Direktor NT&RC do.o. Jože Cerovšek ŠT. 27    -    LETO XLVII     -     CELJE, 8. 7. '93      -      CENA HO SIT       Glavni in odgovorni urednik NT Bronko Stomejčič J
Srečanje, da te kap!
Na Kalobju je bilo nabito, hecno in vroie. Reportaža na strani 20.
Igres
kruhom
Klasje ne pristaja na zniževanje cen - ddava pred žetvijo
uvažapšenico. )/roiite!nanastrani6.
Politika žre
ravnatelje
s Tončko Mešei iov na ravnatelje še ni zaprt!?
)/ročatemnastrani9.
IZ VSEBINE:
Tema tedna
Vroča tema
Ribez vnmkstddave. Stan 12.
Po<^Miobtožujejo svetonica. slani.
Banke
SmcijavLBSploši^banUd.d.Celienlpotrebna.Stran4.
Stavka
Aero In Aem Copy na dveh bregovih. Stran 4.
Nogomet
Končan prestopni rok; PuMfrum vpredkoh. Stran 16.
Pozor, certifikati
priliajajo!
Intervjuzmag. Tonetom
Ropom na strani 5.
2i
UVODNIK
Vtikanje nosu
Zadnje čase je ob številnih aferah (VIS,HIT) vse bolj
v obtoku teza, da so teh škandalov krivi novinarji, ker po
nepotrebnem stvari napihujejo, jih potvarjajo ali pa logiki
nekaterih, celo vtikajo nos tja, kjer jih nič ne briga. In da
to bojda ni v skladu s pravno državo. Oziroma, da je
novinarstvo v krizi, da je izgubilo kriterije in da je »etično
načeto«.
Kajpak glede briganja novinar pozna eno samo notorič-
no dejstvo: ni je stvari, ki me ne bi smela brigati. Povsem
druga stvar pa je, ali od virov lahko vse izvem in koliko so
mi pripravljeni povedati. Pravna država s tem torej nima
nič. Ima pa s tem, da novinarji ne smejo izkrivljati podat-
kov, širiti laži, žaliti kogar koli dobro ime, obrekovati,
uporabljati informacije za vohunske namene tujih obveš-
čevalnih služb itn.
Pravna država je lahko hvaležna novinarjem, da razkri-
vajo afere in razgaljajo pokvarjeno oblast. Seveda pa je
oblastnikom, ki bi še naprej pravno državo uporabljali le
kot kuliso, za katero bi lahko vladali kot modemi mali in
veliki despoti, vsaj nadležna, če ne kar smrtno nevarna.
Zgovoren dokaz za to je Italija, kjer je pravosodje odigralo
veliko vlogo in na političnem prizorišču pometlo s krščan-
skimi demokrati, socialisti, Andreottijem, Craxijem in
drugimi političnimi in »zgodovinskimi« veličinami. Nixon
in Wattergate je tako že klasika.
Pri nas se šele učimo pravne države, čeprav so nas je
vsepovsod polna usta. Zato je ta pojem postal bolj inflacij-
ski od same inflacije. Pri tem je aktualno privleči opozo-
rilo Boštjana M. Zupančiča, ki pravi, da na naravo prav-
nosti ne smemo sklepati iz neznačilne zavožene slovenske
situacije in predlaga Slovencem, da če si želijo vame in
urejene prihodnosti tako kot narod tako kot posamezniki,
potem naj svoje najboljše sinove za spremembo pošljejo
študirat pravo. To pa še ne bo dovolj: študirati ga moramo
prav vsi »navadni podaniki države«, da ga ne bodo študi-
rali samo država in stranke. Pa še zmeraj ne bo dovolj, da
si ne bi država še naprej lastila privilegija o tem, kaj je
pravna država. Zato pa ji bomo znali bolj nagajati. Za nas
pravna država žal še ni stanje, ampak proces.
ROBERT GORJANC
Občina za zgled
Priznanja ob laškem občinskem prazniku
Ob 2. juliju, prazniku občine
Laško, je bila minuli petek
slavnostna seja zborov Skupš-
čine občine Laško, na kateri so
podelili tudi letošnja občinska
priznanja »2. julij«.
Miloš Veršec, predsednik
Skupščine občine Laško, je
v svojem nagovoru občinskim
odbornikom izpostavil mnoge
uspehe, ki jih je gospodarstvo
občine doseglo v minulem letu,
zlasti pa težke razmere, v ka-
kršnih je ustvarjalo prihodek
in akumulacijo, ki je bila s 473
milijoni tolarjev bistveno več-
ja kot v ostalih občinah celj-
skega območja. Izpostavil je
tudi izvozno naravnanost la-
škega gospodarstva in izrazito
usmerjenost v podjetništvo.
Čeprav se je število zasebnih
pravnih oseb povečalo, je iz
meseca v mesec raslo tudi šte-
vilo brezposelnih. Kljub 11,5-
odstotni relativni brezposel-
nosti je bila občina Laško
v minulem letu med tistimi
v regiji, kjer je bila brezposel-
nost najnižja.
V občini Laško so lani asfal-
tirali dobrih 23 tisoč kvadrat-
nih metrov cest, veliko so sto-
rili za boljšo oskrbo z vodo,
uspehe na področju telefonije
pa zamegljuje dejstvo, da so
tovrstne potrebe še marsikje
zelo pereče, na primer v kra-
jevni skupnosti Vrh, kjer ni-
majo niti enega telefonskega
priključka, nič bolje pa ni
v Brezah in v Jurkloštru. Miloš
Veršec je delegate spomnil še
na nujno sanacijo plazov Tev-
če in Lahomnica ter na prepo-
trebno gradnjo osnovne šole
v Sedražu, saj je sedanji objekt
resnično v propadajočem sta-
nju. Opozoril je še na proble-
matiko kmetijstva, saj ga
družba zanemarja, in na stanje
v družbenih dejavnostih, kjer
se mnoge aktivnosti, kljub ne-
ugodni družbeni klimi, odvija-
jo nemoteno. Tu je imel v mi-
slih bogato in razvejano ama-
tersko kulturno dejavnost,
knjižničarstvo in aktivnosti na
področju športa.
Slavnostne seje so se udele-
žili tudi gostje iz sosednjih ob-
čin. Celjski župan Anton Boječ
je v svojem pozdravnem govo-
ru izpostavil pomembno zna-
čilnost laške občine, namreč
enotnost v njenem vodstvu, ter
menežersko sposobnost, ki da
je v občini Laško zgledna. Ivan
Kristan, predsednik državne-
ga sveta v slovenskem parla-
mentu, je opozoril na vpraša-
nje centralizma in regionaliz-
ma oziroma na politiko, s ka-
tero si državni svetniki priza-
devajo za zakonodajo, ki bo
omogočala čim bolj učinkovito
samostojnost lokalnih oziroma
regionalnih enot. Da je današ-
nje stanje v nasprotju s tovrst-
nimi težnjami v občinah, pa je
v svojem pozdravnem govoru
omenil tudi Marjan Aralica,
predsednik šmarskega izvrš-
nega sveta, in na koncu pri-
pomnil: »Ce nam država ne
more pomagati, naj nam vsaj
škodi ne.«
MARJELA AGREŽ
Občinska priznanja 2. julija so
na petkovi slovesnosti v La-
škem, na kateri je nekaj pesmi
zapel oktet Odmev iz Vrha nad
Laškim, prejeli: gasilsko dru-
štvo Rimske Toplice, gasilsko
društvo Breze, Občinska ma-
tična knjižnica Laško, moški
pevski zbor DPD Svoboda So-
pota Radeče, krajevna organi-
zacija Rdečega križa Radeče,
Rafko Drašček iz Radeč, Franc
Grešak iz Sedraža, Rudi Jev-
ševar iz Vrhovega, Jože Med-
ved iz Radeč in Franc Sotler iz
Laškega.
Drugič nesiciepčni
Zaradi slabe udeležbe je bi-
la 26. seja vseh zborov skupš-
čine občine Šentjur nes-
klepčna.
Predsednik Jurij Malovrh jo
je tako prestavil na sredo,
14. julija, v upanju, da se bo
takrat kljub poletnemu času in
dopustom le zbralo dovolj de-
legatov, da bodo opravili po-
membno delo. Med drugim so
na programu informacije o go-
spodarskem gibanju v občini
v lanskem letu, delu Policijske
postaje Šentjur in Javnega za-
voda Knjižnica Šentjur. Ob
tem je še nekaj pomembnejših
odlokov.
Sicer pa bo seja Izvršnega
sveta občine Šentjur danes
(8. julija ob 12. uri) z izbiro
najboljšega ponudnika za na-
peljavo plina (natečaj bodo
ponovili in podaljšali za en
mesec, ker je prispelo premalo
vlog) in upravljalca nove trž-
nice. Izreku se naj bi tudi
o prošnji PTT Celje o takojš-
njem dolgoročnem podpisu
pogodbe o izgradnji telefon-
skega omrežja, saj se s tem
PTT želi zavarovati pred no-
vostmi, ki se obetajo z ustano-
vitvijo celovitega PTT podjetja
za Slovenijo, kar se naj bi zgo-
dilo danes oziroma v tem
tednu.
Kmečke igre
podeželske
mladine
Zavod za živinorejo in veteri-
narstvo Celje je v sodelovanju
s svetovalno službo v Šmarju,
mladimi zadružniki iz Pristave
ter šmarsko zadrugo minuli ko-
nec tedna organiziral sedme igre
podeželske mladine Slovenije.
Udeleženci so se najprej zbrali
v Olimju, popoldne pa se je 23
ekip pomerilo v košnji, grablje-
nju, izdelavi pletenic, sestavlja-
nju voza, konjskih dirkah, za po-
pestritev pa so organizirali še
tekmovanje glasbenih duetov.
Skupno so se najbolje odrezaU
mladi iz ekipe Pristava, ki so do-
segli prvo mesto tudi med glas-
benimi dueti, nastopili sta Nata-
ša Maček ter Špela Jagodic.
V konjskih dirkah si prvo mesto
delita ekipi iz Tolmina in Celja,
za Celjane je tekmoval Andrej
Glažar. Mladim iz Ivančne gori-
ce - Stične so prisodili prvo me-
sto pri grabljenju, v košnji pa so
bili najboljši Šentjurčani oziro-
ma njihov predstavnik Ivo Maj-
cen. Pletenice znajo najboljše iz-
delovati v Zabukovju, sestavlja-
nje voza pa je šlo najbolje od rok
mladim iz Ivančne gorice - Stič-
ne. Srečanje v Zibiki so zaključi-
li s kulturnim programom, pode-
litvijo priznanj ter družabnim
srečanjem. IB
Prihodnje leto bo šlo zares
¥ šesilb letih oč Kopra ilo Lenaave, y treh oil Cella ilo UubUane
z denarjem, ki je v letoš-
njem proračunu namenjen za
ceste, to pa je 141 milijonov
dolarjev, bi v Sloveniji na leto
zgradili 10 kilometrov avtoce-
ste. S pospešenim programom
gradnje cest, ki ga je zdaj pri-
pravilo ministrstvo za promet
in zveze, pa naj bi v prihodnjih
šestih letih zgradili na leto kar
53 kilometrov avtocest.
Da to ni utvara, temveč re-
alnost, sta zatrjevala minister
za promet in zveze Igor Umek
ter svetovalec vlade Lado Prah
ob ponedeljkovem obisku
v uredništvu naše časopisne in
radijske hiše. Gk)sta sta pove-
dala, da so na ministrstvu pri-
pravili program pospešene
gradnje avtocest, po katerem
naj bi do leta 1999 zgradili 318
kilometrov avtoceste ali pov-
prečno 53 kilometrov na leto.
Ambiciozen načrt naj bi ures-
ničili predvsem s pomočjo
drugačnega načina organizi-
ranja. Ustanovili naj bi delni-
ško družbo za gradnjo avto-
cest, v kateri naj bi skrbeU za
vse — od priprave projektov do
zbiranja denarja. Poleg denar-
ja iz proračuna naj bi družba
najemala domača in tuja poso-
jila, vključevala domače in tu-
je delničarje, v to družbo bi se
stekal tudi bencinski tolar, de-
nar za gradnjo pa bi pridobi-
vala še z izdajo vrednostnih
papirjev.
In kaj si od tega programa
lahko obetamo na Celjskem?
Minister Umek je obljubil, da
se bo odsek med Arjo vaso in
Vranskim v dolžini 20,9 kilo-
metrov začel graditi prihodnje
leto. Istočasno je predviden
začetek gradnje z druge smeri,
od Ljubljane do Blagovice, de-
la na obeh trasah naj bi zak-
ljučili do konca leta 1996. Tri
leta kasneje naj bi bila zaklju-
čena tudi gradnja avtoceste
med  Koprom  in   Lendavo.
V projekt ministrstva je vklju-
čena tudi povezava med Ce-
ljem in Mariborom, vendar bo-
do rešitve po ministrovih bese-
dah odvisne od pogajanj z de-
želami Evropske skupnosti.
Na vprašanje, kaj lahko pre-
preči lu-esničitev tega po-
membnega projekta za Slove-
nijo, pa je Igor Umek dejal:
»Ustanovitev družbe bo zago-
tovo pospešila gradnjo avto-
cest v Sloveniji, prav tako bo
svoje prispeval bencinski to-
lar. Projekt pa odpira veliko
vprašanj v zvezi s trasami in
od nas samih je odvisno, kako
bomo presekali razprave. Ne
vidim problemov po finančni
plati, bolj me skrbi zrelost lju-
di in pripravljenost, da se za
nekaj dogovorimo, potem pa
dogovorjeno tudi uresničimo.«
IB
Kje je skrit slovenski cestni
križ - pod tem naslovom bo no-
coj ob devetnajstih v Termah
Zreče potekal 3. Večer neza-
molčanih misli. Poleg ministra
Igorja Umeka je voditelj Jože
Volfand povabil na pogovor še
celjskega župana Antona Roj-
ca, direktorja Radenske Her-
berta Šeferja ter direktorja
zdravilišča Moravske Toplice
Dušana Bencika.
Ob Šentlurju gradijo obvoznico
Prvi rezultati pogovorov med Ministrstvom za promet in
zveze ter Republiško upravo za ceste s šentjurskjo občino
o modemizaciuji cest so že rodili rezultate. Tako so že začeli
z gradnjo obvoznice v dolžini okoli 2800 metrov z večjim objek-
tom na njej, mostom. Dela so zaupali Cestnemu podjetju Celje,
po obvoznici pa se naj bi peljali že pred koncem leta.
V naslednjih dneh pa naj bi izbrali preko že zaključenega
javnega natečaja še najboljšega ponudnika za gradnjo štirih
lokalnih cest, ki so v letošnjem občinskem proračunu. Gre za
štiri krajše odseke cest Tmovec-Jamovec, Žamerk-Dobrina in
Kalobje-Vezovje ter daljši odsek Šentvid-Lesično.
______......_______TV.
Predsednik Skupščine občine
Celje
sklicuje za petek, dne 9. julija 1993 ob 8. uri
v veliki dvorani Narodnega doma v Celju
NADALJEVANJE 34. SKUPNE SEJE
ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE.
Poslanci bodo obravnavali gospodarsko problematiko
v otjčini Celje, predloga Komisije za volitve, imenovanja
in kadrovske zadeve - soglasje k imenovanju ravnatelja
OŠ štore in predlog za imenovanje Družbenega pravo-
branilca samoupravljanja občine Celje, sklep o soglasju
k ustanovitvi skupnosti zavodov osnovne zdravstvene
dejavnosti celjske regije, predlog odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih za območje Kompole po hitrem po-
stopku, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah
odloka o ZN Lava po hitrem postopku, predlog odloka
o prostorskih ureditvenih pogojih za zahodno območje
Zagrajske doline po hitrem postopku, osnutek odloka
o lokacijskem načrtu za zgraditev centralne čistilne na-
prave Celja s primarnim odvodnikom za tranzit odpadne
vode GZ-0, za rekonstrukcijo lokalne ceste št 2357 ter
za zgraditev pešmostu čez Savinjo v Tremarju in Košni-
ci, osnutek odloka o graditvi in vzdrževanju zaklonišč ter
drugih zaščitnih objektov v občini Celje, predlog sklepa
o ukinitvi zemljišča v splošni rabi.
Kučan
v Avstriji
LJUBLJANA, 5. julija
(Delo) - Slovenski predsed-
nik Milan Kučan se je mu-
dil na dvodnevnem ne-
uradnem obisku v Avstriji,
kjer se je sestcd z avstrij-
skim predsednikom Tho-
masom Klestilom. Milan
Kučan se je udeležil sloves-
nega začetka letošnjih ko-
roških kulturnih dnevov na
Osojah. To srečanje je bila
zamenjava za že dogovor-
jeno udeležbo in pozdravna
govora obeh predsednikov
ob začetku obratovanja hi-
droelektrarne v Koralpah;
zaradi suše in pomanjkanja
vode so morah to sloves-
nost odpovedati.
Hrvaška čista kot
solza
ZAGREB, 5. julija (Delo)
- Tako kot povsod je tudi
v slovensko-hrvaških od-
nosih Hrvaška čista kot
solza, je na redni mesečni
tiskovni konferenci dejal
hrvaški predsednik Franjo
Tudjman. Tudjman želi
imeti zares prijateljske od-
nose z vsemi, posebno še
s Slovenijo »ker smo že sto-
rili in še bomo storili vse,
da bomo te odnose uredili
po zahodnoevropskih vzo-
rih, da bodo zgled vsem
drugim na tleh nekdanje
Jugoslavije.«
Elan ie kupoval
lielikopterie
LJUBLJANA, 6. juUja
(Republika) - S Peterletom
sva se pogovarjala o Elano-
vi pomoči SKD in o naku-
pu računalniške opreme
v tujini. Res smo jim odo-
brili sto tisoč šilingov po-
moči. To je bila edina de-
narna pomoč političnim
strankam leta 1990, je v in-
tervjuju za Republiko dejal
nekdanji glavni Elanov fi-
nančnik Pavel Koder, ki je
dejal, da je Elan bil glavni
plačnik policijskih heli-
kopterjev, financiral pa je
tudi najsodobnejšo tehnič-
no opremo za potrebe uč-
nega centra obrambnega
ministrstva v Poljčah. Kot
pravi Koder, ga je Peterle
takrat tudi vprašal, če bi
bil po zmagi SKD-ja na ta-
kratnih volitvah priprav-
ljen sodelovati v vladni
ekipi kot finančni minister,
kar pa je odklonil, ker naj
bi svojo prihodnost videl
v Elanu.
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica       odgovornega
urednika:   Milena  Brečko-
Poklič.
Uredništvo?" Marjela Agrež,
Irena Baša, Robert Gorjanc,
Janja Intihar, Brane Jeran-
ko, Edo Einspieler, Edi Mas-
nec, Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič, Željko Zule. Teh-
nični urednik: Franjo Boga-
di. Oblikovanje: Minja Baja-
gič. Tajnica uredništva: Moj-
ca Marot.
Naslov    uredništva:     Trg
V. kongresa 3 a, Celje. Tele-
fon: (063) 29-431, fax
441-032.
Št. 27 - 8. julij 1993
3
Odlok o preimenovanlu ulic sprejet
Celjska občinska skupščina končno »da-' za preimenovanje ulic_
v petek se je sestala celjska občin-
ska skupščina in obravnavala preosta-
le točke dnevnega reda iz junija preki-
njene seje. Tokrat so se poslanci raz-
meroma hitro zedinili o preimenova-
nju ulic in sprejeli odlok, ki bo stopil
v veljavo osem dni po objavi v Urad-
nem listu Republike Slovenije.
Ker je bilo k predlaganim spremem-
bam skupščini vročeno nekaj amand-
majev, so bile sprejete naslednje spre-
membe: Trg V. kongresa se bo preime-
noval v Prešernovo ulico. Trg svobode
v Trg celjskih knezov, Titov trg pa
v Krekov. Ostali predlogi za spremem-
be ostanejo takšni, o kakršnih smo že
pisali. Torej: Tomšičev trg se preime-
nuje v Glavni trg, Zidanškova ulica
v Gosposko, Čuprijska v Razlagovo,
Šlandrov trg v Gledališki trg, južni del
Ulice 29. novembra v Kosovelovo vdi-
co, severni del v Brodarjevo, ulica Mo-
ša Pijade v Stritarjevo, ulica VIII. čr-
nogorske brigade v Staro Dečkovo
cesto.
V krajevni skupnosti Medlog bodo
ukinili Zupančičevo ulico, v kateri ni
bila oštevilčena nobena stavba, v KS
Aljažev hrib pa bodo ukinili Kosovelo-
vo ulico, ki prav tako nima hišnih šte-
vilk.
Območje Kocbekove ulice se bo
spremenilo tako, da se v njenem ob-
močju oštevilčijo stavbe, ki so bile do-
slej v Trgu oktobrske revolucije. Sled-
nji se ukine. Območje Nazorjeve ulice
se spremeni tako, da se v njenem ob-
močju oštevilčijo stavbe, ki so bile do-
slej oštevilčene v Stritarjevi ulici.
Stroške za nove tablice s hišno šte-
vilko ter označitvene table ulic bo no-
sila občina Celje, že sedaj pa občane
prosijo, naj si dokumente s spremenje-
nimi podatki urejajo postopoma, da bi
se izognih pretirani gneči in nejevolji.
N. G.
Gasilska olimpiada v Berlinu
Ves prihodnji teden bo v Berlinu gasilska olimpiada, na
kateri bo med več kot dvajsetimi državami prvič samo-
stojno nastopila tudi reprezentanca gasilcev Slovenije.
Prijavljenih je štirinajst desetin. Med moškimi v skupini
A bodo nastopila gasilska društva Begunje, Topole, Dom-
žale, Prožinska vas (pokrovitelj TT Prebold), Škofja vas
(pokrovitelj ETOL IFF), Štrekljevec in Dob, v skupini
B Maribor Pobrežje in Slovenske Konjice (pokrovitelj
Konus Konex), skupini poklicnih enot GD Papirnica Koli-
čevo, med ženskami Begunje in Loka, mladinci Dobrna
(pokrovitelj Veplas Velenje) z mentorjema Štefanom
Pohajačem in Slavkom Božnikom ter mladinkami Šenkov
Tum. Vodja slovenske reprezentance in kapetan je povelj-
nik GZS Tone Sentočnik, trener članskih ekip Maks Leš-
nik in mladinskih Matjaž Klarič.
Slovesna otvoritev olimpiade bo v ponedeljek ob 9. uri,
nato pa vse do četrtka treningi in delo osrednje svetovne
gasilske organizacije CTIF. Od prihodnjega četrtka do
nedelje pa bo šlo zares, v boj za medalje pa se bodo prvič
vključile tudi gasilske desetine iz Slovenije. Pred odho-
dom na olimpiado je vodja slovenske reprezentance Tone
Sentočnik povedal:
»ŽeUmo si malo sreče, da ne bi bilo poškodb tekmoval-
cev in da bi bilo normalno vreme za tekmovanje. Ob vsem
tem bi naše enote lahko uspele, saj so za to sposobne in
dobro pripravljene.«
TONE VRABL
So Kozianci
manj vredni?
Proračunski popravek v Šmarju sprejet
Ko so poslanci šmarske ob-
činske skupščine pretekli te-
den razpravljali o popravku
občinskega proračuna, so bili
povsem enotni, da mora občin-
ska zdravstvena dežurna služ-
ba ostati v dosedanjem obse-
gu. V občini Šmarje, eni naj-
večjih v Sloveniji, jo imajo na-
mreč na treh mestih.
Poslanci so se odločili, da se
organizacija dežurne službe ne
sme spremeniti, pa če tudi pri-
speva Zavod za zdravstveno
zavarovanje le še za eno samo
dežunM), mcstp^^
denar za preostali mesti (poleg
Šmarja še za Rogaško Slatino
in Kozje z Bistrico ob Sotli), se
bodo Smarčani odločali na pr-
vem jesenskem zasedanju.
Šmarske poslance je posebej
razburila izjava domače
zdravnice, ki je, od enega na-
jodgovornejših delavcev ome-
njenega Zavoda, sUšala, da so
ljudje na obrobju itak manj
zahtevni. Plačujemo iste pri-
spevke kot v drugih krajih, so
se razburjali poslanci. Svojo
željo po ohranitvi doseženega
zdravstvenega standarda bodo
podkrepili tudi s posebnim
pisnim protestom.
Ko so se na seji odločaU za
popravek letošnjega občinske-
ga proračima, so znesek povi-
šali za 16 odstotkov. Tako zna-
ša po novem dobrih 793 mili-
jonov SIT, pri tem pa ostaja
večina postavk nespremenje-
na. Od dodatnega denarja bo-
do precejšnji delež namenili za
poračim plač za zaposlene
v občinski upravi, vrtcih in
Centru za socialno delo (gre za
znani sklep ustavnega so-
dišča).
Glede 80 milijonov SIT za
cestno in komunalno infra-
strukturo ni bilo posebnih pri-
pomb, saj so se o tem pogovo-
rili že predčasno. S proračim-
skrm premostitvenim denar-
jem pa bi v šmarskem vrtcu do
jeseni uredili tudi prostora za
malo šolo, denar pa nato vrnili
v občinsko blagajno. Ob tem
so iz Podčetrtka opozorili, da
si za posodobitev njihovega
vrtca prizadevajo že dve leti.
BRANE JERANKO
Strojna v likvidacijo
Začasno vodstvo Je prevzel Branko Gorečen
Skupščina ter upravni od-
bor Strojne sta pred kratkim
sprejela sklep, da gre podjetje
v likvidacijo. Postopek naj bi
bil zaključen v treh mesecih,
s prvim julijem pa je mesto
vršilca dolžnosti direktorja
Strojne pre\'zel Branko Gore-
čan, doslej direktor Tajfuna.
Gorečan je v Strojno prišel
po pogovorih s Hmezad Ban-
ko, ki je praktično največji up-
nik Strojne. Poskrbel naj bi za
kolikor toliko normalno proiz-
vodnjo za znane kupce, ohra-
nil stike z največjimi kupci ter
dobavitelji. »Ocenili smo,«
pravi Gorečan, »da bi bil ste-
čaj Strojne najslabša varianta.
Podjetje bi počasi imiiralo na
obroke, kupci bi se razbežali,
podjetje pa ne bi bilo več zani-
mivo za kupce. Ko bo sodišče
potrdilo sklep o likvidaciji,
namerava Hmezad Banka
v celoti prevzeti podjetje, prav
tako bo banka prevzela upnike
na svoja pleča, poskrbela za
poplačilo terjatev in zatem
prodala podjetje na licitaciji.
V Hmezad Banki namreč oce-
nujejo, da je podjetje še vedno
več vredno kot znašajo dolgo-
vi, vseh kreditov pa je za mili-
jon 650 tisoč nemških mark.«
Ko bo sprejet sklep o likvi-
daciji - sodišču ga bodo pred-
ložili v teh dneh - bodo vsi de-
lavci morah na Zavod za zapo-
slovanje. Po tistem sodeč, kar
je povedal Gorečan, gre za
najbolj grobo pot, ker ljudje ne
bodo dobili nobene odpravine.
Banka za odpravnine ni pri-
pravljena odšteti niti tolarja.
Strojna sama pa denarja za
odpravnine nima. Je pa banka
delavcem zagotovila normalno
plačo za naslednje tri mesece,
ne glede na to, kakšni bodo
doseženi rezultati v podjetju.
Del zaposlenih, predvidoma
40 do 50, naj bi delo našlo
v novi firmi, ki verjetno ne bo
pravni naslednik sedanje
Strojne. Kakšna bo ta nova
firma, se po Goričanovih bese-
dah zaenkrat ne pogovarjajo,
vse je v rokah upnikov in naj-
brž tudi bodočega kupca.
Na vprašanje, kje so razlogi,
da je Strojna zabredla tako
globoko pod vodo, pa Goričan
pravi: »Glavni problem je
v tem, da Strojna takrat, ko je
izgubila tržišče, ni pravočasno
poiskala novih tržišč, obenem
pa ni pravočasno zmanjšala
stroškov. Delalo se je na zalo-
go, te so ogromne, realizacije
pa ni bilo. V teh treh mesecih
je treba zagotoviti kolikor to-
liko normalno proizvodnjo,
podjetje pa bo zagotovo več
vredno, če bomo obdržali naj-
pomembnejše kupce.« Kako
bodo k normalnemu delu pri-
tegnili ljudi, ki bodo čez tri
mesece ostali na cesti samo
z nadomestilom zavoda, pa je
seveda drugo vprašanje.
IB
Razdelitev Bosne
- nadaljevanje volne
Piše:
Slaven Bosnič
Razdelitev Bosne in Herce-
govine na tri države pred-
stavlja diplomatsko ekshi-
bicijo svetovnih sil, ki so
ugotovile, da tako neenot-
ne ne morejo nič proti srb-'
skemu hegemonizmu, in da
je nagrajevanje agresije in
genocida edino kar jim še
preostane. Žal so se uštele,
kajti razdelitev Bosne in
Hercegovine še ne pomeni
konca vojne. Prava vojna
se šele začenja, izgledi, da
se bo kmalu končala, pa so
minimalni. Tudi največji
pesimisti na začetku bo-
sanske kalvarije niso verje-
li, da bi ta vojna utegnila
trajati tako dolgo. Srbi so
bili prepričani v moč svoje-
ga orožja in so nameravali
zavzeti Sarajevo v roku
treh dni. Muslimani in Hr-
vati pa so bili prepričani,
da bo mednarodna skup-
nost reagirala in preprečila
genocid in pustošenje. Da-
nes lahko vidimo v kakšni
zablodi so bili tako eni kot
drugi.
Srbi trenutno bolj ah
manj počivajo in se pri-
pravljajo za nadaljevanje
vojne. Mimogrede s hribov
opazujejo Hrvate in Musli-
mane, ki se na področju
osrednje Bosne borijo na
življenje in smrt. Hrvaško-
muslimanski spopad smo
lahko pričakovali, saj se
zdi, da nobena stran ni do-
umela, kako in v kolikšni
meri je za njihov obstoj po-
membna koalicija, vojaška
zveza, ki bi se lahko uprla
srbskemu osvajalcu. Musli-
manom je bila paradržava
Herceg-Bosna že od same-
ga začetka trn v peti, ker so
bih v njej uvedeni hrvaški
dinar, hrvaški jezik in hr-
vaška zastaya, sploh pa je
bilo vse hrvaško.
Takšna politika se je
skušala uveljaviti tudi
v drugih občinah, kjer so
imeli Muslimani relativno
večino (Travnik, Jablanica,
Konjic), in povsem reizvun-
Ijivo je,da je do nasprotja
moralo priti. Hrvaški
obrambni svet je namera-
val v naskoku prevzeti
oblast in tako zaokrožiti
svojo državo. Problem je
bil tudi v tem, ker so bile
nekatere hidroelektrarne
in daljnovodi v rokah Mu-
slimanov, vse to pa je bilo
treba osvojiti, da bi se Her-
ceg-Bosna, pa tudi deli Hr-
vaške lahko oskrbovali
z elektriko. Močnejše hrva-
ške napade je mogoče pri-
čakovati prav v okolici Ja-
blanice, cilj napadov pa je
pridobitev elektoenerget-
skih virov. Torej o kakrš-
nemkoli miru ne more biti
govora.
Višek absurda v bosan-
ski vojni pa je nova zveza
med Srbi in Hrvati, ki zdaj
skupno delujejo na področ-
ju okrog Maglaja in Žepče.
Zdaj se Hrvati in Srbi sku-
paj bojujejo proti Musli-
manom. Seveda prispevajo
Srbi samo topniško podpo-
ro, medtem ko Hrvatje
prevzemajo pehotne spo-
pade. Ko bodo Hrvati ta te-
ritorij »očistili« od MusU-
manov, potem bodo Hrvate
od tod pregnali Srbi, ki ta
območja niso mogh osvoji-
ti, dokler je vsaj za silo
funkcionirala hrvaško-mu-
slimanska zveza. Medtem
ko se v osrednji Bosni raz-
plamteva spopad med Mu-
slimani in Hrvati, se komaj
kakšen kilometer stran ti
skupaj borijo proti Srbom.
Zanimivo pa je tudi to, da
je komandant musliman-
skih enot v TuzU, Hrvat
Andjelko Mlakar. Torej
prava zmešnjava, v kateri
zares ni več nobenega si-
stema.
MusUmanske enote so še
vedno v ofenzivi na po-
dročju Mostarja: popolno-
ma so zavzeli levo stran
mesta. V ofenzivi, ki je po-
tekala pred dvema mesece-
ma so bile muslimanske
enote ustavljene po zaslugi
specialnega odreda Jusufa
Juke Prazine, torej Musli-
mana, ki se zdaj bori na
strani Hrvatov. Zares je
malo tako zanimivih vojn,
kot je bosanska.
Žrtve hrvaške, to je
»herceg-bosenske« politike
pa so Hrvati iz Srednje
Bosne in Posavine. Herce-
govci so namreč zaradi
vzpostavitve nekakšne mi-
nidržave žrtvovah 75 od-
stotkov hrvaškega naroda
v Bosni in Hercegovini, sa-
mo z&to da bi dobiU lastno
državico v delu Hercegovi-
ne. Egsodus hrvaškega na-
roda iz osrednje Bosne so
v pretežni meri zrežirali
Srbi, ki so ga že uporabili
med vojno v Slavoniji ozi-
roma na Hrvaškem. Ali ima
takšna politika kakšen
smisel, pa se bo kmalu po-
kazalo.
Ohraniti najboil ogrožene
živalske vrste
V žalski LDS ter občinskem odboru mla-
dih liberalnih demokratov so pripravili pro-
jekt Radoživ, uresničevanju tega projekta je
bila namenjena tudi petkova tiskovna kon-
ferenca.
Projekt Radoživ je namenjen predvsem
zaščiti ogroženih živalskih vrst, seznanja-
nju mlade populacije s to problematiko,
iskanju razlogov za ogroženost posameznih
živalskih vrst ter rešitev. Sestavni del pro-
jekta je borba proti oblačilom iz krzna, med
najbolj ogrožene živali pa zaradi tega uvrš-
čajo volka in pa vidro. Žalčani so med dru-
gim pod pokroviteljstvom Lovske zveze
Slovenije pripravili majice s slikami petih
ogroženih živalskih vrst, poleg volka in vi-
dre so na majicah še-podobe ježa, orla in
risa. Jeseni nameravajo organizirati več
strokovnih tribvm, na precejšen odmev do-
ma in v tujini pa je naletelo gradivo, preve-
deno tudi v nemščino in angleščino, o med-
narodnem letu medveda. Na tiskovni konfe-
renci smo izvedeli še podatek, da je z odlo-
kom zavarovanih 47 živalskih vrst, Žalčani
pa se zavzemajo med drugim za naselitev
bobra, ki je pri nas izumrl leta 1758.
m
št. 27 - 8. julij 1993^
4
V Aeru še na dveh bregovih
V Aeru Copy so stavkali zaradi regresa In neurejenih odnosov z Aerom
Štrajk 120 delavcev podjetja
Aero Copy je na prvi julijski
dan povzročila predvsem huda
kri zaradi regresa, saj so ga
zaposlenim izplačali polovico
v bonih, polovico pa v gotovi-
ni. Za takšno izplačilo se je
vodstvo odločilo kljub temu,
da so delavci na nedavnem
zboru jasno povedali, da na
bone ne pristajajo.
Predstavniki sindikata Per-
gam menijo, da ima Aero Copy
dovolj denarja za izplačilo re-
gresa v gotovini, za izplačilo
polovice zneska v bonih pa so
se morali odloČiti zato, da so
regres dobili tudi delavci
v Aeru. Očitno pa je bil regres
samo povod za prekinitev de-
la. V svojih stavkovnih zahte-
vah so namreč delavci Aera'
Copy zapisali še vrsto drugih
stvari. Do konca kolektivnega
dopusta, torej do 9. avgusta,
zahtevajo izdajo zadolžnic za-
poslenim v družbi, in sicer od
leta 1991. Nadalje zahtevajo
v Aeru Copy takojšno prekini-
tev zadolževanja med Aerom
in Aerom Copy. Po oceni sin-
dikata v Aeru Copy je to vedno
samo enosmerna pot, vedno so
samo delavci Aera Copy tisti,
ki posojajo denar, nikoli pa
denar ne gre v obratni smeri.
Nekaj zahtev so stavkajoči na-
slovili tudi na skupino, ki se
ukvarja z lastninjenjem: do
konca septembra mora pripra-
viti osnutek lastninjenja druž-
be Aero Copy, in to na način,
kot ga predlagajo zaposleni
v  družbi.   Skratka,  pravijo
v Aeru Copy, »ne želimo, da
Aero vzame vrag, še manj pa si
želimo, da bi vrag vzel nas na
račun Aera.«
Na zahteve stavkajočih je
odgovorilo vodstvo Aera Copy,
ki mu v družbi že nekaj časa
očitajo, da ne dela v interesu
njihove družbe, temveč Aera,
s pojasnili se je oglasilo tudi
vodstvo Aera. Vodstvo Aera
Copy ocenjuje, da je delno iz-
plačilo regresa v bonih edini
način zaradi trenutnih likvid-
nostnih težav. V zvezi z za-
dolžnicami se pripravljajo ak-
tivnosti za zamenjavo internih
zadolžnic za potrdila, s kate-
rim se delavcem prizna terja-
tev do podjetja. Medsebojno
zadolževanje pa je stvar po-
slovne politike, o najemanju in
dajanju kreditov odločajo fi-
nančne službe ter vodstva,
takšne odgovornosti na vse de-
lavce ni mogoče prenašati.
Vodstvo Aera pa očita zapo-
slenim v Aeru Copy, ^a so leto
1991 in 1992 zaključili z izgu-
bo. Nepokrita izguba na de-
lavca je za lani v Aeru Copy
precej višja kot v Aeru, kljub
temu pa prejemajo redno bi-
stveno višje plače, in to v goto-
vini. Samo aprila letos je zna-
šalo povprečno neto izplačilo
delavcev Aera Copy dobrih 48
tisočakov, medtem ko v Aeru
že nekaj časa dobivajo nižje
plače, del tudi v bonih. Očitno
gre torej za resna trenja med
obema firmama; čeprav se vle-
čejo že nekaj časa, jim še ni
vbideti konca. IB
Stavka v Aeru Copy se je na-
daljevala tudi v začetku tega
tedna, saj vodstvo družbe po
nmenju stavkovnega odbora ni
pripravljeno na resna pogaja-
nja. Čeprav stavkajoči niso
zahtevali odstopa vodstva
družbe, pa je menda odstop
začelo ponujati vodstvo samo.
Sanacija sploh ni potrebna
V LB Splošni hanki fl.ff. Celje zadovoljni z lanskimi In letošnjimi rezultati
»Poslovanje v lanskem letu
je bilo v naši banki relativno
zelo uspešno, še zlasti ob upo-
števanju dejstva, da delujemo
v nadpovprečno konkurenč-
nem bančnem okolju. Na po-
dročju LB Splošne banke d.d.
Celje je namreč lani delovalo
9 bank ter ena hranilnica.« To
je med drugim povedal direk-
tor Niko Kač na tiskovni kon-
ferenci minuli teden, podobno
pa so poslovanje pred dnevi
ocenili tudi udeleženci zbora
banke v celjskem Narodnem
domu.
LB Splošna banka d.d. Celje
je lani uspela realno povečati
obseg poslovanja za 27 odstot-
kov. Nadalje so bistveno zni-
žali obseg slabih kreditov,
predvsem jim je to uspelo
s spremembo terjatev do žele-
zarne Štore v obveznice z jam-
stvom države ter z odprodajo
terjatev za podjetji Konus in
Emo Skladu Republike Slove-
nije za razvoj. S sanacijo žele-
zarstva in uspešnimi dogovori
s Koržetovim skladom je ban-
ki uspelo pokriti najbolj rizič-
ne plasmane, s čimer so se
v celoti izognili sanaciji. V po-
slovemje banke so lani uvedli
vrsto novih poslov in storitev, ^
tako za podjetja kot privatne
komitente. Predvsem pa so
bančniki zadovoljni, da jim je
uspelo pridobiti zaupanje var-
čevalcev, kar se kaže v rasti
novega deviznega in tolarske-
ga varčevanja. Številke kaže-
jo, da imajo v banki 25-odstot-
no rast tolarskih ter 20-od-
stotno rast deviznih sredstev,
ponovno pa se po besedah po-
močnika direktorja Jožeta Ve-
bra v LB Splošno banko vra-
čajo zdomci s svojimi prihran-
ki. Porast deviznih vlog je po
ocenah bančnikov zagotovo
posledica ukrepov, s katerimi
_so še bolj ugodno, kot predvi-
deva zakon, razrešili problem
starih deviznih vlog. Z vsakim
varčevalcem posebej so na-
mreč skleniU pogodbo o indi-
vidualnem odkupu obveznic
Republike Slovenije za celoten
znesek stare devizne vloge,
obenem pa se je banka obveza-
la tudi za odkup obveznic.
Po oceni Nika Kača pa je
banka lani poslovala uspešno
predvsem zato, ker je razširila
ponudbo, ker svojim komiten-
tom ponuja najširši krog stori-
tev, močno pa je naraslo tudi
zunanjetrgovinsko poslovanje.
Plačilni promet s tujino naraš-
ča, leta 1990 je znašal 367 mi-
lijonov mark, lani pa že 625
miUjonov mark. Rezultat vseh
prizadevanj je 181 milijonov
tolarjev dobička, ki ga bodo
v celoti razporedili v rezerve
banke. Po zbranih podatkih,
predvsem bUančni vsoti, se je
LB Splošna banka d.d. konec
lanskega leta uvrstila na
8. mesto med 32 bankami, po
velikosti jamstvenega kapitala
pa sodi na 5. mesto. Poslovanje
banke je pregledala tudi revi-
zorska komisija SDK in izdala
pozitivno mnenje, še ugodnej-
še ocene pa so v svojem poroči-
lu zapisali revizorji priznane
revizorske hiše Coopers and
Lybrand iz Londona.
Z letošnjo poslovno politiko
nameravajo v tej bančni hiši
povečati obseg in doseči še
rentabilnejše poslovanje, po-
večati želijo svoj ugled in iz-
boljšati kvaliteto storitev ter
konkurenčno sposobnost. Po
besedah vodilnih se bodo
v banki lotili predvsem oseb-
nejših pristopov do svojih
strank, tako kot to počnejo so-
dobne bančne hiše po svetu.
m
Na tiskovni konferenci so po-
jasnili tudi stališča do status-
nega preoblikovanja oziroma
celotne reorganizacije sistema
Ljubljanske'banke. Niko Kač
je povedal, da Splošna banka
d.d. Celje izpolnjuje večino
pogojev za pridobitev statusa
samostojne banke in ne prista-
ja na to, da bi imeli status fili-
ale v okviru LB. Zavzemajo se
za sporazumno razvezo, obe-
nem pa iščejo primerne oblike
organiziranosti tudi zunaj
Ljubljanske banke.
Septembra bo v Celju, predvi-
doma na Trgu V. kongresa, za-
živela borzno-posredniška hi-
ša. Z ustanovnim vložkom 200
tisoč mark jo bo ustanovila
banka preko družbe Filba, pri
ustanovitvi borzno-posredni-
ške hiše pa sodeluje tudi Raz-
vojni center - IRRI Celje. Poleg
borzne hiše namerava banka
ustanoviti tudi Družbo za
upravljanje. Ta družba bo
ustanovila vzajemni sklad,
ivesticijske družbe ter poo-
blaščeno investicijsko družbo,
njen ustanovitveni kapital pa
bo 650 tisoč ECU-jev.
Po zadnjih podatkih se vse več
občanov odloča za brezgoto-
vinsko poslovanje, poslovanje
s karticami ACTTVA ter ban-
komate. V LB Splošni banki
napovedujejo še eno novost.
Občani bodo v kratkem preko
bankomatov ne le dvigovali
denar, temveč bodo s pomočjo
bankomata možni tudi depozi-
ti in plačevanje položnic. Prav
tako pripravljajo v banki vse
potrebno, da bo možno plače-
vanje z ACTIVO tudi v tujini.
Manj premoga
v velenjskem rudniku ligni-
ta so v prvi polovici leta nako-
pali dva milijona 84 tisoč ton
premoga, kar je nekaj manj
kot lani, vendar v skladu z le-
tošnjo energetsko bilanco.
Velenjčani trenutno prodajo
manj premoga v široki potroš-
nji, krškem Vidmu in ljubljan-
ski Toplarni, še vedno pa pro-
dajajo več lignita šoštanjskim
Termoelektrarnam. Tako so
letos prodali Teš približno 200
tisoč ton premoga več, kot so
načrtovali, posledica pa je re-
kordno zmanjšana deponija
premoga. Kljub dobremu po-
slovanju se v velenjskem rud-
niku srečujejo z likvidnostni-
mi težavami, saj še niso dobili
plačanega viška premoga za
Teš, ki v elektroenergetski bi-
lanci ni bil predviden, proble-
matična pa je tudi cena pre-
moga za velenjsko toplotno
ogrevanje.
PONUDBA ilN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- Podjetje Elede d.o.o. Poljča-
ne nudi transformatorje za ti-
skana vezja manjših moči. Iš-
čejo tudi interesente za koope-
racij ska sodelovanja. Informa-
cije: tel. 062/825-059 in fax
062/825-807 (Viktor Drame).
- Podjetje Kovinarska d.o.o.
Vrhnika nudi pretovome ke-
sone, prostornine cca 42 m^ in
nadgradnje za prevoz živil
(kruh, sadje, mleko, mlečni iz-
delki, zelenjava, zdravila,
konfekcija, poštne pošiljke.
Nadgradnje so lahko izdelane
na različnih šasijah vozil, di-
menzijsko so lahko izdelane
standardno ali po zahtevah
naročnika. Informacije: tel.
061/755-423 in fax 061/755-
401 (Marija Perko).
- Podjetje Carantania d.o.o.
Ljubljana nudi poliamid
6 granulat, izredne kvalitete,
lastnosti: primarni, transpa-
rentni, količina 200 ton. Infor-
macije: tel. 061/303-018 in fax
061/303-012 (Zmago Novak).
