparja na otoku Rabu stane 45 kun oz. približno 6 evrov za osebo, za otroka 23 kun ali 3 evre ter za osebni avtomobil 241 kun oz. 32 evrov. Trajektna vozovnica iz Prizna do Žigljena na Pagu za osebni avtomobil je najmanj 112 kun ali približno 15 evrov, za odraslo osebo 25 kun oz. 3,3 evra, za otroka (3–12 let) pa 12,5 kune oz. 1,6 evra. Če se boste iz Splita s trajektom odpravili na Brač (Supetar), vozovnica za odraslo osebo znaša 41 kun ali 5,4 evra, za otroka 20,5 kune oz. 2,7 evra, za osebno vozilo pa boste morali doplačati še najmanj 170 kun ali 22,5 evra. Za vožnjo s trajektom iz Splita na otok Hvar (Stari Grad) pa boste za odraslo osebo odšteli 55 kun oz. 7,3 evra, za otroka (3–12 let) 27,5 kune oz. nekaj več kot 3,6 evra ter za osebni avtomobil 326 kun ali dobrih 43 evrov. Sicer pa so pri Jadroliniji uvedli mobilno aplikacijo, ki omogoča hiter nakup trajektnih vozovnic. Za daljše trajektne linije je priporočljivo vozovnico kupiti vnaprej, saj velja kot rezervacija prostora na trajektu. Monika Horvat odpreti še spa center, ki se bo raztezal na okoli 200 m². Načrtujemo masažne bazene, savne, počivalni prostor. Sprva je bilo predvideno, da bi bil velnes zgrajen že ob odprtju, a je prišlo do spremembe zaradi težav z dobavo nekaterih materialov. Celotna obnova je skupaj z nakupom objekta stala več kot dva milijona evrov,« razkriva Ristič. Kot pravi, so prvi odzivi odlični. Tako tuji kot domači gostje cenijo višji nivo ponudbe. V prvem dobrem tednu so našteli 16 nočitev, precej polno zaseden je že tudi junij: »Nekaj je sicer opaziti pritiska na račun koriščenja turističnih bonov, ki se iztekajo, sicer pa prevladujejo avstrijski gostje.« Cena nočitve za dve osebi v dvoposteljni sobi z zajtrkom stane 140 evrov. Monika Horvat »Nudimo pravo kulinarično doživetje, sestavljeno iz štiri hodnega menija, stranke pa imajo tudi možnost naročila posameznih jedi oz. lahko same izbirajo med jedmi, ki so na voljo ter si sestavijo meni po njihovem okusu. Naše jedi pripravljamo na sodoben in prefinjen način, iz lokalnih sestavin. Izogibamo se zamrznjenim izdelkom Posebno pozornost namenjamo sezonskih živilom in posebnostim (npr. trenutno špargljem itd.). Pri nas tako ni klasičnega jedilnega lista, saj jedilnik spreminjamo na vsaka dva dni glede na lokalno ponudbo. Naredimo izbor dveh hladnih predjedi, izbor dveh juh – mesne in vegetarijanske (zelenjavne), glavni obrok mesne in brezmesne jedi ter dve dnevno sveži sladici. Pethodni meni pa dopolnimo še s pozdravom iz kuhinje, s tako imenovano bučno aleolijo. Iz naše krušne peči zadiši tudi po kruhu in domači pečenki ter drugih jedeh,« je o posebnostih ponudbe povedal vodja Sibona, Wine&Spa Resort Jeruzalem Zoran Ristič. Foto: arhiv Foto: Avtocapmi.si Mostnine na novem mostu na Pelješac ne bo Za vse ljubitelje otokov v južni Dalmaciji je gotovo razveseljiva vest, da jim bo pot olajšal nov most na Pelješac, za katerega ne bo treba plačati mostnine, torej bo za voznike brezplačen. Za dopust na Pelješcu in Korčuli tako ne bo več treba uporabljati (in plačevati) trajekta Ploče–Trpanj. 2,4 kilometra dolg most je bil končan že v začetku leta, a bo po zadnjih znanih informacijah za promet odprt med 19. in 21. julijem. Razlog za zamudo pa so nedokolnčane povezovalne ceste po Pelješcu in predor pri Stonu. Most je sicer najdražji infrastrukturni projekt, ki je bil sofinanciran s sredstvi EU. Izgradnja je stala 418 milijonov evrov, EU pa je dala 85 % denarja. Že nekaj let pa tudi več ni mostnine na mostu do otoka Krk. Štajerski TEDNIK petek, 10. 6. 2022 COLOR CMYK Kmetijstvo 8 stran 8 petek z 10. junija 2022 Spodnje Podravje z 30. občni zbor Mlekarske zadruge Ptuj Zadruga, ki se bori za čim boljšo ceno mleka »Tako trdna, kot je sedaj Mlekarska zadruga Ptuj, ni bila nikoli,« je dejal direktor zadruge Janko Petrovič. »Nimamo niti evra kredita, delamo z malim številom zaposlenih, smo sposobni hitrega prilagajanja in že pred leti smo prerasli lokalni trg.« Trdnost in varnost, ki ju nudi zadruga, prepoznavajo tudi kmetje, kar sta potrdila največja podravska proizvajalca mleka pod okriljem zadruge Jožef Šmigoc iz Podlehnika in Boštjan Frešer s Šmartnega na Pohorju. »Člani zadruge smo že vse od njene ustanovitve pred 30 leti in pomagala nam je obstati in se še dodatno razviti,« je zaupal Šmigoc, ki je lani oddal dobrih 980.600 litrov mleka. Frešer pa je priznal, da so se ptujski mlekarski zadrugi priključili šele pred leti. »Želeli smo si odkupovalca, ki se bo boril na trgu in skušal čim bolje prodati naš produkt.« In po kakšni ceni zadruga odkupuje mleko? »Uradna povprečna cena za april je bila 41,8 centa, v maju pričakujemo za 2,5 centa višjo ceno. Tudi prva pogajanja za ceno mleka za junij in naprej kažejo na nadaljnjo rast, kar je seveda glede na vse višje proizvodne stroške upravičeno,« je odgovoril Petrovič. Cene na trgu ubijajo voljo do kmetovanja Za kmetovalca sta osrednji prednosti vključenosti v zadrugo zagotovljen odkup mleka in redno plačilo, ob tem pa zadruga skuša kmetom priti naproti tudi z organiziranim nakupom reprodukcijskega materiala in krmnih komponent. Cene obojega in seveda cene energentov so namreč največja negotovost za kmete, kar je posebej velik stres za tiste kmetovalce, ki so se pred časom odločili za večje investicije. Med njimi je ravno Boštjan Frešer, ki je postavil nov hlev. »Ravno letos smo zaključili investicijo v nov hlev. Na razpisu kmetijskega ministrstva nam je uspelo pridobiti 45 % sredstev, vendar pa to tudi pomeni, da smo začeli zgodbo, ki jo bomo morali že zaradi kreditov peljati vsaj 15 let. Ob tem upamo na normalne pogoje, sicer lahko ta investicija pomeni tudi propad kmetije.« Frešer kmetuje v Kalšah pri Šmartnem na Pohorju, torej gre za hribovsko kmetijo in te imajo, kot izpostavlja mladi kmetovalec, še višje stroške proizvodnje kot kmetije v ravnini, odkupna cena mleka pa je za vse enaka. »Politika bo morala spremeniti odnos do hribovskih kmetij, saj kmetije okoli mene propadajo, in če ne bo sprememb, bodo propadale še naprej. Kaj smo večji kmetje, se skušamo boriti, vendar vsak bi moral imeti možnost, da preživi. Na koncu se vprašaš, za koga in za kaj delaš. Oče pravi, da delamo že zaradi tradicije, jaz pa pravim, zakaj bi jaz vztrajal in delal, če lahko nekdo drug uživa, in to na račun socialne države.« Pred kmeti je resnično negotovo obdobje. »Lani smo sedeli skupaj in debatirali okrog investicije. Na podlagi znanih podatkov so se nato odločili za gradnjo, od takrat se je na trgu vse zlomilo. Vemo, da so trenutne cene na trgu pretirane in kmetovalci tega ne zmorejo, pričakujem, da se bodo cene v letu ali dveh stabilizirale,« pa je k iskrenemu razmišljanju Frešerja dodal Petrovič. Foto: Črtomir Goznik Največ mleka v letu 2021 je oddala kmetija Simonič iz Križevcev pri Ljutomeru, in sicer milijon litrov mleka, kmetija Frešer s Šmartnega na Pohorju je namolzla 988.676 litrov mleka, kmetija Šmigoc iz Podlehnika pa je pridelala 980.610 litrov mleka. Od Lendave do Trojan Ptujska mlekarska zadruga je bila uradno registrirana 22. julija leta 1992, torej pred 30 leti. V letu 2020 je prvič presegla promet 30 milijonov evrov, lani ga je še povečala, in sicer na 33,6 milijona evrov. »Ustvarili smo dobiček v višini 55.000 evrov. Gre za relativno majhen dobiček, razlog pa je ta, da smo v zadnjem trimesečju kmetom pomagali premagovati rast stroškov. To pomeni, da smo izplačali dodatek k ceni mleka in uvedli dodatne popuste na cene reprodukcijskega materiala.« Mlekarska zadruga šteje okrog 2.000 članov, od tega jih približno 600 oddaja mleko. Odkupila je 79,7 milijona litrov mleka, letos predvidevajo, da bo odkup še večji. Na eni strani tako beležijo rast količine odkupljenega mleka, na drugi strani upad števila vključenih kmetij. Oboje kaže na profesionalizacijo mlečne proizvodnje, meni Petrovič. »Kot specializirana zadruga pa postajamo tudi zanimivi za kmete iz širše Slovenije, vendar trenutno ostajamo zgolj na območju severovzhodne Slovenije, od Lendave do Trojan.« Mojca Vtič Ptuj z 69 let delovanja Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Kmetijstvo ne sme biti stvar političnega preigravanja Kmetijski zavod Ptuj sodi med najmočnejše slovenske kmetijske zavode in med najpomembnejše strokovne institucije v Podravju, je ob Dnevu zavoda poudaril direktor Andrej Rebernišek. »Skupaj z vsemi deležniki skušamo voditi kmetijstvo v smeri razvoja. Kmetijstvo je namreč zelo zahtevna panoga, a močno podcenjena.« Kot opaža Rebernišek, marsikdo vidi kmetijstvo kot nebodigatreba: »Mi menimo, da je kmetijstvo izjemnega pomena in kot takšnega bi ga morale prepoznati tudi vse vlade, leve in desne!« Dodal je, da bi morala vsaka vlada kmetijstvo vključiti v »top 5« področij in da nikakor ne bi smelo biti kmetijstvo stvar političnega preigravanja: »Ko govorimo o kmetijstvu, govorimo o prehranski varnosti, varovanju okolja, voda, ohranjanju rastlinskih in živalskih vrst.« Da bi bili kmetje zmožni čim bolje nagovarjati široko paleto zahtev in izzivov, ki izhajajo iz kmetijstva in kmetijske politike, se na ptujskem zavodu trudijo, da bi z razvojem kadra zadostili vsem potrebam. Kmetijski zavod Ptuj z razvejano svetovalno službo pokriva celotno območje od Radelj ob Dravi, Ormoža, Lenarta, Slovenske Bistrice, Slovenskih goric, Haloz do Ptuja, s specialističnimi službami pa sežejo še dlje. Pomemben del zavoda so še laboratoriji, druge strokovne službe ter seveda osemenjevalno središče, ki je vodilni ponudnik semena domačih bikov lisaste pasme in tudi ponudnik elitnega uvoženega semena za osemenjevanje bikovskih mater in elitnih krav vseh pasem. Dolgoletni sodelavec osemenjevalnega središča Ptuj je Jože Smolinger, Foto: ČG Predsednik KGZS Roman Žveglič (od leve) ter dobitniki priznanj za 20 in 30 let dela na KGZ Ptuj: Marija Kresnik, Teja Bratec, Andrej Rebernišek in Jože Murko. zadnjih deset let strokovni vodja za lisasto pasmo, sicer pa je v selekcijo bikov vključen že 30 let. Na vprašanje, kakšen razvoj je doživela lisasta pasma v letih njegovega službovanja, je odgovoril: »Lastnosti živali pred 30 leti in danes je skorajda nemogoče primerjati. Mlečnost je sedaj trikrat večja, izboljšali smo lastnosti nog, vimena, živost, moč živali. Res pa je, da je selekcija le delček v razvoju živali, Foto: ČG Ivan Brodnjak je prejel priznanje za življenjsko delo in posebne dosežke. Svojo poklicno pot je začel leta 1982, ves čas službovanja pa si je prizadeval za razvoj kmetijstva v Podravju in širše ter negoval ljubezen do poljedelstva, inovativnosti. Dokaz za to je nova sorta poljščine ajda – Hajdoše, ki je od 17. decembra lani vpisana v sortno listo in jo je Brodnjak selekcioniral z odbiro in žlahtnjenjem. Bogato znanje, ki ga premore, pa vseskozi prenaša tudi na druge. Je idejni vodja in ustanovitelj poljedelskih krožkov, na drugi strani pa tudi pravi mentor za mlajše sodelavce. »Delam na čudovitem zavodu, rad imam kmetijstvo in kmete, ki so toliko pripomogli k prehranski varnosti in izjemnemu napredku v kmetijstvu,« je o svojem delu skromno povedal Ivan. Foto: ČG Osemenjevalno središče KGZ Ptuj je vodilni ponudnik semena domačih bikov lisaste pasme. preostalo mora dodati rejec z upoštevanjem priporočil.« Smolingerjeve besede o vlogi rejcev v razvoju živali je potrdil tudi predsednik Zveze društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije Primož Pevec. »Za Avstrijci v kakovosti živali morda zaostajamo za 15–20 odstotkov in rezerve so ravno v prenosu znanja, uporabi znanja na kmetijah in v izboljšanju pogojev reje.« O lisasti pasmi, ki je še vedno najbolj razširjena pri nas, pa je dejal, da je ta pasma tudi z ekonomskega vidika najboljša. »Daje mleko z dobrimi vsebnostmi maščob in beljakovin, kar pomeni višjo odkupno ceno mleka, prav tako daje tudi dobre masne rezultate. Prava izbira je tudi za območja, kot so Haloze, saj tudi s skromnejšo krmo lahko zagotovimo odlične priraste.« Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek, 10. 6. 2022 COLOR CMYK stran 9 Politika petek z 10. junija 2022 9 Ptuj z Še o Zborovskem bumu na mestni tržnici Petje mladih zasenčili očitki o slabi organizaciji Zborovski bum za območje 16 občin s Ptujskega je potekal v dveh delih. Po prvem, četudi je že potekal v bolj kot ne soparnem popoldnevu, negativnih odzivov ni bilo. Slišati pa je bilo več pripomb zaradi ure dogodka. Mnogi med občinstvom so se spraševali, zakaj ga ni bilo mogoče prestaviti na večerno uro. Po drugem, ki je potekal v veliki vročini, pa se je vsul val hudih očitkov zaradi slabe organizacije dogodka, zamujali naj bi z generalko, otroci naj bi bili prepuščeni vročini, pustili so jih brez vode. Skratka, pri drugem Zborovskem bumu je bilo vse narobe. bi dogodek uspel in da bi imeli mladi pevci skupaj z zborovodji vse pogoje za dober nastop, „Pred izvedbo Zborovskega buma na Ptuju smo imeli več sestankov z zborovodji otroških in mladinskih zborov iz šol, ki so se prijavile za dogodek. Na teh sestankih smo dorekli tako lokacijo kot uro izvedbe. Želja zborovodij je bila, da se prireditev izvede ob 15. uri. Pred tem smo se dogovorili glede razdelitve finančnih bremen. Kot povsod po Sloveniji so tudi pri nas šole poskrbele za prevoz otrok in malico. JSKD pa je pokril stroške izvedbe prireditve. Otroci so prihajali na tržnico v dogovorjenem roku za general- ko, vendar je pri enem od zborov drugi dan nastopov prišlo do težav z avtobusnim prevozom, zato smo počakali in začeli generalko, ko so bili vsi zbori zbrani, torej pol ure kasneje. V tem času so otroci čakali v senci, na razpolago so imeli tudi garderobe pod tržnico, kjer je bila voda. Starše smo opozorili Komentiramo Organizator, ptujska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti (OI JSKD), naj bi glede na očitke v celoti pogrnila pri izvedbi tega, predvsem za slovensko pesem in zborovsko petje mladih izjemno pomembnega dogodka. V OI JSKD Ptuj so po besedah vodje Ive Brajović naredili vse, da Tržnica brez strehe ni prireditveni prostor za vse Foto: MG Vaja za drugi Zborovski bum je trajala dvajset minut, nato so pevci pohiteli v senco ... Če pustimo ob strani vse natege, ki jih je prinesla investicija na ptujski tržnici, je Zborovski bum tako ali drugače razgalil še eno pomanjkljivost tega prostora: da ni primeren prireditveni prostor za vse dogodke, ki bi se na tem prostoru odvijali od jutra do večera. Sploh pa so nekatere ure v vročini neprimerne za zunanje aktivnosti, četudi trajajo kratek čas. Kje je sedaj tista streha, ki so jo prvotno napovedali ob snovanju rekonstrukcije tega prostora za namene trženja? Še danes ni povsem jasno, zakaj jo je lokalna skupnost črtala. Tako smo dobili še en prostor, veliko je stal, ki pa v slabem vremenu in tudi v vročinskem valu ne funkcionira tako, kot bi moral. Sploh pa ni odgovora, zakaj mesto ni sposobno urediti primernega pokritega prostora, ki bi lahko nemoteno deloval in služil poletnim prireditvam. Od leta 1969 potekajo neuspešni pogovori o pokritju minoritskega dvorišča, investicija v tržni prostor se je zgodila nekaj desetletij pozneje, a strehe ni zagotovila. Kot tudi ne primerne vodne ohladitve, kot nujnega objekta ob vse hujših podnebnih spremembah. na napovedano vročino in nujna pokrivala, ki naj bi jih imeli otroci s seboj,“ je pojasnila Iva Brajović. Mihela Jagodic, producentka za vokalno glasbo pri JSKD Slovenije, pa je ob tem dodala, da je bilo letos tovrstnih Zborovskih bumov po državi okrog 60, vsak organizator sam pa je po dogovoru z zborovodji sodelujočih šol izbral lokacijo nastopa in termin izvedbe. Jagodičeva je še dodala:„Z letošnjimi množičnimi dogodki smo pridobili nove izkušnje. V primeru nadaljevanja podobnih dogodkov si bomo prizadevali podrobnosti še izboljšati.“ MG Destrnik z Po umiku spornih postavk slednjič le potrjen rebalans proračuna »Vedno je nekaj narobe, stalno neko dretje« Župan Franc Pukšič je s predlogom rebalansa proračuna poskusil večkrat, a vsakič doživel zavrnitev občinskega sveta. Kljub temu je vztrajal in na dnevne rede sej uvrščal eno in isto, očitno v naivnem pričakovanju, da se bodo svetniki naveličali glasovanja proti in dvignili roko ZA. A se to seveda ni zgodilo, zlasti zato, ker je že konec lanskega leta začel izgubljati podporo »svojih« članov občinskega sveta. Jabolko spora sta bili zlasti dve postavki, in sicer odkup energetskega pogodbeništva od družbe Petrol za ogrevanje treh občinskih objektov: osnovne šole, zdravstvenega in gasilskega doma ter Volkmerjevega doma kulture v višini 269.000 evrov ter prodaja nekdaj Otmarjevega, danes pa občinskega zemljišča pred gasilskim domom Destrnik, ki naj bi v občinsko blagajno prinesla 90.000 evrov. Projekti v predalih Svetniki so na vsaki od zadnjih sej, pa naj so bile redne, izredne ali dopisne, zahtevali umik omenjenih dveh postavk, a jim Pukšič ni prisluhnil, končno pa sprevidel, da rebalans ne bo »šel skozi«, če tega ne stori. Zato jih v najnovejšem predlogu rebalansa na zadnji izredni seji, ki jo je tudi tokrat zaradi odsotnosti župana vodil podžupan Marjan Lovrec, ni bilo več in svetniki so ga podprli. A ne brez pripomb. Branko Horvat je izpostavil, da se v leti 2023 in 2024 prenaša približno pol milijona evrov, kar ni korektno do novega mandata. »Gre za 172.000 evrov za odkup Ilešičevih pisarn, ki v tem mandatu ne bo realiziran, ker je komunikacija med občino in sedanjim lastnikom očitno povsem zastala, v naslednji dve leti pa se prenaša tudi projekt širitve pokopališča. Moti me tudi 149.000 evrov za pripravo projektne dokumentacije. Zavedam se, da brez tega ne moremo izvajati projektov, a menim, da je treba dobro premisliti, kaj je realno, ne pa naročati kar vsevprek, nato pa papirji pristanejo v predalih.