I
.
I I
I
I
■
I
SI

1927
JUNIJ
I
L,Sk;5
I I
I
I
I f 1
i
III
11
HOJE MOLITVICI
Katoliška knjigarna je izdala zbirko najbolj potrebnih molitev. Knjižica je tiskana na dobrem papirju, pripravne žepne oblike (7X11 cm); broširana. Stane 50 stotink. Prav pripravna za oddajo v velikih količinah.
Matere mnolitvlce vsebuje?
I. MOLITVE Znamenje sv. Križa Gospodova molitev Češčena Marija Čast bodi Jutranja molitev Večerna molitev Angelovo čaščenje Za verne duše Raduj se!
Tri božje čednosti Pri povzdigovanju Kesanje
Sveti rožni venec Vzdihljeji
Češčena bodi, Kraljica Pod tvoje varstvo Spomni se!
Častiti gospodje!
Otrok, ki zna m te molitve
II. RESNICE IN ZAPOVEDI Apostolska vera Šest temeljnih resnic Deset božjih zapovedi Pet cerkvenih zapovedi Sedem svetih zakramentov Poglavitni grehi Devet tujih grehov Štirje vnebovpijoči grehi Telesna dela usmiljenja Duhovna dela usmiljenja Evangeljske čednosti Darovi svetega Duha Osem blagrov Najimenitnejša dela Dve poglavitni zapovedi Štiri poslednje reči
in resnice na pamet, zna polovico katekizma.
Ha prodaj ima Katoliška knjigarna o Borici
ML. AP INI
Zbrani spisi: Ilustriral Milko Bambič. S sliko avtorjevo. Uvod napisal dekan in pisatelj Venceslav Belò.
Han adna izdaja C L	Gosposka izdaja 8 L
«Sla v katoliški knjioakki - - oorizia - via carducci s.» 2
ZBORNIK
SVEČENIKOV SVETEGA. PAVLA
Praviri
naše krščanske anemije.
(Dr. Ant. Zdešar C. M.)
Kemiki in fiziologi trdijo, da je v člo* veški krvi tudi prvina ferrum. Neki pro= fesor, ki je spodbujal svoje učence k vztrajnosti, je zato nekoč rekel: »Fantje, vi še ne veste, koliko železa ima človek v svoji krvi.« In res vidimo, kako gredo včasih nekateri ljudje v svetnih zadevah za svojimi cilji z vsem železom svoje krvi, z železno, jekleno, nezlomljivo vo* Ijo. Take močne volje občudujemo tako kakor velike talente in včasih skoraj ne vemo, ččmu bi dali prednost: ali bistrini razuma ali moči volje.
Tako v svetnih zadevah. Kaj pa je z železom in jeklom naše volje tedaj, ko nam je treba iti za božjimi cilji, ko nam je treba usmeriti naše verskomravno življenje po naravnem in pozitivnem božjem zakonu, tedaj, ko nam je treba hoditi po poti tistega, ki je rekel: »Ego sum via, veritas et vita«? Za to našo življenjsko nalogo pa nam je strup iz= virnega greha tako grozno razjedel že= lezo in jeklo naše volje, da brez izredne nadnaravne božje pomoči te svoje živ* Ijenjske naloge nikdar ne bomo mogli izpolniti.
Pokličimo si v spomin par tez iz dog* matike:	meminisse iuvat! Ena pravi:
»Homo lapsus non potest moraliter sine auxilio gratiae diu servare totam legem naturalem ncque omnes graves tenta* t ione s vincere«. Dogmatik Tanquerey kvalificira to tezo tako*le: Certum est aut saltem ita communiter admissum, ut sine temeritate negari nequeat. K temu dve opazki: prvič, da gre tu za naravni zakon, drugič pa teza predpostavlja tudi največji napor za izpolnjevanje tega za* kona. Torej vkljub temu še tako velike* mu naporu ne more vsled posledic izvir*
nega greha noben človek izpolnjevati do* sledno vsega naravnega zakona, ne do* sledno premagovati vseh močnih skuš* njav proti njemu. — Kot dopolnilo k tej tezi pravi druga, da pa vendar more člo* vek storiti kako moralno dobro delo (ali* quod opus moraliter bonum) tudi brez nadnaravne milosti in samo s pomočjo navadnega naravnega »concursus divi* nus«. Poudarim, da tu gre zopet samo za naravno, ne nadnaravno dobra dela. — Kaj pa v nadnaravnem redu, v kate* rem živimo in ki je za vse odrešeno člo* veštvo zapoved? Tu pa izzvenč vse teze »de necessitate gratiae« v besede Kristu* sove: »Sine me nihil potestis facere«. Sv. Avguštin pripomni: »Sive ergo parum sive multum, sine ilio fieri non potest, sine quo nihil fieri potest«. Kako ža* lostna bilanca za človeka, ki mu ne bi prišla na pomoč dejanska milost božja! V najboljšem slučaju bi bila njegova aktiva: aliquod opus bonum — seveda samo v naravnem redu — pasiva pa: polno prestopkov naravnega zakona in prav nobenih nadnaravnih vrednot. Go* tovo, to je teoretično; kajti praktično daje Bog vsakemu človeku milosti, ki so vsaj »remote sufficientes«. Ali vendar je treba to poudarjati, da se zavedamo, ka* ko zelo smo po izvirnem grehu ranjeni in kako absolutno nujna nam je dejan* ska milost. Kajti naša nezavednost v tem pogledu, naša brezskrbnost spričo naše ranjene narave, naša nebrižnost za dejanske milosti — to so praviri našega tako anemičnega krščanstva. Žive mia* dike bi morali biti na trti Kristusu, toda kako malo se brigamo za to, da bi se pretakala njegova življenjska sila v naše duše! Zato na tej trti toliko suhih, ali vsaj hiravih in bolnih mladik, ki ne rode nič ali prav malo sadu.
Izvirni greh in njegove posledice! Ka* ko drastično nam slika sv. Pavel, zlasti v listu do Rimljanov, to otemnelost na*
78
šega razuma, to slabost naše volje, to nadvlado naše počutnosti! Ali spričo ve* likanskih uspehov v materialni kulturi se moderni človek kar ne more sprk jazniti z mislijo, da je duševni invalid. Kako je vsepovsod razpaseno, vsaj pra= ktično, zanikanje izvirnega greha!
Naš inteligent je slišal frazo o »reine, gesunde Menschlichkeit«, slišal Rous* seaujev »Retournons à la nature«, bral morebiti njegov evangelij »Emile«, ki sloni na počelu, da je človek po svoji naravi skozi in skozi dober in zdrav. A že včliki Pestalozzi je imenoval to Kousseaujevo knjigo — »ein Trauma buch«. In zakaj so nauki, ki so podani v »Emilu«, fantazmagorije, zakaj visi ves Rousseaujev sestav popolnoma v zraku, zakaj vse vkup ena sama fata morgana? Zato, ker Rousseau ne računa z enim grozno realnim činiteljem — z izvirnim grehom.
Nikakor nočem tu v dveh, treh pote* zah rešiti vprašanje, kako pritegniti na* šo inteligenco k veri in praktičnemu krščanstvu. Ali ena etapa na poti našega inteligenta k živemu krščanstvu je brez* pogojno ta: priznati mora svojo duševno mizerijo, s katero je udarjena vsled iz* virnega greha njegova človeška narava, zavedati se mora, da je nadnaravno živ* Ijenje tudi zanj temeljni zakon božji, na kolena mora in v ponižnosti prositi: »Gratiam tuam, quaesumus, Domine, mentibus nostris infunde!«
A ne samo inteligenti, tudi pre* prosti sloji se zavedajo premalo te sicer žalostne, ali vendar popolnoma realne resnice. Če bi se je bolje zavedali, kako vse drugače bi iskali zdravila svoji du* ševni hiravosti, kako bi iskali — milosti!
Dejanska milost! Dà, v materialni kul* turi smo velikani. Moč vodene pare smo vpregli v stroje, magnetizmu in elektriki smo preiskali obisti in srce ter ju po* stavili v službo človeku, iznašli smo žarke X, iznašli smo radij, našli in spo* znali smo sile in zakone, po katerih se sučejo nebesna telesa. Samo o eni še ču* dovitejši moči, o dejanski milosti, pa vé večina ljudi' tako malo in premnogi ne vedo o njej sploh nič. Najvišja kultura,
do katere se more sploh razviti in raz* cveteti človeški duh, je bogopodobnost naše duše po posvečujoči milosti in po krepostih, ki jih gledamo in občudujemo v idealu človeških src, v srcu božjega Odrešenika. Vélika življenjska naloga za vsakega človeka, strogo obvezna in naložena nam od Boga zakonodajavca, je: »Conformes fieri imagini Filii sui« (Rim. 8, 29). Med našo dobro voljo in med tem našim vzvišenim ciljem pa je mizerija izvirnega greha. A sv. Pavel nas zagotavlja: »Omnia possum in eo, qui me confortat«; milost je vsemogoča, vse premaga, vse doseže; nas dviga nad našo duševno mizerijo; ožarja naš otemne* li razum z nebeško lučjo, vliva nebeških energij v našo voljo, napaja naše srce z veseljem do vsake kreposti, ga polni s studom do greha. In za to vsemogočno silo, ki premaga vse strasti, ki izkorenini vsako še tako zastarano grešno navado, ki požene v beg vse legije hudobnih du* hov, ki nas vodi do bogopodobnosti otrok božjih, do viška človeškega živ* Ijenja, za to nebeško moč pa skorajda ne vemo! In potem se še čudimo, kako plit* vo je naše krščanstvo, kako grozno ane* mično! Kjer ni milosti, tam ni zanjo prav nobenega nadomestila, potem smo ob* sojeni na »nihil potestis facere«, potem je vse naše krščanstvo samo neveselo življenje bledikavih anemikov, ki jih z lahkoto stare smrt, smrt greha.
Poleg nezavednosti o naši duhovni po* kvarjenosti je neznanje o absolutni po* trebi dejanske milosti eden glavnih vi* rov naše duhovne malokrvnosti. Zato je treba pridigati in zopet pridigati o tem predmetu! Nikakor ne mislimo, da je tu vse v samih bogoslovskih kontraver* zah in da so to same globoke, nepojmlji* ve skrivnosti. Saj je nemogoče, a priori, da bi nam bil Bog to važno, v naše pra* ktično življenje tako globoko posega* jočo resnico, zavil v samo meglo. A po* steriori pa: teze o potrebi in delitvi de* janske milosti so popolnoma jasne,,. Se* veda je treba pri njih, kakor pri vsaki drugi verski resnici, za nas duhovnike dvojnega študija: najprej, da pridem znanstveno, bogoslovsko do jasnega poj*
ma teh resnic, drugič pa študij, da bom znal to resnico ljudem poljudno, jasno — seveda obenem korektno! —- in prh kupljivo raztolmačiti. Zlasti tu veljajo besede sv. Pavla: »Praedica verbum, iusta opportune, importune; argue, ob; secra, increpa in omni patientia et doc; trina« (Tim. 4, 2).
