LETO
LJUBLJANA, 19. SEPTEMBRA 1S25.
HAROČNINAZAJVCOSU-
YtJO ČETRTLETMO DIN IS-
CELOLETNO OIN OO/ZA; iHOZEMtTVO lE DODATI MtNiNO/OCLAjl P6 CENIKV/ DOJAMEZHA {TEViLKA PO OIN l'50
pošt. Jek. ra{. I3.I88
STEV. 40.
I
/A\
VREDNl{TVOIN-VPI?AY6t V VČITEL7SKI TIJKARNI/ BOKOPIJl SE NE VSA-CAlO/ANONIMNl DO-. 'PIJl-JE-NEPRIOBČV-
X 1eio/po}tninapla-
vCANAV-OOTOVIK|l
TELEFON ŠTEV. 906.
20. IX. 1908
Sedmo leto uživamo že svobodno solnce in sedemnajst let je minulo odkar je do stoletnem molku dvignil zakovane roke slovenski rob in s svojo krvio potrdii volio živeti in se otresti tiranskega iga Majhen je bil v primeri z zgodovino dr uk Ul narodov tisti trenutek, ko ie ponižni slovenski tlačan stresel tilnik; vendar Pa ie bi! v vsej svoji malenkosti. odločilen za nadaljni razvoj Slovencev, ki so spoznali da v boju za svobodo in samostojnost odločuje edino Is moški nastop In čvrsto organizirano revolucionarno Ribanje. Kri ie bila prelita tiste dni na ukaz tujih črnožoltih Pandurjev in orosila mrzli tlak ljubljanskih ulic pred Škofijo. Sedemnajst let ie danes od tega, odkar ie omahnilo pod salvami avstrijskih Dušk dvoie teles in prenehalo biti dvoje mladih, ljubezni do tlačene grude prepolnih src. ki sta s svojo krvjo blagoslovila novo pot vstajajočemu jugosloven-stvu med Slovenci.
Dolga ie že doba od tistega žalosti prepolnega večera in vendar je v zgodovini naroda še kakor komaj minuli hip. Pozabili so na ta dan že vsj oni, ki so imeli v tistih dneh polna usta protestov iti sovraštva napram onim. ki so streljali na naš narod; kakor tudi napram vsem tistim, ki so v svojem brez-primcmem tevtoburškem besu odobravali ta čin polpijane in podivjane habsburške soldateske. Zamrla ie v njih srcih misel itani in danes Jih lahko vidimo, kako se vsi osiveli v narodni borbi, v bratski slogi S temi morilci družijo okoli raznih bančnih in industrijalnlh upravnih svetov, kier po težki borbi za narodov blagor uživajo dobrine bogatih tan-tljem in sladkosti foteljev upravnih svetnikov. Pozabil ie na ta hip. odkar sta zapustili senci mučenikov Lundra in Adamiča, to našo tužno grudo, tudi narod, katerega sta v njegovi veri. na boljšo bodočnost potrdila s svoio srčno krvjo. Zbral denar za spomenik teh septem-bersklh žrtev in ga tudi dal po enem svojih umetnikov izklesati. Njegovo postavitev pa ie v svoji malomarni pozabljivosti prepustil času, božji previdnosti in dobri vo-liji skladiščnikov ljubljanskega magi-
strata. In tako doživljamo, da napredna. narodna Ljubljana, ki ima pole« neštedh drugih ulic tudi Mar-xovo; sedemnajst let po tragičnem 20. IX. 1908 nima postavljenega spomenika septemberskih mučenikov, ki bi moral stati že leta 1909. Imela pa ie seveda spričo brumnosti svojih občinskih očetov ohranjene spomenike sužnjosti in tiranije vse dotlej. dokler se niso našli v noči ljudje. ki so imeli v Bogu in cesarju vdani Ljubljani pogum položiti vrv tudi na vrat slovenskega Naclonal-heidn očeta Radeckyja in njegovega poslodajalca presvitlega apostolskega Veličanstva Franca Jožefa I. Saj so se našli celo ljudje še v tistih dneh, ko smo obračunavali z našo preteklostjo, ki so iavno in v časopisih pretakali solze za temi »umetniškimi pričami našega rob-stva«. Magistrat, ki danes tako vneto molči o usodi niemu v shrambo izročenega spomenika septemberskih žrtev, oa ie izkazal v dneh prevrata vse večje zanimanje za usodo teh »spomenikov« In kdo še danes ne oomnl kako »o narod tisti dan pogovarjal;, naj nikar ne uniči »dvoglave ptice«, katero so sneli z magistrata in za koie usodo so zastavili magistralni gospodje vso svojo zgovornost 1
Toda kar ie zatemnelo tako pozabljivemu našemu narodu, tega ni pozabila Or j urna. ki jo danes, kakor včeraj, kot pekoč ogenj naganja oporoka vseh padlih — od kosovskih junakov, preko Matije Gubca, Kariadjordjevičevih buntovnikov-septemberskih žrtev in vseh heta-komb našega naroda v svetovni vojni do zadnjega našega brata, ki je izdihnil danes ali včeraj pod petardami Mussolinijevih banditov ali bajoneti nemških žandannov> da cčuva svetel njih spomin in da milom ali šilom ubije narodu spoštovanje pred njihovimi žrtvami.
In vedo nai oni rodoljubi iz doline šentflorjanske, dacarii in mežnar-
ii.	advokati in fajmoštri. ki so bili v tistih časih, ko ie v škrlatu prelite krvi žarela zemlja hlapcev. krotki kakor jagnjeta; a kot danes trdijo
—	revolucionarji po de}an|;h in mislih, da lih ima Orjuna vse pretehtane In precenjene.
Dovolj je že sedem let maška-nja z nacionalnim	revolucionar -
stvom, ki pohlevnim obrazom prav nič ne pristoja. Čas je že enkrat odkrito pogledati v oči tudi onim, ki imaio danes polna usta svojega predvojnega revolucionarnega delovanja; o katerih pa vsi vemo. da so v tistih dneh po svoji brumni navadi sedali na dva stolpa- Pokazati jim ie treba brezmiselnost njih početja in da jih za njihovo maloduš-no miroljubnost in pohlevnost sodimo že mi.. Spoznati morajo, da je jalov njihov namen kazati se bodočim rodovom kot revolucionarji par exellence. ker bodo imeli ti zanje samo kvečjemu še ironični nasmeh, poln zaničevanja nad njihovimi brezhrbtnimi figurami Licemerstvu* ki je dajalo može tipa cesarja Janeza, zmožnega klicati na odušev-ljeno in probujajočo se množico naroda. avstrijske opričnike. da so streljali na to nesrečno maso. mora biti med nam] že tudi konec.
Končati pa se morajo z njim tudi poizkusi mož, ki niso imeli poguma postaviti niti bori spomenik septemberskih žrtev in ki niso bili kos izvesti niti najmanjšega bojkota; vriniti se v vrste resničnih in nravih jugoslovenskih revolucionarjev-ma-clonalistov. Revolucionarno iugoslo-venstvo z vso njegovo predzgodovino in veliko bodočnostih le prepustite raio Orjuni ki stoli in pade z onimi načeli za katere dela in s katerimi se bavi. Tako so delali predhodniki in prvobodtelji Gavrro Priničip. Jenko. Endlicher in vsi naši nešteti padli drugovi. ki so svoje revolucionarstvo potrdili tudi s svojo krvjo.
Tem pa. ki so se že vrinili v naše vrste in ki niso z dejanji pokazali. da so naša družbe vredni; pa tudi svetujemo, roke proč od revolucionarnega Jugoslover.stva! Povrnite se zopet v okrilje svoiih žen, za varne zidove svojih hiš in pričnite zopet z Vas vredno miroljubno In konservativno politiko, ki Vam tako lepo pristoja Tako bo bolje za Vas in za Oriuno. ki bo brez nepotrebnega rodoliubarskega balasta, po svojih ravnili potih preko vseh ovii in bojev, dosegla svoj čili.	A.	V.