« Foto: SD »Kdor je pisal ta butasti dopis, naj v prihodnje raje piše resnico, ne pa da laže in napada svetnike,« je bil oster Robert Simonič. Si Pukšič lasti tuje zasluge? V dopisu, ki ga je Franc Pukšič poslal stanovalcem Placarja 1–13a, omenja tudi označitev šolskih postajališč v Placarju. »Župan se tam pohvali, da je pobuda za avtobusne postaje prišla z njegove strani, prav tako naj bi bil on zaslužen za komunikacijo z DRSI in za vse ostale potrebne postopke, kar pa nikakor ne drži. Pobudo je dal občan Peter Dolečar, jaz pa sem mu pomagal, da je prišla do DRSI. Dovolj imam tega, da si Pukšič zmeraj lasti zasluge, ki niso njegove, in se tolče po prsih, kaj vse je naredil za Placar. Nič ni naredil in nič ni zrihtal, samo on je kriv, da je bilo v zadnjem mandatu v občini tako malo ali nič narejenega. Tega se sam v bistvu zelo dobro zaveda; da bi obrnil pozornost od sebe, pa za svoje napake krivi druge.« Mahinacije z glasovi Matej Sužnik je opozoril na slabo komunikacijo med županom in občinskim svetom. »Če bi namreč ta potekala, kot bi morala, bi bil rebalans že zdavnaj potrjen, saj bi ga že prej uskladili na odborih. Zdaj pa delamo tako, da šele po treh, štirih različicah z muko pridemo do neke rešitve. Naj se navežem še na to projektiranje: pri nas kar začnemo z njim, šele nato pride ideja do občinskega sveta in šele takrat razpravljamo, ali je sploh sprejemljiva ali ne. Moralo pa bi biti ravno obratno.« Način delovanja je sporen tudi za Majdo Kunčnik. »Zakaj smo imeli v zadnjem času toliko sej? Zaradi mojega bolniškega dopusta. Moja odsotnost je namreč pomenila glas PROTI manj za Pukšičeve mahinacije. Obenem je z obljubo o gradnji kanalizacije v Placarju skušal 'kupiti' Branka Goričana, ko mu to ni uspelo, pa ga je 'kaznoval' z dopisom občanom Placarja in ga v njem obtožil kot krivca, da kanalizacije tam ne bo.« Županov dopis v Placar Čeprav je bil rebalans proračuna edina točka dnevnega reda, je večina razprave tekla prav na račun omenjenega dopisa, ki ga je župan poslal stanovalcem Placarja od številke 1 do 13a. V njem je med drugim opisal občinske aktivnosti v zvezi z gradnjo kanalizacije in trud občinske uprave za fazno realizacijo projekta, čeprav omenjene hiše »niso na območju t. i. aglomeracij kanalizacije, na katerih je obvezna izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja«. Občina je pripravila projektno dokumentacijo, ki jo je bilo Foto: SD Ker je glasoval proti rebalansu, je župan Franc Pukšič svetnika Branka Goričana očrnil v dopisu stanovalcem Placarja in mu naprtil krivdo za to, da tam ne bodo gradili kanalizacije, a so mu v bran odločno stopili kolegi svetniki. treba na zahtevo ptujske upravne enote večkrat dopolniti, pridobila je vsa potrebna mnenja in soglasja, na osnovi projektantskega popisa pa tudi ponudbo Komunalnega podjetja Ptuj za izvedbo, in sicer v višini slabih 100.000 evrov. S ponudnikom so nato dosegli soglasje, da vsa zemeljska dela, ki so ocenjena na 30.000 evrov, opravijo kar delavci občinskega režijskega obrata. V proračunu je bilo sprva rezerviranih 50.000 evrov, nato pa je župan v rebalansu predlagal povišanje na 70.000, da bi lahko projekt izvedli. Goričan na razpelu »Predlogu so nasprotovali svetniki Branko Horvat, Robert Simonič, Andrej Zelenik, Matej Sužnik in presenetljivo tudi Branko Goričan, ki se ni strinjal s fazno izvedbo projekta. Torej, če bi vaš svetnik glasoval ZA, bi bil rebalans potrjen, saj bi zanj glasovalo pet, proti pa štirje svetniki, in s tem bi bila prižgana tudi zelena luč za gradnjo kanalizacije,« je Pukšič v zapisu obtožil Goričana. Kolegu, ki ga ni bilo na seji, so v bran stopili skoraj vsi svetniki, ogorčeni nad načinom, kako se je blatenja njegovega imena lotil župan. Sužnik je pojasnil, da omenjeni svetniki z Goričanom na čelu niso glasovali proti gradnji kanalizacije, pač pa so v paketu zavrnili rebalans. »Gre za popolno zavajanje in izjave, iztrgane iz konteksta.« Pridružil se mu je Robert Simonič, ki je spomnil, da je bil na eni od dopisnih sej prav Pukšič tisti, ki je zaradi gradnje krožišča v Levanjcih Placarju od kanalizacije vzel 25.000 evrov. »Kdor je pisal ta butasti dopis, naj v prihodnje raje piše resnico, ne pa da laže in napada svetnike,« je bil oster. Zelenika je dopis neprijetno presenetil: »Nisem bil proti kanalizaciji, ampak proti rebalansu kot celoti, zato ne morem verjeti, da me omenjate. Vedno je nekaj narobe, stalno neko dretje, ne maram tega, res sem se že naveličal takšne komunikacije.« Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 10. 6. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 petek z 10. junija 2022 Ptuj z 14. Festival Arsana 2022 Knjigarnica »Brez podpore države festivala v takšnem obsegu več ne bi mogli delati« Dan Primoža Trubarja Veleomikani mož! Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe. Toda ko bi le vsi, ki to bedno barbarstvo v resnici občutijo, hoteli združiti z nami svoje želje in gorečnost, svoje misli in delo ter z nami vred napeti vse sile, da mu napravijo konec. Zakaj mi, ki nam je posebno jasno, da so šole cerkvi potrebne kakor leva roka, smo tej stvari že od kraja posvečali največjo skrb in prizadevnost in smo naposled z mnogimi prošnjami in moledovanjem pripravili prvake naše dežele do tega, da so dobrohotno in širokosrčno obljubili in določili denarno pomoč za ustanovitev javne šole tu v Ljubljani … Tako sta v pismu nagovorila Primož Trubar(1508–1586) in Sebastijan Krelj (1538–1567) Adama Bohoriča (1520–1598) 1. avgusta 1565 v Ljubljani. Podpisala sta se »Tvoje omike vneta častilca«, več pa preberite v knjigi, ki je izšla v Trubarjevem letu 2008, naslovljena je s Primož Trubar.doc, uvodne besede je napisala Milena Mileva Blažič, izbor odlomkov, razlaga neznanih besednih zvez in pojmov, vezno besedilo in spremno študijo je podpisal Kozma Ahačič. Knjiga nosi podnaslov Za domišljijsko potovanje in domače branje ter je prilagojena starejšim osnovnošolcem. Knjigo je ilustriral Peter Ciuha, v izdaji pa so tudi fotografije iz filma Heretik. »Veleomikani mož!« lahko vzkliknemo tudi pobudniku slovenskega državnega praznika, ki ga od leta 2010 praznujemo na dan 8. junija, ko častimo osrednjo osebnost slovenskega protestantizma in začetnika slovenskega knjižnega jezika in tiskane knjige. To je namreč po nekaterih zapisih najverjetnejši datum Trubarjevega rojstva. Pobudnik je bil neprekosljivi literat in mislec ter rodoljub, prav pred kratkim preminuli pisatelj Boris Pahor (1913–2022). Slava njegovemu spominu! Dan Primoža Trubarja ni dela prost dan in prav bi bilo, da tudi ni prost dan branja, kajti bralstva je v deželi še vedno občutno premalo. Zatorej posebej vabljeni k banju Trubarjevih in Pahorjevih del. V vzajemni knjižnični bazi je kar 2.199 zapisov, če je Primož Trubar ključna beseda. Od tega je 219 diplomskih nalog, 98 separatov, 60 magistrskih del, 47 katalogov, 45 zbornikov. Slovenskih je 1.936 enot. 227 je nemških, 28 angleških, 19 italijanskih in tako naprej, 809 je klasičnih tiskanih monografij. Odraslim je namenjenih 1.225 enot, 24 otrokom in 6 mladini. V Mladinskem oddelku je na voljo 27 publikacij, kot na primer že omenjena Primož Trubar.doc (2008), Trubarjevo berilo (1986), Primož Trubar (N. Kupper, 2008), Trubarjeva Rašica (J. Debeljak, 2008), O mlinarju, ki je za knjigo mlin prodal (M. Podgoršek, 2008), Trubarjev album: romanje s Trubarjem (M. Glavan, 2008) … Kot zanimivost navajam še nekaj besedila iz knjige Primož Trubar.doc, ki govori o šolskem redu stanovske šole v Ljubljani: …Ko pride učenec v šolo, naj gre takoj na svoje mesto, ki mu ga je določil učitelj, in naj ga ne zapusti, če ga ne prisili k temu nujen razlog ali učiteljev ukaz. Če mora učenec zapustiti svoj prostor, naj se to zgodi z učiteljevim dovoljenjem; prosi pa naj ga za dovoljenje tako, da prej pove določen latinski izrek. Ko dobi dovoljenje za izhod, naj se čimprej vrne in naj ne ubija časa z neumnimi šalami in z drugimi nesramnostmi, da ne bo dajal učitelju vzroka, da ga upravičeno in zaslužno kaznuje. Ko se spet vrača, naj gre takoj spet na svoje mesto brez hrušča in ne da bi svojega soseda nadlegoval. Na učiteljeva vprašanja naj točno odgovarja in vedno naj pazljivo posluša, kaj se naroča ali recitira … Boris Pahor pa je v vzajemni bazi slovenskih knjižnic prisoten kot avtor 700-krat, v Knjižnici Ivana Potrča Ptuja pa 87-krat. V Mladinskem oddelku si je mogoče izposoditi slikanico Mali samouk (2014). Vabljeni v knjižnico po knjige teh slovenskih velmož! Liljana Klemenčič Letošnji 14. Festival Arsana bo potekal na desetih prizoriščih. Svetovna glasbena doživetja bodo domače in tuje obiskovalce razvajala od 1. julija do 3. septembra. Prvega julija bo na Panorami potekal znameniti Operni večer, pod taktirko Simona Krečiča bo nastopil SNG Maribor s simfoničnim orkestrom, zborom in solisti. Glavnina festivalskega dogajanja je strnjena v čas od 21. do 30. julija, s koncerti vrhunske klasične, jazz, etno, world, rock, instrumentalne in vokalne glasbe, ki jih bodo dopolnili Oder mladih, otroški glasbeni festival, poulično dogajanje, Odprta kuhna in bogat spremljevalni program. Tretjega septembra pa bo Sončni park gostil Glasbo v parku. Na trinajstih festivalih je doslej nastopilo že več kot 9.000 mednarodno uveljavljenih umetnikov, ki jim je prisluhnilo več kot 400.000 obiskovalcev od blizu in daleč; veliko tudi iz tujine. Z letošnjim programom, ki je podrobneje predstavljen v programski knjižici, postaja Festival Arsana srednje velik festival, ne več butični, še vedno pa Ptuj ostaja butično mesto, ki lahko vedno ponudi nekaj zanimivega, poudarja umetniški vodja in direktor festivala Mladen Delin. Ključna pa je podpora Ministrstva za kulturo. V takšni obliki, s takšnimi umetniškimi vrhunci, ki jim bomo priča letos, ga ne bi mogli organizirati, priznava Delin. Prisiljeni bi bili ukiniti dogajanje na Panorami in na glavnih prizoriščih, stroški so namreč zaradi krize občutno porasli. Hvaležni so vsem sponzorjem in donatorjem, ki jih še naprej podpirajo. Veliko zanimanje gostov iz tuji- Foto: Pigac Umetniški vodja in direktor festivala Mladen Delin v družbi ptujske županje Nuške Gajšek. MO Ptuj je letošnji festival podprla s 40.000 evri. ne za letošnji festival, predvsem iz Avstrije in Dunaja za Operni večer na Panorami, kaže na to, da je le-ta postal magnet za festivalske goste. Od tam bo na Ptuj v času festivalskega dogajanja pripeljalo kar nekaj avtobusov, prav tako tudi iz Ljubljane. Vrhunce letošnjega festivala predstavljajo: Vlado Kreslin, Mali bogovi in Beltinška banda, Big Banda RTV Slovenija s solisti: Eva Hren, Amaya (Maja Keuc), Tinkara Kovač, Klemen Slakonja, Emma Sartor in legenda slovenske popevke – Lado Leskovar, Balkan fever (Vlatko Stefanovski, Miroslav Tadić in Theodossi Spassov), Jan Kus & Slavo Rican Assembly feat, Vesna Pisarovič, Prifarski muzikanti z gosti: Nuška Drašček & Anja Bukovec, Oblivion – Kaliopi & Edina Karamazov, New York Voices feat.Vox Arsana, Siddharta akustika & Joker Out ter Tadej Toš – Stand up show. Nujno potrebujejo dve pisarni za info točko in festival Veliko zanimanje za festivalske dogodke 2022 kaže na to, da bodo letošnja prizorišča polno zasedena, kar bo odlična popotnica za festivalsko dogajanje v prihodnje. Le-tega pa bi v Arsani želeli prip- ravljati v novih prostorih, zdajšnji v Jadranski ulici so vse prej kot primerni za njihovo delovanje v celoti. Tudi skladiščnih prostorov za festivalsko opremo nimajo. „Ta prostor smo, lahko rečem, prerasli že desetkrat. Nujno bi potrebovali vsaj dve majhni pisarni za info točko in festival. V času festivala se nas v pisarni drenja petnajst, zadostuje pa za dve osebi. Na MO Ptuj smo že posredovali vlogo za najem primernejših prostorov, a za zdaj prostih primernih prostorov ni na voljo,“ pa Mladen Delin predstavi še prostorsko stisko organizatorjev. MG Kdo bo odstranil nasutje na Panorami? „Na vas se obračamo s povabilom na Operni večer na Panorami, ki ga podpira MO Ptuj in zadnja leta na Ptuj privablja obiskovalce iz cele Slovenije in sosednjih držav in istočasno s pobudo o odstranitvi navoza gramoza, ki je bil nameščen za potrebe kresovanja. Ker se ta situacija ponavlja in povzroča MO Ptuj in tudi nam težave in dodatne stroške, bi v imenu odbora vljudno prosili, če se lahko o tej temi na kratko pogovorite in sprejmete odločitev, ki bo trajna, estetska in ne bo povzročala MO dodatnih stroškov. Naš predlog organizatorja dogodka pa je sledeč: menimo, da na tako lepem prireditvenem prostoru, kot je Panorama, ne bi smelo trajno ostajati ničesar, kar bi vizualno ali prostorsko motilo sam prostor. Vsak organizator bi za seboj moral zapustiti prizorišče čisto in urejeno. Ker bo letos operni dogodek snemala RTV Slovenija in ker je nasutje v centru pred odrom, bo to za obiskovalce moteč faktor, saj precej ljudi, ki bodo sedeli za nasutjem, ne bo normalno videlo na oder. Na koncu bomo seveda sprejeli vašo odločitev, vendar moramo o tem obvestiti javnost, da ne bo slabe volje obiskovalcev,“ so zapisali v organizacijskem odboru festivala Arsana 2022 v pismu mestnem svetnikom. Za eno najlepših naravnih Foto: Črtomir Goznik prizorišč v Sloveniji bi morali vzorno skrbeti, so prepričani. „Sporno“ nasutje na Panorami, kdo ga bo odstranil Ptuj z Zoran Tairović v Galeriji Luna Umetnost izražanja stališč o romski umetnosti Vsestranski srbski umetnik romskega rodu Zoran Tairovič se ne izraža samo s sliko oz. grafiko, ukvarja se tudi s kiparstvom, glasbo in filmom, režijo, igro in pisanjem. V letu, ko je Novi Sad evropska prestolnica kulture, sta Galerija mesta Ptuj in prodajna Galerija Luna pripravili projekt predstavitve Zorana Tairovića Ptujčanom in širši slovenski javnosti. V Galeriji Luna Tairovič razstavlja svoja manjša dela iz zadnjega umetniškega opusa pod naslovom Tarot – Velika Arkana. Z njim posega že po skoraj pozabljenem kultu tarota, igre kart, ki je povezan z vedeževanjem in ima romske korenine. „Ustvarjene podobe prikazujejo romsko interpretacijo starih biblijskih zgodb. Slikarska dela Zorana Tairovića izražajo kriti- Foto: Ciril Ambrož V prodajni Galeriji Luna razstavlja vsestranski srbski umetnik Zoran Tairović. ko evropske družbe. Z umetnostjo izraža svoja stališča o priznavanju romske umetnosti kot sestavnega dela evropske zgodovine in kulture. Umetnik meni, da imajo Romi svetovljanski duh, ki se danes odraža v liberalni evropski mentaliteti,“ je o umetnikovem slikarstvu povedala Doroteja Kotnik, umetnostna zgodovinarka in kustosinja. Razstava Zorana Tairovića bo v Galeriji Luna na ogled do 10. julija. Septembra pa se bo ljubiteljem slikarske umetnosti predstavil tudi na veliki razstavi v Galeriji mesta Ptuj. MG Štajerski TEDNIK petek, 10. 6. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki petek  10. junija 2022 11 Ptuj  Odprtje novih šolskih prostorov Ptuj  Veseli vrvež pred Mestno hišo Kdor čaka, dočaka: srečno OŠ Mladika Slovo 220 mini maturantov Leta in leta so šolarji in zaposleni na OŠ Mladika potrpežljivo čakali, da bodo na vrsti za prepotrebna vlaganja v šolske prostore. In kdor čaka, dočaka. V petek so vse pridobitve odprli in predali svojemu namenu. „Velika okna, še večji prostor, novi stoli, mize in pečice, vse pomembno je za naše šolske otroke, ki radi jedo okusne obroke. Kuhar naš jih rad pripravi, da je v jedilnici kot na zabavi. Leta in leta smo čakali, da k lepotici ob Dravi so jo ‚dodali‘,“ so besede, ki so jih prav za to priložnost pomenljivo spisali šolarji Mladike in ki kažejo, kako zelo se veselijo novih infrastrukturnih pridobitev, ki jim bodo omogočile bistveno boljše pogoje za delo. Pogodba med Mestno občino Ptuj in Cestnim podjetjem Ptuj za drugo fazo je bila podpisana lani spomladi. Gradbena dela, vredna 1,6 milijona evrov, so končali predčasno. Pogodbeni rok se namreč izteče šele avgusta. V sklopu te investicije so zgradili prizidek, v katerega so umestili jedilnico, površine približno 200 m2, in kuhinjo, ki je bila doslej v kletnih, popolnoma neprimernih prostorih. Za obe fazi so večino sredstev zagotovili iz občinskega proračuna, so pa bili uspešni tudi na razpisu in od države zagotovili okrog 800 tisočakov. »Iskreno me veseli, da po tolikih letih učenci malicajo v jedilnici, kot si jo zaslužijo. Da kuharji pripravljajo jedi v prostorih, kot se za današnji čas spodobi. Da nam je uspelo prenoviti prostore, na katere so v šoli čakali desetletja. Radi rečemo, da Pred vrati je konec šolskega leta, ko se za bodoče prvošolce izteka obdobje vrtca. Postali so namreč mini maturanti in v vrtcih se na različne načine poslavljajo od njih. Na Ptuju so se že tradicionalno zbrali pred Mestno hišo, kjer jih je sprejela županja Nuška Gajšek. Zaželela jim je lepe počitniške dni, polne nepozabnih dogodivščin, ob vstopu v šolske klopi pa številna nova prijateljstva, dobre učitelje in veliko znanja. Foto: ČG Ptujski mini maturanti so preplavili prostor pred Mestno hišo. Foto: ČG Nova jedilnica in kuhinja sta za šolo, ki na tej lokaciji deluje že 120 let, izjemna pridobitev. Skupna vrednost prenove 2,6 milijona evrov Obnovo in energetsko sanacijo OŠ Mladika so izvedli v dveh fazah. Prva je zajemala prizidavo z rekonstrukcijo in energetsko sanacijo, skupna vrednost vseh del je znašala skoraj milijon evrov. Uredili so nov sistem ogrevanja z rekonstrukcijo kotlovnice na Čučkovi 7, prezračevanje mansarde, izvedli toplotno izolacijo, zamenjali okna, sanirali vodovod, kanalizacijo in sanitarije. V drugi fazi je šola dobila prizidek, v katerem sta jedilnica in kuhinja. V klet so umestili novo avlo s centralnimi garderobami. Prva faza je stala 952.000 evrov, izvajalo jo je podjetje Tames. Kohezijski sklad je primaknil 145.446 evrov, Ministrstvo za infrastrukturo 25.667 evrov. Preostanek, 82 % celotne vrednosti investicije, je kril občinski proračun. Vrednost druge faze prenove znaša 1,6 milijona evrov, polovico tega zneska je krilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, preostanek MO Ptuj. Dela je izvajalo Cestno podjetje Ptuj. na mladih svet stoji, zato je prav, da jim omogočimo, da v ta svet stopajo in znanje pridobivajo v zanje primernih prostorih in v pri- Foto: ČG V petek so pridobitve predali namenu. mernih pogojih. Zato je to za šolo, zaposlene, učence, za vse nas res velik dan, ki se ga bomo zagotovo še dolgo spominjali s ponosom,“ je na otvoritveni slovesnosti dejala Nuška Gajšek, županja MO Ptuj. Ravnatelj Bogomir Širovnik je izjemno zadovoljen, da imajo končno ustrezne delovne pogoje, ki bi jih morali zagotoviti že pred več desetletji: „To bi moralo biti urejeno že pred 40 leti! Smo pa veseli, da smo končno dočakali prenovo.“ Notranjost šolskih prostorov je zdaj urejena, upajo, da bodo kmalu prenovili še zunanjost in lepotici ob Dravi dali podobo, kot si jo zasluži. Prenova fasade je naslednja investicija, za katero si bodo vsi skupaj prizadevali. Dženana Kmetec 220 mini maturantov iz desetih enot ptujskega vrtca se je zbralo pred vrtcem Tulipan, nato pa so s svojimi vzgojiteljicami krenili po Raičevi ulici, mimo vrtca Narcisa in dominikanskega samostana po Prešernovi ulici do centra mesta. Oblečeni v pisane majičke so z glasnim piskanjem in prepevanjem njihove himne naznanjali, da se zanje zaključuje prvo pomembno obdobje vzgojno-izobraževalnega procesa, hkrati pa se podajajo novim dogodivščinam naproti. Že jeseni bodo namreč zakorakali skozi velika osnovnošolska vrata. »Naj bo vstop v šolo poln novih spoznanj in prijetnih dogodivščin, veliko uspehov pri učenju,« jim je dejala Mateja Lobenwein, ravnateljica Vrtca Ptuj. Na sprejem so prišli tudi številni starši, ki so si posebej za ta dan uredili dopust. Nekaterim mamicam so se orosile oči, saj je prestop iz vrtca v osnovno šolo prav gotovo ena izmed pomembnejših življenjskih prelomnic. Njihovi otroci so kar nekaj let preživeli v vrtcu, se razvijali, se preko igre učili in napredovali vsak v svojem tempu ob skrbnem spremljanju vzgojiteljic in njihovih spodbudah. Mini maturanti so ob slovesu pripravili kulturni program, pred vrnitvijo v svoje enote pa so se posladkali z županjinimi bomboni. EK Ptuj  Spodbujanje prostovoljstva in solidarnosti Olgičarji so Junaki našega časa Ptujska OŠ Olge Meglič je letos ena izmed 25 osnovnih in srednjih šol, ki jim je uspelo osvojiti naziv Junaki našega časa. Gre za natečaj Slovenske filantropije, ki so ga prvič organizirali pred osmimi leti. Canberra  Ptujska rojakinja Tanya Pliberšek znova ministrica Foto: OŠ Olge Meglič Ptuj Vesela novega izziva Olgičarji na slavnostni razglasitvi prejemnikov Junaki našega časa Dvainpetdesetletna avstralska političarka Tanya Pliberšek, ptujska rojakinja, v Podvincih je bila rojena njena mama Rozika Pliberšek, z dekliškim priimkom Repič, je postala nova ministrica za okolje v novi vladi laburista Anthonyja Albaneseja. Medtem ko Ptujčani nismo uspešni v domači politiki, da bi imeli kakšnega ministra v novem mandatu slovenske vlade, se vsaj lahko veselimo uspeha ptujske rojakinje v avstralski državni politiki. Novega izziva se Tanya Pliberšek, kot je sama povedala, zelo veseli, čeprav so jo nekateri videli na položaju ministrice za izobraževanje. Sicer pa ima že ministrske izkušnje iz prejšnjih vlad laburistične stranke, bila je tudi ministrica za zunanje zadeve vlade v senci (opozicije). V avstralski politiki je aktivno prisotna že skoraj 25 let. Prvo volilno kampanjo je vodila že leta 1998, v avstralski parlament pa je bila prvič izvoljena pri 28 letih. Že od vsega začetka svojega političnega delovanja se je posvečala prizadevanjem za izboljšanje Foto: zasebni arhiv Tanya Pliberšek, nova avstralska ministrica za okolje v novi vladi laburista Albaneseja. življenjskih pogojev za ženske, otroke in ostarele, reševanju aktualne problematike v šolstvu in zdravstvu. Prav tako se je vedno zavzemala za reševanje problemov staroselcev. To je eno od področij, ki se mu bo posvetila tudi nova vlada, ki poudarja tudi pomen ustvarjanja enakih priložnosti za ženske. Tanya Pliberšek se zelo rada vrača v domovino svojih staršev. Tudi njen oče Jože je bil po rodu Slovenec, doma iz Kočnega pri Zgornji Polskavi. Na Ptuju je bila nazadnje leta 2016, ko je obiskala tudi bratranca Maksa Ferka z družino. Spre- mljali so jo mama Rozika in dva od treh otrok, ki so se ji rodili v zakonu z Michaelom Couttsom-Trotterjem, zaposlenim v javni upravi. Tanya Pliberšek ima stanovanje v Ljubljani, kjer bo lahko med študijem stanovala njena najstarejša hči, ki naj bi po končani gimnaziji študij nadaljevala v Sloveniji. Mnogi, ki poznajo političarko Tanyjo Pliberšek, so prepričani, da bo nekoč tudi vodila avstralsko vlado. Na to vprašanje pa vselej odgovarja: “To bom postala, če bodo na tem položaju želeli žensko.“ MG Njegov glavni namen sta razvoj in promocija prostovoljstva otrok in mladih, krepitev solidarnosti in aktiviranje šolarjev za skupinske prostovoljske projekte v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Na OŠ Olge Meglič so s prostovoljskimi aktivnostmi v šolskem letu 2021/22 zaznamovali mednarodni dan strpnosti, dan invalidov in dan za spremembe. Zbirali so hrano za zapuščene živali in ukrajinske otroke, varovance VDC Sonček pa učili nemščino ter se družili s starostniki doma upokojencev Ptuj. Aktivni so bili tudi na okoljskem področju: sodelovali so v čistilni akciji in pomagali pri saditvi mladik gozdnih dreves. Koordinatorici prostovoljskih aktivnosti sta bili učiteljici Monika Petrovič in Tonja Kolar. Kot so izpostavili organizatorji natečaja, je bilo delovanje mladih prostovoljcev zaradi upoštevanja ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusnih okužb znova omejeno, kljub temu pa so se učenci, dijaki in njihovi mentorji angažirali in izpeljali številne prostovoljske aktivnosti ter navdihujoče prostovoljske zgodbe. Olgičarji so se v minulih dneh udeležili slavnostne podelitve naziva Junaki našega časa, ki je letos potekala v Kamniku. Kot je povedala devetošolka Neja Gajzer, so zelo ponosni na ta laskavi naziv, ki je velika motivacija za delo v prihodnje na področju prostovoljstva. »Kaj je več vredno kot solze v očeh starostnikov, ki so iz dna srca hvaležni le za čas, ki si ga mladi vzamemo za njih,« je dejala. EK Štajerski TEDNIK petek, 10. 6. 2022 COLOR CMYK petek z 10. junija 2022 Črna kronika 12 stran 12 Ptuj z Obdolženi trojnega umora Silvo Drevenšek se je v drugo razgovoril Namesto molka veliko besed o opitosti in izčrpanosti Na ptujskem okrožnem sodišču so ponovno odprli dosje za trikratni umor, ki se je zgodil na predlanski božič v Gerečji vasi. Obdolženi Silvo Drevenšek je vzel življenje trem ljudem, za kar ga je sodišče na prvi stopnji pred pol leta nepravnomočno obsodilo na dosmrtno ječo. Sodba pravnomočnosti ni dočakala, mariborsko višje sodišče jo je razveljavilo in Ptujčanom vrnilo v ponovno odločanje. Lešnik zagovor obdolženca označil za burlesko S pričanjem oškodovanca Mihe Lešnika se je na ptujskem sodišču v sredo nadaljevalo ponovljeno sojenje Silvu Drevenšku za trojni umor na predlanski božični večer v Gerečji vasi. Brat in sin umorjenih, ki zdaj skrbi za mladoletnega sina umorjene sestre in obdolženega, je ponedeljkov zagovor slednjega označil izključno za preobrat v taktiki obrambe. Foto: ČG Prizorišče trojnega umora v Gerečji vasi Drevenšek je namreč pred sodiščem spregovoril in presenetil z obžalovanjem dejanja, za katerega naj mu ne bi bilo jasno, kako je do njega sploh lahko prišlo. Zatrjeval je, da se dejanja sploh ne zaveda in se ga ne spominja, vse skupaj pa naj bi pripisal psihičnemu stanju, v kakršnem je bil, ter nenehni opitosti. A njegov nekdanji svak, ki ga na prvem (ponedeljkovem) naroku ni bilo, je dejal, da takšnih burlesk, kot je bila pred dvema dnevoma, ne more več prenašati, Drevenšku pa očital gledališko igro visoko izobraženega morilca. »Ker mu taktika A v prvem sojenju ni uspela, bo obramba očitno poskusila s taktiko B,« je dejal Lešnik, ki je nekaj krepkih povedal tudi čez zagovornika Andreja Kaca, saj po njegovem mnenju na račun mladoletnega otroka pomaga v boju obdolženčeve družine za premoženje. Kot je v daljšem pričanju povedal sodnemu senatu, naj bi bila njegova sestra že dolgo deležna grobih žaljivk in celo spolnega nadlegovanja s strani obdolženega, še bolj pa naj bi ta sovražil njuna starša, zlasti mamo, ki je kakšen mesec pred tragičnim dogodkom tudi poklicala policijo. Drevenšek naj bi jima namreč očital, da mu želita odvzeti novo hišo ter da proti njemu ščuvata njegovega štiriletnega sina. Po Lešnikovem mnenju je tako motiv povsem jasen, saj da gre izključno za koristoljubje. Po njegovem mnenju obdolženi še zdaleč ni imel takih težav z alkoholom, kot jih je želel prikazati, pač pa naj bi bil samovšečen človek, ki nikakor ne želi sprejeti poraza. Kot je povedal, so zaradi njegovih groženj ves december živeli kot v bunkerju, iz hiše so odhajali le takrat, ko Drevenška ni bilo doma, kadar pa je ta bil doma, jih je neprestano, tudi po več ur, opazoval z dvorišča. V nadaljevanju naroka je prišlo tudi do dialoga med pričo in obdolženim, pri čemer je slednji čas najprej izkoristil za to, da je priči izrazil sožalje ter se mu celo zahvalil za skrb za otroka. »Verjamem, da mu ni lahko, saj se hujšega človeku ne more zgoditi,« je še dejal Drevenšek, nato pa ga je sodnica opomnila, da nima zagovora, pač pa možnost zastavljanja vprašanj priči. Obdolženi je nato zatrdil, da marsikaj, kar je povedal Lešnik, ne drži, saj da tako hudega sovraštva med njimi ni bilo, ter da tega, kar se je zgodilo, zagotovo ni naklepal. Nenazadnje so imeli še novembra skupaj dva ali tri kosila, kar je potrdila tudi priča, a je hkrati dodala, da je verjetno ta želel le za to, da se pri svojem morilskem načrtu še nekoliko približa družini. Drevenšek ni pil toliko, kot sam govori Čeprav obramba v tokratnem sojenju svojo strategijo gradi na težavah z alkoholom in psihološkimi problemi, da naj bi se obdolženi zadnje tedne pred dogodkom obnašal precej čudno, kar so na uvodnem naroku sicer izpovedali nekateri Drevenškovi bližnji, pa v sredo vabljene priče obrambe tega niso z gotovostjo potrdile. Med pričami sta bili namreč moški in ženska, sicer brat in sestra, kamor se je takoj po dejanju zatekel obdolženi, a ne eden ne drugi nista potrdila, da bi bil Drevenšek ob prihodu mrtvo pijan, kot je v zagovoru zatrjeval sam. Je pa ob prihodu v njihovo hišo spil večjo količino vina. Nekdanji sodelavec, s katerim je bil večkrat v stiku, predvsem po telefonu, pri obdolženem pa se je oglasil le nekaj ur pred dogodkom, je povedal, da sta spila kozarec vina, tudi njemu se ni zdel zelo opit. Povedal je, da se mu je zdel zadnje čase zaskrbljen in zmeden, ko ga je zadnjič videl, pa tudi izmučen in zapuščen. sta Medtem ko se je Drevenšek v prvem sojenju skozi celotni postopek branil z molkom, oglasil se je enkrat samkrat na koncu, ko je dejanje priznal in obžaloval, se je v drugo odločil, da se bo v razprave vključeval. Uro in pol sta v ponedeljek trajala njegov zagovor in zasliševanje pred sodiščem. Skliceval se je na neprištevnost, saj da je bil kronično opit in posledično psihično ter fizično povsem izčrpan. „Še danes ne vem, kaj se je z mano dogajalo, in nikoli ne bom vedel. Nimam odgovora, ne vem, kako bom s tem živel. Bil sem opit. Neprenehoma sem pil, zadnjih 14 dni pred dogodkom se niti prav ne spomnim,“ je svojo izpoved začel Drevenšek. Dodal je, da je bil decembra tako izčrpan, da ga noge niso držale, imel naj bi tudi preganjavice in blodnje, da ga nekdo v hiši lovi, zasleduje … Zadovoljen je, da je sodišče prisluhnilo predlogu za postavitev izvedenca sodne medicine, ki bo po Foto: MZ Med branjem obtožnice je Silvo Drevenšek večkrat zamižal, na njegovem vratu je še vedno vidna brazgotina, ki naj bi si jo zadal sam pred začetkom lanskega sojenja. njegovem mnenju lahko podal nekatere odgovore o okoliščinah dogodka. „Bil sem nenehno opit, brez moči, ponoči nisem spal, nisem več mogel stati ...“ Po uteho se je najpogosteje zatekel k Mojčini sestrični, ki da mu je zelo stala ob strani, enako tudi njeni starši (od sestrične). V stiski, to je bilo velikokrat tudi ponoči, je po telefonu poklical prijatelje in svoje sorodnike. Na delu bodo izvedenci V ponovljenem sojenju Silvu Drevenšku petčlanski sodni senat vodi okrožna sodnica Katja Kolarič, okrožno državno tožilstvo v primeru zastopata višja državna tožilka Teja Kukovec Belšak in okrožni tožilec Uroš Tomažič. Obramba obdolženega za ponovljeno sojenje predlaga izdelavo izvedenskih mnenj s področja sodne medicine in klinične psihologije, dopolnitev izvedenskega mnenja s področja psihologije in ponovno neposredno zaslišanje 17 prič. Tožilstvo je predlagalo še sodnega izvedenca za forenzično kriminalistično-tehnično preiskavo zavarovanih dokazov, sledi biološkega izvora oziroma krvnih madežev. Predlog Drevenškovega zagovornika Andreja Kaca je sodni senat podprl, medtem ko je predlog tožilstva zavrnil. Sedaj o Lešnikovih samo dobro Foto: MZ Poklical starša in dejal, da bo umrl Silvo Drevenšek je decembra (2020), menda ves izčrpan, poklical starša in jima dejal, da bo umrl, saj ne more hoditi in bruha. Mama ga je šla obiskat in uvidela, da je z njim res slabo, po njeni oceni je bil fizično in psihično na tleh. Bil naj bi tako slab, da se je zbala za njegovo življenje. Vsak dan je potem hodila k njemu, mu vozila kosilo in fizično stanje se mu je nekoliko izboljšalo. O Lešnikovih je dejala, da niso bili slabi ljudje, in dodala, da pa verjetno ni hiše, kjer ljudje ne bi prišli kaj navzkriž, sinovega dejanja pa ne more razumeti. „Njemu se je zmešalo, ne morem verjeti, kaj se je zgodilo. Kot da je bila neka višja sila.“ Povedala je tudi, da je Silvo imel ključe od Lešnikove hiše in bi lahko k njim vstopil kadarkoli. „Ni bilo naklepa, bil je v osebni stiski.“ Je pa ga po njenih besedah zelo prizadelo, da mu je Mojca omejevala stike z otrokom. Če trs pred Vidom odcvete, se dobrega vina nadejati smete. Čez nekdanjo partnerico in njene starše ni rekel žal besede. Povedal je, da so ga pri hiši sprejeli kot sina, zelo predano so skrbeli tudi za vnuka. „Tako kot so oni mene sprejeli v družino in kot so me sprejeli vaščani Gerečji vasi, tako verjetno ni še nihče nikogar sprejel. Njihova komunikacija ni bila žaljiva, bili so razumni in pošteni ljudje. Še novembra smo trikrat skupaj sedeli pri kosilu.“ Višja državna tožilka Teja Kukovec Belšak je obdolženemu predočila izpoved iz preiskave po dogodku, ko je dejal, da naj bi Lešnikovi z njim grdo in zaničevalno ravnali. Te navedbe je sedaj zanikal. „Danes govorim trezno. Treznil sem se en mesec.“ Na vprašanje, kakšen odnos je imel s taščo, je odgovoril, da je bila njena slaba lastnost, da je bila predobra, vse je želela pomagati, bila je tudi stroga in gospodovalna. Čeprav se je Mojca odselila nazaj k staršem, je še zahajala v svojo novo hišo, ki sta si jo delila z obdolženim. Njuni pogovori so tekli predvsem okoli skrbi za otroka. Še v letu 2020 so skupaj dopustovali. Jesen pa je po Drevenškovih besedah prinesla pravi kaos. Sam se je vedno bolj in bolj opijal, uvidel naj bi tudi, da je veze z Mojco konec. Zato je naročil nepremičninsko agentko, da bi šla hiša v prodajo. Večkrat je poudaril, da mu je Mojca poskušala pomagati, klicala je na več naslovov, šel bi na zdravljenje na psihiatrijo, a je bila korona in pacientov za zdravljenje odvisnosti po njegovih besedah naj ne bi sprejemali. Mojca se je zanj trudila predvsem zaradi otroka, je dejal. Na dan tragičnega dogodka, 25. decembra, naj bi spil tri ali štiri litre vina, druge polovice dneva se po lastni navedbi sploh ne spomni. Mojca Zemljarič Danes bo zjutraj in dopoldne še pretežno oblačno, v vzhodni polovici Slovenije bo občasno še rahlo deževalo. Popoldne se bo od zahoda jasnilo. Marsikje bo pihal okrepljen severni veter, na Primorskem šibka burja. Jutranje temperature bodo od 10 do 15, na Primorskem do 18, najvišje dnevne od 20 do 24, na Primorskem okoli 27 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 10. 