A ne samo o absolutni nujnosti de; ianske milosti, tudi o virih, iz katerih dobivamo milost! Bog nam sicer milost često deli, kakor sam hoče, po svojih večnih sklepih; občestvo svetnikov je za vse kristjane važen pogoj ozir. vir teh milosti; iz vsake sv. maše, iz našega breviari j a, iz drugih molitev sv. Cerkve se utrinjajo v duše dejanske milosti. Ali Bog nam je podal tudi take studence, iz katerih nam izvirajo te milosti inf allibi; liter, deloma celo ex opere operato. Prvi je molitev.
Molitev je potrebna necessitate medii, da si pridobivamo auxilia ad salutem ne; cessarla. Večina bogoslovcev trdi, da ta resnica ni samo popolnoma gotova — o tem soglašajo vsi — marveč da je tudi »vix non de fide tenenda«. In zdaj pre; mislimo, kako se moli! Mnogo jih sploh ne moli; molitev jim je prazna bigoteri; ja, ki je k večjemu za otroke, ženske in starce; mislijo, da je molitev samo iz; guba časa in »time is money«! Drugim je molitev grozno dolgočasno opravilo in jo zato zanemarjajo. Tretji molijo največ: »Ut fructus terrae dare et con; servare digneris«, a tako malo in redko: >Ut mentes nostras ad caelestia deside; ria erigas«. Vsem takim povejmo, da je molitev pred vsem actus religionis, torej dejanje kreposti, ki je za tremi božjimi krepostmi najodličnejša; povejmo jim, da je molitev temeljna dolžnost vsakega nmnega bitja napram svojemu stvarni; ku in zato de lege naturali. Predvsem pa jim povejmo o absolutni potrebi mo; litve, da nam dà Bog istotako absolutno Potrebnih dejanskih milosti. Opozorim Pa teze, da daje Bog vsakemu človeku milosti, ki so vsaj »remote sufficientes«, to je milosti, ki nagibajo človeka k mo; litvi (ali drugim dobrim dejanjem), da Pam dà potem, če se tej milosti odzove*
mo, drugih, ki nas usposobljajo za nad; naravna dobra dela, za pravo krščansko življenje. Kolikih dragocenih milosti nam izpodnaša mrzla brezbrižnost, ker zanemarjamo milosti »remote sufficien; tes«, zlasti ker ne molimo! — Zdi se, da obdelavamo molitev preveč kot pred; met, ki je sam zase. Postavimo jo na njen pravi piedestal, v njen pravi »mi; lieu«, med žalostne posledice izvirnega greha ter nauk o nadnaravnem redu na eni strani in med njen pomen za prido; bivanje milosti na drugi strani. Če tako, potem bodo izginili predsodki proti njaj, potem nas bo ta zavest že sama od sebe močno nagibala k molitvi.
Kako bogati viri dejanske milosti so sv. zakramenti in je daritev sv. maše, nam pove vsaka dogmatika ozir. vsaka moralka. A treba je obdelovati sv. spo; ved in sv. obhajilo ter daritev sv. maše pogosto vprav s tega vidika, kot bogate studence dejanskih milosti. Tudi tu je med nami mnogo nepopolnega umevanja teh bogatih virov našega duhovnega zdravja in življenja.
H koncu tri opombe! Resnice, da brez milosti in potem brez molitve ne more; mo ničesar, se morajo zavedati posebno še vzgojitelji. Tudi otrok ne more nič brez milosti in ne bo mogel nič, ko bo odrastek Zato bi moralo biti obdelano v vsaki pedagogiki, in sicer skrbno, tudi poglavje o dejanski milosti kot o vzgoj; nem činitelju prve vrste. A zdaj naštejte take pedagogike! Če pa molčč o milosti pedagogike, naj pa veroučitelj in dušni pastir podà otrokom iz katekizma jasen pojem o dejanski milosti in globoko pre; pričanje o njeni nujnosti za življenje. Pogosto prejemanje sv. zakramentov in pa, da bodo gojenci rajši in bolje molili in radi hodili k sv. maši, bo zlati sad tega dela.
Drugič pa — koliko ljudi je, ki nič ne molijo, ne hodijo k sv. zakramentom in k presveti daritvi! Koliko ljudi torej, ki nič več ne pijejo iz studencev milosti! In mi duhovniki smo sredniki med Bo; gom in med ljudmi. Torej naš breviarij, naša sv. maša vsakikrat expresse »za vse, ki sami ne molijo«! Govorimo pri
Bogu za tiste, ki sami ne govore! — In sploh: saj veliko delamo v dušnem pa= stirstvu. Ali večkrat vzdihujemo s sv. Pe= trom: »Praeceptor, per totam noctem laborantes nihil cepimus«. In zakaj noče biti uspeha našega dela, zakaj raste tako klavrno kar sejemo? Ker ne zalivamo svojih gred, ker ne prosimo nad našo setev dežja in rose — božjih milosti.
Tretja opomba. Včasih se dobijo na videz dobre, lepe duše, ki nimajo na sebi nobenih posebnih napak. Morebiti na* darjeni, spretni za to in ono, prijetni družabniki, uslužni in uljudni, skozi in skozi prikupljivega vedenja. Pri potem tatih in predstojnikih so često »personae gratissimae«, »Protektionskinder«, »ljub; Ijenci«. Mahoma pa se sliši, da so tako ali tako padli, ali da so postali neznosni za sovrstnike, podložnike in predstojnb ke, in tedaj se vse čudi. Prav nič čuda! Vse na njih je bilo samo dota, ki jim jo je dala narava, vse samo naravno pri; jetno in lepe lastnosti.
Samo — molili niso in preizkušnje so jih našle preslabe. Ho mythos deloi: Ne zanašaj se nikdar na take, ki ne zajema; jo resno iz studenca milosti, pa naj ima; io še tako sijajne naravne lastnosti; če ne, boš prej ali slej prevaran. »Ecce con; fidis super baculum arundineum ..., cui si innixus fuerit homo, introibit in ma; num eius et perforabit eam« (Iz. 36, 6).
Za pravire naše anemičnosti vemo, za zdravila tudi: bodi Samarijan in vlivaj v rane napol izkrvavelega človeka, ki je padel med razbojnike, olja in vina.
Izseljeniško vprašanje.
Gospod svetnik Janez Kalan nam je dal na razpolago tudi svoje četrto »Vest; falsko pismo«, ki je bilo že drugod pri; občeno, a ga radi njegove važnosti ne; koliko okrnjeno tukaj ponatisnemo. Pi; smo je za naše razmere vsega premisleka vredno. Glasi se pa takole:
Ko sem prišel z daljšega potovanja domov, sem dobil na mizi pismo g. Val. Zupančiča iz Francije (Pas de Calais), ki mi piše: ... Iz mirnega Polhovega
gradea sem prišel v tukajšnje vrvenje. Bal sem se, kako bo; pa ni mi žal, da sem prišel. Zdi se mi, da sem sedaj, ko ni; mam več skrbi za posle, krave in pra; šiče, res dušni pastir. In veliko je tu po; trebnih duš, zanemarjenih, zapuščenih kakor kamen na cesti! Le še piši v »Slo; venca« in drugam in kaži na rano našega izseljeništva! Doma nimajo' nobenega pojma, v kakih razmerah živijo naši lju; dje na tujem in kako so potrebni po; moči, posebno v dušnem oziru. Pri vas v Nemčiji je morebiti nekoliko bolje, ko imajo naši ljudje lepe zglede; a naši ljudje, med katerimi živimo! Za nedeljo se ne brigajo, delajo po vrtovih in na polju kakor ob delavnikih. In naš me; hki človek, ki med njimi živi... A od; kar je tukaj redna božja služba, je že ve; lik napredek.« In tako dalje.
Ko sem te reči prebral, je bil sklep narejen: Mi se moramo odslej za izselje; ništvo in izseljence vse drugače brigati kot doslej! Kako skrbni so Nemci za svoje ljudi v inozemstvu! Ali je pri nas kaj podobnega, četudi le v miniaturi?! Ali smo imeli kak red, kak načrt, kak si; stem glede izseljevanja? Vsaka paro; brodna družba in vsak agent je lovil in spravljal ljudi na svojo roko ter jih po; šiljal kakor blago, kamor se mu je zdelo — malo boljše kakor Arabci zasužnjene zamorce v Afriki. Ali moremo mirno gledati, da nam duše kar takole proda; ja jo? Tudi pri drugih narodih se je v tem oziru dozdaj premalo storilo. Zato pa je Severna Amerika ravno kot naseljeval; na dežela do 60 odstotkov brezverna. Treba je izseljevanje in naseljevanje kako regulirati, spraviti v kak red, kak sistem. To more storiti seveda državna oblast, ki ima potrebno moč. Pa tudi privatna društva. Cerkev pa bi morala v tem oziru delati ž njimi složno. G. Zupančič mi toži, kako težko je, ko ne more imeti vsako nedeljo božje služ; be povsod, kjer bi bilo potrebno, ko so ljudje na preveč krajih. A kaj na rečem šele jaz! Spet nimate pojma, kako so naši ljudje tukaj na Nemškem raztre; seni. Ko bi nas bilo tukaj deset, ne mo; gli bi vseh oskrbeti; dočim ko bi bili
skupaj, bi za silo eden zadoščal. Brez vsakega reda se je vršilo naseljevanje. Kakor pleve v vetru!