Po dolgem času so prišli ljubljanski pristaši suverene zastopnice slovenskega naroda zopet do razmaha in sklicali za nedeljo shod V »Unionu«, na katerem je nastopil zopet sam gospod narodni zastopnik Ljubljane, dr. Anton Korošec. Zbog velikega dela in principielne-ga naziranja, da je škoda vsake minute, ki jo še izgubljamo z našimi partizani najrazličnejših struj in nazorov, smo mislili iti molče preko tega shoda.
Vsled nekaterih mest v Koroščevem govoru pa smo se čut li poklicanim pripomniti k njemu tudi nv par besedi. Govor sa.n :'c b:l navzlic narejeni in umetno podčrtani borbenosti, vendar le prežet neke podzavestne resignacije 'in bridkega spoznanja, da bi bilo sko-10 gotovo prijetneje počivati v udobnih ministrskih foteljih, kakor ^ l®st’ grenki kruli opozicije in tolažiti z varljivimi nadami prevarane volilce.
Pokazal je pa tudi, da so ostali naši klerikia:cj stari zagrizeni separatisti in da še vedno tišče glave v pesek in pričakujejo intervencije nekega »deus ex macliine«. ki naj bi jim pomagal iz sedanjega položaja. V tej svoji fanatični in jezuitski zagrizenosti pričakujejo tudi od svojih nekdanjih zaveznikov — radičevcev. da so ostali v srcu isti, akor pred Radičevo kapitulacijo
Dopolnilo.
in da si v srcu še vedno žele prejšnjega bratomornega klanja na nož, ki se je vršil pod bliščečo firmo
»iskanja pravega in bratskega sporazuma, o katerem se je dosedaj govorilo in za katerega se je dosedaj borilo«. Poznamo dobro Radičeve mlrotvorce in taktiko njihovega avijatičarsko nadahnjenega voditelja, vendar srno prepričani, da nada g. Korošca o bližnjem zopetnem kolaboriranju z Radičem ne drži in da bodo imeli posvečeni demagogi v stranki slovenskega ljudstva še mnogo težav z Radičem. ki zna tudi dobro licitirati. Zato je upanje dr. Korošca, da tiči v Radičevem preokretu vsaj to dobro, da se ie kompromitirala njegova demagoška sila zelo jalovo, ker stoji danes Radič na pozitivni podlagi, s čimer ie močno paralizirano njegovo kompromitiranje. Do-čim se lovi gospod Korošec z njegovimi molojci še vedno Do meglenih sferah slovenske samostojnosti in avtonomije ter povzroča s tem neprecenljivo škodo razvoju slovenskega dela naše države.
Načelnik Jugoslovanskega kluba je oa tudi voditelj in si je Dostavil za cilj Doleg borbe do zadnjega moža, za slovensko avtonomijo, tudi neizprosen boj proti »davčnemu zmajJu, proti kateremu se bi moralo boriti v Sloveni:! vse kar leze ino gre. Priznamo upravičenost te-
ga boja. Smatramo pa. da bi storil gospod doktor mnogo bolje, ako bi se pričel najpreie boriti Droti onim, ki povzročajo te silne davke. In to So v prvi vrsti 011 sam in njegovi tovariši v klubu, ki zelo radi k&si-rajo bogate dnevnice in olajšuje letno držayno blagajno za lepe milijone. dočim sami lenarijo v opoziciji in pripisujejo zasluge z,a delo onih redkih, ki res kai delajo v parlamentu na svoje maziljene rame.
V	spoznanju, da nezadovoljstvo in razočaranje v vrstah SLS vedno bolj raste in da navdušenje za avtonomijo raipidno pada, je zajahal gospod načelnik zastopstva slovenskega naroda tudi kulturobojnega konjička in izvlekel iz ropotarnice obrabljeno geslo o »veri, ki da ie v nevarnosti«. Za podlago tei najnovejši akciji SLS. ki pa 50 prav g0_ tovo popolnoma skrahirala. naj bi služil krvavo potrebni nastop države Droti zasebnim šolam raznih klerikalnih organizacij, ki si Driza-devajo. kar najbo je vzgojiti našo mladino v duhu in nazorih edino-zveličavne SLS. Poizkus zvračati na državo pričetek takozvanega kulturnega boja. katerega si menda gotovi krogi v okrilju SLS močno žele. ne bo uspel. V celokupnem jugoslovenskem narodu ic že tako zelo usidrano načelo versk^ strpnosti, da ga ne bo m.Ggio prekositi
izigravanje in hujskanje nobenih zelotov, če tudi operirajo pri tem z najperfidnejšimi jezuitskimi sredstvi.
H koncu je čutil g. Korošec potrebo dotakniti se tudi snujočega se konkordata Jugoslavije z Rimom. Ob tei priliki je javno povedal kdo ie tisti, ki danes meče našo besedo iz katoliških cerkva in kje ie iskati zločinskega krivca, povzročitelja zastoja vprašanja uvedbe staroslovenskega bogoslužja, ki ne uživa pri najidealnejšemu čianu jugoslovenskega episkopata navzlic vsej njegovi silni ljubezni in naklonjenosti do slovenščine, tiste male merce Ljubezni, katera bi zadostovala, da bi bHa vrnjena našemu narodu stara, pred tisoči leti nam z nasiljem oropana pravica. Voditelj klerikov v Jugoslovenskem klubu za to našo besedo v cerkvi ni imel na tem shodu niti besedice zaščite ali vsaj skromne želje. Tembolj je podčrtal vsaj namero s čudnim opisovanjem naše delegacije pri Vatikanu, ustvariti primerno atmosfero za konkordat, kj ne bo samo v skladu z italijanskimi interesi Vatikana. nego tudi z onimi on. Mussolinija.
Imel pa tudi ni v oči bližajočih se pekočih obletnic 10. oktobra in
12.	novembra, niti besedice sočustvovanja z brati onkral provlzor-
s	s
LJUBLJANA
at
Oy
; MESTNI TRG 5
®ci
nih meja, kakor tudi ne besedice protesta proti sklepanju trgovinskih konvencij z Italijo in Nemško Avstrijo. Ta orotest bi bil mnogo boli umesten in Dotreben iz ust takozvanega reorezentanta slovenskega ljudstva, kakor Da so njegova tarnanja nad Radičevim izdajstvom in kršenjem ljubljanske občinske avtonomije.
Toda na te brate, čuvarji in branilci slovenske narodne integritete, nimafio časa niti misliti, niti smisla nanje računati, ker zaenkrat dokler jih ne bodo osvobodili s svojo krvjo jugoslovenski nacionalisti, ni uoati na njihove gumijeve kroglice. Misel nad združenjem Slovencev pod katoliškim žezlom presvitlih Savoicev je pa spričo odločnega nastopa vseh poštenih Jugoslove-nov tudi neslavno izginila v ropotarnico propalih načrtov in opušče^ nih Drogramov.	I.	T.
Preganjanje Orjunašev.
RAZBOJNIŠKI NAPAD NA KOMANDANTA MEDJIMURSKEGA BATALJONA, BRATA WXCHTERSBACHA.
Oblasti zapirajo ranjene napa-dence. puščajo pa na svobodi napadalce.
»Sporazumaška« akcija proti Orjuni v Medjimurju, si je priborila novih lavorik. Radičevska »miroljubnost« se vedno bolj razkrinkuje kot partizansko razbojništvo. Poročali smo že v eni zadnjih številk, kako so začeli čakovški gospodje brez vsake pravne utemeljitve metati na cesto naše člane. To t>a oči-vidno še ni bilo dovolj, »sporazum« je zahteval vse bolj radikalnih uspe-hov. Za te uspehe so sedai preskrbeli lirvatski separatistični Sokoli.
