92. številka. Ljubljana, v soboto 22. aprila XV. leto, 1882 1 Izhaja vsak dan ue^fr, izimši nedelje in praznike, terveljapo pošti prejeman za a vstr ij sk o-ogc rake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld. — Za Lju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 eld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši »Gledališka stolba*. D pravni fitvo naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Pameten in pošten Nemec je dunajski poslanec dr. Kronawetter, kateremu so nekateri nemško-židovski kričači in nevolilci izrekli nezaupnico, ki je pa pretekli četrtek, kakor poroča denašnji dopis z Dunaja, dobil od svojih volilcev, mej katerimi bil je tudi naš slavni Miklošič, sijajno in navduSeno zaupnico. V svojem govoru, s katerim se je opravičeval pred svojimi volilci, označil je nemško ustavoverno stranko s tako črnimi barvami, da se pred Dunaj-čani ne bode lehko oprala. Rekel je, da je usta voverna stranka rekrutirala se iz mož in pristašev tistih ljudij, ki so se za ▼ lade Herbsta aH Lasserja udeleža-va 1 i sleptrij na borzi in pri bankah, ki bo dvajset milijonov razmetali v podporo železnic, ki so zakrivili deficit pri hranilnicah, s katerimi so plačevali „chabrusu, deficit tistih hranilnic, katere denes, da bi pokrile primanjkljaj, v bukvice najubo žnejš* i h , v bukvice hlapcev in dekel, mesto 6 le 3°/0 obrestij vpisujejo. S tako stranko se on Kronawetter ne more pajdašiti. Razlaga potem, do so Nemci iz Češke mestu Dunaju prizadeli največ škode, da so pri vprašanji o uravnanji zemljiščnega davka ravnali le kot najhujši egoisti, da so narodnosti ščuvali, drugo na drugo, pri tem pa polnili svoje žepe. Kar Be more navesti sb.bih lastnostij, vse naštel in dokazal je dr. Kronawetter ustavo-vercein, pri katerih ima vsaka banka svoj Časnik in celo take časnike, ki („N. Wr. Tagblattu) na prvej strani pišejo o svobodi, v sredi o bankah, na LISTEK. Poezije. Zložil S. Gregorčič. Kakor po dolgej suši dobrodejen dež na žejne livade, tako zaželjena prišla je ta prelepa knjiga našemu slovstvu. Slavnoznani „Zvonov" pesnik X. predstavlja se v njej slovenskemu občinstvu, katero si je v našej materi j alnej dobi še ohranilo živo čut za čarobno moč poezije in podaje nam kakor vizitko svoj kip rekoč: „Poet, le malokomu znan, Leži po svetu razmetan, Da kip njegov bi vam podal, Raztresene sem ude zbral — Ne vseh! . . . a kdor pogleda t<3, Spozna mu glavo in srce." Zares, pesnikov kakor iz marmelja rezan kip zre nam nasproti iz divnih teh poezij, duhovita, globokomisleča glava in plemenito, rahločuteče srce. Z mladeniško navdušenostjo, lepih vzorov poln stopil je mej bujni svet, a kmalu videl je v grob devati pravico, zrl bratoljubja je pokop, vzore pokopali so in pogrebci in spremniki prepevali in plesali so na grobu. Tedaj ubegla mu je radost, več nij bil vesel in konci pa o mladih dobro ohranjenih vdovah, ki se ponujajo premožnim, če tudi starim možem in ki mej svet trosijo vsakeršne laži. Ostudna je podlost in korupcija v ustavover-nem taboru po besedah Kronawettra in večina Du-najčanov izrekla se jo proti levičarjem, kajti vsakdo čuti, da je sramotno biti pristaš takej javno obso jenej stranki. Po govoru Kronawettra, ki je omenjal tudi pravičnih teženj druzih narodnosti j, § 19. državnih temeljnih postav, potrebo pouka v materinščini, narodnostne po stave itd. nastalo je gromovito odobravanje in v gostilni „Zu den drei Hackeln" praznoval se je ta važni shod volilcev v navzočnosti mnozih mestnih odbornikov. Izmej slednjih napil je znani dr. Lueger Kronawettru in dejal, da nas je ustavoverna stranka skozi dvajset let sleparila in da je upati, da se zdaj njenega demoralizujočega vpliva znebimo. Vsi govorniki in vse mnogo trojno občinstvo izrekli so se proti nemško-liberalcem. Kronawettrov govor tiskal bode se v veliko tisoč iztisih in zastopniki vseh okrajev