Naj vam povem, da me je pretekli te« den spet zaneslo na Holandsko — do Belgije še nisem prišel. Kaj sem tam is« kal. vsega ne bom pripovedoval. Rad bi spravil nekaj fantičev slovenskih star« šev v šolo1, da ne bo vse, kar slovenska mati rodi, sam knap in nič drugega. Bil sem pa tudi pri naših ljudeh. Če pogle« date na zemljevid, so rudniki in rudarji, torej tudi naši ljudje samo v tistem spodnjem kotičku ali repku Holandije, ki je stisnjen med Nemčijo in Belgijo. Če boste dovolili, bom svoje vtise iz te zanimive dežele nakratko načrtal pozne« je enkrat. Danes samo, kar se tiče izse« Ijevanja. Središče industrije jjb mesto Heerlen (40.000 prebivalcev). Tam sem obiskal, da pripravim pot gospodu, ki ima tja priti, poleg mestnega dekana tudi voditelja delavstva dr. Poelsa (izg. Pul« sa) — cdvažen. veleugleden mož. Ta mi je dejal: Ko bi imeli vi katoliške delav« ce, mi bi jih radi sprejeli; saj bomo de« lavcev še potrebovali. (Žalibog, da mu nisem mogel zagotoviti, da bi Slovenci pošiljali po svetu samo »katoliške«, to je samo dobre ljudi.) Gospod dekan mi je pa rekel, da bodo skušali, če bo le mogoče., nastaniti delavce ene narodno« sti skupaj in otrokom preskrbeti tudi pouk v materinskem jeziku. Pot teh dveh izjavah sem si mislil: Če se izseljevanje že zabraniti ne da, bi — če je sploh mo« goče priporočati kako tujo deželo — pri« poročil najbolj Holandijo. V Nemčijo tujci več ne morejo, tudi Francija se jih že brani, Severna Amerika jim vrata za« pira. Torej ni veliko izbire. V Holandiji je domače ljudstvo najboljše, slovensko katoliško društvo tudi že imajo, in če pride slovenski duhovnik, bi bili pred slabimi vplivi še precej zavarovani. Ne« kateri se bodo morda celo še poboljšali. V bližini je na samoti velik dom duhov« nih vaj, kamor hodijo v duhovne vaje tudi delavci. Ker sem bil s predstojni« kom tega doma iz Nemčije znan, sem tam prenočil, drugi dan pa me je v avto« mobilu vozil okoli. — Vsaj tisti, ki gredo
v svet kar z doma, iz domače kmetske hiše, ne da bi se bili že prej po mestih in rudnikih pokvarili, tisti naj bi prišli sem. Tisti pa, ki imajo druge pohujševati, naj gre jo, kamor hočejo! Skrbeti moramo, da vsaj dobre zavarujemo. To velja tudi za Goričane, katerim sem 'zadnjič prilpo« ročil, naj izseljevanje regulirajo. Danes jim naravnost svetujem, kam naj ga na« peljejo. Po večjih mestih morajo začeti poslovati izseljeniške pisarne (Rafaelova družba), kamor naj se ljudje obračajo, da bodo vedeli priti na pravo mesto. Tem pisarnam sem pripravljen potrebne informacije dati jaz, oziroma dal jih bo gospod, ki se naseli tam.
Tendenca našega izseljeniškega skrb« stva mora biti ta, da bi si ljudje v tujini kaj prihranili in se domu vrnili.
Mons. M. Arko:
Nekaj spominov iz šole
za mesec junij.
1.	Krščanska ljudska šola.
Kot kapelan v Škofji Loki sem bil tudi katehet na 4 razredni deški šoli; deklice so zahajale k verouku v uršulinski samo« stan. Vsacega pol leta smo bili povabljeni k skušnji v samostan. Že v prvem raz« redu me je oblila rdečica, ko sem v duhu primerjal uspehe na deški z uspehi na dekliški šoli. Bilo je skoraj kakor noč in dan. Pri meni je deček gledal v tla ali v stran, težko je spravil točen odgovor na vprašanje. Tu pa krasna disciplina, veselo razpoloženje v razredu, vsaka učenka gleda učiteljici naravnost v obraz in točno ter obsežno odgovarja.
Najboljša učiteljica je bila m. Tere« zija in ta je vedno prevzela prvi razred. Deželni predsednik Winkler je bil pri skušnji navzoč in je pregledoval lepopis« ne zvezke v prvem razredu. On sam, znan še v pozni starosti kot kaligraf, se je čudil, kako zamorejo v enem letu take uspehe doseči. Vzel je vse zvezke seboj, da bode v Ljubljani pri deželnem šol« skem svetu pokazal, kaj zmore samo« stanska šola. Povprašal sem kateheta, s kakimi sredstvi m. Terezija deluje, da
— 82
ima tak red v razredu in tolike uspehe. Odgovoril mi je:
»Kaj ne da je res čuda, če pomislimo, da se učenke tu iz mesta ali pa od drugod iz bolj premožnih hiš. Razvajene od doma, trmoglave se težko uklonijo; a m. Terezija zna. Začetkom ure pokaže po= dobico in to obljubi v dar oni učenki, ki bo najbolj pazljiva. Zopet drugi pot po* kaže rdeče jabolko, tega dobi ona, ki bo najboljše ponovila, kar je učiteljica raz« lagala.
Ko pa pridem pri verouku do Jezusovega življenja, posebno do zadnje ve* čerje in trpljenja, potem pa deluje le z verskimi momenti. Ona je vedno nav* zoča pri katehetovi uri ter ponavlja in razlaga, kar je katehet povedal. Vse to pa aplicira na življenje. Jezušček, ki te je tako rad imel, da je prišel za te na svet trpet in umret, ta te gleda, kako se vedeš, kako si mu hvaležna, kako ga po* snemaš. In mali otroci gredo najprvo v cerkev zmolit očenaš, potem pa v razred k pouku. Če je katera nemirna, je dovolj, da jo opomni: »Kaj bo Jezus rekel, ko si tako nerodna in se ne znaš prema* gati?«
Nekoč sem jo poklical iz razreda radi neke važne stvari. Ko sva na hodniku govorila, nastane majhen šunder v raz* redu. Odprla je vrata in nekako žalostno pokarala: ali se znate tako premagovati, ali še ne morete Jezusa posnemati? In takoj je bila tihota.«
O pobožnosti do presv. Srca Jezuso* vega ni mogla govoriti, kajti od višje strani niso radi videli, če se je o tej po* božnosti govorilo. Pred 50. leti je bila v bogoslovju akademija. Govoril je o po* božnosti Srca Jez. četrtoletnik Fr. Gor* nik, bivši postojnski dekan. Navzoči škof dr. Pogačar ga je sicer pohvalil, da se je veliko trudil in lepo sestavil svoj govor, vendar je rekel: Ko boste starejši in več brali ter premišljevali, boste dru* gih misli.
Učiteljice so navajale učenke, da so hodile Jezusa pozdravljat pred taberna* kelj in skušale ga v življenju posnemati. In vendar je že s tem m. Terezija veliko dosegla,
2. Otroci pri sv. maši.
Na veliki župniji na kmetih sta delo* vala župnik in kapelan. Pri jutranji maši je bilo navzočih nekaj otrok. Maševal je župnik, kapelan je bil v spovednici. Raz* posajeni deček nagaja tovarišem pred aitar jem, da je nemir in smeh. Tega po* segače po bosih podplatih, da nagloma zmakne nogo, drugega uščipne, da se zgane in zaječi, tretjega sune, da skoraj omahne. Vsakikrat zbudi smeh in ško* željno namigovanje, naj še tega ali onega popraska.
Ljudje so to videli, se zgražali, a ker so imeli navado le bolj zadaj ostajati, je bil prostor sredi cerkve do otrok prazen in zato iih noben ni mogel posvariti.
Nenadoma so poklicali g. kaplana iz spovednice k bolniku. Po cerkvi grede vidi, kaj se pred aitar jem godi. Poklekne tik razposajenega dečka ter mu natiho* ma pravi: »Ne veš li, da je Jezus sedaj na altarju in ti se skoraj tikoma altarja tako nespodobno vedeš? On se zate da* ruje, ti se pa za to ne zmeniš in še druge motiš! Obžaluj, prosi Jezusa odpuščanja in obljubi, da se boš dostojno obnašal!«
G. kapelan vstane, gre skozi zakristijo pripravit se za obhajilo. Deček pa osta* ne na svojem mestu miren, se ne gane več in gleda do konca maše na aitar. Po* poldne sreča g. kaplan mladega moža* karja. »Slišite« začne mož, bil sem zelo radoveden, kaj boste počeli z ne* mirnim dečkom v cerkvi. Ali ga boste zlasali ali zuhali ali nesli skozi zakristijo, da bosta zunaj cerkve obračunala. Vi pa ste le desno roko položili dečku na ramo, z levico kazali na aitar in mu ne* kaj govorili, potem ste pa mirno zginili v zakristijo. Občudoval sem Vas takrat, da se znaste tako premagati. V meni je kar vrelo in naj bi bil bližje, bi ga bil gotovo oklofutal.«
»Dragi moj, mi moramo najprej z Je* zusom začeti, šiba pride pozneje. Če nas sluša radi Jezusa, pride vse iz srca, iz ljubezni, če nas pa sluša le iz strahu pred kaznijo, pa trma še vedno ostane,
»Da, videl sem res čudo. Otrok se ni ganil do konca maše.«
— 83 —-
Navzoč je bil zjutraj pri maši tudi dečkov oče. Videl je sinka, kako se ob; naša. Komaj se je premagal, da ni šel pred aitar in tam obračunal s poredne; žem, sklenil je pa, da mu doma ne pri; zanese.
Res je dečka čakal s šibo v roki.
Otrok pride domov, opazi čakajočega očeta in takoj razume položaj.
»Le pretepite me, oče, saj sem zaslužil. A prosil sem Jezusa odpuščanja in mu obljubil, da ne bom nikoli več v cer; kvi razposajen.«
Očetu roka omahne, šiba zdrsne na tla.
»Otrok moj, če ti je Jezus odpustil, te tudi jaz ne bom kaznoval. Vedi, da sem danes imel hude trenutke v cerkvi radi tebe.«
»Oče, nikdar več!«
In deček je bil — mož beseda.
3. Gozdarska šola.
Od leta 1892. do 1908. je bila v Idriji gozdarska šola. Država jo je ustanovila, ker je potrebovala pri svojih gozdih učene ljudi, ki so znali kako se gozd za; sadi, kako obvarje, kako izkorišča, kako se delajo pota, kako braniti hudournikom in več drugega. Zahtevali so od učenca, da je imel toliko izobrazbe kolikor se je nudi v nižji gimnaziji ali nižji realki.
Ob 10 letnici je pokazala statistika, da je obiskovalo to šolo 73 gojencev, in si; cer 14 iz Kranjskega, 13 iz Goriškega, 12 iz Nižje Avstrije, 10 iz Češke, 8 iz Gor. Avstrije, 6 iz Koroške, 4 iz Mo; ravske, 3 iz Štajerske, po eden gojenec pa iz Istre, Dalmacije, Galicije in Ogrske.
Fantje raznih narodnosti, razne vzgo; je, so stanovali v internatu pod strogim nadzorstvom, ki pa ni moglo zabraniti, da bi ne že v hiši nastali prepiri, pretepi, poboji in druge nerodnosti. Pomagale niso celo drakonične kazni. Večinoma so bili že v vojaških letih in so na razne na; čine kazali svoj pogum. Po noči so uha; jali iz hiše, se napajali v gostilnah, zabav; Ijali čez domačine ter jih izzivali. Ti se ve niso molčali in tako je prišlo do pre; tepov in krvavih spopadov, katerih na; sledki so se na zateklem obrazu ali dru;
god kazali in se niso dali skriti. To je mlade junake izdajalo; in v majhnem mestu se takoj izve, kaj se je godilo po noči, zato so tudi predstojniki zvedeli, kje so gojenci bili, če tudi ni bilo prete« pov. Ošteli so jih, kaznovali, a na boljše ni šlo.