- Podjetje Set iz Velenja nudi
različne vrste termo čaš, ki se
uporabljajo za začasno pre-
prečevanje      temperaturnih
sprememb tekočine v stekleni-
ci. Tekočina ostane dalj časa
hladna oziroma topla. Na vo-
ljo so čaše za buteljčna vina,
pivo in baby stekleničke (izde-
lano iz stiropora, prekrito
z različnimi materijah - folija,
slama...). Informacije: tel.
855-310,061/559-745, 324-936
(Andrej Robida, Karmen
Smrekar).
- Podjetje Mellifica d.o.o. Ru-
še nudi različne ameriške pro-
izvode s področja prehrane in
kmetijstva (riž, pšenico, koru-
zo in sojine tropine). Informa-
cije: tel. 062/662-395 in fax
062/661-033 (Darko Pre-
volšek).
Povpraševanje:
- Podjetje Vijolica d.o.o. PE
Ormož - proizvodnja in pro-
daja elektronskih komponent
in račimalniškega Softwarea
- povprašuje po zastopanju
tujih firm s podobno dejav-
nostjo. Informacije: tel. in fax
062/702-812 (Jožef Ostroško).
- Podjetje PMC Plastik Ma-
nagment d.o.o. Šentjernej pov-
prašuje po proizvodih za kme-
tijsko reprodukcijo, gradbe-
nem materialu in inštalacij-
skem materialu (termo, elek-
tro, vodovodni). Informacije:
tel. 068/41-199 in fax 068/42-
064 (Robert Nedanovski).
Informacije:
- Gospodarska Zbornica Slo-
venije obvešča, da je v infor-
macijskem centru GZS Ljub-
ljana,   Slovenska   cesta   41
- pritličje, na ogled katalog
nemških firm iz pokrajine
Brandenburg (bivše DDR).
Zainteresirani za sodelovanje
s firmami, ki so v katalogu na-
vedene po branžah, lahko do-
bijo ustrezne informacije v in-
formacijski pisarni. Informa-
cije: tel. 061/150-122 in fax
061/219-536.
Ohraniti delovna
mesta
v štorski Livarni po opo-
zorilni stavki SKEI minuli
teden niso nadaljevali z de-
lom. Stavkovni odbor je
namreč ocenil, da se še
vedno ne uresničuje spreje-
ti sanacijski program, pla-
če izplačujejo neredno, vse
to pa kaže na neodgovor-
nost Koncema slovenskih
železarn ter vlade. V začet-
ku julija je 320 zaposlenih
v Livarni še vedno čakalo
na majske plače in regres,
delavci v proizvodnji pa
z vsemi dodatki prejemajo
po 25 tisoč tolarjev, kar
močno ogroža socialno var-
nost večine zaposlenih.
Stavkovni odbor opozarja
tudi na nadaljnje zmanjše-
vanje števila zaposlenih za
približno 60 ljudi. Sanacija
pa se je po oceni stavkov-
nega odbora zaustavila pri
finančnem delu zaradi ne-
pripravljenosti bank za so-
delovanje in to kljub mož-
nih pridobitvam garancij
s strani vlade. Zaposleni
v Livarni še zahtevajo, da
se problemi razrešijo na
način, ki bo zagotavljal
ohranjanje delovnih mest
zaposlenim.
Siovenslcl
svetovalci na
Češkem
Celjsko podjetje Racio je
v sodelovanju s slovenskim
veleposlaništvom. Ljub-
ljansko banko. Metal Com-
mercem ter Ratio Commer-
cem iz Prage sredi jimija
izpeljalo zanimiv projekt
spoznavanja razvoja po-
djetništva na Češkem.
Dvodnevnega obiska na
Češkem so se udeležili tudi
nekateri predstavniki po-
djetij in služb na Celjskem
in se med drugim seznanili'
z delovanjem češke gospo-
darske zbornice, razvojem
malega in srednjega gospo-
darstva ter vlogo države,
češkim bančništvom, obe-
nem pa obiskali razstavni
salon in trgovino z vrhun-
skimi slovenskimi izdelki.
Med obiskom na Češkem so
se slovenski svetovalci za
podjetništvo pogovarjali
tudi s slovenskim velepo-
slanikom na Češkem Zvo-
netom Draganom.
Natečaj za
dodelitev posojil
žalska vlada je pred
kratkim sprejela sklep
o razpisu četrtega natečaja
za dodelitev posojil za po-
speševanje razvoja podjet-
ništva ter obrtništva v ob-
čini. Med samostojne obrt-
nike, podjetja v zasebni,
mešani in družbeni lasti ter
občane, ki so vložili zahte-
vo za izdajo obrtnega do-
voljenja oziroma vložili
priglasitev za vpis v sodni
regiter, nameravajo v obči-
ni razdeliti skupno 60 mili-
jonov tolarjev kredita. Vr-
niti ga bo treba v petih le-
tih, obrestna mera znaša
9 odstotkov, posojilojemal-
ci pa morajo računati na
R oziroma valutno klavzu-
lo. Posojila bodo v občini
plasirali preko HMEZAD
Banke, s katero bo občin-
ska vlada sklenila pogodbo
o medsebojnem sodelo-
vanju.
IB
PO ČEM SO DEVIZE?,
Tečaji deviznih valut na dan 7. 7. 1993
Št. 27 - 8. julij 1993;
5
Pozor, certifikati prihajajo!
»Ne hitite s prodalo,^ svetuje državni sekretar za prIvatIzacUo_
že nekaj časa obljubljene
lastniške certifikate lahko po
zadnjih napovedih slovenske
vlade pričakujemo v začetku
avgusta. Kaj bomo državljani
počeli z njimi? Bomo poslej
Slovenci bogatejši ali pa gre le
za iluzije in sanje o kupčku
denarja, ki se bodo čez noč
razblinile? Kako se izogniti
špekulantom? Odgovore na ta
vprašanja smo poiskali pri
človeku, ki v tem trenutku za-
gotovo najbolj pozna vse, kar
se spleta okoli lastninske za-
konodaje, to je pri mag. Tone-
tu Ropu, državnem sekretarju
za privatizacijo v ministrstvu
za gospodarske zadeve.
Medtem ko v podjetjih oce-
njujejo svojo vrednost in pri-
pravljajo programe lastnin-
skega preoblikovanja, večino
državljanov zanimajo pred-
vsem certifikati. Po vaših na-
povedih naj bi jih dobili v za-
četku avgusta. Ali to pomeni,
da jih bomo takrat že lahko
vnovčevali?
Vlada je doslej pripravila
vrsto stvari v zvezi s certifika-
ti. Pripravljeno imamo poseb-
no uredbo o izdaji certifika-
tov, pripravljen je idejni pro-
jekt, minuli teden smo odpirali
prijave na javni razpis za pri-
pravo programske opreme za
izvedbo tovrstne razdelitve.
Nadalje je pripravljen tudi
sporazum s Službo družbene-
ga knjigovodstva o poslovanju
v zvezi s certifikati. Da bodo
certifikati vnovčljivi in da bo
možen promet z njimi, pa bo
treba pripraviti še programe
v posameznih podjetjih, v ok-
viru teh programov pa predvi-
deti interno razdelitev in no-
tranji odkup. Tehnično lahko
certifikate izdamo do začetka
avgusta, vprašanje pa je, če jih
bo možno že takrat vnovčiti.
Kdaj se bo vnovčevanje začelo,
niti ni tako pomembno.
Z uredbo je namreč zagotov-
ljena takšna rešitev, da ne bo
potrebna revalorizacija certi-
fikatov in da bodo le-ti imimi
na rast cen, zato tudi ni po-
trebna nikakršna panika
v zvezi z vnovčevanjem. F*red-
videna je namreč rešitev, po
kateri bodo certifikati vnovč-
ljivi za vrednost družbenega
kapitala na dan 1.1.1993, cer-
tifikat pa bo ne glede na to,
kdaj bo vnovčljiv, imel enako
nominalno težo v procesu last-
ninjenja.
Državljani bomo torej imeli
v kratkem odprt račim pri
Službi družbenega knjigovod-
stva. Kaj potem?
Ko bo račun odprt in ko bo
nanj knjižena ustrezna vred-
nost nominalnega zneska, bo-
do v javni prodaji tudi tako
imenovane lastniške nakazni-
ce. To bodo neke vrste virma-
ni, na katere bo mogoče vpisa-
ti znesek vnovčitve lastniške-
ga certifikata. Ko se bodo
v podjetjih začeli lastniniti,
bodo pripravih razpis za in-
terno razdelitev in zaposleni,
bivši zaposleni ter upokojenci
bodo v podjetje prinesli lastni-
ško nakaznico, jo izpolnili, do-
bili zase en izvod, nakaznico
pa bodo pustili v podjetju, kjer
bodo zbirni zapis vseh nakaz-
nic odnesli na SDK. Najprej
bo torej možno vnovčevanje
v podjetju. Drugi možen način
bo pri javni prodaji delnic za
lastniške certifikate. Za to
možnost se bodo verjetno od-
ločila nekatera večja podjetja.
V tem primeru bo javno objav-
ljeno, da to in to podjetje izva-
ja javno prodajo delnic za last-
niške certifikate in vsakdo bo
lahko izpolnil lastniško na-
kaznico. To nakeiznico bo pri-
nesel v banko ah drugo poo-
blaščeno institucijo, ki bo pro-
dajala delnice konkretnega
podjetja za lastniške certifika-
te. Ostali državljani, ki se za-
enkrat še ne bodo odločili zi
vnovčevanje certifikatov, bo-
do počakali na investicijskt
družbe, ki se bodo predvidoms
ustanavljale jeseni. Po mojih
informacijah se tudi v Celju
ustanavlja vsaj ena pooblašče-
na investicijska družba.
Kam naj se obrnejo po in-
formacije kmetje, gospodinje,
skratka državljani, ki niso za-
posleni, pa jim prav tako pri-
padajo certifikati?
Certifikati pripadajo vsem
državljanom republike Slove-
nije. Večina je upravičena do
lastninjenja v podjetjih, vsi
ostaU državljani pa do lastni-
njenja pri javni prodaji delnic
za lastniške certifikate in pri
lastninjenju preko investicij-
skih družb, kamor bodo šli dr-'
žavljani, ki niso zaposleni,
s svojimi certifikati. Ponovno
opozarjam, da ni potrebna pa-
nika, ker bodo vse stvari jasno
in javno objavljene. Za tiste, ki
se lastninijo v podjetju, bodo
dani javni pozivi, tudi podjetja
sama že pozivajo ljudi, da naj
prinesejo lastniške nakaznice
v podjetje. Ostali bodo obveš-
čeni preko javnega razpisa
v sredstvih obveščanja. Kakrš-
nega koli lastninjenja, kjer
smo upravičenci vsi državlja-
ni, ne bo mogoče izpeljati, ne
da bi bilo to jasno objavljeno
v sredstvih javnega obvešča-
nja. Vendar pred jesenjo ni
treba pričakovati množičnih
postopkov te vrste. Poleg tega
velja občane opozoriti, naj ne
hitijo v prvo lastninjenje, ker
ni rečeno, da bo to tudi najbolj
ugodno. Kot sem dejal, smo re-
šili vsa vprašanja v zvezi
z ohranjanjem nominalne
vrednosti certifikata. Ljudje
naj raje dobro razmislijo, kam
bodo vložili certifikat in ali se
jim to izplača, saj bo od tega
odvisna končna vrednost del-
nice.
Certifikat ni denar
Na certifikatu bodo zapisa-
ne različne vrednosti, ljudje
pričakujejo, da bodo dobili to-
liko denarja, kot bo zapisano.
Kaj jim svetujete?
Ljudje si pogosto napačno
razlagajo stvari. Vsota, ki bo
zapisana na lastniškem certi-
fikatu, ni denar, to je samo
lastniško upravičenje do del-
nice, končen rezultat je lahko.
v kohkor je certifikat vložen
v zelo slabo podjetje, enak ni-
čU. Ce pa bodo ljudje vlagali
v dobra podjetja, bodo lahko
dobili nominalno skoraj tolik-
šen znesek, kot piše na certifi-
katu, vendar pa ne takoj in
nemudoma. Dotok denarja je
mogoče pričakovati šele v na-
slednjih letih, v kohkor bodo
državljani investirali v dobro
podjetje, če bodo kupili prave
delnice ali vlagah v dobro in-
vesticijsko družbo. Šele potem
lahko pričakujejo, da bodo
v naslednjih letih realizirali
del vsote, ki bo zapisana na
certifikatu. Ključna bo torej
odločitev, kam vložiti certi-
fikat.
Ob tem se zastavlja vpraša-
nje, ali sploh imamo v Sloveni-
ji glede na trenutne gospodar-
ske razmere dovolj dobrih po-
djetij, kamor bodo ljudje lah-
ko vložiU certifikate.
Rcizmere   v   gospodarstvu
v tem trenutku resnično niso
dobre. Kljub temu je v Slove- -
niji kar nekaj dobrih podjetij,
še več pa je takih, ki imajo _
perspektivo in se v dobra lah-
ko razvijejo. Ravno delnice teh
podjetij lahko v nekaj letih
pridobijo vrednost in se jih bo
dalo dobro prodati. V kolikor
bo celotno gospodarstvo še na-
prej propadalo, pa bomo vsi
deUh njegovo usodo, dobili
bomo nič ali zelo malo, vse bo
odvisno od tega, kaj se bo do-
gajalo v naslednjih letih. Rav-
no zato, ker je gospodarstvo
v slabi situaciji, se sedaj ne
splača prodajati delnic, tem-
več je treba počakati na čas,
ko bo stanje nekoliko boljše.
Pričakujemo, da se bodo go-
spodarske razmere izboljšale,
če bodo uspeli projekti pre-
strukturiranja javnega gospo-
darskega sektorja ter sanacija
bank. V kohkor uspe tudi pro-
jekt privatizacije in prestruk-
turiranja podjetij, se ni bati za
prihodnost slovenskega go-
spodarstva.
Obstaja seveda bojazen, da
bodo ljudje prodali certifikate
za majhen denar, mnogi opo-
zarjajo, da bo slovenska last-
nina na ta način prešla v roke
tujcev, govori se o organizira-
nih skupinah z območja nek-
danje Jugoslavije, ki samo ča-
kajo na pojav certifikatov. Kaj
pravite k temu?
To bo težko izvedljivo, zlasti
v prvi fazi, ko bodo certifikati
imenski in se bodo lahko oseb-
no vnovčevali. V naslednjih
fazah, ko bodo ljudje dobih
delnice, ki so dve leti sicer ne-
prenosljive, pa bo seveda mož-
no kapital prodajati tistemu,
ki ga bo pripravljen kupiti.
Hipotetično to seveda lahko
pomeni, da bodo nekateri po-
ceni prišli do pomembnega de-
la kapitala posameznih podje-
tij, v kolikor s^v podjetjih ne
bodo znali organizirati in pre-
prečiti tovrstnega odliva. Je pa
vprašljiva teza, da bodo delni-
ce odkupovali ljudje z juga,
predvsem zaradi njihove kup-
ne moči. Menim, da je večja
verjetnost, da bodo ti kupci
prihajali s kakšnih drugih po-
dročij.
Bo pa najbrž prihajalo do
nakupov znotraj podjetij, s či-
mer bo lastnina prešla v roke
-manjše elite, ki pač razpolaga
z določenim kapitalom?
Nedvomno ie, da se bo zno-
traj podjetij začela prerazdeli-
tev in koncentracija kapitala,
to je pač sestavni del kapita-
lizma. Tisti, ki imajo več, bodo
imeli še več, tisti, Id imajo ma-
lo denarja, bodo verjetno pre-
poceni prodajali in imeli na
koncu še manj. Zato pa stalno
opozarjamo zaposlene, naj ne
hitijo s prodajo, če pa že pro-
.dajajo delnice, naj jih prodajo
po čim višji ceni.
V tem času nekatera podjet-
ja že pošiljajo obvestila svojim
delavcem, upokojencem in
bivšim zaposlenim, da naj cer-
tifikate vložijo v podjetje, kjer
so oziroma so bili zaposleni.
Ali lahko vodstvo nekega po-
djetja prisili ljudi, da vložijo
certifikate v svoje podjetje, da
bi s tem obdržali denimo de-
lovna mesta?
Nobeno podjetje ne more ni-
kogar prisiliti, da bi vnovčil
certifikate v svojem podjetju.
Seveda je pa lahko pomemben
razlog za to, da nekdo vnovči
certifikat, tudi ohranjanje de-
lovnih mest. Govorim o ohra-
njanju delovnih mest v množi-
ni, ne pa o konkretnem delov-
nem mestu. Za posamezno po-
djetje lahko pomeni interni
odkup in interna razdelitev,
v kolikor so se zaposleni pri-
pravljeni žrtvovati in v kolikor
imajo program, edini izhod.
Kako sicer ocenjute lastnin-
ski zakon ter zadnje spremem-
be in dopolnitve?
Splošna ocena je, da so zad-
nje spremembe zakona o last-
ninskem preobhkovanju po-
membno izboljšale njegovo
tehnično izvedljivost in so se-
veda vplivale na načine last-
ninskega preoblikovanja. Dej-
stvo je, da sta z novuni spre-
membami notranja razdelitev
in notranji odkup bistveno
bolj ugodna, tako da se bo pre-
cejšen del podjetij verjetno od-
ločil za tovrstno lastninjenje.
Ključen problem ostaja 29.
člen zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o lastnin-
skem preoblikovanju, ki pov-
zroča nejasnosti in o katerem
bo svoje stališče povedalo še
ustavno sodišče. Mi sami ra-
zlagamo ta člen po ozkem kon-
ceptu, tolmačimo ga kot pre-
nos družbenih sredstev iz ene-
ga podjetja na druge pravne
osebe, to pomeni, da ne gre za
poseganje v holdinške oblike
organiziranja podjetij, ker ne
gre za prenose družbenega ka-
pitala, temveč samo sredstev
oziroma aktive. Sicer pa v po-
djetjih v tem času poteka
vrednotenje, ponekod priprav-
ljajo programe, nekatera po-
djetja so tudi že predložUa
svoje programe lastninskega
preoblikovanja. Prvi program
lastninjenja je že potrjen na
agenciji. Nejasnosti v zvezi
z 29. členom bodo po mojem
mnenju hitro razložene, če ne
-bodo, pa bo vlada ponudila
predlog sprememb zakona.
IRENA BAŠA
Z uredbo je zagotovljena takš-
na rešitev, da revalorizacija
certifikatov ne bo potrebna in
da bodo le-ti imuni na rast
cen, zato tudi ni potrebna no-
bena panika v zvezi z njihovim
vnovčevanjem.
Vsota, ki bo zapisana na last-
niškem certifikatu, ni denar,
to je samo lastniško upraviče-
nje do delnice, končen rezultat
je lahko, v kolikor je certifikat
vložen v zelo slabo podjetje,
enak ničU. Če pa bodo ljudje
vlagali v dobra podjetja, bodo
lahko dobili nominalno skoraj
tolikšen znesek, kot piše na
certifikatu.
Tisti, ki imajo več, bodo imeli
še več, tisti, ki imajo malo de-
narja, bodo verjetno prepoceni
prodajali in imeli na koncu še
manj.
NOVO NA BORZI
Nova
delnica
na borzi
Napoved finančnega mini-
stra g. M. Gasparija, ki jo je
izrekel maja v Portorožu, da se
bo tečaj marke ustahl na nivo-
ju okrog 70 SIT za 1 DEM, ter
da bo vlada skušala zadržati
mesečno rast cen na okrog 1,5
odstotka, se je uresničila.
S pospešeno rastjo v zadnjih
treh mesecih sta uradni in po-
djetniški tečaj marke dosegla
menjalniškega, ki je padel s 74
na 70 SIT, mesečna rast cen pa
tudi ostaja na ravni okrog 1,5
odstotka, čeprav so bUa priča-
kovanja ob zadnjih podraži-
tvah drugačna. Tečaj marke je
v prvih šestih mesecih narastel
za 14,4 odstotke, ECU za 14,9
odstotka, šestmesečna inflaci-
ja pa znaša 11 odstotkov.
Glede na to, da bo tečaj
marke v juliju najverjetneje
miroval, ter da R znaša le 1,5
odstotka, se investitorji spra-
šujejo kam bolj donosno nalo-
žiti denar. Tisti, ki so bolj špe-
kulativne narave, se bodo ver-
jetno odločili za delnice, saj so
20 odstotni in višji donosi me-
sečno vsekakor vabljivi, ostali
pa bodo šh v nakup deviz (je-
seni naj bi bile drage), tolarske
depozite ali naložbe v kratko-
ročne državne vrednostne pa-
pirje.
Predvidevanja, da bo mesec
junij na borzi minil v zname-
nju delnic, se uresničujejo, saj
je povpraševanje po njih vse
večje, temu primemo pa raste-
jo tudi cene. Še vedno je na
trgu premalo delnic, že v četr-
tek se bo sedanjim desetim
delnicam, ki kotirajo na borzi,
pridružila nova, to je delnica
Komercialne   banke  Triglav
d.d., Ljubljana. Banka je v ok-
viru III. emisije izdala 12 tisoč
komadov prednostnih delnic
po 7.500 SIT (1,3 mio DEM).
Začetni tečaj na prvem sestan-
ku po 7.500 SIT, s tem da 10
odstotna omejitev glede rasti
oziroma padca cene do prvega
objavljenega enotnega tečaja
ne velja. Ena delnica je en lot,
trguje se lahko najmanj s tre-
mi loti, oznaka delnice je KST.
Delnica bo prinašala imetniku
fiksno dividendo v višini letne
obrestne mere KBZ d. d., za
vezane HV nad 12 mesecev po-
večane za 5 odstotkov te
obrestne mere. Dividenda se
bo izplačevala v tolarjih 30. 6.
vsako leto. Torkov borzni se-
stanek je bil s 6,7 mio DEM
prometa rekorden, od tega je
na delnice odpadlo kar za 4,3
mio DEM prometa. Največ se
je trgovalo zopet z delnicami
Probanke (3,9 mio DEM), ki ]e
vredna že 33,650 SIT. Izredno
veliko povpraševanje ob majh-
ni ponudbi po maksimalni ce-
ni 132.330 SIT je bilo po delni-
cah Dadas. Povečano povpra-
ševanje je verjetno posledica
govoric, da so polletni rezulta-
ti družbe Dadas tako dobri, da
je cena njihovih delnic veliko
prenizka (?!).
Promet z obveznicami je bil
precej manjši (2,4 mio DEM),
največ se je ob padcu tečaja iz
91,5 odstotka na 90,6 odstotka
trgovalo z RSL2.
Trgovanje s kratkoročnimi
VP pa je ob stabilnem tečaju in
nizkem R skorajda zamrlo.
POROČAJO BROKERJI-
Splošne banke Celje d.d.
Ali Jih bomo
spioii dobiii?
o certifikatih smo lahko sicer že marsikaj slišah in pre-
brah, očitno pa o njih podrobneje še nismo razmišljaU. To
potrjujeje tudi naslednja anketa. Naključno izbrane sogo-
vornike smo povprašah, kam nameravajo naložiti svoje last-
ninske certifikate, oziroma kam bi jih radi naložili. Iz odgo-
vorov je razvidno, da ljudje še precej dvomijo o tem, ali bodo
certifikate sploh dobili.
Franc Lazar, obrtnik: Prvo
vprašanje je, če bomo certifi-
kate sploh dobili. Osebno
o tem dvomim. Zaenkrat tudi
še ne vidim nobene naložbe,
kamor bi jih vložil s prepriča-
njem.
Ivan Strmole, administra-
tor: Ne vem, o tem nisem kaj
dosti razmišljal. Saj se bo še
čas odločati, ko in če jih bom
dobil. Bo pa treba res dobro
premisliti.
Manja Železnik, ekonomska
tehnica: Še ne vem, kam bom
certifikate vložila. Nič še ni-
sem premišljevala o tem. Pa
kaj bi, ko se je toliko stvari
v zvezi z njimi spreminjalo.
Marjan   Dečvan,   pleskar:
Mislim, da jih bom naložil kar
v lastno podjetje. Sam nase se
še najbolj zanesem. Seveda, če
bom certifikate sploh dobil.
GREGOR STAMEJCIČ
Št. 27 - 8. julij 1993;
6
Igre s kruhom
Klasje ne pristaja na zniževanje cen - Država pa pred žetvijo uvaža UO tisoč ton ameriške
pšenice__
Zgodilo se je natančno tisto, kar so mnogi
pričakovali. Vlada je kmetijcem obljubila zvi-
šanje odkupnih cen, podražitve izdelkov pa so
v svojih denarnicah že čez nekaj dni občutili
potrošniki. Razburjenje je povzročila zlasti
podražitev mleka in kruha. Zvišanje cen so
vladni možje kasneje sicer prepovedali, zahte-
vali so, naj se cene vrnejo na prejšnjo raven.
V celjskem Klasju so se temu uprli. Kljub in-
špektorjem, ki so prihajali na vrata, in grož-
njam trgovcev, da ne bodo več naročali njiho-
vega kruha, prvega julija niso hoteli znižati
cen. Zakaj trmasto vztrajajo pri višjih cenah in
kako bo z bližajočim se odkupom pšenice, smo
vprašali direktorja Klasja Edija Stepišnika.
V Klasju ste junija podražili izdelke v pov-
prečju za 10 odstotkov. Kljub zahtevam vlade,
da se morajo cene s pr\'im julijem vrniti na
prejšnjo raven, vztrajate pri višjih cenah.
Zakaj?
Slovenska vlada je cene kruha ter moke naj-
prej urejala z odloki, kasneje pa ministrstvo
z uredbo. Osnova za oblikovanje cen kruha in
moke je bila vedno izhodiščna cena pšenice.
Razmerje med pšenico in moko je bilo v prete-
klosti ena proti štiri, med pšenico in kruhom
pa približno ena proti šest. Ta razmerja so se
kasneje znižala na škodo moke in kruha, obe-
nem pa je porasla cena pšenice. Do aprila je
bila cena pšenice iz republiških rezerv 12 to-
larjev. V Klasju smo januarja dobili polovico,
aprila pa samo 25 odstotkov potrebnih količin.
To nas je prisilo, da smo potrebne količine
dokupili v Avstriji in kasneje Ameriki. Ta pše-
nica je bila seveda dražja, avstrijska je bila po
16 tolarjev, ameriška je danes že preko 20
tolarjev. Tega cenovnega skoka z nobenimi
ukrepi nismo mogli ublažiti, zato smo 21. juni-
ja zvišali cene našim izdelkom. Cene so bile
v povprečju višje za 10 odstotkov, pri nekate-
rih kruhih več, pri drugih manj. To velja tudi
za moko.
Vlada je potem zahtevala, da se cene vrnejo
na r»ven pred podražitvijo, vendar to velja za
osnovne vrste kruha, medtem ko za sp>ecialne
kruhe, na primer kmečkega, rženega, koruzne-
ga in pecivo, ta uredba ne velja. Mi bi cene
morali vrniti na raven pred zadnjo podražitvi-
jo. Toda ob tem nam nihče ne daje garancije,
kdo bo pokrival negativne razlike. Po drugi
strani je vlada sprejela odlok, s katerim je
maksimirala ceno pšenice na 17 tolarjev za
predelavo v mlinih, odlok pa nič ne pove, od
kdaj bo ta cena in za kakšne količine bo velja-
la. Neuradno velja, da bomo dobili spet samo
polovico potrebnih količin pšenice po 17 tolar-
jev. Ko bo ta garancija dana, ko bo jasno,
kolikšne koUčine pšenice dobimo, bomo p>o-
novno pripravili kalkulacije in uskladili cene.
Zadnje povišanje ne pomeni nobenih preko-
mernih navijanj cen in zaslužkarstva, temveč
so upoštevane samo cene vhodne surovine, to
pa je ameriška pšenica. Uvoz te pšenice je bil
dobra odločitev, pšenico vsaj imamo, iz rezerv
maja in junija nismo dobili niti grama. Zato ne
pristajamo na to, da nam nekdo diktira cene,
če nam po drugi strani ne zagotovi pšenice.
Poleg Klasja se pojavlja vrsta zasebnih pe-
kam, trgovine se konec koncev lahko odločijo.
da bodo kupovale pri zasebnikih, tudi inšpek-
torji lahko ukrepajo. Boste kljub vsemu vztra-
jali?
To vse drži, vendar je to zaračan krog, ki ga
moramo rešiti. Pustimo potrošnika in trgovino
ob strani, gre za relacijo proizvajalec - ministr-
stvo za družbenoekonomski razvoj. Ko bodo
dane garancije, se bomo dogovorili za primer-
no ceno in nove kalkulacije. Peki in mlinarji
inflacije ne bomo obrzdali z zniževanjem naših
cen. Če bo to rešilo državo pred višjo inflacijo,
potem smo pripravljeni znižati cene, vsi pa
vemo, da to ni rešitev. Če gremo v tržno gospo-
darstvo, potem naj nas pustijo, da se bomo
sami pogovarjali s kmeti in zadrugami o setvi.
Ali pa naj nas država limitira pri cenah, toda
potem naj ta država zagotavlja pokrivanje ra-
zlik v ceni.
Kljub vsemu se zdi, da nekdo špekulira: ste
to predelovalci, je to država, ki bo na račun
višjih cen oziroma prometnega davka dobila
več denarja, so to trgovci?
Največjo škodo zagotovo ima potrošnik. Ad-
ministracija v vladi trdi, da lahko cene pri
osnovnih vrstah kruha kompenziramo z drugi-
mi izdelki. Vendar cen teh izdelkov ne moremo
navijati preko meja, ker jih nihče ne bo kupo-
val. Potrošnik plačuje 5-odstotni prometni da-
vek, tega dobi samo država, če se redno odvaja.
V Klasju ga redno plačujemo, ne spuščam se
v vprašanje, kako to poravnava privatni sek-
tor. Nihče po moje ni pridobil, najbrž tudi ne
gre za to, kdo bo koga, čeprav nekateri skušajo
vsiliti to mentaliteto. Gre samo za čiste račune.
Najprej naj vlada pove, kaj hoče. Če želi poce-
ni socialni knih, naj pove, po čem bo pšenica in
na kakšne količine lahko računamo. Ne more-
mo pa nižati cen z drago ameriško pšenico.
Problemi se v teh dneh lahko samo še zao-
strijo, začenja se žetev, koliko pšenice boste
letos odkupili v Klasju in po kakšnih cenah?
Cene so neuradno že določene. Za prvo vrsto
pšenice je cena 24 tolarjev, za drugo 23 in za
tretjo samo 12 tolarjev. Tu bodo problemi, ker
bodo ljudje pripeljali v silose tudi pšenico, ki
bo sodila v tretji kakovostni razred; Organiza-
cijsko smo na odkup pripravljeni, finančno pa
ne. Za ameriško pšenico smo najeli kredite,
zaloge nas obremenjujejo in se ne želimo do-
datno obremenjevati z novimi krediti. Vlada
sicer zagotavlja, da bo dala garancijo za ugod-
nejše kredite, vendar še vse visi v zraku. Na
zalogi imamo precej kvalitetne pšenice, tako
da bomo odkupovali postopoma. Na našem
področju, sem sodi tudi del Dolenjske in Po-
murja, bomo odkupili približno 4 tisoč ton
pšenice. Niso pa stvari povsem dogovorjene,
v teh dneh se še dogovarjamo z ministrstvom
za dniženoekonomski razvoj, ki ima v rokah
tudi odkupne pogoje. Odkupna cena naj bi bila
23 oziroma 24 tolarjev, ta pšenica se bo mlin-
skopredelovalnim podjetjem prodajala po 17
tolarjev, kdo bo kril razliko - to je vse v rokah
ministrstva.
Kdo bo plačeval odkupljeno pšenico?
Tudi o tem se bomo dogovorili z ministr-
stvom, verjetno bo plačevalo Klasje, vendar
samo, če bomo dobili vse potrebne garancije,
kdo bo pokrival stroške ter obresti za najete
kredite.
Lani je bilo med pridelovalci precej vroče
krvi zaradi stroškov, ki ste jih zaračunavali za
sušenje pšenice.
Stroški so vedno dogovorjeni z ministr-
stvom, plača pa jih proizvajalec. Stopnje vlaž-
nosti požete pšenice so različne, od 13, kot
določa predpis, do 20 odstotkov, tako da je
treba pšenico sušiti po trikrat, preden jo lahko
uskladiščimo. Mi smo predlagali, da se za ugo-
tovljeno 14-odstotno vlažnost zaračuna 1,1 to-
lar na kilogram pšenice, za vsak nadaljnji od-
stotek vlage 30 stotinov, če bo nad 18 odstot-
kov vlage, pa 40 stotinov. Vendar se moramo
tudi o teh znaskih dogovoriti s Kračimovim
ministrstvom.
Problemi z odkupom pšenice se ponavljajo
vsako leto in vse bolj se zdi, da slovenska
mlinsko-predelovalna industrija — tudi Klasje
— raje uvaža drago pšenico iz tujine, namgsto da
bi odkupovali domačo pšenico in s tem ščitili
domačo pridelavo. Zakaj?
Težko odgovorim na to vprašanje, ker gre
pravzaprav za strategijo države. Imamo držav-
ne rezerve oziroma direkcijo, ki mora stvari
usklajevati. Mi smo bili pšenico prisiljeni uvo-
ziti: dejal sem, da je republiška direkcija pre-
polovila naše zahteve. Drugi razlog je kvalite-
ta. Počasi se bomo morali dogovoriti, katere
vrste pšenice bomo sejali, da bomo zagotovili
kvalitetno žetev. Konec lanskega leta smo ime-
li veliko težav, ker je bila na voljo samo doma-
ča pšenica. Zato smo se odločili za uvoz in
s tem dosegli boljšo kvaliteto. Sprašujem pa se
nekaj drugega: zakaj je vlada, ki točno ve, da
smo v času žetve, naročila in uvozila dodatnih
40 tisoč ton pšenice iz Amerike - v koprsko
luko bo prišla v začetku julija? Za to se je
odločila, ne da bi mlinsko-predelovalne orga-
nizacije o tem kaj vedele, tudi ni upoštevala
nobenih bilanc. Slovenija nima ne dolgoročne
ne kratkoročne strategije v zvezi s preskrbo
pšenice. Doma pridelamo samo 40 odstotkov
potrebnih količin pšenice, zato želimo vedeti,
koliko bomo dobili iz rezerv in koliko je mora-
mo uvoziti. Stvari pa so povsem neusklajene in
bojim se, da bo kmalu zaškripalo tudi pri pre-
skrbi. IRENA BAŠA
ANKETA
Valentina Šket, pekarne Šket
v Celju: V uradnem listu še ni
bilo zahteve o vrnitvi cen kru-
ha na raven l.jiinija, zato je
cena kruha v naši pekami še
vedno približno 5 tolarjev viš-
ja, kot je bila v juniju. Cene
kruha bomo na zahtevo države
vrnili na prejšnjo raven, ven-
dar šele in le če bodo tako rav-
nali vsi. V časopisju in po tele-
viziji je bilo sicer sporočeno,
da naj se cene znižajo za toliko ]
kolikor so se povečale, vendar '.
pa čakamo, kaj bodo rekla dr-
žavna podjetja in predvsem
kaj bo pisalo v uradnem listu. _
Marjana Pirš, upokojenka:
Zahteva vlade o vrnitvi cen
kruha na raven pred podraži-
tvijo se mi zdi nujna, pred-
vsem zato, ker je kruh osnovna
dobrina in ker so ljudje v če-
dalje večji denarni stiski. Ne-
upoštevanje teh zahtev s stra-
ni nekaterih pekarn, pa se mi
zdi neke vrste izsiljevanje ku-
pcev in vlade, sicer pa sem
v trgovini do danes kupovala
kruh še po stari, povišani ceni.
Fijavž Štefan, pekama
Šempeter: Glede cene kruha
se mi zdi ,da je stvar povsem
]asna. S tem, ko je država do-
ločila ceno pšenice, se je tudi
cena kruha oblikovala v skla-
du z odkupno ceno pšenice,
hkrati pa je bilo tudi v urad-
nem listu objavljeno, kako naj
na osnovi cen pšenice in moke
oblikujemo ceno kruha, zato
m nič nenavadnega, da cene
kruha niso šle nazaj na raven
pred podražitvijo, saj bi se za
kaj takega morala poceniti tu-
di moka. V naši pekarni cen
kruha nismo vrnili na raven
pred podražitvijo, o nasprotu-
jočih si navodilih države pa
menim, da povzročajo le
zmedo.
Emica Smukovič, pekama
Prekošek v Celju: V pekami
smo ceno kruha ob podražitvi
povišali, sedaj, v skladu z zah-
tevami države, da se cene vr-
nejo na raven 1. junija, pa smo
kmh že pocenili. Med ljudmi
je vedno več takih, ki komaj
preživijo iz meseca v mesec in
po tej plati je zahteva vlade
utemeljena, vendar pa je za
peka junijska cena kruha pre-
nizka. Zato menim, da je bilo
povišanje s strani pekamiških
delavcev upravičeno.
Peter Vrisk, direktor in pri-
delovalec pšenice iz Vojnika:
Največji problem, ki letos pe-
sti pridelovalce pšenice, je, kje
bomo pšenico sploh oddali, ne
pa toliko cena in suša. Klasje
pšenice trenutno ne odkupuje,
ker ima skladišča polna uvo-
žene, cenejše pšenice, zato bi
bUa žetev za enkrat precej tve-
gana. Mislim pa, da se bo za
v bodoče morala država ven-
darle odločiti ali na sloven-
skem tržišču potrebujemo do-
mačo pšenico, in če jo, poskr-
beti tudi za odkup pridelanih
količin, da ne bo prihajalo več
do takih situacij.
A.B
Valentina Šket
Marjana Pirš
Emica Smukovič
Peter Vrisk
Št. 27 - 8. julij 1993
7
»Več podrobnosti,
več lukenj v zakonih«
Okrogla miza o novem zakonu o Javnem obveščanju v Celju
»Ni urejene medijske scene brez urejene
pravne scene,« je na okrogli mizi Pravna drža-
va, novinarstvo in Zakon o pravicah javnosti
in obveščanju v Narodnem domu v Celju pred
dobrim tednom dni, na kateri naj bi se še za
korak približali k izdelavi novega zakona o in-
formiranju, kot izhodiščno in temeljno stališče
za diskusijo poudaril Marjan Sedmak, pred-
sednik Društva novinarjev Slovenije.
Pogovor so sicer zasnovali precej široko,
vendar pa se je globalna diskusija o pravni
državi že na začetku osiromašila, saj na pogo-
vor ni bilo nekaterih gostov, ki bi o tem lahko
veliko povedali. Na primer predsednika drža-
ve Milana Kučana in prof. dr. Ljuba Bavcona,
predsednika Sveta za varstvo človekovih pra-
vic, sicer uglednega profesorja kazensko-pro-
cesnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani.
V središču pogovora na okrogli mizi naj bi
tako bil predvsem predlog zakona o javnem
obveščanju, ki sta ga pripravila Društvo novi-
narjev Slovenije in Sindikat novinarjev Slove-
nije. Ker pa je na pogovoru sodeloval tudi
vodja vladnega vuada za informiranje Mile Še-
tinc, se je pogovor zasukal tudi okrog njihove-
ga predloga zakona o informiranju, ki pa za
razliko od novinarskega še ni bil na papirju.
Okvir se le spremenil, se bo
tudi praksa?
Potreba po novi novinarski zakonodaji je
seveda logična. Z razpadom komunističnega
sistema je razpadel tudi sistem načel in vred-
not, po katerih naj bi se ravnali novinarji.
Temeljna opredelitev novinarja v prejšnjem
zakonu pa je bila ideološka, torej posledica
sistema idej vladajoče in edine stranke: novi-
nar je (bil) namreč »delavec, ki se poklicno
ukvarja z obveščanjem javnosti« in ki »mora
pri opravljanju svojega dela upoštevati načela
novmarske etike in utrjevati sociahsticno sa-
moupravno družbeno ureditev«. Poenostavlje-
no povedano je bU novinar »družbenopoUtični
delavec«, ki je lahko razmišljal in pisal v skla-
du z interesi vladajoče ideologije.
»Novinarska zakonodaja« v Sloveniji oziro-
ma Zakon o javnem obveščanju, ki je trenutno
še v veljavi, izhaja iz leta 1985, ko ga je podpi-
sal tedanji predsednik Sociahstične republike
Slovenije France Popit. Zakon, ki je že zdavnaj
postal relikt, je seveda v velikem neskladju
z novo ustavo Republike Slovenije in seveda
tudi v nasprotju z načeli in vrednotami seda-
njega časa in družbenega dogajanja.
Novinar formalno ni več dolžan služiti dr-
žavno-političnim interesom v smislu ekskhi-
zivne ideologije, ki bi jo diktirala monopolna
stranka, utelešena v državi. Seveda pa novinar
lahko služi ozkim strankarskim interesom, če
pač dela v mediju, ki je strankarski ali je
finančno odvisen od določene stranke ali pa
simpatizira z neko stranko. Takšna naravna-
nost novinarstva je posledica vzpostavitve
večstrankarskega sistema in tržnega gospo-
darstva: represivno vlogo pri zagotavljanju in
distribuciji željenih informacij namesto drža-
ve kot varuha vladajoče ideologije in sistema
socializacije (družbene vzgoje) igra kapital, ki
postane osnova uveljavljanja strankarskega
oziroma določenega političnega interesa
v strankarsko pluralni družbi.
Za kategorije kot so novinarska svoboda,
profesionalizem, objektivnost, neodvisnost
itn., se je torej spremenil družbeni okvir, čas
pa bo pokazal, v kolikšni meri se bo tudi druž-
bena praksa. Novim vlogam, ki pa jih ni veliko
na voljo (mediji so lahko »državni« (vendar so
^^ati, glede na delež pri trenutni oblasti po-
sameznih strank tudi strankarski), lahko so
zgolj strankarski, oblastni in pozicijski. V vseh
teh vlogah pa se lahko le proglašajo za neod-
visne, saj ta oznaka obstaja samo »nemo iudex
in sua causa« (nihče ne more soditi o lastni
zadevi).
V ozadju vseh teh vlog pa ima v sedanjem
družbenem trenutku kot kategorija največjo in
odločilno moč kapital, naj si bo državni ali
zasebni. Nova pravna ureditev novinarstva
oziroma javnega obveščanja mora zato to dej-
stvo še posebej upoštevati in se mu prilagoditi.
iVIed kapitalom in
»revolucionarnimi
zakonitostmi«
Sicer pa je »kapital« samo eden od ključnih
problemov, na katere morajo računati pri-
pravljalci nove zakonodaje. Novi zakon mora
na ustrezen način rešiti še tri pomembna vpra-
šanja: področje, ki ureja vire in pravice do
dostopa informacij, notranjo redakcijsko re-
gulativo (redakcijski statuti) in samoregulaci-
jo novinarja (etika novinarskega poklica in
etika javne besede, vloga častnega razsodišča
itn). Po mnenju Marjana Sedmaka (bivšega
dopisnika Dela iz Bonna in zdaj komentatorja
osrednjega slovenskega časnika) sta pri obli-
kovanju modeme novinarske zakonodaje mož-
ni samo dve poti, ki sta značilni tudi za obliko-
vanje druge družbene zakonodaje: ali ustvar-
janje pravne države ali »revolucionarnih zako-
nitosti«. Slednjega seveda ne gre razumeti sa-
mo v pomenu restavracije nekih novih ideolo-
ških zakonitosti, marveč tudi v tem, da je treba
slediti modernim evropskim zakonom o obveš-
čanju in se nasloniti na njihovo prakso, ne pa
iskati dreves v gozdu.
Po mnenju dr. Leva Krefta, podpredsednika
državnega zbora RepubUke Slovenije in bodo-
čega »vodje« posebnega telesa pri državnem
zboru, ki bi naj skrbel za človekove pravice, t.i.
Ombudsmana (varuh človekovih pravic), je
predlog Društva novinarjev Slovenije zelo pri-
meren in moderen, ker je »kratek in jedrnat« in
ureja najbolj bistvena vprašanja. »Slabo je, če
se zakon preveč spušča v podrobnosti in po-
skuša predvideti prav vse. Tako ni lukenj v za-
konu manj, temveč še več,« je menil dr. Lev
Kreft.
Dr. Zdenka Cerar iz Pravne fakultete je bila
ntmenja, da je stvar novinarjev, kako se bodo
odločili naravnati svojo zakonodajo ali bo to
povsem »običajna zakonodajo« ali pa bodo že-
leli, da bi »novinarstvo kot družbena dejavnost
imelo neko posebno vlogo« in bi torej zase
zahtevalo več in posebne pravice kot sicer. Te
njihove pravice pa so seveda omejene tudi
s pravicami drugUi (Kreft), Cerarjeva, ki se je
sicer tako kot Kreft strinjala, da je zakon zara-
di svoje racionalnosti dobro zastavljen, pa je
menila, da mu še manjka »pravniško piljenje«,
da bi bil usklajen ah da ne bi prihajal v na-
sprotja s kazensko in civilno-procesnim
pravom.
Mile Šetinc, vodja urada za informiranje pri
vladi Republike Slovenije se je predstavil kot
predstavnik »vselej osovražene oblasti« in
»objektivni« nasprotnik zakonskemu predlo-
gu, ki prihaja iz novinarskih vrst. Zaveda se,
da gre pri obeh predlogih za imanentni kon-
fhkt prestiža, namreč, kdo bo predlagatelj za-
kona. Po njegovem mnenju pa bi pomen tega
tekmovanja veljalo relativizirati, saj lahko-
druga stran, tudi če ni predlagatelj, potem
v državnem zboru vloži tohko amadmajev, da
zakon sploh ne bo več podoben prvotnemu
predlogu.