dunajskega mesta prirede mu velik banket, katerega se bode udeležilo več tisoč ljudij. Veseliti mora vsacega, ko vidi, da se v nemških krogih širi boljše izpoznanje, da laž in perfi-dija izgubiva tla in da glavno mesto, Dunaj, zavratv tako odločno pogubonosno politiko levičarjev. Kdaj bode to žarko solnce pravega izpoznanja posijalo tudi pred naša slovenska vrata in razjasnilo tudi meSčane po naših trgih in mestih, da se odpovedo nemčurstvu in vsem njega delom ? „Tedaj oblekel sem še mlad Obleko žalno to, Na grobe vzorov, sanj in nad Solze mi zdaj teko!" Vsahnil mu je veselja vir, ne miče ga dežela rajskomila, na južnih gričev sad in cvet, ne srčno vdani, dragi, ki mu kličejo „ostani!u, —zlatih dnij spomin ga vleče v planine, nazaj, v planinski raj! „Tam srečen pastirček sem glasno pojoč, Veselje srca razodeval, Poslušal je potnik, po dolu gredoČ, Moj drug mi je z onkraj odpeval." Zdaj postal je mej svetom drugačen pastir, slovečo čuva čedo, pa življenja sreča je izgubljena. Vso bol neizpolnjenih želja in vso pezo prstenega oklepa, v katerem zaprt je iskri duh, razkril je pesnik v velekrasnej pesni „Človeka nikar!", kjer gleda pesnik v delavnico božjo: „In videl vedno sem vrtenje, Prelivajoče so življenje, Prerojevanje, prenavljanje, Iz bitja v bitje presnovljanjc," A smrti nijsem vzrl! . . . Ko strta ilnata bo ječa, hitel bo duh pred Večnega obraz, ki prstene ostanke porabi za novo stvar. Za „Narodni dom". (Iz Notranjskega.) Naslednje je uže marsikomu v jedru znano, kajti razgovarjalo se je o tem v domačih krogih na več krajih po našpj Notranjskej; zatorej nij treba posebnega uvoda! In sploh bi bilo pač nepotrebno razlagati na dolgo in široko zavednim slovenskim r >doljubom veliko, preveliko važnost, da se podjetje ^Narodnega doma" kolikor le mogoče veličastno in skupno dovrši: „Narodni dom" bodi vidno znamenje vseslovenske skupne narodne zavesti, „Narodni dom" pričaj svetu glasno naše dejansko domoljubje, našo požtvoval-nostin našo narodno žilavost! No, o tem smo zavedni do dobrega prepričani! Nam mora biti dalje vestna sk»-b in dolžnost to prepričanje razširjati do zadnje slovenske koče! In če bi pri tem materijalni uspeh za „Narodni dom" ne bil ravno velik, bil bi taisti toliko večji v obče za našo narodno stvar: budila bi ne o tej priliki v masi narodna zavest, krepil bi se narodni ponos in jeklenilo zaupanje t svojo moč in v naše slovensko ime! Imejoč vse to pred očmi porodila so je mej nami uže pred časom misel, povabiti vsa narodna drufitva in posamezne rodoljube v probujenej Notranjskej, da se osnuje na najbolj pripravnem kraji mej Ljubljano pa Trstom velika narodna slovesnost na prid „Narod-nemu domu" v slo ven »k ej stolici. In stvar nij tako težavna, kakor se marsikomu na prvi hip dozdeva! Praktičen, pameten Čr-tež, energija, požrtvovalnost, sloga in jedin duh, to Za kako V Jaz ne vem, Ti sam si gospodari A eno te prositi smem: Iz praha v/.goji ti cvetico, 1'odari logu pevko-ptico, Katerokoli vstvari stvar: Kedor bi pa ko jaz na sveti Imel čutiti in trpeti, Mej dvomi, zmotani viseti — Človeka — vstvariti nikar! To je filozofija, to je neizogibljiva trp.gika življenja! A dasi visi pesnik mej dvomi in zmotami, akoravno se mu ne izpolnijo želje in hrepenenja, vender on nij pesnik svetovne bolesti. Ponosen mu je duh, ne uklanja se viharju, boji se pokoja in ljubi dejanje, ker življenje nij praznik in „ Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, Kar mrtro, to mož je storiti dolžan!" In to zlato gaslo obistinil je Gregorčič uže s prvim zvezkom svojih poezij. Te pesni so dejanje! Slastno se bodo čitale in Čitale, blažile bodo srca in vnemale čut za lepoto, za vzore. Težko je odločiti se, katerej pesni gre prvenstvo. Glede jezika, oblike, misli, razpeljave bi vender nSoči" odredili prvo mesto. Ta „Soča" ima, čim večkrat se Čita, tem več biserov v sebi. Značaj