Učitelji so bili gozdni uradniki, ki so zvršili univerzo, skoraj vedno le Nemci, nekateri goreči pristaši germanizatorič; nega Schulvereina. Torej niso bili kleri; kalci, saj so v cerkev prišli le ob uradnih dnevih, da so izprašili svojo paradno uniformo.
To omenjam, ker so ti gospodje leta 1900. poslali na poljedelsko ministrstvo znamenito — rekli bi: klerikalno — spo; menico, v kateri prosijo, naj se verouk vsaj eno uro na teden upelje na zavodu.
Utemeljevali so svojo prošnjo takole: »Gola vednost ne ublaži srcà in ne po; daj a človeku moči, da bi se dostojno in blago obnašal do tovarišev in prednikov, še manj do drugih ljudi. Samo spoznanje gole narave ne daje človeku opore, ki je potrebna, da bode zatajeval svoje strasti, zatiral svoje slabo nagnenje. To zamore le verouk, ki sega v notranje globine člo; veškega srca. Versko prepričanje pove mladeniču, da lahko kaj skrije pred ljud; mi, ali da se nalaže predstojnikom, nik« dar pa ne Vsemogočnemu, pred katerim bo nekoč odgovor dajal.
Nasprotno pa ga čaka plačilo za vsako zatajevanje, za sleherno dobro delo pa naj bo še tako skrito ali pozabljeno na zemlji. Versko mišljenje bo požlahtnilo divje in razbrzdane mladeniče, ki so raz; ne vzgoje in zbrani od vseh vetrov v na; šem zavodu.«
Ministrstvo je takoj ustreglo prošnji.
Tedanji oskrbnik Morie Seitner je v pozdravnem govoru na kateheta Oswal; da skončal: »Na zunaj storimo mi vse, a k srcu govoriti znate le vi duhovni. Delajmo skupno, da bomo vzgojili cele može.«
Niso se varali. Začetkoma so jo' še po svoje vrezali in prišli navskriž s hišnim redom, a počasi so prišli do spoznanja, da se je treba zatajevati, se podrediti, da ne more biti vse kakor njih srce po;
* 84 —
želi. Bila je veselica v Katoliški delavski družbi pa so prosili kateheta, naj govori za nje, da jim vodstvo dovoli biti do polnoči izven hiše. Katehet je res prosil za nje. Vodstvo se je začudilo, kako more duhoven posvetno veselje zagovarjati in še priporočati. Katehet je odgovoril: ako ne nudimo mladini poštenega razvedrila, bo iskala nepoštenega. Vodstvo je res dovolilo, češ saj bo zraven katehet in on vso odgovornost prevzame.
Mladeniči so prišli na veselico, slišali godbo, petje, igro, posedeli po končanem programu in ni bilo preveč pijače, ni bilo prilike za izzivanje. Ko so videli druge dostojno se obnašati in ko so jih nav* zoči celo pozdravljali, so se čutili kot domače v veseli družbi. Ker so prej malo občevali z drugimi ljudmi, so se čutili počaščene, ko so jih v družbi prijazno sprejeli. Hvaležni so bili katehetu za iz* pošlo vano dovoljenje in tem rajši so sle= dili njegovi razlagi, čim bolj so sprevb deli, da jih rad ima, da jim želi vse naj: boljše. Zraven tega je prišel še zgled našega Zveličarja, njegova ljubezen in trpljenje za nas: vse to je dvigalo njih srca, krepilo mlado voljo. Ko so mia: deniči koncem leta dobili ugodna spriče* vala, se je vodstvo čudilo, ko je primer: jalo sedanje uspehe s prejšnjimi. Kristu: sova šola prinaša resno pojmovanje dela, obilo plemenitega razvedrila — ni je boljše pedagogike ko je ta!
Leta 1908. je gozdarska šola prenehala. Uradniki so rekli, da ima erar dovolj iz: učenih gozdarjev, a za privatne velepo: sestnike noče država vzdrževati zavoda.
(Dalje.)
Pastoralni pomenki.
ZA MESEC PRESVETEGA SRCA.
Ko v maju odhajamo od Marijinega oltarja, nam je vsak dan bolj jasno, da treba po Mariji k Jezusu. Kot nalašč pride za Marijinim mesecem mesec Preš svetega Srca Jezusovega. V tem mesecu moramo letos za Presveto Srce nekaj več storiti. Kaj na primer?
Prvič v cerkvi. Začetkom junija bomo ljudstvu z večjim poudarkom oznanili mesec Presvetega Srca in razložili, da bomo letos ta mesec v cerkvi slovesneje obhajali. Oltar Jezusovega Srca bo bolj os krasen, več bo cvetja, več sveč, lepši svečs niki, lepši prti, svetilnica pred oltarjem bo celi mesec gorela. Vse to boš napras vil, kar že je izmislila ljubezen Tvojega duhovskega srca. Iznajdljiva ljubezen bo znala najti tudi sredstva. Nekaj si si sam pritrgal, nekaj so Ti dobre duše prinesle, nekaj bo doseglo to oznanilo.
Če sem prav slišal, boš imel vsak dan v cerkvi majhno pobožnost v čast Najs svetejšemu Srcu. Rekli so, da boš zjutraj po sveti maši molil z ljudstvom litanije S. J. Tvoj sosed — ker v njegovem kraju tako kaže — bo zvečer imel litanije, pred litanijami pa rožni venec. Ljudje so mu rekli, da bi se radi sami zbirali k taki pobožnosti; bi že kdo naprej molil. Gospod je pa zatrdil: Bom kar jaz!
Ker povsod ne bo mogoče vse dni, pa vsaj ob nedeljah in praznikih kaj. Tri dni pa povsod še več, namreč: 3., 24., 26. junija. Prvi petek v juniju se mora od= likovati od drugih prvih petkov. Zato ga boš v cerkvi častiteje obhajal. Kako že delaš o prvih petkih? Četrtek zvečer spoveduješ, petek zjutraj zopet, bereš votivno sv. mašo s petjem, po maši lis tanije s posvetitvijo. Ljudstva dosti, pri obhajilu precej. V juniju boš torej več in vneteje spovedoval pobožneje maše: val, ganljiveje obhajal, gorečneje se pos svetil. Tvoja vnetost bo tudi ljudstvo ogrela in za seboj potegnila. Presveto Srce bo z vami vsemi bolj zadovoljno.
Praznik Presvetega Srca bo v cerkvi res čestit praznik. Saj imate sv. mašo pred izpostavljenim Najsvetejšim, kaj ne? Malo boš spal tisto noč, ker boš pozno šel iz spovednice in se zgodaj vrs nil, a kaj za to! Letos se moramo o tem prazniku posebno izkazati, ker nam bo ta dan klical sam predhodnik Gospodov svoj Ecce Agnus Dei.
Nedeljo potem bomo ponavljali ško* fijsko posvečenje. Da bomo vsi enako opravili, treba pogledati dotične ukaze.
Drugič v farovžu. Tvoja farovška drus
žina je posvečena Presvetemu Srcu. V tem mesecu bo treba posvečenje ponos viti. Pa kaj Ti bom pravil, saj vem,, da si že sam vse premislil in oskrbel. In če bi Ti tudi pozabil, bi Te pa Tvoja pobožna sestra spomnila. A vem, da se bosta oba skušala, drug drugega prekositi. Blaženo to tekmovanje v ljubezni Božjega Srca! — Ampak nekaj drugega bi Ti priporo* čil. Tvoj duhovni sosed ni še svoje dru* žine posvetil Jezusovemu Srcu. Potrudi se, da v letošnjem juniju to stori. Tebe rad posluša. — Potem bi bilo prav, da bi to posvečenje opravila tudi dekanij* ska družina, vsi duhovniki v dekaniji skupaj. Saj boste imeli ta mesec kako konferenco? Seveda je treba, da so go* spodje na to poprej pripravljeni. Mi smo že dogovorjeni, da bomo to napravili. Bog daj, da bi dobro uspelo!
Tretjič po hišah naših družin. V naši deželi je polno liberalnega in ne vem še kakšnega drugega nerodnega duha. Si* cer smo te dni zopet morali brati o li* beralcih v ušescih (»liberalci«), ampak je že boljše vedel Alojzij Velušček, s Ka* nalskega doma, ki zida gori v Holandiji in je g. Kalanu rekel: »Tukaj so katoli* čani! Tam doli pri nas niso.« Le pri* znajmo, da smo večinoma res prav slabi kristjani. Ni nam treba iti šele na Nizo* zemsko, da bi to spoznali. Poskušajmo n. pr. s posvetitvijo naših družin Presve* temu Srcu, pa se bomo prepričali. Kako to težko gre! Ne povsod, pa marsikje. Ampak v tem Gospodovem mesecu mo* ra iti! Zastavimo vse sile! Zakraljuj v naših družinah, o Presveto Srce!
Da pa ne bo vse skupaj sama zuna* n j ost. ali le bolj zunanjost, treba v me* seču Presvetega Srca bolj resno slušati Jezusov ukaz, ki je zapisan pri sv. Ma* teju 16, 24: »Ako hoče kdo priti za me* noj, naj zataji samega sebe, naj vzame svoj križ, in naj hodi za menoj«. To je abeceda v šoli Jezusovega Srca; A = treba samega sebe zatajiti; B = treba svoj križ vzeti in nositi; C = treba za Kristusom hoditi. Ko sestavljaš program za mesec junij, misli v prvi vrsti na ta ABC. Za priložnost zatajevanja ne bo treba šele skrbeti, saj se nudi sleherni
dan. Samo da ji ne pustiš uiti. Prav bi pa bilo, da bi v juniju iz ljubezni do Je* zusovega Srca svojega brata osla nalašč malo bolj trdo priklenil. Križev menda tudi ne bo treba šele iskati. Kar na ra* mo ž njim! In za Kristusom hoditi? Spomni se, da si bral pertransiit benefa* ciendo. Torej dela dòbrodelnosti, du* hovna in telesna dela usmiljenja. V ven* cu, ki ga misliš splesti v juniju v čast Presvetemu Srcu, mora biti vpletenih največ cvetov dobrodelnosti in pokore.
Za priprošnjika, da bo naše prizade* vanje rodilo sadu, si lahko izberemo lju* beznivega svetnika mladeniča, ki mu je god prav v tem mesecu, toliko bolj, ker v letošnjem juniju konča njegov jubilej. Prosi torej za nas, o sv. Alojzij, da se vsi skupaj, duhovni in ljudstvo, v le* tošnjem juniju snidemo pri Presvetem Srcu z nepreklicnim zatrdilom: Tvoji smo, tvoji hočemo biti!
Na misijonsko zborovanje!
