96. številka. I, v petek 29. aprila I9Z1. LIH. leto Izhaja vsak dan popoldne IsvzooUI nedelje la pratalke. tfise atl: Prostor 1 m/m X 54 m i za male oglase do 27 mfm viSine l K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi t m'm K 2-—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—* Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede Irrseratov nal se priloži znamka za odgovor. Cpp ivntthro „31ov. Naroda" in ., Narodni Tiskara a«' Snaflora ulica st. 5, irltiično. — Telofon st. 304. „Slovenski Narod* vena ▼ Jugoslaviji; celoletno naprej plačan • K 300 — polletno. 150-— 3 mesečno ....... 75*— 1 .........25- v L|abl|aa fn po poitt t V inozemstvo » .eloletno mlletno . J mesečno K 420— „240-- H120-40 - Pri morebitnem povišanju se im i daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino veJno ipl^T" P° nakaznici Na samo nismena naročila brez noslatve denarja se ne moremo ozirati. Uredništvo. „81or. Naroda" Kuatlova nltca it 3, I« nadstropje Telefon štev. 34. Dopiae sprejema le -.odpisane in zadostno traakovane, Rokopisov ne vrača. Posamezna IfceviSHa veliš 1*20 K Poštnina p!a€an3 v gotovini. ii.i1f1g1H P. V. B.: Hiš! mškrn nprašanle. Dve časopisni norici, ki jih ne smemo prezreti: Včerajšnji »The Times« poro* ča dunajski dopisnik, da se te dni vrši na Tirolskem plebiscit za pri* klopitev dežele k Nemčiji. Dopis pravi nadalje dobesedno sledeče: »Ravnokar je prišel v Inomost amerikanski coloncl Emerson, pred* sednik Hae zatiranih narodov (Lea* £ue of Oppressed Peoples) in je imel govor, ki je bil navdušeno sprejet, kajti govoril je čisto po okusu manifestantov. »Moje mne* nje o Tirolski je,« je rekel colonel Emerson, »da se zgodi to, kar je napravila Amerika, ko si je vtele* sila Califomijo in Texas.« Colonel Emerson je nato izjavil, da je Mr. Hoover mnenja, da je edina rešitev za Avstrijo in Tirolsko zveza z Nemčijo. Končal je svoj govor s tem, da je zatrdil svojim poslušal* cem, da se Mr. Hearst *) največji časopisni mož (the greatest news# paper maii) v Ameriki, zelo zani* ma za Tirolsko in podpira njeno zvezo z Nemčijo.« Druga zanimiva notica stoji v včerajšnji berolinski »Vossische Zeitungcc — treba jo je sicer spre; j eri z vso rezervo — in pravi, da ve iz sigurnega vira, da bo izročila ententa Avstriji zaradi namerava? nega plebiscita ultimat in da bodo italijanske čete zasedle Tirolsko in del Koroške. Iz avstrijskega časopisja pa vemo, da se bo plebiscit vršil po celi Avstriji vkljub vsem grožnjam entente. Samo dva izhoda ima Avstrija, da se reši pogina. Prvi je bil zopet* na vpostavitev avstro^ogrske mon* arhije (sicer v zelo malem obsegu) pod Karlom Habsburžanom. Ta se je pa ponesrečil, in sicer zato — kakor priznava trezna večina fran* coskega časopisja — ker se mu je na eni strani odločno zoperstavila mala ententa, na drugi strani pa *) Predsednik in imetnik mo* gočnega časopisnega trusta, že pred vojno prijatelj Nemcev, že parkrat brezusuešno kandidiral za new* vorškega župana. V Parizu, 21. aprila. jugoslovansko * italijanska zveza. Ta Čin je začudenemu svetu poka* zal, da ti dve zvezi ne obstojata samo na papirju, ampak da živita, ! da sta upravičeni živeti, ker sta od* vrnili od Evrope novo vojno. Sedaj je preostal Avstriji samo še en izhod, in to je priklopitev k Nemčiji, kajti zadeva z miljardni* mi posojili in dolgoletnimi krediti s strani entente je bajka, ki jo pač noben resen človek ne more ver s jeti. Dejstvo je, da se bo Avstrija v najkrajšem času priklopila Nem* čiji, kajti na neugoden rezultat plebiscita ni računati Kakor poroča »Timescc, so go* tovi ameriški krogi za priklopitev, kar je umljivo: praktični Amerik kanci so spoznali, da res ni druge rešitve za Avstrijo. Vis major torej prisili Avstri* jo, da krši podpisano mirovno po* godbo, to se pravi: mirovna pogocU ba s tem ne eksistira več. A prene* hala ni samo biti za Avstrijo* tem* več tudi za vse ostale države, ki so jo podpisale, torej tudi za naišo kraljevino in 11 ah j o. V srednji Ev* ropi je naenkrat nastala popolno* ma nova situacija: velenemška re* publika (ki bo morda enkrat po* zneje spet vsenemško, prusko ce» sarstvo) sega do naših in italijan* skih mej. In ne more nam biti vse* eno, kake so meje te osemdeset? milijonske države. Italijanski diplo* mati se že zavedajo vseh konse* kvenc: italijanska vojska bo vko* rakala do meje, ki se ji menda zdi potrebna za varstvo lastne dežele. Naloga naših diplomatov je, da drugič pokažejo svetu, da mala ententa živi in da je pripravljena za vse slučaje: zajedno z italijnna skinu morajo tudi naše čete vko* rakati v Avstrijo in zasesti nri» merno Črto, ki bo dala naši državi dobro strategično mejo zoper even5 tuelni napad germanskega »Drang nach Stiden«. To je tudi v Italijan* skem interesu, saj gre za Trst, ki ga hočejo Nemci na vsak način dobiti v svoje roke. Ni nam vse eno, ali teče naša severna meja deset kilometrov se* Kopitar in Sriii. Linbomir Stojanović je v >Srpskem književnem glasniku« (1921, knj. II, br. 8) objavil kot zaključke iz večjega dela ^ Život i rad Vuka Štefanovića Karadžića« krajšo razpravo z naslovom >Kopitar prema Srbima<. >Iz vsega pregleda Vukovega razvijanja in dela se vidi jasno, da je Kopitar ustanovil iz Vuka književnika, in če bi ne bilo njega, bi bržčas Vuk sploh ne bil književnik,« piše Li. Stojanović. >Toda istotako ie jasno, da kakor jeklo le iz kremena izkreše iskre, ie tudi Kopitar sanio iz Vuka mogel ustvariti takega književnika, kakorš-nega smo v njem imeli. Kopitar ie žo prej kresal in kregal, a povsod je našel le vapnenec, dokler se ni nameril na kremen, iz katerega so iskre kar sršele; in čim bolj je kresal. tem večje so bile iskre, dokler se ni razvil iz njih velik ogenj. Zato se Kopitarjeve zasluge za Vuka in za srpsko književnost ne smejo prezirati in podcenjevati, a tudi ne prečenja ti. Kopitar je bil Vuku učitelj, poma-gač in zaščitnik. Od njega se je Vuk naučil, da mora narod pisati v živem-narodnem jeziku, a ne v mrtvem staro-slovenskem, ali umetelno skovanom slavenosrpskem. On je razvil v Vuku zavedno znanje tega jezika, od njega se je naučil Vuk, kakšna mora biti azbuka jezikova. Kopitar je napotil Vuka na zbiranje narodne umetnosti, da natpise 6rpsko gramatiko in slovar, da prevede Sveto Pismo, — skratka vse Vukovo delo (izvzemši pisanja zgodo- vine) je izvedeno po načrtu, ki mu ga ga jo Kopitar očrta 1 prav od začetka. Kopitar se ie spočetka, tudi aktivno udeleževal Vukovega dola. Neke partije v kritiki >Ljubomira u Elizi-uim« jasno se vidi, da so Kopitarjeve, a tudi v drugih Vukovih kritikah se vidi tu in tam kaj dodanega po Kopitarju. Redakcija >Srpskog Ročnika« in prevajanje na nemški in latinski je bilo takisto delo Kopitarjevo. Bil pa je tudi Vukov zaščitnik in se je, zlasti spočetka, živo udeleževal borbe z njegovimi protivniki. On je seznanil tuji svet z Vukovimi deli in mu je odprl pristop k ličenim možem in učenim društvom. Za vse to je žrtvoval Kopitar jako mnogo časa, in nam je danes, po sto letih, težko razumeti, kako je mogel mož toliko delati za drugega, a brez svoje osebne koristi . . .« Tako piše Stojanović ter nato rešuje vprašanje: čemu se je Kopitar toliko žrtvoval za srpsko književnost in ali je resnica, da ga je vodila pri tem težnja, Srbe odcepiti od Rusov. Srbe pokatoličiti ali vsaj pounijatiti. >Nikakega suma ne more biti o tem, da je bil Kopitar iskren slovanski patrijot in da je delal z vsemi silami za podviganje kulturnega 6tanja zaostalih Slovanov. Patriotizem ga Je odvedel v politiko«. In postal je »avstrofil in m-sofob.« Toda njegov avstrijski patriotizem ni bil tudi nemški. Kopitar je želel in veroval, da je mogoče, da se ustvari slovanska Avstrija, v kateri bi bilo mogoče vsem slovanskim narodom kulturno in narodno razviti se tako, verno ali južno od Celovca, kajti | pod nemškim jarmom, in teh ne tam ječijo desettisoči naših bratov smemo nikoli pozabiti. Belokranjske žefemfe Vsem znana resnica jo: naša domovina se jo po prevratu namah preobrazila. Preje smo se povečini kakor piščanci okoli kokle tiščati svojih vaških, trških pa rudi mestnih zvonikov in naše obzorje ni sejmlo dalje Kakor v sovražni nam Duu o j aH Budimpešto. V vojski smo tineli ctosti prilike občudovati ter poslu-ati z različnimi čustvi zlasti nemšid: Deutsehland, Deutschland iiber allesc. Bogami! strmeli smo večkrat! Oprti na svoje junaške južne brate Srbe smo sedaj v stanu gojiti in vzgajati jugoslovanska čustva in si ustvariti s pomočjo ovojih naravnih zakladov tako stanje in tako atmosfero, kar je zato potrebno. Izkopajmo svoje talente, bodimo delavci, poduka željni in vztrajni, dvignimo svoje naravne zaklade in ni ga besa, da bi nam ne uspelo. Na naših voditeljih je, da porabijo zadnjo evolucijo ciuliov in, da nam kažejo pota s pravim socialnim redom. Mi pa zavihajmo svoje rokave in ne bodimo malodušni in malenkostni še takrat ne, kadar je treba računati. V naši mladi državi je seveda dela na vseh koncih in krajih