gorske reke, prestop v ravan, nekak prorošk pogled bodi podlaga povsod: trmoglavost moti ia zavira, sebičnost pa naravnost razdira. Pri podjetjih s takimi nameni skrbi za velik uspeh kolikor moč dober kup in z n a j -pripravn ejšimi sredstvi. V prvej vrsti imeniten in odločilen za to je priprave u kraj, na katerem se najlaglje, najhitreje in največje število naroda udeleži slovesnosti In drugič treba je dobrega ožjega izvr-ševalnega odbora na mestu in razen tega v pomoč marljivega širšega odbora, ki naj prepreza vse notranje strani. Vsako naiodno društvo in vsak večji kraj mej nami motal bi imeti v širšem odboru svojega zastopnika, svojega zaupnega moža, da bi vodil v svojem kraji agitacijo, poučeval, unemal /,i lepo in važno skupno reč ter nabiral prostovoljne dobitke za dobrodelno loterijo. MaUrijnln" Btran zastopala bi v glavnej potezi loterija s prostovoljnimi dobitki, tombola je pri velikanskih veselicah in prostranih udeležbah nepripmvna in predraga, kar poznamo iz skušnje lanske v Logatcil Sestava programa bi nam ne dala prevelike preglavice, ker Dam ne manjka vsestranskega rodoljubnega materijala. LepSe (v.-,rine nij zagovornika, nego ta za »Narodni dom!" S čim more bolje unemati narod? In i za petje, za veličastno petje ne hode mnogo skrbij pri resoej, dobrej voljil In kaj ne doseže domoljubna pesen v mladem, čvrstem in hrepenečem ljudstvu, kot je zdaj še naše? Bazen domačih močij pridejo v pomoč in povzdi^o slovesnosti narodna društva iz Ljubljane pa Tista itd. na čelu jim vrli „S>kol", kar je uže eventuvelno zagotovljeno. In kaj to velja, nam je še v ž v m Bpominu Logatec in Borovnica! Ne bilo bi dalj« nemara napačno, da bi Be pri tem prosti narod poučil o domačih podpornih društvih in posojilnicah, kakeršne imajo uže v nekaterih wi-redu h slovcnskdi trgih in Belih, da bi se koristilo tudi narodnemu pr množenju. To bodi vzor, to bodi nekakšen kostjak za bodočo Blavnobt, popravimo ga, obdajmo ga zdravim mesom, sklonimo to čvr-tirni kitami in pvelijmo vse vročo navdušeno narodno krvjo! Narodna društva v Notranjskej in posamezni rodoljubi nujte, dajte, preudarite, pretehtajte sproženo reč prej ko mogočo! Prihodnjič čez nekaj dnij, ako vidimo, da se obeta uspeh, nasvetujemo v Bpora-zumljenji kak pripraven kraj za predposveto vanje za volitev odborov i. t. d. Morebiti bi bil v to prav primeren prijazni Rakek, kjer se je i Logaška slovesnost sklenila! Veliki narodni praznik postavil bi B6 Htoprav v avgust, ko je naša mladina z visečih šol pri domu, kar je pomenljive važnosti. 111 da bi na po vsem odločilni dan še nebo jasnim očesom gledalo, bil bi uspeh pošten in gotov za „Narodni dom" in za našo sveto narodno stvar sploh! Slednji rodoljub pa, ki bi kaj delal in storil za lepo podjetje, imel bi sladko in ponosno zavest, da je storil svojo dolžnost kot zdrav, koristen ud ubolega, plakajočega a poštenega naroda slovenskega! Preudarite tedaj hitro, zrelo in plodonosno! Nulla dies sine linea! D. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 22. aprila. Nekateri listi zopet govore o potovanji našega presvetlega cesarja v Italijo in hote vedeti iz zanesljivega vira, da se bodo to /.godilo še le na j esen. Debatao reškem vprašanji v lirvat»k«»J skupščini je dokončana. Stavil so je predlog: ,.Skupščina naj se iajavi. da je mesto Reka z okrajem in pristaniščem popoln del ozemlja kraljevine Dalmacije, Hrvatske in Slavonske,"1 in se sprejel. Listi donašajo vest, da bode fml. baron .Jo-vanovic prevzel glavno poveljništvo v Sa-r a j ovu in deželno upravo Bosne in Hercegovine. Ta vest se v vojaških kiogih smatra kot zelo verjetna, ker je fml. Dahlen uže delj časa bolehen. „N. Fr. Pr." poroča x Jii!,v ■ . Prebivalstvo v Krivošijah ne kaže nikake volje umiriti se, položiti orožje in se podati k mirnemu delu. Navzlic čut-Ijivim pobitjem, ki co jih vstaši uže pretrpeli v teku