•f tU Pr—hUat, A. S. BurUao*. PmImiIm POLOŽITEV PODMORSKEGA KABLA USTAVLJENA 4«lj ki prMuiko«. Ia»*egnjeg«*-i so dosegli avoječas pilili »e bil 4e uatreljen v glavo "«• svojo zahtevo za en pront d«n | immI |e\im ušesom. IWka »o po 01.1 n t h dneh. Nove določi* th ure*ali d«.ma okoli štiri in dvajset vnj.gave stopijo v veljavo /jur. Ljudstvo je raradi te strašne dnem prvega januarja 1921 i najdbe silno razluirjeno. New Orleana, La. — Zastonj sa bile pritožbe proti profitarjem, ki so tako natezali cene sladkorju kviško, da je bilo delavske gol spodinje strah, kadar je bilo treba kupiti novo zalogo sladkorja za dom, s kajti kadar ao prišle f prodajalno, je cena aplezala zof pet za eden ali pa dva centa na* vzgor. Končno se je sladkor taks podražil, da so gospodinje plače« vale funt sladkorja po pet in iri-deset pa tudi več centov. Cena sladkorju ni padla iu ni padla, ampak obetali so še višje eeue. Ali naenkrat so prišle cene pa dati, kakor da se je zgodil čudež. Kaj pa se je zgodilo T Ali so mogoče za zgled kaznovali tako o stro nekatere profitarje, da so se zbali kazni in so pričeli zniževati cene sladkorju! Nič takeg* se ni godilo. Profitarji ao izvedeli, da je American Sugar Refining kom-punija prejela z otoka Javo de-etnajat miljonov funtov sladkorja. Ta vcat je učinkovala med lo alnimi trgovci, kakor da ja padla bomba med nje. Naenkrat je bilo doatl aladkorja na trgu in trgovci so ga nastavili za konzu-mente po dva in dvajaet centov funt. Trgovci, ki so preje tarnali, da nimajo funta sladkorja, da ga ne morejo dobiti za noben denar, so ga zdaj pričeli siliti konzumen-toni. Neki trgovec se je celo iz' razil, da ima toliko sladkorja, da g4 lahko proda ato funtov viak^i-piu kupcu, ki redno kupuje svoji« potrebščine pri njem. Ta pojav govori jasno kot beli dan, da so bila poročila o pri-manjkovanju sladkorja v deželi zlagana v interesu profitarjev. .Sladkorja ni bilo na trgu, ker so ga profitarji umaknilLs trga in shranili Jopo v svoje shrambe, da ga počasi in po oderuških cenah prodajajo konzumentom. Sladkor z otoka Jave je Že preje večkrat dospel v malih pari i-jali v Ameriko. Ali to ni učinkovalo na profilarje. Zdaj je pa pri-plul v pristan japonski parni k " Leifuku Maru", ki je pripeljal veliko množino slsdkorjs. To dejstvo je šele streznilo profitarje, dn so hitro vrgli svoje velike slad kome zaloge na trg, ker so se bali, da cena pade tako nizko, da ga bodo morali prodajati pod ceno, ki so jo sami plačali za sladkor, fte par takih parnikov, naloženih k sladkorjem z otoka Jave, pa bo profitarje — male in velike — Jla, ako ima Wo*tcrn TThW legraph kompanija kakšne zveze ali pogodbo z britsko kompanijo. Državni department je daljo zahteval, da se mu predloži tudi prepis pogodbe. Kompanija se pa ni ozirala pa zahteve državnega departmonta, in zdi se, da jih je popolnoma ignorirala. Predsednik je odredil, da od-plujejo ameriški razruševalci v trimlljskl paj» pred miamškim pristanom, ker je vlada izvedela, da namerava kompanija vseeno položiti kabel, čeprav nima oblastvenega dovoljenja. V političnih krogih govore, da imajo poveljniki ameriških razrušcvaleev naročeno, da se poslužijo vseh aredstev, s katerimi razpolagajo, da preprečijo položitev kabla na ameriška tla. Iz Miamija poročajo, da je britski podkonzul llubbard prejel iu-strukcijc od britskega poslanika, da sporoči kapitanu ladje "Tolo-nia," da naj nikar ne položi podmorskega kabla na ameriško o-zemlje. SENATOR KING ZAHTEVA VOJNO Z RUSIJO. PREDSEDNIK SE NI STORIL NOBENEGA KORAKA. Znani ngriaeneo iz Utaha prlpo rofe Wilaonu, da s« takoj skli-6t kongres v U namen. DEČEK JE ZADEL MEST" PTICE SVOJEGA TOV« RISA. PROriTARSTVO V PRAVI LUCl. Ohicsgo, 111. — Zdaj je lip pot li v Chicago sto tisoč železniških voz iz Texasa. ki so naloženi z melo , nami. Dozdsj so prihsjsle melone |»mbulsučoini vozom na Ohioago, 111. — 10-letnl Albert Brinezki se je igral s svojo 13-let-no sestro Klo na domačem dvorišču, ko je naenkrat zakričal iu se zgrudil na tla. Prihiteli so *ose«li iu policija z poaori- krogla v ga v (Mil- na trg iz (leorgije. V vsakem vo- lh*]l* ■»' ""lf,H zu je naloženih do tis<»č melon In^ fvo iu prepeljali so v Oeorgiji je bil voz melon pro ^ Jk,,'-I1l, T r,?.1,1 dsn /s pHdesat dolarjev, v fhies IPWl1' 1 ^ , V' !' gu je pa voz melon .tal tiaoč do ««■ k " 22 bra streljal na vrabec, V rhleago je bilo dozdaj po*l.< Neare^o »o zakrivili prismojeni tuli 21..rj04 vozov melon. Ona Je j ■Urili, ki so kupili dečku strelno priAels psdsti Šele ziUj. ko je im orožje, meato da bi mu dali kos potu iz T«*za«a ti«o/- železniških kruha, ki In k razvitju njegov« voz, naloženih z melonami. Prv< pameti gotovo več pripomogel, vozove so prodali po MM do >ol pa strelno orožje Koliko zanje plačali v Tezasu __- '— pa poročilo ne pove, ker je lo STAVKA CESTNOSELEZNI Hkrivno«f prekupčevalcev. SKIH USLUŽBENCEV V DENVERJU Donvsr, Oolo — Tukaj «0 za- <*hieago in oVtolie« V noImiIo Htavkali » estnožel« zniški ualol-iasn<> in hladno. Stanje lemp^-rs henef in ol>rat je bil popolnoma t-- in Oltoliea 1 ure v zadnjih 24, nrahr najvifc ja 54. o.1 j nižja 71 HoIikt izbi« «b ft 4*. zaide ob « 04. ustsvljen prvi dsn stsvke, Zdaj VVaahington, 5. avg. r- Senator King, demokrat iz državo Utah, je včeraj braojavil predsedniku Wi sonn, da naj hitro skliče kongres v novo izredno zasedanje v svrho tla ae napove vojna aovjetaki Hu siji in polije arifiada na Poljsko. Kolikor je do zdaj znano i uradnir virov, ni Wilaon storil še nobenega koraka v tej zadev Predsednik so pač . posvetuje liplomati, kaj bi Amerika mogla iu morala atoriti, da ae pomaga 'oljski .toda kakih zaključkov še ni. Vlada je v dotiki s Anglijo, da se polsve, ksj mislijo storiti za vezniki. Tukajšnji vladni krogi prizna vajo, da je Poljska v velikih škripcih iu njen sedauji režim je pa robu padca, če ne bo hitro preuftr ju iu miru z Rusijo. Kaj naj stori Amerika f V nem škein Porenju je 17,000 ameriških vojakov, toda veliko vprašanje je če ima predaeduik pravico poslat to armadloo ua Poljako brez dovoljenja kongreaa .dasiravno Ima predaeduik po vojnih zakonih, ki so še vedno v veljavi, veliko oblast v tem oziru, ' Ko so taveznlki poslali znano noto aovjetaki Kuaiji glede apiolue mirovna konference, je Wilaon sporočil Angliji, da je njegova želja, da imajo Združene države opazovalen na t#j koufcseud Liga naiodov ja to« mn*i,' da avi viskouta efta- nftfil- stra % Angliji in pozneje anglo škega poslanika v VVsshlngtouu, liga sploh uinia pravice, da Hi zdaj nastopila v prid Poljaki, ko se pa ni ganila v csčetku, da bi preprečila agresijo Poljske proti Rusiji. Iu tudi v slučaju, če bi liga hotela nastopiti v obrambo Poljske, Amerika ni obvezana za sodelova nje, ker nI članica lige narodov. MLEKO SE JE ZOPET PODRA ŽILO ZA EN CENT. Chicago, 111. — Kvort mleka bo odslej stal šestnajst centov, pluta pa deset centov, ker je cena za sto funtov poskočila od #1.20 na £1.70. Sto funtov mleka je enako šest iu štirideset kvortom mleka. Iz tega je razvidno, da mlekarji zahtevajo ic enkrat toliko xa mleko, kot plačajo zanj farmarjem. V letu I»Irt se Je kvort mleka podražil od osem na devet centov. Takrat so mlekarji plačevali kvorl mleka za drobec manj kot tri cente, danes ga plačujejo drobne vi* kot osem centov. Kljub temu, ds so se stroški povišali, pa prejemi Jo mlekarji zdaj 2d« on n€»če, ds Je tej kszni prl-rintijen pelat dolarja, ^'e bi bila obtožena profitamtva korfmracj. j toliko hitrejše, ko p. bi jo moral »odnik olnuMiiti oa odrezani pot do ftalfilfcega morja, skuša k oiupii ni ja s pomo< jo psr||ieiuirno glolM«, tako )e pa lahko] V Vartkavl vlada vallka panika, atavkokazev obratovati »ozove. lp««lNi profitarja v kaznilnico Boga M trgovel ,podj#tnlkl, pleml/l London, 5. avg. — "Daily lin. rald", glasilo delavske stranke, poroča, da je Lloyd Ucorge včeraj konferlral s Kraaiuom in Kamene-voui, ruskima poslancema v Londonu, in zagrnili, daA bo Velika Britanija napovedala vojno aovjetaki Kuaiji ,ako aovjetake armade takoj ue prenehajo a prodiranjem na Poljakem, Dalje poroča "Herald", du je angleška vlada poslala ostro noto sovjetski vladi v Moskvo. l)sily Mail" tudi piše, da ima angleška nota Rusiji značaja ultimata. Nota se glasi, da mora rti* ska sovjetska vlada takoj odgovo* riti, da 11 sprejme sugestijo zavez-nikov za aplotuo mirovno konferenco ali ne; sugcatija je bila sprejeta na zadnji konferenci sugleških In francoaklh diploma tov v Boulognu. Dalje zahteva Anglija v noti, da morajo rdeče armade prenehati z oavajanjem Poljake. Krasiti in Kamene v sta bila povabljena v palačo mlutatrskega predsednika In Šta sta v pričaka vanju, da se ponovi pogajanje za trgovino. Kauienev je predložil pooblastila, ki ae glaal, d« ima pravico razpravljati tudi o poli- . Učnih vprašauJih hi skleniti mir N Veliko Britanijo . Uoyd Uanrge je pa kratko vedal Hutoma, da se mpri prej rešiti vprašanje Poljajio predno se m govorilo o miru In trgovini Nato je podal ultimat, kot le omenjeno, Afnenje, da Anglija v danili razmerah ne more piailati voja štva na Poljsko, se vidržujc! Anglija Im dala le vojni niaterljal 1 častnike .medtem ko čete preskrbi Francija ■Včeraj je bila kabinetna seja, ki e hlla pr......j burna. Lloyd Heor- ge, Bouar Law In še nekateri ministri atoje na stalllču, da edino dter mir s sovjetsko Rusijo more rešiti Poljsko. Vojni minister liurchill in njegovi pristaši ao pa za vojno. Kaj je bilo zaključeno, nI znano, Miiioči se je raznesla govoric« v Londonu, da nameravajo aavezni-ki poalati šest divizij vojske na Poljsko. Kje vzamejo le divizije, ni povedano, fods špekulira s1», ds bo Francija dala zamorca Iu mor. da ohorož« Madžare in Rutnunee, Varšava, ft. avg. — Poljska vla. da Je sinoči odgovorila maki aov-jetakl vladi, da sprejme predlog /a mirovno konferenco v Minsku. Poljski delegatja »dpotujejo dana*, v M i tisk. Predlog Je bil sprejet ft« vihsPni seji ministrov In člaitoi zavezniške vojne misije, kl Ji trajala vea dan. London, ft, avg. — U Varšave poročajo, da so zavezniki prisilili Poljsko, ds je odgovorila Rusiji, ds marajo biti tudi zastopniki Anglije Iu Francija prisotni na mirovni konferenci v Minsku. Poljski dekgatj«, ki ao s« sad njo solato s«ll| a boljševlki v Ha ranovIIjh, »e |# niso vrnili v Var-šavo. Nahajajo a« v Breat Mtov sku In poljska vla da toži, da bolj-ševlkl ovirajo brzojavno občava nje delegatov z Vsršsvo letn (Idanakim, kot pa d« v/ame>» Varšavo Movjatakl poveljniki vodo. da Varlava pada bo Poljakom in drug* buržoazija beži i* mcata; vai vlaki, ki odhajajo v Gdanako, Berlin, Krakov in na I>unaj, ao natlačeni do zadnjega kotička. Sovjetake čete so po včerajšnjih poročilih še 30 miij od Varšave na aeveni in «2 milj na vzhodu ter 40 milj vzhodno od Lvova v Galiciji. Keks Hug je prekoročena iia vn*-j črti in poljaka armada »e je 'tpremenila v konfuzno mano l>egu-nov, ki beše na vae atrani. Kdino v Galiciji in Voliniji ac še vrle boju Pariz. 