Po njegovem mnenju pa se vladna inačica
bistveno sploh ne razlikuje od predloga DNS
in SNS. Šlo naj bi le za minimalne vsebinske
razlike ah pa redakcijska vprašanja: ah naj se
zakon imenuje zakon o javnem obveščanju ah
o javnih glasilih, ali naj se še naprej uporablja
pojem ustanovitelj ali izdajatelj: vladni pred-
log se zavzema, da se uporablja beseda izdaja-
telj, ker to bolj odraža kapitalski odnos, glede
pravice do popravka in odgovora: po mnenju
Šetinca je predlog DNS preveč splošen, ali naj
izdajatelj (lastnik) dobi soglasje novinarskega
kolektiva pri spremembi vsebinske zasnove
medija in zamenjavi odgovornega urednika:
vladni predlog to predvideva v bistveno manjši
meri kot novinarski predlog, tudi vladni pred-
log se zavzema za prepreprečevanje medijskih
konglomeratov in kot je dejal Šetinc vsebuje
tudi poglavje o radiodifuziji, česar v novinar-
skem predlogu ni.
Novinar - »toži baba«?
Osrednja stvar, ki jo mora Urediti zakon, je
p>oleg statusnega položaja medijev, tudi vloga
riovinarjev. Na tem področju je pravzaprav
pričakovati še najmanj vehkih sprememb.
Drugačen »družbenopolitični položaj« novi-
narjev je rešila že »politična evolucija« in spre-
memba družbene ureditve. Novinar torej ni
več zavezan pisanju za »utrjevanje samou-
^ pravne sociahstične ureditve«, ampak profesi-
onalnim načelom, »objektivnosti«, »natančno-
sti«, »verodostojnosti, resnicoljubnosti« itn. Ta
profesionalna načela pa seveda niso neka ne-
odvisna spremenljivka izven časa in prostora,
^ ampak jim določa okvir uredniška pohtika,
njej pa kapital, ki bo s spremenjenimi lastni-
škimi razmerji svoj vpliv samo še povečeval.
Kar zadevo kazensko dimenzijo novinarje-
vega delovanja, gre za to, ali je novinar ob
spornem članku dolžan razkriti vir informira-
^^nja. Predlog Društva novinarjev Slovenije in
vladni predlog temu nasprotujeta in to je po-
vsem logično, ker bi sicer vzbudilo oster revolt
v novinarskih vrstah. Novinar je torej na so-
dišču ob spornih zadevah dolžan razkriti samo
vsebino sporne informacije, ne pa tudi vira
informacij. V nasprotnem primeru bi se novi-
nar ožigosal kot denunciator (tožač) in to bi
seveda pomenilo hude težave za njegovo na-
daljno kariero, ki bi se ji morebiti moral celo
odreči.
Osnutek zakona tudi predvideva, da imajo
novinarji prost dostop do informacij in da so
jim jih viri za objektivno obveščanje javnosti
dolžni razkriti, razen če ne gre za državno ah
poslovno skrivnost. Seveda pa je drugo vpra-
šanje, kako si kdo to kategorijo predstavlja in
v kohkšni meri jo lahko izrablja.
Šetinc bo zakon pisal v pisarni
DNS
Razprava je potem pokazala, da vendarle ni
bistvenih razlik med predlogom zakona, ki sta
ga pripravila Društvo novinarjev Slovenije in
Sindikat novinarjev Slovenije in vladni urad
za informiranje pod vodstvom Mileta Šetinca.
Zato je predsednik DNS Marjan Sedmak pred-
lagal, da obe strani »združita energijo« in da je
uradni predlagatelj zakona urad, da pa pri
njem aktivno sodelujejo predstavniki novinar-
jev iz DNS in SNS. Marjan Sedmak in tudi
večina novinarjev se namreč zaveda, da ima
vlada mnogo močnejši strokovni aparat (prav-
no službo) in razpolaga z nmogo več denarja.
DNS je na primer za izdelavo Sedmakovega
predloga lahko ncimenilo le 24 tisoč tolarjev.
Šetinc bo torej »s svojo ekipo prišel v prosto-
re Društva novinarjev Slovenije, na Vošnjako-
vo v Ljubljani« in bo skupaj z nekdanjimi
novinarskimi kolegi (Šetinc je namreč nekda-
nji urednik Mladine in Sobotne priloge) pisal
dokončno inačico zakona, ki naj bi jeseni šel
v proceduro. Tako si je namreč Marjan Sed-
mak razlagal Šetinčevo ponudbo »dobre volje
in kooperativnosti«.
Seveda pa si novinarji še naprej jemljejo
pravico »veta«, če bi v samem finišu prišlo do
kakšnih razhajanj med predlogi in interesi
vlade in novinarske organizacije.
ROBERT GORJANC
Foto: EDO EINSPIELER
Glede kapitalske vloge medijev tako 13. člen
predloga DNS in SNS predvideva, da ima po-
samezen lastnik lahko največ 20 odstotni last-
niški delež sredstva javnega obveščanja in mo-
ra odsvojiti del svojega lastniškega deleža, ki
presega ta obseg. Pravna ali fizična oseba je
lahko lastnik največ 20 odstotkov celotne ti-
skane naklade sredstev javnega obveščanja
v državi, pravni posli, ki omogočajo večji ob-
seg pa so nični. Tuje fizične in pravne osebe pa
so lahko lastniki največ 20 odstotkov vse ti-
skane naklade sredstev javnega obveščanja
v državi in največ 49 odstotkov posameznega
sredstva javnega obveščanja. V skladu s po-
sebnim zakonom naj bi se ustanovil tudi sklad
za preprečevanje nastajanja monopolov
v sredstvih javnega obveščanja in za zagotav-
ljanje različnosti publicističnih oziroma pro-
gramskih usmeritev sredstev javnega obveš-
čanja.
Projektanta nove »novinarske zakonodaje*: predsednik Društva novinarjev Slovenije Marjan
Sedmak in vodja urada za informiranje pri vladi Republike Slovenije Mile Šetinc.
Na okrogli mizi so sodelovali novinarji in uredniki skoraj vseb slovenskih elektronskih in
časopisnih medijev.
Št. 27 - 8. julij 19931
8
Nedolžnega vira energije ni
Sekretar za energetiko Sovič na okrogli mizi v Velenju
v ponedeljek zvečer so predstavniki liste
sočialdemokracije v Velenju pripravili okroglo
mizo o energetiki. Kot gostje so sodelovali re-
publiški sekretar za energetiko Boris Sovič,
predstavniki velenjske vlade, šoštanjske ter-
moelektrarne in velenjskega rudnika.
Šaleška dolina je po mnenju Soviča po-
membna zaradi ekološkega in energetskega
potenciala, zato se republiška vlada zadnje
čase intenzivno ukvarja z mestom ob Paki.
Področje Velenja je vključeno v republiški
program racionalne rabe in strateške oskrbe
Slovenije z energijo. Ta program pripravlja
sekretariat za energetiko. Temelj usmeritev in
načrtovanj je redna preskrba z energijo ob 15-
odstotnem povečanju energetske učinkovito-
sti. Strateška izhodišča temeljijo na racionalni
rabi, obnovljivih virih energije, ekološki sana-
ciji obstoječih energetskh objektov in nepro-
blematičnih energetskih virih. Racionalna ra-
ba vključuje zmanjševanje potreb po primarni
energiji. Pri obnovljivih virih bi povečali ozi-
roma obnovili obstoječo verigo večjih in malih
hidroelektrarn, povečali deleže biomase, ge-
otermalne in solarne energije. Ob tem je Sovič
poudaril, da ni popolnoma čistih in nevtralnih
oziroma »nedolžnih« virov energije.
»Slovenska energetika je povzročila nekaj
globokih ran v okolju, tudi v Velenju,« je ome-
nil Sovič. »Vlada je poskrbela za sanacijo četr-
tega bloka šoštanjske termoelektrarne, sedaj
bo treba začeti s petim blokom. Predvsem bi
želeli ohraniti delež domačega premoga v elek-
troenergetski bilanci, saj se ni smiseLno nasla-
njati na izključno en vir energije. Mesto ve-
lenjskega rudnika bo v slovenski elektroener-
getski bilanci le, če bodo zgrajene čistilne na-
prave. Razumem ogorčenje ljudi, vendar fil-
trov ne moremo zgraditi čez noč. Mi želimo
premog in sanacijo, zato žeUmo uskladiti ener-
getske vire proizvodnje in ekološke razmere.
Ničesar se ne da narediti čez noč, niti zapreti
Teša.« Neproblematični viri energije so pred-
vsem plin, kurilno olje, uvožen premog, ambi-
cije pa so predvsem širjenje vodnega omrežja. -
Državni zbor naj bi v kratkem sprejel odloke
o operativni sanaciji petega bloka v Šoštanju,
prenovi Soče, izgradnji Savske verige in nada-
ljevanju prestrukturiranja rudnikov rjavega
premoga. Velenjčani so na ponedeljkovi okro-
gli mizi še enkrat poudarili sklepe z izrednega
zasedanja občinske vlade o zahtevi terminsko
določene sanacije petega bloka v Teš, poleg
tega pa so podrobneje predstavili občinske
usmeritve na področju energetike. Te usmeri-.
tve so sanacija petega bloka, zaprti krogotok
v Teš, ustanovitev usklajevalne skupine, ki be-
di nad nivojem vode v jezerih in usklajeno
načrtovanje proizvodnje električne energije.
»Proizvodnja električne energije in premoga
mora biti zaradi ekonomskih razlogov kon-
stantna, vendar ne pod vsakimi pogoji,« je
poudaril predsednik IS Srečko Meh.
V nadaljevanju okrogle mize je sekretar So-
vič odgovoril na nekaj vprašanj, ki trenutno
povzročajo največ težav v energetiki. Lastni-
njenje energetskih objektov: »Vlada pripravlja
že 25. povojno reorganizacijo zakona o oskrbi
z energijo. V Sloveniji obstajajo tri strukture
v energiji, in sicer proizvajalci, prenosniki in
distributerji. To strukturo nameravamo ohra-
niti, saj se ne ogrevamo za nek veleenergetski
holding. Lastninjenje energetskih objektov bo
po po zakonu o javnih gospodarskih podjetjih,
skladno z vložki. V večini primerov gre pred-
vsem za državne vložke, zato bomo vključili
tudi zakon o lastninskem preoblikovanju po-
djetij. Vse bolj ugotavljamo, da se je pri izpla-
čilih plač delavcem v energetiki pojavljal raz-
korak med plačo in kolektivno pogodbo. Ta
razkorak bomo poskušali nekako ovrednotiti
tudi v procesu lastninjenja«.
Vplivi lokalne politike v elektroenergetski
bilanci: »Posamezna občina bo lahko dala
koncesije enemu podjetju, ki bo opravljalo vse
storitve. Na takšen način bi lahko občani, se-
veda odvisno od občine, vse storitve poravnaU
z eno položnico.«
Uvoz električne energije: »V Šoštanju smo
zaradi okoljevarstvenih zahtev le ta tretjino
povečali proizvodnjo električne energije.
V Sloveniji trenutno uvažamo petino električ-
ne energije, saj je potrebno poiskati ravnovesje
med energetskimi potrebami in ekološkimi da-
nostmi. Takšna politika pa pomeni za Sloveni-
jo kar precejšnji finančni zalogaj.«
Neplačevanja električne energije: »Vlada bo
z vsemi velikimi odjemalci sklenila pogodbo,
ki vključuje nižjo ceno in zelo strog plačilni
režim. Pogodbo naj bi podpisala tudi železar-
na, kar bi pomenilo stabilizacijo finačruh
tokov.«
Cena električne energije: »V preteklosti je
bila precej nizka. V energetiki se nikjer ne
zbira amortizacija, zato je prišlo do ponižujo-
čega položaja, da mora Slovenija zagotavljati
sredstva za sanacijo izključno s pomočjo tujih
kreditov. Za sanacijo v Šoštanju bo za vsak
blok posebej potrebnih 150 milijonov mark.
Kljub finančni zagati vlada ne namerava povi-
ševati cene preko nekih zastavljenih meja.«
Odškodnine zaradi onesnaževanja: »Težav
se ne bo dalo reševati s pomočjo sodišča. Če bi
oškodovanci zahtevali previsoke odškodnine
(ne rento!), bi to drastično podražilo cene elek-
trične energije. Lahko bi ogrozilo celo sanacijo
šoštanjske tetmoelektrame in obstoj. Poiskati
bo treba neka realna razmerja, v občinah ne bi
smeli prenapenjati lokov, pa čeprav me odne-
sete iz dvorane.«
Sovič je omenjal še sorazmerno veliko števi-
lo zaposlenih v energetiki, vendar se to zmanj-
šuje. Poudaril je, da se v Zahodni Evropi uk-
varjajo s težavami, ki jih povzroča ogljikov
dioksid, v Sloveniji pa rešujemo težave žveplo-
vega dioksida. »Tudi če imaš 9 nosečnic na
kupu, ne bodo rodile v enem mesecu,« je za
konec okrogle mize Sovič duhovito ponazoril
težave slovenske energetike.
. UBŽKA S^T JJrrNIK
Ali zagotovila ali tems
Ponovno Izretino zaseUanJe IS Velenje zaradi Teš
Velenjčani ponovno zahtevajo od republiške
vlade, naj jim izda pisna zagotovila, da bo do
konca septembra začrtana sanacija V. bloka
šoštanjskih termoelektrarn. Če teh zagotovil
ne bo, Velenjčani pravijo, da bodo zaustavili
proizvodnjo v Teš.
Tako so se odločiU pretekli teden na izred-
nem zasedanju velenjskega izvršnega sveta, ko
so obravnavali poročilo koordinacijskega od-
bora za porabo vode. Termoelektame za proiz-
vodnjo porabijo kar precej vode, to pa je tudi
eden izmed problemov (poleg onesnaževanja,
seveda), s katerim se Velenjčani v tem sušnem
obdobju nenehno srečujejo. Vendar so pred-
stavniki Teš na izredni seji povedali, da se je
gladina vode v jezerih nekoliko zvišala. Elek-
trično energijo so namreč začeli uvažati, padlo
je nekaj dežja, pa tudi Šoštanjčani so povečali
odvzem iz reke Pake. To so potrdili tudi pred-
stavniki velenjskega rudnika, vendar pa je gla-
dina Velenjskega jezera še vedno 90 centrime-
trov pod koto, na kateri bi morala biti.
Člani velenjskega izvršnega sveta so skleni-
li, da Teš ne sme prekoračiti gravitacijskega
odvzema vode iz Družmirskega jezera, v Ve-
lenjskem jezeru pa kota ne sme pasti pod
365,35. Poleg tega morata črpanje vode iz jezer
in pogoje za odvzem vode preučiti tudi velenj-
ska vodnogospodarska inšpekcija in Zavod RS
za varstvo okolja.
Velenjčani še vedno trdijo, da njihovih odlo-
kov v Ljubljani ne spoštujejo, upajo pa, da bo
zadnji pomenil bolj otipljivo prisilo. Na izred-
nem zasedanju velenjskega IS so tudi povedali,
da =0 v občini v pičlih 14 dnevih zabeležili 145
p oračitev zgornje meje dopustne onesnaže-
r i zraka, kar 23 prekoračitev pa je bilo nad
1 ično mejo. Devetkrat so bile prekoračene
i dnevne koncentracije žveplovega diok-
US
Vodilni premalo razmišilajo o icakovosti
Zbornica ponuja pomoč pri pridobivanju certifikatov
»Majhne države, ki hočejo
biti uspešne, morajo izvoziti
50 do 70 odstotkov svoje pro-
izvodnje, za uspešno prodajo
na tuje pa je potrebna boljša
kvaliteta in pridobitev certifi-
katov. Podjetja na Celjskem se
tega še premalo zavedajo.«
To je med drugim na tiskov-
ni konferenci pred dnevi pove-
dal direktor območne gospo-
darske zbornice mag. Franc
Knafelc. Da bi stvari prema-
knili z mrtve točke, se je zbor-
nica vključila v uresničevanje
nacionalnega projekta kako-
vosti, celjska zbornica pa je ob
tem pripravila projekt v po-
moč tistim podjetjem, ki na-
meravajo pridobiti certifikate
iz serije ISO 9000 do 9004. Tn
cilje namerava uresničiti zbor-
nica: organizirati potrebno
izobraževanje, pridobiti fi-
nančno podporo ter zagotoviti
strokovnjake, ki bodo poma-
gali posameznim podjetjem.
Pri tem projektu sodelujeta
Območna zveza društev inže-
nirjev in tehnikov, kjer bodo
oblikovali skupino strokov-
njakov, ter Ljubljanska banka
Splošna banka d.d. Celje, ki
bo s krediti pokrila polovico
stroškov za pridobivanje certi-
fikata.
Kot je bilo slišati na tiskov-
ni konferenci, znašajo stroški
za pridobitev certifikata pri-
bližno   100   tisoč   nemških
mark. Pri tem ne gre le za kva-
liteto posameznega izdelka,
temveč uveljavitev celovitega
obvladovanja kakovosti v ne-
kem sistemu. Certifikati sami
po sebi ne zvišujejo cen izdel-
kov na tujih tržiščih, lahko pa
pomagajo denimo pri pridobi-
vanju novih poslov. Vodilni-
v podjetjih se tega premalo za-
vedajo, kar dokazujejo tudi re-
zultati posebne ankete. Zbor-
nica je namreč pred kratkim
poslala 130 podjetjem vprašal-
nik, s katerim so poskušali
ugotoviti stanje in pripravlje-
nost firm za pridobivanje cer-
tifikatov. Na anketo je odgo-
vorilo samo 20 podjetij, pa še
med temi jih je 6 iz Koroške.
Kljub temu bodo v zbornici je-
seni ponovno poskušali vzpod-
buditi zanimanje za pridobi-
vanje certifikatov, ker je to
edina pot, po kateri lahko slo-
vensko gospodarstvo doseže
enakovredno menjavo na tujih
tržiščih.
IB
Na Celjskem so si certifikat
pridobili doslej edino v zre-
škem Cometu. Njihovi stro-
kovnjaki so pripravljeni po-
magati vsem podjetjem,
v kratkem pa naj bi certifikate
dobili še v TIM Laško, žalskem
Ferralitu ter Železarni Štore.
Borci za pravno državo
Občinski odbor ZZB NOV Celje je z volilno skupščino
ter z zborom borcev in udeležencev NOB pretekli teden
počastil Dan upora in Dan osamosvojitve. Ob tem so borci
spregovorili tudi o nekaterih perečih vprašanjih.
Borci menijo, da sta bili osvoboditev v letu 1945 in
osamosvojitev v letu 1991 veliki dejanji. Ponosni so na obe
zmagi, saj sta bili podprti z voljo in podporo ljudstva.
Vendar je trenutno večina življenjskih problemov nereše-
nih. »Priče smo zastojem, odrekovanju podpore in bloka-
dam za sprejem projektov, ki bi utegnili zagotoviti in
pospešiti uresničevanje obljubljenega. Borcem NOV so
bile zmnajšane nekatere pravice, Ustavno sodišče ni rešilo
ustavnega spora, zlasti pa so proizadeti intemiranci,
ukradeni otroci in izgnanci,« ugotavljajo celjski borci.
V delovanju nekaterih političnih strank je zaznati deli-
tev državljanov na »naše« in »prejšnje«. Po mnenju borcev
bi bilo potrebno nadgrajevati dobro z boljšim in sočasno
odpraviti slabosti. Afere, iskanje notranjega sovražnika,
medsebojna obračunavanja in poveličevanje zaslug enih
dobivajo razsežnosti političnih in osebnih spopadov, kar
slabi notranjo stabilnost države in njen ugled v svetu.
Zato pozivajo pristojne in pravosodne organe za hitrejše
reševanje negativnih pojavov. Le tako bo naša država
postala resnično pravna, menijo v celjskem občinskem
odboru ZZB NOV.
US
Tim Lašifo v mednarodni Ifonkurenci
Ob 20-letnlcl potJJetJa tudi certifikat ISO 9001
Tim, tovarna izolacijskega
materiala Laško, praznuje le-
tošnjo dvajsetletnico obstoja
kot družbeno podjetje s sedmi-
mi poslovno organizacijskimi
enotami oziroma proizvodni-
mi programi: embalaže, ter-
moizolacij, hidroizolacij, veziv
in malte, investicijske opreme,
montaže izolacij in lesne pro-
izvodnje.
V dveh desetletjih je Tim
Laško postal največji sloven-
ski proizvajalec termo in hidro
izolacij in eden največjih v tem
delu Evrope, ki si po razpadu
jugoslovanskega trga uspešno
išče nove tržne prostore in si
z visoko kakovostjo izdelkov
že zagotavlja mesto na najzah-
tevnejših evropskih in svetov-
nih trgih. V lanskem letu je
prodaja na konvertibilnem
svetovnem tržišču znašala 18
dostotkov celotne proizvodnje,
v letošnjem prvem polletju pa
že 28 odstotkov. Letos so
ustvarili že za 3,5 milijona
mark konvertibilnega izvoza,
dobiček, ki ga ustvarjajo z iz-
vozom, pa že dve leti zapored
dosega 1 milijon mark.
Da kakovost izdelkov v Tim
Laško ustreza najzahtevnej-
šim merilom, govori lani pode-
ljeni slovenski certifikat SQ,
ki ga je podjetje prejelo za fa-
sado demit plus, letošnje jubi-
lejno leto pa so razglasili za
leto celovitega obvladovanja
kakovosti skladno z zahtevami
mednarodnih trgov in nadzor-
nih institucij. Še v tem mesecu
pričakujejo dodelitev certifi-
kata ISO 9001, ki ga priznava-
jo vse države EGS in večina
drugih v svetu. Pri tem velja
omeniti, da so si v Tim Laško
za cilj izbrali najzahtevnejše-
ga iz skupine ISO 9000 in da so
v mednarodno preverjanje ka-
kovosti vključili vseh sedem
proizvodnih programov.
Pomembni prvini vzpostav-
ljenega sistema upravljanja
kakovosti po ISO 9001 sta, po-
leg lažjega in hitrejšega vklju-
čevanja v mednarodne poslov-
ne tokove, tudi zniževanje
stroškov zaradi nekakovosti
izdelkov ter stalen nadzorni
pritisk na ohranjanje in izpo-
polnjevanje že dosežene ravni
kakovosti. Pri tem velja še
omeniti, da je v projekt ISO
9001, s katerim so startali pred
dvema letoma, vključenih vseh
694 zaposlenih delavcev, ki
naj bi po projektu lastninske-
ga preoblikovanja zadržali ve-
činski delež v upravljanju po-
djetja.      MARJELA AGREŽ
Št. 27 - 8. julij 1993 i
9
Politika žre ravnatelje
s Tončko Mešel lov na ravnaieUe še nI zaprti?
Po znanih dogajanjih v celj-
ski občinski skupščini, ko je
prevladalo relativno večinsko
mnenje, da se Antoniji Mešel,
ravnateljici osnovne šole Fra-
na Roša v Celju ne da soglasja
za opravljanje te funkcije tudi
v prihodnje, je postalo očitno,
da gre za politične igre, ki so
v interesu politikantov, pa če-
prav so starši otrok, ki obisku-
jejo to šolo, večina kolektiva,
predstavniki občine v svetu
šole in strokovne institucije po
izidu glasovanja ogorčeni.
Z Antonijo Mešel pa lov na
ravnatelje še ni končan. Podo-
ben politični kvazispektakel
se bojda obeta že jutri, v petek,
ko bo ponovno zasedala celj-
ska občinska skupščina in med
drugim glasovala o soglasju
ravnatelju osnovne šole Štore.
Željko Cigler, občinski se-
kretar za družbene dejavnosti,
je te dni prav tako ogorčen.
Kako komentira dogajanja
v celjski skupščini minuli pe-
tek, v zvezi z izidom glasova-
nja za soglasje Antoniji Mešel?
»Kadrovski postopek za
ravnatelja OŠ Frana Roša,
kjer je svet Zavoda predlagal
gospo Mešlovo, je bil izpeljan
po Zakonu o organiziranju in
financiranju vzgoje in izobra-
ževanja, po katerem svet Za-
voda, v katerem so predstavni-
ki občine, staršev in zaposle-
nih na tej šoh oblikujejo pred-
log, zberejo strokovna mnenja
in se nato na osnovi rezulta-
tov, ki jih je ravnateljica dose-
gala, odločijo koga bodo pred-
lagali. SO Celje mora nato
k predlogu sveta šole dati sa-
mo svoje soglasje. Kljub temu,
da so bUa strokovna mnenja in
rezultati, ki jih je Mešlova do-
segala na OS zelo dobri in to-
rej v prid tega, da se njeno
ravnateljevanje še podaljša,
skupščinski delegati tega
s svojim glasovanjem niso po-
trdili. S tem se je odprl kon-
flikt med strokovnimi argu-
menti, na drugi strani pa so
tem argumentom nasprotovah
predvsem zato, ker kandidat-
ka, ki jo je predlagal svet in je
strokovno utemeljena, ni pra-
ve pohtične opredelitve, kot je
večina tistih poslancev, ki so
glasovah proti njeni kandida-
turi.«
Potemtakem menite, da gre
predvsem za politični pro-
blem?
»Dejansko gre za to. Sedaj
se moramo odločiti ah bomo
ravnatelje izbirali po politič-
nih kriterijih ali po vsebinsko
pedagoških. Po slovenski usta-
vi je politična opredehtev dr-
žavljanov njihova zelo zaseb-
na zadeva, zato je odpiranje in
zastavljanje vprašanja, kako
nekdo politično razmišlja in
potem izkoriščanje tega proti
njemu in na strokovnem po-
dročju, groba kršitev ustavne
pravice državljank in držav-
ljanov Slovenije.«
V skupščini ni bilo natančno
opredeljeno, kaj naj bi bilo ti-
sto, kar naj bi poslanci zame-
rili Antoniji Mešel. Ali vi ve-
ste, kakšni so bili tisti temeljni
očitki, ki so morda krožili
v kuloarjih?
»Argumenti so se skozi raz-
pravo izkazali za neutemelje-
ne, oziroma celo za groba pod-
tikanja in laži. V razpravi so
sodelovah tudi predstavniki
kolektiva, ki je gospo Mešlovo
večinsko podprl, sodelovah so
predstavidki staršev, ki so
z njo zadovoljni, ter predstav-
niki občine v svetu zavoda, ki
so v tem svetu glasovah za to
da je ona kandidatka za rav-
nateljico. Očitki pa so nasled-
nji: da streha na šoli pvišča, da
niso urejene stopnice in zaklo-
nišča. Toda problem ravnate-
lja je ravnateljevanje, zato
omenjeni očitki letijo na usta-
novitelja, oziroma lastnika te
šole, to pa je občina Celje.
V zvezi z omenjenimi problemi
so zadeve že na sodišču, kjer
bodo sodno odgovarjali izva-
jalci del, ki svojega dela niso
dobro opravili, tožeča stranka
pa je občina. Antoniji Mešel se
je očitalo, da nima urejenih
odnosov s cerkvijo Sv. Duha,
ki je v bližini šole. Ko smo to
preverili, smo ugotovUi prav
nasprotno. Ti odnosi so dobri.
Ljudje so nas opozorih, da je
ob otvoritvi cerkve OŠ Frana
Roša posodila klavir, ob po-
svetitvi pa mize in stole. Na
šoli so delali tudi rsiziskovalno
nalogo, ki je proučevala običa-
je ob Vehki noči. Raziskovalna
naloga je bila predstavljena
v prostorih cerkve, ob sodelo-
vanju gospoda župnika Draga
Svetka. Gospod Svetko se je
prišel tudi osebno zahvaliti za
sodelovanje šoh in gospe Me-
šlovi. Argument proti kandi-
daturi Antonije Mešel je bil
tudi, da dobri kadri iz te šole
odhajajo. Kot smo preverih, to
ni res! Na osnovi podatkov
smo ugotovili, da je ta šola po
kvaliteti dela in učnih uspehov
tako cenjena, da starši tudi iz
drugih šolskih okolišev želijo
svoje otroke šolati na tej šoli.
Pri kadrih se je pokazalo, da
so doslej odšli stran trije, ki
niso imeh ustrezne izobrazbe,
dva, ki sta šla stran na delovno
mesto bliže svojega doma,
eden zaradi osebnih razlogov
in ena delavka, ker je šla na
delovne mesto v državni upra-
vi. BU je še očitek, da naj bi
ravnateljica Mešlova neki de-
lavki med porodniškim dopu-
stom delala težave z zaposh-
tvijo kar je groba neresnica.
Ugotovili smo, da gre za de-
lavko, ki je bila vrsto let zapo-
slena na tej šoli, pa čeprav je
bila brez ustrezne izobrazbe.
Iz leta v leto so ji dajali začas-
no delovno razmerje, s pogo-
jem, da se bo takoj, ko bo di-
plomirala, spremenilo delovno
razmerje v nedoločen čas. Žal
ta gospa ustrezne izobrazbe ni
pridobila in ko je šla prvič na
porodniški dopust, so zaposlih
na njeno delovno mesto njene-
ga moža, da bi ji zagotovili de-
lovno mesto tudi po vrnitvi.
Enako je bilo ob drugem poro-
du. Potem je ta delavka šolo
zapustila in se zaposlila v last-
nem podjetju. Vse kar govo-
rim, govorim na podlagi anahz
in dejstev, ki smo jih na našem
sekretariatu vsakega posebej
ugotovili in preverili.«
Problem ni le v imenu Anto-
nije Mešel, pač pa gre po na-
migih iz skupščinskih kuloar-
jev pričakovati, da se bo po-
dobna gonja ponovila jutri,
v petek, ko bo občinska skupš-
čina dajala soglasje ravnatelju
osnovne šole Store?
»To je zgodba, ki traja že
nekaj časa. Osnovna šola Voj-
nik, osnovna šola Lava, vrtec
Zarja, sedaj osnovna šola Fra-
na Roša, hkrati pa so mi neka-
teri poslanci iz skupščine že
rekli, da tudi gospoda Novaka
iz OS Štore ne bodo spustili
skozi, kot so se izrazili. Me-
nim, da tak način dela in od-
nosi močno škodijo kvaliteti
osnovnih šol v Celju, predvsem
pa gre na škodo naših otrok.
V razvitih državah Evrope so
ugotovili, da je eden od glav-
nih vzrokov za krizo države
blaginje in za krizo izobraže-
vanja v tem, da se država vtika
v stvari, kjer praktično nima
kaj iskati. To je v strokovno
delo.«
Je gonja na ravnatelje le
problem Celja ali gre za sin-
drom, značilen za Republiko
Slovenijo?
»Te stvari dopuščata zako-
na, ki urejata življenje na jav-
nih Zavodih. To sta Zakon
o zavodih in Zakon o financi-
ranju in organiziranju vzgoje
in izobraževanja. Oba dajeta
popoln nadzor občinski in re-
pubhški vladi nad javnimi za-
vodi. Zdravniki, profesorji,
umetniki, postajajo državni
uslužbenci. Občine so po zako-
nu tiste, ki vse te institucije
ustanavljajo in ukinjajo ter
imenujejo direktorje, oziroma
jim dajejo soglasje.«
Kaj pa minister Gaber? Mi-
nister Gaber pa nič?
»Minister Gaber je, ko smo
ga o tem obvestili, povedal, da
se kaj takšnega absolutno ne
bi smelo dogajati. Rezultat te-
ga bodo občutile predvsem šo-
le in kvaliteta dela na njih. Za-
to je treba nujno spremeniti
ustrezno zakonodajo, ki obči-
nam daje v roke pravice, ki jih
te naj ne bi imele, to je da se po
pohtičnih kriterijih določa,
kdo bo katero šolo vodU ali
koliko denarja bo katera šola
dobUa.«
Za svoje delo so
dobili klofuto
Nad izidom glasovanja so
bih sUno ogorčeni starši, kate-
rih otroci obiskujejo OŠ Frana
Roša. Predsednik sveta star-
šev, Franci Gorjanc je po pet-
kovem glasovanju dejal: »Nad
odločitvijo občinske skupščine
smo bih presenečeni. Ravnate-
ljica Mešleva Ucim je bila ves
čas v pomoč. Znala je usklaje-
vati interese staršev, otrok in
učiteljev. V svetu staršev ni-
smo nikoli dopustih, da bi pre-
vladovali strankarski interesi,
tudi šola je delovala nadstran-
karsko.
Otroci, starši in krajevna
skupnost smo živeli s to šolo.
Zato smo sedaj zelo prizadeti,
ker so se poslanci odločili tako
kot so se, saj sc s tem tudi
slabo ocenih naše delo, pa če-
prav je bila OŠ Frana Roša ves
čas za vzgled vsem ostalim.
Starši se bojimo, da bo izid
glasovanja vphval na delo šole
v prihodnje, v negativnem
smislu seveda, še posebej pa
na otroke pri njihovem učnem
uspehu. Starši smo ogorčeni
da je pohtika nad stroko in se
nameravamo še naprej zavze-
mati za pozitivno rešitev na-
stale situacije.
V skupščini je bilo slišati tu-
di očitke na račim tega, da je
to bila celodnevna šola. Treba
je povedati, da smo celodnev-
no šolo želeli starši sami, saj so
v njej otroci imeli urejeno pre-
hrano, poskrbljeno je bilo za
njihovo varstvo in tudi izkaza-
lo se je, da je le-ta pripomogla
k boljšemu učnemu uspehu.
Starši smo na to šolo radi
prihjajali in gledali le na stro-
kovnost in delo učiteljev, ne pa
na njihovo barvo. Ravnateljica
Mešleva je bila vedno priprav-
ljena delati tudi popoldne, iz-
ven rednega delovnega časa,
če je bUo potrebno, način nje-
nega dela pa je bil usmerjen
vedno v prihodnost. Bila je tu-
di zelo odkrita in je vsakomm-
povedala kar mu gre, zato se je
morda komu v kolektivu tudi
zamerila.
Takšne odločitve, kakršno je
sprejela celjska občinska
skupščina v zvezi z Antonijo
Mešel, gotovo ne vodijo h kva-
litetnejšim spremembam naše
družbe, žal pa je tako, da ima-
jo poslanci v tem primeru
v svojih rokah palico pravice.
Moram povedati, da smo z od-
ločitvijo celjskih poslancev
starši in učitelji dobili za svoje
delo v preteklosti klofuto.«
Predsednica sveta šole Moj-
ca Kolin je ves čas poročala
svojemu kolektivu o dogaja-
njih v celjski skupščini. Kot je
dejala, so bili njeni sodelavci
ogoročeni in negativno prese-
nečeni nad dogjanji v njej, še
posebej ogorčeni pa so bili po
petkovi seji, po izidu glasova-
nja. »Upamo, da se bo ta zade-
va čimprej končala in da bomo
na jesen lahko v šoli normalno
delali. Učitelji smo nanureč
tam zato, da bi delah ne pa
zato, da bi v naše delo mešah
pohtiko,« je dejala Kolinova.
NATAŠA GERKEŠ
Poslanci odločili
Cellska občinska skupščina se bo
venaarte še sestala_
Poslanci celjske občinske skupščine so v petek zaključi-
preostale točke dnevnega reda 33. prekinjene seje in
pričeli s 34., vendar so jo že pri tretji točki zaradi nes-
klepčnosti prekinili. Kljub temu so se odločili, da jo ven-
darle dokončajo jutri, v petek.
Na minulem petkovem zasedanju so končno razrešili
tudi soglasje k imenovanju Antonije Mešel za ravnateljico
osnovne šole Frana Roša v Celju. Sedemindvajset poslan-
cev je glasovalo za to, da se Antoniji Mešel ne da soglasja,
14 jih je bUo proti, pet pa vzdržanih.
Komisija za imenovanja in kadrovske zadeve je poslan-
ce seznanila s potrebo, da se določi nekoga za vršilca
dolžnosti ravnatelja na tej šoli v vmesnem obdobju.
Večina poslancev se je strinjala s predlogom komisije, da
tudi te funkcije ne more opravljati Antonija Mešel. Svetu
šole pa so naložili, naj le-ta določi vršilca dolžnosti ravna-
telja te osnovne šole.
Kot določa okrožnica Ministrstva za šolstvo in šport
Republike Slovenije, ravnatelj ali vršilec dolžnosti, ki mu
je mandat že iztekel, opravlja svoje naloge vse dotlej,
dokler ni imenovan nov ravnatelj. Tako bo torej Antonija
Mešel do nadaljnega še opravljala ravnateljsko funkcijo,
dokler ne bo ponovljen razpis in izbrana za to funkcijo
nova oseba.
N.G.
Podjetniki obtožujejo svetovaioa
Kdo si le prtsvojil tlenar Zavoda za zaposlovanje
v prostorih avto poligona na Ljubečni
se to nedeljo obeta ustanovitev odbora
oškodovanih. Zanj se ogrevajo podjetni-
ki in obrtniki, ki so v začetku letošnjega
leta obiskovali podjetniško delavnico
v Celju.
S podjetniškimi delavniccimi seveda ni-
nič narobe, z njihovo pomočjo naj bi na-
stajali novi podjetniki in obrtniki, to pa
pomeni odpirjmje novih delovnih mest,
ki jih Slovenija in tudi celjsko področje
še kako potrebuje. Se pa udeleženci te
podjetniške delavnice sprašujejo, kam
gre denar, ki jim ga namenja država. Edi
Pilko, nekoč obrtnik, danes podjetnik,
njegovo podjetje PIEIX ima sedež v Celju
in se ukvarja z gostinsko dejavnostjo, je
bil eden tistih, ki so sodelovali v podjet-
niški delavnici. Za izobraževanje so mu,
podobno kot vsem drugim udeležencem
delavnice, namenili 2 tisoč nemških
mark v tolarski protivrednosti. Denarja
niso dobUi na roko, temveč je namenjen
predvsem izobraževanju, predstavitvi
dejavnosti ah kot bi temu preprosto rekli
- reklami. Teh 2 tisoč mark, pravi Pilko,
zagotavlja udeležencem Zavod za zapo-
slovanje, na našem območju konkretno
enota v Celju, v bistvu je to odprt račim,
ki ga približno leto dni lahko koristijo
udeleženci podjetniške delavnice. »Ko
opraviš podjetniško delavnico,« je nada-
ljeval Pilko, »dobiš napotnico za izdela-
vo poslovnega načrta. Tu pa so se stvari
začele zapletati. Poslovni načrt naj bi
izdelal mag. Alojz Filipančič, sedež ima
na Hudinji, sicer pa je menda Velenjčan.
Kolikor smo uspeh izvedeti, ga je za sve-
tovalca imenovala republika, po njiho-
vem naročilu naj bi pripravljal poslovne
načrte bodočim obrtnikom in podjetni-
kom. Alojz Filipančič ni imel svoje obrti
oziroma podjetja, zato je imel račimo-
vodski servis skupaj z Tanjo Likovič,
njen sedež je prav tako na Hudinji, Liko-
vičeva pa je potem izdajala račune zavo-
du za zaposlovanje. Ko smo se pogovar-
jali z Likovičevo, je dejala, da je ves
denar dobil Filipančič, sama pa ni dobila
nobene provizije za opravljeno delo.«
Svetovalne ure, ki lih ni
bilo
Bistvo vsega naj bi bih račimi za delo,
ki ga svetovalec sploh ni opravil. Edi
Pilko je razlagal: »Tudi meni je Alojz
Filipančič izdelal poslovni načrt. V bi-
stvu sem stvari napisal Scun, tako kot
tudi drugi udeleženci podjetniške delav-
nice, pri njem sem bil enkrat samkrat za
nekaj minut. Iz obračuna stroškov je raz-
vidno, da je za poslovni načrt zaračimal
40.200 tolarjev, takrat je to bilo 600
DEM. Tisto, kar me najbolj moti, prav
tako pa tudi druge udeležence delavnice,
so zaračunane svetovalne ure, čeprav jih
sploh nisem koristil. Iz obračuna se jasno
vidi, da mi je Filipančič dodatno zaraču-
nal 800 DEM. In ko sem pred časom
prišel na zavod in hotel izkoristiti še pre-
ostah del od tistih 2000 mark, so mi po-
vedah, da denarja ni več, da sem ga pora-
bil za pravne nasvete in svetovanja, sam
pa sem pri tem človeku bil samo enkrat
za par minut. Večkrat sem ga zdaj iskal
po telefonu, vedno je bil nedosegljiv.
Obrnil sem se na Zavod, pa so nam pove-
dali, naj se obrnemo tja, kjer so izdajali
račime. Izdajala jih je Likovičeva, ta pa
je dejala, da je dala roke stran in da ne
sodeluje več z Filipančičem, vsi računi
pa so bili izdani na njegovo zahtevo. Me-
nim, da je pri tem svetovalcu delalo po-
slovne načrte kakšnih 80 ljudi. Vsi ugo-
tavljajo prekoračitev, preveč zaračimano
svetovanje, sam imam zapisano, da sem
svetovalne ure koristil štirikrat.«
Da bi stvari razčistih, Edi Pilko poziva
vse podjetnike in obrtnike, ki so oprav-
Ijah podjetniško delavnico v začetku le-
tošnjega leta in izdelovah poslovne načr-
te pri Alojzu Fihpančiču, da pridobijo
obračune stroškov na Zavodu za zapo-
slovcinje ter se s kopijami v rokah udele-
žijo ustanovitve odbora oškodovanih.
Srečanje bo to nedeljo ob štirinajstih
v bifeju avtopoligona na Ljubečni. Na
pogovor bo povabljen tudi Alojz Filipan-
čič ter odvetnik. »Borili se bomo za de-
nar, ker smo prepričani, da je bil marsik-
do prikrajšan za več sto mark,« napove-
duje Pilko.
IRENA BAŠA
Za mnenje smo povprašali tudi Zavod za
zaposlovanje Celje. Namesto izjave so
očitno sprožili široko akcijo, da bi stvari
razčistili in da do sestanka na Ljubečni
ter objave prispevka sploh ne bi prišlo.
V torek naj bi se podjetniki sestali s Fili-
pančičem v Šmarju pri Jelšah, kjer je
predaval na podjetniški delavnici. Pilko
kljub vsemu pravi, da sestanek na Lju-
bečni v nedeljo bo.
Edi Pilko:»Borili se bomo za svoj denar.*
Št. 27 - 8. julij 1993i
10
Vrata Dragice Čadež
Prejšnji teden v četrtek so
v celjskem Likovnem salonu
odprli razstavo skulptur Dra-
gice Čadež. Serijo, ki bo raz-
stavljena do 25. julija, je po-
imenovala Vrata, pred tem pa
je bila že na ogled v Ljubljani
in Mariboru.
Akademska kiparka Dragi-
ca Čadež sodi gotovo med na-
jaktivnejše kiparje pri nas. Od
srede šestdesetih let, ko je di-
plomirala na Akademiji za li-
kovno umetnost v Ljubljani,
kjer je pri prof. Borisu Kalinu
dokončala tudi specialko, je
vsako leto sodelovala na sku-
pinskih razstavah ali pa pri-
pravljala samostojne predsta-
vitve. Že zelo zgodaj je priteg-
nilo zanimanje poznavalcev in
kritikov ter za svoja dela dobi-
la več uglednih nagrad, kot so
Zlata ptica, nagrada Prešerno-
vega sklada, prva nagrada na
Majskem salonu in druge.
V ciklu Vrata Čadeževa ma-
terializira sklop različnih idej,
ki jo vzpodbujajo k oblikova-
nju plastičnih teles. Že sam
izhodiščni motiv navkljub
svoji navidezni enostavnosti,
celo banalnosti, lahko implici-
ra vendarle tudi zelo različne
občutke. Kajti vrata so tista
točka, v kateri poteka ostra
reizmejitev med dvema prosto-
roma, ki sta si lahko med sabo
povsem različna, tuja in sreča-
nje med vrati izraža vse na-
sprotje. Vrata Dragice Čadež
so seveda povsem drugačna od
teh, ki jih uporabljamo v na-
šem vsakdanjiku. Skoznje se
ni mogoče sprehoditi, ostajajo
statična v svoji prostorskosti
in so to bolj po imenu in pred-
vsem simbolično. Avtorica je
v oblike vnesla preplet emocij
in razmišljanj ter ustvarila
predmete, za katere je značil-
no, da so polni presenečenj,
pričakovanj, nenavadnih
kombinacij in različnosti
v oblikovni izvedbi. Les se je
izkazal kot tisti material v ka-
terem lahko z veUko gotovost-
jo formulira zastavljene kon-
cepte in tudi zato delujejo nje-
na Vrata likovno izostreno in
profilirano.
BORIS GORUPIČ
Foto: EDO EINSPIELER
Razstavlja Božidar Ščurek
Prejšnji teden, v torek, so
v galeriji Kompas v Celju odprli
razstavo likovnih del Božidarja
Ščurka.
Božidar Ščurek se je rodil
21.12.1948 v Celju, kjer je po
končani osnovni šoli obiskoval
še gimnazijo. Že tedaj se je izka-
zalo, da nosi v sebi trohico sli-
karskega talenta, ki ga je ned-
vomno podedoval po svojem oče-
tu Jožetu. Ko se je moral odloča-
ti o svojem nadaljnem šolanju, se
je znašel pred veliko dilemo - ali
umetnost,  ali tehnika? Strah
pred negotovo prihodnostjo
umetniške kariere ga je zanesel
v Maribor, kjer se je odločil za
tisto - drugo.
Čeprav ni slikal, je vselej sku-
šal ohranjati stik s shkarstvom
in umetnostjo nasploh. Po nepo-
zabnih študentskih letih, se je
leta 1971 zaposlil v Železarni
Štore kot elektroinženir. Iluzije
o pomembnosti in lepoti pridob-
ljenega poklica so kmalu začele
izginjati, hkrati pa je v njemu
začel prevladovati nemir, ki je
bil vseskozi bolj ali manj priso-
ten. V Železarni so poleg »kuha-
nja stekla« negovali tudi bogato
kulturno življenje, ki je potekalo
pod pokroviteljstvom tedanjega
sindikata: amatersko gledališče,
folklorna skupina, pihalni orke-
ster, pevski zbor - vse so imeli,
manjkala je le še likovna sekcija.
To je ustanovil Božidar, ko je
leta 1982 postal predsednik Ko-
misije za kulturo. Iz tega časa se
prav rad spominja dveh zanese-
njakov, ki sta mnogo storila za
razvoj tedanje amaterske kultu-
re v Storah. To sta bila Ivan Ju-
dež in Franc Ocvirk.