zadnjih dveh mesecev, so vedno še po nekaterih krajih vstaške čete, kjer se bojujejo le zaradi boja, kajti kakega uspeha upati ne morejo. In telegram iz Dubrovnika poroča, da bil boj mej vstaši in našimi četami v 15. dan t. m. na višinah Orehovca. Naposled zapodile so naše čete vstaše celo na črnogorsko mejo. V t<'m boji nij pal nobeden naših vojn kov, vstaše v precej. ^ asaiije države. O razpravah v t'i*kmšk;1 s" izredno blagoglasne, polne krasote in izvirnih mislij. Da je jeziK krasen in st hi umetno cizelirani kakor bronust umotvor, se pri pesniku, kakeršen je Gregorčič, umeva ob sebi. Zavzel je Gregorčič s temi poezijami jedno najodličnejih mest v našej literaturi in ves slovanski jug sme se (ličili z njegovim imenom. Pouo-no pa sme biti zlasti naše duhovenstvo, da je izmej njegovih članov VzraBel nam tak veleum, tak pesnik, ki je prevzet pravega pesniškega ognja in imu jezik in obliko tako v oblasti. Ker je tisk gg. Klein in Kovač tudi krasen, vnan.ja oblika elegantna, želimo le to, da se ta knjiga širi po slovenskem svetu, da se nahaja ne le v kmetskej hiši, ampak tudi v vsakem narodnem salonu, da se čita in prebrana, zopet čita! (Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malovrh X)i*n«4-;n Lil; IX. (Dalje.) , ..Ali Markelov? ... On je v opasnosti ... in kaj delamo mi?" mislila je dalje, „Markelov nama da mogočnost srečna biti, naju neče ločiti . . . Kaj je to? — Visokodušnost ... ali zaničevanje V" „Sva li >.a to iz one hiše utekla, da bi vkup živela ko goloba ..." Tako mislila je Marijana. V nje prsih mešala se je jeza z razburjenostjo, samoljubje njeno je bilo razžaljeno. Zakaj se je pustilo njej vse, njej? — Tisto debele neukretoo dekle zvalo jo je lepo in reklo, da je ptičica ... In zakaj se nij Neždanov sam peljal, nogo s Pavlom, ko da je to njegov nadzira-telj. In katero je osvedočenje Solominovo? On nikakor nij revolucijonar 3 In kako more kdo misliti, da njene razmere nijso ozbiljne?" Vse te misli hitele so jej po glavi. S stisne-nimi ustni in na prsih prekrižanimi rokami sela je kraj okna in sedela, ko da je vsak trenutek pripravljena vstati; r?iti naslonila se nij. K Tatjani iti in s to delati se jej nij poljubilo; samo nekaj je hotela: čakati! In čakala je skoro srdita. Njej sa-mej videlo .L3e je nje razpoloženje čudno. — Ali vse jedno! Jedenkrat videlo se jej je celo, da je ljubosumna. Ako je pa na ubogo Mažurino mislila, ss je milovaje nasmejala. Dolgo morala je čakati; naposled cula je dva človeka po stopnicah hoditi, težko, neukretno. Radovedno uprla je oči v vrata . . . koraki so se bližali. Vrata so se odprla in Neždanov od Pavla poljan iu podpiran stopil je čez prag. Bled je bil ko smrt, brez kape, z mokrimi lasmi; 6či so mu bile otekle in so gledale, a nič videle. Pavel peljal ga je v sobo in NeŽdanova jedva malo stopajočega na počivalnik položil. Marijana skočila je s svojega stola. „Kaj je to? Kaj mu je? Je li bolan?" je hitro vpraševala. Pavel pa odgovoril jej je smehljaje se čez ramo: „Ne vznemirjajte se; to bode kmalu prešlo . . . kdor nij vajen, tega prime." „A kaj se je zgodilo ?" vprašala je Marijana. „E, malo je pil ... a prazen želodec tega ne prenese." Marijana pripognila se je k Neždanovu, leže- polna. Mnogo moralo jih je oditi, ker nijao dobili prostora. V dvorano se je tudi mnogo za škandal najetih bilo zmuznilo. Kajti nasprotniki dr. Krona-wettra organi/ovali so se za ta večer prav dobro. Ko nastopi dr. Kron«wetter, vname se silen krik. Na neopisljiv način insultirali so nastopivšega. Bil je tak škandal, da je vsak moral misliti, dr. Kro-n w.'tter je pokopan, kajti njegovi pristaM bili so tako osupneni, da so kar molčali. Velikansk prepir nastal je pri volitvi predsednika. Predlagan je bil prof. dr. Gugler, priitai Kronawettrov. Opozicija pa je zahtevala necega Kitsckelta. Po silnem kriku izvoljen je prvi za