Weeklj ia Sworn Ci 14,200 offioaL _______ OF THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOUC UNION . il Najrečji v Zdr Izhaja nab Ima 14,200 naročnikov Naročnina: -a driarah. Sa člana, a« leto .......„...$0.84 Za nečlane ---------------«1jS0 Za inozenutvo-------13.0« NASLOV nredni&tva in paravaiitva: •117 St Clair Ave. Cleveland. a Telefon: Randoiph <28 Entered M Second-CUtt Matter December 12th, 1923 it the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Angatf 24, 1912 ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POStAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918 Štev. 47. — Ne. 47. PONESREČENI IZLETNIKI CLEVELAND, O., 19. NOVEMBRA (NOVEMBER), 1924. Leto X.—Vol« VLAK ZADEL V AVTO SLOV, IZLETNIKOV. FR. MRAVLJA UBIT. Chicago, IIU 17. novembra.— Včeraj, v nedeljo je bilo v našem mestu pri avtomobilski vožnji ubitih sedem oseb, osemnajst pa ranjenih. Zal da se nahajajo med temi žrtvami tudi naši Slovenci. O tej nesreči se poroča sledeče: Včeraj se je podal znani rojak Frank Mravlja s svojim avtomobilom po nekem važnem opravku v Waukegan, 111., s seboj je vzel svojega prijatelja Frank Kobal-a, st. in Mrs. Frančiško Cvenk, vdovo pokoj-negjt organ i sta cerkve sv. Štefana, Davorin Cvenka. Ko se je družba že bolj pozno popoldne vračala domov proti Chicagu, in se je nahajala pri Wilsonu, 4 milje zapadno od Wankegana, je v avtomobil teh izletnikov na nekem križišču zadel vlak Chicago, Milwaukee & St. Paul železnice. Lastnik avtomobila, Frank Mravlja, je bil na mestu ubit; Mrs. Oenk je zadobila tako nevarne poškodbe, da ne bo okrevala, samo Fr. Kobal k •irečr rri bil ranjen; trtlplo ponesrečenca bodo prepeljali v Chicago v svrho pogreba. Pokojni Frank Mravlja je bil v najlepši moški dobi, star 35 let; doma blizu Škofje Loke na Gorenjskem; tu v Chicagu zapušča ženo in dva otroka (dvojčka), stara 11 let; zadnji čas je opravljal posel blagajnika A. B. steklarske korporacije na 2537 So. Western Ave., Chicago, BI. Pokojnik je spadal k društvu sv. Štefana, št. 1, K. S. K. Jednote, kjer je bil pred leti večkrat izvoljen za tajnika; dalje je spadal k samostojnemu mla-deniškemu društvu Danica in k redu Kolumbovih vitezov; leta 1920 je bil na XIV. konvenciji K. S. K. Jednote v Joliet, 111. kot delegat društva št. 1. Glavna vrlina pokojnega Frank Mravlja je bila ta, da je vedno gorel in deloval za slovensko dramatiko; za njo je živel in tudi umrl. Navedeno nedeljo se je namreč peljal v Waukegan, 111., po obleke za igralce društva Marije Pomagaj iz Chicaga, ki bo dne 27. novembra priredilo neko veliko igro; baš pri tem ga je doletela nepričakovana smrt. Dasiravno sam ni rad nastopal v ulogah na . slovenskem odru, je pa zato najrajši igralce učil in igre vodil kot režišer. Skoro , vse slovenske večje in male igre v Chicagu pred vojno in tekom vojne so bile njegova zasluga; zato smo o Franku Mravlji že večkrat rekli, da je on oče slovenske dramatike in slovenske Talije v chikaški naselbini. Poleg dramatike je gojil tudi rad slovensko petje; saj je bil ustanovnik in tajnik avo-ječasnega pevskega društva "Soča." Zelo je bil ponosen tudi na svojo divno Gorenjsko, kjer mu je tekla zebilka. Nekoč se je vdeležil neke velike ameriške prireditve v pristni gorenjski narodni noši m dobil je prvo nagrado; njegovo sliko so priobčili cek> angleški listi. Ker je pokojni Frank Mravlja živel in deloval več let v Chicagu, si je pridobil vse- uC0MMUNITY FOND' VČERAJ SE JE PRIČELO NABIRATI ZA SIROMAKE. V soboto je začelo delovati v Clevelandu 8,000 organiziranih delavcev, da se nabere v mestu ogromna svota $4,375,000 za Community Fond. V hotelu Winton je bil zadnji shod, na katerem so dobili delavci navodila, kako je treba nabrati potrebni denar. Vodstvo Commu-nity Fonda pričakuje velik uspeh, namreč, da se bo nabralo še več kot se zahteva. Kot znano, se iz Community Fonda plačujejo vsi stroški dobrodelnih zavodov v Clevelandu, plačujejo se bolnišnice, sirotišnice, hiralnice, domovi za slepe, ostarele, deli se podpora vsem brez razlike vere, prepričanja ali narodnosti. Dolžnost vsakogar je, pomagati in sodelovati. Ako ne morete več, dajte en dolar. Lansko leto ■ je prispevalo skoro 400,000 ljudi k uspehu Community Fonda, in pričakuje se letoe najmanj v 500,000 oseb, katerih vsaka bo darovala po svoji zmožnosti Saj je mnogo in mnogo Slovencev vsako leto, ki prejemajo javno podporo,' th tako je naša dolžnost po svoje pomagati temu plemenitemu namenu. Kampanja se je začela v soboto in bo zaključena v pondeljek 24. novembra. o- Brat Anton Grdina bo govoril po radio. Povodom kampanje za dobrodelni sklad (Community Fund) v Clevelandu, O., bo nastopilo prihodnjo soboto ob 7:45 zvečer, dne 22. t. m. na razpoši-ljalni radio postaji Union Trust poslopja 32 govornikov vseh, v Clevelandu živečih narodnosti; vsakdo bo povedal nekaj stavkov v svojem jeziku. Za Slovence in Hrvate je odbran brat Anton Grdina, glavni predsednik K. S. K. Jednote. Vsakdo, kdor ima kak radio aparat, naj prihodnjo soboto pazljivo posluša te zanimive govore. Ker ima Union Trust Co. največjo radio postajo, WJAX v Clevelandu, se bo torej čulo slovensko besedo tudi po vseh delih Združenih držav. KONGR. HILL ZMAGAL SODIŠČE GA JE SPOZNALO NEKRIVIM KRŠITVE PROHIBICIJE. Nov avstrijski kancler. Dunaj, 18. novembra. — Namesto odstoplega avstrijskega kanclerja, Msgr. Seipel-a je bil danes imenovan Dr. Rudolf Rumek, po poklicu odvetnik v Salzburgu in bivši minister notranjih zadev. Prva žrtev letošnje zime. Columbus, O., 18. novembra. —.Ker je včeraj po dolini Ohio vladal hud mraz s snežnim zametom, so gozdni čuvaji našli na bregu reke 01entangy nekega 50 let starega nepoznanega moža v snegu zmrznjenega. stransko zaupanje in ljubezen med tukajšnjimi Slovenci; vsakdo ga je poznal, vsakdo čislal in jmel rad; saj je tudi on vsakega s prijaznim smehljajem nagovoril. Da, chikaška naselbina ga bo vedno pogrešala Naj mu bo ohranjen naj-blažji spomin; naj mu bq lahka svobodna ameriška žemljica! Iskreno sožalje njegovi hudo prizadeti družini. * Baltimore, Md., 13. novembra — Izdelovanje domačega vina in sadjevca, če vsebuje navadno alkoholično vsebino, je za privatne hiše dovoljeno. Tako se je danes izreklo tukajšnje zvezno okrožno sodišče. Porota je ovrgla vse obtože-valne.točke napram kongresni-ku John F. Hill-u iz Marylanda, ki je letos zase naredil nekaj 11.64 procentov vina in 2.7 procenta sadjevca. Hill se je hotel prepričati, kako daleč sega Volsteadova postava glede pre-šanja domačega vina. Porota se je glede tega posvetovala celih 17 ur, nakar je sodniku Morris Soperju naznanila svoj pravdorek, da kon-gresnik Hill ni kršil Vollstea-dove postave, ker je dokazano, da njegovo vino ni vpijanljivo. Porotni odbor so tvorili: en grocer, en trgovec premoga, dva zavarovalninska agenta, en klerk, en tiskar, en mešetar, en inženir ia trije ugledni trgovci. ■P Pogon po KiUaoevoe. • Buffalo. N. Y. — Tekom zadnjega zasedanja zakonodajne zbornice države New York je bil sprejet zakonski načrt, naperjen proti zloglasni organizaciji Kukluksovcev. Ker so se Klanovci zaradi tega pritožili na najvišje sodišče, je sodnik A. Pooley 13. novembra njih pritožbo zavrgel. V državi New York morajo torej vse tajne družbe in organizacije (izvzemši gotovih podpornih organizacij) vsako leto predložiti državnemu tajniku 'mena in naslove svojih članov, dalje morajo predložiti prepis zapisnikov svojih sej. Na ta način se hoče poslovanje Kukluksovcev v tej državi omejiti, oziroma ukiniti. Narodne volitve v Jugoslaviji. Belgrad. — Novo jugoslovansko ministrstvo je pred nedavnim določilo za 11. novembra pozvati skupščino (narodno poslansko zbornico), kjer bo pre-čitan kraljevi dekret v svrho razpustitve iste in glede razpisa narodnih volitev dne 8. februarja, 1925. takoj po razpustu skupščine bo vlada uvedla obtožbo izdajstva napram Štefan Radiču, voditelju Hrvatske kmečke stranke, ki je zbežal v London. Zdravje zopetnega ministrskega predsednika Pašiča se je v toliko zboljšalo, da bo zopet prevzel vladne posle. > Kukluksovci oropali katoliško cerkev. Curlington, Vt. — Ker so trije člani Kuklusovcev meseca avgusta tekočega leta ponoči vdrli v tukajšnjo katoliško cerkev Matere Božje in odnesli več mašne obleke in cerkvenih po-ščin, je pred nedavnim policija tiste cerkvene roparje izsledila in aretirala tri Kuklusovce; vsi trije so stavljeni pod $5,000 varščine do porotne odravnave. Vodja Klanovcev je bil neki William C. Moyers, zaklet sovražnik katoliške Cerkve. Bratom kt sestram krajevnih društev: Bližamo se mesecu decembru, ko se bodo vršile glavne ali letne seje vseh društev, spadajo-čih pod okrilje K. S. K. Jednote. Zelo važne so #riecemberske društvene seje, in ravno radi tega smatram za potrebno napisati par besedi bratom in sestram v navodilo in spodbudo za boljšo in resnejšo vdeležbo in sodelovanje na teh sejah. H Na decemberskih sejah se razmotriva o stvareh bolje, nego katerikrat v celemu letu, in zato so seje v tem času bolj pravomočne in veljavne kakor so redne seje tekorr. leta. Na teh sejah se trse volitve, se prečitajo društvena pravila in se določujejo vse druge posebne točke ali premembe, in .zato so te seje tako važne, da jih ne sme noben član ali članica zamuditi. Nekatere stvari imam, katere želim, da si člani in članice vzamejo v blagohotno naznanje. V tekočem letu, 1924, smo imeli veliko društvenih, večjih in manjših katoliških shodov; vršili so se po raznih naselbinah, po nekod e veliko pripravo in zopet drugod bolj isa tih način kakor so to razmere nanašale. Iz teh shodov smo razvideli, da so bili prav koristni za naselbine kakor tudi za naraščaj K. S. K. Jednote. Povsod, kjer so se vršili ti shodi, je bila velika zadovoljnost; od vseh strani so se slišale pohvale in zahvale, od vseh strani je odmeval en glas: "Še tako naprej 1" Za bodoče leto se pripravljajo Že druga društva, druge naselbine; od več strani sem dobil pisma in vprašanje za nasvete, kako in kaj, v več naselbinah želijo, pa ne vedo, kako in kaj začeti ali koliko velike prireditve napraviti, nekateri se bojijo velikih stroškov, ker so v nekaterih nam nasprotnih listih čitali napade, kakor da se je pri shodih trošilo po nepotrebnem denar itd. In zato se nekatera društva bojijo nepotrebnih stroškov; vkljub temu pa želijo, da se vršijo take in enake prireditve v njihovih naselbinah. K temu naj jaz v pojasnilo dodam slndeče: Prireditve kakoršne smo imeli v tem letu, se lahko nadaljujejo in se morajo nadaljevati vkljub vsem napadalcem od strani onih, kateri nas zavidajo. Za prireditve ni potreba nobenih stroškov in nobenih posebnih fondov; nismo jih imeli v pretečenem letu in jih ne bomo imeli v bodočem lžtu, kar potrebujemo , je aamo naša dobra volja, naše odločitve in naše delo. Onim, kateri nimajo nobenih denarnih sredstev, onim, kateri si ne upajo izvršiti prireditve radi teh vzrokov, bodi povedano, da se take prireditve vrše lahko tudi brez denarnih sredstev. Shodov je lahko več vrst; kjer je naselbina večja, tam se napravi večja vdeležba, in kjer je naobratno, ae naredi in priredi po zmožnosti. Za shod je p treba samo, da se zberejo člani in članice, in obenem imajo stop tudi vsi patizirajo »0 shodih se razm in do- pravič- nosti življenja naših razmer, o organiziranju naših idej, za skupno delovanje, za večjo K. S. K. Jednoto in za boljše naše odnošaje vsakdanjih težkoč. Z eno besedo: na shodih se oja-čujemo v eni misli in v enem duhu, in ker nas je več, je to uspešneje in za isto naselbino bolje, in če je naselbina manjša, se vrši v njej na enak na-čfn z manjšimi pripravami. Stroškov se vam ni treba bati; kjer je dobra volja, tam se da vedno lahko nekaj prirediti, niso potrebni banketi, niso potrebne godbe, ako niso sredstva ugodna. Ako pa članstvo tako želi in vidi, da tako lahko uspe, je pa to odvisno od njih. Toda nikoli ni potreba shoda odložiti aH odpovedati radi tega, da so stroški za istega preveliki, ker takih shodov nam je potreba. Ako se ne bomo organizirali mi, vas bodo pa skušali organizirati nam nasprotni tabori. Tega pa mi pustiti ne smemo. Mi moramo držati, ohraniti in braniti svoje, to kar imamo, to kar nam je drago in sveto. ( In sedaj, bo boste zbrani na glavnf!rfcl!Mr«»J»tt, je vaš čas, da o teh stvareh ukrepate in odločujete in določujete. Nekatera društva bodo odsedaj naprej leto za letoin obhajala svoje obletnice in clruge ustanovne jubileje. Ne pozabite, da ob takih prilikah lahko napravite v vaši naselbini skupni shod, bodisi kadarkoli po zimi ali po letu, v dvorani ali na prostem. Povabite vaša sosedna društva, povabite vaše uradnike, in druge odlične možake, če tudi niso še člani in članice vaših društev. Prav gotovo je, da se bodo vselej radevolje odzvali, se vdeležili vaših prireditev in se odzvali vašemu povabilu. Sklenite na glavni seji meseca decembra, da se med letom priredi tak shod, izvolite si v ta namen odbor, kateri bo imel to stvar na svoji skrbi in kateri se bo lahko posvetoval s člani glavnega urada Jednota glede časa in prostora in načina te prireditve. Sedaj je čas, da se to izvede in določi in vse drugo ' bomo uredili pozneje. Jaz, kakor tudi ostali člani člani glavnega odbora, kateri so bližje, bomo šli vam v tem oziru vedno na roko in bomo vam pomagali doseči popolen uspeh. Prihodnjič vam bom opisal še o drugih potrebah. K sklepu želim vsem krajevnim društvom naše Jednote največ uspeha na decemberskih sejah, ko boste volih nove odbore. Ne pozabite, da je naša velika jubilejna kampanja še vedno v teku. S sobratskimi pozdravi, udani vam Anton Grdkia, gl. preds. Sovražniki farnih Šol poraženi Detroit, Mich. — Pri zadnjih volitvah (4. novembra), je bil šolski amendment z veliko večino