Aprilski Zbornik govori o tem zboro* vanju na str. 59 in na str. 60. Dokaz, da je tako zborovanje potrebno, berem v istem Zborniku na str. 59.: »Na Misijon* sko družbo duhovnikov so nekateri de* kanati popolnoma pozabili.« Prosim: »nekateri dekanati«, in: »popolnoma po* zabili«. To se pravi, da vsaj iz treh naših dekanatov vsaj eno leto že noben ud Du* bovške misijonske zveze ni niti člana* rine poslal. Če je res tako, seveda ni raz* veseljivo. Morda pa je kaka pomota vmes? Morda so poslali, pa ne, kakor je bilo naročeno, misijonskemu blagajniku, ampak naravnost na ordinariat. Ali pa tisti, ki je pobiral, še ni imel prilike, da bi bil nabrano izročil blagajniku. Mor* da je potem, ko je bral gorenji stavek, že izročil. Ali pa je nabiravec poslal hkrati za kak drug misijonski namen in pozabil pripomniti, koliko je za člana* rino Duh. mis. zveze. Vseh teh neprilik bi ne bilo, če bi duhovniki pristopili k Duh. mis. zvezi kar kot dosmrtni udje. Sto lir se plača.
Oni dan je pristopil kot dosmrtni ud neki gospod, ki je že prekoračil 70. leto
trgal si je pa je odrinil tisti stotak. In s kakim veseljem je to storil! Pa kako in živi v prav skromnih razmerah. Prh pridno bere glasilo Rivista, kako rad se pogovarja o misijonskem gibanju. Naj* hrže si že zopet pritrguje za kak nov m h sijonski dar.
Ko pojdeš na misijonsko zborovanje, deni torej v žep sto lir za dosmrtnino k naši Duh. mis. zvezi. Nekaj imej pa v glavi in nekaj v srcu. Oboje najdeš v 2. zvezku Misijonske knjižnice. Imaš, si bral? Premisli! Če te ni ogrelo, beri še enkrat! — Nimaš? Naroči na naslov: »Katoliški misijoni«, Ljubljana!, Tabor 12. Knjiga se imenuje »Jezusova oporo* ka«. Spisal jo je v nemščini misijonar Herman Fischer, prevedli so jo bogo* slovci domžalskega misijonišča. Besedilo Jezusove oporoke bereš pri sv. Mateju 28, 18—20.
Na misijonskem zborovanju »bomo morali zopet poživiti našo gorečnost za misijonsko delo« — pravi Zbornik. Fi* scher nas bo že vsakega doma vnel; ko bomo prišli vkup, bo gorelo ko kres. Boste videli, da bo res!
»Pogovorili se bomo tudi o tem, kako bi najbolje obhajali za predzadnjo ne* deljo v oktobru od sv. Stolice zaukazani misijonski dan« — pravi Zbornik dalje. Gospodje v misijonskem odboru bodo imeli pripravljene razne predloge. Ne* kaj bodo svetovali zborovavci. Vsi bomo poslušali in tehtali, kaj bo vsak v svojih razmerah mogel narediti. Sliši se že, da izide zopet slavnosten list. Prav! Po* škrbeti bo pa treba za primerno razpo* šiljatev. Lani pridobljene skušnje bo treba porabiti.
Tako bo poskrbljeno za misijonski dan. Pa med letom? Ali bomo potem kar čakali misijonskega dneva v 1. 1928? Ni* kakor ne! Treba da vpeljemo po duhov* nijah misijonske družbe. In tu imam eno željo. Če hočemo mi dušni pastirji mi* sijonsko organizacijo vpeljati in voditi, moramo najprej sami o tem biti poučeni. V ta namen bi služile majhne bukvice, v katerih bi bilo povedano najpotrebnejše o Duhovski misijonski zvezi, o treh pa* peških misijonskih družbah in o drugih
misijonskih delih, ki so med nami znana. Te bukvice naj bi prišle na mizo vsem našim duhovnikom. Tako bi imeli pri rokah, kar treba znati misijonskemu de* lavcu v zaledju. Prosim, da bi ta moja želja bila uvrščena med predloge našega misijonskega zborovanja.
Slišim, da dobimo vprašalno polo, ka* ko je z misijonskim gibanjem po posa* meznih duhovnijah. Da ne bodo te pole obležale med našimi papirji brez odgo* vora, mora v vsaki dekaniji kdo prevzeti prijetno službo dregavca. Upamo, da bomo v Zborniku izvedeli, kako bo ta statistika izpadla.
Veselo je, da v »Straži« večkrat izide kaka notica o misijonih. Kako; poskrbeti, da bo tako in še bolj tudi naprej? Ali »Mali list« kaj pove o misijonih?
Pritegniti bi bilo k misijonskemu delu oba naša vzgojna lista »Jaselce« in »Čoh nič«. Jaselce naj bi delale za Sv. Detin* stvo. Prostor bi se lahko dobil, če bi kak otroški sestavek mesto v list prišel v koš. V majski številki n. pr. je — po mo* jih mislih — tega otroškega pisanja in risanja odločno preveč. — Čolnič naj bi sejal misijonsko misel med navdušene mlade ljudi. Sursum corda!
Goriška Mohorjeva družba mora v svojih publikacijah odkazati več pro* štora delu za misijone. Kar je usajeno v deblo sv. Cerkve, mora pognati kaj mi* sijonskih mladik.
Zadostuj! Le še tema za premišljeva* nje po poti na misijonsko zborovanje: Kaj je krivo, da smo dosedaj tako malo delali (oziroma da nismo več delali) za misijone? Kaj je krivo pri ljudstvu, kaj pri duhovnikih, kaj pri meni?
Na srečno svidenje!
Gospodarske zadeve.
Orglarska šola v Gorici.
Prevzvišeni knezonadškof v Gorici je izdal sledečo okrožnico (št. 1393/27) pre* častiti duhovščini:
Da je orglarska šola za goriško nad* škofijo pri današnjih razmerah živo po*
trebna, ni dvoma. Preč. duhovščina z veseljem pozdravlja to velevažno akcijo in tudi podpisani je večkrat obljubil, da jo bo podpiral.
Preč. g. David Doktorič je izdelal v ta namen tade načrt:
»Šola traja dve leti, učenci živč v kom viktu pod strogo disciplino, preskrbljeno mora biti za globoko versko vzgojo kot običajno po naših konviktih: skupna mo« litev, sv. maša, pogosto sv. obhajilo. Pouk o teoriji glasbe, praktične vaje v petju, klavirju, orglanju, koral, liturgika, zgodovina itd., zadružništvo (knjigovod« stvo, da absolventi lahko postanejo taj« niki posojilnic). Pouk in vsa vzgoja mora stremeti za tem, da si vzgojimo mož, ki bodo dejansko živeli življenje naše vere in stali naši duhovščini kot laični apo« stoli zvesto ob strani v delu za neumrjo« če duše.
Finance: Premisliti je treba, kako bi naložili cerkvam primeren letni prispe« vek. Po mojem računu bi potrebovali v začetku mesečno L 2000—3000. Res bi ne« kateri gospodje predavali brezplačno, a vsaj dva bi morali plačevati, zraven pri« de najemnina za prostore, razen, če bi te morda dobili brezplačno. Od zagotovlje« nih prispevkov je odvisno, koliko bi smeli izdati. Tudi učenci bi morali nekaj prispevati.
Podrobnosti bi moral izdelati priprav« Ijalni odbor. Po razgovorih z raznimi go« spodi naj bi bil tako«le sestavljen: Mons. Mihael Arko, Vinko Vodopivec, Ciril Zamar, Jožko Bratuž in David Doktorič.
Da bo imela ustanova trdno juridično podlago pred javnostjo, predlagam za« družno obliko.«
Ker je ustanovitev in vzdrževanje or« glarske šole odvisno v prvi vrsti od preč. duhovščine in njenega sodelovanja, na« ročam, da se duhovniki do srede avgusta t. 1. na svojih sestankih o tem pogovorč ter mi svoje želje in nasvete sporočijo.
Upravitelji cerkva naj se izjavijo gle« de prispevkov: a) koliko bi dali v obliki enkratnega deleža pri ustanovitvi in b) koliko letnega prispevka.
Duhovniki sami naj po možnosti pod«
prejo ustanovo s tem, da se prijavijo kot člani. — Knezo«nadškofijski ordinarij at v Gorici, dne 20. maja 1927.
f Frančišek Borgia, knez in nadškof.
Odgovor na vprašanja.
Izgubil sem rekvizicijsko listino o odvzetih zvonovih. Ali je kakšna pot, da bi mogel listino nadomestiti?
Gotovo. S štirimi pričami pojdi k županstvu, kjer napravi »Atto di notorietà« o odvzetih zvo« novih. V listini navedi število in težo odvzetih zvonov, ki sc pa mora strinjati z že naznanjenim številom in težo odvzetih zvonov. To podpišejo 4 priče pred županom in tako opremljeno listino pošlješ na komisarijat v Treviso. — To zadostuje. Termin za naznanilo manjkajočih zvonov ni do« ločen. Torej je še vedno čas.	Fr. Švara.
Za našo slovenščino.
1.
V majskem Zborniku se je Musicus hvale vredno potegnil za pravilnost je« zika. »Ako se že kje (pojoči) ne morejo ločiti od ,lajne’, naj pazijo vsaj na prat vilne poudarke!« Tako s pravično ne jet voljo biča nemarno cerkveno petje. A z enako nejevoljo bi nam mogel očitati nat pačne poudarke v govorjenju in glasni molitvi in že celo bi se moral ogorčeno dvigniti z bičem nad našo pisavo.
Ta stvar mi dolgo teži srce, no zdaj, ko jo je še oni nepoznani sobrat sprožil, pa že celò mora s srca in iz peresa. Prot sim torej, g. urednik, malo prostora: tudi ta predmet, sodim, da je nujen.
Ali naj šele dokazujem, kako važna je zadeva naše slovenščine v besedi in pit smu? Mislim predvsem cerkveno slovent ščino, govorjeno v cerkvi in šoli ter nat Usnjeno v molitvenikih in sorodnem Ust ku; mislim pa tudi na jezik v slovstvu in vsem tisku, ki gre med ljudi iz našega tiskovnega podjetja. In vsega tega ni malo. Da, kar sploh prihaja tiska med Slovence v Italiji, je daleč največ iz nat šega vira: molitveniki, Mohorske knjige, naša tednika skupaj trikrat na teden, Jat selce, Naš Čolnič itd. Hkrati se glase po cerkvah v knjižnem jeziku naše pridige.