toliko, da človek ne ve, kje bi začel. Želja pa je tudi toliko da je nemogoče vsem naenkrat pomagati, a jaz pravim obstanek želja je dokaz za energije! Ziv je še v nas spomin na krvavo vojno, ki je kazala, da gre vse, kar mora biti in kjer so energije. V Belikrajini hočsjo že dolgo let nove želzeniee. Kočevci jih hočejo tudi itd. vse na enkrat veni ar ne gre. bo marsikdo rekel! Vse gre, ako se tam, kjer mogoče, pridruži tudi privatni kapital! Zaupajmo v naso moč in v tistega proroka, ki je rekel ored nedavnim časom, da bomo imeli v desetih letih tako industrijo, da bomo izvažali. Jasno ie, da nam železnic manjka zlasti v Belikrajini. Znano je. da podprta Avstrija ni hotela dati iz vseh ozirov zlasti tudi iz strategičnih ozira važno progo Črnomelj - Vinica - Ogulin. Pridno pa se spustim v nadaJjno debato si usojam opozoriti na statistične članke o Belo-kraiini, ki so izšli v > Ju wos! oven skem Llovdu« 1920 v zaporednih številkah 43 44, 45, 45 in 46 itd., ki morejo zainteresirati vse podjetne ljudi, lesno, ru-dokopno. keramično, cementno, stavbeno in železno industrijo, vsa trgovce in kapitaliste. Ze več kot dve leti se vodijo razpravo o železniškem spoju iz Slovenije čez Hrvatsko do morja. Da je to vprašanje slejkoprej aktuelno, kažejo nam ktlometrični članki raznih piscev več da bi nadkrilili Rus3 tor da 11 poetali predstavitelji slovenske kulture . . .« >V veri, da se more narod kulturno dvigniti edino s književnostjo, ie tudi vedel, da je mogoče narodni jezik popolnjevati, ako je jezik obenem tudi službeni državni jezik ter jezik vojno komande. Avstrija z več jeziki ie pretežno slovanska država kakor rudi Rusija, zato je v njenem interesu, da ustanovi katedre za slovanske jezike ter s tem dvigne kulturo svojih državljanov. Avstrija je bila po Kopitarjem mišljenju pozvana, da jo središče slovansko kulture in vede o slovanskih jezikih in književnostih. >Zato Avstrija nad vse, samo ako hoče!« Na Dunaiu mora biti centralna slovanska Akademija, napram kateri naj bi bile vse ostale kakor filiale. Zato je stalno prigovarjal Dobrov-8kemu, naj se preseli na Dunaj, da zavzame katedro češkega jezika na univerzi, za katero naj bi prišla še druga katedra za staro, slovanščino. Avstrija nai bi ustrezala vsem kulturnim in narodnim zahtevam svojih Sr'*ov, samo da jih iztrga izpod vpliva Rusije. >Ako Južni Slovani dobe evropsko upravo, postane njihova literatura opasna ruski tekmovalki. Srbsko narečje je mnogo bližje staremu slovenskemu cerkvenemu jeziku . - . Južno nebo in staro-slovenski cerkveni jezik so odličja, ki jih ne smemo prezirati!« piše Kopitar in poroča vladi, naj dovoljuje Srbom tiskati Vukov rečnik i. dr. na Dunaju, ter so z vso vnemo udeležuje dela za srbsko književnost Stojanović pi?e nadalje tudi o Kopitarjevem katoličanstvu ter prihaja ali manj kompetentnih ćiniioljev v k'j stvari. Dolgih šest člankov v »Slovencu« od g. F. fiukljo in dragih, bila bi nczaiivaina polemika dokazati ni i m njihovo neizpravno mišljenje. Nesrečna rapalska pogodba, velik in težak udarec jo za Slovoiiijo, za njen spoj z morjem, ker nam jo odrezana pot do morja iz Ljubljane - Št. Pet r-Reka. Ni drugega izhoda kot nove, kratke in cenejie železniške proge graditi in obstoječe popolni ti. Ker pa do danes še točno ne vemo, kakšno iznenađenje na3 od rapalske pogodbe so čaka, je zelo težko prorokovati, kje bo naša najboljša ouvozm in dovozna taka. Susak ali Spljit? Eno je pa gotovo da si pot do morja moramo odprf-ti. Najbližja pot do morja vodi če:^ Belokrajino in to Črnomelj. To je važna in od sovražnikov dosti oddaljena točka, kamor in kot bi se razvijal naš promet od morja in proti morju. Vsa Slovenija s šrnjo-rsko. Prek-murjem in sosedstvom teži prcKi Zidanemu mostu, odtod in čez Brežice do Novega mes4,a. Kratak potek nujno potrebne železnice bo spravil to rravltariio v plodonosno ravnotežje S te prosro bi ae odtežila glavna proga Ljubljana - Zagreb, ki je sama po sebi preobt^ž^na s prome:om, dok je nova evrsta prosra Ljubljana - Karlovac, če popravimo od Bubnjr.rcev. naprej sposobna za ysak promet. Črnomelj je novo središče med Ljubljano in Zagrebom od tod se razvija promet najkrajšim potom, bodisi za Sušak ali Split, z onim spojem Ličko železnice, ki se steka v Ogulin, na glavno progo Zagreb - Bakar. Proga Crnomeli - Ogulin meri le 39 km po ravnici brez težkih nrekopov in silno dragih sestav, je hribovna železnici, a lahko vrste, torej je ta projra najkrajša najcenejša in ^ajpripravnetša izvedba in sicer tudi iz sledečih razlogov: Proera iz Slovenije do morja in sicer s Črnomljem kot izhodiščem pmk.i Vinico in Bosiljevega proti Ogulinu, teče predvsem po obljudenih krajih, po lepi ravnini, skoraj ravno ter brez t /.-kih ovinkov in nevarnih terenskih težav. Treba je samo dvakratnih predorov in enega mostička. Črnomelj kot metropola Belekraji-ne proži s svojo bosrato neodkrito, do sedaj zanemarjeno okolico, dokaj lepega materijala za izvoz, v prvi vrsti obilo lesa vina. sadja, živine ter deželnih oridclkov, rude. premoga itd. V bližnji prihodnjosti odpira se lz£?l^d na vzorno industrijo, kot premogovnik. Brdokrajina, ki začne obratovati tekom letošnje spomladi z ogromno količino (50 milijonov ton) prvovrstnega pror n oga. dalje železne rude, ki so jo že sedaj razpošiljala, boksita itd., jo za opoknrne kakor tudi za drugo kemične Izdelke neizmerno bogastvo a So neodkrita. 3e le potomstvo ga ho v polnf meri izkoriščalo; kam^n apnenec za tovarne, cement so strokovnjaki že zdavnaj zarazili. Lončarska obrt je tukaj žo od ppmtiveka znina kot domaća obrt, treba je povzdigniti indnstrijalne in Iq (!:aigo komično proizvod" na veliko izdelovati. Poniar\a obrt je tudi preja, ovčjereja, obdelovanje lesa itd. Pa ko bi vsoga tega no bi niti bilo, je Črnomelj - Ocrulin^ka železnica najboljšo bodočnosti, kot strateška proga* ki ni izložena tako lahko bodočemu sovražnemu napadu, kar se za drugo pro* i/o ne more tako kar meni nič tebi nic\ trditi, naj si bo proera Kočevje - Brod* ki ima tako težavno terensko l^uo, kjer je treba dolcr- £ra in visokega mosta tet Kolpo, ki bi zahteval večji strošek kot cela naša proga do Ogulina. Proera Črnomelj - Vinica - Bo6ilje-vo - Otrulin bo za ogromne milijone cenejša, popolnoma svrhi zadostujoča in koristna državljanom, ker je tudi kol strategi, na železnica prve vrste neprecenljive vrednosti in torej v interesu države. Tisti, ki so med vojno doma mogli poslušali ob d -lirem dolonjeu različna kritike ondi delujočih vojaških cinite*-Ijev, pravijo, da so bili vsi ti prepH* Sani, da je na laški fronti pomanjkanja te ž^lezni''e vplivalo usudenolno zamudno in bilo vzrok da so Igrali veliko vlogo >3teinboissovi« vaončki. Če se bo rao^lo v doglednom času 2Taditi železnico iz KočrvTi proti morju za izvoz lesa. ker dru^^jra sploh nU ma. se bo morala uraditi proera Kočev* je - IBnterwald - Rieg - Cabar - Purij-7>Š.re. po mogočnosti izhodna Grobničko polje, od tod pa na Sušak aLi pa v M^rtinšiMco. Do prevrata bivfie Avstrije se ni *ricral nihče za n^o kraje, dovolj je bilo. da smo dobili dovoljeni" za mlin s poeronom na boncinski motor, dimnika sploh ni smelo biti v Sloveniji. Nastopili so drucri časi, sloboda nas Je spustila iz suženjskih vertg dala nam je tudi polno neizogibnih nalog, ki Jih moramo nujno rešiti, če hočemo pre<$ svetom obveljati. .Seveda jo za uspeb treba strumnega sodelovanja vseh. ki so dobre volje. Te kličemo! Špominiajte se Družfce si*. Cirila m Metoda. do zaključka, da je bil oduševljen jože-finec in zato antikierikalee. Da bi bil hotel Srbom vsiliti latinico, pa ni verjetno in ni nobenega dokaza, >Da je bil Kopiti^ avstrofil in hkratu dober Slovan«, piše Stojanović, sni težko objasniti. Kopitar si ni mogel predstavlinti. da bi bilo kdaj Slovanom mogoče stvoriti samostalno državo in biti svobodni. Kmalu po njegovem odhodu iz Ljubljane na Dunaj je Napoleon ustanovil Ilirsko kraljestvo s sedežem v Ljubljani; toda on se ni za to prav nič navduševal, niti ni pob'tel tja. da deluje ondi. Niti v enem pismu na Dobrovskega ne govori o tem. Na osvobojenje v ostalem pa niso mislili niti drugi slovanski narodi v Avstriji no samo takrat, nego takorekoč niti do samega razpada Avstrije ne. Vsi so do poslednjega momenta skušali zavarovati svoje nacionalno razvijanje >v okviru avstr. ogrske monarhije<£. Da Kopitar ni uspel s svojimi političnimi težnjami, sta bila dva glavna vzroka. Avstrija ni mogla niti hotela izgubiti svojega nemšk. značaja; zato ni hotela poslušati Kopitarjevih nasvetov in podpirati Slovanov. Pa tudi sam Kopitar ji je bil sumljiv, ker je bil Slovenec. Drugi vzrok pa je bil: Kopitar je jako slabo poznal duha in psihologijo srbskega naroda, ko se je nadejil. da bo mogel Srbe politično odcepiti od Rusije z dviganjem kulture, z uvođenjem v književnost narodnega jezika in dovršenega pravopisa ter s spoštovanjem njihove vere. Roien v enem najmanjših slovanskih narodov brez historične tradicije, on ni mogel razumeti, da Srbom vera ni ideal, nego ščit, s katerim branijo svojo narodnost $ pod Turki od mohamedanstva, i pod Avstrijo od katoličanstva; on ni razumel, da je Srbom ideal osvobojenje izpod robstva in državna samostalnost ter da štiri.