6. 2022 COLOR CMYK Futsal Ručna končal igralsko kariero, Gajser prvič v tujino Stran 14 Kikboks Tilen Repina zmagovalec tekme svetovnega pokala Stran 14 stran 13 Golf Ptujski golfisti jubilej obeležili s turnirjema Stran 15 Footgolf Dejan Novak najboljši izmed Slovencev Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Atletika z Ekipno DP v Celju Odličen dosežek Maje Bedrač V Celju je v organizaciji Atletskega društva Kladivar v soboto in nedeljo potekalo člansko ekipno državno prvenstvo. Zmag sta se v obeh konkurencah pričakovano veselili ekipi Atletskega društva Mass Ljubljana, pri čemer so se jim pri dekletih domačinke močno približale. Atletski klub Ptuj je tokrat nastopil v okrnjeni sestavi, brez Kristjana Čeha in Veronike Domjan, ki bi v ekipni seštevek nedvomno prinesla precejšnje število točk. Zelo se je izkazala Maja Bedrač, ki je v skoku v daljino zmagala z izvrstnim rezultatom 6,35 metra. Maja v zadnjem času ob študiju trenira v Ljubljani, na tekmovanju v Celju pa je v štirih poskusih dvakrat prestopila, kot veljavna pa je vpisala rezultata 6,06 in 6,35 m. Pri tem je imela veljavno pomoč vetra v hrbet, natančno 2 m/s. Majin rezultat je po mednarodnih atletskih lestvicah veljal natančno 1075 točk, kar je bil eden izmed najboljših rezultatov na celotnem tek- movanju, pred njo je bila le peterica atletov: - Ian Matic Guček (Kladivar) – v teku na 400 m z ovirami (50,18 s) – 1121 točk - Robert Renner (Mass) v skoku v višino (5,40 m) – 1102 točki - Anita Horvat (Velenje) na 400 m (52,71 s) – 1099 točk - Aneja Simončič (Mass) na 400 m z ovirami (57,40 s) – 1099 točk - Filip Jakob Demšar (Mass) na 110 z ovirami (13,92 s) – 1081 točk - Maja Bedrač (AK Ptuj) v daljini (6,35 m) – 1075 točk V teku na 100 metrov je kljub manjšim težavam z opremo dobro nastopil tudi Anej Čurin Prapotnik (letnik 2003), ki se je z rezultatom 10,65 sekunde znova zavihtel na zmagovalni oder, in sicer na najnižjo stopničko. V izenačenem teku sta ga za štiri, oz. tri stotinke prehitela Matevž Šuštaršič (Krka, 10,61) in Jernej Gumilar (Mass, 10,62). Andraž Rajher je tokrat v metu kladiva nastopil s članskim, 7 kg tež- Rezultati atletov AK Ptuj, fantje: - 100 m: 3. Anej Čurin Prapotnik 10,65 s: - kladivo (7 kg): 8. Andraž Rajher – 45,41 m; - 400 m: 18. Blaž Jurgec – 52,99 s; Končni vrstni red, moški (23 klubov): 1. Mass Ljubljana 18085, 2. Krka Novo mesto 17434, 3. Kladivar Celje 17255 … 14. AK Ptuj 2352 ... dekleta: - daljina: 1. Maja Bedrač – 6,35 m; - troskok: 8. Zoja Sluga – 11,41 m; - 400 m: 16. Taja Štumberger – 1,06,03 min; - kopje: 7. Nina Kirič – 30,55 m; Končni vrstni red, ženske (21 klubov): 1. Mass Ljubljana 16906, 2. Kladivar Celje 16731, 3. Kronos Ljubljana 14411 … 10. AK Ptuj 3113 … kim orodjem, kar je za letnika 2006 za zdaj še velik zalogaj. JM Foto: AZS Maja Bedrač (AK Ptuj) Naslednji konec tedna tekmovanje na Ptuju V soboto in nedeljo, 18. in 19. junija, bo na Ptuju potekalo državno posamično prvenstvo za mlajše mladinke in mladince. To bo eno zadnjih tekmovanj, na katerem bodo kandidati za nastop na EP za mlajše mladince v Izraelu lovili norme. Rokomet z RK Jeruzalem Ormož Mladen Grabovac: »Višjo uvrstitev preprečilo kar nekaj dejavnikov« Rokometaši Jeruzalema so sezono 2021/22 končali na 10. mestu ob izkupičku 9 zmag, 3 remijev in 14 porazov. Ekipa je zbrala 21 točk oz. 10 manj kot četrtouvrščena Ribnica, ki se je kot zadnja uvrstila v evropsko tekmovanje Za številne prva sezona v 1. A članski ligi »Na prvi pogled smo daleč od uvrstitve v Evropo, ampak ob podrobni analizi celotne sezone je jasno, da bi tudi letos lahko bili blizu mest, ki vodijo v evropska tekmovanja. Našo višjo uvrstitev je letos preprečilo kar nekaj dejavnikov, v prvi vrsti trije 'prazni hodi' med državnim prvenstvom, naporni nastopi v Evropi in poškodbe. Ob tem ne smemo pozabiti, da je bila to za številne naše mlade igralce prva resna sezona v 1. A članski ligi. Tukaj govorim o Janu Mlaču Černetu (1998), Luki Voljču (1999), Gašperju Hebarju (2000), Teo Šuleku (2000), Matiji Pandevu (2001), Alenu Skledarju (2001), Blažu Fergoli (2002), Denisu Škrinjarju (2002), Niku Čiroviću (2002) in Gašperju Pungartniku (2002). Kot je vidno, več kot polovico ekipe sestavljajo fantje od 20. do 24. leta starosti, kar nas po drugi strani veseli, saj menimo, da je pred nami ob marljivem trenažnem procesu lepa prihodnost. Fantje bodo v novi sezoni bogatejši in izkušenejši za leto dni igranja v eliti, med drugim pa tudi leto dni starejši ter zrelejši, kar je tudi zelo pomembno. Glede praznih hodov pa naj omenim najprej slab štart v sezono, kjer smo zabeležili štiri zaporedne poraze, od tega kar tri na domačem terenu (Urbanscape Loka, Slovan Ljubljana, Celje Pi- vovarna Laško). Nato je sledil drugi prazen hod, kjer smo zabeležili tri zaporedne poraze (Koper, Urbanscape Loka, Slovan Ljubljana). Tretji prazen hod se tiče dveh nenačrtovanih porazov v zaključku sezone proti Mariboru in Šmartnemu. Ne smemo pa pozabiti, da smo drugouvrščeni Trimo ugnali na Hardeku in ga prikrajšali za enakovredno borbo s Celjem za prvaka, da smo na Hardeku remizirali z lanskoletnimi prvaki Gorenjem Velenjem, da je na Hardeku padla četrtouvrščena Ribnica, petouvrščeni Slovenj Gradec … To je bila sezona padcev in vzponov, kar je nekaj povsem običajnega za tako mlado ekipo. In če na koncu seštejemo točke, bi tudi letos ob nekoliko večji športni sreči in ob izogibu poškodb lahko kandidirali za Evropo,« je dejal predsednik Jeruzalema Ormoža Mladen Grabovac. V superlativih o nastopu v Evropi V nadaljevanju se je dotaknil še nekaterih pozitivnih vidikov sezone. »Glede nastopa v evropskem pokalu EHF pa lahko govorim samo o superlativih. Na koncu smo se enakovredno kosali z bistveno močnejšima nasprotnikoma z Islandije in Švice, ki premoreta štirikrat večji proračun kot naš klub. Na kar pa smo v klubu najbolj ponosni v tej turbulentni sezoni, pa je obisk domačih tekem v trdnjavi Hardek. V drugem delu si je šest tekem proti Ribnici, Ljubljani, Trimu, Dobovi, Mariboru in Kopru ogledalo blizu 3000 gledalcev (malo manj kot 500 v povprečju), kar je za naš klub in naše mesto Ormož izjemen podatek. Pri obisku tekem je najlepše spremljati, da je vse več in več družin. Tudi porast otrok pri mlajših selekcijah je izjemen in trenutno je naša največja skrb v klubu tem otrokom zagotoviti dovolj veliko število kakovostnih trenerjev in terminov za treninge. To je za prihodnost naša največja naloga, ob ugodnem razpletu s trenerji in termini pa verjamem, da nas v roku petih let čakajo odlični rezultati v članski konkurenci. Seveda je osnova za normalno delovanje kluba, da obdržimo celotno igralsko piramido. Glede piramide, števila ekip, smo med klubi številka 1 v Slo- Foto: Črtomir Goznik Odlično navijaško vzdušje v Ormožu je pomemben dejavnik pri uspehih Jeruzalema Ormoža. veniji, saj imamo vse ekipe pri fantih ter dve ekipi pri dekletih,« je vidno zadovoljen pripovedoval Grabovac. Nezadovoljni z obrambo Da je uvrstitev Jeruzalema letos nekoliko nižja od pričakovane, leži tudi v dejstvu, da so Ormožani po doseženih golih imeli osmi napad (povprečno 27,42 doseženih zadetkov na tekmo), po prejetih golih pa šele dvanajsto obrambo lige (29,88 prejetih zadetkov na tekmo). »Včasih nam statistika ne pove veliko, v tokratnem našem primeru pa je zelo zgovorna. Z napadom smo do neke mere lahko zadovoljni, z obrambo pa vsekakor ne. Skozi celotno sezono smo se iskali z igro v obrambi. Odigrali smo nekaj odličnih tekem, a na žalost več slabih in tudi to je razlog za le 10. mesto. Preizkusili smo kar nekaj obrambnih različic, vse z namenom, da bi dvignili nivo agresivnosti na čim višji nivo. Žal se nam ni izšlo po načrtih in za prihodnjo sezono bo v prvi vrsti treba zelo dobro uigrati obrambo. Če nam to uspe, bo rezultat takoj boljši. Ekipa bo doživela nekaj sprememb, po devetnajstih letih bo zaigrala brez kapetana Bojana Čudiča, kar bo po mojem za ekipo največji šok. Verjamem pa, da imamo v svojih vrstah kar nekaj igralcev, ki bodo počasi začeli prevzemati dirigentsko palico v svoje roke in bodo na čim manj boleč način zamenjali legendo ormoškega in slovenskega rokometa. V prvi vrsti bo treba najti odličnega izvajalca sedemmetrovk, ampak tu že imamo v mislih enega izmed novih obrazov, ki prihajajo oz. se vračajo na Hardek,« je povedal trener Saša Prapotnik. Zagotovo je imel ormoški strateg v mislih Gala Cirarja, ki se vrača v Ormož iz Trebnjega in bo zasedel mesto na desnem krilu. Iz Varaždina v Ormož prihaja Sebastijan Vincek, iz Velike Nedelje se s posoje vrača MVP 2. lige Aljoša Munda, ki je minulo sezono naredil največji preskok med mladimi jeruzalemčki. V ekipo se po poškodbi vrača vratar Aleš Zemljič, ki bo skupaj s Tomislavom Balentom in Alenom Skledarjem tvoril vratarski trojec. V vrste Velike Nedelje se z namenom nabiranja prepotrebnih izkušenj seli 19-letni talentirani hrvaški vratar Dorian Lesjak. Od kluba se je poslovil Tinček Hebar, ki odhaja v vrste Gorenja, ostalih večjih odhodov iz kluba pa za zdaj ni. V ormoškem klubu so tako zadovoljni s sezono 2021/22, a rezerv je še vedno veliko. »Vedno je lahko boljše. Zavedamo se, da je še polno prostora za napredovanje na vseh klubskih področjih. Verjamem, da klub še lahko napreduje, seveda ob pomoči lokalnega okolja. Še naprej bomo vztrajali, da ekipo gradimo s fanti iz domačega inkubatorja ter mladimi talentiranimi igralci iz naše bližine. Tako bo še vedno velik poudarek na delu z mladimi. Že čez nekaj časa nas v Ormožu čaka mednarodni turnir za mlade, kjer bodo sodelovale ekipe iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Za začetek nove sezone pa nas ob koncu avgusta čaka 24. poletni rokometni tabor v Poreču na Hrvaškem. Septembra se bodo naše tri selekcije 2006/07, 2008/09 in 2010/11 podale na mednarodni turnir v Sarajevo. Trudimo se na vso moč in upamo, da bomo za vložen čas in trud tudi nagrajeni,« je še zaključil predsednik rokometašev Jeruzalema Grabovac. Uroš Krstič Štajerski TEDNIK petek, 10. 6. 2022 Šport, šport mladih 14 Futsal z FC Hiša daril Ptuj Ručna končal igralsko kariero, Gajser prvič v tujino Ekipa FC Hiša daril Ptuj je v letošnji sezoni stopila korak naprej glede na lansko sezono. V pokalnem tekmovanju se je na zaključnem turnirju najboljše četverice uvrstila v finale, kjer jo je ugnala zasedba Dobovca, v državnem prvenstvu pa je v končnici osvojila končno 3. mesto. Po zadnji tekmi v Vrhniki je slovo od igralne kariere naznanil Borut Ručna, eden najboljši klubskih igralcev v zgodovini Slovenije in zadnji dve leti nepogrešljiv član ptujske zasedbe. „Vsaka zgodba se enkrat konča in tudi moja zgodba v futsalu se je zaključila. Po 15 sezonah v futsalu in ogromno odigranih tekmah lahko rečem, da mi je futsal v življenju ogromno dal. Bilo je veliko res lepih trenutkov, pa tudi nekaj grenkih, ampak na te se hitro pozabi. Na tej poti sem spoznal, da v futsalu ne štejejo samo naslovi in goli, ampak tudi prijateljstva in poznanstva, ki ostanejo za vedno. Na tem mestu bi se zahvalil vsem Foto: Črtomir Goznik Tilen Gajser bo dres FC Hiša daril Ptuj zamenjal za Futsal Minerva. soigralcem in trenerjem, s katerimi sem igral in sodeloval, saj so oni 'krivi', da sem postal takšen igralec in oseba. Prav tako se zahvaljujem vsem klubom v moji karieri, KMN Oplast, KMN Puntar, FC Litiji in Odločila je zadnja tekma dvojic petek z 10. junija 2022 FC Ptuj ter vsem, ki pomagajo, da takšni klubi sploh obstajajo,“ je dejal Ručna. Po Ručni bo ptujskega prvoligaša zapustil še en pomembni člen zasedbe, Tilen Gajser. 21-letni Mariborčan je kariero začel v Mariboru, zadnja tri leta pa je bil eden najboljših igralcev ekipe FC Hiša daril Ptuj. Naslednja postaja na njegovi profesionalni poti je izjemno zanimiva, namreč Švica, oz. klub Futsal Minerva iz Berna. Gre za petkratnega zaporednega prvaka Švice, v zadnji sezoni so npr. na 18 tekmah rednega dele sezone zmagali na 17 tekmah in enkrat remizirali. Ekipa je zelo nacionalno pestra, veliko je Portugalcev, ob tem pa so med tujci še Italijan, Brazilec, Srb in Francoz. Zdaj tudi Slovenec ... Ljubljane. Ptujski klub so zastopali Filip Jeff Planinšek, Tilen Kovačič, Žiga Kovačič, Blaž Bezjak, Toni Hazdovac in Henri Jeremy Gschwendtner. Varovanci trenerja Luka Hazdovca so v skupini vknjižili dve zmagi in en poraz, s tem pa so zasedli 2. mesto za ŽTK Maribor. Odločilna tekma za 2. mesto z ekipo Branik Maribor je bila odigrana v Termah Ptuj, postregla pa je z izjemno dramatičnim razpletom. Po igrah posameznikov je bil izid 3:2 za domačine, gostje pa so to prednost izničili v prvi tekmi dejal Gajser. Gajser je v dresu slovenske članske reprezentance zbral 15 nastopov, prvega že leta 2018. Za reprezentanco U21 je nastopil na sedmih tekmah (dosegel je štiri gole), v reprezentanci do 19 let pa je zbral kar 25 nastopov (dosegel je 16 golov). JM dvojic. O zmagovalcu je tako odločal zadnji dvoboj dvojic, ki je postregel z izenačeno končnico, na koncu pa sta domačina Tilen Kovač in Toni Hazdovac ugnala mariborska tekmeca Eneja Berghausa in Miha Veličkega z rezultatom 6:2, 7:6(6). Ptujčani se bodo v četrtfinalu pomerili z ekipo SPIN Medvode, v primeru zmage pa se bodo v polfinalu pomerili z zmagovalno ekipo skupine A TD Slovan. Kikboks z Tekma za svetovni pokal Tilen Repina zmagovalec tekme svetovnega pokala Končnica, četrtfinale: TK Terme Ptuj (2B) – Spin Medvode (3A) Triglav Kranj (2A) – Branik Maribor (3B) Polfinale: ŽTK Maribor – 2A/3B TD Slovan – 2B/3A Ekipa TK Terme Ptuj je v skupinskem delu zabeležila dve zmagi in poraz. Šolski šport z Nogomet, učenci OŠ Ljudski vrt v finalu boljša od OŠ Juršinci škega območja – sta se z zmagama v polfinalu v finale uvrstili ekipi OŠ Ljudski vrt in OŠ Juršinci. Uspešnejši so bili mladi Ptujčani, ki so z zmago osvojili prestižni naslov območnih prvakov. Tekmovanje se na tej stopnji konča. Rezultati, polfinale: OŠ Juršinci – OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava 4:1, OŠ Anice Černejeve Makole – OŠ Ljudski vrt 0:4; tekma za 3. mesto: OŠ Antona JM Ingoliča Sp. Polskava – OŠ Anice Černejeve Makole 5:2; tekma za 1. mesto: OŠ Juršinci – OŠ Ljudski vrt 1:2. Vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt 2. OŠ Juršinci 3. OŠ A. Ingoliča Sp. Polskava 4. OŠ Anice Černejeve Makole Foto: Franc Slodnjak Tilen Repina – zmagovalec tekme svetovnega pokala na Madžarskem V Budimpešti je konec tedna potekala tekma za svetovni pokal WAKO kikboks organizacije, ki je postala polnopravna članica Mednarodnega olimpijskega komiteja. Na tekmovanju je sodelovalo 3143 tekmovalcev iz 39 držav, med njimi tudi razširjena reprezentanca Slovenije. Vodil jo je predsednik slovenske kikboks zveze Vladimir Sitar. V Budimpešti so tokrat iz Kluba borilnih veščin Ptuj nastopali Larisa Vidovič, Taja Šibila, Doris Šulek in Tilen Repina. Vsa tri dekleta so osvojila 5. mesto, Tilen Repina pa je postal zmagovalec tekme svetovnega pokala! Point fighting Skupinski del, rezultati TK Terme Ptuj: 1. krog: LTA – TK Terme Ptuj 0:7; 2. krog: ŽRK Maribor – TK Terme Ptuj 6:1; 3. krog: TK Terme Ptuj – Branik Maribor 4:3. Vrstni red, skupina B: 1. ŽTK Maribor, 2. TK Terme Ptuj, 3. Branik Maribor, 4. LTA. Vrstni red, skupina A: 1. TD Slovan, 2. Triglav Kranj, 3. Spin Medvode, 4. Brežice. V začetku junija je v športni dvorani OŠ Juršinci v organizaciji Zavoda za šport Ptuj potekal zaključni območni turnir v nogometu za učence letnika 2009 in mlajše. V konkurenci štirih ekip – po dveh iz ptujskega in bistri- stran 14 „Zelo sem vesel tega izziva! Prvič bom zaigral izven domače lige, tako da se zelo veselim novih ljudi in novih izkušenj. Potrudil se bom in upam, da se pokažem v najboljši luči,“ je Tenis z Člansko ekipno DP Ob koncu maja in v začetku junija je potekal redni del ekipnega ligaškega tekmovanja v 1. državni ligi. V dveh skupinah je nastopilo osem ekip, zasedba TK Terme Ptuj je nastopala v skupini B, skupaj z ŽTK Maribor, TK Branik Maribor in LTA iz COLOR CMYK V disciplini POINT FIGHTING so vsi člani KBV Ptuj izgubili v četrtfinalu, že v boju za medalje. Dekleta so tekmovala med starejšimi kadetinjami, Doris Šulek je v kategoriji do 60 kg izgubila proti Terezi Pekrul iz Nemčije, Taja Šibila v kategoriji nad 65 kg proti Anni Sira Mahre iz Norveške, Larisa Vidovič pa v kategoriji do 60 kg proti Lugini Vrella iz Nemčije. Ptujska dekleta niso razočarala, a so morala priznati poraz proti boljšim tekmicam. Tilen Repina je med mladinci v kategoriji do 79 kg v prvem krogu premagal Yildiza Semiha iz Nemčije, v četrtfinalu pa je za tri točke izgubil proti Noelu Salzburgerju iz Avstrije in tako osvojil 5. mesto. Light kontakt Tilen Repina je zablestel v disciplini light kontakt, kjer v kategoriji mladincev do 79 kg postal zmagovalec tekme svetovnega pokala. Tilen se je kot eden izmed dveh nosilcev prebil v polfinale, kjer je premagal Angela Vasileva iz Bolgarije. V finalu ga je čakal izvrstni Paul Daniel Aitcheson iz Anglije. Tilen je odločno začel in si že v prvi minuti borbe zagotovil rahlo prednost, ki jo je zadržal do konca prve runde. V drugi rundi je nekoliko popustil, tako da se mu je Anglež po točkah precej približal. V zadnji minuti borbe je Tilen spet izvrstno vodil borbo in na koncu zmagal s soglasno sodniško odločitvijo s 3:0. Tokrat so na tekmovanju sodili tudi ptujski mednarodni sodniki Edvard Štegar, Mateja Erlač in Aleš Skledar. Ptujčani so se zelo zadovoljni vrnili iz Madžarske in so v mislih že na naslednjih tekmah. Franc Slodnjak Judo z Pokal Krško 2022 Medalji za Frankovo in Vidovičevo Krško je v soboto gostilo tekmovanje za slovenski pokal v judu – Pokala Krškega 2022. Udeležilo se ga je 172 mladih športnikov iz 24 klubov iz Slovenije in Hrvaške. Tekmovanja sta se udeležili tudi tekmovalki Judo kluba Drava Ptuj Aneja Vidovič in Maruša Frank – obe sta nastopali v kategoriji U-14 in dosegli lepa rezultata. UR Aneja Vidovič, ki tekmuje v kategoriji do 48 kg, je po uvodnem porazu proti Katarini Zajc iz ljubljanske Olimpije v popravnih borbah premagala predstavnico Hrvaške Ano Vito Šlatko in si tako priborila 3. mesto. Maruša Frank je dosegla 2. mesto v kategoriji do 57 kg in si je priborila nove točke v borbi za najvišje uvrstitve v absolutni konkurenci med starejšimi dekleti. Premagala je Elino Medič iz Bežigrada in Ulo Stražiščar iz ljubljanskega Polyteama, v borbi za prvo mesto pa je tokrat zabeležila poraz proti Maši Brank Kraševec iz ljubljanskega Tatamija. Velja še omeniti, da je tokrat prvič nastopila v višji težnostni kategoriji. Zmagi za mlada gorišniška judoista Foto: Črtomir Goznik Območni prvaki so postali člani ekipe OŠ Ljudski vrt. Foto: Črtomir Goznik Drugo mesto so osvojili člani domače ekipe OŠ Juršinci. Foto: arhiv JK Drava Ptuj Uspešni mladi ptujski judoistki V starostni kategoriji U-10 je imel na tekmovanju v Krškem tri svoje predstavnike Judo kluba Gorišnica. Zmag sta se v svojih kategorijah veselila Liam Abiola Fajfarič Afuwape (G4) in Patrik Vinkovič (G5), medtem ko je Tim Hercog (G3) zasedel 5. mesto. David Breznik Štajerski TEDNIK petek, 10. 