Zdaj si pa pokličimo v spomin, kako je iz druge javnosti v deželi slovenščina p re: gnana! V družinah gospoduje narečje, ki sicer daje knjižnemu jeziku vse bistvene prvine, a se vendar — kakor pri drugih narodih — tako tudi pri nas od slovstve* nega jezika dokaj loči, nekaj po svoji naravi, nekaj po ljudski nemarnosti. Po: menljivo je tudi dejstvo, da ljudska go: vorica ne potrebuje in zato ne pozna mnogo besed, katere pa rabi knjižni je: zik, glasnik mnogostranske kulture. Ali se torej ne zavedamo v tem položaju ne: izmerno pomnožene važnosti cerkvenega jezika v govoru in tisku za namen, da se ohrani v našem ljudstvu tradicija sloven: skega knjižnega jezika? Treba je bilo skoraj stoletnega napora v šolah, v cer: kvah, s tiskom, da je knjižni jezik pr o: niknil tako globoko in široko v narod, da je naredil pot nabožni in lepi knjigi ter političnemu in strokovnemu časopisu; — a zdaj naj bi se uspeh stoletja naglo zrušil? Pomnimo, da sta danes tisk in cerkev skoraj edini žili, po katerih do: teka našemu ljudstvu pouk slovstvene materinščine! Ako boste ti žili pešali, mora knjižna slovenščina v deželi nujno in naglo usihati.
Mar je še treba, da na drugi strani opozorim, kako prizadevno negujejo svoj knjižni jezik Italijani in kako skrbno ga skušajo narodu privzgojiti? To lahko opažamo že na ljudskih šolah, še več pa bi vedeli o tem povedati oni, ki imajo opravka z dijaki srednjih šol. Mej tem se slovenščina povsod odriva in prezira. Toda ali se zaničevavcem slovenščine ne pridružujemo često i mi sami? Z brid: kostjo moramo priznati: nemarni kakor smo za materinsko slovenščino v govoru in pismu se neredko vredno družimo z njenimi vnanjimi sovražniki!
V govoru in pismu, pravim. A da mi spis preveč ne naraste, spregovorim da: nel le o našem tisku. Pa seveda! Kako smo na tej rani vsi občutljivi in razdraž: Ijivi! Spominjam se, da se je že katerikrat po vojni kdo v deželi dvignil v obrambo trapljene slovenščine, a je hudo naletel. Morda je res bilo upravičenim očitkom včasi primešano kaj samovoljnih osebnih
nazorov in naivnih modrovanj, a mnogo je bilo osnovanih, poštevanja vrednih opomenj, ki bi nam piscem in našemu je: ziku koristile. Zastonj! Ploha zafrkavanj se je običajno usula nanj. T ako, pomnim, se je zgodilo svoj čas nekomu v »Edino: sti«, podobno tudi že od naše strani. Zato niti jaz ne upam kaj milejšega spre: jema ter se predstavim kakor po navadi s polnim imenom, da bodo strelci takoj vedeli, kam meriti.
Pisatelji prihajamo tudi z opravičilom, da slovenščina nima dovolj pomočkov za prečiščeno in dognano pisavo. Res, to: liko jih nima, kolikor italijanščina. A če bi le tisto rabili, kar imamo, bi velika večina pogreškov in mnogo dvomov izgv nilo iz našega pisanja. Breznikova slov: niča in njegov pravopis, slovarji, Koštia: lov »Brus«... je že nekaj, ob čemer lah: ko dobro obrusiš orodje svojega jezika — slovenščini in sebi v čast in narodu v korist. In tudi v čast Bogu, ki je prvi početnik lepe slovenščine. Kaj nič več ne pomnimo, kako lepe besede je o tem na: pisal v Cvetju rajni sobrat o. Škrabec, dika našega stanu? Ali nismo duhovniki v naši deželi nekaj dolžni časti njegovega spomina?
Medice, cura teipsum! Prav! Skušam, da bi se ne štel med brezpogrešne. In lahko rečem, da si prizadevam, kaj na: učiti. Tako skušajmo vsi, pa bo sloven: ščini med nami bolje kot je.
2.
Začnimo pred svojim pragom. Naš ljubi Zbornik ne sluje baš z dobrim je: zikom. Za poskušnjo vzemimo zadnje tri strani majske številke. Tam berem: »Za ljudsko petje se je zavzela Civiltà catt., ki močno odsvita želje Vatikana«. -— Plet. ima: odsvitati = odsvitati se ter na: vaja primer: Notranji boji so se mu od: svitali na obrazu. Strit. Enako Breznikov pravopis pri sinonimu odsevati (se). — Torej pravilno: ...v kateri (se) močno odsvitajo želje Vatikana.
»List ustanovo stavi v zgledovanje«. Plet. tolmači zgledovati se = Blicke wer: fen; z. se nad kom = Argernis nehmen; ljudje se nad tem zgledujejo ■ das falli
—• 89 —
auf; z. se po kom = an jmd. Beispiel nehmen. V pismenem jeziku se nam je zgledovanje ustalilo blizu pomena spo= tike = scandalum.
»... polovica deklet je bila naročena eno leto na Bogoljub, druga na Čolnič. Oboje so dekleta rada čitala«. Prav: Oba so dekleta rada čitala«. Ker sta prav kar imenovana. O rabi besede oboj in po> dobnih glej Plet. pod dvoj! Kratko tudi Koštial.
»Pri nas je navada, da poje ljudstvo lu tani j e, dočim jih duhovnik recitira«. — Nezavisni stavčni poudarek je na besedi ljudstvo, ki je pa dovolj pripravljena šele na koncu. Torej: Pri nas je navada, da poje litanije ljudstvo... Primeri o be* sednem redu sijajno poglavje Brezn. slovnice na strani 231. in sl.
»Način« zelo po nepotrebnem straši po naših spisih. Na ta način, na lep na* čin itd., itd. Lepše izrazimo te pojme s prikladnimi prislovi. Celò nemške stilu stike preganjajo njih ,Weise’.
»Z ozirom na svoječasno pisanje No* vic...« Brezn. slovnica na strani 158. pravi: Neslovenski predlogi so ... z ozu rom na, (slov. glede na kaj, glede česa).
»Glede . . . poročila denarja za kupljen ne zvonove.« — Skorajda neumljivo. O tej vrsti skladnje primeri Brezn. slovnico (2. izd.) na strani 215, §§ 233, 234: Samo: stalniške in pridevne prilastke nadomeš? ča prilastkov stavek.
Zaželjčn — prav: zaželen; tako vse slovnice in vsi »brusi«.
Autentičnost se sloveni s pristnostjo ali pravótnosijo; istovetnost je identičs nost.
Pisarenje — prav: pisarjenje; tako že abecedniki.
Zaradi tem potom glej Breznika in Ko: štiala.
Znati (kundig sein, konnen) se vsaj pri nas na zapadu točno loči od vedeti (wissen). Torej namesto: »...zna tisti, ki je poskusil. ..« — prav: vé tisti. .. Še slabše je rabiti znati v pomenu: moči, utegniti, mogoče je; znabiti namesto: morebiti, morda. Primeri o tem kateri: sibodi slovar, Breznika, Koštiala.
Tako sem zagrabil nekaj primerkov napak z zadnjih treh strani majskega Zbornika ter hkrati pokazal da naši je: zikovno : učeni pomočki že vedo leka pogreškom, le mi se premalo učimo. So: bratje! Nemarna pisava v našem stanov: skem glasilu ni v prid slovenščini in ni v čast nam, ki se prištevamo izobražen: cem.
Še katera opazka! Včasi kak pisec tvori stavke in odstavke, ki so naravnost groz: ni. In vendar smo se ugnetali šest do osem let ob prevajanju grških in latin: ski klasikov pa da bi se ne bili navzeli malo čuta za uglajen slog! Zdaj pa berite Izjavo v Zborniku na strani 74.!
Ne morem drugače kot da še spomnim poglavja o ločilih. Profesorji na gimna: ziji so nam večkrat poudarjali, da točna raba ločil spada k osnovnim zahtevkom šolske izobrazbe. Kako pa je često z lo: čili v naših spisih? Joj mene! Le oglejmo se v katerisibodi slovnici ali pravopisu! Ne rečem, da ne bo kdo vkljub skrbnemu študiju tistih pravil kdaj ostal v dvomu o kakem ločilu ali zastran velike ali male začetne črke. Tista pravila so naposled rezultati logičnih dejev, ki so včasi dosti zapleteni ali tudi kdaj radi nedognanosti primerka puščajo pisatelju subjektivno izbero. A da nam ta svoboda ne bo v spotiko, moramo najprej pravila točno poznati.
3.
Naj se mi dovoli še opozorilo, kako važna je za olikano in čestito slovenščino v deželi poleg pisateljev — tudi naša tiskarna. Tojeda se vsi tiskarski pogreški ne dajo iztrebiti, a ljubeča skrbnost mar: sikaj bolje naredi kot zgolj obrtna izde: lava.
Ali naj vrhu tega, kar sem povedal o Zborniku, še katero rečem o drugih ob: javah našega tiskovnega podjetja? — G. Breznik je pred leti ugotovil, da jezik slovenskega nabožnega slovstva močno zaostaje za jezikom drugih književnih panog. Od takrat so Pečjakova dela in začetek novega prevoda biblije to obtož: bo precej oporekla. No še vedno imamo dosti plaže v tem področju. Nekatere šmarnice, ki vsebinsko niso napačne, se
človeku radi oblikovne nemarnosti na* ravnost upirajo. Upam si trditi, da bi slovenski založnik nobenemu drugemu krogu izobraženih interesentov, n. pr. šolnikom, ne drznil nuditi oblikovno tako nezrelega blaga, kakor se neredko nudi duhovnikom.
Za ljudsko jezikovno izobrazbo so po: sebno pomenljivi molitveniki, ker te knjižice ljudem res trajno ostajejo po rokah. Kako je s to stvarjo pri nas do: ma? Večina molitvenikov, ki so izšli pri goriškem K. T. D., je jezikovno skrbno prirejenih, da smo z njimi lahko zado: voljni. To je osebna zasluga č. g. Ščeka, ki se je bil tega dela z ljubeznijo lotil. Ne morem pa, žal da, tega reči o letos: njih šmarnicah K. T. D. Ta dobra vse: bina bi bila vredna skrbnejše oblike. Čuti se, da je v tiskarni nestalo marljive in vešče roke g. Ščeka.
Za jezikovno izobrazbo slovenskega naraščaja v deželi so v danem položaju prevzele silno važno nalogo naše mlade Jaselce. Ali ji bodo skušale resno ustre: zati? Vem, da jim je geslo: Nismo lite: raren list, ampak list za otroke, in to v naših razmerah. Soglašam. Vendar se ne smejo zanemariti ne vsebinsko ne oblu kovno. Pametno dekle se v delavnik ne bo praznično oblačilo, a če je zanemar: jeno, ga vendarle obsojamo. Tudi Jasel* ce morajo držati neko dostojanstvo, ako naj si ohranijo ugled celò pri otrocih. Ako pa objavijo davno znano pesmico s podpisom: Zložila x. y. s Ratinare — se osmešijo že pred otroki višjih ljudskih razredov.