-toletno robovanje v njih ni ugasilo žeje, da mnščuiejo Kosovo. Srbi niso mogli pričakovati pomoči od nemške in katoliške Avstrije, nego edino od enoverne in slovanske Rusije«. Tn Stojanović zaključuje svoj spis; »Ali dasi so tako Kopitarjeve politid^ ne fantazije popolnoma propale, je ostalo njegovo pozitivno delo, in nje* govo ime se bo s hvaležnostjo sporni-« njalo med srbskim narodom, dokler se to spominjalo ime Vukovo . . .« No vem, ali ni služila Stojanovič« kot vir nierrovega snisa tudi Iv. NavTft* ti lova študija v >Kopitarjevi spomeni' ci«, ki jo je 1. 1830 izdala v Marnovi redakciji naša .Matica. Omenja je nikjer« Da pa Stojanović avstrijskim slovanskim narodom še danes prikrito očita peli lično kratico vidnost in omejenost češ da so — menda namiguje na majni« ško deklaracijo?? — skušali zavarov vati svoj narodni razvoj prav do poslednjega hipa le »v okviru av.-ogr6ke monarhijo, je krivično. Vsem resnio-nim Jugoslovanom je bil tisti okvir le fraza ali krinka; v istini smo želeli ln delali vsi za svobodno, neodvisno Jugoslavijo. Da tega naša široka masa ni razumela, Je po vsej njeni vzgoji razumljivo. Toda že koncem julija 1914. je vzklikal vsak napredni slovenski politik in kulturni delavec: >Finis Austriae!« ter dostavljal v srcu: >£ive* la Jugoslavija!« M. M. 98 2 stran .SLOVENSKI NAROD', dne 29. aprila 192i. 96 štev. Politične uesti. — Rdeča in Srna internaeijonaJa v Mariboru. Iz Maribora poročajo, da bo socijalni demokrati v proslavo >zma-ges pri občinskih volitvah razobesili na svojem Delavskem domu dve rdeči zastavi. Nemci so želeli, da bi se bile že na večer po volitvah razobesile rde-ee zastave na magistratu, toda socijalni demokratje jim te želje niso mogli izpolniti. Po mestu se govori o zvezi rdeče in črne internacijonale v občinskem svetu, ker bi klerikalci radi za župana dr. Leskovarja, za podžupana pa nosilca soc demokratske Lstr Gr-earja. = Parlamentarna politika klerikalcev in občinske volitve v Sloveniji. Beograd, 27. aprila, V parlamentarnih krogih se govori, da bodo klerikalci z ozirom na končni izid občinskih volitev v Sloveniji ublažili svoje zahteve glede pokrajinske avtonomije, za kar Haj bi dobili koncesije v ustavi. Predvsem naj bi se omilil, oziroma odpravil »kancelparagraf«, ki je za nje največji kamen spotike. = O izenačenju uradniških plač. Beograd, 27. aprila. Na današnji seji ministrskega sve'ta je bila odobrena naredba o izenačenju uradniških plač. Nadalje se je razpravljalo tudi o regulaciji vseh uradniških plač. V to svrho se je sestavil poseben odbor, v katerem so finančni, vojni in minister za verstvo, ki bodo sestavili to naredbo. = Generalna debiUa o ustavnem rjsčrtu. Beograd, 27. aprila. Do sedaj je priglašenih okoli 40 govornikov, ki bodo govorili v generalni debati o ustavnem na-čriu. = Glasovanje o ustavnem načrtu. Beograd, 27. aprila. Po sedanjem stanju bo poleg vladnih strank glasoval za ustavni načrt tudi zemljoradnički klub in morda tudi socijalni demokrati ter republikanci. Komunisti in Narodni klub bodo glasovali proti, Korošcev klub se še ni odločil, ali bo glasoval za ustavni načrt ali ne. Dr. Trumbič bo načelno glasoval za ustavo, kakor tudi drugi izvenstrankarski poslanci. Na ta način bi glasovalo okoli 210 posla^ev za ustavni načrt. = Seja demokratskega kluba. Beograd, 27. aprila. Danes popoldne je ime! demokratski klub sejo, na kateri se je razpravljalo o delovanju sodišč za vojno odškodnino. Debatiralo se je tudi o eventuelni spremembi ustavnega načrta. =r Dr. Korošec prireja shode. Mariborski klerikalci sklicujejo za ponedeljek > velike shod v prostorih strokovne zveze. Na shodu bo govoril dr. Korošec, ki bo priredil na Štajerskem več shodov. = Ministri na potovanju. Beograd, 27. aprila. Nocoj sta odpotovala na inspekcijsko potovanje v Bosno in Dalmacijo dr. Mehmed Spaho in dr. Veli-zar Janković. = Odhod poslancev. Beograd, 27. aprila. Ker odpotuje mnogo poslancev vsled pravoslavnih praznikov na svoje domove, bo nastalo zopet politično zatišje. — Beogradski list o trgovskih podajanjih z Italijo. > Trgovski Glasnik < poziva vlado, naj vendar že enkrat opozori italijansko vlado na preganjanje Hrvatov in Slovencev na okupiranem ozemlju :n sicer preje nego se spusti v trgovinska pogajanja z Italijo. V Trstu in Istri ne sme nihče govoriti hrvatski ali slovenski, če noče postati žrtev zločinske fašistovske gonje. To je tako hvalisana italijanska kultura, poleg katere naj bi bil naš ^balkani-zemc zaničevanja vreden, oni >balka-nizem«, ki je tako toleranten z našimi narodnostnimi manjšinami, katerim ne dovoljuje samo svobodne uporabe jezika ampak tudi druge svoboščine. Dokler našim ljudem v Italiji ni zasigu-rano popolno varstvo, ne moremo začeti nobenih obveznih pogajanj. Še le tedaj, ko bo rešeno to za nas tako važno vprašanje, moremo pričeti trgovska pogajanja. = NUiijevo glasilo o novi evropski krizi. Bivši italijanski ministrski predsednik Nitti je pričel izdajati v Rimu list »II Paese«, katerega prva številka priobčuje uvodnik o novi evropski krizi, ki bo hujša od vseh m i no lih. List pravi med drugim, da je Nemčija s porazom komunistične vstaje dokazala svojo čudovito življensko moč. Ce ie ! Briand nedavno obžaloval usodo Nem-i čije, potem je treba toliko bolj obžalovati usodo Evrope, ki se nahaja po krivdi plutokratičnih državnikov v veliki mizeriji. 5= Zanimive izjave nemškega zunanjega ministra, V nemškem držav-| nem zboru je nastopil minister za zu-• nanje posle dr. Simons proti očitanju, da je nemška vlada bojazljiva, ker se hoče podvreči razsodbi predsednika Hardinga. Minister je izjavil: Naša dolžnost je, svetu jasno pokazati, da I smo v polnem obsegu in brez vsakršnih pridržkov pripravljeni, da storimo v reparacijskem vprašanju, kolikor nam je možno. Vsled tega nisem hotel igrati zamudnega dolžnika in ostati v brezdelici, temveč sem predlagal kabinetu, nastopiti korak, ki je bil vsekakor nenavaden. Pozivali se nismo na Hardinga aH fiughesa, temveč na načelo pravičnosti same. Glede izročit e zlatega zaklada državne banke frncoski banki je dr. Simons iziavil, da se kabinet o tem še ni zedinil. Glede sankcij je omenil, da gre vsaka sila do gotove meje. Te meje narod ne pusti prekoračiti in nevarno se je bližati meji. Gn e optimist. Zato meni, da ie korak vlade pravilen, naj se posreči ali ne. Nemški narod se bo preko sankcii oklepal nemške marljivosti, ki se ne da zntreti, nemške marljivosti, ki smo jo \ideli v Vzhodu ji Prusiii. v ^lezvigu, v Gornji Šleziu in na Tirolskem, ki so navzlic vsej stiski in nevarnosti, navzlic vsem prisilnim odredbam, zvesto glasovale za Nemčijo. Tn ako se pripeti, da bomo morali desetletja tlačaniti, ako se vrnemo v pradavno stanje, ako se zgodi, da Francozi zasedejo ruhrsko ozemlie in puste delavstvo desetletja krvaveti, meni minister, da bo vendar tudi Nerr»č;u bila ura svobode. = Briand o prisilnih odredbah proti Nemčiji. Iz Pariza poročajo: V seji poslanske zbornice ie izjavil ministrski predsednik Briand med drugim: V Hvtheu vršeči se razgovori so do-vedli do zadovoljivih rezultatov. Načeloma je došlo do popolnega sporazuma. Dogovorili smo se. da skličemo še pred 1. majem v London konferenco. Prisilne odredbe bodo pokazale dvojen uspeh, in sicer materijalen in moralen. Iz nemškega časopisja izhaja, da je vlada, ki stoji na čelu Nemčije šibka in da nima v rokah vseh možnosti nastopanja, dočim ima Nemčija od včeraj, veliki industrije! in finančniki, vsa sredstva, da vodi nemško politiko. Ako bodo tedaj ti finančniki in industrijski mogotci videli svoje interese pod kontrolo zaveznikov, da bo to njihov egoizem občutil, in ako pridobe na ta način pravo ohčutie za položaj, ie bil napravljen velik korak do izvedbe pogodbe in bo Nemčija znala nenadoma najti pomožne vire. Čudno! Briand trdi. da je nemška vlada šibka, Nitti, ki mu moramo v tem oziru več verjeti, pa pravi, da ima Nemčija čudovito življensko moč. Kdo od obeh ima bolj prav, pa je razvidno iz zadnjih izjav nemškega zunaniega ministra. = Italijanske grožnje Nemčiji. »Corriere della Sera« ostro napada Nemčijo in ji očita, da podpira tirolsko irredento. Zato naj se Nemčija ne čudi, ako bo Italija proti niej izvajala represalije in podpirala gotove francoske zahteve. = Odobren francosko - avstrijski dogovor. Francoski senat je odobril dne 13. avgusta 1920 v Parizu med Francijo in Avstrijo sklenjeni dogovor, ki se tiče gospodarskih določb st. ger-mainske mirovne pogodbe. Iz ustavotvorne sfeiapšč!3?3< — d Beograd, 27. aprila. Današnjo sejo ustavotvorne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar od 9.30. Po odobrenju zapisnika zadnje seje ie prečital tajnik brzojavke Narodnega ženskega udruženja iz Dubrovnika, meščanskega