5. avg. — Poalaniški avet, ki nadaljuje delo mirovne konference, je bil danea akllcan v nujno, Izredno sejo glede poljake krize. Vaa druga mednarodna vprašanja »o vržena na atran, še celo pod pia pogodbe a Turčijo, ki bi ae imel izvršiti danes, je odložen na jutri Ofieijelni Pariz nudi sliko panl ke, kakršna je bila danes šest let ko so nemške armade invadirale Belgijo, časopisi prinašajo divje špčkulacije o rezultatu aeje posla-nlškega sveta. "Msthi" kriči, da v oaemštiridesetih urah bo Evropa zopet v požaru vojne. Novice, da ao Anglija, Francija, Ogrska Rumunija pripravljene zagnat avoje armade proti aovjetskl Rusi jI, imajo promjnentno mesto na prvi strani čaaopiaov. Poljska armada zdrobljena Varšava izpraznjena, boljševlške kolone oklepajo glavno mesto Poljske, zavezniki naatopijo tako, z združenimi oboroženimi silami a takimi naalovi strašijo parišk listi ljudstvo. Da bo pa furija še večja, ao liati objavili telegram iz tandona, do je zavezniški vojni svet že odred mobilizacijo dveh angleških ' štirih francoskih divizij. Angleška bojna mornarica bo poslana v Baltik. Objavljene ao tudi depeš? iz Bukarešta in Budapešte, da ae pripravlja akupna ofenziva madžarskih ln rumunskih čet pod vodatvom franeoakih generalov. Druga vest se glasi, da sta 3. In 4. francoska armada že pripravljeni za odhod čez Nemčijo na sever. Ker ae je bati, da nemški Železničarji ne bodo hoteli vositi vlakov a tujimi četami, je franeo« aka vlada aklenila mobilizirati 900 franeoakih železničarjev za slt}gV> v Fftmčljl. - Vrhutega se pa rsafirjajo divje vesti iz Poljske. Boljšcviki streljajo grajščske in bogate posestnike v okupiranih krajih Poljake. Povaod ac vrše velike rekviziclje. Človek, ki se prikaže t belim ovratnikom, je takoj-ubit. Sovjetakl poveljniki ao sagrozlll, da uatrele vsakega civilnega in vojaškega podanika zaveznikov, ki pride v njihovo zono. Itd. Te divje veati, katerim ae že na licu pozna, da so zlagane, ae razširjajo a preračunanim namenom« da zhude pri ljudstvu sovraštvo do Rusije. Podžlgaujc za novo, vo-( liko vojno je v teku. Govori se tudi, da ac zavezniki obrnejo na Združene dršave za aktivno sodelovanje v vojni proti 11 barbariimu na vzhodu" in v obrambo "zapadnc civilizacije". Pariz, R. avg. — Francoski milita rlatičn i svetovalci v Varšavi ao aporočill, da prvi cilj ruake rdeče armade nI Varšava, paš pa koridor med Poljsko ln Gdanaklm, ki drži čez nemško ozemlje In služI ententl za prevažanje orožja ln atrellva na Poljako. Rusi bi radi saacdli železnice, ki dr«! Is Varša ve v Gdanako in a tem bi odreiteli transport materijala za Poljake. V torek je bila boljševiška konje-nlea še kakih trideset milj oddaljena od te Železnice. Pariz. 5. avg. — Poroča se, da prvi korak, ki ga vzame zavezniški poslaniški svet, bo nota Nemčiji z zahtevo, da mora dovoliti pre vo« orožja, atrellva ln Čet Čez njeno ozemlje. Drugs točka na dne v-nem redu je. da »e reši zahteva nemške vlade, ki je vprašale en tento, če sme mohlliitirati armado v vzhodni Pruslji v obrambne avrhe. l*ondon, 5. avg. — Angleška vlada je včeraj po seji ministrov poalala noto v Mnakvo. ki ae gla ai. da mora sovjetska vlada bret odloga odgovoriti, kaj misli ato riti glede na predlog rn t en te t a mirovno konferenco ■ Poljako. katere »e morajo udeležiti tudi sa-verniški pooblaščene! Anglija je tudi izrekla protest proti sa vlače vanju premlrfci g Poljaki In proti prodiranju rdeče armade v »meri proti Varšavi Anglija dalje svari aovjeUko Kosijo, da oeodviavtnat Poljake in njeno o*emije mora biti nedotaknjeno, kajti druga*« bodo saveznlki prUUjeul braniti Polj- ako Z rusko mfcrijo v Londona ne I sten*. Krik, da bodo zaveaniki po bo nobene konference toliko šaaa, mafnU Poljski, ni drugega kot dokler sovjetska vlada ne odgo bl?ff. Mir z Rusijo pomeni, da vori ugodno na angleško noto; v dobš Poljaka aovjetsko vlado; elučaju, da odgovor ne bo ugoden, vojna z Rusijo pomeni splošno roba Krasin-Kamenevova miaija po- volueijo v Evropi. ' Klana nazaj v Rualjo. . L ^?' u Vesti, da zavezniki mobilizirajo N.ews" javlja, da je Aifclijs pri-armado za vojno z Rualjo, š« niao H^a mobilizirati bojno mornar -££ potrjene. Millerand |nU iu da izda poriv za proatovo^ maršal Foeh bi rada, da .« mobill-« . . rira angleško-franeoaka armada u\ 'Tunea'' rcokupaeijoT Poljske, toda rioyd sklenila ajno pogodbo s Nemčijo (1 o rge se obots v I ja, kajti javno - ItarjNJ|.k«, mnenje na ^^^^^^ Jn^^S^^ Inki repnMHani prepovedali iz ssljevanjs. Dublin, Irska, 6. avg. — V ir-akem j epubličanakem parlamentu j« bila eprojeta postava, ki prepoveduje izseljevanje moški v tujino. Sinfajnovci že dolgo časa a-gitirajo proti iiseljevsnju mlade nišev v Ameriko in Avatralijo iz JAVKA ZAHVALA I Oarmel Hospital, Pittsburg Podpisani s« najarčneje zahva-llujem vsem cenjenim prijateljem in znancem ter članom društva "Zvonček" št. .206, SNPJ. v Kana., in društvu "Prvi rgzloga, da so mladi moški po-1 Maj" št. 65, SNPJ. v Elreezy HiU, ».a d,uvci. j. b« v umih trebni za boj proti Angliji. Ker pg zlepa niso mogli preprečiti iz-»eljrvaiija. so zdaj sprejeli zakon v ta namen. Ženske se Ishko izseljujejo. . . I1 zasnviu ««»t'v«'.Qk 50,000 komunističnih de-nalnega iiapada na V^A^L™ je'r >redo zborovalo pre*| ško Uudatvo jc .»^ vojne do H ^ ^^ ln V rnne mara v^ nc^^^^ V^ JJ^^ kapitalistični, uih davkov. Vrhutega M* ^' Lntenti ter manifeatiralo za so-dovolj opravka z Irci in ^rA 0 ^ mljenimi narodi v Indiji, Perziji ^penkW •• - Tukaj in na Turškem. |njl ligtl M objlvlii neko poročilo Carigrad, 4. avg. — Bolgarski k Moskve, da je Rusija sprejela diplomat, ki je prišel danes vlgugemtij0 MVeznikov za splošno Carigrad, pripoveduje, da komu- mirovno konferenco v Londonu, nistično gibanje na Bolgarskem L^ ^ p^ojem, da mora biti sitovilo narašča, posebno odkar je L^ konferenci zaatopana tudi atopil na čelo komunistične stran Nemčjja in druge premagane dr- ke Medjarov, bivši ,, minister in g,y€ z enakimi pravicami kot en- znani rusofil. Diplomat pravi, ds tenU in drugi« da se mora zavre so vsi komunisti od 80. do 46. leta ta imperialistična versalaka po- oborošeni in tajne orošne vaje eeL0jbtrki bila sklenjena v od vrše dnevno. Bolgarski komunisti |MtDMti Rusije, ter da se sklene ao baje dobili zagotovilo ia ^' [popolnoma nova mirovna pogod skve, da jim Rusija priskoči na ka na temelju štirinajstih Wilso- pomoč s 200,000 možmi kadar [novih točk. za njih gmotno popioč, ki mi^pouiaKali f mojem bednem ju. Bolan sem, Še gkoro dve leti in aedaj ae nahajam V bolnišnici ž« nad mesec dni Dobrosrčni bratje so naredili veselico v Groas, Nove postaje bresttčnsffa bnoja- I Kan** katere, čisti P^Uok «o da-;) < vg v Rusiji. [rovali meni. Se enkrat arčna hvala London. — Iz. Moskve javijsjo, vsem, ki ste kaj pripomogli. Še po da je sovjetake vlada sklenila sebno se Želim sahvaliti rodbinam jjgraditi : nove poatajo brezjMšne- Joaef Lekfcovi in Jakob Bogata ga brzojgva y Saturevakaji blizo j^vi za ves'njih trud in požrtvoval Moskve za pošiljanje depeš na- nost. Narava naj vaa ščiti prec ravnost v Ameriko. Postaja v. I vsako nesrečo in naj vam bo bol, barskem Selu — ki ac zdaj ime- naklonjena kot je bila meni nuje Otroško Selo, kajti bivša Sprejmite moj prijateljski po otna carjeva palača je spreme- zdrav in ostajam va^ vedno hva-iena X zavod za otroke,— blizo ležen in udani Jožef Oorenc, P. O. etrograda ae tudi popravi, da|Box 132, Frootenac, Kans.jj lahko v zvezi s postajami v MAH OGLASI ClastlfM MmtiSMMts NAZNANILO. Ali želite imeti stalno delo? Mi potrebujemo za našo livarno več navadnih DELAVCEV -^Ht v,, ML POMOČNIKOV. Dobra plača. Oglasite se v naši delavski posredovalnici, kjer dobite nadaljna pojasnila. LINK & BELT CO., 329 Weet 39th St,' Chicago, UL o Parizu ln Lofdpnu, Obe postaji bosta pod kontrolo ljudskega komisarja za pošto in telegraf. Tužnega arca > naznanjam, vaem prijateljem in snancom žalostno veot, da jo moj ljubljeni 8oprog oziroma oče NH bLODdn mspvoari Washington, 5. avg. — Držav-ni department je danes prejel po' ročilo, da jo poljeka vlada spre-predlog sovjetske Rusije za irovno konferenco v Minsku. bodo pripravljeni za operacije na Balkanu. 1 Nemčija pasti Rusijo na miru. Berlin, 5. avg. — Nemški zunanji minister dr. Simons je v po-1 sebnem članku, ki ga J** oki*vil Blagajna lige narodov Ja prašna, v "AJlgemeine Zeitung". izjavil gftn Sebaatian, Španija, 5. avg. oficijelno, kakšno je sUlišše Nem- L- izvrševalni avet lige narodov čijs napram boljševiamu, Porazu lge dtne8 bavl t gVojlmi financami. oljske, ugrožaaju vzhodne Pru-Wz p^o^l je razvidno, da so iz-sije in morebitne vojna s Burijo. Idatki večji kot pa njeni do-Dr. Simona odgovarja na šlanOk hodkl. Liga požre okrog 40,000 Burceva, ki priporoča "krišarsko|aterlingov ($144,000) mesečne, vojno" proti boljše vikom ia po- živa Nemčijo, da ss tudi ona pri-|Francija dobila naaaj topove iz druži "krišarjsm", Simons pro^F ^^ leta 1870. da je uverjen, da nemško ljudstvo gtPMibUrg, Alzaclja. — V srnine ne bo zmenilo za taka priporo-Llu u5 čjenft Versalske mirovno šila, kajti boljševizem je ideja,fpogodbe je Nemšija dostavila ■■i is-a —r«toastl pUn v toJodco ia 6r«-vik kolcanj« klstt »eIo sveilm ko ▼ staoete v jutro. o jato j« la traai vsa telesne m j« aaaUvljen ia J ladravUaik snovi. Tisoče ljudi viiva sedaj to adravilo m hvalijo HUOA tone "m oglas, naalte ga v lakamo I kopit« aKkluleo KTTOATOKB, vtivaj I ta nakaj dni la ako ne bodete aado-I voljni. povniHa praoafeaaak lekarnarja |ia on vam bo vrnil daaar aaaaj DBU0I8T: T«o eaa gat NTJOA-jfONB from your jobber or from tba IMatlonal Laboratorjr, B37 So. Daarborn lat, Obisago, UL Ab«olut«ly guarantaad. UUU prte« 11J00. POTREBUJEMO ž*? 4 ja DELAVCE ZA LIVARNO. Stalno delo. — Vprašajte pri: LUTK BELT 00., 320 W. 30th St., Ohioago, HI proti kateri se ni mogoča boriti z doaet minut prod praviti U tisto bomo moč, ki Ji je ostala, za dvomljive avebtttre. Hlmons jc mnenja« da je najbolje, če Nemci puste boljševizem nš miru. • ' : V' 'v • "Duh Nemčije jc bolan — piše Simons — ne zaradi boljševizma, temveč valed vojne in blokšde, katere nemško ljudstvo še danes nI prebolelo. Kaj nam pa je ostalo sa križarsko vojno proti boljšavis mu t Bila fti potrata še tiste bovne eneržije ,ki nam je oetala. Ravno tako nimamo nič sa sveto vojno boljševizma proti zapadni Bvro PtM Dalje Bimons primerja aadanjl položaj s onim v 18. stoletju, ko jc hotela revolucionarna Francije raaširltl avoje Ideje s orožjem, in pravil "Nekateri ljudje ae no morejo prav nič naučiti ia zgodovino Pranolja je gotovo pozabila ni avojo lastno zgodovino ,kor drugače ne bi bila duša koalicijake vojne proti revolucionarni Ruaiji. Ne, Nemčija ne bo posnemala njene napake. Nemčija oatane častno nevtrslna.' V Industrljalnih krajih Saksonske ae vrše boljševlške Izgredi in vlsda je rasglaalla obsedno atŠnje Rusi zaprli poljski koridor. Paria, 5. avg. Poznejša vsst is Varšave ae glasi, ds jc sovjetska kavalerija še prispela na koridor, ki veše Poljako s pristaniščem v Dsusigu. Poljaka vlada sap ust l Varšavo jutri svešer (pe» tek), sko a« prodiranje botjš«vl-kov ne uatavi. " I.'Information" poroča na strašburski občini 36 starih odpt is tega mesu leta 1870. ^ ve fija, t. FRANZ STERN dno zaspali Dne 9. ju-šel je zdrav na delo, a Sedež drage Dremesti ▼ London. Ženeva, Bviea, 5. avg. — Na kongres« druge socialistične In-ternaoionale > bilo danes skle-njeno, da se sedaš Internacionale premeati is ^ruala v London. . Turški reovluoionarji vrgli iSlj t »laU Aziji. Grke Carigrad, A. avg. tr Turška na eionalistiŠna armada pod vodstvom Mustafa Kemala,,paše je pričela ofenzivo proti Grkom na HO milj dolgi fronti v Anatoliji zadnji pondcljek. Bojna šrta se razteza ob bagdadake Železnici od KutakUe do Simaja. Huda bitka se jc vršila v Simaju — 110 mUj severnovzhodno od Smirne — in končno so bili Grki porašeni in morali so se umakniti. Grško poročilo se glaal, da imajo Grki SO mrtvih in 100 ranjenih. . '.jj Grška armada ^v Aaaloliji dobiva pojačanja Is Traoije In skupno s britskimi oddelki jo pričela v n(*dcljo prodirati od Izmida prot Adabasarju. Znamenja kažejo, da nameravajo Grki in Angleži na paati turške nacionaliste od seve rovzhoda ln zdrobiti njihovo ofen-Mvo.1 Msrtmirartat mdankl kongris aa splošno soetahzlranj« rudaBur Ženeva, Aviea, 6. avg. — Na madnarodnom kongresu rudarjev, ki ac vriU tukaj, je bila včeraj soglasno sprojfta reaoluclja, ki sa podlagi brsojavke is Bazla. dasol^* ^Sl^S^^t S' franeoake čete v