Ko so se na praznik 8. t. m. vračali čakovški jugoslovenski Sokoli iz Varaždina, se jim je pridružil tudi naš komandant Medjimurskaga bataljona, brat Ante WSchtersbach, ki je prihajal ravno iz Središča ob Dravi, kjer se je mudil po poslih organizacije.
Cela družba je prispela čisto mirno do kavarne »Zrinjski«, kjer je bila zbrana večja skupina hrvat-skih separatistov Sokolov. Ko so ti klavni junaki »sporazuma« in miljene! sedanjega režima zagledali jugoslovenske Sokole in z njimi še našega neumornega orjunaškega delavca brata Ante Wachtersbacha. so pričeli najprej izzivati, nato so Pa kakor na dogovorjeno znamenje navalili vsi nanj. Eden teh junakov mu ie zagnal v glavo težek kamen ter ga nevarno ranil. Oblit s krvjo in ogrožen po napadalcih ki so se ga lotili tudi s palicami in drugimi predmeti, je brat Ante potegnil samokres in ustrelil v zrak. da si tako reši življenje pred razbojniki.
To je trenutno pomagalo; takoj nato pa so napadalci zopet navalili nanl in na ostale navzoče iugoslo-venske Sokole, ki so mu priskočili na Domoč. Le nastoou teh se je po-
Zahtevajte vedno
_
„GAZELA“ milo!
srečilo rešiti brata Wachtersbacha. Vnel se ie pretep, ki je privabil policijo, ki je — čujte in strmite — aretirala in odgnala v zanor težko ranjenega Wiichtersbacha. dočim Je napadalce mirno pustila Izzivati In rogoviliti dalie do mestu. Naslednjega dne ie bila aretirana še dvoiica Sokolov in Orjunašev. Vsa trojica naših članov, z ranjenim bratom Wachtersbachom se nahaja še vedno v zaporu — napadalci se pa svobodno šetajo po Čakovcu.
Pristaši režima napadejo razbojniško mirne ljudi, organi režima pa potem te napadence še zaprejo! Ali smo res prišli že tako daleč, da bomo morali temeljito revidirati svoie dosedanje mišljenje, o legi naše države? Ali je to program »sporazuma« Stjepana Radiča in Laziče Markoviča?
Ta napad na brata Wiichters-baicha ni bil slučajen. Čakovski separatisti so za pripravljali že več časa. Brat Ante je bil že poprej par-krat zahrbtno napaden sredi noči in ga je rešila le njegova spretnost In odločnost, pred katero so morali napadalci odnesti pete. Afi ve državno pravdništvo. kal ie organiziran napad? In kljub temu pušča napadalce na svobodi?
Po tem karakterističnem dogodku. ki jasno osvetljuie režim »m«ru. reda in pravice«, vemo kaj nam je storiti, če so ori nas zavladale albanske razmere, potem se bomo tudi po albansko branili, samo naj potem nihče ne reče več, da je Orjuna »razbojniška banda«. Pobijati se ne bomo pustili od nikogar in tudi ne od miljencev režima. Bomo videli kdo bo »gor plačal«.
a
«03
jBfiJvcjgrtAraž
Kdor fotografira mora Imeti
naše tri novosti:
Ha!! ilasirovani cenik
.Modema fotografija" Brcipla&ie
tfofr ilasbovano nCiro knjigo
»Kako so naučim
fotografirati*
Same Din
Nešo ropiekosljivo raividr.ico
„Pravosvot* Samo Din 4*—
Ciepila JUST
Celje.
ronregrm -ganvr :. maBXBSC:
Poštena beseda.
Znano je, da stoji slovenska duhovščina v velikem delu na čelu s svojimi škofi v nekem čudnem, ne baiš naj prijateljskem odnošaju z državo. Redke so izjeme med duhovščino. ki stoje v nasprotnem taboru privržencev unitarizma in brezkompromisnega jugoslovenstva. Te maloštevilne odločne in samostojno mi-sleče svečenike ie tnoči našteti sko-ro na prste obeh rok in je še veliko vprašanje, če jih te celo za to bore številce doveli. Priznamo sicer, da .ie tudi med onrni, ki so v vrstah večine, mnogo mož, ki so že z dejanji pokazali, da so v srcu in z duhom tudi pristaši evangelija edin-stva in integralnega jugoslovenstva.
V	sled absolutizma in brezpogojne discipline, ki vlada v cerkveni upravi, pa jim je zbog premalo razvite samostojne osebnosti, skoro nemogoče dati dušica njihovim čustvom.
Vendar pa spoznanje prihaja in z njim tudi odločnost in volja prekiniti s sedanjim pasivnim zadržanjem napratn narodu in državi, ko-jih pohod naprej ne bo zamogla zadržati ona zaslepljena grupa duhovnikov, ki skušajo danes zastaviti pokret pod kojim se ie sesul celo habsburški kolos. Znamenja tega iz-
treznenja so tu! Eno izmed teh ie tudi pismo mestnega župnika Bar-leta na kmečko omladino na Bledu ob priliki zadnjih svečanosti na Bledu. Iz tega -pisma, ki je prepolcn ljubezni do naše ujedinjene zemlje, prinašamo samo sledeči odstavek:
»Naša nam nad vse Huba .\uao-
slaviia im,a v svojih prebivalcih ogromno večino kmetskega stanu. Srečna domovina, ker imaš v zavednem kmetskem stanu najtrdnejšo oporo! Zaveden kmet llubj svojo zemljo In svoj dom, a Hubi tudi svojo državo, ki mu varuje zemljo »n dom. Za državo, ki varuie kmeta, skrbi na »Jeaov dobrobit, prinaša rad svoi davek in če treba tudi svojo kri. — Naša Jugoslavija, sloneča na ljubezni in zvestobi Jugosloven-skega kmeta, bo nepremagljiva; strah vsem njenim sovražnikom, visoko cenjena od prijateljev, uvaže-vana od pravičnih sosedov in vsega sveta. — in Ti mladina, ko hočeš dvigniti samozavest in blagostanje, si s tem v službi one lepe države, ki Jo Je s svojo pogumno, silno roko ustanovil jjugoslo venski kmet in poškropil »n blagoslovil s svojo dragoceno srčno krvjo. Zato pozdrav-
LISTEK.
Njegoš.
Ko sem do letih zopet čital »Gorski venec«, ki g,a imenuje prof. Skerlid »najoriginalneiše delo srbske poezije« in »najpopularnejši spev cele srbske književnosti«, sem imel iste občutke, kakor pred mnogimi leti, ko smo skušali v s'abem slovenskem prevodu prof. Peruška prodreti v pomen in krasoto tega zanimivega dela: zdelo se mi je. da vstajajo ored menoj iz noči temne postave naše nepoznane zgodovine in govore besede, ki niso več človeški glasovi, ampak odmev zemlje, ki trpi v neznosni bolečini, in oni ljudje niso ljudje, ampak kakor granitni vrhovi, ki mole liki seme iz skalnate zemlje proti nebesnemu svodu. In nad vsem leži veličastna božja jasnina, kakor da iz njenih zvezd odseva uteha y brezkončno gluho noč. In sredi med temo in svetlobo odmeva glas črnogorskega vladike, ki govori vznešene preroške besede o bodočnosti naroda. To .ie »Gorski venec«. Vladika Pe-trovič-Njegoš se j,e prav dobro zavedal. da Piše glavno delo svojega življenja, epopejo svojega naroda. Prvotno mu je hotel dati naslov: »Utrinjanis Iskre«, kajti upor Črnogorcev proti Turkom v začetku 18.
Ijenl — Vi stvaritelji. Vi branitelji mogočne, srečne Jugoslavije!