odbora iz Imotskega in od drugod, v katerih se zahteva, naj se naša država službeno imenuje Jugoslavija. Nato je rninister za prosveto Sve-tozar Pri bičevi č odgovarjal na interpelacijo posl. Divca glede zboljšanja gmotnega stanja srednješoiskih profesorjev kakor tudi roka, v katerem se namerava to zboljšame izvesti. Minister je izjavil, da je prejel tozadevne predloge profesorskega društva. Vlada se že dolgo bavi z rešitvijo vprašanja uradniških Drejemkov za vso državo. Profesorji so bili žc prej izenačeni gle-de prejemkov. S sklepom o izenačenju uradniških plač je bilo istočasno določeno, da so zboljša gmotni položaj vsega uradništva, torej tudi profesor j ev. Vlada pa se ne more vezati na rok, ker je vprašanje roka v zvezi z mnogimi elementi, ki vplivajo na rešitev tega vprašanja. Minister ie prejel tudi vlogo profesorskega društva o korakih, ki jih namerava podvzeti, ako se v gotovem času ne reši zadeva. Zatem je zbornica prešla na dnevni red. Prvi ie govoril aosl. Gligorije B o ž o v i ć (demokrat), ki je v svojem govoru oobijal iz/aianja posl. dr. Šimraka, Šegviča in Pašali-ča, o katerih pravi, da so govorili najbolj destruktivno, najbolj neparriotsko %t najbolj neuvidevna Kritikova! je Narodni klub, ki hoče federacijo, kakor da je bilo malo sporov v preteklosti. Oporekal je Jugoslovenskemu klubu, ki je za avtonomijo in želi, da sc iz skupnosti izloči čim več in da ji da čim manj ter da na tihem zagovaria ceza-ropapizem, kakor da bi se bilo treba bati od brata nevarnosti za vero. kakor da bi bili v dobi velike inkvizicne. Govoril je nato o južni Srbiu. ki je dežela najslavnejše preteklosti, čuvarica najsvetejših jugoslovenskih tradicij in ki hoče edinsrvo države, demokratsko urejene. Južna Srbija gre za onimi, ki so globoko prepričani, da je vsak Srb toliko Hrvat, kolikor je ta Srb in Slovenec, Ona stoji za onimi, ki hočejo zgraditi eno narodno ideologijo, en d jugoslovensko mentalUeto in eno jugo-slovensko kulturo. (Ploskanje v centru.) Na koncu je zagovarjal vladni ustavni načrt, ker je delo vseh in ker le izdelan ravno tako, kakor je najbolje. Za tem je govoril post. TriŠa Popa d i č (zemljoradnik), ki je izjavil, da niso v ustavnem načrtu toliko zadovoljene seljaške zahteve, kakor meščanske. Izjavlja, da hočejo zemljoradnik!, da se naj ustava izdela Čimprej in ni res, kar pišejo nekateri listi, da ovirajo zemljoradnik! delo za istavo. Za njim fe govoril posl. Janez Brodar (Jugoslovenski klub), ki se je izjavil proti vladnemu ustavnemu načrtu. Po njegovem kratkem govoru se je seja zaključila ob 13, Telefonska! I n brzojavna poročila. Prekinfena trgovska potr nja z Italijo. govinska pogajanja z Italijo preki* nila, ker še ni izpolnila Italija svo« jih obveznosti na podlagi rapallske pogodbe in ker še ni izpraznila vse* ga našega ozemlja. —d Beograd, 27. aprila. Snoči je odpotoval v Italijo predsednik delegacije za trgovinska podajanja Luciolli. Pred dvema dnevoma je odpotoval delegat Quartieri. Da* našnja »Politika« trdi, da so se tr* Pololal aa RekL — PofiaL £$30k£. — FonllSnf bolL — IfaSii^isske C&ie o ^esia. — Bakar, 27. aprila Z Peke prihajajo poročila, da fašisti zažigajo hiše avtonomističnih vo liteljev. Delavci so proglasili splošno stavko. Prišlo je do spopada med delav i in faši-ti. Dva delavca sta težko ranjena. Delavci so na- skočili nato tiskarno lista >Vedetta< in jo zažgali. Fašisti so silno oboroženi in strahujejo prebivalstvo. Streljanje kar ne preneha. Italijanske redne četo zasedejo mesto. — Beograd. 27 aprila. Pri pogajanjih eo zahtevali lialijani, da se uredi ribolov na Jadranu v njihovo korist ob jugoslovenski obali na oddaljenost, ki bi jo določila mešana komisija. Oddaljenost pa ne sme seeati nad eno miljo. To se pravi, prepustiti ribolov ob na£i obali kratkomalo italijanskim ribičem. Sp©r z Mosfrijjs z&zmii ra«£g£H$ke železnice. — d Gradec, 26. aprila. Dunaj* ski korespondenčni urad javlja: Glede vprašanja, sproženega od jugoslovenske strani zaradi pre* voznega prometa Maribor — L ju* tomer preko avstrijskega ozemlja, je štajerka deželna vlada sporaz* umno z deželnim osrednjim ura -dom za obmejne službe opozorila merodajna oblastva na to, da za otvoritev od Juposlavije zahtevane* ga prevoznega prometa preko Špilja — Radgone za sedaj ni no* bene pravne utemeljitve. Po mi* rovni pogobi se more staviti taka zahteva samo s pogojem efektivne reciprocitete. Tega pogoja pa do seda i še ni, ker Jugoslavija doslej še ni uvedla nas interesirajočega r>rcvoznega prometa iz Špilja preko Maribora na Koroško in iz Labod-ske doline čez Spodnji Dravograd po eni strani, po drugi pa iz Ce* lovca preko Maribora v Špilje. S stališča štajerskih deželnih intere* sov se mora tem bolj vztrajati pri efektivni vzajemnosti, ker je Jugo* slavija svojčas poldrugo leto brez vsakega pravnega vzroka popolno* ma ustavila promet s spodnjo Mur* sko dolino od Arnovža dalje in s tem hudo oškodovala prebival* stvo Štajerske. Ako Jugoslavija za dosego svoje zahteve preti, da bo zaprla po mirovni pogodbi garan* tirani svobodni promet k Adriji, je treba temu nasproti opozarjati sa* mo na dotične na noben pogoj na* vezane določbe mirovne pogodbe, kakor tudi na to, da je Avstrija svojčas kar naj lojalne je oskrbova* la prevozni promet med Češkoslo* vaško in Jugoslavijo ozir. Adrijo in da že s tem vrši delo, ki je ena* ko vredno kakor promet z Adrijo preko Jugoslavije. — d Bo^er?, 26. aprila. (Štefani) Ponedeljek in torek sta minula mir* no. Pogreb učitelja Innerkoflerja se je vršil brez incidenta. Vsi de^ lavci so šli zopet na delo. Železni* carji pokrajine Venezia Tridenti* na so jeli stavkati zaradi mezdnih vprašanj. — d Pariz, 27. aprila. Avtorizi* rani krogi izjavljajo, da so novi nemški predlogi nesprejemljivi. Ker se minister za zunanje posle ne bavi oficicJno s temi predlogi, ne morejo biti temelj za koristno razpravljanje številke, katere pred* laga Nemčija za obnovo opustoše* nih krajev, so popolnoma neza* dostne, ker zaostajajo najmanj za sto milijard za številkami pariške pogodbe, katere so zaznamovali zavezniki kot minimum. Nemčija se pač obvezuje plačati tekom treh mesecev eno milijardo zlatih mark, pozablja pa popolnoma, da ima plačati še 12 milijard, da se izpo* polni plačilo prvega odškodninske* ga obroka 20 milijard zlatih mark, jem. Po drugi strani predlaga Nem* čija, da bi se udeleževala pri obno* vi opustošenih krajev in in even* tualno namesto zaveznikov plačala njih dolg Zedinjenim državam z raznimi pogoji, ki njegovo vred* nost znatno pomanjšujejo. Nemci* j a gre tako daleč, da zahteva pre* klic sankcij, ne samo najnovejših londonskih, marveč celo ukinjeni e zasedbe levega renskega brega, kar je predvideno v versailleski po* godbi. Zato pa zahteva Nemčija, da bi se oprostila od vseh drugih obveznosti glede reparacij. Nemci* j a ponuja z eno roko manj. nego je dolžna, da bi z drugo roko takoj spravila vse koristi, ki bi presegale njena prihodnja plačila. ki se morajo plačati pred 1. ma? Izue-iba sanici! proti ifemSilL —d Nauen, 27. aprila. Franco* ski tisk razpravlja živahno o sank* cijah. »Eclair« potrjuje vest o pri* pravah Francije za voiaško akcijo v ruhrskem ozemlju. Dasi v osta* lem francoski tisk ne zagovarja več misli, naj Francija nastopi brez ozira na zaveznike proti Nemčiji, se trudi »Temps«, prepričati ame* riško vlado o nemožnosti spora* zuma med Francijo in Nemčijo. Wmzm& & ©k&srasljs RKfcrsfeefla ozemlja. —d Pariz. 26. aprila. Ministrski predsednk Brinad je podal v senatu isto izjavo, kakor v poslanski zbornici, pri čemer je pristavil: Poslednje izjave pri žilnem slavju po bivši nemški cesarici s=o bile namericne v to. da bi Francijo vznemirjalo, da. celo plašile. Ne bomo vdrli v ruhrsko ozemlje zoper nemški narod. Kar hočemo, je to, da oni. ki morejo plačati, to store. Na&e čete ne prihajajo kot vojaki, temveč kot zastopniki pravičnosti v ruhrsko ozemlje. —d Pariz, 27. aprila. Senatno d<*-b&io o ratifikaciji francosko - avstrijskega dogovora glede predvojnih dolgov je otvoril z obširnim poročilom Kovna Id, ki je priporočal, da po zakonski načrt sprejme in izjavil, da je stro-po izvajanje mirovne pogodbe v Saint Germanu nevarno, ako ne celo nemož-no. Proti dolžnikom, ki =e nahajajo v pospodar-ki krizi, je treba posto j ati obzirno in jim nuditi možnost, da pridejo do življenja in novega blagostanja. Poročevalec je dalje izvajal Dogovor se ozira na težkoče. ki jih je povzročilo nizko stanje av?trijske krone iD čuva tako interese francoskih upnikov, kakor tudi avstrijsko vlade. Vsled tega od~ek ne smatra za umestno, da bi se uvedla nova pogajanja. Ko je končal poročevalec, je govoril senator De Moneie (skupina demokratske levice), ki je nastopil proti dogovoru. V tem dogovoru ne vidi niti zadostnih koncesij Avstriji, niti zadostnega očuvanja francoskih interesov. Obnovitev Avstrije smatra govornik za eminenten franroski interes. Brez zadostne pomoči od inozemstva Avstrija ne more živeti. Tirolski