poražen. Širom države je bilo za nadaljevanje farnih šol oddanih 675,000 glasov, proti pa 350,000. V prilog farnih šol jc glasovalo poleg katoličanov tudi mnogo protestantov. KONVENCIJA A. NA DNEVNEM REDU BODO VAŽNE TOČKE. E1 Paso, Tex„ 17. novembra. — Danes je bila v našem mestu otvorjena 44. redna letna konvencija največje delavske unije v Ameriki, American Federation of Labor. Zborovanje je otvoril skoro vesčasni predsednik Samuel Gompers, nakar je sledilo letno poročilo Slanov eksekutivnega odbora. Na to konvencijo so prišli delegatje in zastopniki nad 100 raznih delavskih organizacijah malega tri milijone članov. Včeraj jih je pozdravila in sprejela mehiška delavska federacija, ki zboruje v Jaurez; Mehikanci so svojim gostom v zabavo priredili veliko bikoborbo; pri tej prireditvi je nek žepn: tat ukradel nekemu delegatu $1,000. Na dnevni red pride več važnih točk in sicer: Naj li označena federacija „ še v bodoče ohrani svoje nepristransko politično stališče, ali naj podpira delavsko stranko? Naj h označena delavska federacija priporoča priznanje sovjetske Rusije, ali ne? Ali naj se 350,000 Sanov broječo unijo tesarjev 'vključi, ker se je združila s itavbinskimi obrtniki? Glavni tajnik Frank Mosri-son poroča, da šteje sedaj ameriška delavska federqpija 2,865, 979 dobrih članov ali za 60,489 manj kot lani. o Pozor člani dr. sv. Vida, št. 25! Tajnik društva sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., je prejel iz glavnega urada čeke za izplačilo bolniške podpore. Kdor je opravičen do te podpore, naj se tglasi po ček na tajnikovem domu. Katoliški škof je proti zvezi ' " cerkve z državo. Dne 10. novembra t. 1. se je vršila v St. Louis, Mo., konvencija Narodne zveze katoliških žena, pri koji priliki je škof J. P. Carroll iz Helena, Mont., sledeče govoril glede zveze cerkve z državo: "Zveza cerkve z državo bi bila idealna stvar v državi, ki je docela katoliška, toda slična zveza pa v Ameriki ni umestna ter praktična. Če bi dala na primer vlada Združenih držav to točko na splošno glasovanje, bi mi katoličani. v celoti glasovali proti nji. Ustavne garancije izvrševanja verske svobode so za ameriške katoličane povsem zadostne. Mi torej ne zahtevamo in ne potrebujemo v naši srečni domovini kake cer-kveno-državne zveze. Pokojni predsednik Theodore Roosevelt je o tem trdil, da sta tukaj vera in svoboda naravni zaveznici, in prav je imel." Posnemanja vredno. V mestu Cincinnati, O., je bila nedavno ustanovljena posebna Ljudska evharistična liga, koje namen je, navduševati svoje člane k vsakdanjemu prejemanju sv. obhajila. V to svrho je v, tamkašnji katedrali av. Petra določen poseben duhovnik, ki sleherni dan od 6. do 8. ure deli vernikom vsakih 15 minut sv. obhajilo. NOV JUGOSL. KABINET. V NOVEM SHS , MINISTRSTVU JE LE -EN SLOVENEC. Washington, D. C. — Novo vlado kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sestavil Nikola Pašič. Vlada je položila prisego 6. novembra zvečer. Podpredsednik ministrskega sveta brez portfelja, ki izvršuje dolžnosti predsednika vlade g. Marko Trifkovič; minister za konstituante g. Marko Djuri-UČ; minister prosvete, g. Sve-tozar Pribičevič; prometni mi-' nister, g. Andro Stanič; mini-star za zunanje zadeve, g. Momčilo Ninčič; minister narodnega zdravja in zastopnik ministra za socijalno politiko, g. Slavko Miletič; minister stavbinstva, g. Nikola Uzuno-vič; minister poljedelstva in zastopnik ministrstva zjt agrarne reforme, g. Miletič; mi- nister pošt in telegrafov, g. Pe-ra Vukičevivič; minister ver, g Miša Trifunovie; ministar trgovine in industrije, g. Grizogo-no; minister šum in rud, g. Gregor žerjav (Slovenec); finančni minister, g. M Stojadi-novič; minister pravde, g. Edo Lukinič; minister za notranje zadeve, g. Bože Maksimovič; minister vojne in mornarice, general Dušan Trifunovič. Opomba uredništva: V prejšnjem ministrstvu so imeli Slovenci tri svoje zastopnike, v novem je pa samo eden! Srečna 31ovenija! -°- • v BIVŠI FRANCOSKI PREDSEDNIK POINCARE BAJE POVZROČIL VOJNO. Pariz, 17. novembra. — "Kdo ie povzročil minulo svetovno /ojno?" to vprašanje se je prvič pojavilo te dni v Franciji. Delno odgovornost se pripisuje bivšemu predsedniku francoske republike, Raymond Poin-:are-ju od strani njegovih političnih nasprotnikov. Obtožbo se naslanja na privatne zapiske Georges Louisa, bivšega poslanika za Rusijo. Ti važni zapiski so bili te dni priobčeni v nekem radikalnem pariškem listu. Tu se zatrjuje, la je Poincare napeljal Rusijo lo sovražnosti z Nemčijo kar je povzročilo krvavo svetovno vojno. Nekdanji ruski poslanik l8volsky je bil pri tem glavni kolovodja in zarotnik. Georges Louis je že mrtev in njegov 3in, ki je imel te zapiske v posesti, je tudi že umrl. Pri tem sta igrala važno ulogo tudi znana francoska državnika Jules Cambon in Stephen Pinchon. Cambon jfe meseca novembra, leta 1913 osebno govoril z nemškim cesarjem o francosko nemških odnošajih; tedaj mu je baje nemški kajzer omenil: "Vse smo skušali storiti glede medseboljnega sporazuma, toda sedaj je že vse pre-kasno in končano." Da ni prišlo do sporazuma med Nemčijo in Francijo je zakrivil tedanji francoski predsednik Poincare. Ženska krajevna društva! Stopite na noge! Dovedite kakega novega člana ali članico na prihodnjo sejo. Hi ■■ . fSZ — Društvena naznanila in dopisi Vi m* PREDNAZNANILO. Društvo sv. Štefana, št. 1, K. S. K. Jednote, Chicago, 111., ima svojo maškeradno veselico v nedeljo, dne 25. januarja, 1925 v šolskih prostorih. Cenjena društva se na to opozarjajo ter prosijo, da na isti dan ne priredijo kako veselico. Odbor. NAZNANILO članstvu društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, IU. Na redni mesečni seji dne 2. novembra t". 1. so navzoči člani odobrili točko glede velike kampanje za pridobiyanje novih Članov obeh. oddelkov v društvo in Jednoto. Vta namen smo določili popolnoma prosto pristopnine v društvo; plača se samo nekaj malega za regalijo, katero mora vsak član imeti. Razen tega dobi vsak član, ki predlaga kakega novega člana še posebno nagrado od društva in pn ono od Jednote razpisano. Ker* je za pridobivanje članstva v mladinski oddelekpedno-ta v tej kampanji opustila običajno pristopnino bo naše društvo tudi plačalo zdravnika iz društvene blagajne, torej sedaj lahko otrok pristopi v naše društvo in K. S. K. Jednoto povsem brezplačno. Ce se več otrok priglasi, bomo tudi prišli z zdravnikom kar v hišo glede pregleda. Torej dragi mi člani, stopite zdaj krepko na noge. Naj ne bo nobenega očeta, ki je pri našem društvu, da ne bi imel tudi svojih otrok zraven vpisanih; redni mesečni asesment zanje znaša samo 15 centov; za to malo svoto se dobi v slučaju smrti otroka do $450 posmrt- j nine; toliko vam ne plača nobe- stave društva sv. Družine, št. 1, D. S. D. v nedeljo dne 23. novembra. Člani našega društva naj se »zberejo v svojih navadnih prostorih točno ob 9:3t) zjutraj, da potem skupno odkorakamo k deseti sveti maši, kjer bo blagoslovljena nova društvena zastava sv. Družine. Na isti dan1 ob 2. uri popoldne in zvečer ob 7:30 priredi društvo sv. Drpžine lepo zabavno igro v korist društvene blagajne. Zatorej opominjam člane našega društva, da se vdeležimo v polnem številu blagoslovi jen j a zasta,ve ob .10. uri zjutraj, ob 2. uri popoldne ali pa ob 7:30 zvečer pa zopet zabave. Z bratskim pozdravom, John Gregorich, tajnik. Na veselo svidenji! Dobfro došli! J. Fortuna, tajnica. ■ Društvo sv. Josipa, br. 55, » Cresied Butte, Colo. Naše društvo zaključilo je na svojoj redovitoj sjednici dne 8. studena, da svaki član, koji ne prisustvuje dojdučoj godišnjoj sjednici, plača globu od $2. z rasloga toga pošto se mora hirati odbor za dojduču godinu 1925. Istom zaključeno, da se doj-duča sjednica obdržava ob 6. sati navečer namjesto 7, kako bilo prvo. Zeleči svoj brači i sestram našega odsjeka i cijelokupnom članstvu K. S. K. Jednote sre-tan i zadovoljan Božič i veselu zdravu Novu godinu 1925. Bratski vam svima pozdrav Ivan Kuretič, tajnik. Iz urada tajnika društva sv. Janeza Evangelista, št. 65, MUwaukee, Wis. 5 na inšurance kompanija in za Na naši redni mesečni sej? tako nizek asesment. , dne 9. novembra je bilo skle- Zavihajmo torej rokave! Bo-;njeno, da se korporativno vde-dimo vsi agitatorji! Jaz že-: ležimo veselice S. M. S. podpor-lim ,da bi vsak član za letno nega društva LiKja, koja iš vr-sejo meseca decembra dobil ši dne 23. novembra t. 1. v S. enega novega člana v odrastli S. Turn dJbrani. Zbiramo se oddelek, dva pa mladinski; na pred označeno dvorano ob 3. uri ta način bi bila zmaga naša za popoldne ; vsi člani ste prošeni, pridobitev tako lepih nagrad, da pridete ob pravem času. katere nam sedaj nudi našr>. dič j Sobratski pozdrav, na K. S. K. Jednota. Luka Urankar, tajnik. Naznanjam tudi članstvu, da - bo ijnelo naše društvo svojo Iz urada društva sv. Martina, adventno spoved dne 29. no- št. 75, La Salle, ni. vembra in pa skupno sv. obha- S tem naznanjam članom in članicam omenjenega društva, da nam je zopet neizprosam rt ugrabila eno izmed naših članic in sicer sestro Ano Poštar, ki nas je za vedno zapustila zadnji dan oktobra ob 7:30 zjutraj po dolgotrajni in mučni bolezni. Pokojnica je bila vedno dobra in vestna članica našega društva; Bog ji daj v miru počivati in večna hič naj ji sveti. Pri tej priliki izražam hudo prizadeti družini v imenu celega društva naše iskreno so- ) \ t n i £ - - Kakor vam je gotovo znano, da pri našem društvu za vsakim umrlim , »obratom ali sestro plača vsak član 50 centov za nakup venca pokojniku \ zadnji spomin, zato se bo pa naklada pobirala na prihodnji redni mesečni seji: To naznanjam na tem mestu, da se kasneje ne bo izgovarjal, da tega ni vedel. Z bratskim pozdravom, Frank Mallie, tajnik. jilo dne 30. novembra pri 8. sv. maši, ki se bo brala za vse žive in mrtve člane našega društva. Uljudno vas prosim, da se v obilnem številu udeležite te sv. maše, da nas bo dosti pristopUo k* mizi Gospodovi. Ob novem cerkvenem letu, oziroma na prvo adventno nedeljo se bomo Bogu priporočili, da bi čuval in blagoslovil naše društvo. Nadalje prosim člane, da bi se vdeležili slavnosti društva sv.r Družine, št. 1, ki »e vrši dne 23. novembra t. L pdvodom desetletnice obstanka in razvitja nove zastave; zastava 'bo blagoslovljena ob 16. uri v slovenski cerkvi. V ta namen je tudi naše društvo sklenilo na zadnji mesečni stavo v cerkev kolikor v naj-stavo v crekev kolikor v največjem števUu mogoče. Dragi mi člani, k maši mora iti vsakdo; glejte? da pridete prihodnjo nedeljo k deseti sv. maši, kamor poj demo z našo društveno zastavo. Zbirali se bomo ob 9:80 v stari šoli, odkoder z drugimi društvi odkorakamo v cerkev k službi božji. S sobratskim pozdravom, John Kramarich, . predsednik dr. sv. Jožefa, št. 2. NAZNANILO. Članom društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, IU, o postalo to društvo močneje. Ne ozirajte se na naše nasprotnike! ' Bodimo navdušeni in oprezni, to veste, da malo nis je še članov, in če ne bomo gojili medsebojne sloge, ne bo napredka. Jaz iskreno želim, da bi vsak član aU članica pridobil kakega novega člana in članico v naše društvo, bodisi že v aktivni ali mladin ski oddelek. Se enkrat vas prosim, da pri dete vsi na prihodnjo sejo dne 7. decembra ob <5. uri zvečer v navadne prostore. Na tej* seji bo tudi volitev odbora za prihodnje leto. Pridite na to važno sejo in izrazite svoje mišljenje, kako in kaj, saj imate isto pravico kot društveni odborniki; na to način ne bo pri društvu nikdar kakega nepotrebnega govorenja. Pozdrav vsem članom in članicam naše dične Jednote dru štvom pa mnogo uspeha v dan ji kampanji. Mary Oblak, tajnica Iz sreda društva sv. Mihajla, br. 163, Pittsburgh, Pa. Naznanjam, da bu zjfora omenjeno društvo obdrzavalo banket u ime dovršenog broja 300 (tristo) članova i članic u odrastlem oddelku i 250 u po-mlatku. Banket se bu obdrža-vao u nedelj u 23. novembra o. g. u Hrvackoj crkvenoj dvorani u MUlvale, Pa, početak u 7. sati na večer. Uzto se pozivaj u svi člani i članice kao i obitelji, da nas taj večer posjetiju. Drugo pozimo sva naša domača ili bližnja društva, odbor kao i posamezne člage 1 članice, da nas posjete. Biti čeju tri pjevačka društva i govorniki od glavnega ureda K. S. K. Jednote (brat glavni pred-sjedmk i drugi), i naši domači pijonirji. Za člane je prosto a stranjski samac plati 50 cmti, obitelj $1. Samo da se ne ati-de dogjite kdo zabadava; vrata boja avim otvorena; svima kličemo: Iskreno dobro došli 1 Sobratski pozdrav do svi nov i članic našeg druitva Jednote, - ♦ Matt Btesenlč, taj se- P*, povodom Waukegan, III. — "Kdaj bodo pa zopet nastopila "Ukeleli" dekleta v Frank Svetetovi dvorani?" To vprašanje se sliši pogostokrat na cesti, odkar je imel SlovenskiDramatični Klub svojo veselico. Tem vpra-salcem se bo ustreglo dne 23.. novembra, ko bo omenjeni klub priredil koncert v korist novo ustanovljenega žogarskega kluba K. S. K. Jednote v Wauke-ganu. Koncert bo nekaj pomembnega in zanimivega. Nastopili bodo znani pevci in pevke, kakor, tudi kvartet kluba. Na ta koncert vabimo vse rojake in rojakinje iz Waukegana in North Chicaga, Chicaga, Jolieta in okolice, da se vdeleže in pomagajo žogarjem K. S. K. Jednote do boljšega uspeha. Koncert se prične točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina za od-rastle 50 centov, za otroke 15 centov. Na svidenje! Zogarji dr. št. 53, 79, K.S.K.J. Denver, Colo. — Vreme imamo tukaj zelo lepo; brez snega; pod ne v u je toplo, noči so pa bolj mrzle. Delavske razmere so bolj slabe, kakor povsod, tako, da je dosti naroda brez dela, posebno sedaj na zimo; mogoče bo spomladi kaj boljše? Tukaj je umrla Ivanetičevi družini eno leto stara hčerka; pri družini Mrše leži nevarno bolana deklica v starosti 8 let; Mre. VukŠinič se nahaja v bolnišnici. zdravje se ji le bolj počasi obrača na boljše. Rojaka Frank Kostelca muči bolezen že cela tri leta; osobito zdaj je postal jako slab. Družini JTvane-tičevi izražam sožalje vsled izgube ljubljene hčerke, vsem ostalim bolnikom pa želim, da bi kmalu okrevali. Nadalje naznanjam vsem Slovencem in Hrvatom, živečim v Denverju in okolici, da bomo imeli cerkveni bazar dne 23, 25. 