Mainau pripravljeni sa generalni štrajk avrho soeiallalranja rudnikov, stan francoske * okupseljske ar* made v Nemčiji) dobile povelje, da ae pripravijo na odhod ns Poljsko čes Bavarsko in Cidko. Istočasno je prišla vest Is Mona-kova. da j« Izjavila t»vareka vlada. da ae bo bavarsko ljudatvo poalnžllo vaeh aredstevf da prepreči prevoz zavezniških čet čez avoje oaemlje. "Keho dr Parla" piše, da je boljševiška vlada na Poljake« šs uatanovljene v Hlalvatoku la «0 preeell v Varšavo tekaj, ko bo a-kopirana Uat Izraža bojazen, da bodo potem Rual akleiHH mir a polj«kiml komunisti v Varšavi. Hooialiatišna "Huasanite" pi še s "Clšeria, zunanji komlaar ruake sovjetake vlad««, je prHlaail l.lojrda lleorga la Mllieranda ob kamenja, ravno poldfiem in mu pretrgala nit življenja, v svoji najlepši dobi. Pokojnik bil jo doma iz Podkraja, pri Kiaovc-Zagorje ob Savi.1 Rojen je bil 25. novembra, 1886. Najiakrenpjše , ae zahvalu-jem tukajšnjim društvom in v»em prijateljem za ol^ilno vdeležbo in za darovane vence, ter šopke svežih cvetlic a katerimi ao ga spremili k zadnjem počitku. Tebi moj dragi soprog in oče pa želimo, Kdi počivaš mirno v hladni ameriški grudi. Žalujoči ostali v starem kraju Coci-lja Stem mati, Bartclj, Lojze, Robert in Leopold Stern,.bratje. Tukaj v Ameriki pa John Mihelčič bratranec in jan Angela Stern soproga, Emil Stern, ek, Red Lodge, Montana, jia i. * /oi.iviij k/or/uji v iti o/1il.ih V Avstriji so kuha aunartilsti&aa ' vstaja. Berlin, 5. avg. — Gibanje sa monarMstiČno kontrarevolucije v Avatrijl je še tako veliko, da je avatrijsha vlada baje naprosila zaveznike sa pomoč. Avstrijski menarhtati ss nameravajo sdruži ti s ogrskimi monsrhistl. ki zbirajo vojaške čete na . svztrUski lieji. kjer so sadnji teden udrll les mejo ia Itropali avstrijski *r-seaal Ogrske čet« vodita Osten-burg in lledje«. znana bela tero-rkta. ki sla deana raka rrgeata Hortija. Monarhiatičao gibanje v Avstriji j« ? rokah klerikalo«v. Nered crev ^jsgasAsrc »» spMna prfltazaa Ta Pjjjj^mofda od aaprarUna hrana. hitra izpremernbe a« si drugih vzrokov. Severa'« Diarrhoea Remedy j« izkazal DE. JO«. V. GRAHEK ZDRAVNIK Uradne ure so: 10 KK) zjutraj do 2:30 popoldne. 848 E. Oblo Street Telefon Cedar 2388 X. i. PITT8BURGH, PA. Ne čakajte! Prostor iu vseh boljših parni-kih je veš tednov naprej razprodan, zato na čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potovati v stari kraj. V Vašo korist je, da se odločite sa ta ali oni navedeni parnik in si prostor na njem za varate« Mialite v naprej. VSW TORK — DUBROVNIK _ LIVARJI (MODLARJI) I The Indianapolis Plant of I4nk Belt kompanija je ravno dokončala s povečanjem avoje tovarne in vsled tega potrebuje tudi več livarjev. Mi lahko damo delo izučenim železolivarjem in sprejmemo tudi delavce, da se uče livarskega potila. To so primerno dobra dela in želimo jih oddati dobrim in stalnim delavcem, ki so pri volji delati vse leto pri naa za dobro plačo.— Pridite osfebno ali pa pišite na EMPLOYMENT OFFICE, West Wa8hington St. in Belmont Ave. LINK BELT OOMPAVT Indianapolis, Ind. 11 angnatn Argantina, 14; aaptambra—Praa. WUaop. 21/ aoptambra—Belveder«. V začetku auguzta odpljujeta panftk Argentina in Pa^onia, dan odftoda Se dosedaj ni naznanjen HEW YORK—OENOA. t ŽELIM IZVEDETI za svojega brat^ Jakob Prim-ca, doma iz Iga, pri Ljubljani. Nahajal ae je začetkom meseca julija t. 1. v Barbertonu. Ohio, ter je od tam odpotoval neznano mi kam; od tega časa tudi nisem ničesar več slišal o njem. Da ga iščem, je glavni vzrok, ker odpotujem v staro domovino in mu imam kot bratu poročati veliko zelo važnih stvari, in sicer na njegovo lastno korist Torej želim, da se mi nemudoma priglasi na moj naslov: John Prime, 436 First atraet, Barberton, Ohio. TOJC-HAVEE OHERBOUKO. 12« 14* 14. 20. 21» 27. 28. ufsta- ALI Taorais«. A. Victoria. • Torraine. baau. Fajratt«. Aquitania. Navedeni vozni red je podvržen ^shišajnim spremembsm. Pišite po cenik za posamezne parnikfc in VI POTREBUJETE KNJIGO. Dr. Kern je nad deset let zbiral gradivo za anrleško-alO-venski besednjak. Vedel je, da Slovenci potrebujejo dober obsežen slovar pri učenju angleščine. Knjiga obsega 25,000 angleških besed z izgovarjavo in slovenskimi pomeni. Ce vas angleški jezik zanima in se ga želite priučiti, ai jo naročite. Kupite jo za svoje otroke, da se uče pravilne slovenščine. V vsaki hiši bi moral biti en izvod na razpolago celi družini. Angleško-alovenski besednjak naročite na sledeči naalov: - DR. F. J. KERN, 6202 St Clair Ara., Cleveland, Ohio. Cena obsežni knjigi je 5 dolarjev a poštnino vred. — Isto-tam lahko naročite Zormanove pesmi za $1.26. VMai Hrti! ~ Potnikom preskrbi* potne liste in drago, kar rablje aa potovanje. , GRAMOFONSKE PLOSCE STA Is starega kraja j« do sedaj priflo v Ameriko več slovenskih naaeljeneev, za katere Osm jaa iadslal potrebne lietin« in katerim aem jas poslsl karte. Ako Islite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi pišite aa tozadevna pojasnila. U nadaljna pojaanila se obrni- LEO.ZAKRAJSEK * 70-9» Avvnae VEW TORK, M. T. . Zahvalno pismo iz »tare domovine. VABILO NA VESELICO katero priredi ' "PeOanld klub" dna IS. avguata, t I. na Paul Krpsuftovi farmi, m in rojakinj«, da aa Taabave in ras-akrb«| veaalični —ODBOR! JOHN MEMETH, prosldont DOPISI. Is rshodne Ohis. — Kot premo gar pač nimam kaj vcaclega poročati, Delamo taaki dan, toda kaj pomaga to delavcu, ker mu od vnega težkega delA ne oetaue drugega kot alurivljen hrbet, človek dela in ae muči eelo življenje, ko pa poatane atar iu nezmožen ca delo, pa nima kam noložiti svoje glave. Tak je premogarski atan. Poprej ai fce opazil kak vesel o-i »raz toda v zadnjem čaau pa opa-ziž aamo pobite in žalostne Obraze in kot da bi pri vsaki hiši žalovali za kom. To so sadovi prohi« bicije. Nasproten sem vsakemu pijančevanju, toda kdor pozna te-8ko delo, katerega mora opravljati premogar in sploh rudar, bo tudi priznal da ae mu čaša pive zelo prileže ,ko pride domov z dela vea izmučen, da ae mu velikokrat že jesti ne ljubi. Zadnje čase so tukaj pričeli ze lo loviti vse one, ki imajo kako opojno pijačo in vsak otrok, ki je komaj dokončal ljudako šolo, ž o hoče biti šerif ali pa vsaj deputy. Obenem pa cvete graftaratvo, kot nikdar preje. Kdor hoče imeti kako opojifb pijačo, mora biti "dober" 6 šerifom in deputyjem in potem ima pa brez skrbi opojne .pijače kolikor le hoče. Tako mi je pripovedoval nek rojak, da mora plačati vsaki mesec šerifu 40 dolarjev in ravnotako tudi njegovemu pomočniku in lako ima mir pred vsemi. V resnici so krasni časi za graf t ar je. Čudno pri vsem je pa tO, da lovijo samo inozemce, Ameri kanci se pa lahko vtopijo v opojni pijači ako hočejo, pa jih nihče ne vidi in ne vpraša, kje si dobil o pojno pijačo ali kje si se napil. In eelo žensk ne pustijo pri miru in jih napadajo. Ravno sedaj ima tukajšnji šerif in njegov pomočnik tri tožbe s strankami radi korupcije in nasilja, katere uganj pri izvrševanju svoje službe. Bližajo so jesenske volitve !n ko človek pride v dotiko z ljudstvom in sliši razne govorice in debate o teh volitvah, se mu zdi ravno tako, kbt da iiismo v letu 1920, ampak v letu 1910 ali pa 1905. Tako sem slišal nekatere delavce, ki so rekli da bodo volili Hardinga, ker on je cfober za de lavce in velik prijatelj vseh de-lavccv. (Gotovo; saj je vsak dober z delavci, kadar potrebuje njih glaaove.) Drugi zopet pravijo, da bodo volili Coxa, ker je tudi on človek in pol in proti vsaki prohibidji in kakor hitro bo izvoljen, bo pijače, da bo kar teklo od mize. (Delavci lahko poskusi* jo, pa bodo videli, ali je res; tod s mislim, da bodo potem bridko ob' žalovali.) Čudno pri vsem tem jo to, da delavci še sčdaj ne morejo spoznati in da ae jim še aedaj niso odprle oči, da bi videli, da ata ..... * oba U dva kandidata zagovorni- ka veleiuteresov ia velepodjstui kov, da ni nobena druge razlike kot edino v imenih. So pač še Ijtdje, ki imajo mošgaae, toda ds bi sami mislili, pa ne. Prt neki priliki sem slišal nekega tukaj rojenega delavca, Angleža, ki se je izjavil, da bo volil za "demokra-ta". brez razlike kdo kandidira pri demokratski stranki aa pred sednika. .Vato sem ga vprašal, aH bi tudi volil "bnldoga", ako bi bil kandidat demokratake stranke, in odgovoril mi je, da tudi, pa če prav dobro ve, da bi%g« obgriael, ako bi ga spuatil z verige. Nato sem ga vprašal, zakaj tako ljubi demokratsko stranko, m odgovoril mi j& da raditega, ker imamo aedaj tako visoke plače, ker je de mokrat za predaednika, in ako bi bila republikanska afankS na krmilu, bi ne imeli tako visokih plač kot jih imamo sedaj. — "Blagor ubogim na duhu. Icer njih je nebeško kraljeatvo", sem vzdihnil. Pravi, da je zasluga demokratske stranke, da imamo delavci tako vi-šoke plače, potem je pa tudi zasluga demokratske stranke, da imamo tako neznosno * draginjo. Sploh, kaj pa ima sedaj delavec od "tako visoke" plače, ker pa mora vsako stvar tako drago pla čati in še ne slabšem, kot je bil n. pr. pred šestimi leti, ko ni, so bile tako visoka. Ko sem mu to omenil, mi je pa rekel, da ga to nič ne briga, kakO drago je vae, samo da dobro zasluži, pa je dobro. Kaj pa hočemo potem ker je nekaterim ljudem vseedno, koliko plačajo za svoje življenske potrebščine, samo da dobijo na plačilni dan veliko denarja, pa magari, če tudi vaega takoj porabijo za življenake potrebščine in velikokrat jim je še premalo in se zadolžijo za celih 14 dnij naprej. Lahko ae veftpodjetniki trkajo na prsa in pravijo: "Veseli me, o gospod, da si poslal na svet tudi ljudi, ki ne znajo misliti in ki so' veseli, da se smejo truditi za koga drugega. Prosim te, o gospod daj obilo porodov v delavakih slojih, da bo še več takih revežev na duhu omejenih, ki bodo garali za moje otroke in otroke mojih o-trok. Amen." — Premogar. ;wl Banki, IU. — V pondeljek zjutraj, 2. avguata t. 1. je požar uni-Čil rojaku Štefanu Kuzmuku popolnoma vee: Hišo, katero je kupil Še le pred kratkim in za njo plačal dva tisoč dolarjev, vse po- tristo dolarjev in vojnovaSevalnih znamk za ato dolarjev. — Kako je ogenj nastal, se Se ne-ve. —John Vidmar. — • | y' - j ' 4r * •• * t' * i Delavski list jo rtla, i katero računa val naaprotnik. ---— Matere! Ali želite, da bodo vaše hčere delale v eni najboljših tovarn v mestu, kjer se nudi prilika, da zaslužijo primerno dobro plačo?.Hočete li, da bodo pri Čistem delu in v prijazi okolici? če je tako in ako so vaše hčere stare nad 16 let, tedaj pošljite jih v našo tovarn d, da se same prepričajo. Delo je pri različnih papirnatih izdel-, kih, in zelo lahko. dela. Ob sobotah popoldne se ne Oglasit« se pri Miss Murphy, RAND McNALLY CO. 530 Se. Clark St, h(o itfctropj«. CHICAGO, ILL. Premislita dobro, komu boste izročili denar za poHjitiv v stari kraj ali pa za vožnje listke. Sedaj živimo v čssu nstfslevostl in zlorabe, vsak skuša posuti hitro bogat, no gleda na svojsgs bližnje gs. Bazni agontje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor goba po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem prometu ' nepričakovane zapreka starim izkušenim in premožnim tvrdksm; kako bo pa malim .neizkušenim začetnikom mogočo izpolniti svoje neutemeljene obljube, je voliko vprašanje. Naše denarne pošiljstve se zadnji čas po novi sveži in na novi način primerto sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. ' * Denar nam je poslati najbolje po Domestic Hon«j Order, ali ps po Nev Tork Bank Draft. TVRDKA FRANK SAKSCR; 82 CoKtUask St, New York, N. Y. Od naših POTNHCOfV, kateri so potovali v staro domovino po posredovanju bankirja ■I ' HENRY C. ZARO. Cenjeni gospod ZaroI / ko smo srečno prišli domov, smatramo si ss našo dolžnost, 4a Vam pišemo is svobodne Jugoslavije. Potovsli