Začelo se je obdobje intenziv-
nega slikanja in slikarskih kolo-
nij po vseh železarskih krajih, pa
tudi drugod (Kropa, Ravne, Ra-
dovljica, Dobrna, Štore, Ljublja-
na, Bled). Likovna sekcija je po-
leg omenjenega prevandrala še
kup prelepih kotičkov križem po
Celjskem in Kozjanskem. Na teh
popotovanjih so posamezniki
bolj ah manj vsrkavali tudi iz-
kušnje in znanje - prepotrebna
pogoja za razvoj neveščih slikar-
jev - začetnikov.
Božidar se rad spominja men-
torjev, ki so priložili svoje kri-
stalčke na njegovo paleto. To so
bili Slavko Kores, Joži Ipavec,
Štef Potočnik, Irena in Aca Port-
noj, Goce Kalajdžiski, Boni Čeh,
Stane Petrovič, Milan Lamovec,
Ratimir Pušelja in mnogi drugi.
V letu 1992 je sprejel Ščurek
funkcijo predsednika Društva li-
kovnih amaterjev Celje, ki pa jo
je po letu dni uspešnega in plod-
nega delovanja prepustil dru-
gim, delno razočaran nad odnosi
in razmerami, ki so v zadnjem
času zavladali na področju ljubi-
teljske kulture. Še vedno pa
ostaja član likovne sekcije v Slo-
venskih Konjicah, kjer deluje
v krogu skromnih, pa vendar
prizadevnih ljubiteljev.
V zadnjih dveh letih intenziv-
no sodeluje na vseh pomembnej-
ših slikarskih Ex-temporih, na
skupinskih in samostojnih raz-
stavah. Istočasno se posveča tudi
študiju slikarstva in umetnosti
nasploh. Prepričan je namreč, da
je v teh knjigah skritih mnogo
nasvetov, ki mu bodo pomagali
_pri reševanju težkih likovnih
problemov.
Da je na pravi poti, pričajo
nekateri, sicer skromni uspehi,
ki jih je dosegel v zadnjem času.
Naj jih naštejemo: Na ex-tempo-
re v Trbovljah 1992 - 1. nagrada,
ex-temporevZrečah 1992 - deli-
tev 1. nagrade, ex-tempore But-
trio (Italija) 1993 - spominska
nagrada. Rudarski ex-tempore
Velenje 1993 - odkupna nagrada
za akvarel, ex-tempore Speter
(Italija) 1993 - posebna pohvala.
Žal nagrajenih oziroma poh-
valjnih del na razstavi ni mogoče
videti, ker so ostala v lasti orga-
nizatorjev. Gre za dela s svobod-
nejšim umetniškim pristopom,
ki izstopajo iz koncepta te raz-
stave.
Razstava je predstavitev ne-
kega ciklusa iz minulih dveh let,
ki ga je Božidar posvetil svojemu
Celju. Sam pravi, da to še ni tisto
»ta pravo« in obljublja, da se bo
prihodnje leto ponovno predsta-
vil, takrat še boljši in imietniško
zrelejši. Želi tudi, da bi bili Ce-
ljani bolj naklonjeni umetni-
kom-zanesenjakom, ki se želijo
predstaviti širši javnosti.
LADA ŠČUREK
Uspešnica na Grajskili poietnili
prireditvali
Doris in George sta ljubimca, ki se srečata enkrat na leto za
en vikend. Tako se srečujeta že dvajset let. V teh letih pa se
zgodi veliko stvari — veselih in žalostnih.
To je kratka vsebina dramskega dela Bernarda Sladea
z naslovom Ob letu osorej, ki so ga v produkciji Cankarjevega
doma postavili na oder v letu 1989 in ki je na slovenskem
kulturnem tržišču postalo prava uspešnica. V času, ko se pribli-
žuje svoji dvestoti ponovitvi, bo komedija Ob letu osorej na
sporedu tudi v Laškem v okviru programa letošnjih Grajskih
poletnih prireditev, ki potekajo pod okriljem Pivovarne Laško.
Uspešnico je zrežiral Boris Kobal, v vlogah ljubezenskega
para pa bosta nastopila dramska igralca Polona Vetrih in Ivo
Ban, stalna člana Drame SNG v Ljubljani. Na Grajskih poletnih
prireditvah v Laškem bo Ob letu osorej na sporedu v petek,
9. julija, ob 21. uri.
M. A.
Združene
barve
Evrope ,
Po padcu komunističnih
vladavin v srednji in srednje-
vzhodni Evropi seje stara celi-
na začela reorganizirati. In
kdor je zamudil trenutek, je
zamudil večnost. Prej blokov-
sko razdeljeni svet in blokov-
sko razdeljena Evropa je po-
stala konglomerat različnih
kultur in različnih tradicij.
Ideja o združeni Evropi, ki so
jo tako zelo opevali vsi od Tota
Cotugna naprej je definitivno
propadla oziroma še več,
z razpadom bipolarnega siste-
ma, ki ga je še najbolj zgovor-
no simboliziral Berlinski zid
(in film Vohun, ki je prišel
z vzhoda), so se pokazale vse
različnosti in vse drugačnosti,
vsa nezdružljivost teh istih ra-
zličnosti in drugačnosti. Evro-
pa se je skratka bila primora-
na tako rekoč na novo razde-
liti.
In z njo Slovenija, kot njen
del, kot njen prirastek. Ideja
o srednji Evropi kot kulturolo-
škem (in ne geografsko-mete-
orološkem) pojmu je zaživela
in se z razpadom Jugoslavije
najprej rahlo zamajala (primer
Peter Handke), nato pa šele
zares zaživela. Slovenija se je
vključila v eno takih novona-
stalih evropskih tvorb, ki jih
geografsko-meteorološko
osmišlja zveza Alpe, Donava,
Jadran oziroma sredozemska
naveza. Če smo bolj točni in
bolj natančni, potem lahko
mirne duše in čiste vesti zapi-
šemo, da je Slovenija kot no-
vonastala država ujela tisti
trenutek, ki pomeni večnost,
obenem pa se vprašajmo, ali
pomeni ujeti isto kot denimo
zapopasti, zagrabiti oziroma
kar izkoristiti. Slovenija je
- vžmo - mednarodnopri-zna-
na država z vihrajoče zastavo
pred sedežem Združenih naro-
dov v New Yorku, kar pa seve-
da še ne pomeni, da je tudi za-
znana, da je prepo-znana/pre-
po-znavna, da je svojo identi-
teto uspela »prodati« tako
navznoter kot tudi navzven.
Zlasti navzven.
Seveda je gola utopija pri-
čakovati, da bo državica, ki
»jo kura preleti v dveh dneh«.
kakor se je zareklo Borisu Ca-
vazzi v Predsedniku, že po
dveh letih uvrščena na zemlje-.
vid sveta kot dežela, v kateri je
to in to, ki je to in to. Toda
izgubljati se v okviru srednje
Evrope, v tej navezi sorodnosti
in podobnosti, v tej neprepoz-
navnosti, ki jo tvorijo posa-
mezne države, je prav tako ne-
smiselno kot prodajati svojo
identiteto južnoameriškim In-
dijancem, ki za Slovenijo še
v svojih najbolj morastih sa-
njah niso slišali. Hočem skrat-
ka povedati, da je ideja sred-
nje Evrope in vključevanje va-
njo povsem korektna zadeva,
ni pa bistvena in dolgoročno
gledano celo škodljiva. Prik-
ljučitev v svet, vpisovanje
v zemljevid sveta je resda po-
stopno, je resda dolgotrajno in
mukotrpno opravilo, vendar
ne sme biti omejeno zgolj na
en del te nove razdelitve.
Z drugimi besedami, samosvo-
jost, specifičnost, itd., se skozi
istost in podobnost ne more
potrjevati; lahko se potrjuje le
v okviru tega, lahko v okviru
tega celo zaseda odločilno me-
sto, vendar se lahko v okviru
taistega tudi izgubi. Naj bo
ideja še tako zelo plemenita in
dobronamerna, ni nujno, da je
tudi edina in edinstvena. Ne-
nazadnje bo tudi ideja srednje
Evrope živela le dotlej, dokler
se bodo z njo identificirale dr-
žave, ki ji kulturološko pripa-
dajo. Potem se bo sesula. Kot
se je sesula blokovsko razde-
ljena Evropa, kot se je sesula
ideja o združeni Evropi. Evro-
pa je preprosto preveč pisana
in preveč raznolika, da bi dol-
goročno vzdržala bodisi take
bodisi drugačne umetne in
sploh tvorbe. Še več. Evropa in
države v njej, vključno s Slo-
venijo, bo v tekmi z »združe-
no« Ameriko preživela le dot-
lej, dokler bo razdružena, do-
kler bo njeno glavno orožje,
dokler bo njena moč koncen-
trirana v različnosti.
Če ne verjamete, skočite
v Trbiž in vprašajte gospoda
Benettona.
Piše: Tadej Čatei
Kjer je bil župnik arhitekt in urar
Nad Šmarjem pri Jelšah dominira romarska cerkev sv. Roka, ki so jo zgradili v 17. stoletju
zavetniku bolnih v zahvalo, ker je pregnal kugo iz teh krajev. Do nje vodi 14 božjepotnih kapelic,
ki jih je v sredini 18. stoletja dal postaviti tedanji šmarski župnik Matej Vrečar. Bil je značilen
podeželski duhovnik svojega časa in je, kakor mu piše na nagrobniku, na jezuitski univerzi
v Gradcu postal doktor svobodnih znanosti in modroslovja. Ukvarjal se je tudi z urarstvom, ure je
popravljal in izdeloval. Še danes hranijo njegovo uro, ki jo je izdelal za graški astronomski
observatorij. Sam je narisal načrte za kapelice in skrbel za gradnjo. Danes jih obnavljajo,
predstavljajo pa lep primer ljudskega čustvovanja ob Odrešenikovi kalvariji.
Št. 27 - 8. julij 1993J
11
Edo med najboljšimi
Naš sodelavec Edo Einspieler je na straneh Novega tednika že neštetokrat dokazal, da je pravi mojster svojega poklica. S svojimi
fotografijami je sodeloval na marsikateri razstavi, spomnimo naj vas samo na razstavo na Nizozemskem. Pred kratkim pa je serija
Edovih fotografij našla svoje mesto tudi v reviji People in camera. Gre za ugledno strokovno in mednarodno uveljavljeno revijo, ki
jo izdajajo v Anghji in po kateri radi posežejo tako ljubitelji fotografije kot profesionalni fotografi in fotoreporterji. Zagotovo pa
najdejo mesto na straneh te revije le najboljši. Tokrat tudi Edo Einspieler. Čestitamo.
Neizčrpni svet otrošice ustvarjalnosti
že ničkolikokrat so odrasli
znaU ugotoviti, da ima otro-
ška, posebej pa še tista pred-
šolska ustvarjalnost, v sebi
nek privlačen čar, ki uspe gle-
dalca, v nasprotju z deli večine
odraslih umetnikov, nekako
razbremeniti, kar seveda ni
nič čudnega, saj je vsak odrasli
posledica otroka in je pravza-
prav ogled razstave otroških
del vpogled v časovni razpon
lastnega bitja.
Teh del se nikoli ne naveli-
čamo in vedno znova odkriva-
mo fantastične zmožnosti, ki
jih obsega otroška, še neobre-
menjena in nenaučena imagi-
nacija. Včasih se kar samo po
sebi zastavlja vprašanje, le kaj
se dogaja z otroki, ko postajajo
odrasli, a to je že drugo vpra-
šanje in ga ne kaže načenjati
na tem mestu. Tokrat namreč
želim spregovoriti o razstavi,
ki so jo s pomočjo svojih vzgo-
jiteljic pripravili otroci iz
Vzgojno-varstvene organiza-
cije Tončke Čeč v Štorah. Raz-
stava se ob vsem tem, kar je
značilno za svobodnost otro-
ških src, odlikuje tudi po skrb-
nem in premišljeno zastavlje-
nem mentorstvu. Tako je na
primer prav zanimivo videti,
kako se cicibani in cicibanke
odzivajo na prizane umetnine
slavnih slikarjev: Modigliani-
ja, Renoirja, Matissa in še ne-
katerih. Gotovo bi bili tudi sa-
mi avtorji presenečeni in nav-
dušeni nad tem, kar je uspelo
otroški ustvarjalnosti. Ob tem
je pomembno še dejstvo, da se
na takšen način vzpostavlja
pri otrocih stik z likovno
umetnostjo, kar je nedvomno
dobra osnova za kasnejše raz-
vijanje estetske senzibilnosti.
Gotovo je to posledica sezna-
njanja z walldorfsko pedago-
giko, ki je pri vzgojiteljskem
kadru naletela na ustrezen, ne
preveč dogmatičen odziv.
Tudi nadaljnji ogled razsta-
ve je zelo zanimiv. Pred nami
so izdelki, ki so jih otroci nare-
dili iz gline; oblike so zelo po-
srečene, zato ni čudno, da so
jih nekaj vzgojiteljice dale celo
žgati. Potem so tukaj še izred-
no zanimive skulpture iz žice
in mavca, ki so tudi ambien-
talno urejene tako, da preha-
jajo že kar v arhetipnost. In
potem se med favno in floro, ki
jo je ustvarila otroška domi-
šljija, sprehodimo do ilustracij
različnih povesti, tako da smo
ob koncu, ko zapustimo raz-
stavo, polni vtisov in poreče-
mo: »Bravo, vsi vi mali umet-
niki! Kakšna škoda, da boste
morali nekoč odrasti!« B.Z.
Foto: EDO EINSPIELER
Izdaja strokovnili priročnikov
v zadnjih predpoletnih
dneh so založbe izdale še nekaj
knjig, s katerimi nam bodo tu-
di počitniško poletje naredile
bolj aktivno.
Založba Rotiš se vse bolj
uveljavlja na domačem trgu.
Poleg leposlovnih del so izdali
tudi dva pedagoška priročni-
ka. Prvega, Učim se učiti, je
napisala Dušica Kuna ver, pro-
fesorica z bogatimi izkušnjami
na področju izobraževanja in
vzgoje. V knjigi poljudno in
nazorno opisuje, kako je mo-
goče poenostaviti proces uče-
nja, snov narediti privlačnejšo
ter s primemo metodo osvojiti
več znanja. Ker imamo s tuji-
mi jeziki nemajhne težave, po-
gosto pa pridemo v situacije.
ko nam je tovrstno znanje ne-
obhodno potrebno, ni jezikov-
nih priročnikov nikoli preveč.
Zato je ista založba dala natis-
niti Nemško slovnico v misel-
nih podobah. Avtorica je Na-
nika Muster-Čenčur, ki je va-
njo vnesla niz shem in pre-
glednic z namenom, da zah-
tevne slovnične pojme prikaže
v najbolj nazorni obliki.
Tudi Ceinkarjeva založba se
je odločila za isto avtorico, t.j.
Naniko Muster-Čenčur in nje-
no knjižico Govorimo nemško,
kateri je priložena še avdioka-
seta. Program je namenjen ak-
tivnemu učenju jezika in je pr-
vi priročnik te vrste, v katerem
so zbrane temeljne jezikovne
fiuikcije iz vsakdanjega in po-
slovnega življenja. Sestavljen
je iz treh delov. Prvi je name-
njen osnovnim, informativnim
pogovorom, v drugem gre za
vrsto situacij v vsakdanjih sti-
kih, medtem ko je tretji del
namenjen besedilom, ki jih pri
medsebojnem sporazumeva-
nju uporabljajo poslovni part-
nerji.
Ob tej novosti je Cankarjeva
založba izdala še ponatis Ra-
<:unalniškega slovarčka in
prav tako v žepnem formatu
Angleško-slovenski in sloven-
sko-angleški modemi slovar,
ki pa so ga po dvanajstih po-
natisih temeljito posodobili in
prilagodili današnjim po-
trebam.
BORIS GORUPIČ
PRIREDITVE
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo dane^' v četrtek ob
20.30 klavirski recital Tomaža Petrača. V torek pa bo koncert
Trobilnega kvarteta Galus.
V galeriji Gorenje servisa v Velenju si lahko do 23. julija ogle-
date razstavo slik akademskega slikarja Nikolaja Beera.
V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini je do 5. septem-
bra na ogled razstava del z mednarodnega grafičnega bienala.
Predstavlja se 17 itahjanskih grafikov.
V knjižnici Šentjur je odprta razstava likovnih del osnovnošol-
cev, članov Likovne delavnice, pod vodstvom Mihele Jezemik,
ki si jo lahko ogledate do torka, 20. julija.
V razstavnih prostorih Alposa v Šentjurju si lahko do konca
julija ogledate likovna dela Emila Tomaža-Thomasa.
V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina razstavlja
izdelke iz tiffany stekla Ladislav Dravinek iz Poljčan.
V galeriji v Velenju bo do druge polovice julija odprta razstava
fotografij Lojzeta Ojsterška.
V hotelu Dobrna se s svojimi deli predstavlja Vlado Geršak.
Razstava je na ogled do 23. julija.
V hotelu Merx je do konca julija na ogled razstava del Alice
Javšnik.
V Likovnem salonu v Celju bo do 24. julija na ogled razstava
kiparskih del Dragice Čadež.
V razstavnem salonu Gorenja Servis v Velenju do 23. julija
razstavlja akademski slikar Nikolaj Beer.
V galeriji Kompas razstavlja svoja dela, predvsem olja Božidar
Ščurek.
V Osrednji knjižnici v Celju je do konca avgusta na ogled
razstava Gomji Grad na starih fotografijah. Razstavo so pripra-
vili Janez Mavric, Tatjana Kač in Branko Goropevšek.
V Domu upokojencev v Laškem bodo v soboto, 10. julija odprh
razstavo likovnih del Alice Javšnik, ki si jo boste lahko ogledali
do 17. julija.
V razstavišču Laški dvorec je na ogled razstava 90 let čebelar-
stva v Laškem in okolici. j
Celje: Union 8.7. ob 18. in 20.30 Reka poje mi - ameriški film, od
9.7. ob 18.30 in 20.30 uri Univerzalni vojak - ameriški film; Mali
Union 8.7. ob 19. uri Prva ljubezen - ameriški film, od 9.7. ob
19. uri Igralec - ameriški film; Metropol do 14.7. ob 18. in 20.30
Špiclji - amerilki film. V letnem kinu bodo 8.7. ob 21.30 zavrteli
ameriški film - Kuffs, od 9..7. ob 21.30 ameriški film - Reka poje
mi.
Kino Laško 9. ob 21. in 10.7. ob 20. uri Drakiila - ameriška groz-
ljivka.
Kino Žalec 9. in 11.7. Večno mlad - ameriški film.
V Senovici pri Šmarju na idilični Faisovi kmetiji, bodo v poča- ■
stitev Tedna upokojencev občine Šmarje v soboto ob 15.30
priredili tekmo žanjic in koscev, starih nad 60 let. V nedeljo pa
v Kostrivnici še Ohcet po kmečko.
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo jutri, v petek ob 20.30
plesni troboj v standardnih in latinsko-ameriških plesih plesal-
cev iz Avstrije, Italije in Slovenije.
V Laškem se bo v soboto ob 20. uri zvečer pričela tradicionalna
prireditev Pivo in cvetje 93. V okviru te bo v nedeljo ob 20. uri
v nadžupnijski cerkvi koncert Slovenskega okteta, v torek bo na
Aškerčevem trgu s pričetkom ob 17. uri srečanje pod lampiončki
in v sredo, prav tako na Aškerčevem trgu s pričetkom ob 20. uri.
Večer po domače, kjer bodo prikazane ljudske šege, plesi in
pesmi, na voljo bodo dobrote z vaških sejmov in žegnanj, izdelki
kmečkih obrti in še veliko drugega...
V čeških študijih so naredili
uspešno serijo risanih fihnov
»Krtkova dobra dela« (Coro-
na, Lj). Odkupljene so tri ka-
sete s po več kratkimi filmi.
Pravljični živalski svet bo pri-
tegnil zanimanje najmlajših.
Risanka za vse generacije se
imenuje »Ko zaveje veter«
(Trias, Lj). Animirani prizori
so prepleteni z dokumentarni-
mi, pripoved pa je stkana okoli
Jima in Hilde Bloggs, ki doži-
vita atomsko vojno, kar spre-
meni njuno idilično življenje
v neizprosen boj za obstanek.
Pustolovščine Robina Ho-
oda si je vedno mogoče z vese-
ljem ogledati in to velja tudi za
»Možje iz Sherwoodskega goz-
da« (Trias, Lj). Sicer starejši
izdelek z Donom Taylorjem
v glavni vlogi, vzdržuje vse bi-
stvene zaplete in razplete, ki
jih Robin s svojimi gozdarji re-
šuje.
Linda Blair, ki jo poznamo
iz Izganjalca hudiča je odigra-
la tudi v »Peklenski noči« (Ce-
nex, Vojnik). S skupino fantov
in deklet preživi noč v hiši,
kjer strašijo duhovi, zato stra-
hu in groze ne manjka, morda
pa nekoliko domislenosti
v proizvajanju šokov.
KINO UNION:
DOLPH LUNDGREN
&
JEAN CLAUDE VAN
DAMME
v
ZF akcijskem filmu
UNIVERZALNI
VOJAK
št. 27 - 8. julij 1993
12
Tudi ribez v nemilosti države
Nekateri pridelovalci ga sploh ne hode ohirall
»Lani smo imeli 1050 grmov
ribeza, zdaj je samo še 650 gr-
mov. Čez zimo smo posekali
300 grmičev, komaj tri leta so
bili stari. Kako naj gojimo ri-
bez, če ne vidimo nobene pri-
hodnosti? Ko smo lani oddali
pridelek, smo dobili 25 tolar-
jev za kilogram, februarja še
15, pred nekaj dnevi pa 10 to-
larjev. Šli smo na kmetijsko
ministrstvo v Ljubljano, kjer
so nam povedali, da bo letos
država plačala 20 tolarjev re-
gresa, kako bo prihodnje leto,
pa ne ve nihče. Nobenih ga-
rancij ni in kaj nam preostane
drugega, kot da uničujemo na-
sade?«
Tako je pripovedovala Silva
Artnak iz Šmarja pri Jelšah.
Ena številnih domačij je to,
kjer pridelujejo ribez, se jezijo
zaradi nizkih odkupnih cen in
tega, da slovenska predeloval-
na industrija uvaža koncen-
trate, namesto da bi odkupo-
vala domače pridelke. Tudi
Pirševi v Zdolsii niso nič bolj
zadovoljni. Dva tisoč sadik
imajo, letošnji pridelek so že
odpeljali v Vital Mestinje, če
bi hoteli pokriti stroške, bi
morali za vsak kilogram dobiti
vsaj marko in pol.
Še pred dvema letoma so
kmetovalci dobili za kilogram
ribeza po dve nemški marki,
lani eno marko, letos naj bi po
najboljši varianti dobili 50 to-
larjev. Na Celjskem odkupuje-
ta ribez celjski Etol in Vital
Mestinje, uslužnostno prede-
lavo je kmetovalcem menda
ponudil še Mercator. Da so
razmere kritične, priznava tu-
di svetovalec direktorja v Eto-
lu Stanko Gobec. »Letos se je
močno povečala ponudba ri-
beza iz vzhodnih držav, ta po-
nudba pa močno znižuje cene
na svetovnem tržišču. Poljaki
ponujajo na nemško-poljski
meji zmrznjen ribez po 300 do
500 dolarjev za tono, torej 30
pfenigov za kilogram. Mi smo
preko Poslovne skupnosti za
jagodičevje poskušali izboriti
večji regres, da bi kmet dobil
vsaj eno marko, vendar je
kmetijsko ministrstvo odloči-
lo, da bo regres 20 tolarjev.
Kmetovalcem smo pripravlje-
ni plačati še 30 tolarjev, če bo-
do pristali na plačilo v dveh
obrokih. Tako naj bi dobili 50
tolarjev za kilogram, v kolikor
se bodo še zadruge odpovedale
svojim stroškom. Po naših po-
datkih ponekod, tudi v lastni
proizvodnji v Šmarju, ribeza
sploh ne bodo obirali, ker ne
morejo pokriti stroškov. Mi
bomo odkupili vse količine ri-
beza, čeprav imamo na zalogi
pridelek zadnjih dveh let. Ta
ribez smo zdaj predelali v kon-
centrat, iz tujine zagotovo ne
bomo uvažali ribeza, če pa bo-
mo letošnje količine kljub vse-
mu lahko prodali, potem smo
pripravljeni tudi na dodaten
obračvm, ker žeUmo ohraniti
pridelovanje ribeza.«
Ivan Mlaker v šmarski sve-
tovalni službi je ob tem dodal,
da so nekateri pridelovalci po-
nudili ribez tistim, ki si ga že-
lijo nabrati za svoje potrebe,
vsem tem kmetovalcem bodo
priznali regres v višini 20 to-
larjev. Tudi zadruga se je od-
povedala zaračunavanju stro-
škov, večina pridelovalcev
s tamkajšnjega območja pa vo-
zi ribez v Vital, ki odkupuje
pridelek po enakimi pogoji kot
Etol. Zadruga brezplačno po-
soja tudi embalažo, del količin
pa bodo odkupili v kleti Imeno
in ribez predelali v ribezovo
vino. Sicer pa tudi Ivan Mla-
ker ocenjuje, da so razmere
v pridelavi ribeza kritične, za-
radi tega je posebna delegacija
pred kratkim odšla na kmetij-
sko ministrstvo, ki pa vztraja
pri 20 tolarjih regresa. Očitno
se tudi pri ribezu ponavlja sta-
ra zgodba in nerazimievanje
sedanje vlade do problemov
v kmetijstvu. Višje cene lahko
očitno pričakujemo šele ta-
krat, ko bodo ljudje izruvali
svoje nasade in ko bo ribeza na
Slovenskem samo za vzorec.
IRENA BAŠA
O asfaltu ne duha ne sluha
Pogled na slabo urejeno makedamsko cesto od Zavodenj do Slemena in naprej do Črne je še
vedno vse prej kot prijeten. Ob cesti so bile na nekaterih zavojih sicer postavljene škarpe, krajani
so že po tihem upali, da se bodo pričela tudi dela za pripravo ceste na asfaltiranje, toda do sedaj
se ni nič premaknilo. Krajani se zato sprašujejo, ali so bile Rigelnikove obljube pred volitvami
o asfaltiranju ceste Zavodnje-Sleme-Čma resnično le del poUtične igre za pridobitev njihovih
glasov. .
Fino, mrzlo in deževno
vtisi Jureta Butinarja s košarkarskega treninga na Danskem
Prejšnji četrtek nas je
v uredništvu obiskal Jure Bu-
tinar, dijak prvega letnika
Ginmazije Celje, sicer pa ko-
šarkar Košarkarskega kluba
Celje. Košarkarji KK Celje so
se konec junija namreč odpra-
vili na Dansko, v mesto Vejle,
kamor so jih na desetdnevni
trening povabili danski vrst-
niki.
»Dansko si bom zapomnil
predvsem po ledeno mrzli vo-
di,« je najprej povedal Jure.
Treningi so se mu zdeli zelo
naporni. »Naš delovnik je bil
takšen: zjutraj smo vstaU (spa-
li smo kar v spalnih vrečah
v telovadnici), pozajtrkovali,
nato smo do dvanajstih treni-
rali, šli kosit in vse do dvajse-
tih spet trenirali oziroma tek-
movali. Spat smo morali že ob
triindvajsetih in da smo si
sploh lahko ogledali mesto,
smo dvakrat >špricali< trening.
Sicer pa smo se Slovenci na
tekmah (na katerih so sodelo-
vale ekipe iz več držav) dobro
odrezali. Dvakrat smo prema-
gali naše letnike, klubski kole-
ga Matej Maček je zmagal
v prostih metih v tretji diviziji,
Damjan Vodušek je osvojil pr-
vo mesto v vztrajnosti, jaz pa
sem zmagal v prostih metih
v drugi diviziji.«
In kako Jure ocenjuje tre-^
ninge, ki so jih vodili ameriški
trenerji? »Treningi so bili na
zelo visoki ravni. Mislim, da
smo se veliko naučili, pred-
vsem pa se mi je zdelo po-
membno to, da so nas trenerji
znali pripraviti na trening. To-
rej; ni bilo važno, koliko in kaj
vse smo delali prejšnji dan;
naslednji dan smo bili na tre-
ningu čili in spočiti,« je pove-
dal Jure.
Pa še Juretovi vtisi o Dan-
ski: »Bilo je fino, mrzlo in vsa-=
kih petnajst minut je deževalo.
Doma mi je bolj všeč.«
N.-M. SEDLAR
Tabor mladih planincev
Na Klemenči jami pod Ojstrico, se bo v ponedeljek, 12. julija
začel tabor mladih planincev iz Laškega in Dramelj in bo trajal
do petka, 16. julija.
Skupaj se bo na taboru zbralo 32 otrok in devet planinskih
vodnikov. Povzpeli se bodo na bližnje vrhove Savinjskih Alp:
Strehovec, Ojstrico, Okrešelj in druge. V prostem času se bodo
kratkočasili z družabnimi igrami, seznanili z osnovami alpi-
nizma, o lovu v gorskem svetu in izvajali seveda program
planinske šole.
Na Grossvenediger
Planinsko društvo Zlatarne Celje vas v drugi polovici meseca
julija, natančneje od 17. do 18. vabi na 3674 m visok Grossvene-
diger. Odhod posebnega avtobusa s parkirišča na Glaziji bo
v soboto, 17. julija ob 5.uri zjutraj, prijavite pa se lahko do
ponedeljka, 12. jvdija pri predsedniku Planinskega društva Zla-
tarne Celje na telefon 35-359.
.............^   .M^
Devetdeset let Pavle Božič
Prejšno sredo je Pavla Božič z Brega pri Celju praznovala svojo devetdesetletnico.
Železničarjeva hči, ki je na Breg prišla iz Rogatca, živi tu že skoraj šestdeset let. Ima dva
otroka, ki jo redno obiskujeta, in seveda dosti prijateljev. Ob lepem vremenu z njimi rada posedi
na vrtu, tako kot ob svojem prazniku. Doživela je kar štiri države in še nemško okupacijo. Od
vseh ji je najbolj všeč naša nova država. Gospa je za svoja leta še vedno zelo čila. Pravi sicer, da je
živela dovolj dolgo, vendar upamo, da bo Novi tednik poročal tudi o njeni stoletnici.
GREGOR STAMEJČIČ
Plrheva zlatoporočenca
Pred nekaj dnevi sta 50-let-
nico skupnega življenja pro-
slavila Jože in Marija Pirh.
»Vse sorte je bilo, s skupnimi
močmi pa smo le preživeli,«
pravita oba.
F*irheva bi letos mogoče sla-
vila že kakšno leto več kot
okroglo obletnico skupnega
življenja, če bi bil Jože že v za-
četku slovenski državljan. Ta-
ko pa se je rodil v Šmarjeških
Toplicah, ki so spadale pod
italijansko oblast. »Tako za
poroko nisem imel dovoljenja
in državljanstva, za vpoklic
v nemško vojsko pa sem bil
dober,« se spominja Jože Pirh.
Jožeta so namreč dober teden
po poroki vpoklicali v vojsko.
Pirh?va sta težave zaradi dr-
žavljanstva uredila kar s po-
močjo potrdil za priporočena
pisma. »Civilna poroka je bila
na soboto, cerkvena, ki za naju
bolj šteje, pa na nedeljo. Nato
pa sem odšel med vojake,« je
pripovedoval Jože Pirh.
Druga svetovna vojna in te-
žave, ki sta jih Pirheva preži-
vela, so se obema vtisnile glo- i
boko v spomin. Jože je bil na
ruski fronti, bil je tudi ranjen,
po vojni je bil najprej v av-
strijskem taborišču, nato pa bi
na Begunjah skoraj umrl od
lakote. Marija je ostala doma,
približno mesec in pol po po-
roki je rodila hčerko. Nenehno
je bila v skrbeh za svojega
mladega moža. Vojna jima je
tako vtisnila neizbrisen pečat,
vendar sta nazadnje le zažive-
la skupaj.
Življenje se jima je malce
spremenilo po Titovi amnestiji
nemških vojakov. Kljub temu
"je bilo še naprej hudo, saj Jože
dve leti ni imel službe. Sčaso-
ma sta s pomočjo prijateljev
ter znancev uredila tudi te te-
žave.
Svoje delovno obdobje sta
oba Pirheva pravzaprav preži-
vela v Aeru. Veliko težkih ur je
za njima. » Vsa leta sva oba
živela z Aerom in zanj, poma-
gala sva pri gradnji. Sedaj je
vse skupaj precej drugače, de-
lavci morajo stavkati. Kakšna
škoda je to,« je omenila Marija
Pirh. »Se sreča, da sva si poča-
si zgradila hišo, ki nama po-
meni pravi dom. Pa otroka,
vnuka in pravnuka, vse po
dvakrat, sta najin ponos. Tako
počasi, svetlih in temnih tre-
nutkov, vsega je bilo veliko.
Tako sva preživela teh 50 let,«
sta pripovedovala Pirheva.
»koliko mi boste plačali,
ker sem se za vaš obisk pri-
pravljal dve uri?« se je pošalil
Jože. Za biserno poroko, za
katero v Novem tedniku želi-
mo, da bi jo Pirheva preživela
z vsemi, ki jih imata najraje, se
ne bo potrebno pripravljati.
Z veseljem ju bomo spet obi-
skdli
Št. 27 - 8. julij 1993
13
Knapovski skok čez kožo
»Rudarji so imeli vedno posebne privi-
legije, v srednjem veku so imeli svoje
pravo, sodstvo, starešine in tudi lastne
noše,« so poudarjali na 32.»knapov-
skem« skoku čez kožo, ki so ga pripravili
v soboto v Velenju.
Knapi so bili vedno spoštovani, saj so
iz zemlje vlekli rudo, ki je imela že nek-
daj velik pomen. Rudarji so se svojega
malce priviligiranega položaja zavedali,
zato so bili krepko izbirčni pri sprejema-
nju novincev. Običaj skoka čez kožo izvi-
ra iz časov, ko je vsak novinec po oprav-
ljenem izpitu moral preskočiti jašek, na-
to je dobil kožo, s pomočjo katere se je
kasneje spuščal v jamo.
Sedaj so običaj skoka čez kožo malce
prilagodili novim časom, vendar je še
vedno poemmeben mejnik v življenju
mladih knapov. Vsak novinec nmora sto-
piti na sod, pred katerim dva starejša,
izkušena rudarja držita kožo. Novinec
mora povedati osebne podatke in geslo,
spiti kozarec piva in nato preskočiti ko-
žo. Ko vsi opravijo skok, morajo novinci
obljubiti, da bodo pošteno opravljah po-
khc in spoštovah tradicije rudarskega
stanu.
Letos je v rudarski stan na velenjskem
kotalkališču skočilo 82 novincev, nema-
lokrat imenovanih tudi zelencev. Botri
mladih knapov so bih tisti rudarji, ki so
skakali čez kožo točno pred 25 leti. Ve-
lenjčani si prizadevajo, da tradicija ne bi
izumrla. »Za mlade je tovrstno druženje
priložnost za spoznavanje nekaterih ru-
darskih običajev, za starejše pa prilož-.
nost za pogovore na temo »a se spomniš,
kako je bilo«, so omenjal rudarji.
Zgodbo o rudarjih so letos ponavljali
že 32., vendar velenjski knapi trdijo, da
jo bodo še naprej. Zato, da njihov stan in
njihove tradicijje ne bodo pozabljene.
Skok čez kožo je res namenjen druženju,
vendar so novince v geslih opozarjali na
teževe, s katerimi se v tem trenutku sre-
čujejo velenjski knapi. Zapiranje rudni-
ka, onesnaževanje in iskanje dela v dru-
gih krajih so bih med največkrat omenje-
nimi.
Ogromno obiskovalcev, ki so se v sobo-
to zbrali na velenjskem kotalkališču, je
dokazalo, da je Velenje res knapovsko
mesto. In da ljudje želijo, da to tudi
ostane.
Zlate citre
v Grižah
V nedeljo, 11. julija ob
14. uri, se bo v letnem gle-
dališču v Grižah pričelo
osmo srečanje slovenskih
citrarjev.
Srečanje bodo pričeli
s predkoncertom, na kate-
rem bodo zaigrali malo
manj znani citrarji. Igranje
bo spremljala komisija, ki
bo izbrala tri najboljše, ki
se bodo predstavih tudi
v koncertnem delu ob
16. uri. Takrat bo nastopilo
16 slovenskih citrarjev, za
katere bodo glasovah obi-
skovalci.
V revijalnem delu bodo
tudi letos nastopih naši
znani citrarji Miha Dov-
žan, Cita Galič, Rado Ko-
kalj, Tomaž Plahutnik,
Karli Gradišnik, Miran
Kozole, njim pa se bodo le-
tos pridružili še Monika
Heričko s hčerko Alenko,
Tanja Zajc-Zupan in Alek-
sander Prime.
Na poti priiateijstva in čiste narave
Ribiška družina Laško je letos organizirala na Marofu pri Jurkloštru XVI. Tabor mladih
ribičev Slovenije, pod geslom na poti prijateljstva in čiste narave.
Na taboru je 60 mladih ribičev iz vse Slovenije, ki se bodo spoznah z osnovami ribolova,
tekmovalnim programom, o gojitvi in vzreji rib in o ekološki problematiki. Tabor se je pričel
v ponedeljek in bo trajal do nedelje. Na otvoritvi je mladim ribičem spregovoril predsednik RZS
Slovenije Boris Dolničar, z zgodovino Jurkloštra in okolice pa jih je sezn^aml Jure Krašovec.
V torek so si mladi ribiči ogledah ribogojnico Lokavec in Pivovarno Laško, ki je tudi ena izmed
pokroviteljev tabora.
FRANJO BOGADI
Nataša se ne da!
v ponedeljek se je na poti na rehabihtacijo na Roglo v celj-
skem podjetju Fit Media ustavila Nataša Bokal. Direktor
podjetja Jože Volfand ji je izročil >>Body slide«, pripravo za suho
vadbo. Ta bi ji naj pomagala doseči prejšnjo kondicijo, ki ji je po
lanski poškodbi hitro upadla. Nataša bo s treningom nadalje-1
vala na švicarskem ledeniku Saas Fee, saj bo ostala v prvi j
jakostni skupini, najbrž kot šestnajsta, m se mora ze sedaj]
pnpravljati na novo sezono. Mi ji tu seveda želimo kar največ
uspehov. G.S.
Foto: EDO EINSPIELER
Vegrad icončuje tržnico
Sredi julija naj bi z gradbenimi deli končal velenjski Vegrad, ki
gradi tržnico v Šentjurju, bolj poznano kot »mošejo«, ker ima pač
takšen zunanji izgled.
Vegrad je za tehnični pregled zaprosil že pred tedni, vendar so ga
ustrezne službe zavrrule, ker še ni končal grobih del v zgornji etaži,
kjer je sedemnajst lokalov, žal še vedno dobra polovica neprodanih.
Vegrad je obljubU, da bo svoje opravil do srede julija, tako da bi po
tehničnem pregledu lahko zlasti v spodnjem delu začeli s prodajo.
Med drugim bodo imeli svoje prostore pek, zlatar, ribar, zraven bo
samopostrežna trgovina in seveda kar precej (nekateri pravijo, da
preveč) lokalov s pijačo in kavo.
Osrednji prostor pod kupolo bo namenjen tržnici, za katero zdaj
iščejo najboljšega upravljalca. Na javni natečaj so dobili tri vloge
(tudi dva zasebnika in javni zavod), izmed katerih bodo izbraU
najboljšo. Kljub vsem zadržkom in še neprodanim prostorom že zdaj
lahko zapišemo, da bo šentjurska tržnica (ime glede na vse, kar bo
v njej, ne ustreza) pomenila obogatitev za Šentjur in okolico.
T. VRABL
Harmoniicarji v Franciji
Zlata harmonika Ljubečne postaja v svetu vse bolj znana. Letos
bo na izbirnih tekmovanjih nastopilo skoraj 400 tekmovalcev iz
dvanajstih držav.
Vedno bolj pa so cenjeni tudi harmonikarji z diatoničnimi harmo-
nikami. Zato ni čudno, da organizatorji Zlate harmonike dobivajo
vedno več vabil za udeležbo naših harmonikarjev na srečanja
v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Letos se je tem povabilom pridružilo še
francosko. Francozi so jih povabili na znani festival Mondiofolk
v Motguyon. Tako bodo od 14. do 26.juUja v Franciji nastopah
lanski dobitnik plakete Augusta Stanka Franc Bajgl in zmagovalec
Domen Jevšenak, poleg harmonikarskega orkestra iz raven na
Koroškem in folklorne skupine iz Poljčan pri Slovenski Bistrici.
Skupina, ki bo nastopala pod imenom Ljubečna, bo nastopila na
festivalu v Burg S' Maurice in Montguyonu.
To bo prva tako organizirana predstavitev Zlate harmonike
v svetu. Doslej so posamezniki že nastopali v različnih državah. Od
tega nastopa si organizatorji obetajo tudi večjo udeležbo na Zlati
harmoniki. M.BRECL
Zborovanje izgnancev
Društvo izgnancev Slovenije in Krajevna organizacija
DIS Dobova vabita v nedeljo, ll.ulija 1993, na srečanje
izgnancev Slovenije, ki bo pred Domom kulture v Dobovi
pri Brežicah.
Na srečanju naj bi izgnanci, njihovi svojci in soi^odniki
utrdih žive vezi, stkane v letih krutega izgnanstva, in se
poklonili spominu na tiste, ki so v taborišču umrli prej,
preden je napočil dan svobode.
Udeleženci si bodo v nedeljo lahko ogledah Muzej izg-
nancev, intemirancev in političnih zapornikov v Bresta-
nici in Posavski muzej v Brežicah. Ob 9. uri se bo pričela
2. skupščina Društva izgnancev Slovenije v Domu kulture
Dobova, sledila bo predstavitev Zbornika, ob 13. uri pa
maša v dobovski cerkvi. Ob 14.30 naj bi se s pestrim
kulturnim programom, recitalom na temo izgnanstvo OŠ
Dobova, nastopom gasilske godbe na pihala Loče in MePZ
Dobova, pričelo zborovanje izgnancev Slovenije.
Udeležence pa naj bi pozdravil tudi predsednik Repu-
bhke Slovenije, Milan Kučan, kot »izgnanec izgnancem«
pa naj bi skozi prizmo Zbornika o letih izgnanstva sprego-
voril FVanc Šetinc.
Iz Celja pa bo na srečanje peljal tudi avtobus, in sicer ob
lO.uri s parkirišča na Glaziji. ANDREJA BASLE
Pivo in cvetje je tu
Vabilo na letošnjo, 29. po vr-
sti, turistično prireditev Pivo
in cvetje, ki ga pod pokrovi-
teljstvom Pivovarne Laško or-
ganizira Turistično društvo iz
Laškega, je še bolj mamljivo in
obetavno kot v letih do sedaj.
Po oceni organizatorja bo
prireditev, ki bo potekala v ča-
su od 10. do 18. juhja, obiskalo
najmanj 120 tisoč ljudi. V pri-
pravah nanjo je neposredno
sodelovalo preko tisoč Lašča-
nov in marljivih zagnancev iz
drugih krajev Isiške občine.
Z izredno bogatim programom
kulturnih, etnografskih in za-
bavnih prireditev, ki so na
dnevnem redu, je Pivo in cvet-
je v Laškem danes gotovo naj-
večja tovrstna prireditev
v Sloveniji. Dovolj je zgovoren
že samo podatek, da bo sode-
lovalo preko štirideset glasbe-
nih skupin, ki bodo ves čas
skrbele za razpoloženje in za-
bavo.
Izmed mnogih razstav bosta
pozornost obiskovalcev gotovo
najbolj pritegnili razstava ob
90-letnici čebelarstva v občini
Laško in velika cvethčna raz-
stava, ki bo letos še posebej
bujna in bogata. Na svoj račun
bo prišel prav vsakdo, letos pa
še posebej tudi otroci in najst-
niki oziroma mladi ljudje,
željni poslušanja pop in ročk
koncertov.
Na tradicionalni ohceti se
bosta letos vzela dvaindvajset-
letna Angelca Stare in Ferdo
Sipek, oba mlada kmetovalca
iz Rečice pri Laškem.
Vstopnine za Pivo in cvetje
ne bo, polhtrski vrček piva pa
bo po 90 tolarjev.
Organizatorja je letos naj-
bolj skrbel prometni zamašek
na cesti v Tremarjih. Pa so re-
šili tudi ta problem. Z ŽG Ce-
lje so se dogovorili, da bo to
soboto vozil iz Celja v Laško in
nazaj poseben vlak od 17. ure
do 2. ure naslednjega dne, in to
vsako uro. Naslednjo soboto
(10. juhja), na »najbolj noro
noč« pa bo vlak vozil na vsake
pol ure od 17. ure popoldne pa
do 4. ure zjutraj. Prevozi z vla-
kom bodo zastonj, seveda pa
se bo mogoče v Laško pripelja-
ti tudi z avtobusi, ki bodo obe
soboti neprenehoma vozih ta-
ko iz celjske smeri kot iz Rim-
skih Tophc. V Laško se bo mo-
goče pripeljati tudi z osebnim
vozilom, le da bo v teh dneh
veljal poseben prometni režim.
M. A.
V petei( in svetelc v Gornji Grad
v Gornjem Gradu bodo z številnimi prireditvami poča-
stili 24. krajevni praznik. Prireditve se bodo pričele
v soboto, 10. julija, vrhunec in osrednji dan praznovanja
pa bo prihodnjo nedeljo.
Tako bodcf v soboto pripravili koncert v katedrah in
pohod na Rogatec, v nedeljo bo slovesna maša s procesijo,
v ponedeljek bodo odprli stalni razstavni prostor »Pod
velbom«, v torek pa pripravili hkovno kolonijo. Sreda se
bo pričela z odbojkarskim turnirjem, popoldne bodo pri-
pravili okroglo mizo o razvoju obrti in malega gospodar-
stva. Četrtek bo namenjen planincem, najprej bodo pri-
pravili športno plezanje, nato pa odprh razstavo ob 110-
letnici planinstva.