plebiscit je šibek simptom pretečega razpada. Priključenje k Nemčiji se mora na vsak način preprečiti, toda za to ne zadostujejo pogodbe. Preti izbruhniti hujši upor, ki pra povzroči obup. Ako se Avstriji posreči, da se priključi k Nemčiji, je Nemčija brez dvoma naknadno izvojevala zmago. To je treba na vsak način preprečiti, in sicer z Avstriji prijazno, velikopotezno politiko, ki bi nudila Avstriji gospodarsko eksistenco. — Končno jo bil zakonski načrt sprejet. Bolezen bolgarkega ministrskega predsednika. —d Sofija, 27. aprila. Radi bo* lezni bo ministrski predsednik Stambolijski na svet zdravnikov za nekaj časa zapustil prestolico. Za njegove odsotnosti bo predsedoval ministrskemu svetu finančni mini* ster Turlakov ter bo vodil tudi po* sle zunanjega ministrstva. ZapnSCena Grška. —d Atene, 27. aprila. V svojem I škimi dolžnostmi, ker je Grška so* govoru v nar. skupščini je sporo*-čil Stratos sklep zaveznikov, da bodo ostali v turško^grškem sporu nevtralni. Stratos ie izjavil, da ta sklep ni sicer v skladu z savezni* delovala v skupni vojni. Na drugi strani je v pravnem pogledu ter v pojmovanju sevreške pogodbe iz* java Lloyd Georgea, v kolikor se tiče morskih ožin in svobode Gr* Ške, da sme v njih nastopati, po* polnoma zadovoljujoča. K^r ti Če Carigrada, ie mes.o okupirano na podlagi pogodbe o premirju • je nemogoče, da se izpremeni stali lišče pogodbe o . :i turi glavnega me . Kar jan« skih pogajanj, je izj; Stratos. so obveznosti, ki jil je pr^ Italija, nasprotne prejšnjim obvez« nostim Italije napram Grški, ker je znano, da je Italija pripravijo! podpreti turške zahteve v raciji in Smirni. Na koncu je StratDS o po* zarjal vlado na nevarnost, !.i jo predstavlja navzočnost 50 000 Ru< sov v Carigradu ter vo-ske . i rala Vrangla v Traciji in na polo* toku G al i poliju. —d Atene, 27. aprila. t>Katni-merini« poroča, da bodo min' predsednik Gunaris, voini minis c Theodokis, šef 'Jcneralneca Štaba Dusmanit in nie^ov namestnik Stratigos odpotovali v Smirno, kjer bodo ostali nekoliko dni. Iz naš3 i alfeolne. — Novi predsednic Jogoslovenskc akademije. Za novega goslovcnske akademije za umetnost in znanost je bil izvoljen dr. Gustav J a-neeek, redni profesor na za^rc; filozofski fakulteti. Novi predsecir.:!: je rodom Ceh ter je od 1. ian. 1^7 član akademije. — Za enotno društvo oj;iijcsa>cev. Zveza ojrnjega.scev na Hrvatskem ta v Slavoniji deluje za ustanovitev en i-nega jugoslovenskcsa udruženja osnje« gascev v vsej državi. — Ameriška pomoč Črnogorcem. Načelnik ameriške nrsie v Crni gor' je odpotoval nu Dunaj, kjer prevzame transport 15 vagonov smuk rja In kakava, ki ga .ie d?r)/a'a Amerika za našo ubožno deco v črni gori. — Novinarska organizacija v Zagrebu. Na listano ške sekcije jugoslovanskega novinarskega udruženja, ki se ie vršila danes popoldne v mali saborski dvorani, se je po poročilu predsednika Kovačiea sprejel pravilnik za zagrebško sekcijo jugoslovenskega novinarskega udruženja. Potem so bile volitve v novi odbor ter so bili izvoljeni z večino sov: za predsednika g. Kre^irr. r Ko-vačič, za I. podpredsednika s. >1 fko Jutriša, za II. podpredsedniku g. Vladimir KorkaU, za tajnika g. Ante llro-zovič, za blagajnika g. Vilko Salranek, za odbornike pa gg. Avgust Solc, Mirko Maletič, Vladimir Bornemissa in Milko Kolovič. za revizorje r N Svojčič, Adolf Plas in Ivo Sporči častni sod. Štefan Pennačevič, P. Grgee in Slavko Vod varka. N o je skupščina prešla na eventualnosti ter je bil sprejet predlog tov. Stranica, da se novemu odboru naloži, da stori \ v korake, da se v Zagrebu ustanovi r.^v-vinarski klub s svojimi prostori, kjer bi člani imeli priliko priti v čim ožji medsebojni stik In se Čim bolje med seboj spoznati. Na koncu se je odbe* pozval. da se pobriga in h pri ministrstvu saobraćaja, da bi se novinarjem čimprej dostavile brezplačne vozne izkaznice._ fleodrelena domo-fsfna. Iz Julijs&e Bcneeijre. Iz Postojne nam poročajo: Lekar-ničar Bakaroič jo že prodal svojo lekarno nekemu Italijanu. Trgovcu Jos Kraigherju jo zaprl civilni komisarijat prodajalno za pol leta, kor je prodajal jugoslovenske Abecednike: zato se jo odločil Kraigher prodati obe svon hiši. Enako nameravata dva odlična irr-ščnna. Restavraterin Zokotniku na kolodvoru so Italijani seveda odpovedali. Zaradi naravnost nečloveških fa-isiov-skih činov hočejo žalibog zapu tiu naše kraje še drugi Slovenci. — Za S. maja nameravajo proslavljati aneksijo ter za to slavnost že vnaprej pretijo z — bombami onim hišnim gospodarjem, ki bi ne hoteli izvoliti italijanske tri kolore. Stnne pa ena taka zastava 7 lir! Vilharjev spomenik grozijo razbiti in na njegovo mesto hočejo postaviti kip >slavnega< D' Annuozia!!? Mirne sloven.-ko mladeniče prete-pavajo >kulturni« Italijani do krv] samo radi slovvnske govorice! Sploh že prepovedujejo na naši zemlji nak» govorico !! Kako nestrpni so >svobodoliubni< Italijani posebno napram našemu jeziku noj dokaže tudi sledeči slučaj: V vaši Š. so bivali italijanski vojaki, med katerimi sta bila tudi dva Slo* venca. Neke«ra dne so pogovarjata v slovenskem jeziku na 4'vivij v hlevu. Slučajno pride k njima irosnodar, in ko ju zneuje, da govorita >1 o ven-ki. ee začudi in seveda razveseli. Beneška Slovenca — italijanska vojaka, pa ga začneta prositi, naj ju za božjo voljo ne izda. Je pa tudi v drugem oziru žalostno našo življenja. Mesa ne dobivamo na teden od srede do robote, bele moke sploh ne poznamo, vsled česar tudi ne belega kruha. Ni čuda tedaj, ako vsled tega naši ljudje obupujejo in želijo proč iz teh nesročnili krajev. Zato kličem poklicanim faktorjem v Jugoslaviji tudi v tem oziru >Cave-ant eonsules!c Zakaj naši sovražniki so vedno bolj nasilni, med tem ko se Jugosloveni za nas malo ali sploh nič ne zanimajo, kar nas šo najbolj boli. 96*. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 29. aprila iy*Zl. 3. stran ijiv' tstuo »Kmetijske družbe". sdss&iik gen. ranu. Sastao Pire. Z veliko napetostjo se. danes pričakuje občni zbor »Kmetijske družbe-. Številni delegati iz nekdanje Kranjske in Štajerske prihajajo v Ljubljano. Delegati kranjskih podružnic se že zbirajo v veliki dvoram »Unionuv<. kjer bodo volitve za novo ustanovljeno, oziroma reorganizirano »Kmetijsko družbo za Slovenijo. Delegati SKS se zbirajo pred gostilno »Štefan«, nasproti Frančiškanski cerkvi in z mirnostjo pričakujejo trenotka, ko bodo^vrgli iz vodstva klerikalno večino. Štajerski delegatje so prišli danes dopoldne v Ljubljano. Oni zborujejo v Mestnem domu in volijo tam svoje odbornike. iJcslanci SKS so na kolodvoru pozdraviti svoje somišljenike. Zanimiva je zgodovina te važne kulturno - gospodarske institucije. V zadnjih 20. letih so se bili za to družbo Ljuti boji za vodstvo in klerikalci so na marsikaterih občnih zborih napeli vse sile, da bi družbo spravili popolnoma pod svojo politično oblast in samodrž-stvo. Že leta 1°00. je bil veliki boj, na edanji občni zbor je prišlo nad 2400 članov kmetov, ki pa so vsi odbili klerikalne nakane. Na štirih mestih v Narodnem domu so takrat notranjski, dolenjski in gorenjski kmetje, kakor tudi kmetje ljubljanske okolice volili nestrankarski odbor. Klerikalci so po tem porazu ruvali in organizirali proti družbi sistematično gonjo. V letih 1908. do 1921. se je Lampetu in njegovim somišljenikom posrečilo družbo spraviti pod svojo komando. Ovirali so procvit družbe ves čas, posebno pa v zadnjem času. Borba samostojnih kmetov proti klerikalnemu vodstvu po prevratu je znana. Samostojni kmetje so na Kranjskem pridobili večino podružnic v svoje roke. Danes se vrše na občnih zborih v »Unionu« in v »Mestnem domu« le volitve odbora in predsedstva nove Kmetijske družbe za Slovenijo. Volitve se vrše na podlagi novih pravil. Pred zborovanjem. Interesantna je slika pred dvorano. Ob 11. dopoldne so šele pričeli delegatje prihajati v dvorano, ki se polagoma in počasi polni. Pred hotelom so bile zelo živahne debate in razpravljanja. Mal incident je povzročil mlad kaplan, ki je nahrulil skupino samostojnih. Stražnik ga je moral opozoriti, da tu ni mesta za hujskanje. Vsi stranski vhodi v dvorano so hermetično zaprti. Pri glavnem vhodu morajo delegati pokazati poverilnice. Je velikanski naval. Legitimiranje delegatov gre počasi od rok. Dvorana se polni. Od časa do časa postaja živahnejše. V vrstah samostojnih je mirno, trezno razpoloženje. Klerikalci nervozno love svoje somišljenike. Kakor omenjeno je edina točka tega občnega zbora: volitve predsedstva in odbora. Vsi delegatje iz Kranjske in Štajerske volijo na občnem zboru: pred- Ljubljana, dne 28. aprila. seduika, 2 podpredsednika« 18 odbornikov in 2 pregiedovalca računov. Kranjska skupina v »Unionu« voli predsednika, II. podpredsednika in 10 odbornikov, dočlm se pregledovale! volijo skupno. Kandidatje SKS za odbor so sledeči: Predsednik: Gustav Pire. generalni ravnatelj, Ljubljana; II. podpredsednik: Iva« Pipan, posestnik, Vižmarje št. 2. Odborniki: Itohuslav Skalickv, vinarski nadzornik, Novo mesto; Franc Hočevar, posestnik, Struge; Martin Bajnk, posestnik, BožJakovo št. 30: Ivan Sii m beli. posestnik, Ig; Franc Črnagoj, nadučiteli. Črna vas; Jože Hočevar, posestnik, 2eje pri Komendi; Alojz Pavlin, živinozdravnik, Ljubljana; Jože Cerne, posestnik, Zgornja Šiška; Ivo Ažman, posestnik. Hraše pri Lescah; Anton Meden, posestnik, Begunje pri Cerknici. Kandidatje klerikalcev: Predsednik: Jakob Jan, II. podpredsednik : Janez S t r c i n. Odborniki: Anton Pogorele, posestnk. Struge; Jožef Burgar, Hraše pri Smledniku; Franc Kob al, posestnik, Gabrijele pri Smledniku; Franc Bore, posestnik, Kamnik; Josip Oražem, posestnik. Selo, Janez Cesar, posestnik. Stare Fužine; Franc Srni d. Selca, Janez Hladnik, župnik, Trebelno, Jože Globavs, posestnik, Šmarje pri Št. Jerneu, Jakob Dimnik, posestnik v D. M. v Polju. Zanimiva !