27. 29. in 30. novembra t. 1. kakor po navadi v Domu slovenskih društev na 4464 VVashing-ton St. Torej so vsi tu živeči rojaki in rojakinje uljudno prošeni, da se tega bazarja vdeleže in s tem pripomorejo k tem večjem odplačilu cerkvene- Dalje ca 3. strani Velike jubilejne kampanje K. Sa Ka Ja KAMPANJA OTVORJENA 1. OKT. 1924. Z^CLJUČEK ISTE 31. MARCA 1925. STARE veljavne nagrado za POSAMEZNE .• v,- ČLANE (ICE) t A. Za vsakega novega člana(ico) odr&stlega (aktiv- nega) oddelka prejme član (»ca), Id proailca predlaga $1.00. B. Za vsakega novega člana (ico) mladinskega od- delke prejme člen (ice), ki ge predlaga SOc. C. Stare veljavne nagrade ze KRAJEVNA DRU- ŠTVA a« OBA oddelka, aktivni In mladinski: L nagrade $25.00 ze ono druitvo, ki bo od 1. juL do 31. dec. t. L pridobilo največ členov ali članic. II. nagrade $15.00. III. nagrada $10.00. NOVE negrede ze KRAJEVNA DRUŠTVA, Teljav-ne za pridobivanje članstva ze aktivni in mladinski oddelek: D. PRVA akupina društev, broječa do 100 členov: L nagrada $50.00, IL negrede $25.00, III. negrede $15.00. E. DRUGA akupina društev, broječa od 100—200 členov I. negrede $50.00, II. negrede $25.00, III. negrede $15.00. F. TRETJA akupina društev, broječa nad 200 Se- no v: L negrede $50.00, IL negrede $25.00, IIL negrede $15.00. • ■KSP KATOLIŠKI SLOVENCI IN ■P^ SLOVENKE! PRISTOPAJTE K NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KATOL. PODP. ORGANIZACIJI: K. S. K. JEDNOTI! Sla Na noge! - Na delo! Kampanja za katoliški dnevnik za "AMERIKANSKI SLOVENEC in EDINOST" se bliža svojemu koncu, še dobrih par dni in Zahvalni dan bo tukaj. Za nove naročnike so razpisane Icrasne nagrade. Komur je kaj mar za katoliško časopisje, ta naj se dvigne te zadnje dni in skuša pridobiti listu Amerikanski Slovenec in Edinost kolikor največ mogoče naročnikov. Zapomnite si, da od te kampanje je odvisno, ali bomo katoliški Slovenci dobili svoj lastni katoliški dnevnik, ali bomo morali še nadalje čakati na njega. Zato agitirajte za list med svojimi prijatelji in znanci! "Amerikanski Slovenec in Edinost" izhaja štirikrat na teden in bo začel izhajati dnevno, ako bo dovolj odziva od naročnikov tekom te kampanje. Ako pridobi list tekom te kampanje 1000 novih naročnikov, potem je dnevnik zagotovljen. Torej na delo! List stane za celo leto $4.00, za pol leta $2.00 Naročite ga za poskušnjo! SLOVENSKE BOŽIČNE RAZGLEDNICE smo prejeli. Prodajamo jih 2 za 5c. Po pošti se ne pošilja manjšega naročila, kakor cel ducat, ki stane SOc s poštnino. BOŽIČNE JASLICE imamo v zalogi. Papirnate prodajamo od 15c do $2. Narejene so močne in služijo za več let. Jaslice iz kipov, vred z lepo zeleno slamo, ki služI kot mah, prodajamo od $2.00 do $15.00. ZA ZIMSKE VEČERE priporočamo nste povestne knjige. Pišite po cenik naše kajfssrne! Pošto naslavljajte na: Amerikanski Slovenec in Edinost lSte—W««t 22nd StrMt, Chicago, IIL "GLASILO K. S. K. ga dolga. Vsak označeni večer bomo imeli na odru ali petje ali pa kako zabavno predstavo, to se vršjlo zvečer od 10. ure naprej. Imeli bomo na tem bazarju tudi več novih dobitkov za srečkanje in mnogo lepih stvari naprodaj. Zatorej cenjeni rojaki, ne pozabite se vde-iežiti našega bazarja označene večere. V nedeljo dne 23. in 30. novembra se prične bazar že ob 1. uri popoldne, ob delavnikih pa ob 6 .uri zvečer. S pozdravom, George Pavlakovich. Vabilo na koncert. katerega priredi pevsko društvo 'Triglav" v Pittsburghu, Pa., na Zahvalni dan (27. novembra) ob 7:30 zvečer v K. S. Domu. Pevsko društvo "Triglav" uljudno vabi vse cenjeno občin- stvo, da sfe mnogoštevilno vdeleži tega zabavnega večera; s [bolj jugoslovanskega mišljenja, Na tak način je bil opozorjen voditelj Klekl, da so ga teroristi obsodili na smrt. Zato je moral zapustiti dom, ki so ga potem teroristi popolnoma oropali, ter se skrivati po hlevih preobčen v berača ali poljskega delavca, dokler se mu ni posrečilo sredi boljševiških patrulj priti do Mure, kjer so ga zvesti prijatelji po noči prepeljali črez Muro. Enako kakor Klekl so morali zapustiti dom skoro vsi duhovniki slovenskih župnij. Le madžarski ali madžaronski duhovniki so si upali ostati doma. Večina jih je utekla na Štajersko, nekateri pa so se skrivali v privatnih hišah svoje župnije z zaupanjem, da se teroristi uženejo. Teroristi so se res kmalu ugnali. Ko so videli, da je ljudstvo razburjeno radi tega, da v cerkvah ni službe božje, so se začeli bati, da bo ljudstvo še tem boste pomagali še mlademu pevskemu društvu, zaeno boste pa tudi pokazali,.da ste ljubitelji naše slovenske pesmi. Kakor sem " že poročal, vam bo* mo zato v vsakem slučaju naklonjeni brezplačno. ako ne pridejo duhovniki nazaj. Zato so izdajali pismene dekrete duhovnikom, da se jim nič zalega ne zgodi, ako se vrnejo v svoja župnišča. Iz Beltinc na primer so odšli vsi trije duhovniki, župnik Kuhar z dvema ka- Torej vam kličem še • enkrat: planoma. Domačini pa so vzdr-Na svidenje dne 27. novembra ževali ž njimi tajno zvezo; za-zvečer. to so vedeli za njih bivališča. S pozdravom do vseh Sloven- Tako sta potem prinesla župni-cev in Slovenk. ku Kuharju, ki je bival z enim Za pevsko društvo "Triglav," ' Fr. Pugne, tajnik. svojih kaplanov v Križevcih na Štajerskem kot gost tamkajšnjega župnika, cerkveni ključar beltinske cerkve in knjigovodja baltinske hranilnice tak dekret I s prošnjo, da se vrne. To se Cenjene sosestre. Nazna- je tudi zgodilo. Vrnili so se vsi njam vam, da je naše društvo duhovniki razen I. Klekla sta-uljudno povabljeno na slavnost rejšega, ki je bival v( Celju, in Pozor članice društva sv. Ane, št. 534 Katoliških Borštnaric, * Joliet, ni. desetletnice in blagoslovljenja nove zastave društva sv. Družine, št. 1, Joliet, 111., ki se vrši dne 23. novembra t. 1. v cerkvi sv. Jožefa. Upati je, da se boste temu vabilu odzvale v največjem številu; zbiramo se v šolski dvorani ob 9:30 dopoldne, da potem skupno odkorakamo v cerkev k deseti sv. maši, ko se bo vršila slovesnost, trdno sem prepričana, da ta oklic ne bo zastonj. S sosestrskim pozdravom, Anna Bolte, Rec. Secretary. (Advertis.) VAŽNO ZA VSE ČLANSTVO. K. S. K. JEDNOTE. Preštudirajte natančno glavno načelo in namen naše organizacije. Prečitajte in seznanite se temeljito z našimi pravili. Vdeležujte se debatiranja in razmotrivanja flfc mesečnih sejah. Spoznajte in pobratite se z uradniki vašega krajevnega društva. Izvršujte svoje dolžnosti kot član ali članica. Ako se boste po teh navodilih ravnali, bo društvo in Jednota vedno z veseljem delila vse podpore, do katerih ste I prekmurskega kaplana Št. Lejka, ki je bival na Hrvatskem, ker nista dobila takih dekretov in torej nista bila varna pred boljševiki. Duhovnikom, ki so se vrnili; se ni nič hudega .zgodilo.' V začetku jim je bilo samo prepovedano v šoli učiti katekizem. A tudi to prepoved so čr$z nekaj časa u-kinili, da ne bi vznemirjali ljudstva. Nekateri boljševiški voditelji so se celo začeli prijazno obnašati nasproti verskemu prepričanju ljudstva, dasi so splošno zaničevali vsako vero. V Beltincih na primer je bil za komisarja ali vodja direktorija neki kovač iz Budimpešte, z imenom Pandurovič, Srb pravoslavne vere, ki je bival v stanovanju okrajnega glavarja. Ta je začel celo zahajati h katoli ški službi božji, pri kateri je stal v cerkvenem prezbiteriju, da bi si.pridobil naklonjenost ljudstva. Vobče pa je ljudstvo občutilo vso grozoto boljševizma v tej drugi prekmurski boljševiški dobi. Vodilnih mest niso več imeli domačini, ampak tujci, po na j več Židi. Tkalčevo mesto guvernerja v je pravočasno stopil v jugoslovansko službo v pisarni civilnega komisarja v Murski Soboti.) Jugoslovanska armada je namreč vkorakala že 12. avgusta, 1919 v Prekmurje ter razpršila Tkalčeve bele in teroristične rdeče gardiste. Izvršilo se je to brez vsakega prelivanja krvi celo idilično. Jugoslovanske čete so imele na Čelu prekmurske legijonarje, ki so znali madžarski. Spopad med jugoslovanskimi četami in rdečemi gardisti se je izvršil na primer na tak način. Prekmurski le-gijonarji so našli na kakem travniku mirno ležati rdeče gardiste pri kuhanju. Vršil se je razgovor v madžarskem jeziku. Naši: "Kaj delate tukaj?" Rdeči: "Čuvamo mir in red." Naši: "Tu smo zastopniki jugoslovanske vlade, vi morate bežati!" Rdeči: "Pa čemo." In medsebojni "z Bogom" je ločil državljane prej iste države, zdaj dveh novih držav. Tkalčevi vojaki so bili malo bolj presenečeni, da se jim je tako hitro prekrižal račun. Kdor izmed domačinov ni pravočasno vrgel proč orožje, je bežal na Ogrsko ali nemško Štajersko, ker se je bal, da bi ga Jugoslovani trdo sprejeli. Ti begunci so se šele polagoma vračali iz svojih skrivališč v jugoslovansko Prekmurje. še nedavno mogočni prekmurski vladar Tkalec je bil od jugoslovanskih čet ujet. Iz zapora v Dolnji Lendavi pa je u-šel na do sedaj nepojasnjen na čin, govori se, s pomočjo vojakov, ter je odbežal na Ogrsko. Od tega trenutka do sedaj ni bilo ničesar več slišati o tem svojevrstnem prekmurskem boljševiškem in protiboljševiš-kem voditelju, ki je pred vojsko skupno z narodnim voditeljem prekmurskih Slovencev, Jožefom Kleklom starejšim vršil službo božjo v prostrani čren-sovski lepi cerkvi: Klekl pri al-tarju, Tkalec na orgijah. (Dalje prihodnjič) opravičeni. I Murski Soboti je zasedel neki Uradniki društva ne smejo |žid> enako komisarsko mesto v biti površni, ampak navdušeni za dobro stvar. Stojte vedno v prvi frontni vrsti; zavedajte se odgovornosti kot uradniki in uradnice. Kjer imajo agilen odbor, tam so tudi agilni člani in vsa organizacija. PREKMURJE. Spisal dr. M. Slavi« ' (Nadaljevanje.) Ti teroristi so tudi drugje zapirali in mučili škofe in duhovnike. Nekaj duhovnikov je bilo tudi usmrčenih. Sobotiški škof Hikeš je bil v zaporu, njegov pisarniški ravnatelj dr. Rogač pa begunec na Štajerskem. Zato so bili tudi prekmurski duhovniki v veliki nevarnosti za življenje. Sreča je. bila, da so bili med teroristi tudi dobri kmečki vojaki, ki so po skrivnih potih ali sami opozorili duhovnike na nevarnost ali pa so povedali kateremu domačinu, kaj so sklenili teroristi z duhovnikom napraviti. Ti domačini so potem večkrat z lastno smrtno nevarnostjo povedali duhovnikom. kaj jih čaka, ter so jih skrivali ali jim pomagali pri be-gu.. ■ " Dolnji Lendavi drugi Žid itd. Iz ljudstva so vedno bolj izvabljali stari avstrijski denar ter rekvirirali brezobzirno vse, kar so hoteli imeti. Tako so na primer za kako malo vas določili, da jim mora v 24 urah izročiti po 50 glav goveje živine. Prekmurje }e bilo pred izbruhom splošne lakote, ko se je zrušil ogrski boljševizem v Bu dimpešti dne 1. avgusta, 1919. V Prekmurju se je izvršil mirnim potom novi prevrat. Viljemu Tkalcu je Še enkrat zasvetila zvezda sijajne bodočnosti. Pristopil je k "beli gardi" ter postal, kakor se je vsaj govorilo, ordonančni častnik nadvojvode Jožefa, ki je sestavil novo, protiboljševiško vlado. Reklo stf je potem, da je prišel v teh visokih krogih v nemilost. Zatohli pa iz kakegakoli vzroka je prišel Tkalec v Prekmurje kot vodja "belih gardistov" ter tam še enkrat poskusil doseči kako samostojno vodilno vlogo. A bilo je že prepozno. Zamudil je pravi trenutek, da bi kot Vilko Tkalec iz Crensovec postal ju goslovanski državljan. (Njegov sotrudnik Vinko Šeruga pa Pred prihodom Evropejcev so vladali v državi Peru v Južni Ameriki kralji i»; rodu Inka. Tolpa brezvestnih Špancev jih je spodila s prestola, njih voditelj Franc Pizzaro je njih zadnjega kralja Atahualpo ujel in je zahteval od njega velikansko odkupnino; v veliki dvorani je potegnil Pizzaro, kakor daleč je mogel stegniti roko, črto 1 ogljem po steni naokoli in do določenega roka je moral narod napolniti dvorano - NESREČNA RUSUA. [vjetska vlada sploh kake koristi za delavca, ta laže. Sovjeti, oziroma boljševiki so revolucijo na Rtpkem israbili v svoje lastne koristi ln namene. S tem pa izpodkopavajo vse, kar je -še dobrega na Ruskem. Ruski boljševiki so največji revoluci-jonarci sveta; vse plemenite ideje in kreposti človeške družbe so danes boljševiki na Ruskem uničili." - Nikakor ne smemo vsakega proletarskega upora smatrati slabim, toda Rusija nam daje svarilen izgled, katerega opisu jejo očividci, to bo plašilo druge države, da ne bodo nikdar skušale slediti nesrečni Rusiji. Ce je v kaki državi ljudstvu ne-povoljna vlada, se lahko isto iz boljša na razne načine. Boljše je živeti v taki državi kakor pa Rusiji, ki je vsled revolucije razkosana. --o- Kako je nastala Družba Naj ——. Bvetejfeffa Imena? Bilo je meseca marca, leta 1273, ko je papež Gregor X. delal predpriprave za velik zbor Škofov v mestu Lyons na Francoskem ; ta zbor je bil sklican iz namena, da se tedaj živeče ljudstvo dovede zopet do čed-nostnega življenja, ker že padlo v blato nemoralnosti. Tedaj je živel v mesecu Ver- celli v Italiji nad vse pobožen Dominikšnec, John Vercelski; na tega redovnika se je papež Gregor X. obrnil, naj'mu s»ista- vi posebno poročilo za Lynoski zbor, oziroma naj navede vzroke, Čemu je tedanji svet jiadel v take pregrehe nemoralnosti, in kakšen odpomoček bi bil primere«.' .. V|§ ]' • John Vercelski je papežu svetoval sledeče: "Navadite ljudstvo, da bo imelo več spoštovanja in časti pred Najsvetejšim imenom Jezusa!" Zaeno je svetoval papežu, da naj