Prireditve bodo v Gornjem Gradu tudi prihodnji teden,
ko bodo najprej kulturno obarvali petek, sobota bo posve-
čena športu, osrednji del 24. Gomjegrajskega praznika pa
bo v nedeljo, 18. julija. V kraju bodo pripravili prireditev,
ki so jo naslovili »v petek in svetek«. Predstavili bodo
stara kmečka in rokodelska opravila, nastopili bodo
državni prvaki v akrobatskem plesu, pomerili se bodo
padalci in lokostrelci, na turo se bodo odpravih gorski
kolesarji... Skratka, prihodnji teden bo Gomji Grad poln
dogodkov in življenja, turistični delavci pa prisegajo, da
so vsi obiskovalci dobrodošli v petek in svetek.
US
Fotoiiic v icoraic s časom
Najnovejša pridobitev podjetja Fotolik je aparat za hitro
razvijanje fotografij, kar pomeni za uporabnike krajši rok izde-
lave in bolj kakovostne fotografije.
O njihovi najnovejši ponudbi se lahko prepričate v prodajalni
Fotolik, Tomšičev trg 2, v Celju, kjer vam nudijo tudi ostale
fotografske pripomočke in izdelke.
EPP
Št. 27 - 8. julij 1993
1^
Razstava govedi in lionl
Hmezad Kmetijska zadruga
Tmava - Gomilsko je pod po-
kroviteljstvom Skupščine ob-
čine Žalec v sodelovanju z Za-
vodom za živinorejo in veteri-
narstvo Celje in govedorej-
skim društvom Savinjske doli-
ne pripravila na praznik
sv. Petra in Pavla razstavo go-
vedi in konjev.
Na razstavi je bilo predstav-
ljeno rejsko delo v Savinjski
dolini. Obiskovalci so si lahko
ogledali 56 glav govedi vseh
treh pasem ter 17 konj hladno-
krvne pasme, spoznali pa so
tudi delo in prizadevnost rej-
cev ter strokovnih služb in sta-
nje v slovenski živinoreji. Od-
prl jo je minister za kmetij-
stvo, gozdarstvo in prehrano
Jože Osterc. Lastniki najbolj-
ših živali so prejeli priznanja
in nagrade. V kategoriji krav
rjave pasme je prvo nagrado
prejel rejec Franc Brišnik iz
Prekope, za kravo, ki je dala
v najvišji mlečnosti 9592 litrov
mleka, drugo Franc Uplaznik
iz Matk za kravo s 5125 litri
mleka in tretjo Andrej Podpe-
čan za kravo z 4617 litri mle-
ka. V kategoriji plemenskih
telic je prejel prvo nagrado re-
jec Franc Stanko iz Galicije,
drugo Franc Brišnik iz Preko-
pe. V kategoriji krav čmo-bele
pasme je prejel prvo nagrado
Franc Brišnik iz Prekope. Nje-
gova krava je dala v največji
mlečnosti 8172 litra mleka.
Drugo nagrado je dobil Anton
Božič za kravo s 6365 litri mle-
ka. V kategoriji krav svetlo-
lisaste pasme so podelili le pr-
vo nagrado. Prejel jo je Ignac
Novak iz Svetega Lovrenca za
kravo s 4284 litri mleka.
Razstavo so popestrili še
proizvajalci molzne opreme,
močne krme in mineralno-vi-
taminskih pripravkov. Kmeč-
ke žene pa so pripravile kmeč-
ke dobrote. Na sliki: minister
Jože Osterc in gostje med ogle-
dom razstave.
T.TAVCAB,
Obnoviii ceriiev
Sv. Jeronima
God farnega patrona so na
Vranskem praznovali v ne-
deljo. Osrednja verska slo-
vesnost pa tokrat ni bila
v farni cerkvi, temveč v po-
družnični na Taboru pri
Vranskem, kjer so na novo
blagoslovili cerkev sv. Jero-
nima.
Cerkev je zelo stara, neka-
teri zapiski jo omenjajo že
v 13. stoletju. Je edina v Sa-
vinjski dolini, ki še ima ta-
borsko obzidje.
Krajani Vranskega in so-
sednjih vasi so se lotili obno-
ve cerkve, pripadajočega
župnišča, obzidja in kapelice
ob vznožju stopnišča, ki vodi
do cerkve. Delo so opravili
z mnogimi udarniškimi ura-
mi in precejšnjimi denarnimi
in materialnimi prispevki.
Prav zaradi tega je bila le-
tošnja lepa nedelja še toliko
bolj radostna, praznična ter
duhovno polna. Slovesnosti
je prisostvoval tudi dr. Veko-
slav Grmič, blagoslovil je
cerkev ter v nagovoru izrazil
priznanje vsem krajanom,
posebno še domačemu žup-
niku Jožetu Turineku. Na
sliki: cerkev sv. Jeronima, ki
leži na nadmorski višini 427
m. T. TAVČAR
Jože Turinek, župnik na Vraš
skem: »Z obnovo cerkve sv. Jv
ranima na Taboru nad Vran
skim smo zelo zadovoljni. Do
segli smo lep delovni uspeh
Krajani so opravili več tisa
prostovoljnih delovnih ur, pri
spevali so denar in material
Za vse to se jim od srca zahva
ljujem. Uspelo nam je ohranit
lep zgodovinski spomenik ii
mu dati izgubljeno lepote
Upam, da nam bo sv.Jeroni
pomagal tudi pri našem dm
hovnem poglabljanju in da bo
mo tudi po tej plati za na»
delo poplačani.* .
Nelcadiisifi razredi
Na Celjskem že deset let poteka aktivnost za prepreče-
vanje kajenja, in sicer v okviru prizadevanj za nekadilske
razrede.
S to akcijo želijo organizatorji, kot je povedala pobud-
nica Antonija Marinček, predvsem spodbuditi nadaljnje
delo na področju nekajenja. V desetih letih je bilo v pro-
gram vključenih preko 1000 oddelkov in temu ustrezno
število učencev in dijakov.
V Celju skoraj ni šole brez nekadilskega razreda. Neka-
dilci - raziskovalci so na osmih šolah, kjer so raziskovali,
»našli« 63 nekadilskih in 37 pogojno nekadilskih razre-
dov. V prvih letnikih naj bi bilo nekadilskih in pogojno
nekadilskih oddelkov 73 odstotkov, v drugih letnikih pa
61 odstotkov. N.-M. S.
Mrtva relca
Za vse, ki preživljajo počitnice kar doma, naslednja
novica prav gotovo ne bo vesela. Gospod Jože Kandorfer
iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje je povedal, da
čistost Savinje pri mehkem jezu, v Medlogu in Letušu,
čistost Hudinjice, Šmartinskega, Slivniškega in še nekate-
rih drugih jezer, ne dosega predpisanega II. kakovostnega
razreda. Tudi kopališča ob rekah ne ustrezajo, saj ni npr.
sanitarij in tušev. Zato na takšnih kopališčih odsvetujejo
kopanje.
Pač pa je redno nadzorovan celjski bazen zadovoljivo
čist. Analize so pokazale, da je število mikroorganizmov
dovolj nizko, da pa je povsod preveč klora, kar je do
prihoda obiskovalcev celo zaželeno.
GREGOR STAMEJČIČ
Jurčelc veiiican
Gvidon Prešiček iz Polzele ni nikoli gobaril, pred kratkim pa
je našel gobo, ki bi je bil vesel vsak gobar. Povsem sluč^no je
naletel na jurčka, ki je bil zares postavne rasti. Visok je bil več
kot 25 cm, njegov »klobuk« pa bi že skoraj lahko služil kot pravi
klobuk. Ko ga je dal na tehtnico, je pokazala skoraj 80 dekagra-
mov. Še posebej zadovoljen je bil, ker je bila goba čvrsta in
povsem zdrava, tako da je pod izkušenimi gobarskimi rokami
Julija Palirja končala v ponvi. Bilo je je dovolj kar za pet jedcev.
Gvidona je najdba tako navdušila, da bo verjetno odslej šel med
gobarje. Na sliki: srečni najditelj z jurčkom velikanom.
T.TAVČAR;
Srečanje feniiicetonuriifov
v Termah Zreče je bilo letos
že deveto tradicionalno sreča-
nje Društva fenilketonurikov,
otrok in mladostnikov s po-
sebno obliko dedne presnovne
motnje, ter njihovih staršev.
Z vsakoletnimi srečanji dru-
štvo utrjuje vezi med družina-
mi bolnih otrok in mladostni-
kov, posreduje nasvete za di-
ete, v zadnjem času pa si pred-
vsem prizadeva doseči prost
uvoz dietnih proizvodov.
Bolezen fenilketonurija je
presnovna motnja, ki nastane
zaradi pomanjkanja encima za
razgradnjo aminokisline ala-
nin. Zaenkrat ga še ni mogoče
nadomestiti, zato je edini na-
čin, da se prepreči huda du-
ševna zaostalost bolnika, ki bi
jo povzročilo nabiranje fenila-
lanina v telesu, dieta — živila
morajo vsebovati čim manj te
aminokisline.
Odkrivanje poteka sistema-
tično ob rojstvu. Bolezen terja
od rojstva naprej, v večini pri-
merov celo življenje, posebno
dieto, ki omogoča nemoten
psihični in fizični razvoj bol-
nega otroka ter prepreči okva-
re in invalidnost. Priprava di-
ete je zahtevna, saj sme hrana
vsebovati le zelo nizke količi-
ne fenilalanina, hkrati pa do-
volj maščob, ogljikovih hidra-
tov, vitaminov in mineralov,
zato zahteva posebne prepara-
te iz uvoza.
Na letošnjem srečanje je bi-
lo še posebej veselo, je poveda-
la predsednica Društva fenil-
ketonurikov Sonja Vodenik,
saj je v mesecu maju preko po-
djetja BIOS-M vendarle stekel
uvoz dietne hrane in jo bo se-
daj mogoče dobiti tudi na do-
mačem tržišču. Uvoz je delno
financiralo, s pomočjo denar-
nih prispevkov firm, tudi dru-
štvo in na srečanju družinam
razdelilo nekaj dietnih izdel-
kov brezplačno, možno pa jih
je bilo tudi kupiti.
Z ministrstva za zdravstvo
pa je prišlo spodbudno sporo-
čilo, da bodo vloge za oprosti-
tev davka in carin za dietne
proizvode v letošnjem letu zo-
pet obravnavane, je še poveda-
la Sonja Vodenik.
ANDREJA BASLE
Za čarobni
avtobus
Zveza prijateljev mladi-
ne Slovenije bo jeseni po-
slala na pot po vsej Slove-
niji potujoče otroško gle-
dališče s predstavo Čudež-
ne podobe iz sanj šoferja
Ivana, ki Jo čarajo čarovnik
Miran Canak, glasbenik
Jani Kovačič in lutkarica
Barbara Bulatovič.
Za to popotovanje seve-
da potrebujejo primemo
prevozno sredstvo. Zato
Zveza prijateljev mladine
prosi vsa podjetja in posa-
meznike, da jim poklonijo
ali brezplačno posodijo
prevozno sredstvo v voz-
nem stanju (kombi, kami-
on, kamionet, camp priko-
lico ...), da bodo lahko svo-
je čudežne podobe popelja-
li v še tako oddaljene kraje
in razveselili čim več malč-
kov. Veseli pa bodo tudi
vseh prostovoljnih prispev-
kov, ki bodo obogatili to
potujočo predstavo.
Ponudbe in prispevke
lahko pošljete na naslov:
Zveza prijateljev mladine
Slovenije, Miklošičeva 16/
II, Ljubljana, tel. in faks
316-760.
N.-M. S.
Letušani praznovali
Prebivalci KS Letuš so krajevni praznik praznovali skupn'
z zaključkom šolskega leta in prvo predstavitvijo mešanega
pevskega zbora, ki ga že nekaj časa vodi Jelka Repenšek, najvC
zaslug za njegovo ponovno oživitev pa ima nedvomno Jelk'
Kuder. Na prireditvi so nastopili tudi učenci VVZ, taborniki if
drugi. Ob letošnjem praznovanju se tudi krajani Letuša lahk'
pohvalijo z novimi delovnimi zmagami. V kraju so pridobili ka!
sto novih telefonskih priključkov, obnovili so pevski dom if
nekatere krajevne ceste.
T. tavčaJ
DELO
vedno
v središču
dogajanj
Št. 27 - 8. julij 1993;
15
št. 27 - 8. julij 1993;
16
Puhlikum v predkolo
v sredo v Ženevi žreb za evropske nogometne pokale - Končan prestopni rok
v ženevskem hotelu Hilton
bo prihodnjo sredo (14. julija)
opoldne žrebanje parov za
evropske nogometne pokale,
UEFA pa je v ponedeljek
uradno sporočila, da bosta
Olimpija v pokalu prvakov in
Puhlikum v pokalu pokalnih
zmagovalcev igrala v predkolu
(18. avgusta in 1. septembra).
Publikum bo na žrebanju
zastopal direktor kluba Tomaž
Ambrožič, po zanjih podatkih
pa naj bi bilo za pokal pokal-
nih zmagovalcev prijavljenih
(brez Hajduka; o Splitčanih
bodo odločali v ponedeljek) 34
klubov. Potrebna bosta torej
dva izločilna para, v predkolu
pa so možni nasprotniki Celja-
nov pokalni zmagovalci Esto-
nije, Latvije ali Malte.
UEFA je tudi določila nosil-
ce pokala pokalnih zmagoval-
cev, ki bodo imeli v l.kolu za
nasprotnike ekipe z najslab-
šim ratingom. Med njimi je kot
novinec tudi Publikimi, ki se
v primeru uspeha v kvalifika-
cijah 15. in 29. septembra na-
deja tekme z enim izmed veli-
ke osmerice: Real, Benfica,
Ayax, Parma (branilec naslo-
va), Torino, Pariš SG, Stan-
dard ali Bayer Leverkusen.
Drugi bolj znani udeleženci
pokala pokalnih zmagovalcev
so Arsenal (Anglija), Aberdeen
(Škotska), Ferencvaros (Mad-
žarska), Universitatea (Romu-
nija), Luzem (Švica), Katowi-
ce (Poljska), Innsbruck (Av-
strija), Cardiff (Wales), Haj-
duk (Hrvaška)?...
SNL: start
22. avgusta
Slovensko prvenstvo v prvi
in drugi ligi se bo začelo
22. avgusta, v ponedeljek pa so
z žrebom tekmovalnih številk
določili razpored.
Pari l.kola - SNL: Ljublja-
na-Izola, Mavrica-Jadran,
Mura-Studio D, Pubhkimi-
Primorje, Gorica-Rudar, Na-
klo-Potrošnik, Maribor-Svo-
boda, Koper-Olimpija.
n.SNL: Vevče-Zagorje, Avto-
bum-Železničar, Tumišče-
Triglav, Era Šmartno-Dravi-
nja,   Korotan-Beltrans,   Ste-
klar-Nafta, Rudar (T)-Domža-
le, Piran-Medvode. V obeh
konkurencah bodo vse tekme
ob nedeljah, tako da boe zad-
nje jesensko kolo (z derbijem
Maribor-Olimpija) odigrano
28. novembra.
Končan
prestopni roic
v torek se je končal prestop-
ni rok, ki je na Celjskem po
igralskih imenih največ prin-
sel Publikumu, Steklarju in
podzveznemu ligašu Šent-
jurju.
Publikum
Okrepitve: Prelogar (Studio
D), Valek (Steklar), Cugmas
(Dravinja); odšli: Šoster (Ru-
dar), Grobelšek, Delameja
(Era Šmartno), Kraševec (Dra-
vinja), Kačičnik, Kelenc (Pa-
pimičar), Bevc, Radič
(Šentjur).
Rudar
Okrepitve: Balagič (Zagor-
je), Šoster (Publikimi), Leitin-
ger (Kovinar Maribor); odšli:
Karič (Maribor), Hrovat (Era
Šmartno), Golač, Stevanovič,
Jovcmovič, Omič, Jurčec (vsi
Slovenj Gradec).
steklar
Okrepitve: Kukič (Mura),
Andrej Vršič, Tomaž Vršič
(oba Železničar), Lukačevič
(Cakovec); odšla: Valek (Pu-
blikimi), Počivavšek (Šentjur).
Era Šmartno
Okrepitve: Grobelšek, Dela-
meja (oba Publikum), Horvat
(Rudar), Tanjšek (Hmezad),
Bolko (Ljubno), Horvat (Ru-
dar); odšli: Kostrež, Brajdič
(oba Rudar), Jeklin, Novak
(oba prosta).
Dravinja
Okrepitve: Kraševec (Publi-
kum), Tanjšek (Hmezad),
R.Kokol, T.Tič (oba Unior);
odšli: Cugmas (Publikum),
Šajtegel, Videčnik (oba
Unior).
Papiralčar
Okrepitve: Kačičnik, Ke-
lenc, trener Bencina (vsi Pu-
blikimi); odšla: Majal (Rače),
trener Sivko.
Hmezad
Okrepitev: Ahčin (Publi-
kum), Lapuh (KIV Vransko);
odšla: Tanjšek (Era Šmartno),
Marinček (Hmezad).
Šentlur
Okrepitve: Bevc, Radič (Pu-
blikum), Počivavšek (Steklar),
Marinček (Hmezad).
Unior
Okrepitvi: Šajtegel, Videč-
nik (oba Dravinja); odšla:
R.Kokol, T.Tič (oba Dra-
vinja).
V pokalu dve
tekmi
Pokalno prvenstvo se bo'
s tekmami prvega kroga začele
že 25. avgusta, na vseh nasled-
njih stopnjah (že od šestanjsti-
ne finala naprej) pa bodo prvič
igrali po dve tekmi. Jeseni bo-
do znani četrtfinalisti, nepo-
sredni udeleženci zaključnega
dela pa so spet prvoligaši, pre-
ostalih 16 klubov pa bodo na-
juspešnejši iz podzveznih tek-
movanj.
V zaostanku so edinole na
območju MNZ Celje, kjer bodo
prve tekme igrali 4. avgusta,
naslednji termini pa so 8., 11.
in finale 15. avgusta. Pari
l.kola: Hrastnik-KIV Vran-
sko, Ljubno-Rudar (S), Hme-
zad-Steklar, Šentjur-Era
Šmartno, Kovinar-Dravinja,
Zreče-Svoboda, Odred-Papir-
ničar, CR Krško prost.
Prišel tudi Zupan
Uro pred iztekom prestop-
nega roka je Celjane okrepil še
vratar Branko Zupan (Gorica),
klub pa zapušča napadalec
Beširevič, ki se vrača na Ciper.
Po zadnji informaciji bo v po-
kalu pokalnih zmagovalcev
igralo kar 42 klubov (v pred-
tekmovanju jih bo 20), v pone-
deljek pa se bo začela rekon-
strukcija stadiona na Skalni
kleti. Glavna tribuna bo zviša-
na za pet vrst, nameščenih pa
bo 500 plastičnih sedežev.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDO EINSPIELER
Ekipa Publikuma, ki si je v minuli sezoni zagotovila prvi nastop v evropskem pokalu bo s pripra
vami v soboto začela na Rogli.
Košarkar med plavalci
Goran Jurak le bil pred dvema mesecema kandidat za
kadetsko EP v košarki, vendar se Je odločil za plavanje In
mladinsko EP v Turčiji
Od zadnjega nastopa celj-
skih plavalcev na evropskem
prvenstvu je minilo šest let.
Tradicijo danes prekinja ude-
leženec letošnjega mladinske-
ga prvenstva Goran Jurak, ki
bo v Istanbulu nastopil na 100
in 200 metrov kravi, potem ko
je bil pred dvema mesecema
tudi med kandidati za kadet-
sko košarkarsko reprezen-
tanco.
»Dolgo sem nihal med pla-
vanjem in košarko ter bil med
petnajstimi kandidati za kva-
lifikacije za evropsko prven-
stvo v bolgarskem Pazardžiku,
kjer so se naši z zmago uvrstili
v naslednji krog. Naslednja
štiri leta se bom posvetil samo
plavanju, za naprej pa še ni-
sem razmišljal,« je na dilemo
plavanje ali košarka odgovoril
16-letni Goran Jurak, ki bo na
ME P lahko nastopil tudi na-
slednje leto.
V Istanbulu boš štartal dva-
krat. Kakšna so pričakovanja?
Zadnje dni smo se priprav-
ljali v Radovljici in s treningi
sem zadovoljen. Forma se po-
časi vzpenja in v Turčiji imam
možnost uvrstitve vsaj v fi-
nale.
V zadnjem času si domala
ob vsakem startu postavil re-
kord, mar ne?
To je samo dokaz, da se pri-
pravljenost stopnjuje. Več lah-
ko pričakujem na 200 metrski
progi, vodstvo reprezentance
pa načrtuje nastop v finalu B.
Norma za nastop v Turčiji je
bil šestnajsti rezultat na lan-
skem mladinskem evropskem
prvenstvu, torej vsaj mali fi-
nale. V celoti sem jo že pozimi
v celoti izpolnil v velikem ba-
zenu in zato sem optimist.
S tabo bo na klubske stroške
potoval tudi trener Vladimir
Vorona. Kakšne so vadbene
razmere v tvojem Neptunu?
V Celju ni pravih možnosti
za plavalni trening. Voda
v celjskem bazenu je pogosto
premrzla, zato sem bil dolgo
časa na pripravah v Ljubljani
in Radovljici, vmes pa sem se
na treninge odhajal tudi v Ve-
lenje.
V Istanbulu bo nastopilo
osem plavalcev. Kdo je zate
favorit za najboljše rezultate?
Najverjetneje ^Vlenka Kej-
žar iz Radovljice, ki je na sre-
dozemskih igrah osvojila bro-
nasto kolajno. S svojim nasto-
pom lahko preseneti tudi
Kranjčan Marko Milenkovič
in brez velikega finala naša re-
prezentanca ne bi smela ostati.
Z MEP sezona ne bo konča-
na. Kakšna so še pričako-
vanja?
Julij bo zame resnični vrhu-
nec sezone. Najprej evropsko
prvenstvo, sredi meseca še dr-
žavno mladinsko in takoj za-
tem absolutno prvenstvo, za
konec pa še prvenstvo v šprin-
tih. Potem bo še nekaj časa za
košarko, a le za igro s prijatelji
na en koš.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: EDO EINSPIELER
EkshibicUa v Vojniku
V Vojniku bo jutri ob 18. uri ekshibicijski nastop po-
klicnega igralca squasha Khana, ki je na svetovni lestvici
uvrščen okoli 150. mesta. Pakistanec z avstrijskim držav-
ljanstvom se bo pomeril z našimi najboljšimi, še prej pa bo
v prostorih slovenske zveze sestanek izvršnega odbora, ki
bo določil reprezentanco, tekmovalni koledar za novo
sezono in z angleško firmo Unsquashable podpisal spon-
zorsko pogodbo.
Beširevič med Zvezdaši
Slovenski revialni pokal v malem nogometu je na polo-
vici. Na 12. (od 26) turnirju je v Senovem zmagal Penal
Zvezdaš, tretji so bili Pelikani (oba Celje), v predtekmova-
nju pa je izpadla ekipa Štraus. Penal Zvezdaš je letos
edina ekipa z dvema tumirskima zmagal (v Senovem je
prvič igral Beširevič) in je trenutno na 3. mestu.
Tanko triatlonski prvak
Na državnem prvenstvu v kratkem triatlonu (1500
m plavanja, 40 km kolesarjenja, 10 km teka) je med
veterani do 54 let zmagal Jože Tanko, ki je v absolutni
konkurenci zasedel 15. mesto. Matjaž Mraz je končal na
22., edina ženska predstavnica Kovinotehne Vida Berton-
celj pa na 5. mestu.
Atletika
Ekipno DP
Celje - mladinke: 1. Kladivar
Cetis 13132, 2. ŽAK Ljubljana
. 11788, 3. Ohmpija 11301; mla-
dinci: 1. TAM 14244, 2. Olim-
pija 14125, 3. Kladivar Cetis
13053, 6. Velenje 7753.
Posamezni rezultati mla-
dink Kladivarja: 1. Matul (100
m, 962 točk; 200 m, 994), Jur-
čak (800 m, 808), Šolar (3000
m, 675), Valant (višina, 1002),
Bezjak (daljava, 923), štafeta
4 X 100 m (Bezjak Valant,
Knez, Matul; 960), Znidaršič
(krogla, 552; disk, 501), štafeta
4 X 400 m (Prezelj, Vaši, Knez,
Lenko; 826); 2. Lenko (400 m,
889), Ružnič (1500 m, 779), Va-
lant (troskok, 869), Randželo-
vič (kopje, 723); 3. Bezjak (100
m ovire, 826), Voršnik (400
m ovire, 843).
Posamezni rezultati mladin-
cev Kladivarja: 1. Pangerl
(1500 m, 630), Srebot (3000 m,
,686), Cankar (višina, 964; da-
ljava, 989), Hajnšek (kopje,
807); 2. Rojšek (100 m, 729),
Praprotnik (800 m, 823), Ško-
beme (400 m ovire, 882), To-
polovčan (troskok, 833), Ste-
pišnik (krogla, 777; disk, 629);
3. Praprotnik (400 m, 742),
Hajnšek (kladivo, 344); 4. Roj-
šek (200 m, 694), Škobeme
(110 m ovire, 787), štafeta
4 X 100 m (Rojšek, Goršak,
Kranjc, Cankar; 675), štafeta
4 X 400 m (Škobeme, Štajner,
Kranjc, Praprotnik; 556); 5.
Vaši (2000 m zapreke, 350).
Vaterpolo
Slovenska liga
2. kolo: Neptun-Koper 2:21
(0:6, 2:5, 0:5, 0:5); strelec: Gla-
van 2; 3. kolo: Ihrija-Neptun
12:9 (2:3, 1:4, 5:0, 4:2); strelci:
Glavan, Šumečnik 3, Sivec,
Škerl, Ošljak 1. Vrstni red:
Koper 4, Ilirija 3, Triglav,
Kranj 2, Neptun 0.
Smučarski skoki
Revija Velenje 93
7. Rudarska svetilka: 1. D.
Jekovec 219,4 (75, 81,5), 2. Go-
stiša (oba Slovenija) 214,6
(75,5, 78), 3. Jež 213,7 (75,5,
78,5), 4. Parma 213,4 (75,5,
78,5) in Šakala (oba Češka)
213,4 )74,5, 78,5), 6. Meglic
(Slovenija) 213,3 (75,5, 80), 7.
Huber 211,3 (74,5, 78,5), 8.
Moser (oba Avstrija) 208,3 (73,
77,5), 9. Dluhoš (Češka) 207,
3 (71, 79,5), 10. Petek (Sloveni-
ja) 206,4 (73,5, 75,5) itd.
S.Ski Jumping Challenger:
1. Gostiša, 2. Fras, 3. b. Jeko-
vec, 4. Petek (vsi Slovenija), 5.
Vettori (Avstrija), 6. F. Jeko-
vec (Slovenija), 7. Parma (Če-
ška), 8. Zupan (Slovenija), 9.
Goldberger (Avstrija), 10. Jež
(Češka) itd. Polfinale: Fras-D.
Jekovec 77:75,5 (oba s pad-
cem), Gostiša-Petek
79,5,:77,5; finale: Gostiša-
Fras 79,5:77,5; za 3. mesto: D.
Jekovec-Petek 80,5:75,5.
Vaterpolo: po pius štiri dobili osem golov
Vaterpolisti Neptuna so na startu drugega kroga državnega prvenstva doma igrali s favorizira-
nima Triglavom in Koprom, v nedeljo pa so nesrečno izgubili na gostovanju pri Iliriji. Po vodstvu
s 7:3 so nerazumljivo popustili in v dvanajstih minutah zapored dobili kar osem golov, kar se jim
lahko maščuje v boju za uvrstitev v končnico med najboljšo četverico. Pred celjskim vratarjem
Presečnikom (z rokama v zraku) so se na tekmi s Koprom (v temnejših kapicah) vrstile podobne
akcije, ki so se praviloma končale z golom (na sliki), sinoči pa je Neptun s Kranjem igral še zadnjo
tekmo prvega dela prvenstva.
Foto: EDO EINSPIELEB
Št. 27 - 8. julij 19931
171
Skoki ogrejejo tudi poiati
Tradicionalna poletna revija smučarskih skokov v Velenju je na največjo slovensko napravo
s plastično snovjo v soboto zvečer privabila okoli 5000 ljudi, v nedeljski pripeki pa jih je bilo
malenkost manj, a so obakrat videli spektaklurano tekmo.
Našim najboljšim nista bila kos niti junaka minule zime, dobitnika skupno kar šestih kolajn
s svetovnega prvenstva, Šakala in Goldberger, ki je pri rekordnem doskoku na 81,5 m padel.
Podjetni Velenjčani zdaj že razmišljajo o uvedbi poletne serije skakalnih tekem, na nedeljskem
Challengerju pa so bih najboljši naši reprezentanti Damjan Fras Samo Gostiša (trikrat je
preskočU kritično točko 80 metrov, dvakrat pa za njo zaostal le za pol metra), Damjan Jekovec in
Franci Petek (z leve).
Foto: ALJOŠA VIDETIČ
Trojka Je bila
prava
Nova nagradna igra s športno tematiko je že
na začetku naletela na ugoden odmev, na foto-
grafiji Edija Masneca (manjša slika) pa je sla-
ba polovica sodelujočih pravilno napovedala,
da se žoga skriva za številko tri.
Za žrebanje je tako v poštev prišlo 34 kupo-
nov, nagrajenci pa so: Breda Bučar iz Šentjur-
ja (5000 tolarjev), Zdravko Arzenšek iz Gonce
pir Slivnici (3000 tolarjev) in Marjeta Hrovatič
iz Griž (2000 tolarjev). Nagrade bodo dobili po
pošti. Nova foto-skrivalnica je delo Eda Ein-
spielerja. Žoga se znova skriva za številko, na
kuponu pa obkrožite tisto, ki po vašem mnenju
odkriva prizor, ki ga je naš fotoreporter ujel
v objektiv med tekmo v malega nogometa. Ku-
pone oddajte najkasneje do vključno sobote,
10. julija (veljaven je poštni žig) na naslov:
Novi tednik. Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje,
s pripisom Golding loto.
Št. 27 - 8. julij 1993'
18
• v četrtek, 1. julija do-
poldne, se je na policijsko
postajo obrnila nesrečnica
z Dobrne, ki je morala gle-
dati, kako njen nezarinč-
kani partner mlati njeno
sestro, ki še nima osebne
izkaznice. Policisti so po-
tem zadetega Ivana ohladi-
li tako, da so ga deportirali
v treznilnico, pa še na so-
dišče bo moral zaradi na-
silniškega obnašanja.
• Istega četrtka dopoldne
je Silvo z Dobrne prijavil,
da mu je ponoči neznana
surovina obstrelila psa, ki
je opravljal običajno nočno
dežurstvo pred domačo hi-
šo. Neznanega storilca še
iščejo, pes pa že počasi
okreva.
• Gospa delavka iz Varno-
sti je v petek zjutraj sporo-
čila, da se tam nahaja nek
njihov delavec, ki benti in
vsem poprek grozi. Kršitelj
javnega reda in miru je bil
Jože iz Dobja, ki je imel
dovolj tehten razlog za sla-
bo voljo. Ostal je namreč
brez službe. Jože Presežek
bo imel zdaj dovolj časa za
obisk in pogovor s sodni-
kom za prekrške.
• Na policijsko postajo je
poklicala tudi Pepca iz
Milčinskega ulice. V popol-
dansme času sta si v lase
skočila njen soprog in njen
sin. K sodniku za prekrške
bo šel Branko.
• V soboto popoldne je za
policijsko posredovanje za-
prosil železničarski pro-
metnik, ker naj bi imel
sprevodnik na vlaku, ki je
brzel iz smeri Zidanega
mosta proti Celju, težave
z nekimi potniki. Res sta se
v vagonu nahajali dve slepi
potnici, ki sta bili brez vo-
zovnic in brez denarja.
• V soboto zvečer je Tone
iz Celja prijavil in povedal,
da ga popoldne ni bilo do-
ma. Ko se je vrnil in potem
hotel nakrmiti svoje praši-
če, pa je ugotovil, da je svi-
njak odprt in da mu dva
pujsa manjkata. Policisti,
ki so se zavzeli za izginula
prašiča, so na kraju doga-
janja ugotovili, da sta čun-
ki kar sami ušli od doma in
obiskali soseda, ki jima je
ponudil nadomestni domek
ter čakal, da se njun lastnik
vrne domov.
• Celjanka Tina je v sobo-
to zvečer sporočila, da atek
doma razgraja in se jezi
nad mamico. Vsa zadeva pa
je izgledala takole: Družin-
ska glava se okoli 22. ure
vrne domov, sede za mizo
in čaka, da mu žena postre-
že z večerjo. Ker večerje ni,
se ata hudo razjezijo, od-
prejo zamrzovalnik in za-
brišejo oledeneli kos mesa
po tleh.
• V soboto se je nekaj po
deseti uri zvečer zorganizi-
ralo sedem občanov in ob-
čank, ki živijo v okolici
celjskega mestnega kopa-
lišča. Združno so poklicali
na policijsko postajo in
izrazili svoj revolt nad buč-
no muziko, ki je prihajala
z bazena. Muziko so potem
malce zabremzali, prizade-
tim občanom pa ni pomoči.
M.A.
Latvijka izginila,
sojenje v megli
Kriminalisti opozorili na možnost Izginotla
V ponedeljek so nam celjski
kriminalisti postregli z uradno
informacijo, da je Marina M.,
državljanka Latvije, ki naj bi
bila žrtev zvodništva in trgo-
vanja z belim blagom, »po-
slov«, ki so v mestu ob Savinji
menda kar precej razširjeni,
izginila iz prehodnega zbirne-
ga centra za tujce v Ljubljani.
Ker gre za edino obremenil-
no pričo v sodnem postopku
zoper dva osumljena Celjana,
se zdaj po Celju spet širijo go-
vorice in najrazličnejša ugiba-
nja. Za mnoge pa vest, da je
Latvijka izginila, sploh ni bilo
nobeno presenečenje.
Da Marine M. ni več v zbir-
nem centru za tujce v Ljublja-
ni, so ugotovili prejšnji petek.
ko naj bi ji izročili vabilo za
sojenje oziroma obravnavo, ki
je bila razpisana za 13. julij
v velenjski enoti celjskega Te-
meljnega sodišča. Sodni mUni
so se v tem primeru do zdaj
pospešeno vrteli, saj bi morali
primer rešiti v mesecu dni, ko-
likor bi se Latvijka smela za-
drževati v centru za tujce
v Ljubljani. Ker je, kot smo že
poročali, 23-letna Marina zbe-
žala svojima »skrbnikoma«
12. junija in poiskala policij-
sko pomoč, zaradi česar je za-
deva tudi prišla na dan, se je
enomesečni rok že nevarno
bližal.
Dejstvo je, da priče ni. Takoj
po tem spoznanju je bUo raz-
pisano iskanje Marine M., ki je
bilo do zdaj brezuspešno. Se
pa ob tem novem dejstvu po-
stavlja vprašanje »zavarova-
nja« priče. Da se kaj takega
lahko pripeti, so pravočasno
opozorili celjski policisti ozi-
roma kriminalisti.
V zbirnem centru za tujce
v Ljubljani velja za vse »sta-
novalce« enak režim bivanja.
Tako je tudi Marina M. lahko
dobila dovolilnico za izhod.
Ko so ji 1. julija dovolili, da za
nekaj ur zapusti center, se ni
več vrnila. Torej je tudi priče-
tek sojenja, ki naj bi se v Vele-
nju pričelo v torek, v megli.
Tudi zaradi zagovornikov
obeh obdolžencev, ki sta pred-
sednika senata obvestila, da
gresta na dopust in zaprosila
za preložitev sodne obravnave.
M.A.
Iskali In našli malega planinca
Prvega julija popoldne je v Savinjskih Alpah, na ob-
močju med Kamniškim Sedlom in Okrešljem, potekala
reševalna oziroma iskalna akcija. Izgubil se je desetletni
Tomaž iz Ilirske Bistrice.
V spremstvu odrasle osebe je skupina štirih otrok, med
katerimi je bil tudi Tomaž, hodila iz smeri Kamniškega
Sedla proti Okrešlju. Ko so prehodili eno od sten in se
ustavili na melišču, so opazili, da Tomaž manjka, zato so
o tem nemudoma obvestili reševalce in akcija je stekla.
Izgubljenega fantiča je iskalo kar deset gorskih reševal-
cev, katerim se je pridružil še policijski helikopter. Na
srečo so izgubljenca kmalu izsledili, ko se je, potem ko je
za skupino zaostal, vračal nazaj proti koči na Kamniškem
Sedlu. Naložili so ga v helikopter in ga pripeljali do
njegove skupine, ki si je krepko oddahnila od skrbi.
PozablJIvI kuhar
To, kar se je minulo soboto pripetilo 35-letnemu Gora-
nu S. iz Stanetove ulice v Celju, se lahko pripeti tudi bolj
izkušenemu gospodinjcu ali gospodinji.
Goran je v nočnem času ugotovil, da ga napada lakota,
zato je na številnik postavil posodo z oljem, da si pripravi
nekaj toplega za pod zob. Pa je po tem odšel v dnevno
sobo, se tam zadržal dlje, kot bi bilo treba in potem opazil,
da se je olje v posodi vnelo in da se je ogenj razširil na
kuhinjsko napo in odvodno cev. Na srečo se je hitro
znašel: zgrabil je za odejo in z njo ogenj zadušil. Kljub
temu pa je nastalo za okoli 100 tisočakov škode.
mini KRIMICI
Poškodovani Lojze
v celjski bolnišnici je v četr-
tek iskal pomoč Alojz V., ki se
je lažje telesno poškodoval
s svojo plašilko, ki jo je prede-
lal v malokalibrsko pištolo. Ko
so za to izvedeli policisti, so
Lojza obiskali in mu nevarno
igračko odvzeli, pa še k sodni-
ku za prekrške bo moral.
Oropala starko
Ko je v torek nič hudega slu-
teča Angela P. (76) kolesarila
po celjskem Savinjskem na-
brežju, sta jo nenadoma zgra-
bila dva nasilneža, jo udarila,
nato pa sta ji pobrala denar in
izginila. A to še ni konec An-
geline more. Nekaj dni za tem
jo je namreč spet napadel mla-
doletni nasilnik na mopedu in
ji skušal najprej izbiti vrečke
iz rok, nato pa si je premislil in
hotel Angelco kar povoziti.
No, navkljub letom in torko-
vim poškodbam, se je prepla-
šena ogrožena starka nadalj-
njim podobnim dogodkom kar
uspešno izmikala, tako da je
nasilnik končno le odnehal.
V Jerneju so
Izpraznili trgovino
Preteklo sredo je neznani
Rambo oropal trgovino v kraju
Jernej pri Slovenskih Konji-
cah. Najprej si je silak kar
z lastno močjo odprl vhodna
vrata, nato pa sesul še preosta-
lih pet, kjer pa je uporabil iz-
vijač. Tipo mora imeti kar
okus, saj je odnesel iz bistroja
radiokasetofon, žepe pa si je
nabasal še s 1300 tolarčki. Tr-
govinico pa je olajšal za nrno-
go opojnih pijač, cigarete, 20
vžigalnikov, sladkarije (?!?) in
pa osem igračk- avtomobilč-
kov (?!?!?!?). Tako je bil last-
nik oškodovan za 140 tiso-
čakov.
Sovražnik prog
Neznani storilec si je v petek
kar sam odprl skladišče enote
za vzdrževanje železniških
prog v Grobelnem, ki ga je na-
to olajšal za 16 polnih petin-
trideset kilogramskih nmieno-
sivih jeklenk plina. Za vsak
primer je neznanec odnesel še
pet praznih in železničarje
oškodoval za okoli 300 tisoč
tolarjev.
Grozil s sekiro
Začne se kot v filmu: Andrej
pride k Iztoku, kjer se prijate-
lja na hitro spreta. Tudi nada-
ljuje se kar lepo po saloonsko
in tako Iztok v besu poprime
za mesarsko sekiro in Andreju
zagrozi, da ga bo ubil. Na sre-
čo svoje grožnje ni uresničil.
Še ena taka
Do podobnega prepira je
prejšnji teden prišlo tudi na
dvorišču stanovanjske hiše
v Kompolah, kjer sta se sprla
29-letni Božo iz Vrbnega in
47-letni Marjan iz Kompol.
Med prepirom je Marjan s tal
pobral večji kamen in ga zalu-
čal v Božotovo glavo. Božo ima
hude telesne poškodbe.
M. A., G. S.
Poskus umora
v torek, 29. junija, je na Tr-
gu mladosti v Velenju 17-letni
Alen A. iz Velenja srečal bivšo
prijateljico, 16-letno Matejo,
ki je bila v družbi z 18-letnim
prijateljem Alešem P. Ob sre-
čanju se je med trojico mladih
vnel prepir, takrat pa je Alen
iz žepa potegnil lovski nož in
v predel prsnega koša zabodel
Aleša. Takoj za tem pa je, prav
tako v predel prsnega koša,
nekajkrat zabodel še Matejo
A., ki je utrpela hude telesne
poškodbe. Alen A. je po deja-
nju zbežal s kraja dejanja,
vendar so ga že čez deset mi-
nut izsledili. Preiskovalna
sodnica je zoper osvunljenega
storilca odredila pripor.
Organizirani sosedje
v sredo, 30. junija popoldne,
je neznani storilec poskušal
vlomiti vrata v učilnico za ve-
rouk v braslovškem župnišču.
Na (njegovo) nesrečo je pri tem
^sprožil alarm tako da je bil
prisiljen zbežati. Istega dne je
(prav tako) neznani storilec
vlomil v župnijski urad v Go-
tovljah. Med pregledovanjem
omar in predalov v prvem
nadstropju objekta pa ga je
zalotil oškodovanec, 54-letni
Darko Z. Vlomilec pa je pri
srečanju oškodovanca brcnil
v predel pesnega koša in nato
pobegnil v neznano. Pri tem
dejanju je povzročil za okoli
10 tisoč tolarjev škode.
Storilce so policisti na osno-
vi osebnih opisov očividcev hi-
tro prijeli. Izsledili in ustavili
so jUi na hitri cesti v Tepanju.
Gre za hrvaške državljane, ka-
tere so policisti s kazensko
ovadbo predali preiskovalne-
mu sodniku TS Celje, ki je zo-
per trojico osunrdjencev iz oko-
lice Cakovca odredil pripor.
Rop v Žalcu
Minuli petek nekaj po pol-
noči sta dva neznanca pozvo-
nila na vrata stanovanja v blo-
ku v Čopovi ulici 5 v Žalcu. Ko
jima je 65-letni Štefan Z. od-
prl, sta ga fizično napadla in
ga hudo telesno poškodovala.
Po tem sta premetala in pre-
gledala vsebino regala v dnev-
ni sobi in pobrala starejšo pi-
štolo kal. 7,65 nun, ki sta jo
tam našla.
Poškodovanega Štefana Z.
je istega dne ob 15.25 uri našel
njegov sin, ki je poskrbel za
prevoz v celjsko bolnišnico.
M. A., G. S.
PROMETNE NfIGODE
Osebno vozilo
v moped
Na regionalni cesti v kraju
Šmarjeta se je v torek, 29. ju-
nija popoldne, pripetila nez-
goda, v kateri je bil en udele-
ženec hudo telesno poškodo-
van, materialna škoda pa zna-
ša okoli 275 tisoč tolarjev.
Rafael Oset (24) je vozil
osebni avtomobil iz smeri
Rimskih Toplic proti Hrastni-
ku. Ko je pripeljal v Šmarjeto,
mu je z desne strani na pred-
nostno cesto pripeljal voznik
kolesa z motorjem, 46-letni
Edvard Klenovšek. Osebno
vozilo je trčilo v kolo z motor-
jem, pri čemer je voznik Kle-
novšek utrpel hude telesne po-
škodbe.
V oboesbil Jarek
Na Vodnikovi cesti v Vele-
nju se je v torek, 29. junija
zvečer, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana.
Anton K. (14) iz Velenja je
vozil kolo v motorjem po Vod-
nikovi ulici, kjer je prepove-
dan promet za vsa vozila. Ko
je pripeljal v neposredno bliži-
no tamkajšnje osnovne šole, je
zapeljal v obcestni jarek in pa-
del z mopeda po vozišču ter pri
tem utrpel hude poškodbe po
telesu.
Trčila motorista
Na lokalni cesti v Novi vasi
na Konjiškem se je v petek, 2.
julija popoldne, pripetila nez-
goda, v kateri je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana,
gmotna škoda pa znaša okoli
10 tisoč tolarjev.
Boštjan P. (17) iz Nove vasi
je vozil motorno kolo po lokal-
ni cesti. Med vožnjo je naen-
krat zapeljal na levo stran vo-
zišča, in to v trenutku, ko je iz
nasprotne smeri pripeljal voz-
nik motornega kolesa, prav ta-
ko 17-letni Milan O. iz Sloven-
ske Bistrice. V trčenju med vo-
ziloma, je hude telesne po-
škodbe utrpel voznik Milan O.
Nezgoda v Žalcu
Na Ulici heroja Staneta
v Žalcu se je v soboto, 3. julija
ob treh zjutraj, pripetila nez-
goda, v kateri je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana,
materialna škoda na vozilih pa
znaša približno 150 tisoč to-
larjev.
Aljoša Šip (23) iz Žalca je
vozil osebni avtomobil po
mestni žalski ulici v smeri ma-
gistralne ceste. V križišču
s Kidričevo ulico je zavijal
v levo v času, ko mu je naspro-
ti pripeljal voznik osebnega
avtomobila,   19-letni  Marko
Pečnik iz Petrovč. V trčenju je
hude telesne poškodbe utrpel
voznik Pečnik.
Dva mrtva, trije
poškodovani
Smrtna nesreča se je pripe-
tila v soboto, 3. julija ob 5.15
uri, na avtocesti v kraju Nova
vas. Dva udeleženca sta izgu-
bila življenje, dva sta utrpela
hude telesne poškodbe, ena
oseba pa je bila lažje telesno
poškodovana.