smo lopo, hitro in dobro; povsod! sme bili lopo sprejeti in pričakovan! t naši kovček! so hištvo, zgorela je tudi vsa oble* se vozili s nami, savno tsko, kakor sto vi to preakrbell in nam obljoka, obveznic posojila svobode za bili) denar smo v Ljubljani po Valam čoku v redu sprejeli in slosr ns ds bi bilo trobs plačati kake posebne pristojbine in ne da bi imeli kake posebno neprilfke, ko ngm je bil denar hq>lačan po Prvi Hrvatski Stedlonici, ns kstero so so Vsši čok! glssili. Dobili smo prava našo , ugoslovsnake kolekovane krone, kakor ato nam Vi pred odhodom povedali} nadalje Vam sferamo tudi naznaniti, da ao naši sorodniki, katerim Smo po Valom poarsdovanju pošiljali denar, slednjega v po* polnem rodu in prsvočssno sprejeli. , Zsto ss a! Vam tn upravitelju Vašega Jugoslovanakega bančnega oddelka Aleksandru Petroviču najprisrčnejs zahvaljujemo glede ašega dobrega, brzgega in poštenega odprem an j a nas v stari kraj. Valom poltenem in vestnem delovsnju smo tsko tuksj, kakor tudi Is ko smo bili v Ameriki, mnogo slišali In sedaj smo se popolnoma uverili, ds js temu v rssnici tako. Charliers Črnk Coal Comp. potrebuje Še vedno nekaj premogarjev za svoj rudnik Hssel v rt i e* tu Canonsburgu, Wa«hington Countjr, Pa., ob Mesnici Pas llandle. Ta rudnik ao nahaja v sredini mesta, M šteje 15,000 prebivalcev in v katerem ao eerkve, šole in prodajalne vseh vrst, kakor tudi polnlična železnica do Pfttaburgha. V rndnik vodi hodnik ,torej se ne vosijo vanj iz njega rudarji v kote, premog jo Sft do 6>/2 čevljev visok, dobra streha in tnho. Je nekaj flcriovfne kot je povsod v pittsburghlkcm "kraju. Plačamo ra skrlevlno, ki je nad 12 palcev debela. Stanovanja so le par minuf hoda od nhoda. Najemnina je pa (7 do |0 as sms ic. Stnovaaja ia brano so dobi za samec, dokler si »•mi preskrbe boljše. rmJSKI RUDNIK, plačamo sa dalo s pikom po ti. 11 M, delo s strojem pa 0.M0S in nakladanje po 0.7701. Vi letimo do-biti lo isnčens premogsrje, ki šele sUlno delo. Oglasite se osebno prit * * HAZEL MINE; > CANONSBURG, PA. . Vso pogodbe In pooblastila, katera nam ja Val upravitelj Alshiaadsr Petrovič, ki js stsrokrsjski odvetnik, napravil, so tu-kajšnja aodišča aprejels, tako ds jo vso v rodu in ds naši aorodniki niso Imeli glede tega nobena nepvilike. Z eno besedo, vso jo bilo nstiačno tsko, kakor ste Vi asm maall, lo prsdno amo so podali na Pot —-- t Kar smo po Valom poaredovsnjn tako udobno potovali in teko hitro prišli do - našega končnega cilja in sieor to vsle lo rsdl Vašega vsstnogs posredovanja, Vas vsem našim rojakom najtoplejšo priporočamo in jim svetdjsmo, ds potujsjo le s posredovanjem, kakor tudi pakete in da lo potom Vaša posrsdovalnies izdelujejo pogodbe, prošne, pooblastila, prenose, testamente in vso drugo, ako žeit da bodo imsU VSO V najboljšem bilo redu, oziroma tako, kakor js Tako toraj nali Jugoslovanski rojaki govora In pišejo o bankirju Žaru in radi tega no Učite drugod temveč kadar sklenete, ds bodste potovsli ▼ stari kraj, potem pilite Vašemu Jugoslovanskemu državno-pooblalčonamu bančnemu uvodu mr~ i l ili ., Štefan Ivekevil. fraaje OeUl. Nik. ZlevelU. Jas tajkov. To«. ZarUUa. Janea Oadea. ftlefas Kralj Josip Poaavoc. 100? GLAVNI STAN« W74l SO. LAWNDALB A VOL, CHICAGO. ILLINOIS lsvišsvaloi odbor. UTUAVNI ODSEK. PuSnfcai VhNM Cbtatar, >i»wiiiat tata Nmi Bm I4S. Cmim>W|, P^ Si Ma* TVffc, fejo* fciblft.t« *4Mm Tm*U lw»«r, mUmJ |l Mm*J»U a Tmk«, eOftOTNl OOSKK. asa Hrjt si« letifNiM, n, K, Ttmmk S LmMt Ath CktaM*. ■ «ts Hm k, l«*Mk, Nadaoml odbor, tamt w*toriM aa. Tiakovni odbor, is sun aa naslovu* a n. r. j. »Važna objava*! Amoriški konsul v atari domovini dovoljuje aodaj vašim sorodnikom. prijateljem, sli zaročencem, da avo-bodno lahko pridejo k vam v Ameriko, sko imajo od vsa podpiaane pripravno liatino in plačano pot. Izdlujem najtočnoio In vaatno sahtovsno spise in potrdila In jih pošiljam v domovino, tor dsjom vso nasvete. Potovalno trolko lahko plačata od doma do Ameriko. Ako ftsllto dobiti avojoo hitro in gotovo asm, tedaj pišite takoj na naalov: EMIL KISS, bankir 188 Second A ve., NEW TORK Pošiljamo avojeom ČEKE V DOLARJIH po najnižji tonil • • Šil j a aamo v Potrdila Poštno, brzojavna pošlljatve, Menjice (drafts) ss po-o v NOVIH KRONAH no najnlljl dnsvni coni, prejemnikov ao vrsčsjo hitro. Vprsšsjts sa našo Izredno cono 1 Popotniki! «Sif/VfffSSft Direktne parobrodne in yosns listka Is New Yorks v Zagreb, »rod, itd, v Potni liat, proglodi In dovoljsnjo ao dobe nsjhitrojo potom meno. HENRY C. ZARO 39 CMper Sssare, HM Are. csr. 6dfe Str. NEW Y0RK C\n Ui Orthmi 7007. , NAZNANILO ROJAKOM v U Sallo, III:, in okoliei. Kupil som gostilno in poslopja pd Mr. Matt Komps, kjer bom ns-dsljovsl s to obrtjo. Priporočam so veom Jugoslovanom zs oblak mojo gostilne. Potniki dobo pri moni pllno-Čišče; snažne sobo so vodno na razpolago. Točim naj boljšat** ilFKARTA IZ TROTA V *SW TORK 9TAVB SAMO 100.00 Najgiaajos svols, ksr rsčunsjo agent j« zs ksrto is Trata do Nc«r Vorka je *« 00. hočete dobo-viti svojo rodbino sli prijatelje is atarega krsjs v Ameriko, obrnite aa za pojaanllo in potrebne listine vrsto raznih pljsč, imam dobra sipodko, itd. OglssiU so pri m«nf In ao prepričajto. Zs točno in dobro postrežbo jamči VALENTIN CIGOLLC, 1080 — lat Street, La MATU A 8KKMDIR Javni noter as ImerUio ia eteri kraj. mi »Otler St PHtsburgh, Pa. Prihranil tam bo denar. — On litije aa narod, narod js ss njega. PROSVETA UUILO ILOVEKm MABOOHE POPfOMl JEDHOTE LASTNINA SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTE Cmm otflMof po dogovot«. Rokoptoi — — vračal«. N«ro*nina: Zedinjene d rta v« (itven Chica*o) $6.00 m tat«, |2.MJa pol |«u in $1.26 u tri dincc«; Chicago $6.60 na leto, 98.26 sa pol Uta, 91.66 m tri mooec«, in sa tnotemstvo $8.00._ NMW* M fN, kmr im »Uk • H*Mi "PROSVETA" M17 S*. Amm "THE ENUGHTENMENTH •f tk> SImmU NatUMJ BaMfit OvMd by Um SloTMi« Bo—fU SxUty. Adverti*)n» r*U* on 8ubM rmtion: UniUd BtaU« (oscoot Chicafo) and Canada 96 ^or y«ar; Chkaro $6.60, and foroifn countri— $» 00 per y«ar im. da m vm m mtafi IbL____ ALI NI PREMOGOVNIŠKA INDUSTRIJA ZRELA ZA NACIJONALIZAC1JO? Tri let« ječe. Zakaj f Tri leta ječ«, ker je be-lokrajinski kmet izrejcel par ne-premšiljenih besed. Tri leta ječe, ker je belokranjski kmet izrekel, da je kralj Peter neumen. Tri leta je/V, ker je belokranjski kmet dejal, da je kralj tuje države neumen, kajti Jugoslavija še ni kraljevina, pa Peter tudi ne njen iralj. Tri leta ječe, ker je |»elo-kranjsld kmet vikni), da je neki drug človek, neumen, kj je prišel po istem načinu na ta svet, kot imet in bo moral ravno tako u-mreti kot kmet. Tri leta ječe, M klerikalci prikrijejo svojo umazano habsburško propagando! Ponižni hlapci v starem Bizao-eu rfkrit«- sel V lakajstvu in pasji ponižnosti so vas prekosili klerikalni, aodniki v Sloveniji. Biza-n«c je bil na glasu, da je bil gnezdo petoliznikov, lakajev, tihotapcev in "štreberjev". In te ne kdanje ponižnike so zdaj prekosili slovenski klerikslci v starem kraju v vseh "čednostih", po kate rih se vse sebične hlapčevske du ta ločijo od drugih ljudi, ki se za vedajo -človeškega dostojanstva. Slovenski klerikalci so pod svojo zaščito vzeli srbskega kru Ija, ko še ni bil kralj Jugoslavije in ne dovolijo, da ga kdo žali. Kdo ve, če • slovenski klerikalci, ki zdaj navidezno kanejo, da so za srbskega kralja, ne vzamejo svojo zgfčito kmalu spodenega Korla in vso njegovo habsburško Ilahto in prisodijo vsakemu šest let ječe,ki se drzne reči, da je habsburški Korel neumen. Mogoče je vse. S to propagando so že začeli, da postavijo habsburškega Korla med tiste ljudi, katerim ne sme navaden in pošten slovensk. kmet reči, da so neumni. Po vse, slovenski zemlji gre propaganda zanešena po klerikalnih agitator jih, da habsburški Korel ni zakri vil svetovne vojne, ampak kriv vsega je Prane Jožef, alias Pro haska. Vmes pa lepo.pojejo klerl kalni ptički, da je bilo v stari av tokratiČni Avstriji bolje, kot v se da nji Jugoslaviji. Tri leta ječe! Kj, zakaj pa! Be-lokrajinskemu kmetu so prisodil tri leta ječe, da z javnim izkazor vanjem pasje ponižnosti do, Ka- Ruska revoluciji. Makri« Očrti Preudarimo dobro položaj premogovniške industrije od enega leta nazaj, pa se kmalu prepričamo, če ni prišel čas, d« kongres zaključi, da se premogovniška industrija nacijonalizira, ker privatni podjetnici jtfso več zmožni voditi te industrije. W * Pred enim letom-je draginja tako narasla, da rudarji niso mogli več izhajati z mezdo, ki so jo prejemali. Zahtevali lo povišanje mezde za šestdeset odstotkov in šest-urni delavnik. Rudarji so povdarjali, da zahtevajo šest-urni delavnik v tednu kot garancijo za delo skozi vse leto. Podjetniki so vse zahteve na kratko odklonili. Grozila je stavka rudarjev vprav pred zimo in justični department je posegel v stvar, tako da je stavka končala pod vladnim pritiskom. Takrat so imeli premogovniški podjetniki polna usta, da bodo rudarji delali skozi vse leto. Ali komaj je prišel april in so se železnice vrnile pod kontrolo privatnih podjetnikov, so omejili delo v premogovnikih. Rudarji niso delali več po osem ur na dan al štiri in štirideset ur v tednu, ampak njih delavni čas je znašal po osem, šestnajst in kvečjem štiri in dvajset ur v tednu. Rudarji niso zaslužili toliko, da bi lahko preži veli svojo družino. Posebno težko so občutili omejitev dela v rudnikih tisti rudniški delavd, ki prejemajo dnevno mezdo, ker njih mezda ni bila v odstotkih tako povišana kot mezda rudarjev, ki imajo akordno delo. In zopet je nastal nepokoj v rudarski industriji, tako da grozi zopet stavka, ako se to sporno vprašanje ne izravna na zadovoljiv način. . Kaj pa podjetniki? Kako visoki so profiti premogovniških podjetnikov? Ali res ne morejo povišati mezde rudarjem, ki prejemajo dnevno mezdo, ne da bi se povišala cena premogu? Lewis, predsednik rudarske organizacije, pravi o pro-fitih premogovniških podjetnikov takole: "Ameriško ljudstvo je opustošeno po teh komercijalnih vandalih, ki se opetekajo pod težo svojega plena." Besede predsednika rudarske organizacije o profitih premogovniških podjetnikov so tako jasne, da ne potrebujejo nobene posebne razlage. Nagromadili so take profite, da se jim šibe kolena in se opetekajo pod težo tega profita. Tudi bivši zakladniški tajnik McAdoo je svoječasno povedal, da profiti nekaterih premogovniških podjetnikov znašajo od tisoč do tri tisoč odstotkov od vložehe glavnice. Vele-bizniško časopisje je takrat McAdooju silno zamerilo, da je povedal resnico o profitih na ves glas. Tudi ekono-mičar W. Jett Lauck je spregovoril o profitih premogov niških podjetnikov tako jasno besedo, da lahko vsak otrok razume, da so njih profiti izredno visoki. Rudarji so se izrekli na svoji konvenciji, da so za nadjonalizacijo rudnikov. Tako pravijo tudi delavci in farmarji, za nadjonalizacijo rudnikov so sploh vsi pametni ljudje, ki ne pripadajo k profitarskemu krožku. Rudarji so prepričani* da se bo z njimi ravnalo bolj pravično, če bodo rudniki nacionalizirani. Ljudstvo je zopet prepričano, da ne bo plačevalo oderuških cen za premog, če se izvede nacionalizacija rudnikov. ' * ' li ' J&, nR * Proti nacijonalizaciji rudnikov sq le premogovniški podjetniki, ker vedo, da ne bodo mogli več odirati ljudstva z visokimi cenami, rudarjev pa ne izkoriščati 8 nizkimi mezdami in neugodnimi delavnimi razmerami, če se rudniki nacionalizirajo. Proti nacijonalizaciji rudnikov so železniški podjetniki, bankirji, razni drugi podjetniki, ker se boje, če s* nacijonalizirajo rudniki, da pridejo na vrsto kmalu tudi druge industrije. Ca« za nacionalizacijo je torej ugoden in če bodoči kongres nklene, da se nacijonalizirajo premogovniki, bo 1» to izvršil, kar želi pretežna večina ameriškega ljudstva.jteikoj^^JSte^v. -prog. In če se bo bodoči kongres oziral na željo večine umeri- je dobila nedavno sakonsko loči. škega ljudstva, bo zaključil nadjonalizacijo premogov nikov, čeprav protestirajo proti nji premogovniški pod jetniki in vsi njihovi profitaraki prijatelji. Prejel sem več pisem od raznih oseb. Vsa pisma so pisana v tonu smrtne groze. Zdi se mi, da oni, so' jih pisali, so doživeli težke čase; njih srca trpe in njihove noči so brez spanja. JCam je prišlo naše dobro, rusko ljudstvo! Zakaj se je tako hitro spremenilo v divje zveri, ki jih žeja po krvi!' Tako mi piše dama in njeno pismo diši po parfumu. ' Kristus je pozabljen in njegovi nauki so pogaženi", piše grof Kam je izginil veliki naak o jubesni do bližnjega in k j« j" dane« svetost cerkve in vere!