se 'to češčenje poveri redu Domi-nikancev. Na označenem zboru v mestu Lyons je bil misvet tega Dommikanca'sprejet veliko večino in ugodni uspehi delovanja itevilnih družb Ni tej šega Imena so se (Po The Cleveland News.) ' Previdni in razsodni Amerikanci so že pred leti haafij zhaK,' da se je sovjetski način vlade na Ruskem izkazal kot tiranski, fcrut, oderuški in splošno nizkoten. Anarhisti in drugi občudovalci ruskih rdeČkarjev so preveč omejenih možganov, da bi verjeli tozadevnim zatrdilom eni izmed njih lastnih prič; torej ne smemo pričakovati tudi v naši deželi nebene povoljne kritike na podlagi osebnega poročila znane anarhistinje Emme Goldman, ki je te dni v Londonu zatrjevala, da so zatirane mase v Rusiji pod boljševiško vlado danes na slabšem kot pod nekdanjim carskim režimom. Miss Emma Goldman je prišla k nam iz Rusije že pred 30 leti; ves ta čas je zagovarjala anarhijo, agitirala proti načinu ameriške vlade in nasprotovala našim postavam, vsled česar je bila večkrat kaznovana z zaporom. Končno (leta 1919) so zvezne oblasti določile to nezaželeno anarhistinjo deportirati v njeno rojstno domovino, kar se je tudi zgodilo. Kakor sama "rdeča Emma" zatrjuje, je preživela dve leti "srečnega?" življenja na Ruskem pod Lenin-Trockijevo kruto vlado; šele zatem je pri bežala zopet nazaj v Evropo; zadnji čas se mudi v Londonu, kjer upa ostati vsled tega, ker vedno piše in govori zoper njeno lastno domovino^ danes nesrečno Rusijo. Ka nekem banketu v Londonu je Miss Emma Goldman sledeče govorila: "Jaz poznam Rusijo, tam sem živela dve leti, kjer sem imela priliko občevati S ljudmi vseh razredov. Jaz se zavzemam samo za one nesrečne ruske mase, ki so dandanes bolj zatirane, kot za časa vladanja ruskih carjev. Vsakdo, ki trdi nasprotno, se moti. Dandanes sdihuje na tisoče in tisoče Rusov v ječah in raznih koncentracijah; toda ne vsled direktnega nasprotovanja sedanji ruski vladi, ;ampak samo vsled iz- kazali po celem svetu. Češčenje Najsvetejšega Imena se xje zadnja leta celo razširilo v Združenih državah ameriških, kjer šteje ta družba nad dva milijona članov. Ustanovnik te družbe je bil nedavno prištet med blažene. _ George Matthew Admns: GLASBA IN LEPOTA. Jaz mislim, da bi bilo dandanes življenje na svetu vse bolj težavno in otožno, če bi svet ne spoznal vrednosti glasbe in njene lepote. Pravkar čujem pred mojim oknom na cesti izborno godbo; na stotine ljudstva je očarano posluša; na drugem koncu ceste pa vdarja na svoje inštrumente oddelek takozvane Sal vation armade. Čudno je, kako privlačno silo ima godba; kako naša srca pre-šinja. Ce bi vse godbe na mah utihnile, bi bi) naš svet tihota in praznota. Tudi najboljši govornik ne more poslušalcev tako očarati, kakor kaka banda. Rad bi vedel, kako bi se zamo-gla vojna pričeti in vršiti brez vojaške godbe. Zadnjič sem opazoval skupino žogometnih igralcev dveh šol. Pri zaključni igri bi bila kmalu šola A. zmagala; kar naenkrat se že v zadnjem trenot-ku začuje dijaška godba šole B; to je igralce tako navdušilo, da je odnesla zmago šola B. Brez ogrevanja glasbe in njene lepote bi se nam dozdeval ves svet mrtev, otožen in pust Slavni Shakespeare je trdil, da naj bi se takega človeka, ki nima ljubezni ter občutČbv do glasbe — obesilo. Jaz bi rajši živel v gozdu, da bi na spomlad »poslušal ptičje petje, kakor da bi moral samo-tariti v mestu, čeprav zelo bogat . Jaz sem velik prijatelj knjig in narave; sem pa še večji prijatelj lepe glasbe. Bog, katerega ljubim, je prižgal zvezde na nebu; On je zase-jal travo in vsadil razne cvetlice; On je napel strune glasnemu vetru; Bog je tudi človeku navdahnil veselje do glasbe; zato ga z glasbo slavimo in poveličujemo ! --o- Izkopavanja na krajih Sodome in Gomore. Iz Lpndona prihajajo poročila o novih arheologičnih najdbah, ki so jih dobili egiptologi in neka ameriška ekspedicija ob bregovih' Mrtvega morja. Ekspedicija je imela nalogo, da določi lego "mest ravnine," omenjenih v starem veku. Ce bi se to posrečilo, so hoteli kopati naprej. So pa to v knjigi Gene-zis (13, 12) omenjena mesta Sodoma, Gomora, Adma in Ze-boiim. O njih poginu poroča sveto pismo, a arheologična znanost doslej ni mogla dobiti nikakih vidnih znakov o njih, zdelo se je, kakor bi bila z zemeljskega površja pomedena. Sredstva za omenjeno ekspe-dicijo je preskrbel M. G. Kyles, predsednik teološkega seminarja Henia v StS. Louis, Mo., od-kritveno delo je pa vodil dr. W. F. Albright, predsednik ameri ške archeologične šole v Jeruzalemu. Vrhu tega so bili zraven pater Aleksis Malton, ravnatelj jezuitske biblijske šole v Jeruzalemu in znamenit egip-tolog, profesor A. E. Day, geolog ameriške univerze v Beiru-tu, in Naim Nakhluli Fendi, nadzornik palestinskih antikvi-tet. Ekspedicija je objavila poročilo in pravi, da se ji je v arheologičnem, geologičnem in krajevnem ozirD posrečilo razjasniti problem Sodome in Gomore. Tudi v drugih ozirih je bilo delo ekspedicije menda zelo uspešno. Določila je lego mest Byzantimem in Zoar; Zo-ar imenujejo srednjeveški arabski pisatelji Zughar, bil je važna postaja na karavanski poti med Elatom in Jeriho. Jugovzhodno od Mrtvega morja in 150 metrov nad njim so našli v Bab-ed-Dra velik, na prostem stoječ oltar iz zgodnje ali srednje bronaste dobe. Dobili so tam svetišča iz sedmih monolitov, kamnenih krogov, velike trdnjave, obširnih pokopališč in velike množine lončarskih in kotiarskih izdelkov. Slednjič je dobila ekspedicija tudi prvo svetišče Moabitov, ki ga poznamo. Najznamenitejša najdišča so v Aderu pri Keraku. O vsem tem bo objavila ekspedicija v kratkem obširno poročilo. Zanimivo je, kako spoji geologija staro in novo; geolog Day ni iskal samo starih plasti, brigal se je tudi za sedanjost in je našel sledove petroleja. In baš petrolej oziroma njegove spojine so igrale pri uničenju Sodome in Gomore prvo vlogo. -o- x NOVOMEŠKA PROŠTIJA. Dne 5. oktobra t. 1. je bil in staliran v Novem mestu novi prošt g. Karel Cerin. K redki slavnosti je poleg meščanov prihitelo veliko ljudstva iz vse okolice. Instalacijo je izvršil sam prevzvišeni škof ljubljan ski. Med mogočnimi zvoki fanfar je peljal v spremstvu duhovščine gospoda prošta v cerkev, ga inštaliral in imel govor,-v katerem je lepo razložil pomen slovesnosti. Nato je imel gospod prošt prvič pontifikalno sveto mašo. Na koru je zbor 70 pevcev dovršeno izvajal Gruberjevo mašo, spremljal je oddelek orkestra dravske divizije;, dirigiral je dr. Cerin, brat gospoda prosta. Cerkev je bila bogato okrašena s cvetjem in venci, ki so jih oskrbele članice Marijine družbe. K slovesnosti so prišli zastopniki vseh tukajšnjih državnih uradov in obeh sodišč ter zastopstva cerkvenih in katoliško prosvetnih organizacij. V zgodovini novomeške pro-Štije pa je ta dan pomemben tudi zato, ker je sedanji prošt prvi, ki ga je imenoval sam sv. oče, medtem, ko so vse prejšnje imenovali avstrijski habsburški vladarji, seveda na predlog in potrjenje pristojne cerkvene oblasti. To pravico so imeli kot ustanovitelji kapitlja, čigar predstojnik je ravno prošt. Kapitelj novomeški v sedanji sestavi je: štirje kanoniki in prošt, ki obenem kot župnik Novega mesta oskrbuje s pomočjo vikarja dušno pastirstvo mesta — je urejen tako šele od leta 1818. Francozi, ki so okupirali leta 1809. tudi Novomesto, so namreč leta 1810. kapitelj odpravili in za izvrševanje dušnopastir-skih opravil v mestu nastavili le župnika z dvema kaplanoma. Tako je ostalo tudi po odhodu Francozov. Leta 1818. je pa cesar Franc L kapitelj obnovil na prošnjo meščanov in leta 1831. imenoval tudi prošta obenem kot župnika. Ustanovil je pa kapitelj cesar Friderik IV. leta 1493. Defini-tivno ga je uredil njegov sin, cesar Maksimilijan I. z ustavno listino od leta 1509. Prosili so za ustanovitev nekateri dolenjski duhovniki in tedanji .dušni pastirji, novomeški kaplani bratovščin, v katere sd se združevali razni mestni stanovi. Lastne župnije mesto dotedaj ni imelo. Cesar je ustanovo rad dovolil in kapi ti ju poskrbel dohodke s tem, da mu je dodelil veliko število vasi in kmetskih posestev. Urbar iz leta 1658. našteva 144 celih podložnih kmetij in 255 vasi na Kranjskem in Štajerskem, ki so morali kapitlju dajati desetino. Kapitelj je bil spočetka zasnovan tako, da je bilo kanonikov s proštom vred 18, Radi veliko posesti je imel kapitelj tudi svetno oblast. Cesar Maksimilijan I. in poznejši habsburški vladarji so si s to svetnp močjo, ki so jo naklonili novomeškemu kapitlju, hoteli ustvariti oporo proti posvetni oblasti patriarhov v Ogleju, s katerimi so bili v vednih bojih, ker so imeli patriarhi svoja posestva in obenem cerkveno oblast po celem Dolenjskem. Ravno zato so si ogovorili habsburški vladarji .tudi pravjco imenovati proite, ki so kot predstojniki kapitlja izvrševali svetno oblast in bili mogočni gospodje. Cesarica Marija Terezija je pa vsled zmanjšanih dohodkov kapitlja, ki so nastali deloma po slabem gospodarstvu, dala razprodati večino kapiteljskih zemljišč, denar naložiti v deželno blagajno, iz katere so dobivali zanaprej plačo kanoniki in prošt. Njihovo število se je skrčilo na šest (leta 1774). Danes novomeška proštija ne predstavlja nobene svetne oblasti več, a je tpdi prosta vseh vplivov, ki so nujno izvirali iz tega. Kakor nekatere večje župnije je kapitelj u ostalo iz nekdanjih časov le nekaj zemljišč, katerih dohodki se - porazdele med vse člane. Pač pa ima prost kot predstojnik kapitlja posebno cerkveno čast: Sme nositi škofovsko kapo, infulo in palico ter s temi znaki opravljati slovesna bogoslužna opra- ffil, 4 § To pravico je pridobil šele prošt, grof Thurn, umrl leta 1679. Ravno to je pa; kar daje proštiC ki je sedaj obenem župnik Novega mesta in dekan novomeške dekanije posebno veljavo. Ako so prej imeli prošt-je po posvetni proštije mnogo vpliva na versko in kulturno življenje jspodnje Dolenjske, imajo to v gotovi meri še tudi sedaj po časti, ki jim je daje Cerkev. Svetna oblastna z njo zvezane prosvetne skrbi in pa odvistnost od avstrijskih vladarjev so dušnopastirsko delovanje kapitlja mnogokrat ovirale. Tudi so bili proštje večkrat tujci, a ponajveč Italijani (Novomesto je bilo v cerkvenem oziru do leta 1751. pod o-glejski patriarhij), ki niso u-meli potreb ljudstva. Pod proštom Marottijem od -leta 1715 do 1740 je na primer kapitelj popolnoma propadel, ker ga ni bilo skore nikoli v Novem mestu ter je \>ilo za versko življenje skrajno slabo poskrbljeno. Ze z uredbo kapitlja od leta 1818. so se te razmere v prid mestu in dušnopastirskemu delu izboljšale. Ali s sedanjim stanjem so izginile zadnje zgodovinske ovire. Prošta predlaga svobodno domača cerkvena oblast in imenuje ga papež, obojim gre pa gotovo pri tem le za duhovni blagor ljudstva in novomeški proštje bodo lahko svobodno razvijali svoje moči v blagor cerkve in slovenskega dolenjskega ljudstva. Sedanji prošt g. Karol Cerin je bil ordiniran leta 1900 in je star 47 let. Torej ® v najboljši moški dobi. Služboval je 6 let_kot kaplan v Zagorju, Kostanjevici, Skofji Loki, bil 1. septembra, 1906 imenovan za škofijskega tajnika, 23. novembra, 1910 za župnika na Bohin-ski Beli. 1. septembra, 1914 je postal špiritual pri uršulinkah v Skofji Loki, kjer je deloval do sedaj. Poleg špiritualske službe se *je posvetil zlasti vzgojnemu delu kot verouči-telj na višji dekliški šoli in pripravnici. Sodeloval je pa po svoji moči tudi pri katoliškem prosvetnem gibanju v mestu. •Leta 1917. je postal duhovni svetnik. Naj mu Bog pomaga, da bo na svojem mestu mogel čimveč storiti za razvoj verskega in kulturnega življenja naše Dolenjske. MATERE!!! ODPRAVITE MOČENJE POSTELJE OTROK. NlC SITNOSTI Z OD-RASTLIML Ce bi Mt*rc «"»<> zapopadle koliko •««-r.osti. neprilike in sramote Si lahko odpravil« <>d avojih otrok, -r- Sa ki se moten;« postelje t« v mladih letih ustavilo. M trotovo ve< ne odlaiale niti, minute. Kali-ko. drugače s-ednih porok se e to nezdravo razvado odstrani. VI,. ne matric nikdar otroka od taca odvaditi • »trafcovaajaas: mehur rabi poprave, tt ram Je Ma?o«tanje vaie*a otroka mar. naradite pri nas celotno / zdravljenje s Inurinom, ki velja $7.50 sa »tare; izpod 10 let p, »6.00. Zdravilo vam pošljemo po ore em i BM« »mM« Plttaburfh. ra. Za tavaro-*anj« zavitka prUUjte traven t« 25c. Tu je mladi Ivan Meštrovič preživel kot vaški fantek in pastir svoja mlada leta do starosti 15 let, pasel je ovce, rezal v les male figurice in poslušal narodne pesni in pripovedke. Oče ga je naučil nekoliko čitati in pisati, a stric mu je pripovedal o svetu in o nanklnih junakih, kraljeviču Marku, Obiliču in drugih. MeStroviči so stara in junaška družina, ki se je mnogo borila s Turki. Oni so katoliki in Hrvatje in tako je tudi mladi Ivan začel najprej izdelovati kipe hrvatskih prvakov Starčeviča, Pavlinoviča in Štrosmajerja. Kasneje je za bližnji samostan napravil Kristov kip. Glas o tem čudnem fantku se je razširil, nabralo se je nekoliko denarja in pomoglo Ivanu, da je šel v Split, kamor ga je oče pri vedel in namestil pri nekem kle-sarju. Ivan pa se je kmalu vse naučil in prekosil svojega mojstra. Na to ga je neki Dunajčan privedel na Dunaj. Tu je Meštrovič precej pretrpel, dokler se mu ni posrečilo priti do Akademije umetnosti, kamor je bil sprejet in takoj dosegel in prekosil svoje tovariše in celo profesorje. Tako se je tudi tukaj začel razširjati sloves o tem geni-jalnem mladeniču. Dve leti kasneje je Ivan Meštrovič že priredil svojo prvo razstavo na Dunaju in potem so sledile razstava za razstavo, od katerih je vsaka ponesla njegovo slavo v čim dalje kraje. Prvo svojo razstavo je imel Meštrovič 1. 1902 in od tedaj je bilo prirejenih 43 raznih razstav njegovih del v dvajsetih raznih krajih Evrope. Devet razstav je bilo prirejenih v Jugoslaviji (Zagreb, Belgrad, Ljubljana,- Split). 