Ismet Suljadžič (47), držav-
ljan BiH iz Banja Luke, je vo-
zil osebni avtomobil iz smeri
Arje vasi proti Celju. V Novi
vasi je najprej zapeljal na des-
ni rob ceste, tam pa je sunko-
vito zavil na levo polovico vo-
zišča na nasprotni vozni pas,
kjer je vozilo pričelo bočno dr-
seti. V tistem času pa je po
svojem voznem pasu pripeljal
voznik osebnega avtomobila,
50-letni Ištvan Lajos Szalay,
državljan Madžarske iz Bu-
dimpešte, ki je zaviral, vendar
nesreče ni mogel preprečiti.
V silovitem trčenju je sopotni-
ca v Suljadžičevem vozilu, 44-
letna Seida Suljadžič, poškod-
bam podlegla na kraju nezgo-
de, med prevozom v bolnišnico
pa je umrl voznik Suljadžič.
Hude telesne poškodbe sta
utrpela sopotnika v madžar-
skem vozilu, 42-letna Lajosne
Szalay in njen 13-letni sin.
Trčil v nabrežino
Na regionalni cesti v kraju
Bezina se je v nedeljo, 4. julija
zjutraj, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, materi-
alna škoda pa znaša okoli 350
tisoč tolarjev.
Bojan Capi (30) iz Dobrove
pri Konjicah je vozil osebni
avtomobil po regionalni cesti
iz smeri Oplotnice proti Slo-
venskim Konjicam. Ko je pri-
peljal v Bezino, je v desnem
ovinku zapeljal izven vozišča
in s sprednjim delom vozila tr-
čil v nabrežino obcestnega jar-
ka. V nezgodi je voznik Capi
utrpel hude telesne poškodbe,
trije potniki pa so bili lažje
poškodovani.
V drevo In hišo
Na lokalni cesti v Kristan
vrhu na Šmarskem se je minu-
lo nedeljo zjutraj pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana, materialna škoda pa
znaša okoli 20 tisoč tolarjev.
Branko Ferme (20) iz Cerov-
ca je vozil osebni avtomobil iz
smeri Zibike proti Stranju. Ko
je prip)eljal v Kristan vrh, je
v levem ostrem ovinku zape-
ljal izven vozišča in trčil v dre-
vo ter nato še v betonski zid
stanovanjske hiše. V nezgodi
se je hudo telesno poškodoval
30-letni potnik Jože Pevec.
M.A
Nezgoda
v slaščičarni
v torek, 29. junija dopoldne,
se je v slaščičarni Gaberje zgo-
dila delovna nezgoda, v kateri
se je hudo telesno poškodovala
delavka Marija Zalar (42) u
Celja.
Med čiščenjem stroja za iz-
delovanje keksov, ki je bil
v pogonu, je Zalarjeva z roko
segla med valje, ti pa so ji
zgrabili prste desne roke.
Zadel ga je traktor i
v sredo, 30. junija popoldne
je Frančišek Mazej (53) iz Za-
gorja s pomočjo traktorja in
obračalnika spravljal seno na
domačem travniku. V času, ko
je bil traktor v pogonu, je šel
do obračalnika, da bi ga vklo-
pil. Takrat pa je na traktorju
popustila zavora, začel je dr-
seti proti Mazej u in ga zadel
z obračalnikom. Potem je
traktor drsel še nadaljnjih 2O0
metrov in se ustavil potem, ko
je trčil v drevo. Mazej je v de-
lovni nezgodi utrpel hude te-
lesne poškodbe, na traktorju
pa je škode za okoli 20 tisoč
tolarjev.
Samovžig sena
v požaru na gospodarskem
poslopju, ki je izbruhnil v sre-
do, 30. jimija popoldne v kraju
Savina, je zgorel ves leseni del
objekta, na srečo pa so rešili
vso ogroženo živino.
Komisija je ob ogledu ugo-
tovila, da je požar povzročil
samovžig sena, materialna
škoda pa znaša okoli 2 milijo-
na tolarjev. Ogenj so pogasili
gasilci iz Ljubnega, Radmirja,
Okonine in Mozirja.
Utonil triletni otrok
Tragični dogodek, ko j«
v strugi potoka izgubil življe-
nje komaj triletni otrok, se j«
pripetil v torek, 29. junija oko-
li 10. ure na Mozirskem.
V potoku Grušoveljska stru-
ga je tega dne utonil otrok, ki
se je vozil okoli domače hiše,
pri tem pa je s kolesom zape-
ljal v deroči potok, globok
okoli 1 metra. Čeprav so otro-
ka v potoku našli že četrt ure
po nesreči in okoli 500 metrov
stran od mesta zdrsa, mu kra-
jevna zdravnica ni mogla več
pomagati.
Št. 27 - 8. julij 19931
19

Kisle limone za
Dobrno
Članek je napihnjen z nami-
gi, dvoumnostmi in obtožba-
mi. »Organizirano tihotaplje-
nje desetine kilogramov kave«
- v avtobusu s 50 potniki?! Do-
kaj majava podkrepitev ob
dejstvu, da smo celo v času
največjega pomanjkanja kave
smeh prenesti preko meja po
1 kg kave na osebo brez cari-
ne! Bolj kot ta nesramnost po
moji oceni nekorektno izstopa
predstavitev ga. Zewe kot ene
izmed akterjev zapletov. Zapis
ima očitno težnje po razvred-
notenju njenega dela - posebej
še humanitarne dejavnosti.
V tem delu g. Piana poprav-
ljam in dopolnjujem: ga. Zewe
pomaga tudi vrtcu, osnovni
šoli in Karitas. In ne daje de-
narja — marveč še več! Video-
aparature, fizioterapevtske in
šolske pripomočke tudi za nas
vozi iz Nemčije, ureja carinske
formalnosti in veliko časa po-
sveti osveščanju tujih gostov
o problemih oseb z motnjami
v razvoju.
Če je avtor ga. Zewe že na-
menil vlogo v svojem zapisu,
bi bilo prav, da bi po kakšno
dodatno informacijo stopil še
h gospe. Predstavitev bi bila
tako objektivnejša. Očitno pa
to ni vodilo avtorja - žal!
Zavod za usposabljanje
Miha Pinter Dobrna
IRENA A.
Slovenilo
Slovencem
v soboto je bil v Mariboru
1. redni kongres Slovenske na-
cionalne stranke-Samostojne
poslanske skupine (SNS-SPS).
Stranka se je od Jelinčičeve
SNS odcepila, ker je g. Zmago
Jelinčič pri sestavljanju seda-
nje vladne koalicije odstopil
od svojih predvolilnih obljub
in se z delom svojih poslancev,
»Svejkov«, pridružil levemu
bloku, to je komimistom.
S tem je povzročil oblikovanje
vlade bivših komunističnih
strank ali t. i. Združene levice.
Poslanci, ki se niso strinjali
z Jelinčičevo nepremišljeno le-
vo politiko, in ki so zeleh iz-
polniti obljube, so odločno
stopih na stran slovenskega
nacionalnega programa. Zato
je prišlo do nesoglasij med
SPS in Jelinčičem, kar je po-
vod za sklic izrednega kongre-
sa SNS, ki je bil februarja
v Ljubljani. Na tem kongresu
je 82 odstotkov poslancev gla-
sovalo za izključitev g. Jelinči-
ča iz SNS.
Redni kongres SNS-SPS
v Mariboru je potrdil pravilno
politiko slovenskega nacional-
nega programa, predvsem
predlagani Zakon o tujcih, ki
že preveč ogrožajo Slovenijo.
Delo kongresa je bilo zelo in-
tenzivno, šlo je predvsem za
preimenovanje SNS-SPS in za
temelje združitve slovenskega
nacionalnega desnega bloka.
Levica se že združuje in
s svojo projugoslovansko poli-
tiko vodi državo Slovenijo
v težak gospodarski in social-
no varnostni položaj. Nepre-
stani škandali v vladi, razna
nesoglasja, afere Vis in Hit ter
preveliko priseljevanje tujcev
so vzroki za združitev sloven-
skega nacionalnega desnega
bloka.
Sedanja vlada bi morala
škandale, ki nastajajo z izko-
riščanjem uradnega položaja,
in ki imajo kriminalni značaj,
odločno postaviti pred sodišče,
ne pa da jih javno s TV Slove-
nije opravičuje in celo brani.
Tudi to je vzrok, da je bil redni
kongres SNS-SPS nujen in
opravičljiv, saj so na njem bili
postavljeni trdni temelji na-
daljnje nacionalne slovenske
politične usmeritve. V tej
usmeritvi mora biti bolj po-
membno slovensko nacionalno
življenje in ohranjanje sloven-
ske nacionalne identitete.
Kongres v Mariboru so poz-
dravili predstavniki vseh slo-
venskih parlamentarnih in ne-
parlamentamih strank, ki že-
lijo ohranjati slovensko enot-
nost. Po izčrpnih in temeljitih
razpravah so delegati kongre-
sa z veliko večino izglasovali
novo ime stranke in novega
predsednika. Stranka se poslej
imenuje Slovenska nacionalna
desnica (SND), ki ima novo
slovensko nacionalno zastavo
in simbole.
Odslej SND združuje vse
pravice in obveznosti bivše
SNS, tako do vseh vohlcev kot
tudi do članov bivše SNS. Ob
koncu kongresa so delegati in
gostje Slovenski nacionalni
desnici želeli uspešno delo pri
izvajanju svojega prgrama.
FRANC VENIŠNIK
Izlava za Javnost
Na zadnji seji Izvršnega od-
bora OO LDS Žalec, to je na
9. seji 12.jimija 1993 v Žalcu,
je bilo dogovorjeno, da poslan-
ci LDS Žalec in odgovorna
funkcionarja stranke - pred-
sednik in sekretar, opozorita
odgovorne na SO Žalec o nji-
hovih dolžnostih okoli odstopa
gospoda predsednika IS Žalec,
g. Borisa Kranjca. Ta zadolži-
tev bi odpadla, v kolikor bi
gospod Milan Dobnik, pred-
sednik SO Žalec, sam sprožil
te zadeve na junijski skupš-
čini.
Ker zadnja skupščina, v sre-
do 30. junija 1993, ni prinesla
nobene razjasnitve okoh tega
vprašanja, zahtevamo od
g. predsednika SO Žalec:
V skladu z 215. členom Sta-
tuta občine Žalec (»Izvršni
svet lahko kolektivno odstopi,
odstopi lahko tudi predsednik
in vsak njegov član. Odstop
predsednika ah večine članov
izvršnega sveta ima za posle-
dico odstop celotnega izvršne-
ga sveta.«) zahtevamo od
g. Milana Dobnika, predsedni-
ka SO Žalec, da v roku nekaj
dni skhče koordinacijo strank
in prične s postopkom iskanja
mandatarja.
Poslanci LDS bodo skupno
z nekaterimi drugimi poslanci
iz enega zbora v kratkem zah-
tevali izreden skhc skupščine
občine Žalec, kjer naj bi se
omenjena zadeva obravna-
vala.
Menimo, da je v skladu
z 214. in 215. členom Statuta
občine Žalec predsednik IS
odstopil in z njim cela ekipa
izvršnega sveta. Dokaj neres-
no vprašanje je, da se zadeve
ne pripeljejo do stabihzacije
stanja, zato menimo, da odgo-
vornost za stabilizacijo situ-
acije nosi g. Milan Dobnik,
predsednik SO Žalec. V koli-
kor se ne bodo peljali postopki
za izvolitev novega IS, ne mo-
remo zahtevati odgovornosti
za morebiten napake niti
predsedniku IS g. Borisu
Kranjcu niti ne delegatom ob-
činske skupščine.
Za OO LDS Žalec,
sekretar
GREGOR VOVK
Odborniško
vprašanje IS SO
Šentjur
Delovanje občinske skupš-
čine Šentjur je že nekaj časa
neregularno. Veliko je neres-
nosti in nepripravljenosti, lah-
ko rečem neodgovornosti. Ve-
liko odbornikov se ne čuti za-
vezanih neki programski
usmeritvi, ki jo predstavljajo
stranke in ki je nujna za nor-
malno delovanje skupščine.
Zaradi tega so skupščine nes-
klepčne, če pa so že sklepčne,
pa potekajo kot razširjeni sa-
moupravni sestanek izvršnega
sveta. Zaradi tega sem v dvo-
mu ali ima sploh smisel hoditi
na te seje. Ker sem zvest volil-
nim obljubam in kot od voliv-
cev izvoljeni odbornik na DE-
MOS hsti kot član SDZ NDS,
čutim odgovornost do voliv-
cev, zato se prisiljujem, da še
delam. Ker je odborniško delo
iz prejšnjih ugotovitev postalo
nemogoče, izvršni svet pa ved-
no bolj avtokratski in samoza-
dosten uporabljajoč stare par-
tijske metode dela, ki mu jih
dopuščajo nekateri skupščin-
ski odborniki, mi preostane
samo še dopisno delovanje
preko javnosti. Mislim na-
mreč, da se v demokraciji vsa-
ko delo, ki se opravlja z denar-
jem davkoplačevalcev za njih
in v imenu njih mora opravlja-
ti javno. Kajti to delo se mora
končno opravljati po njihovi
volji, kar se odloča na voh-
tvah. Z ozirom na to dajem kot
odbornik v imenu davkoplače-
valcev in volilcev naslednja
odbomiška vprašanja na kate-
ra želim tudi javni odgovor:
Kako se izvaja tretji člen
odloka o proračimu 1993? Kdo
kontrohra namembnost in ko-
riščenje denarja po proračunu,
zlasti tistega, ki gre za delova-
nje pohtičnih strank in druž-
benih organizacij? Koliko de-
narja dobi občina po zakonu
o demografski ogroženosti,
kdo so koristniki tega deharja
in za kakšne namene se upo-
rablja? Koliko dolga ima obči-
na Šentjur in za kakšne name-
ne? Kako se vspodbuja zaseb-
na dejavnost in odgovornost
posameznikov in kolektivov?
KLakšen honorar dobiva pod-
predsednica SO Ga. Breda
Svetina? Kdo ga je predlagal
in odobril in s kakšnimi ra-
zlogi?
dr. stom.
FRANC ZABUKOŠEK,
odbornik SDZ NDS
Pismo šesterice
- primitivna
politična
manipulacija
25.jimij 1993 (2. obletnica
osamosvojitve) je verjetno
marsikomu ne glede na poh-
tično prepričanje oz. pripad-
nost določeni pohtični stranki
minila v občutju neznanskega
nelagodja. Vzrok temu je bilo
prav gotovo t. i. Pismo šesteri-
ce. Vsebina pisma je en sam
skupek političnih pamfletov,
ki morda za nekoga držijo, za
drugega pa ne (odvisno pač od
posameznikovega političnega
prepričanja).
Nelagodje je tohko večje,
ker je vehka večina Slovencev
spoznala, da si nekateri politi-
Id pač dovolijo to, da blatijo
ponos in čast slehernega Slo-
venca s tem, ko vračajo najviš-
je simbole naše skupne in sa-
mostoje države Slovenije. To
dejanje je prav gotovo prece-
dens brez primere v novejši
zgodovini evropskih narodov.
Ali se je v tem stoletju že zgo-
dilo, da so posamezniki posa-
meznih nacij vračah npr. pru-
ske Wilhelmove železne križ-
ce, francoske znake Legije ča-
sti in pa navsezadnje jugoslo-
vanske Ordene hrabrosti in
pogiima? To se ni zgodilo! Ti
ljudje so pač Sloveniji zadali
novo »infantilno« packo! Nji-
hovo pismo je povsem izven
kontaksta glede na to, da so
hoteli diskreditirati Predsed-
nika Republike (v našem pri-
meru je to M. K.). To je pač
rezultat Volitev 92 in nič dru-
gače, zatorej bi se avtorji tega
pisma morali zavedati, da so
pač izbrah povsem zgrešen da-
tum za svoj politični obračim
z nosilcem funkcije Predsedni-
ka države. Takšna pohtična
artikulacija meji na nedoraslo
in nič kaj prida kredibilno no-
to naši mladi državi tako zno-
traj, kakor tudi zimaj njenih
meja.
Dejstvo je, da sem avtor tega
pisma protagonist desne poli-
tične opcije v Sloveniji (Slo-
venske Nacionalne Desnice),
ki se tudi ne strinja z nekateri-
mi dejanji Predsednika države
kot izključnega nosilca te
fimkcije, vendar naši stranki
ni prišlo na misel, da bi prav ta
vseslovenski praznik izrabili
za politično obračimavanje
z nosilcem funkcije Predsedni-
ka slovenske države.
Zavedamo se, da smo bili
1.1991 vsi enotni (večino potr-
juje tudi visok plebiscitni re-
zultat) ne glede na takratne
pohtične zapečkarske zdrahe
med takratnim DEMOS-om in
slovensko levico.
Na koncu bi še poudaril, da
so predvsem Demokrati (DS)
v času lanskih Vohtev 92 gro-
bo napadah nosilce številnih
nestrinjanj z potezami vodstva
slovenske države do proble-
mov begimstva v Sloveniji, od-
nosov do Hrvaške; navsezad-
nje so bih prav Demokrati ti-
sti, ki so z rušenjem DEMOS-a
povzročih kontinuirano t. i.
divje lastninjenje slovenskega
gospodarstva itd. Demokrati
(DS) so s to potezo Pisma še-
sterice ponovno zadeli v praz-
no, ker Slovenci nismo tako
neumni, da ne bi predvideh
ponovnega sprenevedaj očega
zasuka (za 180 stopinj), ki je
navsezadnje le primitivna po-
htična manipulacija.
GREGOR URANIČ,
Slovenska Nacionalna desni-
ca, Celje
Spominske
svečanosti
Gotovo je, da spadajo tudi
razne prireditve in spominske
svečanosti v sestavni del naro-
dove identitete ter kulturnega
izročila. Ker pa je vse od za-
četka revolucije pri nas veljalo
in delno še velja revolucionar-
no »pravo« (saj zločinski ko-
mimizem še pri nas do sedaj ni
bil obsojen) nastopi zmeda, da
nekateri še danes proslavljajo
to, kar bi bilo potrebno obža-
lovati in zaničujejo vse tisto,
kar bi nas moralo navdajati
z veselim upanjem. Tudi ne-
davno slavljenje spomina »Do-
lomitske repubhke«, pod po-
-kroviteljstvom gospoda Kuča-
na kaže na to. Sicer pa je zna-
no, da g. Kučan s svojo prisot-
nostjo in besedo »požegna« in
pošilja pozdravne brzojavke
samo enim - tistim - svojim
skupinam, drugim nikoli, ka-
kor da ni predsednik vseh Slo-
vencev.
In drugo, zakaj iz takšnih
zborovanj in proslav redno le-
tijo očitki, da bodo tisti, ki se
ozirajo v preteklost, glede ne-
poravnanOi krivic, ostah
v preteklosti, ko pa ravno ti
s svojuni proslavami obujajo
nam spomine na najbolj ža-
lostno in tragično obdobje slo-
venske zgodovine in zgodovin-
ske prevare, ko je slovenski
Kajn v imenu komimističnih
simbolov - krvavepeterokrake,
ter srpa in kladiva, ubU last-
nega brata Abela.
Predsednik Kučan, ki je
v imenu države Slovenije izka-
zal dolžno spoštovanje judov-
skemu holokavstu, pa z aktiv-
no udeležbo na partizansko-
komimističnih proslavah akti-
vistov OF in revolucionarnih
borcev, ki še vedno gojijo in ne
skrivajo sovraštva do nasprot-
nikov revolucije, daje legimi-
niteto in priznanje ki-eatorjem
in voditeljem komtmistične re-
volucije in tako posredno, hote
ali nehote odobrava slovenski
povojni holokavst.
Pred nedavnim je g. Kučan
pohvalno dejal, da je pri nas
cerkev ločena, ne pa izločena
od države. Vendar slednje
v ustavi ni zapisano in tudi
tega ni razložil, kaj v praksi
pomeni ločitev cerkve od drža-
ve. To ustavno določilo si pač
lahko oblastniki poljubno ra-
zlagajo. Zato ni izključeno, da
ne bo komu kdaj padlo na pa-
met, da članom cerkve po tej
ustavni določbi sploh ne pri-
pada volivna pravica. Sporno
pa je tudi zato, ker smo v veli-
ki večini eni in isti ljudje člani
cerkve in države.
V obdobju revolucionarnega
»prava« in začetka ustavne lo-
čitve cerkve od države so dr-
žavno partijski organi izvajali
najhujši pritisk na cerkev in
njene ustanove. Pritisk je bU
uperjen tako zoper versko ob-
čestvo, da bi ga odvmih od
poslušnosti cerkvi, kakor proti
duhovnikom, da bi jih popol-
noma onemogočih pri njiho-
vem p>oslanstvu. Veličastne te-
lovske procesije, ki so bile
odraz najbolj pristne harmo-
nije mes stvarnikom in stvar-
stvom, med bogom in člove-
kom, so zamenjale hrupne
športne igre, štafete in držav-
ne parade z vehkim pompom
človeške slavoželjnosti. ker tu-
kaj ni prostora za naštevanje,
na kakšne in koliko načinov so
poskušah luresničiti vizijo ate-
izma, naj omenim le en primer
iz župnijske kronike, ko so
tanki na povelje oficirjev Tito-
ve JLA razganjali vermke pri
procesiji Svetega rešnjega te-
lesa na Vrhniki leta 1949.
Kdor spremlja dogajanja na
političnem prizorišču pri nas,
ta lahko ugotovi, da predsed-
nik Kučan po svojih zaupnikih
in svetnikih upravlja z vsemi
pomembnejšimi vzvodi - ne si-
cer formahio pravne, ampak
dejanske oblasti v Sloveniji.
Kaj pa pomeni, če je v neki
družbi dejanska oblast skon-
centrirana v najožjem možnem
krogu ljudi, pa imamo iz še ne
tako oddaljene preteklosti
v svežem spominu.
IVAN GLUŠIČ,
Mozirje
Nasilje in
politika
Nasilje je ena od oblik poh-
tičnega boja subjektov, ki
smatrajo, da so izčrpana vsa
nenasUna sredstva. Nasilje je
vedno usmerjeno proti na-
sprotniku, katerega izvajalci
nasilja smatrajo za največjega
nasprotnika svojih nazorov in
največjo »nevarnost« za razvoj
države, kakršnega si oni pred-
stavljajo. Nemčija je šolski
primer, kako obotavljiva,
s pritiski in minulimi zgodo-
vinskimi vplivi ohromljena
pohtika povzroči akt obupa
- nasilje. Znana je nemška zelo
liberalna azilantska pohtika
in njeno minulo povpraševanje
po tuji delovni sili. Sedaj je na
Nemčijo pljusknil val eko-
nomskih in političnih begun-
cev, združen z močjo recesije,
katera pomeni vedno manj de-
lovnih mest za^ mlade, pred-
vsem na Vzhodu. Logično je
začelo tleti nezadovoljstvo, na
Vzhodu pa še od komunizma
destruktivno načeta psiholo-
ška stabilnost celih generacij.
Rezultat je bes do tujcev, kate-
ri so se pač znašli kot najpri-
mernejša žrtev. Krivda za bes
je večplastna in nikakor eno-
stranska.
Sedaj pa se vrnimo v Slove-
nijo, saj lahko potegnemo ne-
kaj vzporednih in nekaj di-
ametralno nasprotujočih dej-
stev. Slovenci nimamo svoje
genocidne preteklosti. Vedno
smo bili mejna provinca kate-
rega od večnacionalnih impe-
rijev, ki so razpadli in vedno
smo po takšnem strmoglavem
padcu imeli neodvisnost. En-
krat smo jo zapravili, da smo
se poklonili drugemu imperi-
ju. Ravno ta drugi imperij je
s svojo strukturo in notranjo
logiko povzročil nekaj podob-
nega, kot se je dogajalo
v Nemčiji. V Slovenijo se je
priselilo veliko tujerodnega
prebivalstva, kar je bil eden od
imperialnih ciljev »ustvarjenja
enotne jugonacije«. Na srečo
se je imperij sesedel in njegovi
ostanki ravno sedaj propadajo
v gnilem razkrajanju, vendar
pa je ta imperij pustil v Slove-
niji globoke moralne rane. Po
eni strani naša družba eno-
stavno nima duševne moči, da
se izvleče iz krize, a po drugi je
velik del prebivalstva prežet
s trditvijo, da nam je bilo
v SFRJ bolje. Mogoče res, ven-
dar sedaj plačujemo ceno za
minulo »uživanje«. V teh raz-
merah, ko naše gospodarstvo
umira, brezposelnost raste,
več kot očitno tujci dobivajo
za domačine ne ravno pravič-
no dodeljenih bonitet, begunci
marsikje zlorabljajo naše go-
stoljubje, se marsikaj kuha.
Prevalje je le nespreten odraz,
zaradi alkohola zmanjšano
prisebnih posameznikov, reše-
vati razmere. Navdih za počet-
je je jasen in očiten. Žal pa
moram ob tej priložnosti na-
povedati širjenje mednaci-
onalnih konfliktov. Vzrokov je
več kot dovolj in velik delež
tega je zakrivila še vedno du-
ševno imobilizirana vlada.
Pod rubriko »duševna imobil-
nost« smatram nesposobnost
vlade, da ukrepa v korist Slo-
vencev. Delovne vize se še pre-
več ohlapno delijo, solidar-
nostna stanovanja so še vedno
glavni dobitek tujcev, kateri
imajo verske obrede v svojem
jeziku, a Slovenci na svoji
zemlji nimajo do tega pravico.
Za vse to je izključno krivda
vlade. Zakaj nikogar ne izuči
primer novega ropa Slovenije?
Pod to rubriko štejem delitev
certifikatov. To in še mnogo
»referenčnih« dejstev krepi
v Slovencih duh, kakršen je
v Nemčiji povzročil sežiganje
ljudi. Javnost je proti nasilju,
a le do trenutka, ko je sama
tepena. Mladi Nacionalisti
Slovenije skrbno spremljamo
drobne premike v miselnosti
in suvereno lahko zagotovim,
da se bodo kmalu pojavile
spontane zaostritve. Mi smo
proti nasilju in storili bomo
vse, da preprečimo izbruhe ne-
kontrohranih strasti. Nasilno
reševanje ne prinaša koristi,
a kdo bo nas Slovence branil
pred nasiljem tujcev?
BOJAN EKSELENSKI,
Za Mlade Nacionaliste
Slovenije pri SNS
»To ni naše
območje«
Zgodba, ki jo bom zapisala,
je žal resnična in sploh ni
osamljen primer.
Kolektiv Srednje ekonom-
ske šole iz Celja se je ob zak-
ljučku šolskih obveznosti,
30.jimija odpravil na enod-
nevni izlet. Po kosilu v gostiš-
ču Maček ned Trojanami, smo
se zeleh malo razgibati. Raz-
položenje je bilo prijetno, a žal
ni dolgo trajalo. Eden naših
kolegov je nesrečno padel in
z glavo močno udaril na asfal-
tirana tla, kjer je za nekaj časa
negibno obležal. Takoj smo
poklicali zdravstveno postajo
Zagorje, kjer nam žal rešilne-
ga avtomobila niso mogli po-
slati, ker je bil na poti v Ljub-
ljano. Lastnega prevoza nismo
imeh, ker je bU avtobus naro-
čen za odhod ob 8. uri zvečer.
Pokhcali smo zdravstveno po-
stajo, urgentni oddelek Celje
in bili prepričani, da z rešil-
nim avtomobilom ne bo težav.
Neprijazen dežurni zdrav-
nik, gospod D., me je hotel
prepričati, da je naš sodelavec
gotovo pijan in da imajo s ta-
kimi slabe izkušnje. Moje na-
sprotno zatrjevanje ni poma-
galo in rekel je, da nam nika-
kor ne more pomagati, ker pač
nismo na območju Celja.
In kaj zdaj, smo se nemočni
spraševali sodelavci?
Prijazen uslužbenec gostilne
Maček je posodil svojega fička
(!) in našega kolego smo odpe-
Ijah v bolnišnico Celje, odde-
lek kirurgija, kje so ga po sh-
kanju glave odpustili domov.
Zvečer je naš sodelavec začel
krvaveti iz nosu in po ponov-
nem pregledu v bolnišnici so
ugotovili, da ima počeno loba-
njo in ga hospitahzirali.
Nad takšnim ravnanjem
zdravstvene postaje Celje smo
ogorčeni in ne moremo razu-
meti njihovega ignorantskega
odnosa, čeprav s tem niso krši-
li paragrafa v zakonu. Koliko
je potemtakem vreden človek?
Je razdalja od Vranskega, ka-
mor še sega celjski teritorij, do
Trojan res prevelika, kadar
gre za pomoč človeku?
MARUA SODIN-TIHLE,
Celje
Št. 27 - 8. julij 19931
Srečanje, da te kap
Na Kalobju je zadnjo ne-
deljo vrelo že od jutranjih ur.
Kako tudi ne. Pripravljala se
je prireditev, kakršne še ni
bilo: srečanje stranke šaljiv-
cev in muzikantov NT&BC.
Iz vseh koncev so prišli. Tudi
iz Amerike, pa Nemčije in
vseh strani Slovenije. Uro
pred prireditvijo je bil prire-
ditveni prostor pri gostišču
Erjavec poln do zadnjega
kotička.
Amerikanec si ni mogel
kaj, da se ne bi pohvalil, ka-
ko dobri organizatorji so
Amerikanci.
»Poglejte. Pri nas v Ameri-
ki začnemo graditi tovarno
avtomobilov v ponedeljek,
čez 14 dni pa je že prvi avto
na tržišču.«
»Pri nas v Nemčiji začne-
mo graditi tekstilno tovarno
v ponedeljek, v sredo pa je že
prva srajca zunaj.«
Eden od naših jima ni
ostal dolžan.
»Kar poglej ta, kakšni or-
ganizatorji pa smo mi. Po-
glejta gostilničarja Erjavca.
On je zjutraj pričel postav-
ljati sanke, zdaj pa smo že
vsi pijani.«
Pa ni bilo čisto tako, kajti
obisk je bil zares neverjeten
in ne le, da so bili blokirani
prehodi do prireditvenega
prostora, tudi vsi šanki so
bili blokirani in do pijače je
bilo praktično nemogoče
priti. Vroče pa je bilo iz na-
stopa v nastop vse bolj.
Začenja    Franci    Rajgl,
v Kozjem najbolj znan muzi-
kant. Sodelavca Jureta Kra-
šovca takšne reči še posebno
zanimajo in prav je, da se
tudi sam predstavi »svoje-
mu« občinstvu. Ob tem se
spomne, da je nekoč v teh
krajih z nekim politikom go-
be nabiral, četudi jih ni poz-
nal. Ampak to sploh ne bi
bilo pomembno če se ne bi
spomnil še vica.
»Ena dekla je bla, ko je
strašn velik gob vedno na-
brala. Pa je to zanimalo hla-
pca, ki jo je zalezoval in ugo-
tovil, da morajo biti gobe
v neki grapi. Zakopal se je
v listje, le zadnjica mu je ne-
koliko ven gledala. Ko je pri-
šla dekla nabirati gobe si je
govorila:
»Tega bom vsela, pa tega
tudi, pa tega bom vsela, pa
tega... o, na tega se bom pa
vsela.«
V Laškem po zaslugi do-
brih muzikantov ohceti tra-
jajo dolgo in po starem. Ta-
varharji so eni od tistih, ki
jih prav nobeno soboto ni
doma. Še dobro, da je bila
nedelja popoldne, ko so fant-
je že opravili »šiht« in smo
jih lahko pozdravili na Ka-
lobju. Stara pesmica, s kate-
ro so se predstavili je šla lju-
dem v uho. Saj jo poznate:
Na klinčku visi kikFca, ra-
sti rasti Micika, da ti bo ta
prava.«
»O, Bog daj! Bog daj!
Bi rad vedi, kaj bo novega...
Ohcet bo. Ohcet.
In to še ta dolga.
Oče Falent iz Smiklavža
ženjo sina Martina.
Tarnlada je Jerca. Španov
debiče iz Škofe.
So Falentov iz Smiklavža bli
na ogledih pri Špan.
No. Pol so pa kontraht pri
notarju zložili en delovni
dan. V nedeljo popoldan na
prižnc oklican so bli kar en-
krat za trikrat. Marbit se
mudi. V tem tedni so zrihtal
deklišno pr Špan, pr Falent
pa so se fantje na fantovšni
zbral. So zrihtal vse, kakor
se šika, pa si ochet poglejte
če vas kaj mika.«
Tako so nam povedali svoj
nastop Tanci iz Laškega, ki
so obudili staro kmečko oh-
cet. Pa še nekaj zares starih
pesmi smo slišali. Med dru-
gim jih je zapel Jovan Ber-
nard iz Hramš, ki je prišel na
nastop s 50 let staro Lubaso-
vo harmoniko. Zanjo je ta-
krat odštel 12 kil siihih gob.
Pesem, ki so jo prepevali še
v prejšnjem stoletju, pa si je
zapomnil od očeta. Nasmeja-
li smo se Zvonetu Zadravcu,
pa Ivanu Starcu, Borisu Biz-
jaku in predvsem Frančku
Vinderju iz Vinske gore, ki si
je hiimoristični nastop izmi-
slil v verzih. Še prej pa je
povedal: »Veste, so me en-
krat prišli prost, če bi bil ko-
miinist? Pa sem rekel: Pre-
pozno - jaz sem že humorist.«
Šentjurska pleh banda je
zmotila nastop Zorana Zor-
ka, virtuoza na diatonični
harmoniki. Svoj nastop so
naznanili s topom, na kalob-
ški hrib pa so prišli peš
v »bata« vsranih škomjih in
kratkih kmečkih hlačah. Še
nekaj jih je, ki so stopili na
oder. Med drugim Aleš Hri-
bernik, pa Ivan Leben-
Slavc, Kozjanski fantje, Jože
Bohorč in drugi. Še nekaj jih
je, ki so čakali na nastop, pa
so se v množici izgubili. Od
teh pa morda kakšno besedo
več na zadnji strani, v pri-
hodnjih številkah NT in Pe-
tici. Radio Celje pa se je z ne-
posrednimi vključitvami
v nedeljski spored in s pone-
deljkovo reportažo že iz-
kazal.
Takšne prireditve zares še
ni bilo in kar žal nam je bilo
ob koncu, ko so nekateri »ja-
mrali«, da se ni najbolje vi-
delo. Obljubljamo, da bo pri-
hodnjič bolje. Da bo priredi-
tveni prosotr večji, saj ima-
mo očitno veliko prijateljev
tiste stranke, ki jo ta trenu-
tek najbolj potrebujemo
- stran(ke) šaljivcev in muzi-
kantov NT&RC.
EDI MASNEC
Foto: EDO EINSPIELER
Fani Podkoritnik je na Kalobju moškim muzikaatom pokazala, kako je, če na harmoniko
»zašpila« ženska. Bila je sicer edina muzikantka, je pa zato požela toliko glasnejši aplavz
občinstva.
Mize na dvorišču pred gostilno Erjavec so bile zasedene prej, preden se je prireditev sploh začela, zato so zamudniki kar
stoje poslušali nastopajoče.
Na Ko
hecno
v nedeljo je stranka šaij
muzikantov imela »letni J
na Kalobju. Kucelj, na katei
Kalobčani postavili svojo vi
radovedno zrli po vsej šimij
ni, je imel komaj še pros,
kakšno pločevinasto kočija
Erjavčevega gostišča pa so b
ti kot sardine člani strank
cev, godcev ter vsa ostala
baza, ki je prihrumela sem n
la nevarnost, da bi zdrsnila!
hriba, kot pivske pene iz pre^
vrčka.
Nekateri so prišli zaradi
šal, drugi le KLINCA gledat
šat), nekateri spet svoje prilj
godce, ki so jih spremljali v
čo, tretji na pijačo, saj je bii
kot v kotlu, no četrti pa ki
»Ženin in nevesta, ki sta do se
Program srečanja muzikantov
s prikazom kmečke ohceti.
Jure Krašovec, ki preučuje ljuA
in gledalcem povedal, da je trd
Št. 27 - 8. julij 19931
20,21
U nabito,
vroče
ir so vse šale in dovtipi bili narav-
ni na »one«, so pač najbolj blizu
etra bili tisti, ki so se v tej gneči
te ali nehote drstili.
Ker vseh nastopajočih ne morem
i znam šteti, ne bom nobenega,
jti s šaljivci se ni šaliti. Kaj pa če
postanejo večinska parlamentar-
stranka v koaliciji z lovci, ki bi
eli obrambno ministrstvo in ribi-
ki bi vsaj profesionalno ribarili
'alnem? V takem primeru bi se mi
ignilo zgoditi, da bi takle »kon-
>s« zapuščal okrancljan z kalob-
) ikebano, kot svoje dni vsak, ki je
Kalobju kaj narobe zinil.
Udi Masnec, ki je za vse skupaj
v, je sicer res napovedal, da uteg-
o šaljivci, lovci in ribiči kaj kma-
zasesti parlament, toda nekak pa
le ni vzel v obzir, da večjih šaljivcev
na oblasti ne more biti, kot so že, le
da njihovem občinstvu ni niti malo
do smeha, ker pač gonijo, kot bi re-
kli, angleški humor.
Ker na Kalobju ni nikogar pobra-
lo od smeha, ker so se vsi odžejali,
najedli kremenateljcev in drugih
pripravkov za nadomestilo nekda-
njim obrednim čevapčičem, se je
»kongres« končal tudi narodnostno
prečiščen. Ker ni bilo nobene inter-
vencije, imam vtis, da policija sploh
ni bila navzoča. Pa bi morala biti, če
naj bi etablirana politika imela pri
roki barometer, ki bi zmeril, kdaj bo
res prevroče. Takrat, ko se ljudstvo
ne bo več smejalo.
JURE KRAŠOVECi,
pot hodila, sta se trikrat v krogu zavrtela in se za skupno pot odločila «
i popestrila folklorna skupina Anton Tanc iz Marija Gradca pri Laškem
ehtaU% ^f^^^ pripravlja oddajo Iz domačih logov, je voditeljici Jožici Skorja
h kateri vic je primeren za določeno priložnost.
Št. 27 - 8. julij 19931
2:
Št. 27 - 8. julij 1993
23
št. 27 - 8. julij 1993 j
2^
Living Colour, trdo-žive barve
Gromoviti ročk kvartet je
leta 1984 formiral kitarist in
sedanji vodja skupine Vemon
Beid(ex-Defunk) v New Yor-
ku, k sodelovanju pa je prit^-
nil častnega diplomiranca šole
Barklee School of Music, bob-
narja Williama Calhouna, in
coUege študenta, basista Muz-
za Skilingsa. Vokalist Corey
Glover, ki se je pojavil tudi
v Stovnovem filmu Platoon, se
je pridružil skupini leto kas-
neje.
Že njihov prvi album »Vi-
vid«, močno učinkovit mix he-
avy metala, bluesa in politike,
je bil platinast in je na Billbo-
ardovi lestvici ostal celih 76
tednov, mala plošča ter video
»CUt Of Personality« (dobitnik
Grammyja) pa je dospel na
TOP 20, k čemer so prispevali
tudi nastopi z ROLLING STO-
NES na tureji »Steel Wheels«.
Drugemu albumu skupine
Living Colour, Time's Up
(1990), dobitniku drugega
Grammyja (13. mesto Billbo-
ard lestvice), je sledil The Mi-
racle Biscuit Tour ter zname-
nita prva stadionska turneja
ameriškega novega ročka Lol-
lapalooza, z nastopi pred pri-
bližno 20-30 tisoč poslušalci.
Tako ni čudno, da so leta 1991
dobili še enega Grammyja za
najboljši hard ročk nastop.
Bralci vodilne ameriške roc-
kovske revije RoUing Stone so
Living Colour proglasili za
najboljši nov band leta 1989.
Leta 1990 so bili najboljša
skupina, imeli so najboljšega
kitarista ter najboljšega bob-
narja.
Novi album »Stain«, po ka-
terem se imenuje tudi njihova
sedanja turneja, je dobil šte-
vilne pohvale kritikov. Na
njem se pojavi tudi nov član,
basist Dough Wimbish, ki je
nadomestil Muzza Skillingsa
in je igral na ploščah Micka
Jaggerja, Jamesa Browna, Jef-
fa Becka... Albiun je produci-
ral Ron St. Germain (Sound-
garden, Sonic Youth, Bad Bra-
ins), skladbe na njem pa kaže-
jo na skupinino razvito občut-
ljivost za širšo družbeno sce-
no. Izstopa skladba Auslan-
der, ki jo je napisal bobnar
WilUam Calhoun potem, ko je
preživel nekaj časa v Nemčiji
in je začutil, kakšen je odnos
Nemcev do tujcev. Tu so tudi
»Ignorance is bliss«, »This litt-
le pig« in seveda njihov najno-
vejši video (mala plošča) Not-
hingness, ki je tudi ozadje za
MTV reklamo tekoče evropske
turneje.
LIVING COLOUR so polo-
žili temelje za množičen uspeh
bendov, kot so Faith no more,
Nirvana, Red hot chilli papers,
Lenny Kravitz..., njihova
električna glasba pa združuje
prvine metala, hard ročka,
bluesa, funka, bele in črne
godbe. S to nenavadno kombi-
nacijo so Living Colour kritike
tako zmešali, da so si ti fana-
tično začeli izmišljevati in tek-
movati, kdo bo prvi našel pra-
vi izraz za njihovo vročekrvno
glasbo. Living Colour so se od-
ločili za ročk. Tudi v Ljub-
ljani!
DAVORIN ŠTORGELJ
Faraonom |e uspel comeback
Ker se bo ob koncu tedna na
obali, tokrat za spremembo
v Kopru in ne v portoroškem
Avditoriju, zopet odvijal edini
večji festival zabavne glasbe
pri nas, MMS 93, je prav, da
zapišemo nekaj o lanskoletnih
zmagovalcih.
Skupina Faraoni, od katere
je ostal le še NeLfi Depanger, je
nastala v Izoli že pred petind-
vajsetimi leti. Skupaj s Kame-
leoni, Kalamari, Five Fansi in
še nekaterimi drugimi bendi
so takrat orali ledino in Obalo
uveljavljali kot slovenski Li-
verpool. Prva generacija šest-
desetih let še pomni imena Gi-
anni Colori, Črt Janowski,
Nelfi Depanger in Stojan Dru-
žina, ki so tvorila prvo zased-
bo Faraonov, tisto, ki je osva-
jala obalo, ljubljansko dvora-
no Tivoli, mariborsko halo
C... Kmalu po prvih uspehih
pa je skupino doletela usoda
števUnih, tudi svetovno znanih
skupin: kadrovske spremembe
so vedno znova zavirale nor-
malno delo. A ustvarjalno dc
zorevanje je ob številnih kon
certnih izkušnjah in vse kvalj
tetnejšem muziciranju skuj
no končno pripeljalo tudi (
diskografsk^ uspehov.
Tako so Faraoni ob 2 5-letu
ci delovanja pripravili velič
sten koncert na izolski Pur
kjer jih je pozdravilo več k
6000 nekdanjih in sedanj
prijateljev in občudovale«
izšla je njihova druga kaset
»Tu je moj dom« in lasersk
plošča z istim naslovom. SU
dila je uspešna promocijsk
turneja po večini slovenski
mest. Leti 1992 in 1993 bost
zapisani kot čas ponovne uve
Ijavitve Faraonov na naši po]
sceni. To potrjuje lanskoletn
zmaga na festivalu MMl
s skladbo E Tristemente, viso
ka prodaja kaset in CD ploši
uvrstitev na slovenski Euro
song 93, pa nastop v najbol
gledani TV oddaji »Nedeljski!
60« in še marsikaj bi se našle
Ves ta comeback se je pravza
prav pripravljal že nekaj čas;
Ročk žur v Grižah
V soboto zvečer se je na MIS
MAŠ-u, že tradicionalni vsa-
koletni, poletni glasbeni prire-
ditvi, v Grižah zbrala množica
ljubiteljev dobre ročk glasbe
in kar lepo število nstopa jočih.
Organizatorji so, ob pokro-
viteljstvu zavarovalniške
družbe Adriatik, letošnjo pri-
reditev zasnovali malce dru-
gače in iz do sedaj enodnevne
prireditve letos naredili kar
dva Miš Maša. Prvi, pred sla-
bim mesecem, je minil v zna-
menju najmlajših, drugi, mi-
nulo petek, pa je bil namenjen
predvsem ljubiteljem ročk
glasbe. Med nastopajočimi so
pozornost občinstva najprej
skušale pridobiti predskupine
Interceptor, Einstein in Rožle-
tove sanje, vendar pa se je pra-
vi ročk žur, kot so organiza-
torji poimenovaU drugi del le-
tošnje poletne prireditve, pri-
čel šele, ko so na oder prišli
Neroni, uspešna žalska ročk
skupina.
Gneča pred odrom je od p)e-
smi do pesmi postajala nez-
nosnejša in dosegla višek ob
nastopu obeh velenjskih ročk
skupin Chateau in Sank ročk.
Skupina Chateau, ki je s svojo-
uspešnico z zadnje kasete, Lo-
lo, znova dokazala, da se bo
o njej še veliko slišalo in pisa-
lo, je ob glasnem sodelovanju
publike zapela nekaj svojih
med publiko zelo priljubljenih
skladb, nato pa oder prepusti-
la že skoraj »vetranom ročk
glasbe«, ki so lani avgusta iz-
dali svojo peto kaseto z naslo-
vom Moj nočni blues in letos
praznovali deseto obletnico
nastopanja, skupini Šank
. rockj^Žur^ Jej;j|god^ih^^
tranjih urah zaključil z nasto-
pom skupin Night jump in
Mary roses.
ANDREJA BASLE
Neroni, znana žalska skupina, so marsikoga presenetili s svojmi »kostumi*, ki so bili vse kaj
drugega kot rockovski. foto: EDO EINSPIELER
Edina težko metalna skupina nedeljskega žura, Interceptor, kari
nekako ni sodila v pisano rockovsko druščino na^topaiočib,     ^
Oprosti mi grehe vse
Brane Dnrarlč kot pevec, avtor In ureUnlk
Desetletja je Brane Drvarič
prisoten na slovenski glasbeni
sceni, v tem času pa ima za
seboj skupinsko malo ploščo
in štiri samostojne kasete.