*e klerikalna lista, na kateri se blesče proshda imena avstria-kantov. Ob 12. je komisar dr. Spiller-Muys otvoril zborovanie. Zmaga SKS. Ob 2. popoldne je komisar dr. Sr>H-ler-Muvs objav!! izid volitev. Zmagala je lista SKS. Za predsednika »Kmetijske družbe je Iz vol "en generalni ravnatelj Pire Gustav 210 : 141. Pridobili dalje v družbi II. podpredsednika Ivana Pipana in 10 odbornikov z 211 : 141 glasov!. Na občnem zboru v »Unionu« je bilo 353 delegatov. Samostojni deJegat-ie so z velikim navdušenjem sprajeli izvolitev g. Pirea. Klerikalci so bili poparjeni. Občni zbor v Mestnem domu. Oddanih glasov 338. Izvoljena je klerikalna lista: I. podpredsednik Ev-gen J are, profesor v Ljubljani. Odborniki: Brenčič Miha, Černe Fran, živinozdravnik, Ljubljana, Jan Jakob, Košar Robert, Steblovnik Martin, dr. Verstovšek Kari. Vrečko Jakob. Za Koroško! Kotnik Dominik (6 glasov). Dobili so glasov 223 do 226. Lista SKS je dobila 106 do 108 glasov. Dnevne oesff. V Ljubljani. 28. aprila 1921. — S Številkami volilnega izida v mestih operira »Slovenec«. Svo* jih lastnih se kolikor mogoče ogib* lje, toliko strastnejše pa brska po številkah JDS. Rajše naj bi imel pred očmi, da je SLS dobila od 10.340 glasov samo petino, 2198, in da ima mandatov 23, demokrat je jih imajo pa 44. Protiklerikalnih glasov v mestih je bilo torej nad 8000. Hic Rhodus... — Zgodba o trdnjavi kapitas lizma, ki se je podrla. V t>Novem času« z dne 27. aprila 1921 se čita v prvem poglavju od prve do pete vr* ste, da se je omajala in da je padla najmočnejša trdnjava izrazitega kapitalizma v Sloveniji. Liberalna stranka je pri volitvah propadla___ Te Deum laudamus. Sledi protika* pitalistično veselo razpoloženje, ki ga je pa kmalu konec. Gode se še čudeži. Kar na mah je zopet pridrl iz razvalin kapitalizem na dan in v istem poglavju od 49. do 50. vrste se čita, da hočejo demokratski kapitalisti še nadalje ostati v svojem magistratnem gnezdu. Novočasarji so pri volitvah v računstvu toliko napredovali, da vedo, da 18 in 8 je 26 in zraven še »kmetski repek«, kakor imenuje »Novi Čas« mandat Kmetijske stranke, znaša to skupaj 27. Potrebna večina je 25. Strah in groza preletava novočasarje ob tem računu, zato pa se rajše obrnejo od njega do »protikapitalističnih strank«, pa podere j o oni račun in imajo v mislih klerikalce, nar. soci* jaliste in komuniste. 10 in 8 in 6 pa je samo 24. Soc. demokrati e se naj* brže ne vsedejo na klerikalno vabo. Večine ni. Glejte, kako bi tisti »kmetski repek« prišel prav. Veči* no bi dal. Pri 24 proti 24 na se po* derejo vse kombinacije. Ako bi se jim »kmetski repek« pridružil, bi bil proslavljen v »Novem času« kot »protikapiialistični kmečki možak, ki ume sedanjo protikapitalistično dobo«, ker pa ne bo tega storil, ostane »kapitalistični Barjan«. — Poljedelski minister g* Iv. Pucelj se pripelje danes popoln dne iz Beograda v Ljubljano. — Zahvala za vdanostne iz= jave. Konzulat Češkoslovaške re* publike v Ljubljani je prejel na pozdravne brzojavke, odposlane s proslave dne 13. t. m. naslednje za=> hvalne dopise: Pisarna predsednika republike v Pragi, dne 17. aprila 1921. Gospod generalni konzul dr. Beneš v Ljubljani. Gospod pred? sednik se srčno zahvaljuje Jugoslo; venom in Čehoslovakom, zbranim, da proslave letošnjo obletnico 13. aprila 1918 v Ljubljani, za njih :*>o* zdravno izjavo in sam želi vse naj* boljše bratskemu narodu jugoslo? venskemu. Pisarna predsednika Če* škoslovaške republike. Podpis: Dr. Webr. —t- Pisarna njegovog veličan= stva Kralja. Beograd, 18. aprila 1921 g. Gospodine konzule, njega veličanstvo kralj in njega kraljev? sko visočanstvo naslednik prestola toplo zahvalu ju na lepim željama, koje ste im svojim telegramom iz« razili. Šefa kabineta, punomočnik ministar: podpis. Gospodinu dr. Benešu, generalnom konzulu Če* škoslovaške republike, Ljubljana. — Za kancelparagraf — čedna primera. Pišejo nam: Eno zadnjih nedelj je neki župnik na Dolenj* skem med propovedjo zašel, kakor običajno, tudi na politično polje. Govoril je o kancelparagrafu, raz* klada! njega pogubnost ter končno z emfazo poudarjal, da »pomeni ta paragraf toliko, kot bi razbojni* ku usta zamašil«. Res, lepše prime* re ni mogel najti! Samo žal le, da ga vsi niso razumeli. — Manifestacijskl shod v M a* riboru. Društvo j ugoslovenskih dr* žavnih uslužbencev, društvo jugo* slovenskih poštnih nameščencev in Zveza j unosio venskih železničarjev priredijo na dan 1. maja ob 9. urj v Narodnem domu manifestacijskl shod, na katerem bodo govorili za* stopniki narodnih stanovskih orga* — Gospod Janez Kalan, kje ste? Pišejo nam: Snoči je sedela v sobi v »rožcah« v hotelu »Union« večja ljubljanska družba. Pozneje je prišla tja klerikalna druščina vdeležnikov občnega zbora »Kme= tijske družbe«, med njimi neki že zelo vinjen mlad mož s Štajerskega, ki je začel brez vsakega povoda navzoče ljubljanske goste žaliti, za? bavljati čez državo, ki jo bo baje v najkrajšem času vzel hudič, hva* liti Radičevce, umerjati napredne stranke. Navzoči sami si niso ho? teli umazati svojih rok s tem, da bi bili klerikalnemu petelinu priložili par zasluženih zi lšnic. In tako je mož zabavljal cele tri ure. Čudimo se ostali njegovi druščini, ki se je sicer dostojno obnašala in se je prišla slednjič k ljubljanskim go? stom opravičit, d i ni znala ali ho« tela napraviti rec: \. — Gospod Ja; nez Kalan, ki t&lo vneto pridigu* jete boj alkolizm » in sirovisti, ali ne mislite, da bi 1 ilo zelo koristno, ko bi začeli s svojim delom naj? prej pri ljudeh U !:e4e sorte? PoŠ? Ijite mu par dobrih nasvetov! Nje; gov naslov je: Janko K r u š i č , ka? plan pri Sv. Petru pod Svetimi Go? rami pri Brežicah. — Splošna stavka zidarjev v Ljubljani. Že dt-lj časa so vodile strokovne organizacije zidarjev mezdno gibanje za izboljšanje gmotnega položaj- zidarjev, poseb? no za nižje kategorije delavcev. Danes ob 10. dopoldne je na vseh stavbiščih hkratu izbruhnila splošna Stavka zidarjev in stavbinskih de? lavcev. Najprej so ustavili delo na stavbišču Ljubljanske kreditne banke, kjer je zaposlenih okoli 500 delavcev. Dalje na stavbišču hiš Jadranske banke v Pražakovi ulici in drugod. Celokupno stavka okoli 2000 delavcev. Delavci se zbirajo v skupine in nameravajo tekom dne* va prirediti shod, :ia katerem bodo voditelji organizacije poročali o vzroku stavke. Organizacije zalite* vajo znatno izboljšanje mezd. — Kakor smo se informirali, je stavka izbruhnila docela nepričakovano. »Zveza industrij cev« je bila šele včeraj obveščena, da zahtevajo dc? lavci izboljšanje svojih prejemkov, danes pa so delavci že stopili v stavko. Stavka se je pričela najprej pri »Stavbinski dn<žbi«, nato pa pri Tonniesu. — Položitev temeljnega kamna Ljubljanske kreditne banke na vogalu Aleksandrove in Dunajske ceste se vrši danes popoldne ob 5. uri. — Smrtna kosa. Umrla je ga. Amalija Žerjav, okrajnega sodnika vdova, mati narodnega poslanca in bivšega deželnega predsednika g. dr. Gregorja Žerjava. Pokojnica, do zadnjega ca?a duševno izredno živalmi in za javno življenje se vedno zanim: ;ioč-a, je živela tiho in skromno ter sama obdelovala svoj vrtec in njivo. Bila je zelo simpatična žena. nad vse skrbna mati in navdušena narodnjak inja. Sopštovani njeni rodbini nase iskreno sožaljel — Uvedba nedeljskih vlakov na naših progah. Počenši s 1. majem t. 1. vozita redno vsako nedeljo in praznik na progi Ljubljana dr. -kol. - Kamnik in obratno izletniška vlaka it. 2153 in 2160. Vlak št 2153 odhaia iz Ljubljane drž. kol. ob 12.02 uri in prihaja v Kamnik ob 13.15 uri, vlak št. 2160 pa odhaja iz Kamnika ob 20.50 uri in prihaja v Ljubljano dr. kol. ob 22.03 uri. Na progi Ljubljana gL kol.