34 razstav pa je bilo prirejenih v drugih deželah, in to sedem na Dunaju, ena v Belgiji, ena na Bulgarskem, dve v Pragi, dfe na Holandskem, Štiri v Parizu, štiri na Nemškem, dve v Italiji, deset na Angleškem (od teh štiri v Londonu). Največje uspehe je Meštrovič tiosegel v Parizu L 1908, na Dunaju 1. 1910, v Rimu 1. 1911, v Londonu 1. 1915 in v Parizu 1. 1919 ter je bil proglašen za enega ' Krajevna društva se vSied tega prosi, da sedanje (stare) charterje vrnejo na glavni urad, na katerih mesta se bo izdalo nove charterje in sicer brezplačno. . __ Društva se ravno tako prosijo, ko nove charterje prejmejo, da iste denejo v primeren okvir, ter jih obesijo v dvorani, kjer društvo zboruje. Za glavni urad K. S. K. Jednote, JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Joliet, L., 14. novembra, 1924.. ' * I...-.....$400.00 $1224,599.37 Preostanek 1. oktobra 1924 ...».......................... Prejemki tekom meseca oktobra 19241 * Prejeli od društev .............................-.................. Obresti ................................................................... $1254270.89 ..$8,183.33 „ 2,325.00 .. 3,482 50 . 400.00 ,. 4,969 10 $ 19,359.93 ,.$1234,910.96 Finančno poročilo K. S. K. Jednote za okt. 1924. Asesment it 10-24. Financ, poroč. Mlad. od. KSKJ. za okt. 1924. Pl»/. tus. 10-24 SmrtniM S 366.18 ...................v... 761.78 ..........$1,000.00. 231.55 257.51 ________________ 297.47 ........................ L ' T1W41 - iHi< - m s-J i 189.62 _________________ 31.13 180.94 ___________________ 395.68 94.48 .$150.00 ....__________________________88.00 ..$ 100.00._______S 71.00..........$ 50.00 t, i.j.i •;'.. »Sjj ..S 100.00 .S 75.00..........$ .49.50 100.00.........$ 173.00 249.53 166.93 ♦ 45.91 184.62 141.83 143.10 8.52 1,029.34 . 715.86 465.94 . 126.44 220.61 191.35 22.44 167.06 34842 . 302.33 ' 183.3<5 325.33 110.42 122.47 169.64 75.02 280.76 . 341.04 189.87 . 380.63 . 256.64 . 144.16 . 518.19 . 106.62 . 173.71 37.04 363.83 . 304.70 . 248.00 50.76 . 138.67 9.98 252.44 47.05 ..'S 200.00_______$ 367.00 ...$ 100.00.........$ 29.00 ....................JS 40.00 S 185.00 ..$ 101.50 ._.$ 1,000.00 7.05 11.70 11.55 2.10 2.70 10.95 1.35 1.50 6.65 3.45 6.45 6.20 1.20 1.50 21.90 7.65 21.75 13.80 6.00 10.20 15.00 15.00 1.80 &86 16.06 2.10 2.40 3i5 23.55 34.20 3.85 2.40 3.90 ..$ 200.00..........$ 45.00 .......................$ 61.00 ........................*$ 107.00 _____________________.4 80.00 ..........................J$ 42.00 .........................$ 96.00 ______________________S .58.00 1,000.00 .-$ 100.00.------.$ 126.00 100.00 100.00 330.54 107.48 1(*8.48 32526 321.44 70.07 24.52 110.88 130.39 178.06 65.31 61.40 163..W 157.11 442.41 86.00 'sue 98.16 178.19 286.37 11625 96.75 198.72 160^2 211.05 15108 171.59 98.52 194.60 .S 103.00 ....$ 150.00 100........ nabili......... 112......... iIIZ... 114......... 11$-------- 118....R... 11 9......... 12 0......... •5100.00 ...5 100.00 "r.T.A3l|0 K. S. K. JEDNOTE," 19. Štiri leta po plebescitu. "Koroški Slovenec" z dne 15. oktobra posveča svoj uvodnik četrti obletnici ljudskega glasovanja na Koroškem. Pravi, da se spominjajo koroški Slovenci tega dne z bolestnim srcem, ker jim ni prinesel pričakovane svobode. Toliko hrupnejše pa ga slave nemški nacionalci. Vsenemško glasilo "Freie Stimmen" so ob tej priliki tudi povedale, da meje ob Karavankah ne smatrajo za končnove-Ijavne in da pričakujejo izpre-membe na korist Nemški Avstriji. "Koroški Slovenec" dalje u-gotavlja, da v teh štirih letih Avstrija nasproti slovenski manjšini ni izpolnila niti ene izmed mednarodno ji zajamčenih pravic. Tako so ostale med drugim do danes nerešene vse prošnje za upeljavo slovenskega pouka v ljudskih šolah, za sprejem slovenskih učiteljev, železničarjev itd., ki so bili po plebiscitu vrženi na cesto in so mnogi danes brez službe. List poziva koroške Slovence, naj se čim tesnejše oklenejo svoje politične in gospodarske organizacije. Razmejitev pri Žireh prekinjena Razmejitvena komisija je pred nedavnim na licu mesta odločevala o meji med Jugoslavijo in Italijo na podlagi san-margheritske pogodbe. Meja pri Žireh je bila po tej pogodbi tako nenaravno določena, da je gospodarski interes obmejnega prebivalstva - naravnost ogrožen. Prizadeto ljudstvo, ki misli, da je na sklenjeni pogodbi mogoče še kaj spremeniti,, mirno pa s strahom pričatcuje, kako bo konca odločena njegova usoda. Italijanska delegacija je hotela že itak nenaravno mejo pri definitivni njeni določitvi izkoristiti in ni prišlo do sporazuma. Dne 14. oktobra je prispel v Ziri polkovnik Draškovič in komisija je svoje delovanje prekinila, morda za več tednov, dokler ne dobi obojestranskih podrobnih instrukcij, Po san-margheritski pogodbi je pa meja tako nesrečna tako nenaravno potegnjena da bo obmejno prebivalstvo strahovito trpelo, naj se meja končno kakorkoli potegne. Zato bo glavna naloga jugoslovanske države, da prebivalstvu omogoči življen-sko eksistenco. Posestniki, ki imajo posestva na obeh straneh meje, so strahovito udarjeni in dolžnost jugoslovanske vlade bo, da jim z liberalnim, nebirokratskim postopanjem omogoči oskrbo na dve državi deljenih gospodarstev. Banca Adriatica v Trstu ustavila izplačila. Banca Adriatica (Jadranska banka) je dne 13. oktobra t. 1. ustavila svoja izplačila ter zaprla svoje prostore. Upravni svet je izdal sledečo izjavo: "Banca Adriatica sporoča, da je z ozirom na naval glede izplačila vlog prisj|jena ustaviti izplačila v pričakovanju, da se končano pogajanja, ki so v teku." Banca Adriatica je bančni zavod, ki je prevzel nekdanje podružnice bivše Jadranske banke na italijanskem ozemlju. Banka, ki je popolnoma samostojen zavod, je bila ustanovljena pred dvema letoma s kapitalom 15 milijonov lir, od katerih pa je bilo baje le 3 milijone lir vplačanih. Banka je imela precej slovenske klijentele. Že dalj časa so se pojavljale govorice, da je banka na jako slabih nogah. Velik del tržaških trgovcev je pravočasno prekinil poslovanje s to banko. Zato ni napravil ta dogodek na borzi nikakega vtisa. Banka je ustavila izplačila že pred objavo. Jugoslovansko zadružništvo, ki je bilo v mnogobrojnih trgovskih odnošajih z JSanco Adriatico, se je pravočasno odtegnilo. Tudi velik del slovenskih vlagateljev je rešil svoje vloge, na žalost pa je vseeno še precej slovenskega denarja ostalo v zavodu. Računa se, da znašajo slovenske izgube 3 do 4 milijone lir. Izseljeniška kvota iz Jugoslavije za Ameriko izčrpana. Belgrad. — Na zadnji ministrski seji je minister za soci-jalno politiko sporočil, da je javil podložnim organom, da je kvota izseljencev v Ameriko za letos že popolnoma izčrpana. Ministrski svet je nadalje osvojil predlog ministra za socijal-no politiko, da se v svrho pre-prečenja nadaljne korupcije odobrijo vse prošnje za paro-brodarske koncesije sa prevažanje izseljencev v Ameriko. Kdo ima večino med Srbi? Radikali in njihovi maloštevilni demokratski zavezniki poskušajo z vsemi mogočnimi intrigami ovirati delo sedanje vlade za sporazum med Srbi in Hrvati. Posebno radi se sklicujejo na okolnost, da mora jn more sklepati končnoveljaven sporazum samo večina Srbov z večino Hrvatov. Srbsko večino pa reklamirajo radikali seveda zase, da bi na ta način zopet v vlado. Trditve lov o njihovi večini med pa zavrača belgrajska " da" s sledečimi številkami: Za radikale je glasovalo pri prejšnjih volitvah 500,000 vo-lflcev, za Pribičevičeve demokrate pa 50,000, kar da 550,000 glasov. Za Davidovičevce pa je glasovalo 360,000 volilcev in za zemljoradnike 170,000, torej 530,000 glasov. Tem je treba prišteti še okoli 20,000 za neodvisne radikale oddanih glasov. Iz teh številk se jasno vidi, da radikali niso dobili večine v narodu niti takrat, ko je moral delati zanje ves vladni aparat, kar v Srbiji jako mnogo pomeni, če ne vse. Zato se radikali ne morejo sklicevati niti na številčno niti na moralno večino v ljudstvu. o " ZA SMEH. Nagla sprememba. Vajenec: ^Gospodar, dopoldne sem inkasiral eno ponarejeno liro." i Gospodar: "Tepec neumni, zabiti, trot smrkavi. S tiboj ne bo nikoli nič. Osel!" Vajenec: "In uro pozneje sem' jo že naprej oddal." Gospodar: "Ti si priden dečko, vse hvale vreden. Res pravi biser." Pred porotniki. Meseca avgusta je bilo. Vročina ne vzdržljiva. Pred poi^to je sedel hudodelec, ki je težko ranil neko žensko. "Ali poznate njega?" vpraša sodnik ženo. Ona; "Ce ga ne poznam! Po celem životu me poliva mrzel pot, ko sem ga zagledala." "Blagor vam," odvrne sednik in si obriše potno Čelo. f f|li| Dobro je odvrnil udarec. Mož in žena sta šla pravkar mimo zlatarjeve trgovine. Ona: '"Verjemi mi, dragec, da sem docela zaljubljena v to i krivda ni, če imajo tudi sloni ovratnico." ponarejene zobe." On: "Pojdiva dalje, saj veš, Kako se je ujel. da sedi ljubosumen nate." Nek bahati gospod, ki se je Sreča tiči v konju. držal kakor da bi bil milijonar, Neki kmet se je peljal s svo- a je bil navaden siromak, kakor jim hlapcem zjutraj v gozd. mnogo drugih, vstopi v resta-Hlapec je sedel na konju, kmet vrači jo, ter cel četrt ure študi-pa v vozu. Naenkrat zavpije ra jedilni list. hlapec: | "Natakar, čujte, sedaj ko je I moj prijatelj, da nikdar več ne "Poglejte, gospod, jaz vidim sezija za lov, nimate fazanov,1 poročim vdovo, ako me doleti U zajca, zajca!" ne zajcev. Da niti jagod nima- i sreča, da mi sedanja umrje. Kmet ga pogleda in reče: te, pa nazivate vašo restavra- Vsakikrat, ko se za najmanjšo "Obrni konja, pojva domov. Tolcijo prvega razreda." malenkost spreva, sriame s šte- je slabo znamenje, če zajec, čez Natakar: "Oprostite gospod ne fotografijo svojega pokojne-pot teče. Danes bova nekaj (baron, fazane in jagode so prav- ga soproga, in na njem svoje drugega delala." I kar napravili, .radi tega niso še j krokodilove solze pretaka" Hlapec je obrni! in šla sta v jedilnem listu." Drugi: "Ej, dragi moj, v Literarna kultura. Nek gospod vpraša našopirje-gospo, ki je prej služila za deklo: "Ali poznate Danteja?" Gospa: "Kako ne bi pognala tistega moža iz mavca ki sem ga morala vsak dan brisati." Huda seveta. fcftvi: "To ti pravim, dragi domov. Drugo jutro sta se zopet pe-tjni tedaj en golaš in osminko slabšem. Alto se midva spreva, ljala v gozd. Komaj sta pri šla van, je hlapec zagledal volka. "Gospod," je dejal, "volk< je letel čez pot." Kmet je dejal, da ga je. tudi on videl, in da je volk sreča za tisti dan. Peljala sta se v gozd, izpregla konja, da se 'riapase, šla malo dalje in sekala drva. Ko sta napolnila voz, je šel hlapec, da pripelje konja. Videl pa je, da mu je volk ravno preparal trebuh in tišči z glavo vanj ter ga žre. Hlapec je poklical gospodarja:^ "Cujte, gospod, sreča je v konju!" Kmet ni razumel in je vprašal: "Kaj praviš?" Hlapec je ponovil: "Sreča je v konju." Kmet ni razumel, šel je in pogledal in videl, da volk tiči v konju in ga žre. Če bi se bil prejšnji dan peljal v gozd, bi mu zajec gotovo ne požrl konja. Ni njegova krivda. V trgovini kinkali se jezi odjemalec: "Včeraj sem kupil pri vas in dejali ste mi, da je reč iz pravega slonovega zoba. Danes sem pa ugotovil, da to ni resnica." Trgovec: "Oprostite, a moja Gospoflič: "Dobro; prinesite tem slučaju sem jaz mnogo na vina. tedaj vzame v roko album, ter Beračeva želja. j mi svojega prihodnjega moža Berač je potrkal na vrata, pod nos pomoli." nakar jih- je gospodar osebno odprl. Berač: "Ravno leto je minulo, ko ste mi darovali telovnik. Stokrat se vam še enkrat zahvalim zanj." Gospodar: "No je že dobro in kaj hočete sedaj?" s Berač: "V enem žepu sem našel bankovec za 100 lir." ' GospTOar: "Katerega ste mi sedaj prinesli nazaj, ali ni tako?" Berač: "A j Bog! Prišel sem le pogledati, če imate morda še kak star telovnik." , Zagovor na sodniji. •' Sodnik: "Čemu ste ukradli Levcu poleg denarja tudi obleko?" Obtoženec: "Gospod sodnik, samo radi tega, ker mi moja soproga vedno pravi: 'Jože, Jože, samo denar ne naredi človeka srečnega.