*) vprašuj« K. Brujtam iz Tambo-va. Nekateri paujejo in preklinjajo, drugi zdihujejo in tožijo. Vsi so razburjeni, propadeni in polni strahu vsled sedanje tragične, velike dobe. Ker mi ni mogoče, da bi odgovoril vsakemu posebej, hočem odgovoriti y*em skupaj in javno. Dragi gospodje in gospe! Dan plačila za vašo kriminalno indiferentnost napram ljudstvu je prišel. Vse to, kar se vam zdaj godi, vse to, kar trpite, zasluži to v polni meri in jaz vam rečem le toliko: Nuj vas grozote živi jen jsž^S ste jih sami ustvarili, še bolj mu čijo! Naj vaša srca trpe še večje bolečine! Naj vam solze prega njajo spanje! Naj burja srda in krutosti divja nad našo domo vino in vas pokonča v plamenu] Zaslužili ste to. Bes je, da trpite, ali morda se zgodi, da pla men revolucije očisti vašf duše, na katere, niste nikdar dosti mi-slili; mogoče se izžge iz vaših duš Vse, kar je hudobnega, in ostane trohica poštenosti. Vaše duše so polne surovosti, laži, koprnonjc po gospodarstvu in nizkih inštin* itov. vl Drage gospe! Radi bi znale, kam je prišlo naše ljudstvo. AH ive veste! Ljudstvo je enostavno jsgubllp potrpežljivost. Ljudstvo je doldo, predolgo molčalo. Trpe-pritoževanja Bi je nasilje brez o! bo, predolgo časa. Nosilo tjc ne agitirajo za habskurškega Itffo tiranov na svojih setvflnffl Korla! Take so klerikalne poteze! Tipbtfli; in ko je prišel trenutek, Slovenskim klerikakfonl. je še' vedno pri srcu le Habsiburžan, kajti če pride slovensko ljudstvo zopet pod jarem ilabsburžana, bo faršlm bisaga zopet polna vsega, kakor pred svetovno vojno.'Bicer se tu$ zdaj farški bisagi ne godi slabo, kajti, še noben klošterski kokel dozdaj ni uthrl gladu, pa tudi nobeni nuni se ni bilo treba preseliti na oni boljši svet, ker ni ni bila za bisago, kot je bilo dokler je habsburška avtokracije tlaVila slovensko ljudstvo. In tako zdaj klerikalni sodniki v Sloveniji maščujejo nad kmeti in delavci, če zinejo kakšno nepremišljeno besedo, ker so se u-deiežili revolucije in pognali habsburškega Korla s prestola. Najprvo so slovenski klerikalci nastopili v ulogi gorečih republikancev. Zdaj nastopajo kot naj-ponijnejši hlapci Karadžordževi-če v, aH njih cilj je vedno eden; Spraviti Slovence zopet nazaj pod habsburško avtokraeijo! LEPA IN PAMETNA BESEDA NAJDB LIPO MESTO. Pendletou, Ore. — Pred okraj no ječo okraja TImatilla se je sbrala številna množica, da linča šerifove morilce. V usodcpolnem trenutku je stopil brat umorjene-gs šerifa pred ljudsko množico, in dejal, da bi njegov brat obso* dil vnako nasilno dejanje. Te pre-udarne besede so Spametovale ljudsko množico, ki je hrepenels po maščevanju, da se je razšla. SMRT JE NASTOPILA PO 0. SPANJU. Scranton, Pa. — Mrs. I Ana Lynott je spala skoraj osem me •eeet, predenj je nastopila njena smrt. DRUŽINSKA DRAMA. Karton, Ind — MUetni Wil-liam Gossett je oddal dva strela na svojo ženo, na kar je obrpil samnkrea proti sebi in sprožil. Oha m Mlaj nakajsta v bolnišnici te v. Ooasett j« vf topU v njeno stanovanje malo pred polnočjo £ena je le ležala n« poatelji, ko *)e dvakrat ustrelil na njo. ^a je ti! moglo več nositi, je vrglo težo od sebe. . Zakaj se jezite, gospa! Med parna rečtno, kaj naj ljudstvo ^tori kot d* se pozverini! Kaj ste storili za ljudstvo, da morete pri oakovati dnlgačnih rezultatov f Ali ste kdaj učili naše ljudi kaj dobrega! Ste li kdaj zasejali v njihove 4uŠe seme čednosti! . Živeli ste ob njihovem delu in jemali ste jim zadnjo skorjico kruha, ne da bi se zavedali, da je to zločin. Živeli ste, ne da bi se kdaj brigali, ob čem sploh živite; nikdar niste vprašali, kdo je tista sila, ki vas redi. Z bliščem vaše svile in baržuna ste paradi rali pred siromaki in Se lepo se vam je zdelo, če so se jezili. Ko ste poleti bivali v svojih gradovih na deželi, ste gledali na kme te v bližini z zaničevanjem in posmehovanjem, kakor da so pleme nižje vrste. , Toda kmetje so razumeli Na Si mužiki so dobre natnre in si pustili, da ste jih suvali kot pse, ali oni so vse videli, občutili in si zapomnili. Imeli ste v gradovih sijajne pojedine, pri katerih ac kmetje — sodrga ste jim rekli — niso smeli prikazati. In hoteli ste. da vam morajo kmetje biti hvaležni za to! Vaše pesmi, vaša godba ni mogla razveseliti lačnega ljudstva. Vaša frivolnost, pome-Aana s zasmehovanjem muiika, ni mogla v duši ljudstva vzgojit* spoštovanje do vas. Kaj ste storili sa kmeta! Ali st? se kdaj po tmdili. ds ga izobrazite in pav* (lignite duševno, kulturno! »Ne, rajši ste gledali, da ostane kmet še bolj zabit in vražarski. In zdaj hočete, da naj bo moder! O, vi niste nikdar mislili,^ds k« vam kdaj zgodi kaj takega. »Mk je bil v vaših očeh neke vrate živina. Ko ate govorili z njim, ste se vedli, kot da govorite s divjakom; niti toliko se nista hoteli pobsigati, da hi ga smatrali sa človeško bitje. Zakaj se xdaj čudite, da je pontal divia rftr! Qo«paY V Vašem vprsšanju se l/rsla velika ignoranea glede žiHJeuskih ratmer in hlnavNina »ločlnea. ki ae saveda krivde, pa Je noče prisnati javno. Vi ve-•te, da bi se bili lahko poučili, kako živi mažik. Znati morate \ndi, da človeško bitje, ki ja tepeno, se mora prejalndej maščevati; čla-vek, nad katerim ni bik) nikdar usmiljenja, tudi ne pozna usmi-ienja nad nikomur. To je jasno, le več: mora Mti tako! Kako morete pričakovati usmi-jenja v srcih, v katerih ate sami ijali seme sovraštva! Gospa! Dobri ruski ljudje v Kijevu so vrgli skozi okno znanega tovarnarja Brodskega. Njegova guvernant u je bila tudi, vr^enfl okno — ampak, drobneun,« kanar 5ku v kletki s« ni zgodil# nič la-ega. Razmišljajte matfvf tem dor godkv, Majbu* ptičip^ Jf; ifzvala ualailjenje, v razjarjenih ljudeb v moment u, ko »o metali druge judi skozi okno, dokazuje, da je'bilo tudi v pogaienih srcih še usmiljenje do bitja, katero zasluži usmiljenj^, medtem ko ga ni bilo za ljudi, ki ga . ne zaslužijo. V tem leži vsa strahota in trage dija. Gospa! Ali ste še 'prepričani, da imate pravico zahtevati, da se vami postopa človeško, dočim ste Vi vse svoje življenje postopali nečloveško s priprostimi ljudmi, katerih niste smatrali za ljudi! Vi pišete pisma; izobražena ste. Morda se čitala' knjige, katerih je opisano življenje kmeta. Kaj pričakujete od njega, ko veste, kako je Živpl, in Vesel, da niste ganila z mezlncljn,' da b mu olajšala mukotrf)n6 ,,iftvljc njeT Zdaj se Vam godi blabo in pišite s stresečo roko meni — mo 2u, o katerem veste, da vam ne more pomagati. Nel Ne morem vam pomagati. Tako je na svetu V deželi, kjer so bili; ljudje te peni z bičem in knuto, v deželi kjer so ljudem lbinili ude v za bavo, v deželi, kjer tiranstvo ni poznalo meje in kjer je bilo nasilje tako veliko, da človek ne mo-re misliti nanj brez groze in sra mote —- v tej deželi ne najdete danes sočutja. Ljudje, ki so zra sli med agonijo pekla, pod udarci s palicami, pesti in knute, ne morejo imeti mehkega srca. Ljudje, ki so jih žandarji rabili tnala, rabijo danes druge za tna la. V deželi, kjer je stoletja vlada la neenakost in krivica, je zelo težko čez noč vstoličiti pravico. Od Človeka, ki ni nikdar vide pravice, ne moremo zahtevati, da mora biti pravičen. Vse je jasno n^ tem svetu, v katerem ste, gospa in vaša Visoka družbe, -gleda H nasilje celo brez proteata. Da našnji ljudje občutijo * udarec bolj ostro, kot ga je občutil pred petdesetimi leti hlapec vašega četa. . -v Ljudje so se razvili in v proce su razvoja so dobili spoštovanje do sebe; spoznali so, da ljndje kakor vi vsi. A kljub temu ste jih smatrali za sužnje in gledali na nje kot na živali. Gospa! Ne zahtevajte od ljudi tega, česar jim Vi niste hotela dati. Nimate pravice zahtevati stniljenja od ljudstva. Ljudstvo-je bilo tlačeno. Ko sta pa carizem in kapitalizem povzročila revolu cijo v deželi, so vstale vse temne sile ljudstva, ki ste jih sami pr pravili. Vae, kar je bilo pokopa no že stoletja, se je dvignilo in o sVeta igra svojo strašno dramo na vseh straneh. . Ali naša domovina ima v nebi drugo silo, svetlo moč, ki jo učgala velika misel, inspirfcaaa od gtirkih sanj pravičnosti,. svobode in lepote---toda; gospa, za kuj bi Vam pravil o lepoti in ve ličini morja, ko vem, da nimate oči, da bi videla lepoto in veličino!. . . (To ni oglas). Dobre informacije ln navodila, tako je treba ljubiti dekleta in i lene, daje firma Kazimir A Co. Cene se ravnajo po sluiajih. Firma ima dobro, večletno izkušnjo. slučaju, da se dekle — sveti-iče božje! — ne zmeni za fanta, *e denar ne povrne. Hf • • • Lojze Pire ima brata, ki Je mi lonar. Piše te Ed,ward J. Pearce MhTEORlll. LJobeienild Kmtl po Krtovih Jeza v Clevelandu jO strašna. Saj ae ni čuditi: Btbin Kristan ni vprašal Lojzeta za dovoljenje, če sme iti v stari kraj. In Lojze, visoki komisar, diplomat, superpa-trijot, politična sila, da je ni take! Velikaš je bil trdno u ver jen, da brez njegovega dovoljenja ne poj-de Kristan nikdar v Jugoslavijo, n zdaj! Goshl Kristan je odpotoval, ne da bi se zglasil pri Pir- cu za potni list -» • • • Kdor pozna zgodovino ameriških Slovencev od leta 19}4 tako dobro kot mi . . ."—Krčev Lojze. 0, yes, yes! Posebno tisto poglavje zgodovine, ki se peča s klečeplaznim ovaduštvom in lažnji-vim denuncijanstvom! To poglavje zgodovine ameriških Slovencev jO najbolj btiščeče — na sramoto vseh poštenih Slovencev. • • • Zdaj gre nova žrtev! Tako bi vzkliknil usmiljeni Človek, ako' je res, da se Rumunija pripravlja na vojno z Rusijo. • • • Ali nismo vedeli! Čim bolj se sodrug Kristan oddaljuje od A-merike na svojem morskem potu, tem večji so "zločini/' s katerimi ga obkladajo jugoslovanski kralje vaši v Ameriki. Prihodnji teden, ko bo Kristan Že na slovenskih tleh, stavimo nekaj, da ga bodo obtožili umora in ropa, Le naprej, junaki! • • • Voditelji " medcerkvenega gibanja", ifi so lopniH po jeklar-skem trustu, se bodo bridko ke-sali. Od kod pride denar za verski business! Vodja idemokradje. Resni čaai. so! Čudne reči se go-gode 1 Kar je bilo včeraj nemogoče, je danes več kot mogoče. Skratka: Prav nič se ni treba čuditi, ako. jutri sporoče časopisi, da je Uga narodov imenovala generala Ludendorfa vrhovnim poveljnikom mednarodne armade združenih demokracij! Hun gor ali Hun.dol, glavno je, da zna svoj morilski posel. i • • • Padec ruske sovjetske vlade, ki je bil napovedan pred dvema tednoma za danes, je odložen zopet za dva tedna zaradi vremena — in drugih stvari. za DtBS RAJftK OSTANE V JEČI, Čl NISO POMILOŠČSNJA j DELEŽNI VSI. Waahingtoo, D. 0. — Eugene Delm, predsedniški ksndidat socialistične stranke, je pisal svojim prijateljem, ki se trudijo, da izTKialnjcjo zanj pomiloščenje, da ostane rajše v ječi, dokler se njegovi drugi sodmgi smatrajo sa hudodelce. V pismu na mrs. L«ey Kobins ae sicer kahvaljuje za pri-sadevanje zarsdi njegovega po-miloščenja, toda odločno izjavlja, d« ne želi, da se prizadevsjo le Ksnj, kajti njegovo mesto je v je-eT, dokler so njegovi sodrugi v nju « .