predsednika, drugi, predlagan od dr. Kronawettra, za podpredsednika« Ko je dr. Kronawetter jel govoriti, nastane nov škandal. Nijso ga pustili govoriti, insultirali so ga na nezaslišan način. A tudi dr. Kronawettrovi pristaši so se obodrili. Najhujše knčače nesli so na ulico, druge pa še z večini krikom mojstrovali. Vsak trenutek klicalo se je: „Versammlung auHdsen", kar je bil glaven namen dr. Kronavvettrovim nasprotnikom. Dr. Kronavvetter pa je govoril kakor menda še nikdar! V poldrugo uro trajajočem govoru, mej katerim razvnela se je ogromna večina poslušalstva, razlegali se burni klici odobravanja, pobil je trditve svojih nasprotnikov na sijajen način. Da se je vedno potegoval za dobro stvar, ne oziraje se na nikogar, ubogal je svojej dobrej vesti. Vsikdar bilo mu je blagor ljudstva na srci, neprenehoma govoril je za olajšanje bremen davkoplačevalcev. Ko se je anektirala Bosna, računil je z novci in krvjo ljudstva. Napadati bil je zmerom od časopisov, kisov službi bank. Če bi bil glasoval s stranko „ver-vvaltungsrathov", potem bi se ve da bil „dober poslanec"! S kori stol ovci in takimi ljudmi, ki so kradli iz žepa dekel in hlapcev denar, da so plačevali „chabrus,{ ter sebe obogatili, on nikdar nij hotel imeti zveze. Za razširjenje volilne pravice bil je vedno vnet. Potegoval se je za direktno volilno pravico. Očita se mu, da hodi v zbore deUiveev. To bode on vedno storil, kajti v njih se shajajo pošteni ljudje, a ne „verwaltungsrathiu in „schwindlerji", ki le ljudstvo izsesavajo. Delavcem se on nij nikdar ponujal. Tudi njih ne hujska proti meščanstvu, kajti mej meščanom in delavcem on ne dela razločka. Na nemški „parteitag" nij šel, ker nij bil povabljen. Scer pa borzijanska stranka nij nemška. In Auspitz in njegovi drogovi ne representujejo nemške stranke. On sam je rojen Dunajčan in Nemec, nemštva tudi še nikdar nij zatajil. A zarad tega on nij proti temu, da tudi druge narodnosti uživajo svoje pravice. Vsak narod naj ima jednake pravice za svoj razvoj. Glavno načelo mu je, da se narodnosti na obče dobro mej soboj spravijo. Kajti hujskanje mej narodnostmi škoduje celej državi. Dr. Krona-wetter pravi tudi, da, ko bi ■€ vsakokrat moral zagovarjati, kadar ga kak od banke plačan časopis napade, bi vedno moral sklicevati shode. Zoper dunajsko židovsko žurnalistiko posebno pa proti „N. fr. Presse", „N. \V. Tagblattuu, „Deutsche Z»itg.u itd. izreče hudo obsodbo. Freneti on, več minut trajajoč plosk se vname, ko govornik končuje. Nasprotniki so so sicer trudili, da bi vsako ovacijo udušili, a fsi njihovi napori bili so zastonj. G. Baumgartner govori obširno o zaslugah dr. Kronavvettra, o njegovej neupogljivosti ter predlaga slednjič resolucijo, v ka te rej so dr. Kroniv. ttni izreka zahvala in popolno zaupanje za njegovo vedenje v državnem zboru, ter ga pozi vije, da v kljub vsem napadom v boju na korist ljudstva in mesta Dunaja vstraje. Oglasilo se je sedaj več nasprotnikov dr. Kroni wettra. Vnel p' seje tik strašansk vriše, da nobenemu nij bilo mogoče govoriti. Prav hudo bi se jim bilo goddo, če bi dr. Kronavvetter ne bil prosil za svoje nasprotnike. Kitschelt, Proksch in dr. pl. Sto ur z h (protikandidat dr. Kronavvettru pri zadnjej volitvi v državni zbor) morali so sramote polni zapustit, oder. Nekov dr. Bondy izjavil je, da je sicer zadovoljen z vedenjem dr. Kronavvettra, samo to mu zameri, da se ne postavi v vrsto bojevalcev za uemštvo sedaj, ko je v tolik*j nevarnosti. Napal je tudi češki in slovenski jezik ter rekel, da sta to barbarična jezika. Sploh pa je ta mož govoril take kolobocije, tla je res dvomiti, če nij zgubi pameti. Resolucija bila je potem sprejeta z velikansko večino glasov. Nasprotnikov sedaj niti toliko nj bilo, da bi jih bil seštel na prstih. Razvnetje bilo je velikansko; sto in tisočerni klici „hoi;h, hoch, hoch Kronavvetter". Njega so Vzdignili na rame, ter ga