Velik del Jaselc je izpod peresa samih otrok. Bodi! Pa tudi vsaka taka stvarca, ako naj se objavi, mora biti vsebinsko vsaj kako nekaj pomenljiva, a zlasti je: zikovno skrbno popravljena. No v zad: njih Jaselcah stoji na 143. strani tale stavek: »Zgodilo se je pa, da je nekega večera palček, ko je zunaj vihrala nevihta z vsemi svojimi pripomočki: bliskom, gromom, točo in viharjem, ki je ruval drevesa, milo klical na pomoč«. Ne sodi ne v literaren ne v otroški list! — Še kaj malega bi pograjal, a da bom pravičen, moram tudi na vsa usta povedati, da smo
Jaselc zelo veseli. Kako prav so nam prU šle! Zato pa nujno prosim (in vem, da s prošnjo nisem sam): Jaselce naj skušajo z otroško priprostostjo, katero so zadele, družiti primerno črto vsebine in oblike, da ne postanejo v nobenem oddelku or: diname, ampak da bodo vseskozi s prU merno kulturnostjo ugajale. Taki so bili lanski klasični Kolački.
G. urednik! Najbrž me je gorečnost zanesla, da že bolj podiram kot gradim. Zatorej je skrajni čas, da neham. Pr e: sodi in sporoči mi, ali bi kazalo kdaj še katero o takem predmetu reči. Ne priso: jam si nezmotljivosti, a če svojega kul: turnega dela ne bomo tudi kritično oce: njevali in pretresali, bi se nam tisto ute: gnilo pod rokami kako zavaljati in zane: mariti. Ako bomo pa vsaj pod lastno streho dali prostora dobrohotni presoji in oceni svojega dela, bo napredek bolj varen in zdrav.	Iv. Rejec.
Objava Goriške Mohorjeve družbe.
Družba je že začela s tiskanjem knjig. Upamo, da bodo knjige pred vsemi svetimi na svetlem.
Na deželi in v mestu se med letom dogodi mar* sikaj zanimivega, bodisi veselega, bodisi žalost* nega, marsikaj lepega, vzpodbudnega, posnema* nja vrednega. Vršijo se cerkveni shodi, shodi Ma* rijinih družb, romanja fantov, mož, žena. Blago* slavljajo se nove cerkve, novi zvonovi, priprav* Ijajo se lepi sprejemi svetnim in cerkvenim ob* lastnikom (birma); tu in tam se slovesno obhaja kaka nova maša, zlata maša, svetna poroka, itd.
Vse to in podobno bi lahko prišlo v Koledar Goriške Mohorjeve družbe. Koledar naj bi tako postal zrcalo vsega našega življenja, odsev na* šega veselja, naših uspehov. Koledar bi bil nekako duhovno središče*zbirališče vseh naših krajev in obrazov.
V ta namen prosimo č. duhovščino, da nam pošlje primernih slik, fotografij, tudi s kratkim besedilom. Uredništvo bo potem odbralo najlepše stvari ter jih priobčilo v Koledarju v veselje do* mačim ter v spodbudo vsem drugim bravcem.
Ob tej priliki prosimo vse čč. gg. poverjenike, ki še niso zaključili nabiranja članov, naj le še poagitirajo! Pa tudi oni, ki so že izvršili svoje delo, naj sedaj v juniju še podvoje agitacijo. Zlasti prosimo one gg., pri katerih je število —
ne vemo iz kakega vzroka ■— padlo! Družbo moramo spraviti in obdržati na najmanj 20.000 čla* nov! Kjer so čč. gg. družbo večkrat priporočali raz prižnico, kjer so nadalje znali organizirati in poslati po hišah zaupnike, tam so uspehi krasni, tnm število udov raste vkljub vsej denarni krizi in izgovorom. Kjer sc tega ne zavedajo, tam šte* vilo udov pada! — Po nekod store gg. tudi tako, da kratkomalo vpišejo vse ude iz prejšnjega leta, potem pa oznanijo, da bodo izbrisali samo one, ki to izrecno želč; saj po pravilih bratovščine ostane vsakdo ud, dokler sam očitno ne naznani svojega izstopa. Priznati moramo, da vsi čč. gg. vršč veliko delo in na tem mestu izrekamo vsem gg. poverjenikom iskreno zahvalo; ne izključuj jemo pa, da bi se moglo še več, veliko več na« praviti! Kjer družba ne more naprej, ker ne plačuje svojih agitatorjev, tam stopi na mesto dobra beseda, lep zgled! Sicer pa je tudi uprava družbe pripravljena nagraditi zaupnike — ne z denarjem, pač pa z brezplačnimi knjigami, mo» litveniki. — Premalo se zavedamo, da je Goriška Mohorjeva družba cerkvena bratovščina, obdar» jena z odpustki; za ude se darujejo v Gorici vsak mesec sv. maše; udje so deležni vseh dobrih del celokupne bratovščine; duhovnikom je v pra» vilih priporočeno, naj mašujejo za žive in mrtve ude, če mogoče na praznik sv. Mohorja 12. ju» lija.
Tedaj, kakor rečeno, letos v juniju se bomo po celi deželi v molitvi in poživljeni agitaciji spo» mnili na Goriško Mohorjevo družbo. 30. junija naj bo povsod zaključeno. Za drugo leto pa že sedaj toplo prosimo č. duhovščino, da vsak po svojih najboljših močeh in vsak po svojih kra» jevnih razmerah pripravi dovršen načrt za agi» taeijo! Pa takoj ob razdelitvi knjig! Tudi tu ve» Ija: Kdor prej pride, prej melje!
Vsem čč. gg. poverjenikom in vsem sotrudni» kom pošilja vdane pozdrave
odbor Goriške Mohorjeve družbe.
Iz zbora.
1.	Ker povzroča naznanjevanje proce* sij marsikateremu dušnemu pastirju ne» všečnosti, je »Zbor« sklenil naprositi Prevzv. ordinarij at, naj v tem oziru bla» Sobotno posreduje pri kvesturi. In sicer: redne vsakoletne procesije naj bi se na» znanile enkrat za vselej, izredne pa po zakonu,
2.	Verske manifestacije so prepotreb» ne za poživitev verskega duha, zato je naprošeno škofijsko vodstvo Marijinih družb, da ukrene potrebno v dogovoru z drugimi sličnimi organizacijami tudi za letošnje verske manifestacije.
3.	Toli nujno in pereče vprašanje or» glarske šole se bliža srečni rešitvi. Pre» vzvišeni je imenoval pripravljalni odbor, od katerega pričakujemo, da veliko za» misel tudi srečno izvede.
4.	Sobratje so naprošeni, da poravna» jo na I. konferenci članarino za »Zbor«.
5.	Starešinstvu »Zbora« se poroča, da nekateri črtajo iz občinskega proračuna doneske za oskrbo duhovnika in pri» spevke za cerkvene uslužbence: cerkov» nika, pevce, organista itd. češ, da naj ljudstvo ali cerkev še posebej nosijo troške za verski kult. —-To stališče ne drži. Dosedanje pravice veljajo ab im» memorabili in zato se držimo pogodb, pravnih običajev in postav!
Vsi prizadeti naj pošljejo topredmet» ne pritožbe »Zboru«.
6.	Glede nabave novih orgel opozarja »Zbor«, da ne bo klical komisije, dokler prizadeti sobratje ne prispevajo h kritju troškov.
7.	Misel o domu za delanezmožne du» hovnike zadeva na vedno večje ovire.
8.	Prosvetni tečaj za duhovnike se bo vršil o velikih počitnicah.
Tajništvo.
Nekaj dvomov o humeralu.
Nikar se ne jezite, češ, s čim ta človek čas ubija, ampak potrpite z mojo nerod» nostjo in pomagajte mi. Čujte, kaj se mi je zgodilo.
Dva humerala, brata, sta se strgala v tisti polovici, ki pride za vrat. Druga po» lovica *je pri obeh ostala cela. Krpati ni več kazalo. Vse zavreči v teh ubožnih časih tudi ne. In če zavržem, kako naj to naredim? Ali naj sežgem? Če sežgem, kaj s pepelom? Ali naj dam cerkovniku, da bo kaj brisal (ne s pepelom, ampak s strganimi ostanki)? Ali se sme to, ali je spodobno? Dvom št. 1,
Ko sem to premišljal, sem se spomnil, da bi se dali dobri polovici še za kaj po= rabiti. N. pr. za lavabo. Ali se sme to? Dvom št. 2.
Tu mi šine v idavo misel: naredi iz dobrih polovic zopet humeral. Kakor mislil, tako storil. Prav lepo ni, ker gre šiv in rob skozi sredo, vendar mizerija že opraviči to pomanjkljivost. Zastran tega nimam nobenega dvoma. Ali bi ga morda moral imeti?
Imam sicer humeral, ampak zraven starega dvoma št. 1 še en nov dvom. Kaj z ostanki obeh humeralov — stari dvom št. 1. Novi dvom pa zastran benedikcije, in ta kar dvojen, torej dvom št. 3a in dvom št. 3b.
Dvom št. 3a: Ali je ta humeral blago* slovljen ali ni? Kosa, iz katerih je sešit, sta enako velika. Ako bi bil en kos večji od polovice prejšnjega humerala, mi* slim, da bi bil tudi kos obdržal blago* slov, in sedaj bi bil novi humeral blago* slovljen, oboje po pravilu:	pars maior
trahit post se minorem. Ker smo pa pri vsakem starem humeralu odstrigli rav* no polovico, se na to pravilo ne moremo sklicevati. Torej sta obe polovici vsake* ga humerala izgubili blagoslov, ki se pač ni vrnil, ko smo celi polovici sešili v nov humeral. Ali sem ta dvom prav rešil?
Dvom št. 3b se tiče moje osebe. Ako torej ta humeral ni blagoslovljen, ali ga smem jaz blagosloviti? Jaz sem eden ti* stih goriških dušnih pastirjev, kateri so v Statusu izročeni varstvu oklepajev. Ali sme torej tak*le oklepajski gospod nune blagosloviti paramente?
Ne vem, kaj bi obljubil tistemu, ki bi mi dvome rešil. Zlata in srebra seveda ne. Kake bukve? Ko bi vedel, kakšne bi ugajale! Obljubim sedem spokornih psalmov zmoliti za tiste, ki se bodo mar* trali z mojimi dvomi. Da se prav raz* umemo: psalme bom molil enkrat, če* prav pošlje rešitev dvomov več dobrih duš. Naslov veste: Zbornik, Riva Piaz* zuta 18. Uredniku, ki bo rešitev dal v »Zbornik«, ne obljubim nič, ker že tako želi rokopisov.	K-
»Alkoholno vprašanje".