Dragi mil Danes se večkrat sliši in bere: V Jugoslaviji ni edinosti, ni ljubezni, temveč sovraštvo, razdor vlada med plemeni — ali kakor pravijo eni — med narodi. Preljubi1 To Je laž! Kdo more trditi, da slovenski kmet sovraži srbskega ali hrvatskega kmeta ali obratno? Ali ne vidimo pri vsaki priliki, ko pride skupai slovenski, srbski, hrvat-ski kmetski narod — kako si v bratski ljubavi stisne roke in se razume med seboj-«
Je to izpoved, ki jo mi propove-drujemo že ves čas našega obstoja. Ta izpoved poštenega svečenika pa nas tudi potrjuje, da smo na pravi poti in da seme, ki ga s tolikim trudom sejemo v brazde narodove duše. poganja svoj prvi klas. Želimo pa. da bi se tej izjavi priključile nove in da bi zamogli zopet videti slovensko duhovščino na oni liniji, na kateri je bila leta 17.. ko .io je vodil globokoumni in z jugosloven-stvom prožeti dr. Krek. katerega oporoko mora danes mesto nje vršiti in čuvati — Orjuna. A. V.
Oprostitev brata Molka.
V	sredo, dne 16. t. m. se ie vršila pred deželnim sodiščem porotna razprava proti br. Molku, članu Orjune Planina, kojega je obtoževala obtožnica, da je izvršil dne 14. oktobra preteklega leta na deželni cesti pri Črnem kalu v neodrešeni domovin napad na dva italijanska orožnika In ju pri tem napadu umoril. Bila sta to karabinijerja Alojzij Ripollini in Jožef Bua. koja so našli domačini dne 14. oktobra mrtva v borovem gozdu ob deželni cesti v miakužah krvi. Prvemu ie predrla krogla iz Steyerce žilo dovodnico, drugemu pa ie predrla srce. Oba sta izdihnila vsled notranje izkrvavitve. Na ovadbo Italijanov so aretirali kot storilca br. Stanka Molka, ki je bil za to svoje delo postavljen pred poroto. Po prečltaniu obtožnice. ki ji je prisostvovala tudi javnost. je predlagal zagovornik br. dr. Knaflič, da se izključi javnost, in to sicer iz vzroka javne varnosti in javnega reda ter iz javnih ozirov po § 229. kaz. prav. reda. Senat ie
temu predlogu, ki se mu ie pridružil tudi državni pravdnik. ugodil. Razprava se ie nato vršila tajno. Po zaslišanju mnogoštevilnih prič je razglasil senat ob 5. uri popoldan javno sodbo, ki ie slonela na izreku porotnikov.
Porotniki so vprašanje glede umora in uboja soglasno zanikali, vprašanje glede nepremagljive sile in neprekoračeneaa silobrana pa soglasno potrdili, tako da ie bH brat Molk na podlagi tega izreka popolnoma oproščen vsake krivde.
Državni pravdnik je proti temu prijavil ničnostno pritožbo in mora ostati br. Molk v zaporu še dotlej, da ie državno pravdništvo izvede.
Bratu Molku čestitamo k njego-
vi	oprostitvi. Nepristranskim in pravičnim ljudskim sodnikom, ki vedo vse bolje poslušati najtanjšim utripom pravih src in ki vedo ceniti v pravem pomenu čuta vse ono. kar leži med nami in našimi sosedi, pa kličemo; ŽiveH ljudski Sodniki! Žive!« porota!
Urgenca.
V	prvi velesejemski številki smo vljudno ponovno naprosili »Združeni narodni odbor«, ki je zbiral prispevke za spomenik septemberskih žrtev, nai nam že vendar sporoči, kje da se nahaja ta spomenik in v kakem stanju. Na odgovor smo čakali 14 dni zastonj. Tako da se danes obračamo imensko na centralnega blagajnika »Združenega
narodnega odbora«, gospoda dr. A; Kokalja, s prošnjo, da blagovoli morda vsai on sporočiti, kje se nahaja izgubljeni spomenik. Prošnjo smo naslovili zategadelj nanj, ker ga poznamo kot. vestnega in na-tainčnega moža, ki je gotovo vedno budno pazil nad usodo spomenika septemberskih žrtev. Zato nam bo gotovo lahko podal o stvari točne in gotove informacije, ki nas bodo rešile zle slutnje, v kateri se zbog čudežnega molka danes nahajamo.
O	usodi tega spomenika se govore po Ljubljani stvari, ki ne delajo bas največle časti našim rodoljubom. Njegovo skrivanje po ma-
gistratnih skladiščih v neprodušno zabitih zabojih ie bilo morda res še nekako opravičljivo v letih sužnjo-sti; nikakor pa ne še danes, ko živimo že sedmo leto pod svobodnim
jugoslovenskim solncem. Že naša narodna čast zahteva, da Se ta spomenik poišče iz njegovega skrivališča, ali pa vsai pove, kie in v kakšnem stanju da se nahaja. Žalostno in sramotno je dovolj za nas, da mora njegov tvorec, kipar Peruzzi, konstatlrati o njem le to. da točno
niti on ne ve. kje da »e nahaia In
da leži to njegovo delo nekje zabito v zabojih.
Pri usodi tega spomenika je udeležena tudi mestna občina, ki ga je sprejela v svojo oskrbo in ki mora danes vendar kot njegova čuvarica vedeti, kje da se nahaja. Vsled tega bi bilo umestno, da bi že vsaj gospodje gerentl. ki imajo sicer mnogo dela. posvetili tudi zadevi s spomenikom septemberskih žrtev nekoliko pozornosti in pretrgali skrivnostni molk o njegovi usodi.
Zavedamo se. da ie naše javno vprašanje v zadevi spomenika sep* tetnberskih mučenikov, zelo neprijetno dimilo gotovo gospodo. Pre7 pričanai pa nai bo ta Lepa družba, ki danes naglaša svoi nacionalizem na račun onih, ki so leta 1908. in vsa leta borb za osvobojenje, prelivali tudi kri r da vprašanja usode
veka (1702.) je smatral za začetek narodnega osvobojenja. Iz dela nam odseva vse bedno življenje našega naroda pod turškim jarmom, pa tudi vsa odločnost naše rase. da se reši nasilnega suženjstva. Tako je nastala umetna narodna pesem, ki je tem veličastnejša. ker ie v nji živa zgodovina izražena na umetniški način — in zato tvori »Gorski venec« eno glavnih del naše literature. Žal. da ie slovenski prevod. ki ga ie izdala »Slovenska Matica« leta 1907. zelo s’ab, zato bo potrebno, da se čita v naših srednjih šolali v originalu, ki ie lahko razumljv.
V	»Gorskem vencu« nam podaja pesnik življenje črnogorskega naroda ob času. ko je Turčija napela zadnje sile. da si osvoji Črno goro. ki ie edina na Balkanu ohranila — vsai deloma — svoio svobodo. Njen položaj je bil brezupen-
—	rešiti jo je mogla le lastna sila naroda. Res. da so skušali od morja Benečani odvračati turško oblast — a to le v svojo korist. Črna gora ie torei prišla med dva močna svetova, kakor njen sosed Dubrovnik. o katerem ie pel pesnik Gun-duiič, da živi v svobodi »izmedžu lava i drokuna«. t. j. med levom (benečanski lev) in drakonom (turškim zmajem). Zato je Dubrovnik, dasi ie bil samostojna republika, iskal vedno zaščite in pokrovitelj-
stva pri mogočnih državah — črna gora Pa ie bila osamljena in le njena naravna trdnjava io je ščitila pred mučenjem. Nevarnejše od oborožene vojske pa ie bilo tujstvo, ki je pretilo počasi uničiti črnogorsko narodno dušo. V »Gorskem vencu« se kaže boi narodne duše proti tujemu niohamedainstvu. Toda ta boi se ie mogel izvršiti samo s silo in junaštvom, kakor ga nam kaže zgodovina črnogorskih bojev proti Turkom. Kaj pa Benečani? Ali se ne bodo Črnogorci naslonili nanje in iskali pri njih pomoči in — kulture. Tudi o tem govori pesnik
v	»Gorskem vencu« in morebiti nas to v naših časih predvsem zanima. Videli bomo, da je dal Petro-vič-Njegoš tudi v tem oziru svojemu narodu prave nazore, oziroma da ie nam podal nazore, ki iihje imel črnogorski narod glede naših južnih sosedov. Zdi se. da ie nes^k prav nalašč hotel pokazati tudi drugo stran črnogorskega (oziroma našega) vprašanja, ko pripoveduje od verza 1400 nadalje sledeči razgovor med Črnogorci:
Vojvoda Draško ie šel po opravkih v Benetke in se ie ravnokar vrnil. Vsi ga sprašujejo, kako je tam:
Knez Rogan:
»Daj. povej kaj o Benetkah. Draško, kakšen narod je bil v tisti strani.