-" Na rekrutnih vajah. • Poročnik rekrutu: "Kako se piše signal?" Rekrut: "Signal se ne piše, marveč trobi s trobento, bobna na boben, ali pa maha s zasta-stavo." Koliko novih članov in članic bo sprejetih na prihodnji seji? Država Colorado hoče dobiti glavne nagrade? TRAKULJA ODPRAVLJEN A • V DVEH MESECIH. (lovek lahko leta in leta trpi nepopisne boieiine. da se" končno Miia ie smrtni uri. vse te bolečine mu povzroča aavadaa nadležna trakulja. K zredi se dobi sredstvo ki trakuljo te v par urah odstrani. Ako imate morda traknljo. pazit«-: »e jemljite premočnih strupov, ki bi vam lah-ko škodovali Kar potrebujete je dober preparat. ki bo traknljo omamil in naravnim potom odstranil. Laz ta n je baš za to pripravno zdravilo, tudi če je trakulja te tako dolga. Laz lan jo bo omamil zatem pa skozi črevesje odstranil: tako priporočajo skoro vsi sdravniki. Ker je trakulja sa človeško telo zel<^ nevarna, radi tega untrle na tisoče ljudi vsako leto ker si nočejo ssmi pomagati. Tetko je dognati znake bolezni trakuije: če ste glede tega v dvomu, vzemite nate sdraviio proti trakuUi. Mnogo mot. iena in otrok se zdravi brezuspešno vsled kake druge bolezni, imajo pa v resnici traknljo v sebi. Znaki bolezni trakuije so sledeči: mali kosi trakuije se prtka-iejo. izguba teka. otošnost. belkast jezik, izguba zgaga, bolečine v hrbta, glavobol, omotica in črakasti obrobki pri očeh: te-tave v ieljdcu. rmenkasta kota, iaguba na teti, siaha sapa iz ust. pirtnja do dela in do življenja ni botjastni napadi. Vse to ka-te da imate trakuljo v sebi, ki je včasih po 50 čevljev dolga. <> trakulja zleze človeku v sapnik, ga lahko zaduši. Radi tega pazite pravočasno, da se te nadietnosti i znebite. Naročite Laztan zdravilo te danes, koje vam takoj dopošljemo po prejemu 110.48. Naslov: The Laxal Med. Co. »46 Lazal Bldg. Bot 96» Pittsburgh. Pa. — Laztan je popolnoma nedoltno zdravilo, toda uapešno. Na prodaj v lekarnah. Navedite pri naročilu svojo starost. Da se pošiljatev zavaruje prištejte zraven še 26 centov. m Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da je sedaj naša prodajalna za pohištvo vsa na novo prenovljena. Vsi prostori so očiščeni, prebarvani, m olepšani z raznimi slikami. Spodnji prostori sedaj služijo kot moderna prodajalna in so popolnoma prenovljeni in okrašeni. ♦ Ni pa samo to, da je prodajalna vsa prenovljena, kar dela prodajalno 100% boljšo in lepšo, pač pa je v njej sedaj vse drugače, lepo in čisto blago. Z malo izjemo imamo sedaj vse novo blago, na Jcaterega smo lahko ponosni mi, kakor so lahko ponosni tudi naši odjemalci, kateri se zadnje čase prav lepo oglašajo. V. mesecu oktobru smo prodali nad 19 .tisoč dol. blaga, za kar smo nakupili vse novo, sveže in za odjemalce najpripravnejše blago. Smelo porečemo danes vsem našim rojakom: Da bolje izbire za vaše stanovanje ne morete nikjer drugje dobiti, kakor pri nas, in tudi za poštene cene vam jamčimo. Pri nas kupite dobro in zanesljivo, naša trgovina je ustanovljena za naše rojake. Vabljeni ste, da pridete si gledati naše preno- STUDEBAKER Irr odgo vljene prostore, blago in cene. Sedaj se prične z delom zboljšanja tudi v podružnici v Collimvoodu. In ker se zanimamo za i^ašo prodajalno, da ista vstraja in odgovarja času in okolnostim, se istotako zanimamo za našo drugo stran poslovanja — za POGREBNI ZAVOD. Dasiravno smo imeli dosedaj prve in vedno le najbolje avtomobile, katerih imamo še danefe po številu 5, Caddilack avtomobilov, smo ravno prejeli novega, kateri je izdelan za 1. 1925. in sicer "J>TU-DEBAKER", krasen avtomobil, najlepše mode za 1925.. Ta novi avtomobil bo marsikomu dobro došel. Sklenili smo, da ga bomo dali "ZASTONJ" na razpolago onim ženinom in nevestam, kateri bodo pri nas nakupili vse pohištvo, za vožnjo za poroko brezplačno. In iparsikateri drugi naš odjemalec ali onim družinam, katerim smo opremili pogreb, kateri nima svojega ^tomobila se želi včasih malo popeljati s svojo družino, naj se priglasi in ce mu bo po možnosti ugodilo isto. Imamo številno avtomobilov in lahko naredimo uslugo vsak čas našim odjemalcem. Nadalje pa naznanjamo,*da smo ravnokar prejeli veliko zalogo električnih strojev za pometanje vaših sob, (Electric Carpet Sweeper). To orodje je za hišno metlo, za katero se danes plača po 50 in 60 dolarjev vse povsod, pri nas pa se za kratko dobo dobe te stvari, katere so izdelane v treh najboljših delavnicah po samo $19.75. Katera gospodinja bo prva imela prednost? Vedite, da je neka prodajalna v mestu prodala en. A. biuiiM in Voditelji pogrebnega zavoda in trgovci 8 pohištvom. JH dan en tisoč takih strojev. To je znak, da take prilike ni vsak dan in da take prilike tudi vsaka prodajalna dobiti ne more, torej katera gospodinja hoče imeti električni stroj za pometanje za samo $19.75, naj se takoj zglasi ali saj v teku enega tedna, ker taka prilika hitro zgine. Pri tem .si prihranite 60 do 75% na dolar. Pridite si ogledati in poskusiti te stroje v našo prodajalno. Nič vas ne stane, da se prepričate. V prihodnjem oglasu pa bomo naznanili nekaj za naše gospodinje radi peči. Pazite! Glavna prodajalna: Podružnica: 8017 ST. CLAIR AVE. 153014)3 WATERLOO RD. Imamo dva telefona, na katera nas lahko zovete noč in dan, na katere varjamo vsaki oas in na vsakem prostoru in sicer: RANDOLPH 1881 in RANDOLPH 4550. tri Is ftiri-nsftae, drl, tri lo W-rikrat, nemško in kranjsko uglašene kakor tudi kromatične in pa kovčcke. Harmonika so najboljšega dela ia oprwriJ«M a zaporo aa zapreti. Imam v zalogi tudi le rabljene harmonike vsakovrstnih izdelkov, po nizkih Jgpah. A. GRDINA iti SINOVI PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI POGREBNI • ZAVOD V CLEVELANDU, O. 10S3 E. €2nd ST. Odprto dan in noi Telefon: Randolph 1881 LABORS Rev. FREDERIC BARAGA, First Bishop of Marquette, Mich. TO WH1CH ASE ADDKD SHOBT SKETCHES OF THE LIVES AND LABORS OR OTHER INDIAN MISION-ARIES Or THE NOBTHWE8T. ■T P. CHRYSOSTOMUS VERWYST, O. F. M;, Or LOS ANGELES. CAL. Early next morning they em-barked, accompanied by an in-terpreter and ten Indians in a canoe, who rowed a little ahead. Having arrived within half a league of Akamsea, which was located opposite the mouth of the Arkansas River, they saw two canoes coming to meet them. The headman stood up in his canoe and showed them the calumet. He then sang an ' agreeable song, offered them the pipe of peace to smoke, and »erved them with sagamity and ' corn-bread, of which they par-took a little. The people in the village in the meanwhile had prepared a suitable place under the scaffold of the chief war-rior. They spread out fine mats made of rushes, on which were invited to sit. Around the Father and his cmopanions them sat the chiefs of the tribe, further back the wariors, and behind them the rest of the people. The Indians toki Marquette that they were ten days' jour-ney from the sea (Gulf of Mex-ico), but the Father thouglit they could have made it in five. They sad they were not ac-quainted wth the tribes that dwelt there, beeause their ene-mes hindered them from having intercourse with the Euro-. peans there; that the axes, knives and beads they saw had be^rspld to ingtoward the east, and partly by a village of Illinois four days journey toward the west; that the Indians vrhom they had seen with guns, were their ene-mies, \vho cut them off from that it would be dangerous to go any further, beeause their enemies continually sent out war parties on the river,- vrhom they could not encounter, armed with guns as they were and accustomed to war,- with-out exposing themselves to great danger. Father Marquette and Jollyet deliberated amongst themselveS whether they had better push on further or return home. Knowing they were vrithin a few days' journey of the Gulf of Mesico, and being convinced that the Mississippi emptied into said gulf and not tovrard Virginia nor California, the main object of their explora-tion had been realized. Having therefore rested themselves a day at the village of Akamsea, they left on the 17th of July, having spent an entire month in exploring the * Mississippi. They returned home by way of the Illinois River, and coasting along the western shore of I^ake Michigan, arrived safely at the Misgion of St. Francis Xavier, near the presenf city of Depere, Wis., toward the end of September. They had made in their two s mali birch-canoes a journey of over 2,700 miles. Father Manjuette had suf-fered much on his voyage down the Mississippi in consequence of which he was attacked with the dysentery. He remained at St Francis Xavier Mission for three miles to Lake Michigan, and the western shore of the last named lake, he and his two faithful companions arrived at the Chicago River. They win-tered at the portage between Chicago and Illinois River. Mar-$uette had a new attack of his old ailment, which never left him entirely after that, though he was able to say Mass every day. He had aH along a pres-entiment of his death, for he told his companions plainly that he would die of his ailment, and on that very journey. He made the spiritual retreat of St. Ig-natius with great devotion and consolation, said Mass every day, confessed and communic-ated his two companions tvrice a week, and spent most of his time in prayer. He made with them a Novena in honor of the Blessed Virgin Immaculate that she might obtain -for him the grace not do die till he had founded his intended mission. His prayer was heard. On the 29th of March, 1675, he departed from his winter encampment and traveled down the Illinois River for eleven days amidst great hardships. Finally, on the 8th of April he arrived at the village of the Kaskaskias, where he was re-ceived as an angel from heaven. He went from cabin to cabin to instruct the people. On Holy e .Sftid hpl^jfaas inlpermittfed Snfr_the_d^:was not the open air in the presence of an immense concourse of Indians, having first preached to them a most touching sermon on the death of Jesus Christ on the cross for the redemption of man. On Easter Sunday an-other great meeting was held, at which he said Mass again and preached with fiery zeal. The good people listened to him with great joy and approbation. Thus Father Marquette was the first priest that offered up the holy Sacrifice on the soil of Illinois in 1674-1675. His work was done and he prepared to return in order to die, if possi-ble, amongst his brethren at St. Ignace. We shall give the particulars of his holy death in the words of the "Relations": "After the Illinois had taken leave of ^he Father, he con-tinued his voyage and soon after reached the Illinois Lake (Lake Michigan), on which he had nearly a hundredleagues to make by an unknown route, beeause he vas obliged to take the eastern side of the lake, having gone thither by the western. His strength, however, failed so much that his mei^ despaired of beihg able to bring him alive to the end of their joumey; for, in fact, he became so we£k and exhausted that he could no longer help himself, nor even stir, and had to be handled and carried like a child. "He, nevertheless, maintained in this state an admirable equa-nimity, joy, and gentleness, censoling his beloved companions and exhorting them to suf-fer courageoualy ali the hard- a tvhole year. Finally, to his ships of the way, assuring great joy, he was ordered by them, moreover, that our Lord his Superior to proceed to the would not forsake them when countrv of the Illinois to estab-hsh there the Mission of the Immaculate Conception. He | left on the 25th of October, 14, and after traveling for -ard of a month by way of where they made a portage he would be gone. During his navigation he began to prepare more particularly for death, passing his time in colloquies with our Lord, His hoiy Moth-er, His angel guardian and ali een Bay, Sturgeon - Bay, heaven. . He was of ten heard pronduncing these words.^I be- lieve that tpy Redeemer liveth/ or 'Mafy, mother of grace, mother of God, remember me!' Besides a spiritual reading made for him every day, he, to-ward the end, asked them to read to him his meditiation on Ihe preparation for death, "crucifix, which he wore around which he carried about him. He recited his breviary every day, and although he was so low that both sight and strength had greatly failed, he did not omit it till the last day of his life, when his companions in-duced him to cease, as it v/as shortening his days. "A week before his death he had precaution to bless- some Holy Water, to serye him during the rest of his illness, in his agony, and at his burial, and he instructed his companions how to use it. On the eve of his death, which was a Frida/, he told them, ali radiant with joy, that it would take place on the morrow. During the whole day he conversed v/itli them about the manner of his burial, the way in arhich he should be laid out, the place to be selected for his interment. He told them how to amuige his hands, feet, and face, and direeted them to raise a cross over his grave. He even went so far as to enjoin tjiem, only three hours before he expired, to take his chapel-bell as soon as he would be dead, and ring it while they carried him to the grave. Of ali this he spoke so calmly and collectedly, that you would have thought he spoke of the death and burial of an-oth^r, and not of his ovn. "Thus did he speak \vith them as they sailed along the lake, till perceiving the mouth of a river with an eminer.ee on the bank, ,which he thought suited to his burial, he told them it was the place of his last repose. They wished, how-ever, to pass on, as the weather far advanced. But God raised a contrary wind, which obliged them tc» return and enter the river pointed out by Father Marquette. They then carried him ashore, kindled a little fire, and raised a wretched bark cabin, where they laid him as comfortably as they could. But they were so overcome by sad-ness, that, as they aftervvard said, they did not know what they were doing. "The Father being tlflis stretehed on the shore, like St. Francis Xavier, as he had al-ways so ardently desired, and left alone amidst those forests — for his companions were en-gaged in unloading — he had leisure to repeat ali the acts in whiqh he had employed himself during the preceding days. When his dear companions aft-ervrard came up, quite dejeeted, he consoled them and gave them hdpes that God would' take care of them after his death, in those new and un-known countries. He gave them his last instructions, thanked them for ali the char-ity they had shown him during the voyage, begged their par-don for the trouble he had giv-en them* and direeted them also to ask pardon in his name of ali our Fathers and Brothers in the Ottawa country, and then disposed them to receive the Sacrament of Penance, which he administered to them for the last time. He also 'gave them a paper, on which he had vvritten ali his faults since his last confession, to be given to his superior to oblige him to pray more fervenly for him. In fine, he promised not to forget them in heaven, and as he vas very kind-hearted, and l^new them to be worn out with the toil of the preceding days, he bade«them go and take a little rest, assuring them that his hour was not so near, but that he would wake them when' it was ume, as in fact he did two or three hours after, calling "GLASILO