nosili po dvorani. Zunaj pa je čakala velika množica, da priljubljenemu svojemu poslancu tudi priredi ovacijo. Tako so bili nemški liberalci tudi na Dunaj i tepehl! njegovega rojstva". Zložil in sestavil P. Angelik Hribar O S. F. Z dovoljenjem vis. čist. knezoško-tijstva in redovnega prednika. I. snopič V tej zb«rki je 24 raznih Marijinih pesen, mej druur mi je tudi slavna sv. Kazimira „Srčna hvala vedno gnala" (Omni die). — Cena 75 kr. pri Blazniku, po pošti 5 kr. več. Mi prav gorko priporočamo te napeve, osobito zdaj za mesec inajnik. Slava neumornemu glasbarju ! Telegram »Slovenskemu Narodu". Dunaj '22. aprila. Delegacije dovolile so po kratkej debati skoro jednoglasno paciricijski kredit nespremenjeno po vladnej predlogi. Deželno gledališče v Ljubljani. V nedeljo 23. aprila 1882. Na korist dramatičnega drnitva igralkam Ivanki Gutnikovi, Gusti in Mariji Nigrinovi in igralcu Danilu. DD A. Drama v -t dejanjih, spisal Jožef Weilen, poslovenil V. N. M r a b r o h 1 a v. 080BE: l\an Karpezan, polkovnik in pov« prostovoljcev — — — — — -Magdaleni, baronovka Wildanski, gova žena — I j ni k nje — — — — — gospod Danilo. Pflug, Saatntk | v Rarpezanovi Jan, zastavonoseo , \n;i(|j Simpbci, vojak I Martin Klehoit, svetovalec — — — Brssbe, njegova sestra— —-- vV,,110 Akcije narodne banko....... 822 „ — „ Kreditne akcije......... 33(5 „ 50 „ London............ 120 , 20 Srebro............ — „ — a Napol.............. 9 „ 53 . O, kr. cekini........... 6, a, .08 , Državne marko......... 58 B 75 „ 4°/, državne srečko i/. I. 1854 250 gld. 119 n 90 „ Državne srečke iz 1. 18d4 . 100 , 172 „ 25 4°/0 avstr. zlata rent*., davka prosta . . 94 ,10 „ Ogrska zlata renta ....... 119 „ 85 B n n 4«/o......»J n 40 J „ papirna renta 5°/0..... 8< B 75 n 5°/0 štajerske zeniljifič. odvez, oblig. . . 101 „ — „ Dunava rog. srečke 6»/e • • 10() gld. 111 „ — B Zeiulj. oltč. avstr. z'at' ^ast. listi . 119 „ 75 B Prior, ol)lig Blisabedne /.upad. železnico 99 r 00 „ I'riio-. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „ — „ Kreditno srečke.....100 gld. 171» „ 20 Budolfove snčko..... 10 „ 20 n 50 „ Akcije anglo-avstr. banke ■ . 120 „ 188 „ - n Trannnway-druSt. vel j. 170 gld. a. v. . . 220 , 50 „ Proti trganju po udih. Gospodu Franu Iv. Kvizdi, c. kr. založniku v Korneuburgu. Po ujiorabi jedilo stekleni«'.■ Vaseg« i/> v*tii«>«ti lin- jMia proti trganju bil s ni popolnem oprositea «r:;a.i o in sem zdaj zopet popolnem Urejmi., za kar Vam torej Izrekam svojo najtoplejšo zalivalo. V Karansebesu 25. septembra 1881. Bpoito vanj eni r,r,r,/ iK-iic SilniiMlt. gostilničar. l»ol»i Ht- v vncIi N-riornuli. 4.1:iviih Kulo^a Okro/.na a-kanui v hnniniliiir-u. 2000 Ao 3000 goinarjet so proti 0—7% na posestvo brez dolgov v okolici Ljubljano na I. mesto vzame na posodo. — Kje, povo upravnistvo „Slovenskega Naroda". (240—3) Vznemirljiva bolezen. Bolezen začne se z malimi nepravilnostmi želodca; vender če se zanemari, poprime celo telo, kakor tudi ledvice, jetra, sploh ves prehavljalni zistem, napravi bedno življenje, in le smrt more rešiti tega zla. Bolezni večkrat ne razumi pacijent sam. Če pa se vpraša, potem bode mogel sklepati, kje in kaka je njega bolečina. Vprašanje: Ali imam kake bolečine, ali me tišči težavno dihanje p « jedi? Ali imam težko čuvstvo, spremljano z omotico? Ali so oči rumene? Ali nij tudi debela slina na jeziku in na zobeh pri vzbuji, spremljana s slab m ukusom v ustih ? Ali imam bolečine na straneh ali v hrbtu? Ali nij napolnjena desna stran, kakor bi se hotela jetra povečati? Ali nij trudnost in omotica, ki me prijema, če se ravno postavim? Ali so odpadki ledvic malo ali močno barvani, vidljivi v posodi stoječi? Je-li po jedi prebavljanje zvezano z napetjem trebuha? Dela vetrove, kakor tudi pubanie? Ali ne bije tudi večkrat močno srce? Ti razni znaki ne pokažejo se na jedenkrat, a posamični mučijo,bolnika