Počel je že marsikaj. Začel
je s poskusi v ročk smeri, po-
tem je bU izziv skupinsko delo
v skupini Kri, s katero je bil
uspešen na mariborskem festi-
valu Vesela jesen, pred štirimi
leti pa je ubral solistično pev-
sko kariero. Tudi kasete so
med seboj različne - prva je
rockerska, druga komercialno
zabavna z vplivi plesnih
aranžmajev in poudarjeno tro-
bento, tretja pa ima vpleten
tudi domač žanr s harmoniko.
S četrto kaseto z naslovom
Oprosti mi grehe vse, ki je
pravkar izšla pri novi Glasbe-
ni založbi Amadeus iz Ljublja-
ne, se Brane Drvarič pojavlja
v štirih vlogah: kot pevec, av-
tor glasbe in besedil ter glas-
beni urednik založbe, ki jo vo-
di njegova dosedanja mened-
žerka Marija Medved.
Kot pretekle projekte je tudi
nov izdelek pripravil v sodelo-
vanju z Božidarjem WoLfan-
dom Wolfom. Polovico skladb
je avtorsko podpisal Wolf,
drugo polovico je prispeval
Brane Drvarič sam, zanje je
napisal tudi besedila. Avtorica
preostalih besedil je Helena
Banič.
»Na kaseti se znova potrju-
jejo odlični Wolfovi aranžma-
ji, ob polovici njegovih skladb
pa uveljavljam tudi svoje av-
torsko delo, saj sem prispeval
za melodijo glasbo in besedilo.
Tako pravzaprav uveljavljam
svoje ideje in glasbo. Inspira-
cijo za besedila dobivam kot
reakcijo na doživetja in do-
godke. Motiv ali tema mi za-
doni v podzavesti in me toliko
časa obremenjuje, da jo izlijem
v songu,« je dejal Brane Drva-
rič. Gradivo za kaseto je zbiral
dve leti, dosti prej bi lahko bi-
lo zbrano, pa priznava, da je
bil malo len, pa tudi gostin-
skemu poklicu in dnižici Anici
se je med tem bolj posvečal...
Snemanje je potekalo v studiu
Cankarjev dom v Ljubljani
s tonskim mojstrom Silve-
strom Žnidaršičem.
Zadnje čase Brane Drvarič
precej nastopa s svojim an-
samblom v živo na veselicah in
zabavah po Prekmurju, Šta-
jerski, Koroški in Dolenjski,
pa tudi kot solist po diskote-
kah. I*ublika je večinoma tista,
ki se pride zabavat in razve-
drit po napornem tednu, da si
duška, nato pa naslednji dan
naprej živi v vsakdanjem
ritmu.
Kompletno avtorsko delo
Braneta Drvariča so skladbe
Nalijmo si čaše. Sanja, Mar-
janca in Še vedno se ljubiva.
Samo glasbo je prispeval za
Bello bambino v italijanskem
melosu, besedili pa za skladbo
Prva ljubezen in himno nogo-
metnega kluba Mura. Wolf do-
daja skladbe Pojdi mi s poti.
Oprosti mi grehe vse in najav-
Ija usodo 33-letnega pevca
Braneta Drvariča: Poroka
bo...
DRAGO PAPLER
zares pa se je pričelo, ko j(
v skupino prišel mladi kitarisi
in pevec Enzo Hrovatin. Take
je današnja zasedba sledeča
Nelfi Depanger (bobni, vokal)
Ferdo Maraž (klaviature, vo-
kal), Piero Pocecco (bas, vo-
kal), Enzo Hrovatin (kitara
vokal), Claudio Krmac (klavi-
ature, vokal). Še tik pred ča-
som, ko se je formirala ta za-
sedba, so Faraoni sloveli za
eno najboljših spremljevalni!
skupin, saj so delali z največji-
mi jugoslovanskimi zvezdami,
kot so: Josipa Lisac, Olivei
Dragojevič, Tereza Kesovija
Mišo Kovač, Kičo Slabinac
in z njimi prekrižali vse celine
razen Afrike in Azije. Sedaj s«
Faraoni zavedajo, da niso več
mladinska ročk skupina, če-
prav znajo »trdo« odigrati tudi
klasične ročk komade, prav
tako niso več tipičen hotelski
ansambel, ampak dobro vedo,
kaj hočejo: lastno glasbo, odi-
grano na visoki »pop ravni«.
Prav to je tisto, kar jih uvrš-
ča v sam vrh slovenske popu-
larne glasbe, zato lahko tudi
v bodoče z vso resnostjo raču-
namo nanje. Že letošnji nastop
na MMS, ko bodo v skladbi
Poletje si ti kar štirje nastopili
kot solisti, lahko ponovno pri-
nese kakšno novo preseneče-
nje. Vsekakor jim žeUmo veli'
ko sreče in: zidajte nam še na-
prej glasbene piramide. Fa-
raoni !    SLAVC L. KOVAČI<!!
Še nagradna uganka: Kateri
glasbeni pripomoček dobimo,
če se kamion z vso močjo zaleti
v trabanta? Odgovore pošljite
na Novi tednik, nagrado za iz-
žrebanca pa bo prispevali
ZKP Slovenija.
Št. 27 - 8. julij 1993'
25
GLASBENI EX-PRESS Ved-
no popularnejši SUEDE so iz-
dali videokaseto »Love And
Poison«, na kateri so v obliki
filma zmontirani videoposnet-
ki z njihovimi največjimi hiti.
Po velikem uspehu njihovega
prvega in do sedaj tudi edine-
ga albuma so angleški glasbe-
ni kritiki pevca skupine Bretta
Andersona že oklicali za Bo-
ivieja devetdesetih. Na sliki
Brett in Bowie.
Britanski folk-rockerji THE
LEVELLERS so izid singla
»Belaruse« promovirali v svo-
jem domačem mestu Brighton
pred osemtisočglavo množico.
Kot se spodobi za do publike
najbolj pošten angleški bend,
je bil vstop na koncert brez-
plačen.
Trio ST.ETINNE bo prvim
deset tisoč kupcem, ki bodo
kupili njihov zadnji studijski
album »So Tought«, brezplač-
no podaril še kompilacijski
CD, na katerem so zbrani nji-
hovi najuspešnejši posnetki.
St.Etienne že pripravljajo ma-
terial za novo ploščo, sodeluje-
jo pri produkciji albuma ja-
ponskega super zvezdnika
Nokkoa, producirali pa bodo
tudi single znanega ruskega
emitatorja Elvisa Presleya Ra-
fika.
»The Sound Of Speed« je
naslov EP-ja s štirimi sklad-
bami novo - rockerjev THE JE-
SUS AND MARY CHAIN. Ta
EP je predhodnica prvega
kompdacijskega albuma, ki bo
izšel v začetku jeseni, na njem
pa bo 20 njihovih najbolj zna-
nih skladb.
Z evropske turneje so se ko-
nec junija \Tnili celjski speed-
roUerji STRELNIKOFF. V Av-
striji, Nemčiji, Švici in Nizo-
zemski so na več kot tridesetih
koncertih promovirali marca
izdan album »Heavy Mentally
Retarded«.
Ljubljanski založbi Dallas
je uspelo pridobiti ekskluziv-
no licenco za prodajo nosilcev
zvoka, ki jih producira vplivna
in profilirana glasbena založ-
ba 4AD. BELLY, THE PIXI-
ES, COCTEAU TWINS m DE-
AD CAN DANCE so le nekate-
ri izmed množice bolj inova-
tivnih bendov zadnjega deset-
letja, ki delajo za to založbo.
Ob sodelovanju angleške za-
ložbe Mute, TV Slovenije in '
Petra Vizjaka je bila 5. julija
premiera enoumega doku-
mentarnega filma LAIBACH:
Bravo!. Film vključuje arhiv-
ske koncertne posnetke, inte-
gralne verzije vseh videospo-
tov in intervjuje s člani sku-
pine.
STANE ŠPEGEL
Pop loto
Spet ni nihče napovedal
pravilnega vrstnega skladb.
Za skladbe, ki jih je tokrat iz-
bral Stane Špegel, glasbeni
urednik Radia Celje, lahko
glasujete v sredo, 14. junija, ob
17.30 na telefonski številki:
(063)441-310 in 441-510. Na-
grada, ki jo podarja sponzor
oddaje, trgovina Petida Music
Mania, je vredna 5000 SIT.
Kupone pošjite na naslov:
Radio Celje, Trg V. kongresa
3a, Celje.
Sem ter tja
Zdaj že vsi, celo policaji v svo-
jih poročilih o prometnih nesre-
čah, klobasajo o polni luni, pa
zato k temu ni kaj posebnega
dodati, le morda to, da je lunče-
nje mnogo manj nevarno od son-
čenja. Prišel je čas, ko se večin-
ski evropski srednji razred od-
pravlja na počitnice in pri tem
po svetu tovori svoje lačne in
žejne želodce, hkrati pa za sabo,
vedoč ali ne, ti sezonski nomadi
vlečejo prepoznavne vonjave
svojih kulturnih in bivanjskih
navad.
Pa sva se tako prejšnji teden
z Bučo ukvarjala predvsem sama
s sabo, medtem ko je Sanjska
v ljubljanskih univerzitetnih lo-
gih dokazovala svoj talent na
sprejemnih izpitih. Pasje vroče
je bilo, še posebej za nas kosma-
tince, tako da sva z mojo pasjo
prijateljico senčno garsonjero
zapuščala šele proti večeru.
Sprehajala sva se po mestu in
naletela tu in tam na stvari, ki so
se ji zdele zanimive, če že ne no-
ve. Jaz sem se oziral predvsem
po plakatni ponudbi, dočim je
Bučo zanimal skoraj vsak pos-
can vogal, smetiščnih kant,
v okolici katerih se vedno najde
kakšna primemo smrdljiva igra-
ča, pa sva se izogibala vedno
z močno napeto verigo. Zavidal
sem mali radovednici, saj je pri
svojem šnofanju imela dosti več
uspeha kot jaz, kajti reklamni
stebri in vogali so bili v glavnem
prazni, le tu in tam so se valjali
kakšni šank roki, kot najslavnej-
ši predstavniki televizijsko na-
gačenih, starikavih in plehkih
uspešnikov iz sveta šovbiznisa.
Moj prijatelj Emil recimo čisto
popizdi, ko sliši za njih, saj jih je
zasovražil, ko so mačotizirali
pred časom na odru Barfly-ja in
ko je pod odrom nekdo v pijan-
ski objestnosti zbil na tla njego-
vo deklico, ki si je tako želela
videti kakšen koncert, zato pa
reva, šedan&f ne morehodiU
brez bergel. No, že takrat mi je
pravil, da sta z močno poškodo-
vanim meniskusom morala peš
v bolnico, saj so ju vratarji, na-
mesto, da bi jima pomagali in
priskrbeli prevoz, kratkomalo
vrgli ven. Tudi ostali med občin-
stvom niso nič zaštekali, medtem
ko so objemali svoje pire. No kaj
mislite, je treba še kaj reči? Mor-
da samo to: »Kakršen bend,
takšno občinstvo!« Vrag vas po-
citraj!
Potem sva se ustavila ob kino-
programih, med katerimi me je
zadnje čase večkrat presenetila
ponudba tako imenovanih art
filmov. Priznati moram, da se di-
rektor kinopodjetja, Vivod, še
kar trudi, da bi popestril stan-
dardno in dolgočasno ponudbo
holivudske mesne industrije, ki
ne zna narediti filma brez hekto-
litrov krvi, solzavih kvikfaking
scen ali zdegeneriranih obrazov.
Pogrešam (večno nezadovoljen,
boste rekli) kinotečni ciklus, saj
mi na tem področju manjka še
kar nekaj izobrazbe, pa ne samo
meni.
V glavnem, o rocken roUu ne
duha ne sluha, tako da sem se na
koncu moral zadovoljiti s film-
sko glasbo Sub pop produkcije,
ki se prepleta skozi fUm Ne meč-
te se stran. No ja, še kar dolgo-
časno, zato pa prijetno osvežilno
v Letnem kinu.
Mnogo zabave z meduzami in
ostalimi ožigalkarji vam želim.
Še nekaj: v Istri so nabili cene
precej nad normalo, slovensko
primorje pa je že tako nabasano,
da lahko spite le še pod vodo, na
kopnem pa straši in kazni zara-
čunava — kdo drug kot policija.
Piše Aleš Jošt
»Digitalna« California
Za majhen slovenski pro-
stor je značilna množica lju-
di z različnimi glasbenimi
okusi ter vrsta takih in dru-
gačnih glasbenih skupin.
Nekatere same utihnejo, še
preden glas o njih sploh pri-
de do nas, druge raje presli-
šimo, seveda pa so med njimi
nekatere tudi dobre. Dobri
v svoji zvrsti, ki so ji v isti
zasedbi zvesti že približno
pet let, so tudi krajnski dol-
golase!, ki so ime skupine
promovirali kar s prvim hi-
tom »V meni je California«.
Uspeh tega komada je
pravzaprav prej tipično te-
rasno žurersko skupino, ki je
preigravala le tuje skladbe,
prepričal, da so jih naredili
še nekaj. Njihova prisotnost
na slovenski glasbeni sceni
je postajala vedno pogostej-
ša z izidom prve kasete, po-
leg naslovne skladbe so se
prijele še »Vrag naj te vza-
me« in »Rad letel bi«. Postali
so iskana glasbena skupina,
na živih nastopih »vžgejo«
tako s tujimi kot s svojimi
komadi.
Najpogosteje, tako kot ve-
čina ostalih pop ročk skupin,
igrajo na Primorskem in
v svojih revirjih, na Gorenj-
skem, pa tudi drugje. Lani so
svojo Pot, polno ognja, kro-
nali z drugo kaseto. Tudi
z njo niso razočarali, saj so
besedila pesmi, ki jih pišeta
kitarist Igor Potočnik in di-
namičen pevec Matjaž Zu-
pan, preprosto dobra. S tem
se lahko pohvalijo le redke
slovenske skupine, svoje pa
seveda dodajo še kitarist
France Logar, bobnar Janez
Arzenšek in klaviaturist An-
drej Volčnjak. »Ne pozabi
me«, »I*unca bistre glave« in
»Nikoli nazaj« so tudi posta-
le uspešnice.
Letos je California poskr-
bela, da jih ne bodo pozabili
tisti, ki prisegajo na zvok
s CD plošč. Pri kranjski za-
ložbi Pan je pred kratkim iz-
šel CD s preprostim naslo-
vom »California«, ki sicer ne
prinaša nič svežega, je pa na
njem petnajst njihovih naj-
boljših izdelkov s prve in
drvjge kasete.
SŠ
LESTVICA RADIA CELJE
Tuje zabavne melodije:
1. two princes - spin doctors (5)
2. tribal dance - 2 unlimited (4)
3. i dont vvanna fight - tina turner (4)
4. express - dina carroll (3)
5. somebodv to love - george michael + oueen      (8)
6. shock to the svstem - billy idol (2)
7. the crving game - boy george (3)
8. fields of gold - sting (1)
9. livin' on the edge - aerosmith (6)
10. nothingnes - living colour (1)
DomaČe zabavne melodije:
1. ona spi - mirabella (2)
2. pot domov - avtomobili (7)
3. tih deževen dan - 1-x band (3)
4. jesen-orlek (4)
5. ko so Češnje cvetele - sokoli (5)
8. čas je za ročk & roll - don mentonv band (8)
7. pernati prijateu - ilex (1)
8. vzemi me še enkrat nocoj - damjana (6)
9. sveti peter - tomaž domiceu (2)
10. krka-čuki (1)
Narodno-zabavne melodije:
1. ponesi savinja - hmeuarski instr. kvintet (5)
2. najlepša leta - jože skubic in slapovi (3)
3. lastovka - zoran zorko (4)
4. na pavre - štirje kovači (2)
5. daj Ml srce - gašperji (4)
6. ko jih bo štel 64 - vesna (8)
7. tja daleč bi šel - šaleški fantje (1)
8. dimnikar - trio stanka fajsa (3)
9. fantič mlad - ans. vinka cverleta (5)
10. srce - ans. simona legnarja (1)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
will you be there - michael jackson
cose della vita - eros ramazzoti
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
avantura - chateau
beli prah - neron
Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij:
pesem slovenska naj živi - fantje izpod rogle
utrinek - alpski kvintet
Nagrajenca: Anja Cimerman, Pranja Malgaja 33,
Šentjur
Nina Merlak, Tomšičeva 42, Slovenska
Bistrica
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija
v Cankarjevi ulici v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij.
izvajalec_
lestvica domačih zabavnih melodq .
izvajalec_
lestvica narodno-zabavnih melodij.
izvajalec__
Ime in priimek:
naslov:_
Št. 27 - 8. julij 19931
26
Št. 27 - 8. julij 1993;
27
33. nadaljevanje
Iz tega sporočila tudi veje spo-
štovanje do vina in prav v po-
udarku, da ni dobro piti vino
v jezi in z grenkobo v srcu.
Spoštovanje do vina torej po-
meni, da ga bomo uživali
v pravem trenutku: če je to
žeja - za žejo, in ga morda gle-
de na navado in okus mešali
z vodo, če je - za icrepčilo in
sprostitev, spet v trenutku, ki
je za to primeren, in če je to
posebna slovesnost - pač za
slovesnost. Tem priložnostim
izbiramo tudi vino: po okusu
in kakovosti. Za žejo in za me-
šanje z vodo ne bomo izbrali
predikatov, jih pa bomo za
slovesne trenutke in temu pri-
memo bomo izbirali tudi piv-
ski instnmientarij: steklenice,
kozarce, prte in si izbirali tudi
ustrezno okolje.
V zidanici ali med brajdami
se bomo veselih vrča, saj imajo
ponekod prav izvirne in posre-
čene oblike posodja za pitje:
v Mokronogu in njegovi okoli-
ci uporabljajo ob klasičnih vr-
čih tudi posode v obliki čuka
in sove, v Prekmurju so še
v rabi putre z zelo ozkim gr-
lom, da se vino ali voda, ki so
ju nosili v taki posodi na polje,
ne bi prehitro ogrela.
Za vsakdanjo rabo doma
v kuhinji ali jedilnici nam za-
dostujejo pecljati kozarci, ki
jih lahko primemo tako, da ti-
sti del kozarca, v katerem je
vino, ostane čist in prosojen,
da lahko skozi bistro steklo
opazujemo in občudujemo
barvo vina. Ln vedno več takih
kozarcev je tudi v zidanicah;
zamenjaU so lončene ali take,
ki niso imeli peclja. V njih je
vino lepše in dober gospodar
se z njim lahko pohvali tudi
s pomočjo kozarca. Umazani
in zanemarjeni kozarci pač ne
morejo biti znamenje »domač-
nosti« in »pristnosti«, kakor
tudi beli in taki s pecljem niso
a priori znamenje spreneveda-
vosti, temveč dosežene stopnje
poznavanja pivske kulture, ki
je vsakomur dostopna.
Nemalokrat se zgodi namreč
to, da ljudje zagovarjanjo »do-
mačnost«, »izvirnost« in še
kaj, v resnici pa se jim prepro-
sto ne ljubi urediti nekaterih
stvari, ki so bolj stvar splošne
kulture in omike tudi na piv-
skem področju, in to ne vedno
v zvezi z vinom. Vsak bo lahko
priznal, da je tudi žganje dru-
gačnega okusa, če vam ga po-
nudijo iz primernega kozarca
ali pa kar iz steklenice, v kate-
ri je nekoč bilo pivo.
Tako je tudi z vinom: ne te-
kne tako, če vam ga nalijejo iz
tetrapaka namesto iz soda, ali
iz plastične posode namesto iz
buteljke, litrske steklene ali
Štefana.
Za vino je značilno, da ga
pijemo z očmi, vonjem in usti.
S kozarci pa radi ob nazdrav-
ljanju tudi trčimo.
Zato mora biti vsaka pijača
v ustrezni posodi, tudi koka
kola in kava. Neustrezna po-
soda je znamenje nepoznava-
nja lastnosti pijače ali pa ma-
lomarnosti po vzorcu: saj je
vse dobro, pri nas nismo ob-
čutljivi. Takšne »bližnjice« je
treba odpravljati, v družbi
diskretno opozarjati nanje,
v javnih lokalih zahtevati
ustrezno in kakovostno po-
strežbo.
Kdor vse prepušča naključ-
ju in dopušča, da se vino streže
v neustreznem posodju, pač
sprejema določeno obliko de-
gradacije pridelka. Če gostitelj
ne spoštuje svojega (če je vino
seveda njegovo), kako bo spo-
štoval tuje? In s tem, kako vam
postreže, pokaže tudi to, kako
spoštuje svoje goste. In ni tre-
ba imeti visokopecljatih ko-
zarcev iz brušenega kristala
(saj so nmogi med njimi po-
vsem neprimerni za vino), lah-
ko so povsem navadni kozarci,
če ni boljšega pri roki, tudi
taki, v katerih je bila gorčica,
le čisti naj bodo. Vsak bo znal
spoštovati okoliščine svojega
gostitelja.
Spet moramo spregovoriti
o spoštljivostji. Spomnimo se
prizora pri mizi, ko je družina
zbrana pri jedi. Ko si vzame-
mo čas, da se pogovorimo o de-
lu, z otroki o šoli, se med seboj
pošalimo, pohvalimo kuharico
ali kuarja ali pa kar kuharje,
če je vsa družina sodelovala
pri pripravljanju kosila. Pri-
voščimo drug drugemu toplo
besedo, si izrečemo priznanje
(saj jih sicer v življenju ne do-
bivamo mnogo) in pri tem naz-
dravimo z enim ali dvema ko-
zarcema vina, ga pri tem po-
kušamo in rečemo o njem be-
sedico ali dve. Tako se simbo-
lično spomnimo mnogih ljudi,
ki so delaU v vinogradih, mOf
goče so tudi naši znanci in pri-
jatelji, sorodniki. Spomnimo
se narave, sonca. Sponmimo se
življenja, njegove moči in pre-
šemosti. Morda se tisti trenu-
tek spomnimo tudi na koga, ki
leži v bolnišnici in ne more piti
vina.
Ob vinu lahko sebi in dru-
gim želimo le dobro. Temu so
namenjene zdravice in napit-
nice, tako ob rojstvih, krstih,
porokah in sedminah, izpitih
in diplomah, delovnih uspehih
in podvigih, v trenutkih zaseb-
nosti, kjer je v erotiki in spol-
nosti lahko vino izjemen part-
ner, pravzaprav edini »tretji«,
ki je zraven, pa ni odveč...
Za vsako od teh priložnosti
moramo izbrati ustrezno oko-
lje, ustrezno vino in ustrezen
instrvunentarij za uživanje le-
tega. Na veselici vino pijemo
več ali manj. Zato se bomo od-
ločali za lahka pitna vina z ne
preveč alkohola, da bomo do-
bre volje, razigrani, ne pa pija-
ni in utrujeni. Ne bojmo se
izrazov, kot sta dobra volja in
razigranost. Nekateri počno
prav smešne stvari: v bojazni,
da jih ne bi razglasih za zago-
vornike alkoholizma, tako
sprenevedavo pišejo in govori-
jo o vinu, kot da bi imeU opra-
viti s kamiličnim čajem, ali pa
tako kakor da bi bili po petem
kozarcu vina z manj alkohola
v krvi kot po prvem. To so se-
veda pretiravanja, ki jim nihče
ne more nasesti.
Kadar govorimo o vinu in
v zvezi s pivsko kulturo, mora-
mo vselej jasno in nedvoumno
poudariti, da je vino pijača,
v kateri je alkohol, in da ga
pijemo tudi zaradi tega (odvis-
no od priložnosti), da nas poži-
vi in spravi v dobro voljo. To
pomeni, da bomo ob kozarčku
ali dveh postali zgovomejši,
morda tudi duhovitejši in is-
krivejši (ni pa nujno, to je pač
odvisno od posameznika). Pit-
je ali uživanje (uživanje v vi-
nu) vina je tudi stvar okusa.
Slovenci smo glede tega znani,
da smo bolj pivci vina kot piva
ali žganja, sicer pa sem že na
začetku opozoril na dvorez-
nost in nezanesljivost stere-
otipnih sodb in sklepanj. Vem
za primer, ko je ena od sloven-
skih pivovarn na svoje karton-
ske podstavke, ki jih uporab-
ljamo za to, da nanje postav-
ljamo kozarce s pivom, napi-
sala slogan s sporočilom, da
Slovenijo sicer imenujemo
vinsko deželo, njeni ljudje pa
popijejo več piva kot vina...
Kolikor vem, se je na to odzva-
la Skupnost za vinogradništvo
in vinarstvo Slovenije in se do-
govorila s pivovarno, da le-ta
ne bo več razmnoževala in
uporabljala podstavkov
s spornim sloganom...
Čeprav Slovenci pri vinu ni-
mamo posebnega identifika-
cijskega skupnega imenoval-
ca, pa smo glede okusa kar
raznoUki. Štajerci {ftisegajo
na aromatična vina z značilno
kislino, Dolenjci, Posavci in
Belokranjci so še vedno zvesti
svojim rdečim sortam, Primor-
ci pa zagovarjajo svoja suha,
po telesu polna vina. In vsak
ima po svoje prav.
Kar zadeva okus, ki je stvar
tradicije, okolja in privzgoje
ter z leti tudi vzgoje in izšola-
nosti, izostrenosti, ni pametno
drugim vsiljevati svoje volje,
je pa dobrodošlo izmenjavati
mnenja in se tako učiti. Torej
drugim prenašati svoje občut-
ke in izkušnje ter od drugih
sprejemati novo in drugačno
ter to smiselno uporabljati
v življenju.
Okus je tudi stvar kvdtume
tradicije, ki je včasih v sozvoč-
ju, včasih pa tudi v nasprotju
s pravili. P*ri vinu se to kaj
hitro zgodi, sploh če ga jemlje-
mo kot sestavino prehranje-
valnih navad. Takšen značilen
primer razhajanja pravil in
okusa je riba, h kateri mnogi
prav radi pijejo rdeče, in ne
belo vino, pa jini lahko s pra-
vili še tako dokazujejo, da sodi
k ribi belo vino in ne rdeče.
Toda ne kaže vedno slepo za-
upati le pravilom, saj že od
nekdaj velja, da so pravila tudi
za to, da jih kršimo... In ravno
ribe so tista vrste hrane, kjer je
več pravil.
Mnogi Štajerci so tako zave-
rovani v svojo tradicijo, da bo-
do tudi k šimki in pršutu pili
belo vino in niti ne suho, am-
pak celo polsladko, tako pa tu-
di k govejemu mesu. In srečali
boste ljudi, ki ne bodo nikoli
pili belega vinoa, temveč izk-
ljučno le svojo sorto rdečega.
To se navadno najraje dogaja
tistim, ki so zaljubljeni v teran
in bi ga pili še k čokoladni
torti, čeprav pravila učijo, da
k čokoladni sladici ne sodi no-
beno vino, saj ji najboljšo
družbo dela kava, kavi pa ko-
njak. In kar velja za kavo, ve-
lja tudi za kajenje: vinu sta vse
prej kot prijazna.
Toda ne smemo pozabiti, da
so se v zadnjih letih spremeni-
le tudi nekatere prehrcmske
navade. Vse večja ozavešče-
nost o zdravem načinu prehra-
njevanja, ko ljudje iščejo pra-
vo razmerje med maščobami
živalskega in rastlinskega iz-
vora, se izogibajo težkim in
mastnim jedem, opuščajo ve-
čerje ali pa jih uživajo z domi-
selnimi lahkimi obroki, ko ne
veljajo več pravila, da je treba
pozimi jesti močno in kalorič-
no hrano - je marsikje spreme-
nila tudi navade pitja vina ob
jedi.
Nadaljevanje prihodnjič
Kako določiti vrsto?
Da lažje določimo vrsto gobana, ki ga imamo pred sabo, bomo
s tremi vprašanji najprej razporedili gobana v eno od 8 skupin.
Pri tem bomo najprej pregledali površino beta, nato bomo
preverili barvo por in cevk, na koncu pa bomo poskusih še meso
in ugotovili njegov okus in vonj. Po teh treh vprašanjih pa že
začnemo določati vrsto znotraj skupine.
Razvrstitev gobanov v skupine ima precejšne prednosti pred i
direktnim določanjem. Najštevilnejša skupina šteje 5 gobanov,
sicer pa po štiri, tri, dva in tudi po enega. Že to, da znotraj |
skupine primerjamo manjše število vrst, je velika prednost, j
Določanje vrste znotraj skupine pa je tudi neprimerno enotstav-,
nejše, saj se lahko posvetimo povsem novim lastnostim posa-;
mezne vrste in nas pore, bet in meso pravzaprav ne brigajo več.,
Seveda jih še potrebujemo, vendar povsem drugače, kot smo jih \
potrebovali pri določanju skupin. Ko enkrat določimo skupino, \
v kateri je naš goban, potem lahko, na primer, enostavno
rečemo: »To je ali Grenki ali pa Leponogi goban. Drug ne more
biti!«
Preden začnemo z določanjem, vam moram pojasniti še nekaj
osnovnih prijemov, ki so izjemno pomembni za uspešno dolo-
čanje:
- pri določanju vrste ne smemo primerjati premladega ali presta-
rega primerka. Mlad goban še nima izraženih značilnih barv,
kar še posebej velja za pore. Star goban pa izgubi na intenzivno-
sti posameznih značilnosti.
~ glede nu-ežice na betu je treba vedeti, da je ta včasih močno
izražena, spet drugič pa je komaj opazna le pri vrhu beta. Če
mrežice takoj ne opazimo, si moramo bet natančno ogledati
s pomočjo dobre lupe. Prekati mrežice so nepravilnih oblik in
različno veliki. Mrežica je lahko tudi različnih barv. Včasih je
enako obarvana kot površina beta zato jo težje opazimo.
~ glede rdeče barve por je treba vedeti, da so mišljeni vsi odtenki
rdeče barve. Takšen odtenek je tudi oranžna ali nežno opečna
barva ter nasprotno tudi temna rjavordeča barva, seveda pa
tudi vsi vmesni odtenki (krvavo, vinsko, škrlatno, tenmo itd.
rdeča). Pomembno je, da pogledate, če se barva por razlikuje od
barve cevk. Samo oster rob cevke je obarvan rdeče, sicer pa so
cevke vedno zelenkaste.
- glede vonja mesa je treba razlikovati smrad od malce neprijet-
nega, mogoče ostrega vonja. Vražji goban smrdi, eden od naših
najboljših gobanov — Borov goban pa ima oster vonj. Vonj je
osebno doživeta zaznava in to kar nekomu diši, drugemu vzbudi
neprijetne občutke. Vonja ne moremo narisati tako kot lahko
narišemo barve, zato vam lahko povem le to, da ko boste našli
Satanovega gobana (še posebej starejši primerek), ne boste več
v dilemi kaj je smrad in kaj oster vonj.
- ko pišem o okusu gobjega mesa je treba vedeti, da je tudi ta
zaznava relativna in od človeka do človeka drugačna. Vendar
grenkobo le občutimo vsi več ah manj enako. Košček mesa je
včasih treba žvečiti dalj časa, da pride grenkoba do izraza.
- priporočam vam, da ne hitite z določanjem. Ko gobana prere-
žete, počakajte vsaj 15 minut in šele nato ocenite končno spre-
membo barve mesa. Seveda pa morate spreminjanje barv vse-
skozi opazovati, saj nekatere vrste neverjetno hitro spremenijo
barvo, nato pa nova barva počasi izginja in na koncu je meso
spet takšno kot je bilo.
- skoraj vedno je pri določanju gobanov (pa tudi drugih gob)
pomembno pregledati bližnjo okolico reistišča. Brezovega
gobana boste lažje določili, če boste vedeU, da blizu rastišča
rastejo breze. Gobani so gobe, ki živijo v sožitju z drevesi.
Nekatere vrste so raje ob Ustavcih, druge ob igličarjih. Nekatere
so izbirčne in rastejo le ob eni vrsti, drugim pa je vseeno, le da je
blizu neko drevo.
PA ZAČNIMO
Pripravimo si torej gobane, nož in po možnosti še dobro lupo.
1. Oglejmo si površino beta gobana. Pokrit je z mrežico, delno
ali cel. Mrežica je lahko razUčno obarvana in različno debela.
Tvori lahko različno velike prekate, ki so naj raz- hčnejše obliko-
vani. Čestokrat se mrežica nahaja le na vrhu beta.
• bet je pokrit z mrežico
- vprašanje 2!
• bet ni pokrit z mrežico
- vprašanje 6!
2. Obmimo gobana, odluščimo košček trosovnice ter si oglejmo
barvo cevk in barvo por. Barva por je povsem enaka barvi cevk
in brez najmanjše rdečkaste primesi. Barvi primerjamo pri ne
premladem in ne prestarem primerku. Mladi primerki imajo
namreč svetle barve in se rdeča razvije šele kas- neje. Stari
primerki pa imajo pore olivno rjave ali celo temnejše rjave.
• pore so enako obarvane kot cevke ter brez
rdečih odtenkov ^   .  „.
— vprašanje 3!
• pore so vsaj rahlo rdečkaste (oranžne, svetlo ali
temnejše rdeče) -   .  -1
' ' — vprašanje 5!
3. Prerežimo gobana po sredini in ga povohajmo. Vonj je prije-
ten lahko malo oster, vendar meso ne smrdi. Odlomimo košček
mesa in ga prežvečimo. Okus je relativno prijeten in ni grenak.
Meso je bele barve. Barvo ne spreminja.
• meso ima opisane značilnosti     _ skupina A'
• meso je belkasto in greni ali pa je rumenkasto
— vprašanje 4!
4. meso je bolj ali manj rumenkasto. Ne smrdi in ne greni. Lahko
spreminja barvo (rdeči, modri, zeleni ali rjavi), lahko pa ostane
barva nespremenjeno rumena.
• meso ima omenjene značilnosti      _ grupa B!
• meso greni
— grupa C!
5. meso je lahko belo ali pa bolj ali manj rumeno. Ne greni in ne
smrdi. Bolj ali manj intenzivno spreminja barvo.
• meso ima omenjene značilnosti
— grupa D!
• meso smrdi po mrhovini
— grupa E!
6. Obmimo gobana, odluščimo košček trosovnice in si oglejmo
barvo cevk in barvo por. Barva por je povsem enaka barvi cevk
in brez najmanjše rdečkaste primesi. Barvi primerjamo pri ne
premladem in ne prestarem primerku. Mladi primerki imajo
namreč svetle barve in se rdeča razvije šele kas- neje. Stari
primerki pa imajo pore olivno rjave ali celo temnejše rjave.
• pore so enako obarvane kot cevke ter brez
rdečih odtenkov ^   .  „,
— vprašanje 7!
• pore so vsaj rahlo rdečkaste (oranžne, svetlo ali
temnejše rdeče) _ vprašanje 8!
Št. 27 - 8.juiij 1993;
28
Št. 27 - 8. julij 1993
29
št. 27 - 8. julij 1993
3(
Prolekt »Razvoj celjskega radia«
Da osnovnošolci niso kar tako, sploh
če so to učenci Osnovne šole Frana
Roša, smo se prepričali pred kratkim,
ko so za nas in z nami pripravili razi-
skovalno nalogo.
Devet učencev Osnovne šole Frana
Roša je namreč pod mentorstvom pro-
fesoric Melanije Hace in Lucije Hajn-
šek' pripi'avilo raziskavo s področja
novinarstva, z naslovom Razvoj celj-
skega radia. Pri raziskavi jih je vodila
ugotovitev, da je kljub množičnosti
medijev radio še vedno med vodilnimi
mediji. In ker bo celjski radio prihod-
nje leto praznoval 40-letnico obstoja,
pomeni ta raziskava lep zaključek dol-
goletnega dela in nove spodbude za
prihodnje delo radia. Učenci so se naj-
prej seznanili z delovanjem radijskega
sprejemnika, prehstali dosegljivo lite-
raturo, zatem pa so se odpravili na
obisk v radijsko hišo. Tam jih je pri-
jazno sprejel glavni in odgovorni ured-
nik Mitja Umnik, ki jim je razkazal
radijske prostore, seznanili pa so se
tudi z delom novinarjev in tehnikov.
Zgodovino'naše lokalne radijske po-
staje so spoznavali na petkovih sreča-
njih. Svoja vedenja o začetkih delova-
nja pa so popestrili še z obiskom pri
prvem upravniku Radia Celje Ristu
Gajšku in prvem uredniku Milanu Bo-
žiču. Lotili pa so se tudi krajše razi-
skave o dnevni poslušanosti radia. An-
ketirali so 100 odraslih oseb, starih od
20 do 70 let, in sicer polovico moških
in polovico žensk. Ugotovitve niso bile
presenetljive, kar tretjina Celjanov
namreč posluša radio več kot dve uri
na dan, največkrat pa ga poslušajo do-
ma, v službi ali v avtu. Največji del
anketirancev posluša radio zjutraj in
v dopoldanskem času, proti popoldne-
vu pa ta odstotek rahlo pade. Poslušal-
ce najbolj privlačijo informativne od-
daje, sledijo pa jim glasbene in kon-
taktne oddaje.
Po ugotovitvah mladih raziskoval-
cev lahko zaključimo, da je Radio Ce-
lje med Celjani poslušan in priljubljen,
saj precejšen del poslušalcev izmed
vseh dosegljivih postaj izbere in poslu-
ša tudi Radio Celje. Mi smo bili z re-
zultati raziskave zadovoljni, prizadev-
ni učenci Osnovne šole Frana Roša pa
so si prislužili posebno nagrado: obisk
Radia in televizije Ljubljana.
VESNA LEJIČ
VROČI CE
Sal ni res...
Letošnji izbor za Miss Ce-
lja se je začel presenetljivo
klavrno. kar pripisujem
slabši topogledni obveščeno-
sti. Never mind.
Zaradi nastale škode v pr-
vem krogu kvalifikacij - da-
nes ne objavljamo spiska
kandidatk. Saj so se v regu-
larnem času prijavile le tri:
dve v Vročem CE in ena pre-
ko prijavnice v Novem ted-
niku. Vse tri so seveda še
vedno v igri, le da jim bom^
priključili kandidatke, ki se
bodo (zares upam da) prija-
vile v jutrijšnji oddaji Vroče-
ga CE. Primemo številko,
pač. Ali pa nemara še tiste,
ki bodo čez vikend izpolnile
prijavnice in jih odposlale na
uredništvo NT - za Vroči CE.
In seveda gospodične, ki bo-
do prijavnice poslale do ju-
trijšnje oddaje,* pravočasno.
Možnosti je veliko, če že ne
preveč.-
Torej, glede na skronmo
sliko prvega kroga, ki ga bo-
mo namerno pozabih, se do^.
gajanje preseli v drugi oziro-
ma tretji krog. Namreč, v teh
dveh predizborih ne bomo
izbrali po dve finalistki, am-
pak tri. In nato v četrtem
krogu spet dve in zadnji dve,
od skupaj desetih finalistk,
na podlagi glasov (zato na tej
strani obstaja glasovnica).
Predpogoj pa seveda je, dra-
ge moje, da spet ne zatajite
v jutrišnjem Vročem CE.
Prejšnji petek je bila gost-
ja Vladimira Skale, lastnica
Modno revialnega teatra iz
Celja. »Moret« bo namreč
poskrbel za vse, kar bo fina-
listkam na zaključnem izbo-
ru še kako prav prišlo. Poleg
tega pa bodo prve tri lepoti-
ce postale članice te modne
agancije. In to je le ena od
nagrad. Za Miss Celja 93 bo
poskrbela ena najboljših slo-
venskih modnih agencij
»Breathless« iz Ljubljane.
Seveda pa je v fondu še cel
kup dragocenih in praktič-
nih nagrad.
BOJAN IL_
Naš »Jurček« tudi poleti z vami
Jure Krašovec, naš in vaš pribljubljeni gost Iz domačih logov,
bo tudi v poletni programski shemi Radia Celje povedal veliko
zanimivega. Jm:etu namreč nikoli ne zmanjka materiala, sicer
pa ni čudno, saj naokoli hodi z velikim kasetofonom (na desni)
in velikim kovčkom (na levi). In seveda kot prekaljen novinar
tudi z odprtimi očmi. Svoje delovne rekvizite prinese domov
prenapolnjene, tako da mora včasih kaj zaviti tudi v jopič in
potem še za kakšnega pravega jurčka ni več prostora. Jure ima
na zalogi materiala za nekaj mesecev, če ne celo nekaj let,
vnaprej.
Foto: EDI MASNEC
Glasbena gosta
Benč In Tom
Poletne oddaje Glasba je
življenje bom poskušala na-
rediti čimbolj sproščene, ve-
sele, lahkotne. V soboto bom
gostila Benča in Toma, že
dolga leta znana in priznana
slovenska glasbenika zabav-
ne glasbe. Benč je bil nazad-
nje član ansambla Nočna
kronika, Tom pa Gu-gu-ja,
zdaj pa se v glavnem pred-
stavljata kot duo Benč in
Tom.
Za tako zasedbo - duo - sta
se odločila, ker jima je bil to
nov izziv, dve kitari in dva
vokala. Izkazalo se je za
uspešno, saj veliko nastopa-
ta kot gosta raznoraznih pri-
reditev. Sodita tudi v ekipo
glasbenih prijateljev, ki so se
poimenovali »7 veličasinih«.
Benča sem vprašala, kak-
šen trio bi bili Tom, Benč in
Zlatko Dobrič. Benč: »Per-
fekten, samo ne vem, kaj bi
med nama počel Tom, ki ima
še toliko las.«
Na nekoliko predrzno
vprašanje - na čigavem po-
grebu bi rada igrala - je Tom
takoj odvrnil, da na svojem,
Benč pa pravi, da so najbolj-
še »tezge« prav na pogrebih,
kar se denarja tiče in, da bi
z veseljem »vletel« v tak
band.
Nagradna igra v sobotni
oddaji Glasba je življenje bo
v zvezi z novim valom sveži-
ne, to je nova brezalkoholna
pijača Pivovarne Union, Šo-
la Cola in Sola orange.
Nagradni sklad je zani-
miv. V vsaki sobotni oddaji
bomo podelili deset majic
Sola in uro Sola, v jeseni pa
bo žrebanje med vsemi sode-
lujočimi, za glavno nagrado,
ki bo potovanje. Kam?
Spremljajte naše oddaje!
Čav, čav!
SIMONA H2O
RADIJSKI SPORED
od 8. do 14. julija
RADIO CELJE I
četrtek, 8.7.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKO Celje,6.c
Poročilo OKO Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kroni!
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvi
stila, 8.25 Poročilo OKO Celje, 8.45 Kam danes, 9.15 Minute 2
zdravje, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 11.05 Glasbeni center pr«
stavlja, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (pn
nos RaS), 13.30 Turistični kažipot, 14.00 Jack Pot, 15.30 Dogodki
odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Disco glasb
18.30 BBC novice, 19.00 Zaključek sporeda. j
Petek, 9.7.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.3
Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronik
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obv(
stila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.1
Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 Novice, 12.1
Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30 šport o
koncu tedna, 14.00 Jack Pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenc
RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Vroči CE (Bojan Krajnc
18.30 BBC novice, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 10.7.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Ce>
6.45 Horoskop, 7.00 Dmga jutranja kronika (prenos RaS), 71
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.*
Kam danes, 10.00 Novice, 10.15 študentski servis, 12.00 Novio
12.10 Teen-val, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jac
Pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenc
RaS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.3
Lestvici zabavnih melodij - LZM, 19.30 Večerni program - o žensi
urejenosti, koktajl želja, časovni stroj, 23.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 11.7.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Ve
ska oddaja (Luč sveti v temi), 9.00 Horoskop, 9.10 Inšpektor Martii
ček, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Time out za špof
12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.0
Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 12.7.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OK
Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Drug
jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.C
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam dane
9.15 Za lepše okolje, 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne, 12.0
Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.0
Jack Pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kroniki
osmrtnice, 17.30 Domača glasba (Tone VrabI), 18.30 BBC novio
19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 13.7.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celjt
6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutrani
kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročil!
8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 1O.0
Novice, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-t
(prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenc
RaS), 16.10 Inšpektor Martinček, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.3
Zimzelene melodije, 18.30 BBC Novice, 19.00 Zaključek sporeda
Sreda, 14.7.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Ceij<
6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutrani
kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročili
8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.0
Radio Celje se skriva, poiščite nas, 10.00 Novice, 10.15 S knjižne?
trga, 10.30 Pokličite in vprašajte, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnici
13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.30 Dogodi
in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pop loK
18.00 Brane Rončel na Radiu Celje, 18.30 BBC novice, 19.C
Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petK
ob sobotah do 22.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približn
17.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - 8tere<
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
"Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna Lejič, Mateja
Podjed, Janez Vedenik, Tone Vrabl
Glasbeni urednik: Stane Špegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Naslov uredništva: Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, Celje.
Telefon 29-431. Fax: 441-032
Studio: 441-310, 441-510
Št. 27 - 8. julij 1993;
31
DEŽURSTVA TRGOVIN
Celle
Potrošnikova samopostrež-
na trgovina Soča v Stanetovi
14 in diskont na Cankarjevi
1 sta ob sobotah odprta do
17. ure, slednji je odprt tudi ob
nedeljah od 8. do 12. ure. Ob
nedeljah so od Potrošnikovih
trgovin od 7.30 do 11. ure od-
prte naslednje prodajahie: ži-
vilski oddelek v blagovnici
Nova vas, marketi na Ljub-
ljanski cesti, Dolgem polju,
Zgornji Hudinji, Vojniku, Što-
rah in na Ostrožnem, samopo-
strežne trgovine v Gaberjah,
Pod gradom, Tmovljah, Te-
harjah, Frankoiovem, na Sve-
tini, na Ljubečni, Polulah,
v Šmartnem v Rožni dohni,
Škofji vasi in Novi cerkvi ter
stojnica na celjski tržnici. Ob
nedeljah je odprt tudi kiosk
pri celjski bolnišnici in sicer
od 12. do 15. ure.