Vojvoda Draško:
Kakšen narod, me vprašuješ. Rogan, kakor drugi — niso ti rogati.
Knez Rogan:
Vemo, človek, da rogati niso, a so bili dobri in bogati?
Vojvoda Draško:
Bili, brate, mnogo je prav lepih a desetkrat več je bilo grdih, da iih nisem gledal od sramote. Bogatašev bilo ie ogromno, od bogastva pa so ponoreli bili so neumni kot otroci vsi vogali polni so lenuhov, vsak oči si mučil je napeto, da kos kruha suhega ogloda.
ni tim mar za čast in za poštenje da le kruh prislužijo si v sili.
Knez Janko:
Kakšne hiše ima.j o tam. Draško?
Vojvoda Draško:
Hiše bile so. da ie divota. ampak tudi muka in nevolia.
Ker tesnoba jih nesrečna davi. velik smrad je in zadušnost težka, da krvi ti nimajo v obrazih.
Vuk Mačunovič:
Res. povej, kako so te sprejeli.
Voivoda Draško:
Vedno vpitje me ic spremljalo
spomenika ne bomo zanemarili. Orjuna bo že našla poti. do katerih bo mogoče priti do pozitivnega odgovora na njena javna vprašanja. Pri tem to spremljajo simpatije vse naše poštene javnosti, ki ji je tudi mnogo na tem. da se to pereče vprašanje že enkrat končno likvidira. Posebno odobravajo to našo poizvedovalno akcijo nacionalisti, ki so se tedaj kljub svojemu slabemu gmotnemu položaju odzvali manifestu »Združenega narodnega odbora« in položili svoi obolus v sklad za. postavitev spomenika.
V	želji, da ne bo o tej naši akciji krivega naziranja, nagiašamo ponovno, da nas vodi pri tem samo ena želja — odstraniti sramoto, ki leži nad našim narodom radi tega spomenika že sedem let. Poleg tega pa še tudi želja, razbiti tisto Slovencem tako globoko ukoreninjeno razvado, brigati se za kako občenarodno stvar samo par hipov, nato pa prepustiti vse času in božji previdnosti.
Tužni glasi.
Iz življeate zatiranih. Italijanski gospodarji osrečijo vsak dan naše ljudi s kako uredbo ali prepovedjo, ki zaseka v živo meso našega nacionalnega udejstvovanja in ugonobi zopet eno grano kulturnega udejstvovanja zasužnjenih braitov. Prinašamo seznam teh odlokov, ki so bili izdani pretekli teden in ki dovolj odkrito priča vsem. da ie izrek Farinaccia: »V Italiji ie dosti, ako ne mnogo preveč svobode!«
TEDENSKI KOLEDAR.
1. Prepovedana prireditev gasilnega društva v Sežani.
2. Prepovedana prireditev mladinskega društva »Višava« na Kon-konelu. dovoljen samo ples.
3. Prepovedana prireditev društva »Zastava« v Lonjerju,
4. Ukinjen telovadni nastop v. Črnem vrhu pri Idriji
5. Razpuščeno gasilno društvo v Sežani.
6. Prepoved označbe slovenskih imen zraven uradnih in poštnih pošiljkah.
Pred novim šolskim letom. V
mesecu oktobru se odpirajo pri nas v Primorju zopet vrata šol. Žalostna pa so lica naše dece, ker ni je danes v celem Primorju šole, kjer bi ne bila naša materinščina od vseh zaničevana in zapostavljena dekla. »Lingua di schiavi«, to je ime, s katerim so krstili naš jugo-slovenski jezik prišleki iz Sicilije in Apulije, ki imajo nalogo poučevati našo deco v jeziku caporetskih
NAJUGODNEJŠI NAKUP
OBLEKE
VAM NUDI
JOS. ROJINA
LJUBLJANA.
■ ■■.——n—p* • m1
kadar hotel iti sem do mestu, kakor tukaj ob nedelji beli.
ko se momki maškare igrajo.
Vuk Mandašie:
Reci. vojvoda, so tam iunaki?
Vojvoda Draško:
Ne. Mandušič. božje vere tebi!
O	junaštvu tukaj ni besede.
a oni so k sebi privabili privabili ali polovili jadne naše brate nam sokole. Dalmatince in Hrvate hrabre, in so ladie z njimi napolnili da iih voziio po svetu belem, in iz sveta vozijo bogastvo in drže jim mesta in dežele.
Serdar Ivan:
Ali so sodišča njih pravična?
Vojvoda Draško:
Taka, brate, da te bog očuvai malo boljša nego pri Turčimn.
Biia je tam hiša prevelika, ki gradili v njei so se brodovi. tu ie bilo tisočero sužmev vsi v železo liuto ukovani
(sledi popis beneških ječ in sodišč).
Ko sem videl viteško nevolio. zaboli me srce in zakličem:
fe4y^-žžy(ife&fflKŽ.
.
bjoi: izsjrc&tiiu&a smmmcammimmmmaaBsammmammiaaKmKammemsBttauBmam
Herojev. Vse to pa zato. da bi se naša deca čim preje poitalijančila
in izdala svoj rodni jezik.
Toda motijo se oni. ki nas mi-ciiia m7n,^roditi, ker njih napori so po«r“ Sešni. Podlegli bodo 'lordu posamezniki, toda narod ju-Kokovenski bo Se ostal m vladal ob Jadranu, ko bo o nasdnh Mussolinija, Farrinaccia. Giunte samo Še govorila zgodovma. kot o
bolnih pojavih povojne psihoze degeneriranega naroda. V šolah, v katerih se danes poučuje po odredbah filozofov Gentiiija iti Fedela, in poje »gioranezzo«, se bo še tudi čez čas slovkovalo po slovenskih abecednikih in prepevalo Orjunaško himno. In tega se nai zavedajo tudi oni ki morda omahujejo ta hm in hočejo izročiti svojo deco v samoitaiijau-ske šole.	_________
DopSsi.
Prekmurje. Vinska trgatev v Petišovcih. Naši fantje iz Benice in Petišovcev so priredili v nedeljo-6. t. m. veselico v manjšem obsegu, ki je uspela najbolje. Poleg nekaterih članov iz Dolnje Lendave so prišli k prireditvi tudi naši sosedje iz Čakovca z br. bataljonskim e-seli pa nas najbolj poset naših of -cirjev, zaslužnih borcev, ki so uo-šli z gospema podpukovnikovo in majorjevo v tako lepem številu iz Dolnje Lendave. Kaj to. da nas prezirajo ljudje, ki nimaio nikakih zaslug za ustvarjanje domovine s tem. d.a ignorirajo naše prireditve. Priznanje njih — borcev, nas jači, nas vzpodbuja k nadaljnemu delu!