« > h VOJAK USTRELJEN, KO JE ŠEL PO MELONE V TUJ VRT. Ostttmbos, Oa. — Farmar If. P. Hlms je ustrelil vojaka George Melitcha. ker j« priial na njegov vrt po melone, ne da bi vprašal »a dovoljenj«. Farmar se j« po. ftlufil lovske puške in vojaka je zadelo osem In Itiridaaet svinčenih trn. Farma ja so aretirali. O, da! Vse je po starem . .. Nič se ne spreminja ... Kakor je bilo tako bo .. . Se celo Lloyd George vodi konja k vodi in prisilil ga bo, da se pošteno napije. Tako je bilo vedno. Če je kdo sihl konja piti ... je konj gotovo pil . .. • • • Bai tako je! Mogočni Neron ae ziblje na svo-. jem razkošnem sedežu. Pred njega stopi kurir in ae prikloni do tal. Cesar mahne z roko in reče: "Poročaj nam, ali je revolucije zadušena!** Kury poroča: "Bogovi so bls-goslovili vaše legije in zato so zmagale. Barbarski krščanski puntarji so poraženi , pobiti in deloma ujeti. Ujetnike pripeljejo v Rim in bogovi se bodo zabavali, ko izpustimo leve in tigre nad nje v amfiteatru." . Neron se naatoen^ in reče: "Bravo! Kaj vendsf mislijo bar barski kristjani! Kaj sanjajo! A-M mialijo, da bodo a svojimi revolucionarnimi'nauld o ljubezni do M!Žnjeg| In o razdelitvi imetjs med Uboge porušili našo velike sapa dno civilizacijo, ki stoji od vekomaj in M stala do vekomaj T Ha, črvički! Moje legija jih po mandrajo ▼ prah in v par mesecih ne bo več sluha ne dnha o krščanstvu in krščanskem komani zmu." Tako se je zgodilo. Mogočni Rim Je pomandral krščansko revolucijo ▼ prah, zapadna dviliza cija je bila rešena in še danes vls-dajo Neronovi naaledniki svet in vladali ga bodo na veke vekov. ^ Hej. Miha I Po čem so mehke tepke f ITI ('Afiimitidrl gig^uj uospuiirMi prvyKu Jugoslavije. Dr. Iran Čeme t Ljubljani; napisano poeebej m * PTosveto i. . i i * Predvsem hočem pisati o spi o snih gospodarskih prilikah, ki za devsjo promet, prehrauo, Uidu-strijo, uredništvo in delavstvo, kmetijstvo ter trgovino z ozirom ns stanje teh psnog gospodar stva od prevrata sem t. j. okto ra 1918 dalje in z upoštevanjem razmer teh vrst" gospodarstva tekom vojne, v kolikor bi bilo to potrebno zs razumevanje današnjega položaja. Najvažnejši inštrument gospodarstva je promet, pod katerim moramo razumeti delovanje lo-leznie, parobrodstva, pošte, brzo-java in telefona. Tekom vojue bilo delovanje vseh teh omejeno r. ozirom na zunanji vpliv, U>r se je po prevratu vsaj valed delnega /manjšanja zunanjih ovir promet z zunanjim svetom zopet vzpostavil. To pa samo deloma, ker danes n. pr. z Ameriko še nimamo direktnega denarnega prometa, niti niso naša pristanišča še prosta, da b! moglo parobrodatvo nas vezati nemoteno s tujino. R-dino pristanišče, ki sedaj še pride v poštev je Dubrovnik, dočiui je Reka vsled poatopanja Italije in njenega ekaponenta oziroma &e bolje rečeno mandata D'Aruiun-zia, za nas zaprta. Reka je naše najboljše in največje pristanišče za Trstom, na katerega pa Jugoslavija ob današnjih političnih razmerah ne more še y dogled-nem času računati. Kar pride se čuti. Z draginjo iadelkov rastejo tudi ene obleke, tako, da danes stane arednja obleka 2600 do 4000.—, medtem, ko stanejo fi-nqjše ženske obleke 6000 do 10.. 000 kron. > Z ozirom na to draginjo je iM-di položaj uredništva in dela v-dva podan. Plače ho iz mirovnih časov poskočile ua 10 krat a*, ta ko, da se danes računajo plače povprečnega uredništva na leto s 30 do 50.000. — kron kater«, so bile v mirnem času le 3 do 0 ali 7 tisoč kron. Precejšnjo razliko med uradništvom in dolavstvom opazimo dsnes v pogledu plač tako, da je inteligenca v primeri z delavstvom dokaj slabše napredovala, kakor pa delavatvo, ker je isto s svojimi organizacijami vedno sililo na zvišanje rnesd. kar ursdništvo ni delalo. Tako imamo danes v Jugoslaviji — kar pa, kakor poročajo la drugih držav, ni posebnost Ju-goslsvije — obrate, v katerih imajo navaditi delavci, losiroipa nekoliko boljše kvalificirani, vi-šje prejemke, kakor pa ravnatelji podjetij. To izvira iz številnih draginjskih doklad za ženo (i.i o-troke, kar je pač v upoštevanju gornjih številk za najpotrebnejše prehranjbene potrebščine razumljivo. I Vadništvo, kakor tudi po ve&ni delavstvo, ae zaveda svojih dolžnosti do držsve iu jih vrši dostikrat s pošrtvovalnostjo, tako, da moramo reči, da jc v o-sobju državnega aparata upravičeno upanje, da bodo ob izpre-j raembi razmer, ki danea povzročajo Še nevsdržno draginjo in tudi ob konsolidaciji političnih od-nošajev, razmere v Jugoalaviji daj blaga za Jugoslavijo, gre v* Verffoo boljše in tudi njena.pozici-činoma preko Trsts, kjer mora-' * mo vedno prositi pomoči Čehd-slovsško, da' dobimo blago v deželo, ker nam Italijani delajo ve. ^^^MfiB dno ovire. To so Amerifcanci f-,^1*^ preesjin,! del prebi. skušali že sami ob svojih poiilja-1 \*** »*videzno pri-tvah, ko je geho.lov«Jki kontni. a"D"0, * ""J v»ano «v,wj« ki imsjo navadno obliko velikegs lones, v katere so spravljali eetankc aeŠganih mrličev. Najzanimivejše in najlepše so pa aitule, neke vrste bronaste posode, ki so sgoraj širše, spodsj pa nekoliko olje in ko jih gornji rob Ima v sebi obroč, da se more zanj pritrditi povprečni drlsj. Marsikatere teh poeod ao okrašene s vre sani ml aH isbočeni-ml podobami. Najlepši vzorec toh situlo vso iskopali leta 1879 pri Vsčsh, ns kateri so vresani prizori is lovskegs in vojaškega življenje, In Vstero imenujejo "vslko situlo'V Posebno veliko so pa ns* šli raznega kinča, pločevinaate pasove, ki so salo bogato obloženi I izbočenimi okrsski, nadalje o* vratuiee, zapestnice* igle sa Isso, uhane in prstane, slasti pa »no« goštovilue zepouko, ki ao slušile sa pripenjanje oblake na ramenih« in prsih. Nsjbogstejio zbirko no pa našli raznovrstnega orožja t sekire, meče, osti sa pšiee in sulice, nože, srpe in čslade. — Is teh nsjdenlh predmetov ee sklepa, da so bili Iliri selo mogočni In Uidi bojeviti. Imeli so najbrže svoje poglavarje, ki so jih vodili v b6* jih. Pečali ao se s živinorejo in poljedelstvom In udomačili konje sa ježo in vprego. Živeli so v sadru gah in vsa semlj« je bila skupna last. GrsdiAla so bila podobns dobro ^ zavarovanim trdnjavam. Na vrhu, sredi naselbine, na lepem ravnem prostor«, so Imeli ljudje shranjeno svoje imetje, živila in tudi živino, al! pa je bilo tamkaj pokopaUMe. Okoli te m?* tdue so napravili veš krogov na slpov.. V semljo so sabili debe» le kole. med katere so vpletli pro-tja In sasull s prstjo. K tem moč-niui plotovom in nasipom so prislonili svoja stanovanja, Ufcane, ps pof v semljo vkopans in s prst« jo pokrite kočs. Iliri so se delili v več pismen, med katerimi se bili najznamenitejši Veneti v gornji Italiji i, nadalje Istri jat*, Js d i* ki so stanovali ob gomji pi in po Krasut Liburoi, nese* I jeni v vzhodni Istri.— Okrog leta 400 pr, Kr. so prišli v te pokrajine is severs Kelti, k! so deloma premsgsll iu podjarmili Jiirs in es nsselill v teh pokrajinah. Ostanki nekdanjih Ilirov so danešnji Al* banel. — Iliri so vsllko pripomogli, ds se je stsrogrlka kulture rszšlrils med prebivalo! severne Itslije, ksjti Iliri so se selo selili od vzhods proti sapsdu, doklfr niso bili premagani in podjang* I jeni od Keltov, Od Ilirov so ee severno! taiski narodi naučili kovstl orodje in orožje is kovin, kot is brons in želesa in o tem nam pričajo izkopine, katere eo našli v starih naselbinah severne Itslije, ki ao selo podobni isdel* kom sterih Ilirov.— Neketari sgo-dovlnarjl so mnenjs* da so bili si url Rimljani potnim*! nekdanjih Ilirov, Koliko je resnice na tem, ni dokasano, toliko je gotovo, da so Idli prebivalei severne Italije pričelo evesti in je gnslo ecne vsakemu blagii kvišku. Pričel se je lov zs blagom, ki se' šele sedaj zmsnjšuje vsled nastajajoče kon-kurenee in zopetnega uveljavlje-nja legitimne trgovine. Ponndba preducentov na trgu se je zopet pojavila in njena konkurepea mora verižništvo uničiti. Z nesolidno trgovino, ki so jo ravno povzročale neurejene razmere v premetu in v vsem gospodsrstvn, je draginja na rasi s na sedanjo višino, ki je docela aevadržna in ki mora pripeljati do katastrof, katerim bi najbrže niti ne bila koe kaka druga starejša država, ter je valedtega prava sreča, da letošnja žetev kaže tako dol»eo. k> so biti v miru srednje kvalitete da bode draginja valed tega sama 12 do 20 kroa ter etanrjn da- pnerbi morala Izginiti Ns račua nea 300, 600 in 1200 kron. One [te žetve je pisati že izdatno po-pričenjajo aedaj neko^ko padati, j bolišenje naše valnte. ki ae »pe v ndar pa je to krat aamo na pa sa en rja ia ga ko«i ivedem l | 'N ii ■ '■■"■-I — Iža naeproti vsem drugim, ter na- za vzgled ameriški Nument na svojo žalost «e ae eb-Molar. ki je bU še pred % m**aeal se je pa eroplan spustil pot ato čevljev nižje, da smo iheli bolj' šl razgled na pokrajino lež«'čo |mk1 nami. Podal sem se zopet v svojo so-biro ln neksj minut ksaneje se je katere vcseuine, ki so zelo iimet-letalo spustilo elegsntno proti no nsrejene. — Htari Grki so se zemlji in mirno obstslo.'Postrež- priselili ns Grški polotok iz se- čki, ki so Čaksli ns prihod tega'verja In sicer okrog 1B00 pr. Kr._________^ eroplana so ukoj prislonili lest- in tudi nekako v tsm času so se u ^'otokn, ampak tudi s grškimi aa Willi«ni lienro tta. je razpiaa- 'bili pred flimhs'd. O bivanju nsrodb in z narodi, nsaelj. nl senik |N*tnajst tiaoč dolarjev kot ,Ilirov v omenjenih krajih imamo verno od njih nagrada ____________ _ __ ___ ftiMk" rfle —fllll Mleelnii t I Oče je ponudil pet tiaoč dolar-fNWIbine Ilirov niao bil«« več p».j o-|»ev. revno toliko je ra/piaal o- sla vi Jem na vmlah, temveč aa j (Dalja.) Umestno prtjr*o4Uo. — Prsvl I r ■ , vije, de vsled vtsefltoe ne more bi ss oprijel in se poetevil na žavah, zakaj ae je začel, in za kaj je bU zlomljen. Ko je ta or * ganiaaeija pričela 4 a preiskavo tega štrajka ao uradniki 'U. 8. Hteei Corporation" nazivljali člane ta organizacije, ki so prei-nkavaii to stavko, boljševike in delali vsakovratne ovire.— Da je izbruhnila ta atavka, je bil glavni vzrok dolgi in nečloveški delovni Čas v vseh delavnicah jeklarakega trusta. Brezln-jernno v vseh delavnicah je bil ti-vedo* 12-urni dnevni delavnik, v nekaterih celo 13 in 14-tirni, in sedem dni v tednu. Plače ao bile isredno nizke in 72 odetotkov vseh delavcev je bilo tako alabo plačanih, da m niao mogli niti živalim primerno preživeti. Uradniki tega jeklarakega trusta niao pristali na kolektivno,pogajanje Iu so prav avtokratilno nadzorovali vae delavce. Jeklarski interesi ao organizirali popolnoma' dovršeni špijenažni sistem, uslu-žbili agente provokaterje, ki so bIH celo v zvezi s vlado Zdr. držav, Vsak delavec, o katerem ao le atimili, da je Ml v kaki zvezi a delavskimi nnijami sli organlza-eijami. kdor j« bil član kake de-lavake unije, ali da je aamo pri-aoetvoval kakim aejam, na katerih aa razpravljali o delavskih Unijah, je bil odpnllea brcz vsakega anaHianja in ako je tudi bil V i nd tfli tri JI zalo potreben. Veli-ko je bilo tudi pretepenih od najetij* konvpanijakih pretepačev, vrženih v ječa in drlanih v za-porih kot 'rdelkarjl'* *a pozne j-lo dtpartaeijo. Oddelki armade pod poveljstvom generala Wooda ao bili >d-poklicani it (Jarjja, Ind. šele po-tem, ko je bila atavka slomljena. Državna policija v Pennaylvsnl-jI J« bila v službi jeklarskih Interesov In je pomagala zlomiti to atavko In je aploh poteptala vse pravice svobodnih državljanov. Uradniki justičnega departmen-ta, ki ao opravljali avojo službo po naroČilih jnstičnega tajnika, ao sodelovali R jeklarskimi baroni- Ta atavka je bila zlomljena iz vel vzrokov t 1) Ker Je bilo več posameznih unij, M v celem, ki vas spadajo k 'Ameriški delavski federaciji*', ki niao aodelovnle skupno valed malenkostnih ne sporazumov in ki niso pomagale stavk ar jem v boju u človeške pravice. Jeklarski interesi so kontrolirali vie Čaaopiaje in * trustu v istih razmerah, kot delavei v Angliji pred in med ve liko industrijalno revolucijo. Ta komisijs, ki je preisksvsla zadnji veliki štrajk jeklarakih in žele zarskih delavcev, je Izdala v svo jem poročilu nebroj 'priporočil, katere naj vpoštevajo vsi mero-dajni faktorji. V glavnem se gla sijo ta priporočila: Zvezna* vlada naj takoj posreduje med delavci, vposlenimi v jeklsrnsh in Železarnah, da se doseže sporaznm iu naj skliče v ta namen konferenco in prisili jeklarske inagnate, da se udeleže te konference, katere ni hotel sklicati 'ou.v. Zvezna vlada naj imenuje po-sebuo komisijo, podobno komisiji, ki je izravnala spor med lsst-niki premogorovov in premoga!'