K. S, K. JEDNOTE." ID. NOVEMSBA, 1924. . them about tO enter ms agony. "When they came nearj- he embraced them for the last time, while they melted in tears at his feet He thtm asked them for the Holy Water and his reliquary, and tak ing off his his neck, he placed it in the hand of one, asking him to hold it constantly opposite him, raised before hjs ey<». Then, feeling that he had but little time to live, he made a last ef-fort, clasped his hands, and with his eyes fixed nweetly on hic cricufix, he .pronounced aloud* his profesaion of faith and thanked the Divine Majes-ty for the immense grace He did him in allowing him to die in the Society of Jesus; to die in it as a missionary of Jesus Christ, and, above aH, to die in it, as he had always asked, in a. Vreched cabin, amidst the forests, destitudeof ali human aid. -o-- Boljševiške skušnja. Mlada deklica, inteligentna, stoji pred-komunistično spraše-valno komisijo. Zvedeti morajo, kakšnega mišljenja je, in potem ji bodo dali diplomo za učiteljsko službo. Znati seveda ni treba nič, samo, da sem komunističnih nazorov. Prvo vprašanje: "Kaj je vera?" Odgovori so napisani vsi v ročni knjigi, in kandidatinja reče: "Opij za narod/5 jjhj&ggsfl Drugo vprašanje: "Kaj je Bog?" Odgovor: "Domišljija." Predsednik: "Prav dobro, napravili ste skušnjo z odliko." "Bog bodi zahvaljen," vzdih-ne deklica in se parkrat pobožno prekriža. zdravilno grenko vino je izvrstno zdravildf" piše Mr. Rudolph HPhllipi h-a-p sčasi n Ru^plph FiHip iz Chriesmana, Te. "Nad dve leti že rabim Trinerjevo zdravilno grenko vino in počutim se izborno," piše Mr.' George Kulka iz Mansfield, O. Vsak boljši lekarnar ali trgovec ima v zalogi Trinerjevo zdravilno grenko vino. Trinerjev Li^iment (proti revmatiz-mu in nevralgiji) in Trinerjev Cough Sedative (za prehlade), če jih pa ne morete dobiti v vaši • soseščini, pišite na Joseph Triner Co., Chicago, IIL (Adv.) NADUHA Naduha. (aath-ma) bodisi v sa-fetku aH kroai-ina ik boleien katero •<> dunda-nr> lahko no or.dravi nu |KMlla«i odkritja rvropejakih Vinjakov Mardol laboratorija. To zdravil« priporočajo tudi najbolj sloveči svetovni zdravniki. Mi dobivamo vsak dan na stotine zahvalnih pisem. Ne obupajte, ie so bila morda vsa vstala zdravila brezuspešna. Pilite nam po nai BREZPLAČEN C IRK UI. AR »lede LECENJA NADUHE in dnirifc bolezni. Ne velja vas ni«! Pilite nam i« danes; ako odlaiatc, je to nevarnost za vsi« zdravje. MARDOL LABORATORY, Dept. 2617 1723 N. Kedzie Av«.. Chicaco, ILL. ▼ ZALOGI 11 LET PRAVE LUBASOVE POSEBNA PONUDBA! Roiljlte nam ta oglas in «3.6»."nakar vam bomo takoj doposlali tast velikih do Ur vrednih ikateU slovečeffa BOLGARSKEGA CAJA c IM traktov, ki so iirom svata poznati kot a»jboljie odvajalno sredstvo za odrasle in otroke. Zdravniki ca tudi priporočajo kot odvajalen k-Mistilec zoper vse jetrne in te-lodčnc neprilike. napenjanje zoprn želodec, ••rvosno« t, neprebavo, iolčavost« morsko bolezen, otrpel« jetra, zlato iilo. prehlad, in-flueneo in rripo; ta čaj nčinkuje izborno; je mil pri aiivanja. Na prodaj ramo pri MARVEL MED. CO. 14« Marvel Bldg. Bos »as Pittsburgh, ra. Zavarovalnina zavitki, znala 16c. posebej. KOTIČEK/N OTRO^KPZPRAVJ OSOSAM^ESMSTVA OTROŠKEGA ZDRAVJA ČLANBK 92. Predeč vor. Mi predlagamo naslednje Nikarje v prepričanju, da povprečna mati ni tako informirana kot bi morala biti glede svojega zdravja in zdravja, svojega otroka. Tekom zadnjih let so si vladne in llruge agenture naporno prizadevalo, da bi posploSile te infot-macije Velika BordOn Companv ve. da se tisočeri o-troei prehranjajo z Eagle Brand Mlekom in vt, da bodo ti Nikar)! v zvezi z uporabo njenih produktov zadostili tujvečjim potrebam. Mi namenoma opuatili vse nasvete glede zdravijc-afa, vedoč, da naj take nasvete daje aamo družinski zdravnik, kadarkoli so potrebni. Na hranite otroka prevečkrat ali preveč. Ne dajte otroka zvečer spat, dokler ni bil nahranjen. Ne dajte otroka zvečer spat, če se m tekom dne dodobra izčistil. Ne dajte otroka čaja, kavo ali kake alkoholne pijače. Ne dajte otroku čokolade, kendija itd. • — Ne dajte otroka solidne hrane, dokler al eno leto star in ie potem v malih množinah ter v lahko prebavljivih oblikah. Ne itedite • pitno vodo. Dovolj pitne vode obdrži črevesje v dobrem sta-aiu. Ko pripravljate hrano otroku rte pi-, bajte vanjo v namenu, da bi jo shla- Pripravite hrano samo za eno hranjeni. NajboljSl in najsigurnejši uspehi so, če je hrana sproti pripravljena. Bazen cuzeijna ne imejte na otrokovi steklenici nobene druge gumijasti priprave. Nikdar ne pustite otroka Mirnega s s^ekle^ico. Ne dovolite služabnikom, da bi čistili priprave, steklenice itd., ali pripravljali hrano. ,Vs« ta važna dela opravljajte sam». Ne pozabite vsak teden sproti zaznamovati, koliko otrok tehta. Ne dovolite, da bi se otrok hranil s steklenico več kot dvajset minut ob enm času. Ne dovolite otroku, da'bi spal s cu-zeljnom v ustih. Ne igrajte se z otrokom, ko ste ga nahranili. Imejte ga mirnega in nemotenega rta ležišču. Ne pustite otroku, da bi se igral 6 svojo hrano. Ne zabavajte - in ne obračajte drugam njegove pozornosti, kadar je. Ne dovolite otrokom jesti med določenimi razdobji. Ne dovolite otrokom prehitro jesti. Dovolj £aaa naj se vzame za dobro prežvečenje hrane. Ne zanemarjajte otrokovih zob. To je važna dolžnost, kateri je treba po-svečath vso pozornost. Ne eilite otroka jesti. Če ne more jesti ob gotovem času, vprašajte zdravnika za svet. Čitajte te članke vsak teden ter jih spravite za bodočo uporabo. - Vaši prihranki vloženi pri nas, so vedno varni. Vi iivite lahko v Katerikoli izmed naftih držav, in vendar ste lahko vložnik na na&i banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno pošto v svojem jezika. Mi plačujemo po Z odato obresti na prihranke. In jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede na to ali vi predložite svojo vložno knjigo ali ne. Naš kapital in rezenmi sklad v vsoti več kot $740,000 Je I znak varnosti za vaš denar. Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima nalog nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od katerega prejema najizrazitejšo naklonjenost. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CUNTON STS. n JOLIET, ILL. Wbl Redmoad, proda. Chaa. G. Pea.ro* kaair. Joaepb Dunda, po mož. kaair. Posebna Velika Razprodaja Vseh teh 50dragocenih pred- 0 AIIH 7A ti fi 95 metov, vrednih $35, dobite 0RIHU Lh O I U— Tukaj k« vam nudi resnično velika razprodaja, kakor*ic ni«t» ie nikdar v iivljenju dočekali. Po*lfjto dobro to sliko in precenite vrednost vseh teh SO krasnih predmetov Skupno > ridno«t >nau ši.voo: Bii valu pa vse io blago »koro zastonj ponujamo, za samo 310.SS. Vsi ti predmeti «o nnjboljie kakovosti in dolra časa ti petni. Samo mi vam lahko nudimo to blaro zi tako slepo ceno. ker dobivamo blaRo naravnost iz tovarn. Tudi če bi tc*a blairn zase nc potrebovali, lahko nekaj istera porabite afc.božična .larila, rojstne dneve, ali kako druro pn-liko. S tem si lahko prihranite mnoso denarja in časa. C« ne bo«>e s blatom zadovoljni. vrnile nam *a nazaj v 10 dneh in mi vam bomo povrnili denar. Seznam teh predmetov je: Krasna pomanjian« stenska ura, umetno izdelana in okrašena. Lepa moška pozlačena ura. r.ovena modela, zlata kazalnn stran in fiao kolesje; gre in kaie natančno. Kolesje ima posebno pripravo, da ne mo.-ctc pereut pil navijanju pokvariti. Krasna posrebrona namizna oprava iz 28 kosov: C nošev, C velikih ilie, 6 manjših. * rilic, 1 noj za surovo maslo, in I posoda za sladkor. Ta poaoda je na obeh straneh lepo dovriena kot »atin srebro, ima lepe robe ter »e človeku ie na f>rvi porled dopade. Dva gumba m ovratnik, avtomatični naustnik ca cigarete; pozlnčen prstan. p». jrumbov IM. mansetne. ic!« za P i« to. zkporka za pinto. fouataiti pero. vedro ll.bO. priprava za i. tool kit. s poniklastim ročajem, knmor sc lahko pritrdi 5 utrani: »rrew driver.• rcame". »vedro lilo in odpirale« lamaakov. Jermen r« l>rn*enje britve, poslačena veriUra za uro. do-iJač Patescope m 50 zanimivih slik po v-Ca nih in kakor ilvih: denarnica za bankovec šepne britev e 3 kiinjami, iepne i;kraje, denarnica. S'.upaj 50 predmetov. N« počiljajte denarja naprej! Izreiite t« oplns in poiljite ga nam s 7 5c. za poitnino; za b laso boste pa' plačali 110.9« ko pride zavitek na dom. Požarlte se z naročilom ker ta razprodaja bo trajala samo nekaj dni. GRAND NOVELTY COMPANY 1723 N. Kedzie Ave. Dept. 12. CHICAGO, ILL pridejo BOŽIČ JŽ BLIZU! Božični čas je čas spominov in darov. Na tisoče naših rojakov sc bo tudi spomnilo svojcev v starem "kraju ob tem času s primerno d«Marno pošiljatvijo. Pri pošiljanju denarnih darov pa je ob tem času potrebno, da ijo isti prhvočasno v roke prejemnikov. NaSa banka je itak znana po fvoji točnosti v pošiljanju denarja; ea ta čas pa je storila še posebne ukrepe, da bodo njene pošiljatve tem hitrejše in zanesllvejše dospele na svoje mesto. Ker ima naša banka svoje direktne zveze s poito in zanesljivimi bankami v starem kraju, je v stanu dati pošiljateljem denarja najboljžo postrežbo. Hitrost, zanesljivost in cena vam velevajo, da se posiužitc naše banke pri svojih denarnih pošiljatvah, katere naslovite na slovensko banko ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 70 — 9th Ave., Med 15. in io. ccsto. N*w York, N. Y. Dostavek: Tudi v slučaju, da ite namenjeni potovati v stari kraj za Božič, je v vašem interesu, da sc obrnete na nas! _____ Večno hrepenenje. Nemško spisal F. Klug. Poslovenil F. O. T. Tako je bilo že tri dni in tri noči. Zdravje se je Bogdanu Jelovcu že počasi vračalo, tedaj pa se ga je lotila mrzlica, ki ga ne bo več pustila, kakor se je zdelo. Zunaj je lil dež in z lahko zamolklimi glasovi udarjal na okna bolniškega poslopja, ki so bila od nanešenega prahu nekoliko motna; bilo je, kakor da se hoče izjokati nekaj velikega, nevidnega, neka neizmerna bolest, neizrekljivo hrepenenje, nekaj, kar se ne more i/-liti v takih nalivih. Postrežni-co Rdečega križa, ki je bila sicer določena za Bogdana Jelov-ca, je zaradi odpočitka nadomestil za nekaj ur vojak. » Ta je sedel pri vznožju železne postelje, v kateri je ležal Častnik v mrzlici. Proti jutru se je bolnik nekoliko pomiril in samo zato je zapustila postrežnica, Marija Svetec, sobico. Pogledi vojakovi so blodili, deloma vsled utrujenosti deloma vsled dolgočasja. zdaj na tablico ob koncu bolnikove postelje, zdaj zopet na cvetoče rože, ki so stale na bolniški mizici na levi strani postelje. Na tablici je bilo zapisano: "Bogdan Jelovec, kr. poročnik, strel v hrbtenico." Rože so že skoro ovenele. Po-edini listi so odpadali, kakor hitro se je bolnik le nekoliko premaknil na postelji in se s tem dotaknil mizice, na kateri so stale rože. Ta bolnica je bila v srednje velikem mestu. V domači kapeli se je menda pravkar vršila služba božja. Vsaj zvoki orgel so odmevali v sobo, v kateri je pazil vojak na bolnega Bogdana Jelovca. Kapelica tudi,, ni mogla b(ti daleč od bolnikove sobe; kajti pri nekem nižjem glasu je šlo preko izbe neko prav tiho in komaj slišno brnenje, da so zapeli slabše pritrjeni deli na železni postelji in na oknih in nekoliko glasneje zaškle-petali, kakor so udarjale kaplje na šipe. Toda v bolnikovih možganih je to komaj slišno brnenje silno naraslo. Nežno mirni zvok orgel, ki je v sobi nalahko izzveneval, je pretvorila bolnikova mrzlična motica v bolne-če grmenje topov in v njegovem blodnem duhu so se podile misli z divjo naglico. Bogdan Jelovec je bil zopet sredi vojske in boja. Poveljniški glasovi so se iznova oglašali. Slišal je neprestano godrnjanje težkih topov, ki so v natanko določenih presledkih rjoveli kakor razdražene divjč' zveri. Napeto je zopet poslušal besno lajanje strojnih pušk in zrl žareče jezike granat, s katerimi so sikali napadalci za železnim omrežjem. Videl je zopet samega sebe, kako ga je zgrabil tak val napadalcev . . . In zopet se je zdelo Bogdanu Jelovcu, da mu gori v žilah kot pri napadu v Argonih, kjer je ob jutranjem svitu s svcgim oddelkom prvi predrl sovražne postojanke. V mrzlici je skušal dvigniti glavo visoko, kakor jo je bil dvignil tisto jutro — toda zabolelo ga je, kot bi mu kdo zabodel orjaško šivanko v hrbtenico. Zajokal je skoro kot otrok in zopet padel z glavo v razkopano blazino. Vojak, ki je sedel ob vznožju, je vstal in potegnil preko odeje s težko roko, rjavemu usnju podobno, ker pač ni vedel storiti kaj boljšega, in tudi na obrazu mu je bilo brati, da si ne zna svetovati in pomagati. Nato je odprl pol okna in ga precej zopet zaprl, ker mu je vrgel veter težke kaplje v obraz. Veter pa je imel vendar toliko moči, da je vrgel pergišče cvetličnih vrnil vojak k stolu ob vznožju postelje, je ponodil te liste, da so ležali po tleh, kakor vidimo čestokrat na tleh pohojene upe ob svoji" poti ali ob enem svojih potov, po katerem ni več mogoče nazaj, pa tudi ne prav naprej. Zvoki orgel iz kapele so v tistem hipu narasli in jasneje za-doneli. Na Bodganove mrzlične sanje so udarjali biažilno in pomirjevalno; kajti pesem, ka-tera-so peli tam pri službi božji, je bila mehka, skoro nekoliko oto^pa. Za trenutek se je v bolnikovih možganih zjasnilo; odprl je nekoliko oči, a jih je precej zopet žatisnil, ko je videl, da ni pri njem sestra Marija, ampak vojak. Zdaj je tudi že lahko ločil, da je bil to zvok orgel, kar je slišal. In tedaj se je Bogdanu Jelovcu zdelo, da je zopet majhen deček in da kleči v cerkvi poleg matere, ki jo je zelo ljubil. Bogdan vidi popolnoma razločno samega sebe, kako se je igral s podobicami svetnikov, ki so bile v veliki pesmarici; to, je imel naj raj i pri sebi, razumel ni pa nič, kar je bilo v nji, tako da je# imel mnogokrat čudne predstave, ko je prebiral