Prevalje. Pri rudniku grofa
Henkel-Doiiersmarka v Prevaljah se opaža v zadnjem času. da veje kaf čuden veter. Odpuščajo se naši nastavljencl itd., kar je dalo povod
Orjuni. da je poslala k ravnateljstvu posebno delegacijo, da izve za vzroke teh nevzdržnih razmer. Delegacija ie na svojem posetu dobila prav čudne vtise, posebno o gotovih ljudeh, ki se celo radi štejejo med napredne kroge. Posebno čudno pa se nam tudi zdi. da se naše oblasti čisto nič ne brigajo za kraje v naši dolini. Mi jih pozivamo, da napravijo red, ker bomo sicer mi sami morali skrbeti, da se dosedanje postopanje ne bo več nadaljevalo. posebno pa da se ne ustavi obrat v rudniku, kar bi imelo za posledico, da bi ostailo sedai na zimo brez kruha in zaslužka okrog 200 ljudi. Tudi oblastno inšpekcijo dela v Mariboru opoziarianio na Mežiško dolino in na tukajšnje razmere. ker je pač ona v Drvi vrsti pozvana, da zaščiti naše delavstvo pred preganjanjem tujih grofovskih velekapitalistov.
Nai pokret.
Ljubljanska oblast.
Orjuna Vrhnika priredi v nedeljo 27. septembra v prostorni Sokolski
dvorani veliko vinsko trgatev s plesom. Ker so zveze vlakov zelo ugodne, lahko vse bližnje organi^a^ cije v večjem številu poselijo našo prireditev. Zdravo! — Odbor.
Izvanredni občni zbor naše orita-nizaciie za Sv. Jakob. Krakovo ta Trnovo se je vršil v soboto, dne 12. t. m. ob zadovoljivi udeležbi. Izčrpne debate so razjasnile položaj in prinesle končno zakijuček, da ostar ne ta organizacija tudi v bodoče nedeljena. Izvoljen je nov odbor, o katerem upamo, da bo kos svoii nalogi in ugladil nepotrebne spore.
N,a iniciativo brata Kalina so zborovalci zbrali za Šlajpahove sirote lepo vsoto 360 Din, h kateri sta prispevala brata Petrovič in Javornik vsak po 100 Din. Orjunaši! posnemajte to organizacijo in zavedajte se dolžnosti, ki jo imate do sirot vašega pokojnega brata.
Ljubno. Dne 13. t. m. se je vršil v tej ljubki vasici ustanovni sesta-. nek Orjune. Udeleženci so pazno sledili izvajanjem brata Marka in sklenili, da v najkrajšem času osnujejo samostojno mestno Orjuno. — Ustanovni občni zbor se bo vršil takoj, ko oblast odobri pravila. Tako se prijavlja, mesto vedno češče od naših nasprotnikov najavljenemu razpadu organizacije, zopet nova Orjuna v naše bratsko kolo.
Sestanek vseh mestnih glavarjev in četnih komandirjev Ljubljanske oblasti se je vršil v nedeljo, dne 13. t. m. v restavraciji »Bellevue«. Udeležba je bila skoro polnoštevilna. Ha sestanku so se obravnavala razna aktualna vprašanja, tičoča se
MirTiwrn-r—	«-■.»»»«
nadaljne organizacije četniških seK cli. V vseh vprašanjih so bili po daljših debatah sprejeti enodušnl sklepi, ki so jamstvo nadaljnjh uspehov naših vrlih četnikov.
Sestanek Orjune Vrhnika v so^
boto dne 12. t. m. je prav dobro izpadel. Udeležba članstva ie bila zelo zadovoljiva in ie pokazala, da so se tudi Vrhničani pričeli zelo intenzivno oprijemati naše ideje. Kot delegata Oblastnega odbora sta bi la na sestanku navzoča tudi brata oblastni čelnik Kobentar in oblastn odbornik dr. Pretncr. Prvi je poda natančno poročilo glede stanja četniških sekcij in financ; drugi pa le poročal o sedanjem političnem stanju in stališču ter nalogah Orjune v bližnji bodočnosti. Govorili so tudi bratje Vrhničani, ki so vsi podčrtali potrebo kar najintenzivnejšega in pojačenega dela, katerega narod danes pričakuje od Orjune.
Sestanek Orjune Jesenice se jo
vršil v nedeljo, dne 13. t. m. Udeležil se ga je kot delegat Oblastnega odbora br. Drejče Verbič, ki je v svojem govoru obravnaval vsa aktualna vprašanja in se še posebej poglobil v vprašanje jeseniške organizacije, ki je ena najvažnejših naših postojank. V dolgi debati, ki se je ie udeležilo večjo Število bratov. Je imel obsežnejši govor tudi br. Janko Ramlh. ki ie navedel vse razloge dosedanjih neuspehov in začrtal smcrnice bodočega dela Or-june na Jesenicah. Po njegovem
Ako hočete šteditj svoie perilo,
tedai uporabljajte pri pranju samo milo »OAZELA«!
govoru je Imenoval br. 'delegat nje-1 ga komisarjem z nalogo v 14 dneh temeljito rekonstruirati jeseniško Orjuno in jo usposobiti za težka del? ki io še čakaio.
Mariborska oblast.
Izlet na Holmec. Dne 8. t. m. so napravili naši člani iz Dravograda, Guštanja in Prevali, kakor smo kratko že poročali, izlet na Holmec ob avstrijski meji. Obisk tega družabnega Izleta je bil Pratv dober. Na Holmecu se je vršil po prihodu izletnikov sestanek v gostilni Kralj, katerega so posetili tudi tamkajšnji domači člani. Žal Pa. da je bila velika večina članov rudarjev ob tem času na delu. v premogovniku in se sestanka niso mogl udeležiti. Na sestanku je govoril predsednik Orjune Dravograd in član U. O O., brat Ante Štromar, ki ie naglašal posebno potrebo živahnega dela za naš pokret. V lepih, vzpodbujevai-nih besedah je pokazal na krivično mejo, ki poteka čisto blizu gostilne v kateri se .ie vršil sestanek in opozarjal na velike naloge, ki nas čakajo tam preko, kjer se vsak dan boli širi propaganda za priključitev k' Nemčiji. Tja preko čez Pliberk, Dravo, Velikovec in St. Vid bo treba pognati zemlje lažne tujce nazaj v tevtoburške gozdove. Zel je za svoja izvajanja polno pohvalo. Po sestanku se je vršila ožia konferenca, na kateri se je sklenilo, da se skliče v nedeljo 20. m’ na Holmecu ponoven sestanek, katerega se bodo lahko udeležili tudi oni člani. ki so bili tega dne na delu v rudniku. Ljudstvo ie izletnike na poti tja in nazaj živahno in Drijazno pozdravljalo, kar ie dokaz, da tudi delavci In kmetje v Mežiški dolini potegoma uvidevajo. da Orjuna ni to za kar so jo razkričali lažnjivi nasprotniki. Orjuna Dravograd bo v prihodnjih tednih priredila Še več takih izletov med narod.
Občni zbor Orjune Tezno. Naša mlada, toda agilna Orjuna Tezno bo imela v soboto 26. t. m. zvečer svoj občni zbor. po občnem zboru pa družabni večer. — Dalje se bo v kratkem vršil tudi občni zbor Orjune Melje.
Sestanek Delavske sekcije Maribor se vrši danes, v soboto 19 t. m. zvečer v »Narodnemu domu«. Govdrlta br. Tripalo in Rehar.
Kupujmo in podpirajmo Izvrstno
Kolinsko cikorijo
domači izdelek.
»Kai to delate z ljudmi, pagani.
kaj ljudi ne ubijate junaško.
kaj jih z muko mučite peklensko!«
(a spremljevalec ga opozori):
»Ne govori tu besed mi takih tukaj se ne sme resnica čuti. tvoja sreča, da kdo ne razume.« Poslušajte, kaj vam danes pravim: iz temnic sem onih se prepričal, da so božjo pravdo poteptali, da propadlo kmalu ho triih varstvo in da pride drugim boliini v roke.
' (Govor sc nadaljuje o špiionih in nezaupljivosti, ki vlada v Benetkah).