-ji, in naj odpravi 12-urni delav-uik in sedemdnevni teden in da naj dobijo/ delavci pravico do svobodnega zborovanja. Zvezna vlada naj uvede natančno preiakavo glede odrekanja in teptanja ustavnih svobodščin delavcem v zapadni Pennsylva-niji in izpad .te preiskave naj javno objavi. Posebno natančno naj preišče delovanje takozvanlh 'de-avskih detektivov", vohunov in agentov provokatorjev. Zvezna vlada naj objavi javno fakte glede koopcracijje zveznega departmenta z vohuni jeklarskih kompanlj, objavi naj tudi koliko ljudakega denarja Je bito potrošenega v ta namen; nadalje naj zvezna vlada nojaani, zakaj ja zatrla že dve poročili o preiskavi položaja delavcem v jeklarski industriji.— To poročilo, katerega jc izdala organizacija 'Medcerkvcno svetovno gibanje", odločno zanikava prejšnja časnikarsks poročila, objave, katere so financirali eklarski interesi, da jc bil zadnji veliki jeklarski štrajk financiran od "radlkalccv'\ ki naj bi bili veliki veČini iuozemci in da bi bil ta štrajk 4'boljševiška zarota". V tem poročilu se glasi: 'Dokazi, katere Imamo na rokah, katerimi so hoteli podpreti trditev da jc bil zadnji jeklaraki štrajk boljšcviika zarota, io ae popolnoma izjalovili. Nasprotno se pa jasno kaže, da je bila ta trditev popolnoma brez vsake najmanjše podlage.** Govorica da je bila jeklarska stavka boljševiška zarota, ao razširili jeklarski intercai sami, katero jc potem nevedno ljudstvo sprejelo zs sveto resnico. V tem poročilu se nadalje na vaja, da ae ni brigala za položaj delavcev vpoalenih v jeklarski Industriji "T, 8 Steel Corpora-t ion", niti orgsnizirano delavstvo niti vlsdne agencije. Korpo racija aicer objavi javno svoji1 letno poročilo^ toda o položaju delavcev vpoalenih v jeklsrski industriji, ps omeni le psr besedi, iz katerih ni možno nlčcaar spoznati. Organizirano dela vat vo se ni nikdar toliko pobrigalo, da bi zbralo ' evidenco o položaju delavcev, vpoalenih v jeklaraki irdustriji tn da bi objavilo to poročilo v javnosti, kot da ni razumelo svojega posla. Zvezni vladni detektivi in 'delaveke agencije'. Vali i ao na stotine poročil, katera so poslali tajni agenti kompanij, ki ao bili zaznamovani samo a črkami "X", "T" in "Z", kakor tudi računi za njih posebno dalo, uradna pisma, ko se se dopisova* le poaamezne kompanije in obvc ščsle druga drugo glede delav-akega gibanja in pošiljata imena bolj aktivnih stavkarjev, kateri imenik so imenovsli splošno 44čr-na lista". Med raznimi drugim 4 4 dokument i" in zspiski so nalii tudi več listkov ns katerih je bilo z okorno roko napisanih z navadnim svinčnikom nekaj atavkov, v katerih je "nekdo" idenuncira! tega ali onega delavca. Take o-vadbe ao potem v pisarni prepirali na piaalni stroj in "oleptali In jih ootem razposlali drugim kompaitijam in na zvezni drlav ni justični department. Iz pisem skih ovitkov, na katerih je bilo ime te ali one kompaatje, je bilo razvideti, kako ao cirkulirale take ovadbe, ki so bile le nsvadna Ml la kompanijskih bili aa v. šerifi Da ta stavka ni bila v nobeni delavcev v tej industriji dela njih objavljali lažnjiva poročila, oddelki, ki Imajo nalogo zbirati da je atavka ligubllcna. Delsvel, podatke glede delavskega fpelo> ki so s zanimanjem čftall poročila žaja. kot n. pr. koliko ur delajo o položaju stavke, ao valed teh delavci v posameznih iuduatri poročil izgubili vea pogum za na- jah„ kako vlaoke so plače, kak * dal je vanje atavka in ker niso do- je sploh položaj delavcev v vsaki bili potrebne pomoči ne od Vrini Industriji, kako visoki so atrolki zvezi z nikakim radikalnim giba njem, ali da bi "boljleviki" financirali to stavko/ ae lahko raz vidi iz tega, da fo nikdar ni trdila vlada sama in da atankarji sami niao nikdar sploh kaj* omenili, da bi imela ta stavka le kak r-ilitič-ni značaj. Ampak to trditev Je manj kot 60 ur na teden, dočltn drugi morajo delati več, kot zgo-raj omenjeno akoravno se smatra v večini drugih industrij «0 nr na (eden kot maksimalni čaa. .V zadnjih deaetih letih je jeklar-aka korporacija znatno zvišala odfttotek delavcev, ki so delali po vikov" ae je hotelo v začetku posameznih unij le manj ps ■trani občinstva alt ljudstva 4Caited States ftteel" korpo racija ja aploh premočna, ker kontrolira aploh vae t "neodvi-ena" jeklarue. železnice, -rudnf ke, ladjedelnice In parnlke. *plo šno industrijo, banke, ČaaopUi*. cerkve ia celo zvezno vlado." Ko fc bil štrajk zlomljen. «. delavci apoznali. pri Čem d« ao To ao IsraziU naravnost z obup aoatjo. Delavci v jeklarnah in le. lezarnah dobro vedo, da Jc poma gal zlomiti to atavko r\c/ni ju stilni department, zvezni in dr od In kolik je Čisti dobiček sleherne industrije, itd., nlkskor ne odgovarja sedanjim potrebam in sicer raditega. ker kongrea noče dovo- stavke dokazati a tem, da je Stal na čelu te atavke William Z. Fo-ater, finančni tajnik narodnega komiteja za organiziranje jeklarskih in železarskih delavcev in ki jc spisal pred več leti takozvano 4 4 Rdečo knjigo".' Posebno z 44Rdečo knjigo" so delali veliko propagando, da je ta atavka delo radikaleev in rdečkarjev, kar je pa tako velika neamiael, da večja ne more biti. in o tem ni vredno nttl dieoprltirati. Pri nobenem stavkarju niao nalll niti ene izdaje te knjige, ki je bila natianje-na le pred več leti pred to atav-ko. V aredini meseca septembra jc bila pa ta knjig^ ponatlenjena in sicer vsa vsebine razun cene knjige in unijakega znaka in u-radnikl jeklarakih kompahlj so jo razširili na dolgo in široko. Da ta knjiga ni bila ponatlenjena in razposlana od kake delavske or-ganiancije, je dokaz ta, ker v tem ponatiau "Bdele knjigo" manj-kjt unljskl znak tiskarne; v kateri je bila knjiga ponatlenjena. Katera organizacija je plačala at roške tega ponatiaa ae komisija, ki jc prelakavala zadnjo jeklarsko stsvko, ni bavila. Preiakava M bila tudi nepotrebna, kdo je poli-Ijal to knjigo. V MeKeeaport je bila n. pr. razpoalana ta knjign po polti vseth duhovnikom v mestu, ki so bili nato pozvani na posebno konferenco pri meatnem Županu, katere so ae udeležili tudi okrajni tarif, konatablerji in uradniki jeklarske korporacije. Zastopnik jeklarske korporacije, ki je bil obenem tudi superinten-dent tamolnje jeklarnc, je prina-sel na to sejo veliko Itcvilo po natlaov omenjene knjige In razne druge 44rdele" pamflete. V drugih večjih mestih kot n. pr. New York in Boston, ki ao H414 ze lo oddaljeni oddaljeni od atavkov-neka polja, ao čaanlki prinašali članke Iz te knjige v začetku atav-ke kot glavne vratl iz atavkovnega polja. Ia tega ae raavidi, da ta knjiga nI provaočlla te atnvke, ker ni bila razširjena med atavkarji. ampak Je Imela namen zlomiti to atavko in je bila raspoalana po deželi od uradnikov jeklarake korporacije aamc. Ako je kdo li-I ril radlkaUaem in boljševizem, ao V zapadni P«naaylvaniji je bilo aretiranih in kaznovat* veti* ko delavcev valed tega. ker ao m smejali državni policiji Za čaaa atavke ao deputacijf delavcev i-„cah pomoči pri zvezni vladi. To da zvezni državni prfrdnik Palme r je mesto, da bi varoval atav-karje pred brutalnimi napadi, odgovoril v nekem pismu, vsaj delavei tako smatrajo, ki je bilo objavljeno 26. novembra, v katerem je naročav^) neki patrijotič ni organizaciji, da naj izžene vse delavske agitatorje iz Pennsylva nije in se jc izra«il, da jc žalostno, da ae le druge organizacije ne pOslužijo tega. V jeklarnah jeklarakih kompa nij je le vedno v veljavi 12-urni delavnik, katerega se delavci Vpoideni v drugih industrijah v Idr. državah in v Angliji v vseh podjetjih le ie s strahota spominjajo. Približno polovica delav-«ev v železarnah in jeklarnah dela povprečno po 12 ur na dan Jnekateri 11 ur in drugi pa celo 14 ur.) Le komaj ena četrtina b« razumeti, da je dvanajstumo delo v jeklarnah te korporacijc bilo opaziti ramo. v čaanikih, ki dvanaat ur na dan. Pri tam je tre-so bili v zvezi z jeklarskimi kom- ' panijami. | O. Oary je opozoril to komiaijo, da noj bodo previdni, ako bodo Izdali kidco poročilo %o jeklarski korporacfji in radnji stavki, da kdor se dotakne teh dogodkov tp dotakne temelja vlade Zdr. držav. Da je bila zadnja jcklaraka atavka delo radikaleev ln 4 bol jle- i jc razvideti, da jo znalal povpre-i «m delovni čaaaa teden leta 1910 pil plavfih W nr leta 1MH po 82.- nr; pri pečeh leta 1#10 76.8 na tc^en, lota 1919 pa 76.4 ur aa teden; v raznih drugih delavnicah v jeklarnah je znalal delovni čaa leta 1910 67.3 ur na teden, lata 1919 pa 71.1 ur na teden. V jeklarnah ae je torej delovni čas vedno daljšal, dočim so druge tovarne vpeljavale vedno krajši delovni čas.. V jeklarnah je bil pred petimi leti dye uri krajii , in pred deaetimi leti Še za eno uro in pol krajši. V splošni indpatriji je izrek, da je 'jeklo morilec". Med jeklar skkni in železarskimi delavei je splolno raeUjena govorica vsled tega dolgega delavnika, 12 ur in več, da je delavec ko je star 40 let, atarec. Da je to resnica, dokazuje dejatvo, da ao nekatere jc-klarne odredile, da ne sprejmejo nobenega delavca, ki je star 40 let ali več. V Oavnegiejevi jekiarni je bil nveden sledeči delavnik za vsakega .delavca. Pet noči po 13 ur, gli 65 ur na teden; v soboto ponoči negularno' po IS ur; v nedeljo dvojni čaa, regularno vsake dva tedna, ali 24 ur. Akupno je moral aleherni delavec delati v teh jeklarnah 104 *fp. Tu delavnik je bil v veljav! Wd$je poletja, ali pred atavko. K temu je treba priiteti še pol ure na dan za vsakega delavca, katero jc porabil za odmor, ali takozvani Lunch hour". Iz tega se razvidi, da je moral delavec prebiti v jekiarni na teden 107 nr od 168 ur, prlailno, t. j. da morajo delati koUkor j«* - delavci toliko čaaa. Oaemurni de-avnik, s katerim ae te kompanl-ie hvalijo, jc le toliko vpeljan ko-ikor se tiče plače. Delavec ne more prenehati po • osemurnem delu z delom, ako noče, da ne bo odpuičen. In ko pride vršta na njega, kar je navadno vsakih 14 dni dg mora delati 18-ur ali pa še eelo 24-ur, mora 4*l*ti ali pa zapustiti tovarno. Pogajati se ne more, ampak velja samo eno; Delaj ali pa pojdi.! 12-urni delovni čaa je vneljan aamo pri delu, ki jO nepretrgano, k poklali in ste, da bi lažje vladali pad ubo gim ljudstvom. Pa zmotili so so! Strnile eo se vrste, ki pojdejo na-prej do zmage. Doli s klerikalizmom! Doli z belim tororjem! i katera med temi neaftčniOami pozaprli kmete in delavce-sociali-je vzdihnilar "Ko sem bila fc de- kle, sem bila vedno zdrava in ko sem se omožila, sem izgubila svoje zdravje.'—- Poživljam še enkrat vse rojake, ki le količkaj sumijo, da so bolni, da takoj gredo k dobremu zdravniku, dokler je še čas.— , '—i—T.; NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. > t I , . 1 • tf POLITIČNI BRLI TEROR V SLOVENIJI. • >> H' <4> o» • ], p-1 4 ■ Ljubljana, 10. julija 1920. 