to ali ono pesem. Zopet vidi, kako se igra s podobicami svetnikov in čuti, kako ga svareče pogleduje mati . . . toda že v naslednji sekundi se *je vse to zmešalo z drugimi podobami v njegovi duši. V hipu se mu je porodila zlasti misel, da sta si njegova mati in sestra Marija Svetec tako podobni, da ju že več ne more prav razločevati. Bogdan Jelovec je zelo ljubil mater, ki je že pred nekaj leti umrla. To je bila ženica posebne vrste — pobožna, vendar ne prav pobožna v cerkvenem smislu, imela je bogato in globoko srce, v katerem so se zrcalili ljudje vedno boljši in stvari vedno sijaj nej še, kakor so bile v resnici. Zato pa ni zadelo lepe in zaradi njene nepristopno-sti zares spoštovane žene marsikatero razočaranje. Morebiti je bila v skrivna usod^ njenega tivljenja, da je zrla v ljudeh in razmerah več — ako smem tako reči — kakor je resnično v njih bilo in — ker je vse ze-. meljsko omejeno — kakor je v njih moglo biti. Vse to je dajalo njeni naravi neko tiho otož-nost, katere njen mož in hišni prijatelji ih znanci skoro zapazili niso, le tupatam so to mogli spoznati tisti, ki pogledajo globlje v človekovo notranjost, da te majhne in bele ženske roke, ki so se jih ob slovesu mimogrede dotaknile, pač niso take, da bi jih smel trdo prijeti. Od tajnega čara, ki je odseval kot neka posebnost od teh rok, so nekoliko podedovale tudi otroške roke Bogdanove. Saj mu je mati večkrat pripovedoval^ da je vedno segal po zvezdah, kadar ga je kot otroka v toplih poletnih večerih nosila po vrtu. Zvezde pa, po katerih so segale tudi njene lastne roke, so vselej visele v nedosegljivi dalji. Mož, s katerim je bila poro-čana, je bil častnik. Bil je plemič po rodu in spoštovanja vreden od nog do glave, toda popolnoma drugačne narave kakor njegova žena. On ni gledal v notranjost ljudi, nasprotno: v službi in izven službe je dosti od njih izvedel, da jih je sodil raji mak) slabeje kakor dobro. Vendar ga to slabo mnenje o drugih ni oviralo, da ne bi izsilil iz življenja, kar je takozva-nih dobrin, ki se iz njega dajo izsjliti. Le njegove misli niso pri tem poletele tako visoko ka- v sinjih višavah in marsikdaj na višku življenja celo orel, bi mogli primerjati majorja Jer lovca kraljevemu fazanu, ki je ob poletu videti sijajen, le da l ne leti daleč in visoko in se rad usede tja, kjer sluti dobro zrno. In takih zrn je major Jelovec znal dobiti v brazdah življenja, Jei so *ile izven vojaških vežbališč. Svoji ženi je rad privoščil vsako veselje, ki ga^je mo\ posteljo bolnikovo. Ko se je listov na tla, prav pred železno kor misli njegove žene. Dočim bi ona 'najrajši bila škrjanček sam užival. Prinašal jejdomov cvetk; vendar se je moglo opažati, da mu je trdo sedlo dosti bolj dišalo. Tupatam je objel ženo in otroka kakor v nemi blaženosti; tpda to njegovo ljubkovanje je imelo na sebi nekaj takega, kakor da boža svojega konja. Major Jelofec je bil eden izmed neuglajenih in dobrosrčnih ljudi, ki stopajo orez resnosti v življenje — dokler ni nekega dne nenadha kap prestrigla njegovega življenja, in sicer v letih, ko je Bogdan ravno v mladeniča dozoreval. . Odslej je bil Bogdan popolnoma pod vplivom matere. Toda v tistih letih je mladenič divje žrebe, ki ga ni mogoče voditi s šibkim motvozom, ampak mu je treba s krepko roko napeti vajeti. Bogdan je še ljubil mater z navdušeno ljubeznijo; toda če ga je v mehki nežnosti včasih hotela objeti, tedaj mu je bilo, kakor da se dviga v njem nekaj trdega, železnega napram rahli in mehki naravi matere. In potem je Bogdan Jelovec z mladostnimi tovariši še bolj divjal od nje in se ob mnogih šole prostih popoldnevih ni mogel prej vrniti k materi, dokler ni začudil v srcu, la je ugasnil v njem neki skriven ogenj. Ko pa je prišel domov, je stisnil glavo v materino naročje, kakor da je še otrok in potem jo je zopet cele večere poslušal, ko je sedela ob čtno pobarvanem klavirju in izvabljala iz njega zdaj težke in za-nolkle, zdaj zopet lahke in poskočne sozvoke. fi ubrani so-zvoki so se dotikali'Bogdanove duše, zdaj kot črni ptiči z ble-stečimi peruti, zdaj zopet kot višnjevo .nebo in kot citrona rumeni metuljčki. Majorjeva gospa pač ni slutila, da se je vzbujala v takih urah pesniška nadarjenost, ki daje človeku k telesnim očem tudi dušne. Bogdan sam je pa tudi bil še preveč neveden, da bi znal presoditi to notranje prebujenje k nekemu novemu ijvljenju. Pa če bi se tega tudi zavedal, bi se bil vendar čutil preveč uklenjenega v železno vez, ki ga je delala bolj boječega nasproti materinemu ljubkovanju, kot da bi mogel s kom o tem govoriti. Sicer pa — kje bi bil tudi mogel dobiti takega človeka?. Med Bogdanovimi u-čitelji je bil marsikateri izboren mož. Toda učenec, ki mora tolikokrat stati pred učiteljem kot nevednež, se da redkokdaj poučiti o stvareh, ki so mnogo važnejše nego slovnica in realni predmeti. Tako je torej Bogdan nosil novi svet v srcu. Kadar je bila mati zdoma, je mnogokrat zaprl vrata, da. bi ga tu di služkinja ne motila, se usedel k črno pobarvanemu klavirju in igral. Igral je, kar mu je vrelo izpod prstov, ki so že zgodnji otroški dobi radi segali po blestečih zvezdah, katerih ni mogoče doseči. Umetne materine izurjenosti še ni imel; toda v samotnem mraku, ko je metala večerita zarja skozi okna na pokrov klavirja često določene odseve, podobne zmesi škrlata in noči, so se zlili glasovi pod Bogdanovimi rokami v napeve; ti so bili izprva preprosti, kakOr pisani, gladko obrušeni kamenčki v plitvem potoku, potem pa so se pretvarjali v mozaik, katerem se je kazala v dejanju porajajoča se Bogdanova pesniška duša — morebiti bolj y igri kakor v dejanju. Pa vendar — neka slutnja je bila v nji, ki se je na ta način skušala izraziti. Kali in popki, ki so snivali v mladeniču, bi se najbrž bili raz- vili v cvet človeške duše, ako bi bil posegel v Bogdanovo življenje kak za to primeren, važen dogodek. Pač je prišel dogodek, t^da ta je Bogdanovo dušo potrl, namesto da bi jo bil dozorel in dvignil. Majorjeva žena je umrla. Naglo razvijajočo se pljučno vnetje je povzročilo hitro nezavest in smrt. Tako je zapustila sina, ne da bi se bila vsaj z eno besedo poslovila od njega. S svežega materinega groba je prišel Bogdan k očetovim so-rodnikom, kjer pa ni dobil prilike, da bi se bil katerikrat resno in temeljito razgovori! in oprostil dušo tega, kar mu je težilo srce in čakalo rešitve. Zelja vseh sorodnikov je bila, da postane Bogdan vojak, kakor je bil oče in večina njegovih prednikov. Bogdan, ki so ga sorodniki komaj vprašali, zakaj se je odločil, se je poprijel poklica, katerega so drugi zanj izbrali; to je storif že iz spoštovanja do očeta, ki mu je bil vedno vzor častnika, pa tudi iz ljubezni do umrle matere, ki je bila podarila src< in roko vojaku. Toda popolno pomanjkanje ljubezni, ki so ga kazali sorodniki napram osirotelemu Jelovcu, kadar so mu dajali denarja, nasvetov ali kaj drugega, je napravilo mladega kadeta neodkritega in molčečega; kot zastavonoša in učenec vojne šole je postal še bolj molčeč in zaprt, kot mlad poročnik pa je že bil skoro za vsakega nepri-stopen. Tistega dne, ko je bil Bogdan Jelovec, na čigar bledi-kastem obrazu še ni bila pognala nobena brčica, povišAn v ?astnika, je bil za spoznanje bledejši kakor po navadi; videti je bilo, kakor da se je kri, ki je rdečila lica njegovih tovarišev ta dan bolj kakor sicer, v Bogdanovem srcu zajezila. Kakor udari prevelika množina nabrane vode čez jez, tako je hotelo tudi iz Bogdanove duše mahoma na dan vse to, kar se je bilo že zdavnaj v njej nagroma-dilo in je tlelo pod . težkim duševnim pritiskom. Dediščina materina je liki zlat zaklad ležala v globinah njegove duše; svet je znal opazovati s pesniškimi očmi — pa tudi s tistim pesniškim hrepenenjem, ki zahteva od življenja skoro nekaj neizmernega. Toda koga je kdaj obdarilo življenje, z neizmernimi rečmi Marsikomu prinese življenje tudi neznosno bol — neznosne sreče nikomur. Bogdan Jelovec je bil še premlad, da bi bil to vedel, bil je pa tudi še preveč poln ognja- mladostnih zahtev, da bi bil to verjel. Vrhutega je tudi podedoval po materi preveč lastnosti, ki se v njegovi neugnani in neumerjeni naravi niso mogle zliti v pravi blagoslov. In čez Jo materino dediščino se je pretakala v njegovi duši kot nekak temen val očetova dediščina, podobna morebi ti v preveliki meri žepnemu, včasih naravnost poželjivo lačnemu življenjskemu nagonu Očetovo nagnjenje do udobnega življenja ga je napravilo moč nega, ^a se ni bal nobenih življenjih žrtev in nezgod, dočim so ga materini vzori vedno iznova dvigali in poganjali naprej, da se ni zbal nobenih visokih želj. Dalje prihodnjič JOSIP KLEPEC Insurance—Rqal Estate—Phone 5768 107 N. Chicago St, Joliet, III. Zavaruje hiše, pohištva in avtomobile. Prodaje hi&e in lote. Javni notar. Bolečine bodisi revmatične, nevra.1-gične an krči hitro olajšate, de rabite SEVERA'S HARMONIKE Predno se odloČite kupiti harmoniko, pilite po cenik največji slovenski trgovini in izdelqval-nici harmonik v Združenih državah in gotovo boste zadovoljni kakor so bili ie vsi drugi, kateri so ie naročili. Importirane nemške harmonike na eno, dve ali tri vrste, pripravne za mlade fanta, od S4.00 do $45.00. PIANE GRAMOFONE kakor tudi popohia zaloga slovenskih roi in plošč. NOVE SLOVENSKE ROLE ZA PIANO. . No. 7000 "Sveta not" z besedami ...j........................$0.75 No. 7001 "Ciganska Sirota" z besedami ........ 0.75 No. 7002 "Kolo". (Jugoslav Dance) ............ 0.75 No. 12335 "Srčno veselje" (Polkaif.............................. 0.70 No. 12030 "Za gospo" (Valček) ........................... 0.70 Pri meni boste dobili vsak muzikalični inštrument, mali ali veliki, ca nizko ceno. Blato razpošiljam , po eali Ameriki. Se uljudno priporočam rojakom. ANTON MERVAR Music Store, nn ST. CLAIR AVlu CLKVELAND. OHIO. Bodite previdni! Predno kupit« lcako poaeatvo, se mojate najprej prepričati če je pro-*to dol (rov. Pilite, da bo kupno pi-amo ali pooblastilo pravilno sertavlje-no. ker bi * nasprotnem k lučaju imeli pozneje aitnost. Ne posodite denarja nikomur brea pravilne obveznice ali dollnesra pisma. Plačajte dolgove aa-mo proti pravilni« pobotnicam. Napravite testament aedaj, ko at« zdravi. jutri bo mojroč« prepozno. Poverite vs« svoje notarske posle za Ameriko ia atari kraj edinole iskuie-nemu notarja, ker samo aa ta načm bodo Vate koristi zavarovan«, V vsakem slučaju se pa obrnite najprej ANTON ZBAŠNHC javni notar, taem 206 RakeMell Building, Pittsburgh, Pa. (Nasproti okrajne sodni ja) Izvrstno lokalno sredstvo za hrbtno hromost, okorelost in otrplost mišic, imejte ga vedno pri rokah. NAJVEČJA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA V Zjedinjenih državah je vedno pripravljena postreči društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za .vse vrste tiskovine. NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO LIČEN IZDELEK dobite vselej v naši tiskarni. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K. Jednote" in mnogo drugih časopisov v raznih jezikih. 28 Jetna skušnja tiskarstva je naša učiteljica. AMERIŠKA DOMOVINA V svojem lastnem poslopju 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, .O. ZOČET MI JE DOSPELA Velika zaloga Lubasovih harmonike e ... T t' Maj d lahko pri meni naročite kakor*n« koli vrste hočete, dvakrat, trikrat In iUrikrat uglašene. nemike ali alovenske. Imam tud. veliko zal<*o lepih in «|„ poceni barmoaik «• »Ude fant« cA $«.00 naprej. P«U« po cenik. Dalje raspo*iljamo na ve« kraje močne »hfane import.rane literae ateklenlee. Cen« so: Vi utra 40c; % litra aOc; 1 liter $1J5; 2 litra.li itefan »I JO. V zalogi imam tudi starokrajske ročne kovane plankaCe male po »».00. velike po »6.ft0 in starokrajsh« »arantirane« kose po »2.M. Razpoiiijamo nn va« kraje fine bakreno kotle s fcep« ip cevmi. Piflte po pojasnilo. Naslov naredite samo: STEPHEN STONICH, Chisholm, Minn. BOŽIČNE DENARNE POŠILJATVE! BRZA IN TOČNA POSTREŽBA I Naj zmernejše cene! • '>1 > ♦ • Kakor običajno hoče se tudi letos večina našega priseljenega naroda spominjati svojih dragih v domovini z večjim ali manjim BOŽIČNIM DAROM. Razen že znane točnosti pri vseh bančnih poslih, posvečuje naša banka posebno pažnjo izvrševanju B02IČNIH DENARNIH POŠILJATEV. Naše jzbornc zveze v stari domovini omogočijo nam izvrševanje vseh naročil zanesljivo, brzo in po najnižji ceni. Radi tega vam priporočamo, da se z& Vaše božične pošiljatve 2E ZDAJ obrnete Sia nas ter tako žasigurate pravočasno izvršitev Vaših naročil, ker se bodo vsako leto, pošiljatve jako nakopičile. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St. New York, N. Y. Važno, pametno in pravilno ravna oni, ko svojega denarja ne drži doma brea obre-ati, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahjco s odstriženimi kuponi lahko zamenjajo vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro ram bonde, katere Uaftuje K. S. K. J. too jih MI prodali ▼ popolno zadovoljnoat. Pišite nam za pojasnila, da vam dopošljem ponudbene cirkularje. A. C. ALLYN & CO 71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. N Establiihod 1857 ^ KUPOVANJE TUJE VALUTE ni vedno lahka stvar. V resnici ste v »ej zadevi lahko sigurni, če poslujete s kako splošno znano banko. Naša banka je najstarejša in največja v Jolietu. Ima ie sedeminšestdeset letno izkušnjo v bančnem poslovanju in je med tem časom stopila v zveze * denarnimi uvodi v vseh delih sveta. če pošiljate denar v*staro domovino s posredovanjem naše banke ste lahko uverjeni, da vam bomo tajo valuto račtinali po najnižji ceni. Pridite torej k nam in prepričajte se! Premoženje te banke znaša f12.000.000.00 Caoa SO ali 60 caotoT S. IL Jednoto! — lepih pozabite Ne ; --»j ^r.-.. - .»JJi,.. jv 4 ,,