nekaj časa in bo predsli zelo nevarne bolezni. Ce bi se bolezen delj časa zanemarila, prouzroči suh kašelj, spremljan s slabostjo. Po preteku nekaj časa prouzroči suho polt z umazano rujavo barvo; roke in noge imajo vedno mrzel pot; kakor ledvice in jetra počasi bolehajo, pridružijo se tudi revmatične bolečine in navadno ravnanje s to boleznijo je popolnem brezuspešno. Zelo znamenito je, da se bolezen Intro in natanko zdravi, takoj v začetku, kar se moro doseči z lokom, kateri se more kot pravo sredstvo smatrati, da se vsa bolezen odpravi, da se vrne apetit in se prebavljalni organi spravijo zopet v pravi položaj. — Bolezen se imenuje: „Rolehanje na jetrih", in pravo in najboljše sredstvo je „izleček Shaker". To zdravilo zadene začetek bolezni in jo prežene popolnem skozi ves zistem. Osobe, ki bolehajo vsled zaprtja, potrebujejo „Soi#love čistilne kugliee" v zvezi z „izlečkom Shiiker". Selglove < i hi i i ii«. kugliee ozdravijo zaprtje, odpravijo vročico in premrazenje, odproste glavobola in uduše bolezen na žolči. One so najgotovejšo, najprijetnejšo in ob jodnem najpopolnejše kugliee, ki so se do zdaj izdelale. Kdor jih je jedenkrat poskusil, gotovo jih bode rabil fie na dalje. One vplivajo polagoma, ne da bi pronzročevale bolečine in bi so morale v slučajih, ko čreva ne delujejo prosto in lehko, vkup z izlečkom rabiti. — Cena 1 steklenici izločka Shiiker gld. 1.25; 1 škatlica „Soiglovih čistilnih kuglieu 50 kr. Lisinik A. J. While v Londonu, Nowyork, Frankobrod na M. Glavna zaloga v Avstriji: Dr. Ehrmannova lekarna „pri sv. Brigiti", II., Brigittaplatz, Dunaj. Zaloga v Ljubljani: Jul. pl. Trnkoczy. V lekarnah: V iiorici: D. Christot'oletti; v Celovci: P. Birn-bacher, Jos. Nussbauraer; v Novem mestu: Dom. Rizzoli; v Trstu: Famacia al Camelo 25 Corso, Farmacia Piasso Grande; v Beljaku: Kumptbvi dediči; dalje v lekarnah: v Loki, Frižah, sv. Mohorji, Idriji, Metliki, Radovljici, Kamniku, Trbiži, Vipavi in Z.nlrn in v vseh lekarnah druzih mest Avstro-Ogrsko. (253—1) Sprememba stanovanja. Pharnr iclaviiofta zastopa baaike ..Nila v I Jo** nahajajo se od 24. t. m. nadalje 7 2. nadstropji Mitičinc hiše v Zvezdi <4iii triz &t. 7). (866—1) Usojam si p. n. občinstvu ponižno naznanjati, da imam v prodaja.niči Tereek & Nekrep, m»i >IoMtiiem &t. lO v I . j ■ 11 > I j: i i ■ i, dobro asortirano zalogo krušnih in bobrih © S p osobito kmetake vozove (bagerle), oh pol ladelane vozove, lepe sani itd. in prodajem jih po prav nizkih eenah. Naročila vozov vsake vrste se sprejemajo in dajejo naznanila o cenah ravno tam. Za dobro in čedno blago ae dajo popolno poroštvo. Priporočam se v obila narodevanja. Spoštovanjem Fran Šiška, (41—3) kovaški mojster v lira-a j i Vsakovrstna obleka za gospe se po najnovejšem journalu hitro in ceno izdeluje na Frana Josipa trgu št. 2, II. nadstropje. (245—2) Zdanja veda. Univerzalna knjižnica za omikane, razdeljena v a) pri-rodoslovje in b) zgodovinske vednosti. Vsak zvezek z mnogimi interesantnimi lesorezi« na lepem papirji tiskan, elej(»iitiio vezan, velja Mamo 6<> kraje. Kupijo se tudi lehko poaamni zvezki. Prvi zvezek in pregled so lehko ogleda. J. Giontini, (255) v Ljubljani, Mestni trg. 4 FRAN ŽELEZNIKAR, £ ^ Itrojač v LJubljani, k A se zahvaljuje svojim p. n. naročnikom za do zdaj mu k j izkazano obilo zaupanje ter se priporoča tudi še v F ^ prihodnje za izdelovanje oblek po najnovejših y A pariških juurnalih. — Za p. n. naročnike ima tudi k j razno blago po najnovejših vzgledih na raz- P ^ polaganje. (175—5) r V. LOBENWEIN v hotelu „pri slonu". Fotografira se vsak dan. (63—13) Poslopje, zelo lepo in primerno opravljeno za prodajalnico mešanega blaga, vina in druzih produktov, v zelo živahnem trgu v Spotlnjej Štajerskej se takoj ceno dri, v najem. — Pismena vprašanja naj se pošiljajo upravnistvu „Slovenskega Naroda" pod naslovom: Ugodna kupčija. (254—1) Do Amerike. Poštni parobrobrodi vozijo se iz Kremena do Novega Yorku, liitllimore itd. štirikrat na mesec ; vožnja ta je, kakor dokazano, najhitrejša, postrežba potujočih najboljša in cena nizka. Natančna pojasnila daje radovoljno in brzo (228—3) R. Ranzinger, glavni poslovitelj v Ljubljani. Kava — Čaj, naravnost iz Hamburga po pošti, poštnine prosto incl. zavitje, kakor znano v reolnej fino dišočej robi v vročicah od H 5 kilo ■■ po poštnem povzetji. Bio, fino močan............. 