-Jesenice in obratno se stavita v promet izletniška vlaka št. 1720 in 1710, vozeča vsako nedeljo in praznik šele s 15. majem t. I. Vlak št 1720 odhaja iz Linbljane gL kol. ob 5.17 uri in prihaja nr«. Jesenice ob 7.21 uri. vlak št. 1719 pa odhaja iz Jesenic ob 21.20 ari in prihaia v Ljubljano gl. kol. ob 23.22 i^ri. (Kaj pa je z zvezo z Bohinjem in Kranj -ko goro?) — Obratno ravnateljstvo jame železnice objavijo: Na progi Maribor glavni kolodvor - Dravograd - Mcža vozita počenši od nedelje dne 1. maja do preklica vsako nedeljo in vsak praznik izletniška vlaka št. 417 in 416. Odhod iz Maribora gl. kol. ob 13.20. prihod v Dravograd - Mežo ob 15.07; odhod iz Dravograda - Mo>;e ob 20.06. prihod v Maribor gl. kol. 21.15. — Trgovski gremij v Prekmur* o i. maja se vrši v Mur? ski Soboti ustanovni občni zbor tr? govakega gremija za Prekmurje. — Velika poneverba. Uradnik tvrdke Šime Sertić in Kom p. v Ze-mimu Alfred Diamantštajn v Ze? munu je pred 10 dnevi odpotoval v Palanko v Bački. Razne tvrdke so mu izročile velike vsote denarja za nakup koruze in žita. Tvrdka Vinko Majdič, podružnica v No? vem Sadu, mu je dala 100.000 K, tvrdka Manojlović v Beogradu 30 tisoč K in tvrdka Maks Frdhlich v Monakovem ček Eskomptne ban* ke za 650.000 mark. Diamatštajn je neznano kam izginil. Domnevajo, da je vse poverjene mu zneske po* neveril. — Drzna tatvina. V rudniku Raštaj pri Rajhenburgu je neznan drzen tat iz strojnega poslopja ukradel 10 metrov dolgi gonilni jermen v vrednesti 30.000 K. Tat je po izvršeni tatvini zažgal poslopje, da bi tako izbrisal vse sledove za seboj. Poslopje je popolnoma po* gorelo z vsemi stroji vred in znaša škoda nad pol milijona kron. — Ukradeno perilo. Gospe Angeli Gregorič v Gosposki uiici št. 3 je neka bivša služkinja odne* sla veliko perila in denarja. Škoda znaša 1670 K. Tatice še niso pri= jeli. — Železniška nesreča na Grc= supljem. Ko je prfvozil vlak št. 1019 na postajo Grosuplje, je hotel v tem trenutku prekoračiti železniški tir 21 letni posestnikov sin Ivan Za* bukovec iz Slivnice pri F-ačni. Sti i ga je zagrabil in močno poškodoval po glavi. Prepeljali so ga takoj v ljubljansko javno bolnišnico. — Nepreviden kolesar, glavni cesti v Mostah je neki m kole ar v divjem diru podrl na tla go. Pavlo Pfeiferjevo. Popolnoma ii je raztrgal obleko in ima okoli 5000 K škode. — Samomor. V Mariboru se ie obesil na vratih svojega stanov stari, ohromeli delavec Ivan Ješko in sicer iz obupa, ker mu je stana? vanjski urad odpovedni sobo, kjer jc živel v skupnem gospodinjstva z neko žensko, ki so jo izgnali. — Kaznovan navijalec cen. Iz Maribora poročajo: Marsikoga je že zmotilo, da se je verižniški urad kot tak odpravil. Navij alci cen so že mislili, da so zdaj postali popol? noma prosti. Nam se jc čudno zdelo, da naši mesarji tako mi " i prenašajo maksimalno cene, dolo? čene od 25 do 27 11 za prvovrstno meso. Se bolj čudno se nam jc lo, da je takega mesa m r in po mesnicah jako malo. Zdaj 6C [c naši državni policiji posrečilo priti tej uganki na sled. Prvovrstno me« so se jc namreč prodaV > hotelir* jem in bol;šim gostilni i rj< . pa ne po maksimalni ceni, po 30 do 38 K kil Sram. Doz so za* sačili Fili nI .. Id je bil ob m UM 10.000 K in 1 me.ee zan« ;a. — AJud, društvo i Trif lav, v '/.:> grebu izreka v era đ im In ge dom, ki so a svojo požrtvovalnostjo, darovi in uslugami pripomogli k lake sijajnemu moralnemu in gmotn — ir-pchu »Triglavskega ; • m *. •> iskrenejSo zahvalo. Odbor. (Dobili smo z vefi strani pianu as vpn Sanjata, sakaj nismo prio'i'i o t.*j \ ri:<* i nobSfiega poročila. Odgovarjamo: Ker nam odbor ni postal nobenega vabila* a prire liter jo bila omejena samo na \ .Voljen v. Uredništvo). — T" vcolino . ruski artist, as« stopi dane? drugič z velea, programom v Narodnem domu ob pol 9, Vstopnica v predfprodaji v trafiki t. .'. j Bever-|ev6 v Seleaborgovi ulici l. »Frogo -no-- je svetovno znan ta je po programu pričakovati, da bo i ■ - i občinstvo prav zadovoljno z njegovimi kabaretnimi in tranaformističnlml produkcijom i. . \ii^Sf ■■e>:-4a3ia ffis RAZMEJITEV PROTI REKI. i—d Beograd, 27. aprila. Dne J. maja se bodo sestali v Opatiji naši italijanski delejrtai in pričeli delo za razmejitev z reško državo. ZVEZA LJUBLJANE S SUŠA* KOM. — Beograd, 27. aprila. Vlada je odobrila kredit za gradbo normal* notirne želeniške proge med Ko? čevjem in postajo Brod—Moravice na pro£i Zagreb—Reka. S tem bo Ljubljana dobila direktno zvezo s Sušakom. ZAKON O SODNIKIH IN ODVETNIKIH. —d Beograd, 27. aprila. £irša zakonodajna komisija je poslovala v ministrstvu saobračaja ter je končala svoje delo. Ožja komisija bo po pravoslavni veliki noči izdelala vse nove redakcije in izpremembe, ki jih je po mnenju širše komisije treba storiti. V izdelavi je zakon o sodnikih in odvetnikih. ŠOLE ZA ŽELFZNIČARSKI NARAŠČAJ. —d Bsor.rad, 27. aprila. Prometno ministrstvo je vsem železniškim ravnateljstvom izdalo naredbo, da čim prej otvorijo prometne šole za izobrazbo narašča "a v postajni službi. V najkrajšem času se bo razširil beograjski kolodvor s tem, da bodo zgradili nove perone za občinstvo in nove tire. BRZOJAVKA PR E!1SEDNIKU VLADE PAŠICU. —d Beograd, 21. aprilu. O. ministrski predsednik Pašie je od predajnika češkoslovaške vlade prejel nastopno brzojavko: N:;-' • reneje se zahvaljujem za Vaso brzojavko, ki ste mi jo poslali na dan, ko jc osi narod prejel v svojo zemljo heroje osvobojenja izpod tujega jnrma. Njihov zgled nam bo služil kot voditelj bodočnosti ter bo strnil naše vrste v obrambo onega, kar so nam odkupili s svojo smrtjo. KRIZA V ČEŠKOSLOVAŠKI. — Praga, 28. aprila. V zadnjem času zamotana politična situaciia Še ni razčiščena. V političnih kro* gih pričakujejo, da stopi na čelo se* danje uradniške vlade kal: parla* mjentarec. Kot načelnik vlade se imenuje že v dunajskem parlaroen* tu poznani aararec dr. S v e h 1 a. STAVKE V GRADCU. — Gradec, 27. aprila. V Grad* cu grozi izbruh novih stavk. Na ta* karji so že pričeli mezdno pihanje in zahtevajo 150odstotno »zboljšu* nje temeljnih plač. Stavili so ultimat svojim zahtevam do 29. t. m. Kroiaški pomočniki zahtevajo od svojih delodajalcev zopetno 35od* stotno povišanje mezd. Krojaškim pomočnikom so gospodarji že me; seca marca dovolili 50odstotno po* višanje. Repertoar Narodnega gledališča v LJubljani. Drama. •Četrtek, 29. aprila: Gospodična Julija, Don Pietro Caruso. Po zniža-nih cenah, izven. Petek, 29. aprila: Borba. Red E. Opera. Četrtek, 29. aprila: Prodana nevestn. V prid Udruženja gled. igralcev. Gostovanje ge. Irme Polakove. Izven. Petek, 29. aprila: Tosca. Red D. — Javno predavanje i?e vrši na tehniški sr. šoli v Ljubljani, soba št. 10 v T. nadstr. v nedeljo dne 1. maja 1921 ob pol 11. uri kot zaključek folkloristiŠke razstave. Predavaa bo prof. Volav-šok: >0 razvoju ljudske umetnosti in njeni praktični uporabi v modemi obrti in stavbarstvu.« — Vstop prost. — Koncert na Vieu. V nedeljo dne 1. maja popoldne ob 4. se vrši v Sokol-skeni domu na Viča ljudski koneort pevskega društva >Ljubljanski Zvonar. Nastopi polnoštevilni društveni z^x>r in poio Adamičeve skladbe. s^ssfiarskeuešžl. BORZE. —d Zagreb, 27. aprila. Devize: Berlin 220—220.75, Italija 682—685, Nc\vyork kabel 140.50—111.50. New-york ček 138—139, London izplačilo 560—560.50, London ček 555—0, Pariz 105S—1060. Prajra 19:150—194, Bukarešta 220—225, Budimpešta 53.50—54, Dunaj 21.45—21a>5. Valute: dolarji 137.50—137.75. avstr. krone 23.-24, carski rublji 0—74. franc. franki 1020 do 1030. napoleondor 478—4S5, nemško marke 218—222, rom. leji 217—219, ital. lire 666—668. turška lira v zlatu 510, češkoslovaško krone 19>—0. — Beoarrad. 27. aprila. Devize: Pariz 263—261. London 139.25—139.50, Dunaj 5.30—5.40, Pragia «30—48.40, Rim - Milan 170—172, Solun 220—225, Ženeva #10—613, Berlin 55—55.50. Valute: 20 dinarjev v zlatu 22.80—22.S5, angl, funti 136—137. iranc. franki 258 do 162- tarji 34.70—34.90, i to L liro bolg. levi 42.75—13, rom. leji 54.75— 55.55, nemške marko 54.75 do 55.25, drahme 220—221, češkoslovaške krone 46.—47.50, avotr. krone 5.50 :59, -166. do 5.70. napoleondor 119—119.50, švie. franki 600—6S0. —g Oheni zbor Ljubljanske kreditne banke. V četrtek 28. t. m. se je vršil v sejni dvorani mestnega magistrata 20. občni zbor Ljubljansko kreditn« banke. Občni zbor jo otvoril predsednik g. dr. Ivan Tavčar, ki je konstnti-ral sklep cd ost in v pvojem pozdravnem nagovoru omenjal važnost in poinen banke, ki se je p H čel a s ponižnimi začetki, danes po 20. letih pa joeden najuglednejših bančnih zavodov v državi. Spominjal se jo njenega pravega ustanovitelja, našega poslanika v Prnei, g. Ivana II ribar j a, ter umrlih članov upravnega sveta jrg. Mallvja v Ljubljani in Teod. Hribarja v Gorici. — Od letošnjega čistega dobička 9 milijonov kron se prideli rezervnemu zakladu 500.000 K in kot dotacija za ev. borzne izgube 2 milijona. Ustanovi se ob priliki 201etniee obstoj n b/vnke. Jubilejni podporni uradniški fond v znesku 500.000 K. za dobrodelne namene pa 150.000 K. Občni zbor je nadalje pooblastil upravni svet, da sme v smirlu pravil zvišati glavnico na 75 milijonov kron. Za nove člane upravnega sveta so bili izvolieni gg. Koronean, Boaač, ravnatelj Pečanka. Jelačin in dr. Šlaj-mer. Adoptacija dr. Kokalja za upravnega svetnika se Je potrdila. Občni zbor je predsedniku dr. Tavčarju izrekel iskreno zahvalo, kakor tudi g. dr. Trillerju. —g Kontsfca