6. 2022 15 Golf z 30 let Golf kluba Ptuj Športni napovednik Ptujski golfisti s turnirjema obeležili jubilej Mali nogomet z 21. Sandijev memorial Konec tedna bo izveden 21. Sandijev memorial v malem nogometu, za katerega so organizatorji iz KMN Vitomarci tudi letos pripravili bogat spored. Celotno dogajanje se je na igrišču pri OŠ Vitomarci začelo že v sredo, pester program pa bo zaznamoval celoten konec tedna. Spored: - petek, 10. junij, ob 18.00: v sklopu otvoritvenih revijalnih tekem bo na sporedu prijateljski triangel veteranskih ekip KMN Vitomarci, KMN Poetovio in KMN Litija v spomin na Jožeta Bračka in Silvestra Kornika; - ob 18.30: članski turnir za prehodni pokal 21. Sandijev memorial (skupinski del); - sobota, 11. junij, ob 20.00: članski turnir (dve skupini predtekmovanja in finalni del) s finalom ob 24.00 in ognjemetom. Prireditev bo izvedena ob vsakem vremenu, ob igrišču bo postavljen tudi prireditveni šotor. Nagradni sklad članskega turnirja znaša 3.000 €, bogate nagrade čakajo tudi najboljšega igralca, strelca, vratarja in peterko turnirja. se je skozi leta razvijal in danes ima 350 aktivnih članov. Naši člani nastopajo v vseh tekmovanjih pod okriljem Golf zveze Slovenije. Tudi sami pa na našem golf igrišču na Ptuju redno prirejamo vrsto medklubskih in klubskih srečanj.« Začetki golfa v Kidričevem, nadaljevanje na Ptuju Leta 1992 so Danilo Toplek, Marjan Berlič, Hugo Kuhar, Franc Dežman, Zlatko Špoljar, Jože Matjašič, Ferdinand Veingerl, Branko Resnik, Vilko Pešec in Andrej Koter ustanovili Golf klub Ptuj. Leto po ustanovitvi kluba so v Kidričevem na pomožnem nogometnem igrišču uredili vadbišče s provizoričnim igriščem (dve zelenici in tri udarjališča, kar je pomenilo šest lukenj, op. a.). Prirejali so golf tečaje in v relativno kratkem obdobju so pridobili približno 200 članov. To je bil impulz, da je v našem okolju precejšnje zanimanje za golf in sledila je ena izmed najpomembnejših stvari v zgodovini Golf kluba Ptuj – gradnja igrišča za golf na Ptuju. Mladi dopolnili jubilej z lepimi uspehi V Kranjski Gori je bilo v soboto in nedeljo državno prvenstvo v golfu za mlajše starostne kategorije. Najmlajši člani Golf kluba Ptuj so z zelo dobrimi rezultati in osvojenimi šestimi medaljami klubu podarili najlepšo čestitko ob 30-letnici delovanja. V kategoriji dečkov U14 je Tine Lah Mršek zasedel 2. mesto, medtem ko je v kategoriji deklic U14 Teja Stergar zasedla 3. mesto. Naslov državnega prvaka si je v kategoriji dečkov U10 priigral Brin Svit Vuk. Prvi dve mesti sta šli na Ptuj med deklicami U10, saj je bila prva Iva Irgolič in druga Lejla Irgolič. Med dečki U8 je 2. mesto zasedel Val Vid Vuk. Vsi ti rezultati kažejo, da imajo v Golf klubu Ptuj nadarjeno novo generacijo, ki bodo morda spisali še bolj uspešno prihodnost ptujskega golfa. Nogomet z Zaključna prireditev MNZ Ptuj MNZ Ptuj tradicionalno prireja zaključno prireditev, na kateri podelijo pokale in priznanja najboljšim v ligah pod njihovim okriljem. Letos bo v petek, 10. 6., od 17. ure naprej potekala v Bukovcih. Najprej bosta odigrani revijalni tekmi selekcij U-12 in U-13 ter med sodniki/delegati in trenerji, temu pa sledi slovesna podelitev nagrad. 50 let Športnega društva Grajena Foto: DB Predstavnik Golf zveze Slovenije Marko Rajšter je predsednici Golf kluba Ptuj Sabini Markoli predal plaketo. To izredno lepo igrišče so uradno odprli 25. maja 1999. Predsednica ptujskega kluba Sabina Markoli o pomenu igrišča pove: „Odprtje Golf igrišča Ptuj je pomenilo dodaten zagon za ta šport. Za vse nas, ki imamo radi ta šport in to igro, je bilo vse veliko lažje, saj smo dobili igrišče v naši neposredni bližini. Kot klub, ki ima tu svoje domicilno igrišče, si želimo, da igrišče ostane v dobri kondiciji še vrsto let.« Golf igrišče Ptuj je v lasti družbe Golf Invest, ki igrišče tudi upravlja. Na njem redno trenirajo in tekmujejo člani Golf kluba Ptuj. Ti so skozi tri desetletja dosegli številne odmevne rezultate na domačih in mednaro- Footgolf z Turnir na Slovaškem Dejan Novak najboljši izmed Slovencev V Bratislavi je pod imenom Slovakia Open 2022 potekal prvi letošnji evropski turnir najvišjega ranga Major FIFG 1000. Na njem je nastopilo več kot 300 najboljših igralcev iz celega sveta. Najboljši izmed 16 nastopajočih Slovencev na Slovaškem je bil Ptujčan Dejan Novak. Iz FG Ptuj so nastopali še Iztok Ogrizek, Ian Emeršič, Jure Pignar, Boštjan Pek, stran 15 Šport, rekreacija petek z 10. junija 2022 Konec tedna je bil v znamenju 30-letnice delovanja Golf kluba Ptuj. Ob tem jubileju so na Golf igrišču Ptuj pripravili dva ločena turnirja: v soboto družabni turnir „texas scramble“, v nedeljo pa še posamični „stableford“ tekmovalni turnir. Na njem je igralo 41 golfistov, prvega mesta se je pri moških veselil Bojan Raušl, pri ženskah pa Sabina Markoli (oba Golf klub Ptuj). Na sobotnem je zmagala skupina golfistov iz Slovenske Bistrice, člani zmagovalne ekipe so bili Mladen Jug, Matic Štrbelj, Mirko Stegne in Anica Stegne. Pred sobotnim turnirjem je imela predsednica Golf kluba Ptuj Sabina Markoli krajši nagovor, predstavnik Golf zveze Slovenije Marko Rajšter pa je klubu ob 30-letnici uspešnega delovanja predal plaketo Golf zveze Slovenije. Markolijeva je ob jubileju povedala: „Vesela in zadovoljna sem, da klub zelo uspešno deluje že 30 let. Bili smo prvi klub v vzhodni polovici Slovenije in v tem času smo veliko naredili za razvoj golfa v Sloveniji. S tem lepim in zdravim športom smo v tem času seznanili veliko ljudi. Klub COLOR CMYK Damijan Turk, Dalen Dabič Simonič in Milan Kristovič. V TOP 100 pet naših Glede na dejstvo, da se pri nas državno prvenstvo še ni začelo (načrtovani prvi turnir v Radencih je bil prestavljeno zaradi močnega dežja), v drugih državah pa so že na polovi- ci, so imeli ti tekmovalci kar veliko prednost. Med Top 100 igralce, ki so prejeli točke za svetovni pokal, so se izmed Slovencev uvrstili Dejan Novak (FG Ptuj, rezultat 0, 40. mesto), Damijan Kaučič (FG Pomurje, +3, 59. mesto), Ian Emeršič (FG Ptuj, +6, 71. mesto), Nik Kolar (FG Pomurje, +8, 81. mesto) in Dalen Simonič Dabič (FG Ptuj, +9, 90. mesto). dnih tekmovanjih. Najboljši igralci so bili Matjaž Gojčič, Franc Gojčič, Dejan Štefančič, Enej Šarkanj, Tajda Šarkanj, Slavka Gojčič, Marija Toplak in Sabina Markoli. Trenutno so najboljši igralci Jan Hriberrnik, Jure Vasle, Tom Li Dobnik in Jan Luka Šamec. Nekatere od njih je učil in treniral Adam Osmančevič, ki je v Golf klubu Ptuj ob naštetih vzgojil in ustvaril še številne odlične igralce golfa. Ob njem so skozi 30 let delovanja Golf kluba Ptuj pustili neizbrisen pečat s svojim delom tudi predsedniki kluba, ki so bili Danilo Toplek, Franc Gojčič, Marko Vončina in Sabina Markoli. David Breznik »Tekma je bila izjemno naporna, saj je bilo igrišče zahtevno in zelo raznoliko. Z rezultatom sem delno zadovoljen, saj sem glede na izjemno konkurenco osnovni cilj izpolnil. Pozna se, da v nogah še nimamo pravega tekmovalnega ritma, saj se sezona pri nas praktično še ni začela, zagotovo pa bo boljše že na Ptuju, ko nas čaka največji zalogaj pri nas, Slovenia Open. Slovaška mi ostaja v lepem spominu,« je po tekmi v Bratislavi dejal Dejan Novak. Pri seniorjih +45 sta si 28. in 29. mesto razdelila Milan Kristovič (FG Ptuj) in Peter Dirbek (FG Sport club M, oba +11). Pri seniorjih +55 je Nani Franc Matjašič (FG Sport club M) tekmovanje končal na 8. mestu z rezultatom +18 in je samo tri točke zaostal za stopničkami. V moški konkurenci je slavil Madžar Bence Bacskai (večkratni udeleženec tekem na Ptuju), drugi je bil Čeh Josef Nemec, tretji pa aktualni svetovni prvak, Anglež Benjamin Clarke. V soboto bodo v Grajeni praznovali 50-letnico tamkajšnjega športnega društva. Ob jubileju pripravljajo med 9.30 in 14.00 tekme Grajene in Gorišnice selekcij U-7, U-9, U-11, U-13 in U-15, med 14.00 in 16.00 bo uradni del prireditve z nastopajočimi, ob 17.00 pa sledi prijateljska tekma članskih ekip NK Grajena ANpro in prvoligaša iz Murske Sobote – NŠ Mura. Sledil bo družabni del prireditve. Karting z V Slovenji vasi dirka za državo prvenstvo AMD Ptuj v nedeljo, 12. 6., v Slovenji vasi organizira drugo letošnjo dirko za državno prvenstvo v kartingu in pokal Sportstil. V petek in soboto bodo na sporedu prosti treningi, v nedeljo pa dirke v konkurenci. Prva dirka se bo začela ob 9.00, druga ob 11.00, tretja pa ob 14.00. Kolesarstvo z V četrtek bo dirka Po Sloveniji obiskala Ptuj Med 15. in 18. junijem bo na naših cestah potekala 28. dirka Po Sloveniji. Izjemen športni dogodek bo moč v četrtek, 16. 6. 2022, v živo spremljati tudi na Ptuju, kjer bo start druge etape. Številni najboljši kolesarji sveta, med drugim tudi naši šampioni Tadej Pogačar, Matej Mohorič in Jan Tratnik, se bodo najprej ob 11.00 podali na pot po nevtralnem krogu, nato bodo z letečim startom odkolesarili proti Rogaški Slatini. Nevtralni krog: parkirišče pod gradom, Muzejski trg, Cafova ulica, Dravska ulica, Minoritski trg, Krempljeva ulica, Mestni trg, Miklošičeva ulica, Potrčeva cesta, Volkmerjeva cesta, Maistrova ulica, Raičeva ulica. Leteči start: Potrčeva cesta, Osojnikova cesta, Slovenskogoriška cesta, Nova vas pri Ptuju ... JM, DB Fotozapis z Kolesarski poligon UR Na Ptuju čez teden dni tekma FIFG 500 Foto: Sport&Art Group M Del slovenskih predstavnikov na turnirju na igrišču Bernolakovo v Bratislavi (od leve): Milan Kristovič, Dejan Novak, Ian Emeršič, Dalen Dabič Simonič, Boštjan Pek, Damijan Turk in Nani Franc Matjašič. Šah z Kadetska liga: soliden nastop mladih Ptujčanov V organizaciji društva šahovskih mentorjev Celje in pod pokroviteljstvom Šahovske zveze Slovenije se je končala letošnja državna kadetska liga za fante in dekleta rojene leta 2006 in mlajše. Šahovsko društvo Ptuj so zastopali samo fantje. V 25. izvedbi državne kadetske šahovske lige, ki je potekala v Rogaški Slatini, je nastopilo 17 ekip iz 16 slovenskih klubov in društev. Mladi člani Šahovskega društva Ptuj Tilen Kovačec, Tom Crnjakovič, Jan Curkovič, Mihael Kukovec in Anej Levanič so v petih krogih zabeležili dve zmagi, en remi in dva poraza. Ob tem so s končnim 10. mestom obdržali uvrstitev, ki jim je pripadala po začetnem ratingu. Na ptujskem igrišču za golf bo čez dober teden dni, od 17. do 19. junija, potekal največji letošnji footgolf turnir v Sloveniji, Slovenia Open z oznako FIFG 500. Organizatorji pričakujejo približno 200 igralcev iz celotne Evrope. Pričakovano so v prvem krogu izgubili proti prvemu nosilcu iz Nove Gorice ter v zadnjem proti petemu nosilcu, ekipi iz Ljubljane. So pa remizirali proti ekipi iz Krškega ter zmagali proti ŽŠK MB Poligram 2 ter ekipi Kočevja. Naslov državnega kadetskega prvaka pri fantih je zasluženo osvojila ekipa ŠK Nova Gorica, pri dekletih pa je zmagala ekipa Celjskega ŠK. Občina Ljutomer je projekt izgradnje kolesarskega poligona prijavila na Javni razpis za sofinanciranje investicij v rekonstrukcije športnih bazenov in posodobitve ali vzpostavitve novih zunanjih športnih površin v letu 2021, ki ga je razpisalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Pri tem si je pridobila sredstva sofinanciranja v višini 22.916,66 evra. Poligon je v prostor pri Športno-izobraževalnem centru (ŠIC) v Ljutome- Vrstni red kadeti (17 ekip): 1. (1.) ŠK Nova Gorica 10 točk, 2. (2.) ŽŠK Maribor Poligram 8, 3. (5.) Tajfun ŠK Ljubljana 7, 4. (7.) ŠK Triglav Krško 7, 5. (3.) Celjski ŠK 6 … 10. (10.) ŠD Ptuj 5 točk ... Vrstni red kadetinje (7 ekip): 1. (1.) Celjski ŠK 10 točk, 2. (4. ŽŠK Maribor Poligram 6, 3. (2.) ŠD Domžale 6 točk … Silva Razlag ru umestil Zavod Aliansa iz Ljubljane, skupna vrednost del pa je znašala 70.450,64 evra. Poligon je sestavljen iz asfaltiranih grbin in zavojev, ki so med seboj ritmično povezani v krožno celoto. Namenjen je tako otrokom kot odraslim, primeren pa je za vse velikosti koles, rolke, rolerje in skiroje. Omogoča zabaven način treninga in osvajanje novih gibalnih spretnosti mladih in tudi starejših. Poligon vsebuje poleg zavojev še enojne, dvojne in trojne grbine, kar omogoča atraktivno izkušnjo za bolj izkušene uporabnike. Umeščen je na okoli 800 m2 skupne površine, od tega je voznih okoli 400 m2. Ob poligonu so urejene še dostopne potke, informativna tabla, klopi in stojala za kolesa. V sklopu ŠIC Ljutomer so v preteklosti že bili urejeni košarkarsko in nogometno igrišče ter skate park. NŠ Štajerski TEDNIK petek, 10. 6. 2022 16 COLOR CMYK Naše prireditve stran 16 petek z 10. junija 2022 8 SEZONA . PROJEKTA 32/),1$/( 6RERWDMXQLMREXUL &LW\FHQWHU&HOMH *ODVEHQLJRVW'RPHQ.XPHU 32/),1$/( 3HWHNMXQLMREXUL (XURSDUN0DULERU *ODVEHQLJRVW6HEDVWLDQ 32/),1$/( 6RERWDMXQLMREXUL 4FHQWHU3WXM *ODVEHQDJRVWD7LOHQ/RWULĀ in Metod Munda %RGLWH]QDPLLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN9VWRSMHSURVW Štajerski TEDNIK petek, 10. 6. 2022 COLOR CMYK stran 17 Ljudje in dogodki petek z 10. junija 2022 17 Haloze, Cirkulane z Po hribih se pase 25 milijonov čebel Podravje z 10 let enote Doma upokojencev v Juršincih Čebelarji so obnovili več kot 100 let star čebelnjak Največja družina v naših krajih Čebelarsko društvo Cirkulane je eno izmed tistih, ki je aktivno sodelovalo pri urejanju Parka etnografske dediščine. Po njihovi zaslugi je v neposredni bližini haloške cimprane hiše in hleva postavljen tudi več kot 100 let star čebelnjak. Gre za prav poseben objekt, katerega stene so po besedah predsednika Milana Kolednika pletene iz šibja, nato pa zamazane z zemljo in slamo. »Čebelnjak je prav gotovo eden izmed pomembnejših predmetov naše bogate kulturne dediščine, zato smo zelo veseli, da je lahko del parka. Čebelarjenje je ena najstarejših kmetijskih panog in je bilo zelo razširjeno tudi na območju naše občine.