3.45 Santos, močan............. 3.60 Kuba, ff., zelen močan.......... 4.10 Nikaragua, zelo (in, mehak........ 4.00 Ceylon, modro-zelen, močan........ 5.— Gold-Java, zelo fin, mehak......... 5.20 Portorioo, delikaten, tino vkusen...... 5.40 Ferl-Kava, zelo fin, zelen......... 5.95 Angostura, velika zrna, delikaten...... 5.95 Me nad o, rujav, zelo fin.......... 6.35 Java, I , zelo plemenit, briljanten...... 7.20 Afrik. Perl-Moooa, prava......... 4.95 Arab. Mocca. prava, plem. ognena...... 7.20 Stambnl-Kava-zmes, Mocca in Campinas, jako priljubljena.............. 4.95 Čaj pr. kilo. Congo ff........... 2.30 Souchong-, ff.............. 3.50 Tonkay, lin, zelen............ 3.50 Družinski čaj, zelo tin.......... 4. — Riž, zelo fin, pr. 5 kilo.......... 1.40 Obširne cenilnike gratis in franko. 1.243—1) A. B. Ettlinger, Hamburg. Salicilna ustna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zaprooi pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 30 kr. ! 3IC Najnovejše spričalo. l^ut ! Vašo blagorodje! Mnogo let vporabljam Vašo salfcilno ustno vodo in sa.leilui zobni prašek z izvrstnim uspehom in priporočati ja morem vsakemu najtoplejo. PoSljite zopet od vsakega 3 steklenice. Spoštovanjem (162—11) -A.ri.ton. Slaraa, župnik. Vsa navedena sredstva ima vedno frlina v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna „pri samorogu", v Ljubljani, Mestni trg Nt. 4. Dr. Katsch-ova zdravstvena kava po receptu dr. Ferdinanda Katscha v Stuttgartu, izdelujejo le jedino pravo Henrik Franck sinovi v Ludvigsburgii. Popolno nadomestilo za pravo kavo v zrnih! se priporoča z mlekom uživana kot vkusen, močen ljudski žiivež; kava, ki ne vznemirja živcev, nasprotno pak je zelo zdrava, krepilna in lehko prebavljiva; dvojno se priporoča za osobe, ki imajo slab želodec, kakor tudi zaradi zelo dobrega duha po kavi in nizke cene, tudi ker je — brez dodatka prave Kavo uže pripravljena za kuho. Dobi se v vseh prodajalnicah s specerijami in v lekarnah po deželi in v mestu. (197—4) E. REXINGER-ja ft V X4jll.blja.Ili. (225-3) " * Specijalitete za one, ki potrebujejo očal. Velika kompletna zaloga najnovejših in kot praktično priznanih optičnih, fizikaličnih in matematičnih rečij; X zelo nizke, stalne cene. Obširne cenilnike na zahtevanje gratis in franko. Vplačevanje na obroke pri zneskih A od 5 gld. više brez povišanja cene se blagovoljno dovoli. O Poprave dotičnih stvarij se izvršujejo dobro in natanko. S 2MT Graverska dela ~WI o vsake vrste se oskrbe zelo dobro in ceno. OOOÖOQOöOGOOOÖOOOOSOOOOO'i Obče priznan kot jako izvrstno izdelan dr. J. Bleivveisa vit, Trsteniškega je ravnokar izšel. V originalu naslikal in v oljnato barvenem tisku izvrstno izvršila sta ga c. kr. dvoma tiskarna in artistični zavod g. Reiflensteina na Dunaji. Volja pa Podoba V Oljnato barvenem tisku 63om široka, 79om visoka, neraz- peta gld. 3. Podoba na platnu razpeta V 10cm širokem baroque okviru gl. 6-50. Podoba na platnu razpeta V 13cm širokem baroque okviru gl. 8. dalje v velikosti 55—G8cm. Podoba V Oljnato barvenem tisku Z 10cm širokim baroque okvirom gl. 5.80. Čistega dohodka teh podob namenjena je polovica za Narodni dom" in polovica za zidanje cerkve srca Jezusovega. Z odličnim spoštovanjem F. Kolman, (199—6) zaloga stekla in poroelana v Ljubljani. Izdatelj in odgovorni urednik Makso Ar nur.. Lastnina in tisk „ Narod ne tiskarne". 0286