'Slovenec" je v št. 154 z dne 10. julija prinesel pod tem naalo-vom dolg članek, v katerem hoče opravičiti' neverjetno ln neČuva-no veliko kazen, ki jo jo 27. aprila t. 1. izrekel nad šestimi delavci y Kočevju klerikalni strankar-komisar ondotnega okrajnega glavarstva g. Marčič. Članek je napisal — kolikor smo informi-rsni — menda g. Marčič sam. Članek je zanimiv iz več razlo- ___________ w gov. Prvič: ker direktno'udari fhitri) odpustilo. Ko so bili na po po gorjaneko po prejšnjem ko čevakem okrajnem glavarju, pišoč: "prtfjšnji vodja okrajnega glavarstva v Kočevju — to lahko mirne duše zapišemo — jim je da jal bodisi iz strahu bodiai iz dru gih nagibov naravnoat pot uho.' Misli komuniste. Prejšnji kočevski glavar je bi pameten človek, ki je Šal delav cem s pametnimi nasveti naproti in res je bil v Kočevju mir in red Mož tudi ni bil klerikslec. Seda; seve, udri po njem. 'Potiho je dajal" — ergo je kriv, da je Kočevju nastal boljševizem. Drugič: Članek hoče vzbudit strah in grozo. Opisuje, kaj'se je vae v Kočevju ob času železniške ga Strajka godilo. Pripoveduje neki —sovjetski republiki za Kočevsko, ki da bi takoj nastala, ako. . . bi nastala. . , Tretjič članek pripoveduje, da je 'u gled državne autoritetfc vzpričo strašnih razmer v Kočevju pade pod ničlo." Orožniki ad bili pa met ni, ker ui bilo povoda nasto pati. niso žmatbipoU. Glavar je bi na javnem shodu navzoč in ni ni kogar zaprl. To trdi sam "Slo venec", kljub- temu.pe vpije, da je vsled trga padel ugled drža vo pod ničTot Ves članek ima edino namen, z mnogo besedami, ki pa tAl ne povedo, vzbuditi mnenje, da jc bilo na KoŠevskem * nekaj strašnega.' V resnici pa nI bilo prav nič ta kega kar bi opravičevalo oblasti da nastopi '. *z vso strogostjo." Komissr Msrčič je ol>sodil Tisehlerja in drogove na 5 mesc cev zapora in 10.000 kron denar ne globe — ne radi "sovjeteke republike" sli rsdi "grozodej stev, ki io se izvršila e ne: — smpsk samo radi "prestopka predpisov o zborovalni svobodi Sodišče jih ni obtožilo in ne obsodilo. . . i Ako bi kdo kaj zakrivil, kar spada pod paragrafe kazenskega zakona, bi bit tudi obsojen. Povejte: ali ae je to zgodilo! Ne to je deti odgovor! Vae drugo je navadno čvekanj*! "Komuniste" je v nebo povzdigoval "Slovenec" in "Večer ni Lizt", dokler še je nadejel. de bodo raabili noeljalran demokratično stranko. Ako je "komnni stom" kj# in tudi v Kočevju — greben zrasel, potem sta zato krivs "Slovenec in "Večerni Jati" • Sede j seve bi ps rsdi pod m** tveso "boje proti komunistom" tolkli In pobijeli — soeijelne de. mokraU.Jok šaat. ki ao jik v Kočevju tako brutalno kaznovali, se vendar.nikdo ni štel m*d komuniste Sodrug Urini je bi! profe sorjn B., ki je sa avoi komunizem na Kočevskem dobil leof m*e#*v dopusta ter državno štipendijo — vendar kot 'miren in trema" Pollakov* tovarna v Ljubljani. Cltali smo že v delavskih in tudi v meščanskih listih o usnjarskem kralju, večkratnemu milijonarju ter v njegovem zetu dr. Megler-j V, ki je baje rodom Bošnjak ter je bil v vojnem času vojaški sodnik, tovarnarju se je zdel po poklicu primeren in porabljiv sa njegove tovarno, nastavil ga jc ž* ravnatelja ter mu poveril vsa rabeljska dela, ki jih je takoj pričel izvajati nad ubogim delavstvom. Njegova nesramna dejanja presegajo že skrajne meje, najhujše g-dočimi pekarskimi štrajki, name* rava bclgrajska občina naroČiti v Čehoslovaški več modernih pe karale. ovnnl peki v Bet gradu. Policijski ursd belgrajski je ka znovel SI pekov, ker sd prest ipl-II zakon o zadnji stavki, po 1asaaeeeeeeeeeafataeeeeet,fttytt POTOP. bptaelH.^ia« oalovend Podravaki. ' ) r* 4T+ * « V>» ♦ •• »M > • (Nadaljevanje.) VI. Oarnccki si v resuiti ni drznil misliti, da bi i-.tiiil gosp,.d kraljevi maršal i»od njegovo po \» I j 11 i s t v o. Motri je samo, da hI oba delovala skupno ter se bal, da se to ne uresniči radi prevelike ČastiŽcljnosti maršalove. Ponosni, maršal je nem-reč dejal že poprej večkrat svojim časthlkoin, da se hoče raje sam spustiti v borbo »Svedj .u«go bi se družil s ČJarneekim, kateremu bi darevall v slučaju zmage Poljski lovorjev venec, Radi tega .so razjedale Cartieekega mučne skrbi. Večkrat dffmredoma je prečital prepis t>l»ma. poslanega Ljuboinirskemu, obžalujoč, da je zapissl nekatere nepotrebne besede. Tičal je uiračc.n v svbjom ata-novanju ter sedaj pa sedaj atopil k oknu in gledal, če se mar ne vračata poslanoa. Oastuiki so ga videli skozi okno ter uganili, kaj se godi ž njim, ker mu Je lahko alednji Čitel skrb ras čelo. KoneČno se ga je polastil takšen nemir, da ui mogel probitl del j časa « stanovanju, ftel je veh na cesto ln vprašal, ko je zepazll Volodljev-ukega in Polauovskegs. ' "AH še ni videti poslancev?" - "Očividno je, da so ju veseli," odvrne Vo-lodi jevski. "Njih so veseli, toda mena ue, ker bi bil po-si a I maršal svoje poslance s odgovorom." . ' ' "Pomirite se!" reče Polanovakl, ki je uši« val zaupanje poveljnikovo. "Oemu bi obupovali T Ako nam maršal ne pride na pomoč, pa bomo tudi brez njega prelivali kri iz švedskega lonca, ' kakor doslej. To pa veste, da izteče vsa, ako jamo e ti krat t^či . . * 'Ta tudi ljudovladi teče kril" odvrue maršal. "Ako ftvedje sedaj uidejo, lahko najdejo pomoč v Prusiji, in takrat pridemo ob ugodno priložnost." Po teh besedah mahne z roko po kožuhu, v znamenje ncstrpljivoftti. Med tem ae začujc odmev konjskih kopit ln gromovit glas Zaglobe, ki je pope val neko pesem. Dobro znamenje I" zakliče Polanovakl. "Ve-selit se vračata." 1 Poslanca sta prijezdila blizu, skočila a konj ter ju izročila hlapcu; na to sta odšla urno k hodniku, kjer se je nahajal Oarneckl. Potoma na-krat obstane Zagloba, vrže kučmo v srak ter za- kliči: 4 < • * , ;2ji"Živel gospod Oarnecki, naš poveljniki" Ksštclan naguban« čelo ter reče urno i "Ali imata pismof" Ui' "Pisma nimava, toda imava nekaj boljšega. Majšai prihaja prostovoljno pod poveljništvo va-fetfa dostojanstva." ' 1 •čarnecki ga bltro pogleda, na kar sc obrne k SJ " j-| vala Bogu I", reče Čarnecki, "da se ja vae tsko srečno izteklo, Vi ste k vsemu sposoben človek, toda svetujem vam, da aa ne šalite i mar-šslom ... Od njega jc mnogo odvieno . . , Oalo t je do Sandomlrja aaga njegovt oblaat in on lak* ko Bošuuta na naa kmete, kateri nam jamejo delati ovire na poti . . . 1'činlli ste mi veliko uslug'K katere ne pozabim, pa tudi maršal vam sme biti hvaležen, kajti mislim si, da on nI brez nsmena v to privolil." Po lah JieiKdsh ssplvska z rokami tar zapove, naj mu strežsj pripelje konja. , "Kujmo železo, dokler je vrolel" reča ia ae obrne k polkovnikom. "VI gospodje, pejdete tu<* z menoj . . . Treba mu je Iti naproti e večjim spremstvom." "Mar grem tudi jaz?" vpraša /Zagloba f1Ker ata vi IzgetovOi moat med mano In maršalom, je torej neobhodno potrebno, da vi prvi jezdite po njem. Vaa Um kaj radostno spre j-mejo , . . Sf smete Še odložiti Is rok polovifo iz-gOtov I jene ga dela/* "Naj ml j* pdffctlf t Morem eento nekolike k repke j«* zategniti pa« da ae ml ŽlVot povsem ne reztreae 1. Toda (noči me zapuščajo, treba M jih bilo a Čem pokrepčati "' • Tod* H leti?" • "Dokaj aem te slišal o kftSUlšnovi medki, koti rs ne ša do«l|j nisem poektlsil; vseksko pe bi rad vedel, eli Je Mjša od mnfCelovtf" Kaštelan zapove, naj prinese medbe In vsett ixme hoteli ne jesti ni piti, marveč, ao samo prosilk smrti. Tu jet, katerih se Jo nahajalo dovolj v Švedskih vrstah, so jell od h* jati k Čarneekemu. Samo krepki eneržiji Karole Gustava saje bilo zahvaliti, da je še armada oatala skupaj. ftvedje niso imeli sovražnika, ki jih je pro« ganjal, samo sa hrldom, marveč tudi pred seboj, kajti manjši oddelki kmetov In plemstva ao jih nenfeatano vznemirjali. Ker |o hotele vailiti Sva-doh. prepričanje, da je tatateka* horda že doapčla Poljakom na pomoč, so te neredne tolpe planile po njih s križem "allahl allaht" tar s tem provsro-čale med Švedi veliko Zmešnjavo. Čaaih sc je l^ri. petllo, da je raiburilo malo perlšče ljudi vso armado. Konje, ki so jim popadali, ao takoj pojedli, kajti na dovošnjo živeža ni bilo niti misliti, Ket pa ja klin med Banom ln Vialo pripadal Ljubomirskcmu iu njegovim aoroduikom, je mar. šal razglasil kmetom, da doaešejo prostost, ako se dvignejo sbpar Švede ter pograbijo sa orožja. Komaj ae je rasglasila ta veat, ao ae še jell k met Jo ohorožatl s kossml, srpi, oepei In vilami ter do. nsšati vsak dan v tabor švedake glave. Ker pa je to bilo protivno krščanakim običajem, ao kmetje zanfcnili glave z rokavicami in kopjaml švedskih jezdecev. ftvedov ae je polaatil obup; vaakoga, kogar ao ujeli, ao deli i« koža in vojna je poatala vsak dau strešnejša. Nekoliko poljakih vojakov je Ša vztrajalo pri ftvcdlh, toda vstrajall so največ is strahu. Na poti v Lcžsjsk jih ja mnogo zbežalo; ostali pa so provzročall v taboru takšen hrup, de je sapo-vedel Karo! Gustav, naj se nekatere ustreli. Toda to je bilo samo znamenje za aplošni beg. Val polj. skl vojaki ao abežali od Avedov, moči Carneokcga pa ao uepreatano rast le. Pri tem sta mu krepko pomagala Ljuboiuirski in Vitovskl, kaštelan sandomlrski, star In lakušau vojak. Prišlo je eelo do tega, da ao doapell švedaki jezdeci in pešet, ki ao šli kot zadnja atraŠa za armado, v tako neprijeten položaj, da je vaaka malenkost provaroftala med njimi nemir, liadl tega je aklenll kralj, da hodi s zadnjo stražo, da tako navdahne s svojo navzočnostjo vojake k bodroatl. Toda ta namera bi ga bila akoro stala Šivlje-nje Pripetilo se je, da ja sklenil, ko je jezdil ua na čelu škandktavake telesne gsrde msl počitak v . vasi Jiudnlku. (lardiatl ao obkoljili hišo šupnika, pri katerem je obedoval, in ga hoteli ubranti vaa-kovrstuih slučajnoatij. Med tam ae župnikov paailr skrivoma izmuzne od hiše, pride na polje, zaseda konje in sdirja na njem k Čarneekemu. Poslednji se nahajal la dva milji oddaljen oala S ve. dom skoraj sa petami. Mod tem, ko sa je Aauda-rovski razgovzrjal a Kovalaklm, ki Ja prišel a po volji od kaštelaua, zagledata nakrat oba dečka, ki je dirjal na vso sapo na konju. "Kaj poveš novega?" vpraša Asndarovski ko skoči pastir raz konja ter ga drži za grivo, "Svcde imamo pri nas v župnlščti; pravijo, da jc kralj mod njimi T odvrne deček t kkrečlmi očmi. "Ali jih je tnnogo?" "Blisudvesto Jih bo." , , Po teh vesedah se aalskre tudi Aaudsrovske« mu oči, toda bal ae Jo zaujka. CJrozno je pogledal dečka ter ga vprašal t "Kdo ta je poalal?" "Sam sem skočil na žrebea ter dirjal tako, da sem isgubii kučmo. Dobro, da me vragi niso za* pazili "A kja ja oatala švedska vojska?" vprsša praporščak "že ob svitu ae jib je pri valila tolika nuio* fise, ds je nismo mogli prešteti, toda ti so Šli dalja in ostala Je aamo konjiee, kralj ps spi pri župniku." ' "Cnj, fent ,sko laloš .prideš ob glavo; sko govoriš resnico, pa mo prosi ,1tsr hočeš." "Ne, jaz ne lašoml Čemu lagali f , , . K a-grade p s tudi noAem, samo dajta ml, gos|»od čast-, ulk, sabljo!" odvrne dečaJr.. "Dajte mu nekgko treako!" zepova Aanda-rovski. /v • * ^ "Kaj delajo ftvedje?" vprašaje častniki "Strašijo krelje, podleži! Ako grmite narav* nost proti njim, vaa zagledajo, torej vae popeljem |hi jelševju." Polk odrini' naprej. Deček je jezdil svojega Žrebea z golo sabljo v roki kakor pravi vojek, ter jo večkrat pogledal « radeatnlmi očmi, i Ko so se bližell vasi, se obrne deček k voje-kom ter rečei "Sedaj ps U tiho! ... Oni stoji ne d»eno te ko j za ielševje«." Vojaki jamejo pridrževati konje, ki pa se se ml«mil v blato ter a tem provzročalf šum. Krnelo pa > jelš«-v je postalo redkejše In vojaki zagledajo za kakih tri sto korakov pred seboj pr«»«toren _ mejdsti, za njim |*a župnišče obkoljeno s lipmnii ter i Jezd»ei .selečimi na konjlk, nad katerimi ja plapolal švedski prapor. Dalje naokrog hiše ao stale streše. ln sa po* Z'»ruo ozirale po okoftei ter po jelševju. Ker pe je šotore m*|o pripgkalo ter rbadalo oM, je lillo v jelševju, pokritem z bujnim listjem .skoraj temno torej ni mogle atraša jezdecev kmalu aagiodati. PROSVETA