« Čebelnjak so našli v kraju Meje, kjer je bil popolnoma zaraščen. Kar dobrih šest ur so potrebovali, da so očistili vse grmovje in zemljo ter se prebili do njega. Bil je v precej slabem stanju, vendar so se kljub temu odločili, da ga bodo skušali ohraniti. Prepeljali so ga na novo lokacijo in ga v nekaj mesecih v celoti obnovili. Pri prenovi so bili izjemno uspešni, saj jim je uspelo v celoti ohraniti njegovo prvotno podobo. Želja Kolednika je, da bi vanj kmalu naselili tudi čebele, Dom upokojencev Ptuj deluje na petih lokacijah, letos bodo odprli svojo šesto v Žabjaku. Med novejšimi enotami je tista v Juršincih, na idilični lokaciji sredi Slovenskih goric, ki je prejšnji teden praznovala deset let delovanja. Čeprav se zdi, kot bi jo odprli šele pred kratkim, je bila v tem času dom mnogih stanovalcev. Trenutno jih tam stanuje 144, zanje pa skrbi 72 zaposlenih. saj bi to lahko bil res izjemen učni čebelnjak. Na OŠ Cirkulane-Zavrč namreč že vrsto let uspešno deluje čebelarski krožek pod vodstvom Janez Jurgeca in Edija Hojnika. Za praktično delo sicer uporabljajo čebelnjak pri cerkvi Svete Ane, ki pa je tako od cirkulanske kot završke šole precej oddaljen. »Moja želja je, da bi čim prej v parku zaživel učni čebelnjak, to je bil tudi eden izmed razlogov, da smo se lotili tako zahtevnega projekta. V obnovo smo namreč vložili 169 ur prostovoljFoto: ČG Medgeneracijsko druženje ima številne pozitivne učinke, otroci so s svojimi nastopi navdušili. Foto: EK Šest članov Čebelarskega društva Cirkulane je v obnovo vložilo 169 delovnih ur. Foto: EK Predsednik Milan Kolednik ob starem čebelnjaku Letošnja letina bo nadpovprečna Milan Kolednik je predsednik Čebelarskega društva Cirkulane že tretji mandat. S čebelarjenjem se skupaj z ženo ukvarja že skoraj 40 let. Čebelar je bil tudi njegov dedek, zato mu je bila ljubezen do čebel položena v zibelko. Že kot otrok si je želel svoj čebelnjak, kar je kasneje tudi uresničil. Delo s čebelami ga namreč izjemno veseli. Trenutno ima v domačem čebelnjaku 20 čebeljih družin. V zadnjih petih letih so bile letine v Halozah zaradi pozebe izjemno slabe, nekateri čebelarji sploh niso točili medu. Letos pa haloški čebelarji pričakujejo eno izmed boljših letin v zadnjem obdobju. Pri tehtanju jim je v veliko pomoč tudi društvena tehtnica, ki so jo kupili lani. nega dela,« je izpostavil Kolednik. Kot so sporočili z občine Cirkulane, bodo v prihodnje razmislili, kako to idejo tudi uresničiti na način, da bodo zadostili vsem varnostnim ukrepom, hkrati pa obiskovalcem ponudili možnost, da se pobliže spoznajo s čebelarjenjem. V Cirkulanah med 500 in 600 čebeljih družin Čebelarsko društvo je bilo sicer ustanovljeno leta 2010. Kot se spominja Kolednik, so imeli cirkulanski čebelarji že vrsto let željo, da bi ustanovili svoje društvo. Predvsem z namenom vzpostavitve evidence čebelarjev, pa tudi izobraževanja, druženja in izmenjave dobrih praks. Trenutno je v društvo včlanjenih 52 članov in članic, od tega je aktivnih čebelarjev 30. Po oceni Kolednika je skupno v občini Cirkulane med 500 in 600 čebeljih družin, kar je okoli 25 milijonov čebel (v eni družini je v tem času okoli 50.000 čebel). Pridelujejo štiri vrste medu: cvetličnega, akacijevega, kostanjevega in lipovega. Zaradi vinogradništva so na področju Cirkulan paše nekoliko slabše kot drugod, kar pa se v zadnjih letih spreminja. Vinogradi se krčijo, površine zaraščajo, kar pomeni, da imajo čebele veliko večje površine za nabiranje medu. Za en kilogram morajo namreč čebele obleteti kar štiri milijone cvetov. Največ težav v zadnjem času povzročajo pozebe in pa škropljenje s pesticidi sredi belega dne. Estera Korošec Hajdina z Županov sprejem za nagrajence AVP Skrbijo za prometno varnost Župan občine Hajdina Stanislav Glažar je priredil sprejem za nagrajence Agencije za varnost prometa (AVP) s hajdinske občine. To so Slavko Burjan, prejel je svečano listino AVP, Karl Svenšek, ki mu je bil dodeljen zlati znak, Andrej Petek je prejemnik srebrnega znaka in Marjan Rozman bronastega. Vsi so člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP), ki je po besedah župana Glažarja izjemno aktiven. Učinkovitost njegovega dela se kaže v ugodni prometnovarnostni statistiki. „Podatki o trendih v cestnem prometu, ki nam jih posredujejo policisti in redarji, kažejo, da je bilo pri nas v preteklosti izjemno malo prometnih nesreč z zares skromnim številom poškodovanih. Menim, da k ugodnemu rezultatu prispeva redno in vestno vzdrževanje občinskih in državnih cest na območju občine, pa tudi delo v preventivi, ki ga opravlja SPVCP,“ je ponosno povedal Glažar, ki je zadovoljen, da so v njihovo občino prišla kar štiri priznanja AVP. „Rezultati dela SPVCP, ki ga vodi podžupan Slavko Burjan, in ugodni trendi varnosti na cestah niso naključni, temveč rezultat zavzetega dela. Na regijskih in državnih sestankih s področja varnosti v prometu ugotavljajo, da je naša Prejšnji četrtek je bil za stanovalce, njihove svojce in zaposlene v juršinski enoti zelo slavnosten dan. Sočasno z deseto obletnico odprtja enote so obeležili še prvo leto vselitve stanovalcev v novozgrajeni prizidek, ki je domske kapacitete konkretno povečal in pomladil. Foto: ČG V Juršincih trenutno stanuje 144 stanovalcev. Slovesnost so sklenili s prijetnim piknikom. »Skozi vsa ta leta smo se drug od drugega učili, skupaj rastli, stkali prijateljstva in navsezadnje oblikovali skupnost, ki ji lahko rečemo tudi družina. Minula leta so polna lepih trenutkov, pa tudi kakšnih bridkih, ki so bili preizkušnja, iz katere smo se naučili kaj novega. Predvsem zadnja leta so bila za vse nas velik izziv, ne samo, da se je dom povečal, spopasti smo se morali tudi z epidemiološkimi ukrepi,« je ob tej priložnosti dejala Metka Bolcar, vodja enote Juršinci, in poudarila, da se v njej tako stanovalci kot zaposleni počutijo zelo dobro. V vseh petih enotah ptujskega doma upokojencev je trenutno 483 zaposlenih in 813 stanovalcev. »Smo največja družina,« je dejala Vesna Šiplič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj. Zadnje so bile zgrajene enote v Kidričevem, Juršincih in Kopru, izjemno pa so veseli, da je končno stekla tudi gradnja v Žabjaku. Foto: ČG Foto: MZ Nagrajenci AVP v družbi župana Stanislava Glažarja, direktorice občinske uprave Lidije Terbulec in podžupana Franca Krajnca občina ena tistih, ki za to področje vzorno skrbi. Seveda nas tudi v prihodnje čakajo naloge in obveznosti, da bomo trende, kakršni so, ohranili ali še izboljšali.“ Slavko Burjan je dejal, da aktivnosti SPVCP izvajajo skozi vse leto: »Zelo dobro sodelujemo z osnovno šolo, ob začetku šolskega leta smo prisotni ob prehodih za pešce, vključili smo se v dejavnosti ob tednih mobilnosti, ko učenci namesto z avtobusom v šolo hodijo peš. Sodelujemo na različnih delavnicah in izobraževanjih s področja prometne vzgoje. Opravljamo tudi terenske oglede prometne infrastrukture in izdelamo načrt predvidenih vlaganj oziroma predlog vzdrževanja. Naša ekipa je kar aktivna, delo so prepoznali tudi v Ljubljani na AVP, kar priča o tem, da smo v preteklosti res nekaj naredili. Vsekakor so prejeta odlikovanja tudi spodbuda za delo v prihodnje.« MZ Pevska skupina enote Juršinci pod vodstvom Vesne Kukovec Kulturni program tokratnega slavnostnega dogodka so obeležili nastopi pevske skupine, ki deluje v juršinski enoti, Ljudskih pevk KUD dr. Antona Slodnjak Juršinci, skupine KARAVN`S, nastopili pa so tudi otroci iz vrtca in OŠ Juršinci. Njihov izjemno simpatičen in prisrčen nastop je dal dogodku posebno noto, medgeneracijsko druženje ima zmeraj pozitivne učinke tako za otroke kot starostnike. V čast obletnice so pripravili tudi razstavo izdelkov stanovalcev. Prijeten dan, v katerem so skušali strniti vsaj delček dogodkov zadnjih desetih let, so sklenili s piknikom in druženjem na prostem, ki so se ga udeležili tudi številni svojci stanovalcev. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 10. 6. 2022 COLOR CMYK stran 18 Ljudje in dogodki 18 petek z 10. junija 2022 Majšperk z Občinska gasilska orientacija 2022 Cirkulane z Z osrednje proslave ob 15. občinskem prazniku Gasilska mladina – temelj za prihodnost Častni občan je župnik Emil Drev Zemljevid in kompas sta bila tokrat osrednja pripomočka mladih gasilcev, ki so se v znanju iz orientacije in gasilstva pomerili na tekmovanju v gasilski orientaciji v Medvedcah. Sodelovalo je 51 ekip iz treh gasilskih zvez Majšperk, Slovenska Bistrica in Videm. Cirkulančani so se minulo soboto zbrali na osrednji proslavi ob 15. občinskem prazniku v Športni dvorani. V bogatem kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Cirkulane-Zavrč in Folklorna skupina Cirkulane. Za svečanost so poskrbeli praporščaki, dogodek pa se je začel s slovensko himno. Foto: Mojca Vtič Pionirke iz PGD Tržec Kim, Ota, Iva ter mentor Marko Najmlajši sodelujoči so bili gasilski pionirji in pionirke, PGD Tržec pa so v tej kategoriji zastopale Kim, Iva in Ota. Društvu so se bojda pridružile zaradi tradicije in ker so rade gasilke. Vadijo vsaj enkrat tedensko, po besedah mentorja Marka pa so zelo pridne. Zanje je ponosno navijala tudi mamica sedemletne Ote. »Gasilstvo je skupna točka otrokom v naši ulici in lepo je, ko se zvečer otroci zberejo in gredo skupaj na gasilske vaje,« je dejala. In skozi igro oz. gasilska tekmovanja otroci in tudi najstniki usvajajo vrednote gasilstva: sodelovanje, predanost, pripravljenost pomagati drugim. »Skozi igro jih skušamo pripraviti tudi za nadaljnje delo v gasilskem društvu, kajti mladi predstavljajo prihodnost društva, in kot je dejal naš župan, če društvo nima korenin, potem tako kot drevo tudi društvo ne raste. Zato je delo z mladino izjemnega pomena,« je povedal Matjaž Klasinc, vodja mladine pri Gasilski zvezi Videm in PGD Sela. Klasinčevim besedam je pritrdila tudi vodja gasilske mladine pri GZ Majšperk in PGD Majšperk – Breg Laura Fišer, ki v društvu na tekmovanja v orientaciji ter kvizu pripravlja več deset otrok. »Gasilske vaje so za otroke druženje, vendar pa od njih zahtevajo tudi delo, disciplino in sodelovanje z ekipo oz. drugimi otroki. In glede na odločnost otrok in pripravljenost, da pridejo na vaje, prihodnost gasilstva na Bregu ni vprašljiva.« V PGD Majšperk – Breg, ki šteje okrog 120 članov, je včlanjenih nekaj manj kot 40 pionirjev in mladincev, na tekmovanju v Medvedcah jih je sodelovala več kot polovica. Slavnostna govornica je bila županja Antonija Žumbar, ki je v svojem nagovoru izpostavila številne realizirane projekte. Med drugim je povedala, da je občina v 15 letih samostojnega delovanja dosegla pomembne in hitrejše premike, predvsem na področju infrastrukture in gradnje javnih objektov. Zahvalila se je vsem občanom in občankam, ki so aktivni na področjih javnega in društvenega življenja. Najzaslužnejšim so, kot že tradicionalno, podelili nagrade in priznanja občine. Letos je prejemnik najvišjega priznanja – častni občan – Emil Drev, dolgoletni župnik pri sv. Barbari v Cirkulanah. Kot je zapisano v obrazložitvi, je ta naziv prejel za požrtvovalno delo in izjemen prispevek k razvoju, prepoznavnosti ter delovanju kraja in občine. V Cirkulane je prišel že daljnega leta 1972 in tam tudi ostal vse do upokojitve pred dvema letoma. Svoj duhovniški poklic je opravljal izjemno predano in srčno, bil je tesno povezan z verniki, hkrati pa Foto: Sandi Kelc Nagrajenci ob 15. prazniku občine Cirkulane je lepo skrbel za domačo cerkev, župnišče in okolico. Poskrbel je za prenovo vseh cerkvenih objektov v župniji, dobre odnose pa je navezal tudi z lokalno skupnostjo in vsemi društvi. Zaradi slabega zdravstvenega stanja se Drev sobotne prireditve ni mogel udeležiti, zato je priznanje v njegovem imenu prevzel župnik Jože Pasičnjek. Županja Antonija Žumbar je nagradila tudi Andraža Petroviča, učenca OŠ Cirkulane, ki je na državnem tekmovanju iz matematike in angleščine prejel zlato priznanje. Učenci Teja Kolednik, Teo Črnivec in Vito Maučič so predstavili raziskovalno nalogo z naslovom Haloški Zvitorepec: nebesedna komunikacija in sporočilo v stripih Mikija Mustra (mentorica Laura Mohorko Kumer). Na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev so prejeli srebrno priznanje in kipec. Zoran Dernikovič, poveljnik Štaba civilne zaščite občine Cirkulane, je prejel srebrni znak za izjemen prispevek pri razvijanju in krepitvi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Foto: Občina Cirkulane Veselo druženje pod šotorom Plaketo občine Cirkulane je prejel svetnik Franc Milošič za dolgoletno izjemno uspešno delo na področju lokalne samouprave in društvenih dejavnosti, veliko zlato priznanje pa PGD Cirkulane ob 80-letnici delovanja. Priznanje občine je šlo v roke Stanku Fricu za izjemne uspehe na področju družbenih dejavnosti in gospodarstva. Prejemnik županjinega priznanja je Matej Žuran, in sicer zaradi njegovih prizadevanj za razvoj športne dejavnosti med mladimi. Po uradni prireditvi se je druženje nadaljevalo v prireditvenem šotoru, kjer je zbrane zabaval Petovia kvintet. Estera Korošec Trnovska vas z Prestižno priznanje za obnovo Simoničeve domačije Dediščina kot vir navdiha Slovensko konservatorsko društvo se vsako leto pokloni izjemnim dosežkom na področju konservatorstva ter ohranjanja kulturne in naravne dediščine. Foto: Mojca Vtič V Medvedcah je potekalo občinsko gasilsko tekmovanje v orientaciji treh gasilskih zvez. Regijsko tekmovanje naj bi bilo zadnji konec tedna v avgustu, lokacija še ni znana V gasilstvu ni občinskih meja GZ Majšperk je torej organizirala občinske gasilske orientacije 2022 za gasilske zveze Majšperk, Videm in Slovenska Bistrica. Tekmovanja se je udeležilo 51 ekip oz. 153 otrok. Dolgoletni gasilski sodnik, izkušeni poklicni in prostovoljni gasilec iz vrst PGD Makole Dominik Gajser je ob tej številki dejal: »Res je lepo, da se mladina tako množično udeležuje tekmovanj. To je prvi korak, da ostanejo vpeti v društvo in da nato ostanejo v gasilskih vrstah.« Pozitivni signal tega tekmovanja pa ni le število sodelujočih, temveč tudi sodelovanje med gasilskimi zvezami. »Gasilci ne poznamo občinskih in upravnih meja. Pomagamo si tako na operativni ravni kot tudi z organizacijo tekmovanj in izobraževanj. Gasilske zveze med seboj odlično sodelujemo in z razdelitvijo nalog tudi sama tekmovanja potekajo na višjem nivoju, na drugi strani pa tudi mladim pokažemo, da se gasilci ne ločujemo po društvih in da smo tovariši v pravem pomenu besede,« pa je po uspešno zaključenem tekmovanju dejal poveljnik GZ Majšperk Zlatko Letonja. Mojca Vtič Vse od leta 1990 med kolegi konservatorji izberejo tistega, ki mu za zasluge na tem področju izročijo Steletovo nagrado za življenjsko delo, obenem pa podelijo priznanja za že omenjene izjemne dosežke. Letos so izbrali dva projekta, oba spodnjepodravska, in sicer za celovito obnovo ptujske tržnice, za katero je zaslužna Simona Menoni Muršec, in Simoničeve domačije, ki se jo je lotila občina Trnovska vas. Gre za domačijo iz 18. stoletja, ki predstavlja značilno stavbo dediščino ravninskih predelov na obronkih Slovenskih goric in Haloz, so konservatorji zapisali v obrazložitvi priznanja. »Po smrti lastnice leta 2012 je hiša prešla v občinsko last. Kljub zavedanju in neizmerni volji tako predstavnikov občine in odgovorne konservatorke Suzane Vešligaj z mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine pa je bila pot do obnove zelo zahtevna.« Kot je znano, so nekateri namreč dvomili o smiselnosti obnove moč- no načetega s slamo kritega objekta, ki ga sestavljata stanovanjski in gospodarski del, zato je trajalo kar nekaj let, preden so na občini dobili zeleno luč občinskega sveta, da začnejo pripravljati potrebne projektne dokumentacije. Občina je nato uspešno kandidirala na dveh razpisih Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter tako za obnovo pridobila sredstva. Začela se je leta 2020 in je trajal dobro leto dni. V konservatorskem društvu so izpostavil neutrudnost trnovskega župana Alojza Benka in njegove ožje ekipe, ki je z delovnimi akcijami ob koncih tedna prenekatero delo na objektu opravila prostovoljno in tako prihranila denar za druge dele obnove. Po javnem naročilu je strokovno delo prevzel Janez Golnar iz Svetega Jurija ob Ščavnici, njegov podizvajalec pa je bil Ivan Lorenčič, domačin iz Bišeč- Foto: SD Občina Trnovska vas je prejela Steletovo priznanje za kakovostno obnovo Simoničeve domačije v skladu s konservatorskimi smernicami. kega Vrha, ki je Simoničevi domačiji vrnil nekdanjo podobo. »Domačija je danes medgeneracijski center in srčika družabnega življenja celotnega lokalnega okolja, ki ponuja poslovno okolje za prenos znanj in veščin o domačih obrteh ter prijeten kraj za družabna srečanja različnih generacij. Prinaša pomembno sporočilo, da namreč za tovrstne centre ni potrebno graditi novih objektov, ampak da lahko dediščina postane vir navdiha in povezovalno okolje, kjer se srečujeta preteklost in prihodnost, in kjer energija nekdanjega oplaja bodoče rodove pri ustvarjanju njihove lepše prihodnosti. Ne gre torej le za muzejsko prezentacijo objekta, ampak aktivno vključevanje dediščine v življenje celotne vaške skupnosti,« še piše v obrazložitvi priznanja, ki ga je v imenu občine Trnovska vas v Veliki dvorani Narodne galerije v Ljubljani ponosno prevzel Benko. Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek z 10. junija 2022 petek, 10. 6. 2022 COLOR CMYK stran 19 Za kratek čas 19 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Postali boste romantični in sledili notranjim prepričanjem. Čeprav pogum še vedno ostaja na prvem mestu, boste pridobili ugodne priložnosti, da se izkažete v ljubezni. Pri komunikaciji bo več poudarka, kako izražate besede. Na delovnem mestu vas čaka samoiniciativni projekt! BIK (21. 4. – 20. 5.) Poglobite se v neviden svet skrivnostni in simbolizirani boste s tiho vodo, ki globoko dere. Ne bodite preveč občutljivi in čas bo, da speljete vodo na svoj mlin. Energije bo nekoliko manj, toda sprostila vas bo narava. Uspehi se bodo postopoma odvijali v službi. Ljubezen – obilica harmonije! DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Je rimska boginja petja in žena kralja Pikusa. Ko je čarovnica Kirka njenega moža spremenila v merjasca, nato pa v detla, je boginja znorela od bolečine in ga šla iskat. Ob koncu šestega dne se je od izčrpanosti zgrudila na bregu reke Tibere in še zadnjič odpela svojo pesem, nato pa se je koprneč razblinila. Na sliki je čarovnica Kirka in njeni v živali spremenjeni moški, ki jih je snubila. Detel je upodobljen v zgornjem desnem delu slike. ARNICA - planinska trava ali planinsko seno, IMORTELA - cvetlica z nevenljivimi socvetji, suha roža, SUBSTRAT - talna, hranilna plast za gojenje rož Energije bo veliko in tako boste korak za korakom reševali zadeve. Določene stvari se bodo zgodile nekoliko bolj hitro in druge bolj počasi, kot bi sprva pričakovali. Ne bodite naivni, ampak se aktivno lotite vsega. Srednja meja je tista, ki obljublja briljantne rezultate. RAK (21. 