Knez Janko:
Aii so v Benetkah tudi igre.
*ukai tni si zaigramo? (Vojvoda Draško popisuje plese, maškerade in komedije. Videl je ljudi, ki so plesali na vrvi. Nekateri dvomijo, da ie to res. ali pa so to čarovnije. Tu je pesnik Icdo podal priprosto narodno dušo.)
Vuk Mačunovlč:
Ali pojejo lepo na goslih?
Vojvoda Draško:
Kalkšne gosli in nesreča kakšna, tu o goslih govora ni bilo.
Vuk Mičunovič:
Jaz za vse njih plesanje brez gosli bi ne dal ne ene turške pare, kjer ne slišijo se v hiš! gosli, tam liudie so ali hiša mrtvi.
(Pride razgovor na doža. Draško ga je videl in govoril z njim.)
Serdar Ivan.
Je za naše kraje kai poprašal?
Vojvoda Draško:
.Vprašal me za'vse ie krak naše rekel bi, da ljubi Črnogorce, ker po vrsti spomnil se ie bojev, kjer smo Benečanom pomagali.
(Potem ie »postal otročji« in je vprašal, ali Bošnjaki in Arbanasi res žro ljudi, ali tam ljudje res jedo kače itd.)
Knez Janko:
Mislim, da ti ie lepo govoril. Vojvoda Draško:
Ne lepo. še prelepo Je bilo. česar nisem prosil, je obetal, da sem mislil, ko sem šel od njega: glej ie sreče za vse Črnogorce, zdaj dobijo vsi dovolj streliva, da se bodo mogli biti s Turki.
Mestna Orjuna v Šišk* bo na
splošno željo tudi letošnjo zlnio vzdrževala plesno šolo v okusni in prijetni dvorani hotela »Bellevue«. V. ta namen je odbor že pridobil prvovrstnega pianista in izvrstnega plesnega mojstra, tako. da bo vsak redni obiskovalec p0 končani šoli povsem obvladal vse običajne in moderne plese. Ker Se mor,a število obiskovalcev zaradi sigurnega uspeha pouka omejiti in se prične pouk Že začetkom oktobra, je v interesu refiektantov, da se čimpreje javijo ali pismeno (dopisnica) ali pa ustmeno ob običajnih uradnih urah (vsak petek in soboto od 19. do 20. ure) v odborovem lokalu pri bratu štepicu. — Plesni odsek.
a nazadnje se ie vse skadilo. kot da bi prav nič ne govorila In odslej bi ne verjel ničesar, če mi reče. da Je mleko belo.
(Govore šc o jedilih in jim ne ugaja laška sladosnednost. ker so vsled nje tam ljudje bledi in slabi.)
Iz tega razgovora spoznamo nazore Črnogorcev, oziroma njihovega pesnika o Italijanih. Vladika je dobro spoznal, kakšna nevarnost preti od tarr} njegovemu narodu zato je z usti vojvode Draška pokazal slabe strani teh tujcev. Konec razgovora je naravnost pomemben za današnje čase.
Vladika se vrača na Lovčen, da bo od tam gledal bodočnost svojega naroda. Mislimo, da ie pri tem posebno važno opozoriti na ta del njegovega »Gorskega venca«, kajti danes po 100 letih še boli čutimo, kako prav ie >mel pesnik — ki je dobro poznal italijansko kulturo ko ie svaril svoi narod pred beneškimi — zavezniki.	Dr.	I.	L.
Prodam dobro ohranjen oriu naški kroj. za srednjo postavo. Naslov dovc uprava listai
Kronika.
Svečanosti na Snežniku so se vršile v veliko manjšem obsegu kakor je bilo prvotno določeno. Pokvarilo jih ie tudi slabo vreme tako, da so izpadle prav klavrno.. Zbog silnega dežja in megle je zadnji hip odpovedal svoi obisk /, r^ero-planom tudi sam princ snežniški — poeta d’Annunzio. Njegova odpoved je zelo težko vplivala na zbrane Lahone. ki so se natepli skupaj, kar jih živi od Reke do Trsta. Tako so morali brez tfAnnunzia otvoriti kočo. kar je izvršil Jugoslovenom dobro poznani reškl nasilnik Host-Venturi, ki ie v svojem govoru sporočil d’Annunziju obžalovanje n.ie-< govih zvestih pod Snežnikom, ker iih ni posetii.
Neprihod snežniškega princa pa je močno razžalostil tudi naše četnike ki so z velikim hrepenenjem pričakovali na Snežniku njegovega prihoda, ker so mu hoteli napraviti tak sprejem, ki bi mu prav gotovo ostal zapisan neizbrisno v spominu.
Orjunaškl napad brez Oriunašcv. ali socialistični bav-bav. Mariborska »Volksstimme«. glasilo zadnjih mariborskih socialistov in nemčur-skih internacidnalistov, nas je v eni svojih številk od prošlega tedna nenavadno presenetila. Pod pravim cirkuškim naslovom je prinesla vojno poročilo o strašnih in krvavih bojih v Studencih, oziroma na tamkajšnjem kolodvoru. Takih Poročil še slavni Hoffer. šef bivšega tiskovnega oddelka avstrijskega generalnega Štaba, ni znal pisati. Samo enkrat je dosegel naše »Volksstimmovce«, takrat namreč, ko je poročal začudenemu svetu, da so avstrijski piloti bombardirali cetinjsko železniško postajo ter jo docela razdejali. Na Cetinju še danes ni železnice in tudi ne postaje ter je takrat seveda tudi ni bilo. Prav tako ie bilo zvečer 6. t. m. na Koroškem kolodvoru. »Volksstimme« poroča s strašnimi črkami O grozovitem napadu fašistov (pri tem misli seveda Orjuno. čeprav ve, da mi nismo fašisti), na kakor jagnjeta mirne in nedolžne telovadce »Svobode«, ki so se baje vračali iz črne ali Mežice na Koroškem. Resnica pa ie. da Orjuna za ta dogodek ni vedela pred izidom »Volks- j
stimme« niti toliko kot o lanskem snegu, ker je sploh ni bilp zraven. Do razračunavanja je prlišlo v resnici med Sokoli, ki so se vračali iz Sv. Lovrenca in omenjenimi »Svo-bodaši« in med temi Sokoli slučajno nobeden ni bil član Orjune. Ker nas ie stvar seveda zanimala, smo ugotovili sledeče:	V	nedeljo
6. t. m. ie z večernim vlakom prispela na Koroški kolodvor skup:na Sokolov, istočasno na tudi skupina »Svobodašev«. Svobodaše so Sokoli zbodli v njihove nemčursko na^ cionalno-internacionalne oči in začeli so izzivati, kar Sokoli seveda niso vtaknili v žep, ampak so iih poklicali na red. Mesto da bi bili internacionalni vitezi molčali in pustili mirne ljudi na miru. so pričeli Sokole (ki niso naši člani) zmerjati z »Orjunci« ter vpiti »Pful Orjuna! Nieder mit der Orjuna!« in slično. Najglasnejši izzivač ie dobil od nekega navzočih glasno klofuto, da so se mu zamašila preširoka usta. Po sličnem vzorcu jih je bilo menda birmanih še par drugih in to ie bilo vse. Enega teh Izzivačev ie potem stražnik še aretiral, pa je bil kmalu nato izpuščen. In iz tega ie napra^ vlla »Volksstimme« strašen boj in mesarsko klanje. Da bi ta nedeljski dogodek ne ostal neeksploatiran. je sklicala za nedeljo 13. t. m. dopoldan v Studencih shod z edino toč* ko dnevnega reda: »Napad fašistov na delavce«. Nam ie od srca žal. da je oblast ta shod prepovedala, ker smo se ga nameravali udeležiti tudi mi, pa ne da bi »tepli delavce«, ampak samo zato. da bi jim povedali, da ni še vsak človek, ki komu prismoli zasluženo klofuto, fašist, še manj pa Orjunaš in nai v bodoče imenujejo vsakega s tistim imenom, ki je ž njim sam zadovoljen. Pa še iz enega vzroka nam je žal, da se shod ni vršil, pokazal bi bil namreč, da. so naši socialpatri-jotf tako na zadnjem, da iim niti taka krvava bojna poročila ne morejo zbobnati na shod toliko Hudi. da bi imeli večino nad nepovabljenimi resničnimi, ne le namišljenimi Orjunaši. Pri »Volksstimmi« so prepovedi seveda veseli, ker iih je rešila nelzgibne blamaže. No. pa drugič. gg. Hofferjevi nasledniki!