Klasje Celje ima odprte pro-
dajalne kruha Štručko, Ado in
Pekarno v Štorah ob sobotah
od 7. do 13. ure, Štručka je od-
prta tudi od nedeljah od 7. do
11. ure, kiosk na Hudinji pa ob
sobotah od 6. do 15. ure.
Dežurna je tudi trgovina
Gala trade na Mariborski 128,
ki je odprta ob sobotah od
7. do 15. ure, ob nedeljah pa od
9. do 12. ure.
Od Centrovih prodajaln so
ob sobotah od 7.30 do 15. ure
odprte samopostrežne trgovi-
ne: Center, Rio, Otok, Voglaj-
na. Logarska, Sedmica, Soli-
darnost in Ložnica. Nakupni
center Lava je odprt od 7. do
15. ure. Samopostrežna trgovi-
na Savica je odprta od 7.30 do
17. ure. Ob nedeljah pa je de-
lovni čas Centrovih prodajaln
naslednji: od 7. do 11. ure je
odprta samopostrežna trgovi-
na Ložnica, Solidarnost od
7.30 do 11. in Otok od 8. do
11.30 ure.
Ob sobotah od 7. do 14. ure
in ob nedeljah od 7. do 11. ure
vam je na voljo celjska tržnica.
Poleg celjske tržnice v Rim-
Ijanki na Savinovi 3 je vsako
soboto od 6. do 13. ure in nede-
ljo, od 7. do 11. ure odprta Pe-
kama in Mesnica Prekoršek iz
Vojnika. V Vojniku pa je nji-
hova Mesnica odprta od 7. do
12. ure. Vsak dan je od 7.3do
23. ure odprta trgovina Drag-
stor na Mariborski 119, mini
market Gaj v Ozki ulici vsak
dan od 8.30 do 22. ure, ob ne-
deljah in praznikih od 8. do
22.ure, trgovina Plemič Te-
harje - sobote od 7. do 14. ure,
nedelje od 8. do 11. ure, trgovi-
na Figec Štore - sobote od 7.30'
do 20. ure, ob nedeljah od 8. do
12., trgovina Mini shop Jereb
Teharje ob sobotah od 7. do
19. ure, ob nedeljah od 8. do
11. ure, mini market Čebelica
v Novi vasi ob sobotah in ne-
deljah od 8. do 21. ure, Skan
market na Mariborski 181
v Celju ob sobotah od 7. do
22. in ob nedeljah od 8. do
22. ure, odprta pa je tudi trgo-
vina Nadi v Šmarjeti pri Celju
in sicer vsak dan od 8. do
20. ure.
Od 7.30 do 15. ure je ob sobo-
tah odprta tudi Mercatorjeva
trgovina na Hudinji, kupujete
pa lahko tudi v trgovskem po-
djetju Ponudba na Dobojski
cesti v Celju in sicer ob sobo-
tah od 7. do 20. ure, ob nede-
ljah in praznikih pa od 8. do
12. ure.
Laško
Odprti sta trgovini Trgov-
skega podjetja Izbira: samo-
postrežna v Debru in Market
Živila v Rimskih Tophcah in
sicer ob sobotah od 7.30 do
14. ure in ob nedeljah od 7.30
do 11.30 ure. Odprta je trgovi-
na Rogač pri železniški postaji
ob sobotah od 7. do 17. ure in
Ob nedeljah od 7. do 12. ure,
Market Zlatorog ob sobotah
OO 7. do 15. ure in ob nedeljah
oa/7 do 12. ure ter prodajalna
Ježek ob sobotah od 7.do
ib.m ob nedeljah od 8. do
12. ure. Na Brezah nad Laškim
je ob sobotah od 7.30 do 13.30
in ob nedeljah od 8. do 11. ure
odprta trgovina z mešanim
blagom Kocman, na Vrhu tr-
govina Deželak ob sobotah od
8.30 do 12. ure, ob nedeljah pa
od 9.doli.ure ter v Rimskih
Toplicah trgovina Marjeta in
sicer ob sobotah od 7. do 19.,
ob nedeljah in praznikih pa od
7. do 12. ure.
Šentjur
Ob sobotah od 7. do 12. ure
in ob nedeljah od 7. do 10.30
ure je odprta Dehkatesa
Klanjšek Mesarstva Jurij
v Efenkovi uhci, ob nedeljah
od 8. do 11. ure je odprt živil-
ski oddelek Blagovnice Resev-
na, prodajalne Lipe Šentjiu- so
ob sobotah odprte od 7. do
12. ure, ob nedeljah pa proda-
jalne v Gorici pri Slivnici, Pre-
vorju in Loki pri Žusmu od
9. do 12. ure, na Planini pri
Sevnici od 8. do 13. ure in na
Ponikvi od 8.30 do 11.30 ure.
Odprta je prodajalna Močnik
v Vrbnem pri Šentjurju v so-
boto od 8. do 17. ure, ob nede-
ljah pa od 8. do 12.30.
Žalec
Trgovska družba Savinjski
magazin Žalec ima ob nede-
ljah od 8. do 12. ure odprte na-
slednje trgovine: blagovnice
Savinjka Žalec, Šempeter,
Polzela in Prebold ter samopo-
strežbe Cankarjeva Žalec,
Vransko, Pirešica, Liboje in
Tabor. Trgovina RR je ob so-
botah in nedeljah odprta non-
stop od 7.do 22.ure, market
Eni ob sobotah od 8. do 17., ob
nedeljah in praznikih pa od
8. do 12. ure, Potrošnikova po-
slovalnica Marehca v Prebol-
du ob nedeljah od 7.30 do
11. ure, Minimarket Špela
v ulici Florjana Pohlina
3 v Žalcu ob sobotah od 7. do
17. ure in ob nedeljah od 8. do
12., prodajalna Gala v Šempe-
tru v Savinjski dohni ob sobo-
tah od 8. do 13. ob nedeljah pa
od 9. do 12. ure. Ob sobotah od
7.30 do 16. in ob nedeljah od
8. do 12. ure je odprta tudi sa-
mopostrežna trgovina in bife
Kmetijske zadruge Petrovče.
Mozirje
Ob sobotah od 7. do 14. ure
in ob nedeljah od 8. do lO.iu-e
je dežuma Blagovnica Savinja
na Trgu osvobodilne fronte 3.
Velenje
v tem mesecu je odprta tr-
govina Era Šalek in sicer ob
sobotah od 7.do 19. ure. Ob
nedeljah pa od 8. do 11. ure.
Odprta je tudi samopostrežna
trgovina KK Ptuj na velenjski
tržnici, ki je ob sobotah odprta
od 7.do 14., ob nedeljah pa od
8. do 11. ure.
Slovenske Konjice
v Slovenskih Konjicah sta
odprta Mencov Market ob so-
botah od 7. do 15., ob nedeljah
pa od 8. do 11. ure ter Diskont
Dravinjskega doma ob sobo-
tah od 8. do 13., ob nedeljah pa
od 8. do 11. ure. Isti delovni čas
imata tudi samopostrežni tr-
govini Pohorje v Zrečah in
Dravinja v Ločah pri Sloven-
skih Konjicah. Odprt je tudi
živilski oddelek v blagovnici
Vitanje in sicer ob nedeljah od
7.30 do 11. ure.
Šmarje pri Jelšah
Ob sobotah so vse posloval-
nice Jelše Šmarje odprte do
12. ure, ob nedeljah pa so de-
žume naslednje: Oskrba
Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar-
ket Podčetrtek od 8. do 11, ure
in Atomska vas od 8. do
12. ure. V Rogaški Slatini je
vsako nedeljo od 8. do ll.iu-e
izmenično odprt Market Ra-
tanska vas ali Prehrana, prav
tako pa so odprti gostinski
obrati Grad Rogatec in Hram
v Šmarju pri Jelšah.
DEŽURSTVA
LEKARN_
CELJE: Redni delovni čas
Lekarne na Stanetovi uhci
v Celju je od ponedeljka do
petka od 7. do 20. ure, ob sobo-
tah od 7. do 13., od 13. ure da-
lje v soboto, do ponedeljka do
7. ure zjutraj pa je organizira-
no neprekinjeno dežurstvo.
Enako velja tudi za praznike.
ŠENTJUR: Redni delovni
čas lekame je od 7.do 18.iu-e,
ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
LAŠKO: Lekarna je odprta
od ponedeljka do petka od
7.30 do 18. ure, ob sobotah od
8. do 12.
MOZIRJE: Redni delovni
čas je od 7. do 19. ure, ob sobo-
tah pa je lekarna odprta od
7. do 12. ure.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Redni delovni čas med tednom
je od 7.30 do 18.30 ure, ob so-
botah od 7.30 do 13. ure.
SLOVENSKE KONJICE je
med tednom odprta od 7.30 do
13. ure in od 14. do 20., ob so-
botah od 7.30 do 13. ure, ob
nedeljah pa redno dežurstvo
traja od 9. do 12. ure.
VELENJE: Od ponedeljka
do petka je lekarna odprta od
7. do 20. ure, ob sobotah od
7. do 14. ure, ob nedeljah in
praznikih pa imajo organizi-
rano dežurstvo, z enoumo pre-
kinitvijo od 12. do 13. ure.
ŽALEC: Redni delovni čas
med tednom je od 7.30 do
19.30 ure, ob sobotah od 7.30
do 14. ure, vsako nedeljo pa je
lekama dežuma od 8. do
11. ure.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENIH
DOMOV
ZDRAVSTVENI DOM CE-
LJE: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah,
prav tako imajo organizirano
neprekinjeno 24-umo dežur-
stvo. Dežuma ambulanta dela
ob delavnikih od 13. do 7.vu-e
naslednjega dne, ob sobotah,
nedeljah in praznikih pa ne-
prekinjeno 24 ur. Zdravnika
za obisk na domu lahko naro-
čite kadarkoh, vendar bodo
nenujni hišni obiski ob delav-
nikih opravljeni po 13.iui.
V primem življenjske ogro-
ženosti khčite telefonsko šte-
vilko 94, sicer je telefon 441-
142 ah 27-721, za nujne inter-
vence pa 94.
ZDRAVSTVENI DOM MO-
ZIRJE: V Mozirju je organizi-
rano redno ambulantno delo
od 7. do 13. ure, popoldan od
13. do 20. ure pa imata vsak
dan redno delo po dve ambu-
lanti in sicer ob ponedeljkih
Mozirje in Ljubno, v torek Na-
zarje in Gomji Grad, v sredo
Luče in Nazarje, četrtek Mo-
zirje in Nazarje, ob petkih pa
le Mozirje. Telefon v Mozirju
831-421.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas
ordinacij med tednom je od
7. do 19. ure, od 19.m-e dalje
do 7. ure zjutraj pa je organizi-
rano neprekinjeno dežurstvo.
Telefon 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM VE-
LENJE: Redno obratovanje
ordinacij je od 7. do 20. ure, od
20. ure do 7. ure zjutraj nasled-
njega dne pa je organizirano
dežurstvo. Telefon 856-711.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠMARJE: Delovni čas med
tednom je čez dan od 7. ure do
21., zatem pa" je od 21.iu-e da-
lje do 7. ure zjutraj organizira-
no nočno dežurstvo. Dežuma
služba je organizirana tudi
v Rogaški Slatini, izmenoma
pa je po tedenskem razporedu
organizirana dežuma služba
tudi v Bistrici ob Sotli, Koz-
jem in Podčetrtku. Telefon
v Šmarju je 821-021.
ZDRAVSTVENI DOM ŽA-
LEC: Redni ambulantni de-
lovni čas je vsak dan od 7.30
do 13.30 ure, neprekinjeno de-
žurstvo pa je organizirano od
15. do 7.30 ure naslednjega
dne. Telefon 711-251.
ZDRAVSTVENI DOM LA-
ŠKO: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah
od 7. do 20. ure, nočno dežur-
stvo je organizirano od 20. do
7. ure zjutraj od ponedeljka do
petka in sicer za vso občino.
Dežurstvo je med vikendom
organizirano tudi od petka od
20. do ponedeljka do 7. ure
zjutraj, vmes je v soboto odpr-
ta redna ordinacija od 7. do
15. ure. Telefon 731-233.
ZDRAVSTVENI DOM
SLOVENSKE KONJICE:
Redna zdravstvena služba je
organizirana od 7. ure zjutraj
do 21., od 21. do 7. ure zjutraj
pa je na voljo redno nočno de-
žurstvo. Telefon 754-522.
POROKE
Velenje
Poročili so se: Drago SKUT-
NIK in Mira NAVODNIK oba
iz Belih vod, Robert POLŠAK
iz Velenja m Milena AVBER-
ŠEK iz Gaberk, Rudi DE-
LOPST in Melita CVIKL oba
iz Velenja ter Franc BALANT
m Jolanda GROBELNIK oba
iz Šoštanja.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se Jožef LAM-
PRET iz Luterij m Vida DR-
NOVŠEK iz Kranja.
Žalec
Poročila sta se dva para in
sicer: Filip AHAC iz Knezdola
m Danica GRADIŠEK iz Ma-
rije Reke ter Dino CESTNIK
in Irena FENDRE iz Prebolda.

Žalec
Umrh so: Ivan DOLAR, 59
let iz Stopnika, Vincenc FOTI-
VEC, 67 let iz Andraža nad
Polzelo, Stanislav KOSTANJ-
ŠEK, 81 let iz Tmave, Leopol-
dina VELIGOŠEK, 70 let iz
Migojnic in Miroslav PISA-
NEC, 47 let iz Hramš.
Velenje
Umrh so: Vmcenc PEČEČ-
NIK, 70 let iz Plešivca, Alojz
SUHA, 68 let iz Škal, Jožefa
ŠTOBER, 38 let iz Velenja m
Anton VRHOVŠEK, 71 let iz
Celja.
Šentjur pri Celju
Umrla sta Alojz TOVOR-
NIK, 74 let iz Tajht m Marija
TOVORNIK, 71 let iz Stopč pri
Šentjurju.
BORZA DELA
DELO
vedno
v središču
dogajanj
št. 27 - 8. julij 1993;
AN
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNIK
Izkazalo se je, da bralci No-
vega tednika prisegate na vse
barvne odtenke morja. Od 132
odgovorov, ki smo jih prejeli,
vas je namreč kar 64 zapisalo,
da so vam najljubše barve
morja, na drugo mesto se je
uvrstila zelena barva, precej
vas je, ki imate radi peščeno-
rjave odtenke, zelo malo pa se
vas navdušuje nad sivo in ru-
meno. Tudi poslušalke Radia
Celje so se odločile za modro
barvo.
Med bralkami Novega ted-
nika je žreb za nagrajenko do-
ločil Marijo Podlipnik, Kidri-
čeva 15, Velenje, med poslu-
šalkami Radia Celje pa Kristi-
no Gradič, Zgornja Rečica 53,
Laško. Nagradi lahko obe
dvigneta na oglasnem oddelku
NT-RC po 15. juliju.
Za danes pa je naša modna
svetovalka Vlasta Cah-Žerov-
nik pripravila nekaj o tem, ka-
ko se ubraniti pred soncem.
Saj veste, ozonska luknja in
številna priporočila strokov-
njakov, naj se, če želimo svojo
kožo zaščititi, skrivamo pred
soncem, kar se le da. V celoti
soncu seveda ne moremo po-
begniti, zato pa lahko vsaj naj-
bolj izpostavljene dele telesa
dodobra zaščitimo pred njim.
Pokrivala vseh vrst, od plat-
nenih zaščitnih kap s ščitni-
kom do letos še posebej mo-
demih slamnikov, so kar pri-
ročen modni dodatek, brez ka-
terega v vročem poletju ne gre.
Od tod naprej pa bosta za vaš
videz odločilnega pomena do-
mišljija in kanček dobrega
okusa, seveda.
Uredništvo
Sonce Je in... poitrijte glave!
Saj vas nimam namena še
jaz strašiti z grozečimi ozon-
skimi luknjami, a žal sonce res
ni več tako prijeizno, kot je bilo
včasih. Seveda se mu zaradi
njegove zahrbtnosti še ni po-
trebno povsem odreči, le pre-
vidnost v roke, oziroma na
glavo, pa ne bo nadležnih gla-
vobolov ...
Če ste pravkar sredi priprav
za odhod na počitnice in mr-
zlično tuhtate, česa ne smete
pozabiti, se vam je zdajle goto-
vo posvetilo. Pokrivala, se-
veda!
Ker pa je tudi na počitnicah
estetsld oziroma modni videz
prav zaželen, si oglejmo, kaj
pravi letošnja moda.
Glavni je še vedno slamnik,
ki se je znova navdušil nad
mehiškim stilom, povzel obh-
ko  slavnega  Napoleonovega
trirogelnika ali pa z ogromni-
mi lo-ajci in perjem spominja
na legendarne mušketirje. Si-
cer pa so se klasičnim materi-
alom pridružih še laneno plat-
no, rafija, trstika, juta...,
skratka, silno ekološko je
obarvan tale letošnji slamnik.
Če vam naravni toni niso pri
srcu, jih popestrite z živalmo
ruto ali cvetjem, kajti slamnik
nima le te naloge, da ščiti pred
soncem, temveč nežne ženske
glave tudi krasi!
Pa nikar ne pozabite na še
bolj nežne otroške glavice, če
bodo z vami na plaži ali spre-
hodu po močnem soncu. Ob-
vezno jih zaščitite z lahkimi
živopisanimi klobučki ali ka-
picami - izognili se boste nepo-
trebnemu joku, pa še fotogra-
fije za dmžinski album bodo
bolj prisrčne...        VLASTA
Anketno nagradno vprašanje meseca julija:
KAKŠNE KOPALKE BOSTE TO POLETJE NAJRAJE NO-
SILE?
a) bikinke,
b) dvodelne v stilu 50. let,
c) enodelne
Do sedaj smo spoznali nekaj
italijanskih standardnih ku-
harskih receptov in tudi tukaj
ne moremo brez riža.
Riževa polja so v dolini reke
Pad in obširna polja spominja-
jo na kitajska riževa polja in
mesto Vercelli v Piemontu je
središče največjega pridelova-
nje riža v Italiji. Riž iz Pi-
emonta je dolgo veljal za naj-
boljšo vrsto in je še do danes
vzorec za kvaliteto. Zato ni nič
čudnega, da prebivalci seveme
Italije uživajo več riža kot pa
prebivalci srednje in južne Ita-
lije, kjer prevladujejo teste-
nine.
Riž se ne uživa samo kot pri-
loga k zelenjavi, temveč igra
pomembno vlogo v kulinariki.
Riževe jedi predstavljajo za-
četno jed in tu se lahko spom-
nimo na odlično, z žafranom
obarvano Milansko rižoto.
Rižota mora imeti kremast
izgled in riž mora ostati sočen
in se ne sme razkuhati. To se
doseže z natančnim kuhanjem,
tako da dodajamo tekočino
postopoma, samo takrat, ko je
riž tekočino že popil. Ko kuha-
mo rižoto, moramo vse večkrat
dobro premešati. Za rižote se
uporablja   okroglozmati   ali.
mlečni riž, pri katerem so zrna
skoraj tako široka kot dolga.
Vsebuje več škroba kot druge
vrste riža in se odlično naku-
ha. Izjemne kakovosti je itali-
janski okroglozmati riž a bo-
ri o, posebna sorta z okroglimi,
velikimi zrni, ki ima odlične
lastnosti in se tudi po daljšem
kuhanju ne reizkuha in lepo
vpija omake.
Riž je odličen tudi za dieto
in svetovna zdravstvena orga-
nizacija ga uvršča med živ-
ljenjsko pomembne zdravilne
snovi. Riž, razkuhan v sluz, je
najboljša prehrana pri pre-
bavnih težavah, zlasti v tret-
jem svetu, kjer je riž tudi do-
ma. Ker vse oblike riža ne vse-
bujejo holesterola, je pomem-
ben tudi pri dietah, kjer je po-
trebno znižati vrednost hole-
sterola. 100 g belega riža da
365 kcal, ima 7 g beljakovin,
80 g ogljikovih hidratov in nič
maščob.
H kuhanemu rižu lahko do-
damo različno dušeno ali suro-
vo zelenjavo, pemtninska jetr-
ca, meso in pa nastrgan par-
mezan, vendar iz njega lahko
pripravljamo tudi različne
slaščice, strjenke, kjer pridejo
do izraza razne začimbe, slad-
ko sadje, orehi, rozine itd.
Rižota z JaJčevcI po
slcllijansko
Potrebujemo: 300 g okrogle-
ga riža, 3 srednje veUke jajčev-
ce, 200 g sira mozzarella, nare-
zanega na zelo tanke rezine,
100 g surove šunke, 2 jedilni
žlici olivnega olja, 1 drobno
sesekljano čebulo, 1 del para-
dižnikove omake, 1 Uter kurje
juhe, 50 g surovega masla, 50
g naribanega parmezana,
6 listkov bazilike, olje za cvre-
nje jajčevcev.
Jajčevce olupimo, razreže-
mo po dolgem, posolimo in pu-
stimo nekaj časa stati, da spu-
stijo vodo, potem jih obrišemo
in ocvremo v olju.
Šimko zelo drobno nareže-
mo in opražimo v olivnem olju,
dodamo sesekljano čebulo in
jo svetlo rjavo prepražimo.
Dodamo paradižnikovo oma-
ko, posolimo in popopramo,
prilijemo malo vode, dodamo
baziliko in kuhamo 30 minut
na majhnem ognju. Od te oma-
ke odvzamemo dve zajemalki
in prihranimo. Riž stresemo
v kožico, zmešamo s preostalo
omako, zalijemo s kurjo juho
in skuhamo rižoto. Med kuha-
njem večkrat premešamo. Pre-
den odmaknemo z ognja, rahlo
zamešamo v riž surovo maslo
in 20 g parmezana. Ognjevar-
no posodo tanko nama;
s surovim maslom, nalo;
nanjo plast riža, nato oj
rezine jajčevca in spet plg,
ža. Po vrhu naložimo
mozzarelle, pomeižemo s
hranjeno omako, potr^
s parmezanom in pečenj
minut v vroči pečici. Posti
mo kot samostojno jed z
solato ali z oUvami, paraci
ki in s kozarcem iskrivf
bule.
Pilav z rozinami i|
pistacilami
To je odUčna priloga k
su, pemtnini in ribam. Naj
olupimo 100 g pistacij ii
blanširamo v vreli vodi
minuto, nakar jih razpol
mo. V globoki kožici razpi
mo veUko žlico surovega
sla in na njem svetlo rjavo
pražimo eno veliko čebul;
smo jo prej drobno sesekl
Dodamo 300 g dolgozma
riža in ga prepražimo tol
da riž postekleni. Zalij
s pol Utra kurje juhe, ki su
pripravili iz kocke, ali sm
skuhaU že prej. Začit
s sveže mletim poprom ii
potrebi s soljo. Zavremo ir
kaj pride prav posoda Emc
Ko vse zavre, pokrijem(
zmanjšamo temperaturo
najmanjšo vrednost. Pilav
hamo 20 minut, da se
zmehča. Pustimo še 10 mi
da jed počiva, nato pa pri
šamo pistacije, 100 g roži
še eno veliko žlico suro\
masla.
KMETIJSKI NASVET
Prideiovania
icrmnega sirica in
sudanslce trave icot
strniščni doseveic
Kmmi sirek in sudanska
trava sta manj znani krmni
rastlini, zato ker sta to rastli-
ni, ki bolje uspevata v toplih,
sušnih krajih. Njima domovi-
na je Afrika. Tudi koruza izvi-
ra iz bolj toplih krajev, vendar
pa je bolj občutljiva na po-
manjkanje vlage kot omenjeni
vrsti. Obe rastlini lahko pride-
lujemo namesto koruze, ven-
dar ju priporočamo predvsem
tam, kjer je bolj suho podnebje
in ko želimo pridelati več ko-
šenj zelene kraie in več belja-.
kovin. V sušnih letih pa sta
priporočljivi predvsem kot
stmiščna dosevka, saj lahko
dasta še dva odkosa krme za
prilast, seno ali sUažo. Oba sta
izredno dobra zamenjava gle-
de na hranilne snovi ali pride-
lek za pitnik (koruza sejana po
stmišču).
Opis vrste: Krmni sirek in
sudanska trava sta v bistvu
dokaj skromni rastlini, ki pri-
padata družini trav vendar
imata določene zahteve. Za
vznik semena potrebujeta do-
volj toplote (8-12°), pa tudi do-
ločeno vlago. Po setvi počasi
rasteta (60-70 dni), drugi od-
kos pa raste hitreje (30-45
dni).
Priprava zemlje,
setev, spravilo
Po žetvi žit moramo čim hi-
treje pripraviti zemljo, zato da
izgubimo čim manj vlage.
Gnojevko (30m^) polijemo
pred minimalno obdelavo Oz.
oranjem stmišča. Po prvi koš-
nji dognojujemo s 40-60 kg či-
stega dušika/ha (150-200 kg/
ha KAN-a). Seme sejemo
v drobnogrudičasta tla na glo-
bino 3-4 cm (bolj mokra tla
1,5-3 cm) na medvrstno razda-
ljo 15-20 cm za zeleno krmo in
pašo in 30-70 cm za silažo
(spravilo s kombajnom za si-
lažno koruzo). Kosimo ju lah-
ko za zeleno krmo, mrvo al
silažo v času ko dosežejo j
line višino 60-120 cm. Stn
naj bo visoka 10-15 cm, zai
hitrejšega obraščanja.
Obe rastlini lahko sejt
v krmnih mešanicah: 1. sud
ska trava 30 kg/ha, krmni g
30 kg/ha in jara grašica 30
ha; 2. sudanska trava 15
in jara grašica 30 kg
3. krmni sirek 30 kg/ha, kr
grah 30 kg/ha in jara gra
30 kg/ha; 4. krmni sirek 16
ha in jara grašica 80 kg/h
Zaradi boljšega poznai
in pridobivanja lastnih ii
šenj s sudansko travo in k
nim sLrkom bomo v celjski
giji zastavili nekaj poski
s čistimi posevki obeh ras
in z mešanicami.
TATJANA PE^
dipl. inž. ki
Šifra: Mol značaj
in usoda
Rojen sem v znamenju devi-
ce. Predvsem me zanima, kaj
mi lahko poveste o mojih ka-
raktemih potezah iz horosko-.
pa. Koliko je moja prihodnost
odvisna od planetarnih vpli-
vov? Hvala za odgovor!
IVANA: Horoskop, ki je se-
stavljen na osnovi trenutka
rojstva, lahko pokaže določene
lastnosti in nagnjenja v življe-
nju. Tako razlago imenujemo
na talna astrološka karta. Za
vpogled v prihodnost pa mora
astrolog izdelati horoskope so-
lamih povratkov, tranzitov in
tudi sinestrij, ali primerjalne
horoskope s partnerjem, saj je
dogajanje velikokrat povezano
z najožjimi ljudmi. Usoda ni
v celoti zapisana v horoskopu,
temveč leži v naših rokah. Va-
ša sposobnost koncentracije,
mirovanja in meditativnega
gledanja na stvari in pojave, ki
se dogajajo, lahko poleg odloč-
nosti ter močne volje, preobr-
ne oziroma omili negativne
predispozicije, ki so vidne sko-
zi natalno karto. Torej, usoda
leži v naših rokah, to kar do-
življamo pa smo si sami skre-
irali, čeprav se marsikdo s tem
noče strinjati, pa vendarle tudi
v astrologiji velja stari rek:
kakor si boš postlal, tako boš
ležal! Vse, kar se nam v življe-
nju dogaja - od spočetja na-
prej, je naša karma, oziroma
naš rezultat prejšnjih dejanj.
Seveda pa se astrologija na tej
točki začne že prepletati s filo-
zofijo, za katero pa bi nam
zmanjkalo prostora, zato vam
priporočam da tovrstne odgo-
vore poiščete v klasični vzhod-
ni filozofski literaturi. O vas bi
lahko rekla sledeče: Ste člo-
vek, ki že od majhnih nog veU-
ko svojega časa posveča dru-
gim ljudem, vaša venera in
Merkur se nahajata v zname-
nju Tehtnice v tesni konjunk-
ciji v tretji astrološki hiši, vaš
Ascendent je v znamenju Le-
va, kar vam daje težnjo po ob-
vladovanju dmgih, po vodenju
in dominaciji. Ker imate Son-
ce v Devici, ste perfekciomst.
Od vsega najbolj verjamete
v delo in svojo osebno moč.
V nobenem pogledu si ne želi-
te, da bi bili odvisni od drugih.
Včasih vas lahko kakšne ma-
lenkosti iztirijo bolj kot je po-
trebno, in kljub močni zavesti
o sebi vas lahko premakne
v vaših načelih (na žalost) tudi
laskanje. Mnenje dmgih vam
veliko pomeni. V življenju vam
skozi ljudi prihaja veliko do-
brega - položaj pri delu, ugod-
nosti na potovanjih, pa tudi
ljubezensko življenje je pove-
zano s poznanstvi iz delovnega
okolja. Družinski člani, pred-
vsem mati, so imeli na vas zelo
dolgo - morda se to še sedaj
dogaja - zelo močan vpliv. Ču-
tite se odgovorni za stvari, ki
se dogajajo njim, vendar je to
karma iz prejšnjega življenja.
Kljub natančnosti pri delu, pa
morate biti pazljivi v denarriih
zadevah, kajti tam se lahko
večkrat kaj ponesreči. Psi:
nega bremena odgovomosi
povsem znebite šele na p
vanjih. Nasploh se bolje i
mete z mlajšimi osebami
sebe. Vaš letni čas, ko ste v
bri kondiciji, traja od maji
do novega leta, pazljivejši
bodite v času od januarja
aprila. Sposobni ste ve
koncentracije, sprostiti p
ne znate tako dobro, naj:
vas pomirijo delovni usp
zaradi njih ste sposobni iti
lo preko svojega zdra
V življenju se morate nai
hoditi po srednji poti, ver
morate v moč mentalnega
rovanja in meditacije, k
skozi vaš horoskop je raz^
no, da se boste morali v
slednjih letih, ko vas bo pr
kušal Saturn, opreti na di^
vrednote.
Šifra: Šola
Stara sem 19 let in ne vem,
kam po srednji šoli, pravza-
prav sem se že odločila, vendar
ne vem, če je moja odločitev
pravilna - oblikovanje, ali naj
grem raje drugam? Zanima me
tudi kje, v katerih znamenjih,
imam planete in Ascendent?
rVANA: V tvojem horosko-
pu stojijo planeti tako: Sonce
je v Dvojčicih, Mesec v Tehtni-
ci, Merkur v Raku, Venera
v Biku, Mars v Raku, Jupiter
v Ribah, Satum v Raku. Uran
v Tehtnici je retrograden,
Neptvm se nahaja v Strelcu in
je prav tako retrograden, Plu-
ton je v tehtnici tudi v ret
gradnem gibanju, severni
nin vozel Rahu pa se nah
v Strelcu. Ascendent it
v Vodnarju. ObUkovanje ti
dinamičnost zračnih eleC
tov - Sonca, Meseca ter ^
kar ustreza, še Bpsebej ^
z otroci ah mlajšimi oseba
Lahko bi bilo povezano na'
način tudi z zdravjem, liko'
terapijo ali podobnimi za'
vami. Več pozomosti pos^
tudi lastni kondiciji, pri ^
in pri športu. Pazi nase kd
leta, do tedaj pa lahko usl
v vsem, kar si želiš!
Št. 27 - 8. julij 1993i
33
Italijanski Fiat in
načrti
Italijanski Fiat združuje
skoraj vso italijansko avtomo-
bilsko industrijo in zato je od
njegovega poslovno-tržnega
zdravja odvisno dobro počutje
vseh drugih italijanskih avto-
mobilskih tovarn (Alfa Romeo,
Lancia, Maserati ipd.). Letoš-
nji podatki o prodaji avtomo-
bilov, ki nastajajo znotraj Fi-
atovega koncema, dokazujejo,
da tržne okoliščine niso naj-
bolj ugodne, kajti tržni deleži
so skromnejši - doma in na tu-
jem. Prav zaradi tega je Fiat že
pred časom objavil orjaški
plan obnove starih in predsta-
vitve povsem novih avtomobi-
lov. F*unto, zamenjava za imo
(o puntu smo pred nedavnim
že pisah), je eden prvih, ki naj
bi pomagal do boljšega počut-
ja. V načrtu pa je še nekaj ka-
roserijskih izvedenk punta, ki
utegne biti vsaj tako uspešen
kot predhodnik uno.
Tako naj bi prihodnje leto
luč avtomobilskega dneva
ugledal pimto v kabrioletski
karoserijski izvedenki. Avto
ne bo imel zaščitnega vamost-
nega loka, namenili pa mu bo-
do vsaj dva motorja z močjo 60
oziroma 90 KM. Dražja karo-
serijska izvedenka bo serijsko
opremljena z električno stre-
ho, vsekakpr pa bodo dovolj
pozornosti namenih pasivni
varnosti, ki morda do nedav-
nega pri Fiatu ni bila najbolj
pomembna.
Tretja novost, ki pa se uteg-
ne na trgu pojaviti še prej kot
punto kabriolet, bo fiat kupe
s štirimi sedeži. Ali bo to itah-
janska calibra, je seveda pre-
uranjeno vprašanje; znano pa
je, da so si osnovo sposodili pri
tipu. Navzven bo kupe vsaj
z nekaterimi potezami spomi-
njal na že zdavnaj upokojeni
dino kupe (od 1967 do 1972),
značilen pa bo dokaj oglat in
predvsem visok zadek s paro-
ma okroglih luči. Pri nastaja-
nju sodeluje ugledni Pininf ari-
na, avtomobil pa bosta poga-
njala dva agregata: prvi
z močjo 150, dmgi s 190 KM.
Serijsko bo kupe opremljen
s posebnimi zaščitnimi jekle-
nimi palicami v vratih, zavor-
nim sistemom ABS,  zračno
vamostno blazino za voznika
ipd. Vamost torej postaja vse
pomembnejša, pri čemer ima
Fiat dovolj grenko izkušnjo
s tipom, ki se ni najbolje izka-
zal pri tako imenovanih crash
testih. S kupejem pa novosti
v teh nižjih avtomobilskih ra-
zredih še ni konec, kajti 1994
ali leto kasneje naj bi trg pri-
peljal še fiat spider, kar je ita-
lijanska oznaka za roadster.
Ponudba bo torej pestra, odziv
trga - domačega in tujega - pa
seveda različen. Na shki: fiat
punto kabriolet.
Mercedes Benz
in novi dizelski
motorji
Nemški Mercedes Benz, naj-
pomembnejši del koncema
Daimler Benz, je ob letošnji
predstavitvi serije C (gre za
najmanjši avtomobil v tovar-
niški ponudbi) vsaj nekoliko
presenetil s tremi dizelskimi
motorji, opremljeni s po štiri-
mi ventili na valj. Gre za novo
tehnologijo pri dizelskih mo-
tornih agregatih in doslej na
avtomobilskem trgu še ni bilo
tovrstnega motorja. Tri nove
dizelske motorje namenja
Mercedes Benz tako seriji
C kot tudi seriji E in nasploh
meni, da se utegne tem agrega-
tom v prihodnje pisati veliko
bolje kot se je doslej. Razlogov
je - tako Mercedes Benz - kar
nekaj in treba je priznati, da
dizelski motorji s po štirimi
ventdi na valj zadostujejo šte-
vilnim zahtevam in jih je mo-
goče v nekaterih primerih po-
vsem enakopravno primerjati
z bencinskimi agregati. Z novo
tehnologijo, ki je plod dolgo-
letnega dela nekako 200 inže-
nirjev in investicije, vredne
vsaj nekaj sto milijonov mark,
so v primerjavi s prejšnjimi di-
zelskimi motorji povečali moč
ter navor za dobrih 20 odstot-
kov, poraba goriva se je pri
režimu največje obremenitve
zmanjšala za nekako 11 od-
stotkov, manjši je tudi hmp.
Najpomembnejše pa je - in te-
ga pri Mercedes Benzu seveda
ne morejo in tudi nočejo poza-
,biti - da so odslej tudi dizelski
motorji okolju veliko bolj pri-
jazni kot so bih še do nedavne-
ga. Prav to (ali predvsem to) je
po mnenju Mercedes Benza ra-
zlog za optimizem pri prodaji
avtomobilov, čeprav letošnje
prodajne številke niso pretira-
no ugodne.
Sivi uvoz: dobra prodaja In dober
posel za trgovce
če so podatki ministrstva za
notranje zadeve točni - in ni
posebnega razloga za dvom — in
če zanemarimo tiste avtomo-
bile, ki jih na slovenskem trgu
prodajajo Revoz, Cimos in če-
ška Škoda, potem sta bila med
tujimi avtomobili v minulih
petih mesecih najbolj popular-
na (ter s tem najbolj prodaja-
na) Oplova astra (1828 avto-
mobilov) in Fordova fiesta
(1429 vozil). Večino teh avto-
mobilov pa si Slovenci niso
omishli pri uradnih prodajal-
cih oplov oziroma fordov, pač
pa gre za takoimenovani sivi
in deloma tudi individualni
uvoz. V okviru tega sivega
uvoza so različna podjetja na
slovenskem trgu do konca ma-
ja prodala 10.472 avtomobi-
lov, kar je nekaj več, kot se je
v tem času posrečilo prodati
uradnim zastopnikom tujih
avtomobilskih tovam pri nas.
Podatek bo nedvomno eden iz-
med razlogov za še bolj vročo
razpravo o ustrezni organizi-
ranosti slovenskega avtomo-
bilskega trga. V sivem uvozu,
ki si je v zadnjem času pridobil
domovinsko pravico tudi
v številnih državah znotraj
Evropske skupnosti, konsig-
natorji in tudi obe domači to-
varni, torej Revoz in Cimos, ne
vidijo nič posebej dobrega. To-
da povsem drugačnega mnenja
je trg, kajti slovenska avtomo-
bilska pubhka je prepričana,
da prav sivi uvoz omogoča po-
vsem ustrezen nakup vsega,
kar nastaja v avtomobilskih
tovamah. In tako je tudi prav.
Na sliki: opel astra, eden naju-
spešnejših avtomobilov na slo-
venskem trgu.
Britanski jaguar in letošnje
spremembe
Britanski Jaguar, že nekaj
časa pod okriljem ameriškega
Forda, je letos kljub vsemu
v nekoliko ugodnejšem tržnem
položaju kot lani oziroma leta
nazaj. Po svoje je zanimivo, da
je letos prodajo v Nemčiji po-
večal za 21,4 odstotka, kar je
glede na siceršnje okoliščine
skoraj izjemen dosežek. V svo-
jem programu pa ima tudi ne-
kaj manjših novosti. Tako je
kabriolet z oznako XJS po no-
vem na voljo tudi v izvedenki
2+2, kar pomeni, da sta za
prednjima sedežema še dva
zasilna. Po dmgi strani bodo
jaguarji dobili nove sprednje
in zadiije odbijače, hkrati pa
bodo vse izvedenke z oznako
XJS, ki jih bo poganjal dva-
najstvaljni bencinski motor,
opremljene z novo štiristo-
penjsko prestavno avtomati-
r
ko. Morda so za slovenske ku-
pce zanimive tudi nekatere ce-
ne jaguarjev. Tako bo stal
v Nemčiji kupe z V12 motor-
jem 129.800, kabriolet s prav
takšnim motorjem pa 149.500
mark. Na sliki: jaguar XJS ka-
briolet.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Tudi zadnji sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec
v Celju je zbudil veliko zanimanja, saj je bilo na prodaj preko 800
vozil. V zadnjem času se na celjskem sejmu pojavlja vedno več
prodajalcev in kupcev iz drugih krajev Slovenije, kar nesporno priča
o vidnem mestu te prireditve v slovenskem prostoru.
Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne.
Št. 27 - 8. julij 1993!
3.
št. 27 - 8. julij 19931
35
št. 27 - 8. julij 1993
3e
Št. 27 - 8. julij 1993 i
37
Št. 27 - 8. julij 1993i
3
št. 27 - 8. julij 1993;
39
Št. 27 - 8. julij 1993^

Celje, 2020
Naši železničarji si takole zamišljajo celjsko železniško postajo po končani prenovi. Tuje
petične penzionistične turistke (na fotografiji), ki radostno mahajo gostoljubnim Celjanom
so danes stare šele okoli petintrideset let! To je bilo treba povedati zato, da ne bo med
Celjani kakšnega pretiranega veselja ob napovedih o skorajšnji lepsi m prijaznejši podobi
celjskega železniškega »štacijona.«
Razsvetljeni Sovič
Državni sekretar za ener-
getiko Boris Sovič je na
okrogli mizi v Velenju vse
navzoče osupnil s svojim
električnimi   sposobnostmi.
Predvsem je blestel na po-
dročju poznavanja žarnic in
delovanja teh majhnih vra-
žičkov. Piko na i pa je Sovič
postavil z razlago osvetlje-
valnega sistema v francoski
Gvajani.  Energetiki so si
zdaj edini, da imajo razsvet-
ljenega sekretarja.
Fantek za vse
Velenjski premier Srečko
Meh je sila priročen človek.
Nedavno tega se je izkazal
s lastoročnim snemanjem in
pravilnim obešanjem zasta-
ve, na zadnjem zboru v Vele-
nju pa je bil še kar zadovo-
ljiv natakar. Ne bi ga sicer
priporočali kakšnemu super
hotelu, za velenjsko Pako pa
bi bil kar primeren. To, da je
Meh »serviral« kislo vodo,
mu niti ne štejemo kot na-
pako.
Brezžupanja
praznina
Zgomjesavinjčani ugotav-
ljajo, da nujno potrebujejo
župana. Si sploh predstav-
ljate, kakšna praznina je na
raznih veselicah, ker ni za-
dostnega števila uradnih ob-
činskih predstavnikov?
Predsednik Milan Kučan je
z obiskom gasilcev v Bevčah
dokaz za nujno potrebnost
takšnih obiskov...
Zamerljivost pa
taka!
.. .Največja žalost pa je,
da predsedniku Kučanu ne-
kateri velenjski kulturniki,
neljubitelji gasilcev, zameri-
jo, ker se predsednik ni ude-
ležil odprtja Kavčnikove do-
mačije v Zavodnjah. Kot da
je nek evropski muzej po-
membnejši od veselice!
Leta težkiii oiliočitev
Kaj boste pa vi lastninili, soseda?
Ooooh, jaz sem za to že pravočasno poskrbela. V lasti
imam nekaj kvadratov zemlje na britofu, v veliki dilemi pa
sem glede tega, kje me bodo sežgali; sem slišala, da imam
sedaj na voljo kar tri možnosti: Ljubljano, Velenje in
Konjice. Ker pa nameravam še nekaj let to zemljo tlačiti, se
zna zgoditi, da bo končna odločitev glede moje upepelitve še
zelo težka. Če bo šla podjetniška vnema v tej smeri naprej,
se zna zgoditi, da se bom lahko v prah povrnila že v vsaki
večji slovenski vasi!
Bolj kot za tržno gospo-
darstvo smo očitno nav-
dušeni - za »tržne« ta-
tvine
Na pravni fakulteti bi
lahko uvedli nov pred-
met — »aferologijo«.
Igralni avtomati so očit-
no motivacija - za »poli-
tične igrice«
Prodaja podjetij tujim
partnerjem je dokaz
več, da so na oblasti
- »prodane duše«.
Včasih za spremembo
spola ni potrebna medi-
cina — črna ovca se lahko
hitro spremeni v grešne-
ga kozla.
Kjer je politika gospo-
dar  -   tam je hudič
vladar.  ... .............
Demokracija na jeziku
in diktatura v glavi pri-
naša — anarhijo.
Naši politiki bodo tako
dolgo žagali eden dru-
gemu vejo, da nas bo
Evropa — odžagala.
Lažje je najti dlako
v jajcu - kot srčno kultu-
ro v politiki.
MARJAN BRADAČ
STRAN(KA) ŠALJIVCEV
Izjemoma danes predstavljamo nekatere iz-
jave in vice, ko so jih na Kalobju stresali
muzikantje iz naše stranke.
Ivan Lebsn-Slavc
»Sem eno pesmico kar sam zložil in jo
bom zapel:
Grešno nam dušo,
grešno nam telo,
pa vice tak mastne,
pa s kruhom bo šlo,
pa povedal vam nekaj bom šal,
sam če me ne boste nagnal... V naši fari
smo pred leti imel Pokaži kaj znaš. Tudi
župnik se je prijavil in vprašah so ga kaj
zna?
>Duhove ugibam,< je rekel.
In je ugibal kakšne vrste dima oziroma
cigaret komisija predstavlja. Vse je uganil.
Pa so mu zavezali oči in Micki malo po frjol
»pošlatal« ter mu dali ugibati vonj. >Tojepa
od frjole. Sam ta ni iz naše fare.«
Boris Bizjak
»Vam moram povedat. Mene je prijatu
Edi povabil sem gor, da bi kaj začaral. Ško-
da pa, da nimam s sabo golobov. Veste, oni
pa niso tako kot jaz v stranki šaljivcev, oni
so v Krščansko demokratski stranki. Peterle
me je vprašal: »>Zakaj pa glih golobi
v KDS?< Pa sem mu rekel: >Ko so na tleh, ti
z roke jejo, ko pa so malo višje, te pa poser-
jejo.«
Franci Rajgi
»Muzikantova žena se pritožuje:
>Sam okol hodiš. Jaz pa kar kuhan
pomivam. Kar naprej sem sama doma.
me bo še hudič vzel.<
>Hudič! Ho! Kaj misliš, da je tudi on ti
nor, kot sem bil jaz.«<
Aieš Hriberniii
»Posnel bom kaseto. Veste, mi Savinjča
rajši kot da bi kasete kupil, kar vsak sv
posnamemo.«
ivan Stare
»Šmarčan si najde punco in prosi koM
>Ti, ali bi šel ti men za pričo?<
>Seveda. Katero pa imaš?<
>Kovačevo Tinco.<
>Jezus. Tisto kurbo, čez katero jih je •
najmanj milijon.<
>Milijon. Kaj pa je v današnjih cajtih^
lijon.«<
Št. 27 - 8. julij 19931