6. – 22. 7.) Ptuj z Dan odprtih vrat Zdravstvenega doma Zdravje - prva in najpomembnejša skrb Zdravstveni dom Ptuj skupaj s koncesionarji zagotavlja primarno zdravstveno varstvo za okrog 70.000 prebivalcev Spodnjega Podravja. Zanje izvajajo številne dejavnosti in programe, enkrat letno pa jim svoja vrata na strežaj odprejo tudi z namenom predstavitve načina in poteka dela, osveščanja, svetovanja ... Dan odprtih vrat Zdravstvenega doma je obiskovalcem ponudil možnosti drugačnega vpogleda v zdravstveno dejavnost, ki jo izvajajo. Pripravili so različne predstavitve programov, izvajali merjenje glukoze in holesterola, krvnega sladkorja, pritiska ter demonstracijo pravilnega čiščenja zob, testiranje na prepovedane substance, pregled kožnih znamenj in testiranje na spolno prenosljive bolezni, delavnico samopregledovanja dojk, delavnico oživljanja in uporabo polavtomatskega AED-ja, testiranje vidne ostrine in predstavitev paliativne oskrbe pacienta na domu. Dan odprtih vrat obiskovalcem nudi drugačen vpogled v samo delo zdravstvenih delavcev. Po dveh letih premora zaradi epidemije koronavirusa so na Ptuju letos ponovno ponudili to možnost in, kot pravi direktorica Metka Petek Uhan, izkazalo se je, da so jo zelo pogrešali: »Interes je bil res velik. Ves dan so nas praktično obiskovali na različnih deloviščih. Vidi se, da so ljudje to potrebovali. Glede na zanimanje bomo verjetno jeseni ponovili ta dogodek, z Notranji nemir se bo okrepil in vendar v tem ni nič slabega. Kajti tako boste našli energijo, da stvari postavite na tisto mesto kamor sodijo. Zanimivo je, da vas bodo delavne ljubezni klicale in da vas bo v ljubezni partner razvajal. Sreče ne iščite izven sebe, pač pa v sebi! LEV (23. 7. – 22. 8.) Pot k uspehu je od časa do časa tudi strma, vendar boste znali prisluhniti sebi in tako doseči tisto, kar vas veseli. Prav gotovo vas ne bo spremljala diplomacija, vaša zaščitnica bo pogumnost in tako stvarem pridete do dna. Ne pozabite na tiste vrednote, ki so vam blizu, čas je za razvajanje! DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Foto: ČG Po dveh letih premora so v ZD Ptuj na dnevu odprtih vrat ponovno predstavili dejavnosti, ki jih izvajajo. enakimi temami. Seveda, če bodo ukrepi to dopuščali in če ne bo novih omejitev. Zraven predstavitve dela je naš namen ljudi osvestiti, jim pomagati, svetovati. Posebej smo jih opozorili, naj se udeležujejo preventivnih pregledov, naj skrbijo za svoje zdravje.« Dobro obiskane so bile vse ponujene vsebine, največ interesa so zabeležili na delavnici pridobivanja znanja s področja oživljanja, uporabe AED, pa tudi na patronaži, kjer so predstavljali paliativno oskrbo. Še več dela kot sicer so ob dnevu odprtih vrat imeli tudi v laboratoriju in v zobozdravstvenih ambulantah. ZD Ptuj, kjer je 300 zaposlenih, ima organizirano primarno zdravstveno varstvo na več lokacijah: Ptuj, Hajdina, Kidričevo, Podlehnik, Leskovec, Žetale, Zavrč, Gorišnica in Juršinci. Dženana Kmetec Gozdna pot bo kraj, kjer se soočite s tistimi rečmi, ki so vam blizu in vam nekaj pomenijo. Postali boste zelo komunikativni in se zgovorno lotili vseh nalog, ki jih za vas piše življenje. Privlačila vas bo družba, odprle se vam bodo nove poti in sledila bo razrešitev neke dileme. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Ritem življenje boste instinktivno uskladili s svojimi notranjimi potrebami in tako privabljali prijetne ljudi v svojo bližino. Seveda boste tkali pot in meje se bodo vidno razločevale. Sprostile vas bodo tiste male pozornosti, ki so na videz nepomembne. Presenečenje vas čaka v ljubezni! ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Odkrili boste, da vas ljubezen še vedno zdravi in da je sestavni del življenja. Poleg tega se poglobite v zakonitosti psihologije in odkrijete marsikaj zanimivega, tako o sebi kot o ljudeh, ki so vam blizu. Zdi se, da zasvetite s tistimi talenti, ki jih negujete globoko v svojem srcu. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Prihaja spontani čas in lahko se boste soočili s tistim, kar vas moti. Sledila bo neka prijetna sprememba in na drugi strani imate možnost, da se odločite, kaj bi spremenili. Na delovnem mestu se bo odvijalo veliko stvari posredno ali neposredno v povezavi z denarjem. Zaupajte vase! KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Skozi pogovor razkrijete tisto, kar morate spremeniti, da bi lažje dosegli cilje, ki ste si jih zastavili. Pridobili boste notranjo moč in tako pogumno zastavili korak na poti k sreči. Ozavestili se boste, da vam je srčni izvoljenec zelo naklonjen in da so njegovi nasveti poučni. VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Barve usode se bodo zableščale in zdi se, da se bodo zgodile prijetne spremembe. Lažje in bolj pogumno se lahko soočite s svojimi dvomi in počasi bo čas, da stvari daste na tisto mesto, kamor v osnovi sodijo. Ne bodite skeptični, ampak imejte vero vase in v boljši jutri! RIBI (19. 2. – 20. 3.) Ljubezenska sreča bo na vaši strani, vlila vam bo zaupanja in tako boste kos vsem zadevam, ki jih boste morali opraviti. Zdi se, da se soočite s svojim bistvom in da na intuitivni način veste, kaj je primerno za vas. Z neko čarobno energijo pa vas bo napojila narava! Štajerski TEDNIK petek, 10. 6. 2022 COLOR CMYK Zdravstveni globus 20 stran 20 petek z 10. junija 2022 Zdravstveni nasveti Tedenski mikroskop Stres in prehrana Potrebe po darovanju krvi se povečujejo Nov pogled na zdravje obravnava človeka kot celoto, v kateri so um, telo in duh med seboj tesno povezani. Njihovo skladno delovanje je osnovni pogoj za zdravje vsakega človeka. Zdravje pa je po definiciji SZO (Svetovne zdravstvene organizacije) stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje in ne samo odsotnost bolezni in invalidnosti. Iz navedenega izhaja, da ko se v človeku porušijo kočljiva ravnovesja, ki ohranjajo človeka zdravega, se telo posameznika odzove na svojstven in skrivnosten način, ki to neravnovesje zazna. Osnovna spoznanja na tem področju so podali že S. Freud, C. G. Jung in drugi. Vpliv prehranjevanja na psiho človeka je v tesni povezavi, kajti znanstveniki po svetu odkrivajo dejstva temu v prid. Človek in njegovo neravnovesje postajata vedno bolj razgaljena. Delež tega predstavlja tudi prehrana in človeka tudi izoblikuje, v večji ali manjši meri glede na njegovo prepričanje in kulturne ter etične vrednote. Jasno spoznanje je, da sta psihično in telesno zdravje neločljivo povezana. Duševno zdravje pomeni usklajeno ravnovesje med okoljem, v katerem živimo, in našo notranjostjo. Vsakdanje življenje je polno dogodkov in situacij, ki lahko to ravnovesje porušijo. Stresne situacije se razlikujejo po svetovnih kulturah, pa naj gre za vojno, lakoto ali le boj za obstanek. Na vse situacije se bolj ali manj odzivamo stresno, pa je ta odziv lahko le dodaten dejavnik k različnim boleznim, kot so astma, migrene, bolečine v hrbtu. Stres je lahko posledica psihične ali telesne prenatrpanosti s fizičnim ali psihičnim delom ali osami- tve, osamljenosti, stresna je smrt bližnjega, ločitev, stresna je lahko tudi zakonska skupnost ali delovno okolje. Stres je nekaj, s čimer se moramo naučiti živeti, ker nam je dano. Na vse stresne situacije ne moremo vplivati s prehrano, ker nam stres povzroča krč v želodcu, moramo se znati obvladati, realno razmišljati, da je hrana le kratek, čustven nadomestek, ki izhaja iz zgodnjih otroških let. Hrana je simbol otroštva: nezaveden, a tisočkrat utrjen spomin na tolažbo, občutek zadostitve ugodja in užitka v otrokovem doživljanju. V čutni in čustveni povezanosti s prvimi otroškimi zadovoljujočimi občutji, zato imamo odrasli ljudje to v podzavesti, kot prispodoba tolažbe. Ni vnaprej določene diete, ki bi pomagala na primer vsem debelim, ker smo različnega spola, različne starosti, različne osebnosti, zato tudi ne more biti in je ni ene vrste hrane, ki bo pregnala stres, ki ima različne vzroke in tudi posledice. Za primerjavo, na tisoče besed je, vse pa tvorimo z istimi 25 črkami abecede. Iste beljakovine človeškega telesa so lahko sestavljene iz tisoče različnih kombinacij aminokislin. Tako beljakovine nobenega posameznika niso natančno enake beljakovinam drugega (dr. Bieler). Poleg tega vsak organizem spremenijo bolezni, ki jih je človek prebolel, zdravila, ki jih je zaužil, dednost in še številni drugi dejavniki. Ob upoštevanju naštetih dejstev je težko določiti, katera prehrana, morda celo prehranska dopolnila bodo uravnovesila moje, tvoje stresno obdobje, saj smo vsak individuum zase. Hrana v odnosu do jedi in hranje- V Sloveniji v začetku junija tradicionalno obeležujemo dan krvodajalstva kot spomin na ta dan leta 1945, ko so bile v Sloveniji odvzete in shranjene prve enote krvi. Ob tem dnevu so na Rdečem križu Slovenije opozorili, da se potrebe po krvi z vračanjem zdravstva v stare tire delovanja znova povečujejo, in predvsem mlade pozvali k njenemu darovanju. Po podatkih Zavoda RS za transfuzijsko medicino imamo v Sloveniji 62.000 krvodajalcev, od katerih jih 60 odstotkov kri daruje enkrat na leto, 28 odstotkov dvakrat, 10 odstotkov trikrat, dva odstotka pa štirikrat na leto. Da bi zadostili vsem potrebam, jih mora kri v povprečju darovati od 300 do 350 dnevno. 34 odstotkov darovalcev je žensk, 66 odstotkov pa moških. Letno opravijo 97.000 odvzemov krvi, od tega 45 odstotkov na terenskih akcijah. Foto: Črtomir Goznik Rozika Ojsteršek Hrana bo tvoje zdravilo! To je pred 25 stoletji izrekel Hipokrat svojim učencem na otoku Kos v Grčiji. Njegovo vodilo je bilo, da narava zdravi, zdravnik je samo njegov pomočnik. To je za vse nas skoraj nesprejemljivo, vendar to tezo potrjuje v svojih raziskavah Dr. Henry G. Bieler po 50 letih zdravniškega dela v Franciji, kjer poudarja, da vendar človek mora ob tem razumeti delovanje svojega telesa. Človek za zdravje potrebuje stabilno okolje, kakovostno naravno hrano, vodo in zrak, gibanje v takšnem okolju, stabilno družino in družbo, nemanipulativno vzgojo in stabilno kulturo. Ob vsem napisanem naj dodam, da sta mnogostranska povezanost prehrane in delovanje človeškega organizma danes predmet živahnega zanimanja moderne medicine. Morda je to realnost ali čutnost porušenega psihičnega ravnovesja ali morda še kaj neodkritega. nja je tako tesno povezana z različnimi področji človekovega doživljanja. Kdor zna v hrani uživati, ne da bi bil preveč odvisen od nje in jo prilagodi svojemu načinu življenja, ne bo škodil niti svojemu telesnemu niti duševnemu ravnovesju in zagotovo ima nekaj od hrane. Telo ljudi, ki so v stiski in jim hrana postane zatočišče, se bo v kratkem odzvalo z drugimi telesnimi neravnovesji ali telesnim obolenjem. Tako za marsikoga ostane lastno telo edino bojišče, na katerem bije bitke za svoje ravnovesje, ki pa ga v resnici na ta način še bolj poruši. Rozika Ojsteršek Foto: Sta/M24 Za pridobivanje in zagotavljanje zadostnega števila krvodajalcev je pri nas zadolžen Rdeči križ Slovenije, ki je tudi organizator krvodajalskih akcij na državni ravni. Za zbiranje, predelavo, testiranja ter oskrbo s krvjo in krvnimi pripravki pa je zadolžena transfuzijska služba. Slednjo sestavljajo zavod za transfuzijsko medicino s pripadajočimi centri za transfuzijsko dejavnost, Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor in Transfuzijski center Splošne bolnišnice Celje. Kot je v poslanici ob dnevu krvodajalstva v Sloveniji zapisala predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž, je darovanje krvi plemenito in humanitarno dejanje, najvišja vrednota pomoči, ki ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Pomembno se ji zdi, da se v krvodajalstvo vključi čim več mladih, »da lahko nadaljujemo nemoteno in vzorno preskrbo s krvjo, ki je ključnega pomena za delovanje zdravstvenega sistema v Sloveniji«. Spomnila je, da se po epidemiji koronavirusa zdravstvo vrača v normalno delovanje, s čimer se povečuje število posegov, kjer je potrebna kri, zato se potrebe povečujejo. Predvsem mlade je pozvala, naj darujejo kri. Sta Pomagajmo si Z ognjenimi cvetovi tudi nad sončne opekline Na cvetličnih in tudi zelenjavnih vrtovih se že skoraj dober mesec k soncu vzpenjajo zlatorumeni do oranžni živopisni cvetovi ognjiča. Ognjič ne poskrbi le za čudovito popestritev vrta, temveč njegovi cvetovi tudi uspešno odpravljajo številne težave, povezane predvsem s kožo. Ognjič velja za nezahtevno rastlino z lepimi, dišečimi cvetovi, ki so paša za oči kar nekaj mesecev, a to ni vse. Ti čudoviti cvetovi so tudi zdravilni. Ognjič je ime dobil po barvi, ki spominja na ogenj. Botanično ime Calendula izhaja iz rimskega koledarja in se nanaša na dolg čas cvetenja, saj nas razveseljuje vse od pomladi do pozne jeseni. Kot že omenjeno, ognjič velja za nezahtevno rastlino, ki uspešno raste predvsem na sončnih mestih Vsestranski ognjičev čaj Zdravilni ognjičev čaj se uporablja v različne namene. Nepogrešljiv je pri lajšanju blažjih vnetij kože, sluznice in žrela. V času prehladnih obolenj in pri vnetem žrelu grgrajte topel čaj večkrat na dan. Pomaga tudi pri celjenju manjših ran in sončnih opeklin. Ognjičev čaj pripravimo tako, da dve veliki žlici posušenih cvetov prelijemo s skodelico vode in pustimo pokrito deset minut. Poparek uporabljamo tudi pri kožnih vnetjih. V ohlajen poparek namočimo laneno krpo ali gazo in jo za pol ure položimo na prizadeto mesto. Postopek ponavljamo čim pogosteje. Čaj je sicer koristen pri zvinih, pretegnjenih vezeh in bolečih mišicah. Nepogrešljiv je pri vnetju oči, pri čemer si z ohlajenim poparkom umivamo oči. Ognjičev čaj lahko uporabljamo tudi notranje, tako bomo izboljšali krvno sliko in poskrbeli za zdrava jetra ter odpravili gliste. Če želite zdravilo za zdravljenje želodčnega čira, pripravite čajno mešanico iz ognjiča, koprive, jetičnika in krvavega mlečnika, a se pred uživanjem posvetujte z zdravnikom. in dobro odcednih tleh, ki zadržujejo vlago. Nepogrešljiv je na skalnjakih, lahko ga sejete tudi v korita ali lonce. Ognjič je nizka rastlina, a se gosto nasadi. Svetujemo vam, da ga redčite. Dobro se je tudi zavedati, da ko bo enkrat na vašem vrtu, bo ostal tam za zmeraj, saj se na novo zaseje kar sam. V času cvetenja njegove cvetove odbiramo sproti in pri tem redno odstranjujemo odcvetela stebla, saj tako podaljšamo čas cvetenja, pridelek pa bo še večji. Redno obrezovanje preprečuje bolezni rastline. Pogosto ga napade rja ali pepelasta plesen. V ta namen ga preventivno škropimo z njivsko preslico ali posujemo s pepelom. Pri odbiranju cvetov le te polagamo na časopisni papir in počakamo nekaj ur, da jih morebitne žuželke zapustijo. S cvetov nato populite le obrobne listke in jih posušite. Sveže ognjičeve cvetove lahko uporabite tudi za solato. Že v antiki so jih uporabljali kot nadomestek žafrana za ribje ali Foto: Dreamstime/M24 perutninske jedi, popke ognjiča pa lahko vložite v kis in jih uporabljate podobno kot kapre. Ognjičeve zdravilne učinkovine Ognjič se ponaša s številnimi zdravilnimi lastnostmi in učinkovinami. Velja za odličen spazmolitik in antiflogistik, saj miri krče ter vnetje želodca, črevesja, žolčnega mehurja in žolčevoda, sečnega mehurja, ledvic in ženskih spolnih organov. Velja tudi za diaforetik in diuretik, saj pospešuje znojenje in izločanje vode. Pogosto se ognjič uporablja kot zdravilno mazilo za blaženje posledic opeklin in za nego kože. Dokazano zdravi vneto ustno in žrelno sluznico, modrice, preležanine, zlato žilo ter vnetje danke. Z ognjičem lahko čistimo ter mažemo kožne ture in rane, ki se težje celijo. Pomaga pri zdravljenju krvavitev, sproža izostalo mesečno perilo, deluje kot adstringent in antiseptik; skrči tkivno površino in jo razkuži ter pospeši nastanek zrnastega tkiva pri celjenju ran. Uporabljamo ga tudi pri zdravljenju želodčnih razjed. Mare Koren Štajerski TEDNIK petek, 10. 6. 