Je najmodernejše urejene ter Izvrtate vie tlskarnlikt dela Od najprlprO-steJSega do najmodernejšega. - Tiska Make, mladinske, leposlovne ftt znanstvene knjige. Ilnstrirane knjige v eno- ali večbarvnem tiska. — Brošure v malih In tudi največjih nakladali. Časopise, revije, mlad. liste.
Otoma opna istrlr. reklam. Hitov.
'J
Šolski zvezki za osnovne in srednje šole Risauke, dnevniki in beležnice.
»Oleum«, industrijska trgovska družba Ljubljana. V paviljonu E je gospod minister za trgovino in industrijo dr. Jovan Krajač pristopil k okusno urejeni koji družbe »Oleum«. Zastopnik družbe mu je raz-iožil, da ista importira in razpeča-’ va raznovrstna rafinirana strojno-mazilna olja. proizvode svetovnega »Shell-Concerna«.
Gospodu ministru le okusna oprema očividno zelo ugajala in se ie izrazil jako laskavo o proizvodih »Shell« ter omeni, da mu je prvovrstna kakovost istih tudi dobro 'znana.
Z marljivim delom in solidnim blagom ie družba razširila svoi delokrog in pridobila med industrijskimi krogi tako zaupanje, da obratuje danes do dobrih 80% industrije v Sloveniji z mazili družbe Oleum.
V glavnem razpečava vsakovrstna rafinirana strojnomazilna* ci.inderska. avto in druga olja. tehnične masti, bencin, parafin itd.
Zakon o civlfnih uradnikih In hstalih državnih uslužbencih. II. natis. pregledan in s kazalom izpopolnjen. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga. Cena 22 Din. s poštnino 23.50 Din.
V zbirki zakonov je izšel 2. natisk Zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Izdaji je pri dejano obsežno kazalo, ki zelo olajša orientacijo v zakonu. Poleg tega je pridejana tudi tabela, na podlagi katere se takoi lahko izračunajo prejemki državnih nameščencev in nastavliencev.
Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, nasproti glavne pošte.
I OSPODJE IN DAMEI
vseh stanov in vsake starosti oskrbč si s tihim sodelovanjem visok in trajen dohodek. Diskrecija zajamčena. Pobližje pri Ge-sellschaft ftir chemische and me-tallurgische Indnstrien WIE N 89/c Wissgriilgasse 5/14.
cd
Pl
>
!Cd
u
o
Ph
o
0
•rM
0
o
0
a
Parna pekarna
Jean Schrey nasl.
JAKOB KAVČIČ
LJUBLJANA
naznanja, da ima dnevno večkrat sveže in priznano najboljše pecivo. Telefon Stev. 158.
samo prvovrstno blago v vsaki množini v sodih in juta vrečah nudi po najnižji tovarniški ceni
iiiuni n
v Zidanem mostu.
Umija
Sl
najmodernejše urejena in oskrbovana. Izborna kuhinja. Najboljša domača in inozemska vina.
Pristni teran. Vsak dan morske ribe.
Kolodvorska restavracija
LJUBLJANA GL. KOL.
Josip Majdič
se priporoča vsem posetnikom Ljubljane.
Izborna kuhinja in prvovrstna vina — znižane cene,
Odprto vsak dan do polnoči.
IVAN ZAKOTNIK
mestni tesarski mojster
Ljubljana, Dunajska cesta 46. Tel. 379.
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hi?e, vile, tovarne, cerkve in zvonike: stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, Verande, lesene ograje i. L d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga. Tovarna furnirja.
Ta aparat stane 750 Din.
Sprejem vseh evropskih postaj zasigurau. Elektiomaterijal, motorji, svetiljke.
m ELEfflHiinif H"
Ljubljana,
d. s o. s.
Sv. Petra cesta 25.
Inserirajte v „Orjuni“!
ANT. KRISPER
LJUBLJANI*
MESTNI TRG Stev. 26
Ti ING. DUKIC IN DRUG
■ GRADBENO PODJETJE
m-	Zaloga
galanterijskega blaga
Tovarna irevljev
Nudimo naš prvovrstni
PORTLAND CEMENT
svetovne
znamke
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
,$ALONA‘ £222
iz naše tovarne v „Solinu“ po Izjemno nizki dnevni ceni.
llIDlIllUiMMlIflAUlUlift
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
USTANOVLJENA 1900
LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši) se priporoča za vsa v bančno stroko spadajoča dela
PODRUŽNICE
Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovlč, Novi Sad, PtuJi Sarajevo, Split, Trst, Agencija Logatec.
Poitnl čokov, račun Ljubljana 10.509.
Brzojavni naslov: BANKA LJUBLJANA.
Telefon Štev. 261, 413, 502, 503, 604.
DELNIŠKA GLAVNICA Din 50,000.000 SKUPNE REZERVE nad Din 10,000.000
r%iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillll
Pozori Ugodnostna prodaja Pozori
sledeče dobro ohranjene pisarniške opreme in drugih predmetov po zelo ugodnih cenah:
2 bančna pulta iz hrastovine, uporabljiva kot blagajniška miza, 1 pisalna miza iz hrastovine s centralno zaporo,
1 pisalna miza, hrastova, črnolužena z angleškimi predali in preoblečena z zelenim suknom,
1 amerikanska pisalna miza iz hrastovine s centralnim zaporom, 1 Klub-mizica, okrogla in črnolužena, les hrastovina,
5 naslonjačev iz hrastovine, črnoluzenih s preobleko iz usnja,
1 klop dolga od hrastovine preoblečena z usnjem,
3 fine bukove stolice,
2 navadni bukovi stolici,
1 stojalo za knjige iz črnolužene hrastovine,
1 mizica za pisalni stroj,
1 pisaliiik stoječ, hrastov,
1 okvir in slika kralja Aleksandra,
1 slika pokojnega Žnideršiča,
1 garderobna stena, pleskana od smrekovine,
1	obešalnik smrekov, pleskan z	dvema	kljukama,
1	obešalnik smrekov, pleskan z	eno	kljuko.
1 obešalnik za kurzne liste z dvema kljukama.
4	oporni okvirji, navadni,
1	blagajna Wertheim št. 3,
1	pisalni stroj »Ideal* latinica,
1	pisalni stroj ,Ideal* s cirilico
3	leseni podložniki za tintnike,
3 stekleni tintniki,
10 okenskih zaves, 7 velikih, 3 male,
12 medenih zavesnih žic,
2	papirna koša za odpadke od vrbovine,
2	namizni električni svetiljki,
1 električna svetiljka za nočno omarico,
2 tulpi za električno svetiljko,
3 leseni podstavki za tlnto,
1 spenjač železni,
1 preluknjaš pločevinast,
1 lestenec za električno luč, bronasto prepleskan,
1	električna zaklopna lampa za pod steno,
3	stekleni pepelniki,
1	električni zvonec.
Poleg tega še razni manjši pisarniški predmeti.
Pojasnila daje yprava „ORJUNi“,
Lastnik in izdajatelj inž. M a r k o K r a n j e c.
Tisk Učiteljske tiskarne; zanio odgovarja France Štrukelj.
Odgovorni urednik: Jože Špan.