dirka. V nedeljo 1. mnja so vrsi na Ovenu pri Ljutomeru sporni idrnska konjska dirki. —g Živinjski selem v Maribora. Na živinjski sejem 26. t. m. &o prignali ,1 bika, 103 vole. 77 krav, 4 drobnice in 9 koni. Cene za kg živo težo: debeli vo li 16 do 19 K, poldeboli 16 do 17 K. plemenski 15 do 17*50 K, debele klavne krave 17 do 18 K, plemenske krave 12 do 16 K, molzne krave 10 do 16 K, breje kravo 14 do 15 K, mlsda Sivina 16 do 17 K, teleta 17 K in krave za klobasa rjo 11*50 K. —g Mesne ceno v Maribora. Volov-sko prve vrsfe leg 27 K, druge vrste 25 K, bikovo, kravje in t. 24 K. telečje prve vrste 25 K, druge vrste 28 K in svinjsko 32 K. — g Srbski poljedelci na razstav! v Pragi. ^VenkovT pornč:\ da se je priglasilo doslej 20.t srbskih rokodelcev, ki se udeleže poljedelske razstave, ki bo prihodnji mesec v PragL_ Izpred sodišča. — Dr. Pegan žigosan pred sodiščem. Kakor znano, je svoječasno trgovec g. Josip Remic na javni ulici v bližini kavarne >Evropa« imenoval dr. Vladimirja Pegana >brezčastneža<. Pe-^an je to žaljivko iz izvestnih razlogov mirno spravil v žep in si ni isk.il nikjer zadoščenja. Remic je zadevo naznanil odvetniški zbornici v Ljubljani in v dotični vlogi je Pegana nazval tudi moralno propalico in brezčastnega človeka. Pegan je bil sedaj moralno primoran vložiti proti g. Remicu tožbo radi žaljenja časti. O tej tožbi je ljubljansko okrajno sodiščo včeraj dopoldne obravnavalo. Pegan sam ni bil prisoten pri razpravi, zastopal ga je njegov koncipijent. Obtoženega g. Re-mica pa je zagovarjal g. dr. J. C. Oblak. Razprava je trajala nad dve uri in je bila zelo zanimiva. Pegan se je klaverao zagovarjal. Obtoženec gospod Remic je žaljivke odkrito priznal in izjavil, da nastopi za očitanja jasen in strikten dokaz resnice. Dr. Oblak je na to predložil sodniku — sodnemu nad-svetniku g. Potratu obširen dokazni spis, v katerem navaja vsa nečastna in podla Peganova dejanja. Obširno je razpravljal o Peganovi denuncijaciji proti notarju C a r 1 i j u. Disciplinarni svet odvetniške zbomiee je objektivno v svoji sodbi ugotovil,da Je bilo deja-Hfe proti Carliju r nad vse nepošteno in odvetnika nevredno«. Dalje je dr. Oblak povdarjal v spisu slučaj g. Adol- fa Ribnikarja, ki je moral zaradi njegove denuncijacije presedeti večteden-ski preiskovalni zapor zaradi dogodkov, ki jih je slovenski narod bil prisiljen vprizoriti v svoji častni, pravični samoobrambi proti nemčurskemu nasilju. Omenja dalje tudi slučaj na Bajar-ju ustreljenega gorenj, kmeta Bren-ceta, katerega zagovornik jo bil dr. Pegan in ki se ga je hotelo omiliti vkljub strašnemu, brezvestnemu govorjenju Peganovemu. Sodnik, nadsvetnik Potrato, je ob pol 2. popoldne razglasil oprostilno sodbo. Trgovec g. Josip Remi c je bil od obtožbe popolnoma oproščen, ker je sodnik smatrali dokaz resnice za popolnoma doprinešen. Dr. Pegan se bo proti tej razsodbi pritožil na drugo instanco. DruStoans uesfi. — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Jutri v petek (namesto danes) moški zbor in skupna vaja. — »Udruženje jugoslovenskih in-ženjerjev in arhitektov« glavna skupščina se vrši dne 21.—22. maja t. 1. v Ljubljani. Spored se objavi v >Tehnič-kem listu« in v dnevnikih. Sekcija Ljubljana U. J. 1. A. pro?i svoje izven-ljubljanske člane, ki so žele skupščine udeležiti, naj se ji prijavijo, da jim preskrbe stanovanje, do 8. maja t. 1. Stanovanje bo na razpolago le 20., 21. in 22. maja. — Klub ^Soea« priredi v soboto dne 30. t. m. ob pol 9. zvečer v prosto- rih restavracije pri >Zlatorogu« kot zaključek zimske sezone družabni večer. Na vsporedu pevske točke, recitacije, deklamacije itd. Vabljeni so člani in prijatelji društva z rodbinami. — Osrednja zveza javnih nameščencev in vpokofeneev ima zadnjo sejo širšega odbora pred občnim zborom danes 28. t. m. ob 20. uri v posvetovalnici Mestnega magistrata. Dnevni red: sestava kandidatne licte za volitev predsednika, dveh podpredsednikov, dveh računskih pregledovalcev in njiju namestnikov. Občni z Kor Zveze se vrši v soboto 30. t. m. ob 20. uri z običajnim dnevnim redom v veliki dvorani Mestnega doma. Tajništvo. — Društvo slovanskih leuosloveev. Prva hrvatska štedionica v Zagrebu je darovala K 1000 (en tisoč) v podporni sklad > Društva slovenskih leposlov-cev<. Srčna hvala! D. S. L. Turlstika in spori. — Cestna dirka Ljubljana - Planina, 43 km ee vrši na praznik, dne 5. maja. Start je ob 10. uri dop. pri 1 km na Tržaški cesti. Prijave sprejema klubov7 blagajnik g. Ogrin, Gosposvet-ska c. 14 najkasneje do 3. maja 1921 zvečer. Prijavnina 2 dinarja. Dirko priredi klub >KoleFarjev in motocikli-stov Ilirija Ljubljana.« — Izlet kolesarjev in niotoeiklistov v Planino priredi dne 5, maja turistov-ski odsek kluba kol. in mot. Ilirija. Odkod ob 8. uri zjutraj izpred klubo- vega lokala restavracija Novi svet. Vabijo se vsi člani, kakor tudi ostali prijatelji kolesarskega sporta, da so udeleže prvega pomladanskega izleta v osvobojeno ozemlje._ Polzuedbe. — Zgubila se je damska zlata zapestnica v opernem gledališču med pavzo 3 dejanja. Pošten najditelj naj jo da proti nagradi na Upr. Slov. Naroda. Glavni urednik: Rasto Pustosleinšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. Poslano.* Ljubljana, 18. IV. 1921. Gospod Anton Srebotnjak Ljubljana. V zadniem času sta princ dnevnika »Slovenec<< in »Jugosla* vija« notici, v katerih me opisuj« i za laškega hujskača in k.'ićcta obla* sti na pomoč, katere vesti so pa brez vsake stvarne podlage. Doznal sem ,in to popoln zanesli ivo, da ste Vi inspirator teh notic. Vam se ne čudim, da se no* služujete takih sredstev proti meni, ker ste sami izrazili, da me hočete na ta način prisiliti, da ugodim n Vaši želji zadevam, ki se tičejo tr govskih poslov med menoj in Vami, čudim pa se uredništvoma Zgornjih dnevnikov, da so nasedla, ker ste vendar v Ljubljani dovolj znana oseba. Da pa bo javnost znala oceniti vrednost teh notic, sem bil primo* ran na ta način odkriti namene, ka« tere Vi pri tem zasledujete, izvajat! namreč s tem na mene pritisk, da se odpovem pravicam, ki jih imam proti Vam. Obenem izjavljam, da je to moj edini odgovor na Vase hujskanje in da na ponovne ne bom nič več odgovarjal. Anton Deghenghi. Pojasnilo. Po krivdi upravni* štva je to »Poslano« bilo nriobčeno brez naslova, komu je bilo name* njeno, zato ga danes popravljamo. • Za vsebino texa spisa je uredništvo odgovorno, kolikor določa zakon. pristni kavčukovi podpotnlk se dobiva povsod« IT milih slona naj šolskih in pisarniških potrebščin. = Založništvo raznovrstnih razglednic. | M. Ticar, Lita I 9Nirilinnmiimmim!ini.ir!ii;;:iiiuiii!iiiiMiir.i:iiiiiiir tovarna za fepen^o na Količevem, pošta Dob pri Domžalah, sprejme ključavničarje, ki se razume na parne in električne stroje In ki samostojno izvTŠi vsaka popravila, ve2banega v vseh p.i-nogak bančnega poslovania išče vthk zavod. Ponudbe z navedbo zahtevkov pod »Knjigovodja« do 5. maja t 1. na upravo lista. 2925 NOT i DRUG Zagreb, nalazi so privremeno u skladištu Ilica 2t. Tel. 9-27. — Preporuča: EonticD! tal pisaće sirejeve i sve potrebščine. — Blagajna sigurne proti vatri i r u svim ve' činama. Sfrojeve za cmnoisv^nje sv;ju sustava sa pripada:očim. kao i sve ostale uredsVe potrebStine. — Uz najumejerenije, cijena. TTER RUG Zagreb, stručna trgovina uredskog namještaja, blagajna, pisaćih strojeva i svih potrebština, preporuča svoje bogato skladište stolaca i fotelja kao i ostale proizvode iz savijenog drveta uz vrlo povoljne cijene, na malo i veliko. Nalazi se privremeno u skladištu Ilica _21, Telefon 9—27._ v« Radi opustitve ključavničarskega obrta se bode 10. maja v Kamniku, Sutna št. 44, prodalo vse v stroko spadajoče orodje na javni dražbi n. pr. stroji, nakovala, primoži, rezilne priprave in mnogo druge sem spadajoče drobnarije. 2946 šf3©vecf M W II mš razperagajo^ s toUafi (v lastni hiil) na prometnem prostoru LJubljane ■T' lile podjetnega "WJS abnika s primerno glavnico. Oni ki ima idejo za udejstvitev kakršnegakoli lukrativnoga predmeta, event. podjetja, naj stavi zadevne stvarne predloge pod „Pođjaten 192! 2951" na upravo tega lista. 2951 piflifisfffl dražbo po umili rranćf5?u VaHbonja, trgovki, se bo vršila v ponedeljek 2. maja ob 9. tiri, !n naslednje dni na Sv. Jakoba nabrežju 29 pritlično. Prodajale se bodo ob'tke. kuhinjska posoda, lep porcelan, stelaže ter nove ključavnice, različne potrebščine za mizarje, kljiKavničarje, tapetnike in šivalni stroj, različne slike i. t. d. 2960 kompl. parostroj 250 do 300 konjskih sil (Compound s kondenzacijo). „Sulzer" grajen v tvornici Auesburg-norimberški zamašnjak z vrvmi, črpalnica za napajalni kotel, cevi in I ostah deli. Vprašati: Pfadelna Inu v JUemnici-Češkoslov. ■ mrk sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoJL Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, iySaribor3 Metković, Opatija, Sarajevo? Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne< la iuseratui Ucl odgovoren Valcutiu Kopitar. - ■ 47