2022 petek z 10. junija 2022 COLOR CMYK stran 21 Poslovna in druga sporočila 21 VSI SKUPAJ SMO ZA Ž—Š”˜œǰȱ™›’“ŠŽ•“œŸ˜ǰȱœ˜™˜–˜²ȱǯǯǯ U P 0DMD2GH UODS www ww w.ra ..radio-tedn d -t dio - e nik.si ULHODQMDN *DE+ UåH 7DQMDäDJ D t etovia kvinte 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Zabavno dogajanje in pestra ponudba v Qcentru Ptuj —‹Œ •‡ Œ‡ ˜  ‡–”—ǡ ƒŒ˜‡«Œ‡ ƒ—’‘˜ƒŽ‡ •”‡†‹æ«—ƒ–—Œ—ǡœƒ«‡ŽƒƒŒ„‘ŽŒæ‹‘ā‹ƒ«‹Ȃ • ,ƒŽƒ’‹ƒ”‹Œƒ‹ǡ ƒŒ˜‡«Œ‘ ‘–”‘捑 œƒ„ƒ˜‘ †ƒŽ‡« ƒ‘‘Ž‹ ˜ ‘”‰ƒ‹œƒ ‹Œ‹ †”—ā„‡ ƒ†‹‘Ǧ‡†‹ –—ŒǤ ‘Ž‹ͻǤͶͶͶ‘„‹•‘˜ƒŽ ‡˜ǡ‹•‘•‡œ„”ƒŽ‹’”‡† ‡Ǧ –”‘ǡŒ‡”ƒœ˜ƒŒƒŽƒ•Žƒ†ƒǡœƒ„ƒ˜ƒ–‡”–—†‹’‘—«ƒ ’‘—†„ƒǤ•‡Œ‡’‘˜‡œƒŽ†‘„‡”ƒ‡ǡ•ƒŒŒ‡‹‡Ž ’‘Ž‡‰œƒ„ƒ˜‡œƒ‘–”‘‡’‘†Œ‡‰ƒ‘†”ƒ˜Œƒ†‘‰‘Ǧ †‡ –—†‹ †‘„”‘†‡Ž‘ ‘–‘ Ȃ œ œ„‹”ƒŒ‡ •”‡†•–‡˜ œƒŽ‡–‘˜ƒŒ‡‘–”‘‹œ•‘ ‹ƒŽ‘拄‹Š†”—ā‹ǡ‹•‹ ‡” ‡„‹‘‰Ž‹ƒŽ‡–‘˜ƒŒ‡ƒ‘”Œ‡ƒŽ‹˜’Žƒ‹‡Ǥ–Ǧ ”‘ ‹‹•–ƒ”æ‹•‘„‹Ž‹ƒ˜†—懐‹‹•‘•‹œƒā‡Ž‡Ž‹æ‡˜‡« –ƒæ‹Š’”‹”‡†‹–‡˜ǡ‹‘†’‹”ƒŒ‘•” ƒœƒ’‘‘«˜•‡ –‹•–‹ǡ‹–‘’‘‘«’‘–”‡„—Œ‡Œ‘ǡ‘„‡‡’ƒ‘–”‘ ‹ —ā‹˜ƒŒ‘ ˜ •—’‡ †”—ā‡Œ— ƒ ‘†’”–‡ ‹ œ „‘Ǧ ‰ƒ–‘ƒ‹ƒ ‹Œ‘–‡”†”—‰‘’‘—†„‘Ǥ–”‘ ‹‹•–ƒ”æ‹ •‘„‹Ž‹ƒ˜†—懐‹‹•‘•‹œƒā‡Ž‡Ž‹æ‡˜‡«–ƒæ‹Š’”‹Ǧ ”‡†‹–‡˜ǡ‹—†‹Œ‘’‘‘«–‹•–‹ǡ‹–‘’‘–”‡„—Œ‡Œ‘ǡ ‘„‡‡ ’ƒ ‘–”‘‘ ’”‹ƒæƒŒ‘ ˜‡•‡Ž‘ †”—ā‡Œ‡ǡ ƒ‹ƒ ‹Œ‘‹‘„‹Ž‹ ‘œƒ„ƒ˜‡Ǥ ~‡ †ƒ‡•ǡ ͷͶǤ Œ—‹Œƒǡ ’ƒ „‘ ˜ ‡–”— •’‡– ˜‡•‡Ǧ Ž‘ȂPizzeria in restavracija Andiamoƒ”‡«ƒ ’ƒ”‹”‹æ«— ’”‡†  ‡–”‘ ‘† ͸͸Ǥ —”‡ ’”‹’”ƒ˜ŽŒƒŒ‘ ƒŒ„‘ŽŒæ‹‹ƒŒ˜‡«Œ‹Balkan party. ƒœƒ„ƒ˜‘„‘•–ƒ •”„‡Žƒƒ”—•‡•’‘–‹ ‡”‰‹‘Ǥ•–‘’‹‡‹Ǥ ‡”•‡„Ž‹āƒ«ƒ•†‘’—•–‘˜ǡ’ƒŒ‡œ†ƒŒ’”ƒ˜‹«ƒ•ǡ†ƒ ˜  ‡–”— –—Œ ‘„‹æ«‡–‡ ‘˜‘ –—”‹•–‹«‘ ƒ‰‡ ‹Œ‘ Žƒ›ƒȂƒ‰‡ ‹Œ‘•’Žƒā‘’‘—†„ǤŽƒ›ƒŒ‡‘˜ƒ–—Ǧ ”‹•–‹«ƒƒ‰‡ ‹Œƒƒ•Ž‘˜‡•‡–”‰—ǡ‹•‡Œ‡‘•”‡Ǧ †‘–‘«‹Žƒ ƒ ‹•ƒŒ‡ ƒŒ—‰‘†‡Œæ‹Š ’‘—†„ ‡† •Ž‘˜‡•‹‹ ‹ –—Œ‹‹ ’‘—†‹‹ –—”‹•–‹«‹Š ’ƒ‡Ǧ –‘˜ǡ ƒ” ’‘‡‹ǡ †ƒ ’”‹ Œ‹Š ƒŒ†‡–‡ ˜•‡ ’‘—†„‡ •Ž‘˜‡•‹Š‹–—Œ‹Šƒ‰‡ ‹Œƒ‡‡‡•–—Ǩ ‰Žƒ•‹–‡•‡’”‹Œ‹Š˜’‘•Ž‘˜ƒŽ‹ ‹˜ ‡–”—–—Œ‹ •—’ƒŒ„‘•–‡ƒæŽ‹‹†‡ƒŽ‡’‘«‹–‹ ‡ƒ˜ƒæ‹•ƒŒ•‹ †‡•–‹ƒ ‹Œ‹’‘—‰‘†‹ ‡‹Ǥ V trgovini Mana˜–‡«ƒ•—’‘—ŒƒŒ‘‡’‘‰”‡æŽŒ‹Ǧ ˜‡‘•‡œƒ˜•ƒ‘†‡˜‡‘’”ƒ˜‡ǡ”ƒ–‡‹œŽ‡–‡ƒŽ‹ †ƒŽŒæ‡‘††‹Š‡Ǥ‹ƒ”’ƒ‡•’”‡‰Ž‡Œ–‡͸Ͷά’‘’—•–ƒ ƒ‘’ƒŽ‡‹‘’ƒŽ‡ŠŽƒ«‡‘„ƒ—’—†˜‡ŠƒŽ‹˜‡« ‘•‘˜Ǥ V Vitapurju’ƒ•‘’”‹’”ƒ˜‹Ž‹ƒŒ„‘ŽŒæ‡•‡œ‘•‡’‘Ǧ ’—•–‡ǡ ‹ ˜‡ŽŒƒŒ‘ ˜•‡ †‘ ͼǤ Œ—Ž‹ŒƒǤ ”‹Š”ƒ‹–‡ †‘ ͻͶ ‘†•–‘–‘˜‹æ‡†‘†ƒ–‹Š͸Ͷ‘†•–‘–‘˜ƒ‹œ„”ƒ‡ ‹œ†‡Ž‡Ǥ‘’ƒæ‡‹˜•‡ǣ‹œ„‡”‹–‡‘˜‘Ž‡ā‹æ«‡†‘ͺͶ ά ‡‡Œ‡‹’”‡Œ‹–‡†ƒ”‹Ž‘Ȃ˜œ‰Žƒ˜‹‹„”‡œ’Žƒ«Ǧ ‘†‘•–ƒ˜‘Ǥ‡‘†ŽƒæƒŒ–‡‹‹œ‘”‹•–‹–‡’‘Ž‡–‡’”‹Ǧ Š”ƒ‡–—†‹ƒ†”—‰‡‘”‡ ‡‡’‘Ž‡–‹Š‹œ†‡Ž‘˜Ǩ Štajerski TEDNIK petek, 10. 6. 2022 COLOR CMYK stran 22 petek z 10. junija 2022 Poslovna in druga sporočila 22 OKNA SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 24 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. jVCLGTUMKVGFPKMĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM PCURNGVW\CMVWCNPKOKPQXKECOKXUCMFCP'DERVWHL]YHGHOLSUYL YYYVGFPKMUK Družba Radio-Tednik Ptuj vam tudi letos omogoča, da preživite sobote na slovenskem morju. Pridružite se in doživite čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 25. 6. do 27. 8. 2022 vas bo Turistična agencija ATP peljala na nepozaben kopalni dan. Enodnevna sprostitev vas bo stala 26 EUR,, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 19 EUR.. Simonov zaliv Vabljeni – uživajte poletje NOVI NAROČNIKI POZOR! z nami! IIn n nffo form maccijje in n rezzer erva vaci va cciije e za ko op pa alni lln ni av avtto obu bus: Tu uri r st stič ična na ageencija ATP P, Do D om miino in no o ceen nte terr Ptuj, te t l.: 0700 24 244 15 150, 0, ww ww w..av .av avto tob bu usn s ip preevo ozi.eu za tiste, ki se boste Posebno ponudbo smo pripravili ilnico oddate v naročili na Štajerski tednik. Naroč j, Osojnikova cesta 3. tajništvu družbe Radio-Tednik Ptu uživali Brezplačno boste na morju lahko . 8. 2022. vse poletne sobote od 25. 6. do 27 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju dobite. Vsem tistim, ki boste s Turistično agencijo ATP čez poletje potovali najmanj osemkrat, bomo v soboto, 3. 9. 2022, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in zabavo s skupino Smile. Cena Ce a vkl k ju juču čuje ču je: av je je: avto vto obu usn ni prev prrev evo ozz in ko kopaanjje. Odho Od hodi ho od dii: vssak a o so obo oto to ob 5. 5.20 20 iz Or Orm mo ožžaa in ob ob 6.0 00 iz iz Ptu t ja ja.. Do na Do ag grra ad de e stte e up prrav viiččen eni no ovii nar aroč oččniiki o k , ki pre red d te tem m vssaj a 6 mes e ec ecev e nis ev i te e billi na naro roče če eni n na Št Štaj taj a errsk skii ted te edn dnik ik in se se zav avež eže ette, e, da bo bostte na bost aro ročn č ik ost čn stal alli vssajj eno le a etto. o. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! Štajerski TEDNIK petek, 10. 6. 2022 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. Poslovna prilložnost Postanite najemnik gostin nskega lokala + Ptuj – Za agre ebšk b ka, Zagrebšk ška š a cest stta 49b, 2250 Ptuj KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, kokoši v začetku nesnosti, rjave, hisex, cepljene prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Kmetija Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. PRODAM bikca, starega 2 meseca. Tel. 041 893 594. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. PRODAM obračalnik Putinger na jermene, širine 220 cm, dobro ohranjen. Tel. 051 316 591. Lokal ima 32, 0 m2 2 barske površine, 6,5 m2 skladišča in 30,00 m2 vrta. Prostori za a oseb bje so v soup porabi bi s prodajnim mestom. Obiskovalcem lokala je omog ogočena souporraba parrkirnih mest in javnih sanitarij. Od bodočega najem mnika a se priča akuje investiranje je e v prem mičn ično o opre opremo lokala, kritje obratova alnih stroškov lo aln lokala in ponu ud dba ba, ki mora vklju ljučev čevati predlog neto meseč ečn ne najemnine (brez ez DDV) ter plači ačilo lo var varšči š ne (4-kratniik neto najemnine) OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. Do vključno 15. 6. 20 202 22 na enega od navvedenih na aslovo vov pošljite ponudbo, ki naj vsebuj buje predlo dlog g neto e mesečne najemnine: + PETROL ROL d.d., Ljubl ubljan jana ana, Dun D ajska cesta 50, 1000 Ljublja ljana, na, Organizacij cija a iin n upra pr vljanje pro prodaj odajneg d n daj nega a mesta mesta, s prip pripisom »PON »PO PON NU UDB DBA – NE ODPI DPIRAJ RA !« + najem.prostorov@pe etro trol.si UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. PRODAMO odojke in telico simentalko, brejo. Tel. 041 326 952. PRODAM dve telički simentalki, stari 2 in 3 m. Tel. 070 250 441. NESNICE, rjave, grahaste in črne, v začetku nesnosti, prodajamo. Možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23, tel. 040 531 246. DELO POTREBUJEMO dostavljavca pic na območju Ptuja. Lahko ste tudi upokojenec. Informacije 031 301 116. Več informacij na: 01 47 14 928 (od 9. do 11. ure) www.petrol.si/najem Pridržujemo si pravico, da po opravljenem zbiranju ponudb ne izberemo najugodnejšega ponudnika ali kateregakoli ponudnika. Oddaja_poslovnih_prostorov_90x145mm_Stajerski-tednik_2022-6-3.indd 2 7. 06. 2022 09:11:44 23 Ni res, da je odšla – nikoli ne bo! Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljala v tišini. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mamice, hčerke, sestre, vnukinje, svakinje, tete … Valerije Gavez IZ GRAJENE 16 se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečene besede tolažbe, hvala vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti. Hvala osnovni šoli Ljudski vrt ter podružnici Grajena, učiteljem, učencem in ravnateljici za poslovilne besede. Hvala učiteljem in učencem gimnazije. Hvala patru Kosu za opravljen obred. Hvala prijateljem, ki ste nam pomagali v najtežjem trenutku. Hvala Valerijinim sošolcem Osnovne šole Breg. Hvala vsem, ki ste in boste v mislih ostali z njo. Žalujoči: vsi, ki jo imamo radi Ko tvoje si želim bližine, grem tja, v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te, dragi mož, več z nami ni. ZAHVALA Picerija Slonček iz Prešernove 19. Z bolečino v srcu smo se poslovili od ljubega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica 352'$02VWDYEQR]HPOMLåĆHY LQGXVWULMVNLFRQLQD3WXMXREPRĆMH proizvodnih dejavnosti, skupno 4.199 m2. Cena: 100 EUR/m2. Tel.: 041 933 151, 02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio Jožefa Petroviča I SE! NAROČ SAMO UR 0,9A0IZE VOD IZ CIRKULAN 56 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, za izražena sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Miru Lesjaku za ganljive besede slovesa in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala. Njegovi za vedno: žena Trezika, hčerki Silva in Majda z družinama Z Končane skupne so poti ... v spominu so ostale kot biser dni, kot sen noči, čas jih več ne rani. Z VAMI TUDI www.novareha.si ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice NA DOPUSTU  stran 23 Oglasi in objave petek z 10. junija 2022 Od bodočega najemnika ka se e pričakuje: + investiranje v premično opremo lokala, + kritje obratovalnih stro oškov lokala,, + ponudba, ki vključuje predlog neto mesečne najemn nine (brez DDV) ter plačilo varščine. COLOR CMYK IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. 1 = * DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM  3HWHNDYJXVWDRE Olge Sok IZ MOŠKANJCEV 86A se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodoma župnikoma Ivanu Holobarju in Andreju Firbasu za opravljen pogrebni obred in Domu upokojencev Juršinci za pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Bolezen je prevladala, dih ti je zastal, a na tebe, dragi Milan, spomin večno bo ostal. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka Milana Janžekoviča IZ STOJNCEV 75 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala župniku, pevcem in Hedviki za lep poslovilni obred. Še posebej hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter nam pomagali, in vsem, ki ste se mu poklonili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marinka, hčerki Barbara in Katja z družino Štajerski TEDNIK petek, 10. 6. 2022 COLOR CMYK Tednikov mozaik 24 stran 24 petek z 10. junija 2022 Ptuj z Učenci Glasbene šole Karola Pahorja ponovno na odru Lenart z Začele so se tradicionalne poletne kulturne prireditve Bučen aplavz za šolske orkestre LENartova glasbena uvertura Na Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj je aktivnih kar pet šolskih orkestrov (pihalni, har- Več kot tri mesece, natančneje od 2. junija do 11. septembra, bo trajal letošnji LENart, monikarski, godalni, kitarski in orkester flavt). V času epidemije je bilo njihovo delovanje poletni nabor kulturnih dogodkov. precej okrnjeno. S skupnimi vajami so lahko ponovno začeli letos spomladi in takrat so začeli razmišljati o pripravi koncerta za širšo javnost. Dirigenti so se po besedah ravnatelja Štefana Petka v razmeroma kratkem času zelo potrudili in skupaj z učenci pripravili izjemen glasbeni program. Foto: SD Prvi so na letošnjem LENartu nastopili člani harmonikarskega orkestra Glasbene šole Lenart, ki je podružnica mariborskega konservatorija za glasbo in balet. Foto: ČG Koncert šolskih orkestrov v dominikanskem samostanu je uspel. Za prizorišče koncerta so izbrali dominikanski samostan, ki ima dovolj prostorov za priprave, hkrati pa tudi primerno dvorano. Slednja je zaradi izjemnega obiska tokrat pokala po šivih. Med obiskovalci niso bili samo starši, stari starši, sorodniki in prijatelji nastopajočih, ampak tudi številni drugi ljubitelji orkestrske glasbe. »Nekoliko nas je presenetil tako množičen obisk. Po dveh letih zatišja je več kot očitno, da so ljudje željni odrskih nastopov, ki so jih pogrešali tako naši učenci kot vsi zaposleni. Veseli smo tudi pozitivnih odzivov publike in številnih pohval,« je izpostavil Petek in dodal, da je bila največja nagrada za vse nastopajoče bučen aplavz ob koncu dogodka. Organizacijo koncerta so v celoti zaupali Gregorju Kozarju, dirigentu šolskega pihalnega orkestra, ki je v realizacijo projekta vložil veliko tru- da in zagnanosti. Kozar skuša pri učencih vzbuditi ljubezen do igranja z modernejšimi učnimi pristopi. Na njegovem repertoarju so skladbe, ki so bližje mlajšim generacijam. Igranje v orkestru mlade uči prilagajanja in sprejemanja odgovornosti Igranje v šolskem orkestru je po predmetniku v javnih glasbenih šolah obvezno, pihalci se vključijo vanj že v četrtem, godalci pa v petem razredu. Igranje v orkestru je za mlade glasbenike izjemno pomembno, saj se naučijo medsebojne komunikacije v glasbi, dela v timu, pa tudi strpnosti, potrpežljivosti in medsebojnega razumevanja. Člani posameznega šolskega orkestra se dobivajo enkrat na te- den v koncertni dvorani, posebnega prostora za vaje nimajo, saj se ptujska glasbena šola že vrsto let sooča s prostorsko stisko. Njihova želja je, da bi v prihodnjih letih lahko tovrsten koncert izvedli v svoji dvorani, ki si jo glasbena šola z več kot 140-letno tradicijo vsekakor zasluži, hkrati pa bo dostojna učnemu procesu javnega izobraževalnega šolstva. Estera Korošec Začelo se je z glasbo, in to energično orkestralno z mladimi upi. Nastopili so namreč učenci Glasbene šole Lenart. Zaigrala sta pihalni in harmonikarski orkester. Svoje glasbeno znanje so predstavili tudi učenci tolkalnega oddelka. Z izjemo covidnih časov je v Lenartu čez poletje živahno in tudi letos bo tako. V programu LENar- ta so vse do začetka jeseni številni glasbeni dogodki, od zaključne produkcije zasebne glasbene šole Muziklub do koncertov Eve Boto, Žana Serčiča, Ditke s skupino, A Beatles Tribute, Pike na i, vokalnih skupin Kvatropirci in Il Divji ter opernih melodij v izvedbi Tima Ribiča in Špele Pokeržnik, za konec pa pripravljajo še nastop Slovensko- goriškega pihalnega orkestra MOL Lenart. Manjkalo ne bo literarnih srečanj, gledaliških predstav za male in velike, ustvarjalnih počitnic in delavnic, dneva športa in prireditve Umetnost rizlinga in gibanice, 1. julija pa bodo v okviru gostovanja Folkarta v Lenartu zaplesali še filipinski folkloristi. SD z njimi ovoli, da bi se d e n a n že a p al, zdaj mi zike zanemarj kvarjal. je je tu m se li u V šo *** n. ji v nos kot hre ci a rm fa o ed n gr Zdravi kot dre več niti 5 *** ni v moji kleti a ij n ju u tk če am. Že v za ternetom ne zn tetnih pretočnih vsebin. in z a d , m a Prizn litrov kvali o morali *** jektivnejšo slik ob za jo bi a d sprijazniti, akor ne more rokokotnim objektivom. ik n se ca lji te ši Prija fotografirati s e pokvarili *** a so vse užitk P . lo si ko ro ob za umret d efica pripravila rji, ki so me rešili. h jc a n je i m j Včera dohta pisano gleda *** vina, onb tem ži a n čr t ko barvito. Gara ga človeka je rdečo kri ščije. le a m je n je vl ži in Tudi AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Množica dogodkov in najrazličnejših prireditev Na Ptuju in okolici smo priča pravemu junijskemu bumu prireditev. klasične glasbe pa bo v slavnostni dvorani ptujskega gradu nocoj koncert Celo na tri do štiri na dan ob koncu tedna vabijo najrazličnejši organiza- Junge Kammerphilharmonie Rhein – Nectar, ki ga pripravlja Društvo za torji. Vsi želijo na nek način vsaj delno nadomestiti koronski izpad, na- glasbeno umetnost Arsana. stopajočim pa omogočiti, da se občinstvu predstavijo v živo, in tudi sicer Ptuj je letos tudi gostitelj še enega uveljavljenega dogodka – Pivo&Burg predstaviti nekatere dejavnosti, ki se morajo tako ali drugače dogajati Festa, ki ga bo mogoče obiskati jutri med 11. in 23. uro. V organizacije TuRe v javnosti, ker sicer ne dosežejo svojega namena. S številnimi priredit- Ptuj pa bo jutri med 14. in 15. uro potekal tudi vodeni ogled rova pod ptuvami pa bodo julija in avgusta vabili tudi organizatorji tradicionalnega jskim gradom, kjer bodo organizirali tudi družinsko igro – Pobeg iz grajskeptujskega festivalskega dogajanja. ga rova. Tretji dogodek v ptujskem rovu bo vinska degustacija v temi. Vsi, V ptujskih galerijah se v tem času predstavljajo Silvan Omerzu, ki raz- ki želijo pomagati, pa se lahko jutri ob 17. uri udeležijo dobrodelnega kviza stavlja v Galeriji mesta Ptuj, v Galeriji Luna je svoja dela postavil Zoran v kavarni Bodi, ki ga pripravljajo v sodelovanju z Rotaract klubom Ptuj. Tairović, vse do konca leta pa je v Salonu umetnosti na ogled stalna razstava Petovionski panteon. Včeraj pa so novo likovno razstavo pod naslovom Trije postavili v Miheličevi galeriji, na kateri se predstavljajo Zlatko Luketič, Igor Orešič in Gerhard Plaschke. Tudi v dominikanskem samostanu napovedujejo bogato prireditveno sezono. Nocoj vabijo na poetično zgodbo o vinu z naslovom Vino kot življenje. V Mestnem parku na Ptuju pa gostuje drugi festival joge in dobrega počutja v Sloveniji – Surja. Gre za dogodek ob mednarodnem dnevu joge (IDY) 2022, na katerega vabijo Embassy of India, MO Ptuj in Zavod za turiFoto: Črtomir Goznik zem Ptuj. V okviru cikla koncertov Živahno sezono napovedujejo tudi na igrišču za golf Ptuj, ki je 25. maja letos praznovalo 23-letnico. Od danes do nedelje bo zanimivo tudi na Ptujskem jezeru. Brodarsko društvo Ranca Ptuj je skupaj z Jadralno zvezo Slovenije pripravilo ekipno državno prvenstvo v razredu Optimist, ki bo trajalo do nedelje, 12. junija. Od danes do nedelje pa na ogled dveh predstav, vsakič ob 18. in 20. uri, vabi Mestni kino Ptuj. Ob 18. uri bodo zavrteli Čebelico Majo 3: Zlato jajce, ob 20. uri pa Jurski svet: Prevlada. 23. junija pa bo otvoritev Kina brez stropa na dvorišču za kinom z glasbeno biografsko dramo Elvis. Le-ta bo vabil na predstave še vse petke, sobote in nedelje v juliju in avgustu. Za številne druge dogodke, ki vsako leto v tem času bogatijo dogajanje v drugih občinah na Ptujskem, pa bo treba pogledati tudi na njihove prireditvene koledarje. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kako se imenuje zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije, da je to Vinis, bo prejela Marija Pučko (Bukovci). Danes sprašujemo, kako se imenuje največja nacionalna promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 17. junija. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kako se imenuje največja nacionalna promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka: ....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.