Spisal Ant. Mrkun. Ljubljana 1927. 160 str. v navadni 8°. Cena 28 Din in poštn. Dobi se v Katoliški knjigarni v Gorici za 10 L (ali naravnost od pisatelja: A. M. župnik, Homec, p. Radomlje SHS.) — Pisatelj nam je že znan po dobri in po* učni knjigi »Poganski misijon« in dr. Topot se nam je predstavil kot abstinent in goreč delavec za iztreznenje našega ljudstva. Ne ustrašite se, češ, nova pri* diga o abstinenci in o alkoholu — stara pesem, stara pravda, ki že leta teče. Poslušajmo knjigo, sama naj pove, kaj hoče! — V uvodu berem:	»Alko*
holno vprašanje — prevažno vpraša* nje! Posega v vse naše zasebno in javno življenje. Alkoholizem povzroča neiz* merno nesreč. Zavoljo njega narodi hi* rajo, propadajo in izginevajo« ... (Ne* nravnosti in alkoholizma se mora naš na* rodič bolj bati kot druzega. Op. poroč.) Dalje sledijo besede dveh slavnih An* gležev o tem (Gladstone, Darwin) in ne* kaj »pričevanj iz slovenskih vrst (neab* stinentov povečini)! Prof. dr. A. Ušenič* nik: »Če je človek odkritosrčen, se meni zdi, da mora danes reči: ne piti vina, je najbolje! Ako^ ga piješ zmerno, »po pa* meti«, kdo bo metal kamen vate? Am* pak, ako pogledaš okoli sebe množico, ki se potaplja v alkoholizem, ako gledaš ljudstvo, dobro, nadarjeno, krepko, kako propada fizično in nravno . . . ali se ti ne bo smililo to ubogo ljudstvo? In ako vi* diš. da ga drži v sužnosti alkohola pred* sodek, da brez opojne pijače ni moči in zdravja ..., ali te ne bo zapeklo v srcu, ali se ti ne bo zazdelo, da bi bilo' res najbolje, ne piti vina? Mnogokrat sem že slišal ugovor: »A čednost je pa le zmernost!« In v svojo sramoto moram izpovedati, da sem navadno molčal, ko bi veren učenec sv. Tomaža nikakor mol* čati ne smel. — Meni se zdi stvar tako jasna, da ne morem umeti, zakaj neka* teri ne morejo abstinence ... Kristjanu priporoča abstinenco askeza ... zlasti ljubezen . .., iz katere mora izvirati sploh vse naše socialno delo. Nič pa ne škodi, če upoštevamo (poleg nadnaravnih: za*
tajevanje, zadoščevanje za grehe i. dr.) tudi naravne nagibe, n. pr. socialno hb gieno. Če je abstinenca vir soc. zdravja, zakaj je ne bi mogel priporočati tudi krb stjan, najsi jo priporočajo tudi framaso* ni... Naj žive a.bstinentje!«
&
Prošt A. Kalan: »Kje ste, voditelji na= roda, ki ste v vesti dolžni skrbeti za nje* govo dobrobit? . . . gostilna v slabem po* menu odločuje o usodi našega naroda, ki ima z alkoholom prepojen vedno manj moštva, vedno manj značajev! Narod naš je zadnji čas . .. pokazal, da nima več smisla za pogoje, kjer gre za njegov obstanek. Ali ni to dokaz, da se že spri* jaznujemo z mislijo na narodno smrl ! Ali ni zadnji čas, da strnemo vsi svoje moči zoper... alkoholizem?«	'
nejšo .. . smrt. Drugi narodi se še lahko igrajo z alkoholom, ker jih je na desetine milijonov; a naš dober milijonček, raz* trgan na razne države in stranke, vdan pijančevanju, je zapisan gotovi pogubi, ■ če se ne iztrezni.« (str. 42.) — »Vsi... maj sodelujejo pri poučevanju ljudstva jo alkoholu: duhovniki (a koliko jih je,
: ki še sami nimajo jasnih pojmov o tem; , žive v predsodkih o koristi in moči, ki jo daje vino itd.!), učitelji, vzgojitelji, ! zdravniki, voditelji društev, pisatelji, ! uredniki. . . dnevno časopisje, z lepim,
: dobrim zgledom zlasti višji krogi (du* 'hovniki, intel. laiki)... prosvetna in [druga društva, (stran 53—4.) — Vsem 1 pravim ljubiteljem! našega ljudstva knji* ga toplo priporočam.	M.
Pisatelj F. S. Finžgar: »Kdor ljubi na* % rod, kdor želi zanj delati in res tudi dela, *4 on mora biti vsaj odkritosrčen prijatelj abstinentov, pospeševatelj gibanja in sam i pošten zmernež . . . mora .se popeti vsaj "• do tega, da redno ne bo nič pil. . . Res* nično, energično delo . . . bazira v svo* bodi od alkoholnega vpliva .. . Ali naj govori Še kdo O škodi, ki se godi masi 1 govornik. Dijaška leta je preživel v jezuits 'em
Tristoletnica
Jakoba Benigna Bossuet*a.
Dne 26. septembra letošnjega leta poteče tristo \ let, kar se je porodil v mestu Digionc na Fran* ’ coskem Jakob B. Bossuet, najslavnejši francoski
naroda?! Naša okolica tako kriči, da je vsak glas le šepetanje ohripelega glasni* ka. Kdor bi bil torej nasprotnik, on ne pozna naroda in ga tudi ne ljubi! — So* dim, da ni nikaka popolnost, ampak na* vadna zahteva razuma, da se redno zdr* žimo pijače.« (Kdor pa bolj ljubi svoje zveličanje in bližnjih in zato nič nikoli ne pije — stori bolje! Op. por.). — Sa* pienti sat. Tolle, lege! — Iz uvoda še.to: . .. »alkoholno vprašanje .. . zasluži, da ga študiramo in da napovemo alkoholu na vsej črti boj do skrajnosti. — Da se ta plemenita, Bogu prijetna, narodu po* trebna in nam samim koristna svrha do
kolegiju v Parizu, bogoslovje je študiral na Sor* bonni in postal leta 1652. duhovnik. Kljub viso* kim ponudbam pariških krogov se je umaknil v Metz, kjer je dobil navaden kanonikat. Ta svoja leta je preživel v študiju in tišini. Klicali so ga za razne govore v Pariz in drugam. Tako je po* lagoma zablestela njegova govorniška slava. Po* sobno so zasloveli njegovi postni govori v Parizu leta 1659. Mahoma je postal največji francoski cerkveni govornik. Ludovik XIV. mu je ponudi) škofijo v Condomu, toda Bossuet je raje sprejel mesto vzgojitelja pri mladem prestolonasledniku. Za tega svojega učenca je Bossuet spisal svoja danes najbolj poznana dela: »Discours sur 1’histoir i universelle«, »De la connaissance de Dieu et de
seže, je namen te knjige ... V prvem ^sonmčme«, »PolUique tirée des propres paroles delu je v glavnih obrisih podan ves pro* tialkoholni pouk, v drugem pa so nave* dena ... zakonita določila za omejitev
de V Periture« in »Exposition de la foi catholi* fque«.
& Ko je svojo nalogo kot vzgojitelj dokončal, ga
za škofa v Meaux*u
alkoholizma med našim narodom. Upam, ^ie Ludovik XIV. imenoval da bo s to knjigo marsikomu ustreženo.;
Vzemite, berite! . .. »Številke tulijo!^
Vsled pitja hitimo v gospodarsko, mo*f ralno in narodno propast, v najžalost*
(1681). Kot škof je po svojih spisih postal vo* ditelj francoske duhovščine. Iz te dobe se po* isebno odlikujejo »Mčditations sur 1’ Evangile«. To je čudovita knjiga, v kateri se naravnost vr*
94 —
toglava visokost misli združuje z najglobljo nežnostjo in s prisrčnim razmahom verske misli.
Zadnja leta svojega življenja se je naravnost izživel v delu za svojo škofijo, bil pa še vedno v boju z raznimi sektami, s protestanti in kvie* tisti. Tudi Fénélonu ni prizanašal, dokler se ni vdal.
Umrl je v visoki starosti dne 12. aprila 1. 1704.
Francozi ga radi zovejo »zadnjega cerkvenega očeta«. Za nas so pa danes večjega pomena nje« govi mistični spisi nego njegova filozofična dela in »Oraisons funčbres«.	St.
Anno Domini.
Bilo je še v tistih časih, ko je predstavljal Schreiber goriško glasbeno kritiko, Danilo Fajgelj pa podeželsko učiteljstvo ...
Vrtojbenski »vikaren«, ki ni hotel dati tujcem zaslužka, je iskal domačega orglarskega mojstra, da mu postavi nove orgle v Vrtojbi.
Pa si je mislil vikaren, če je iz Bukovega doma mojster, ki je delal opravo za cesarski Miramar, zakaj bi tam ne poiskal tudi Jurčka, ki ne zna samo kmetovati, ampak tudi orgle popravljati.
In gospod vikaren je sedel, vzel v desnico gosje pero ter napisal lepo pismo, ki je privabilo Jurč» ka v Vrtojbo orgle delat.
Za 700 goldinarjev sta se pogodila: 200 vnaprej, 500 po kolavdaciji. Jurček se je malo popraskal za ušesi, misleč: »Dosti si jih že popravil. Jurček, in lepo so pele, novih pa še nobenih nisi naredil.« Ker se je takrat veliko govorilo o balkanski vojni pred Plevno in na Šipka«prelazu, je Jurček poznal pregovor: »Bog i sreča junačka!«
Zato je začel svoje prve in zadnje orgle.
Na spomlad so bile orgle postvaljcne. Vikaren je poslal po goriško komisijo. V lepi kočiji so se pripeljali trije gospodje: Strogi Schreiber, stol« ni organist, in še en, gospod v črni suknji. Za ko« čijo je švedral peš Migovčev študent v skrbeh, da li Jurček, njegov rojak, dobi 500 forintov ali ne. Od tega je odvisela študentova večerja pri »Rajhu« in še marsikaj ...
In orgle so zapele. Tromboni kakor teleta na sorški planini, fagot kakor ramonika, principal kakor klarinet, ralicional kakor mlade mačke . ..
V registrih splošen polom ...
Kolavdacija negativna. Jurček ob 500 forintov, to se pravi ob premoženje!
In drugo jutro je izgubljeni Jiirček žalostno
sedel pri »Rajhu«. Pa pride s svojimi kljuseti tolminski voznik Breginjec. Iz voza stopi mladi učitelj Fajgelj, ki kmalu zagleda potrtega znanca Jurčka, kateri je takoj potožil muziku Fajglju svojo veliko nezgodo. Jurčku je zasijala nova zvezda upanja v prijatelju Fajglju.
Jurček in Fajgelj sta si še enkrat splaknila grlo in se dopeljala v Vrtojbo. Vikaren je poklical ključarje, župana, učitelja in ne vem še koga, za poslušavce in sodnike.
Fajgelj je sedel za orgle, Jurček je pognal meh in orgle so zadonele z vsemi registri ter pele in donele, da so jokali vikaren, ključarji in župan od ginjenosti; še Jurčku so silile solze v oko.
In potem je bila pri vikarnu južina, med južino je naštel vikaren Jurčku 500 srebrnih goldinarjev.
Tako sta bila vesela Jurček in Fajgelj, da sta par dni, pozabivši na dom, kar pri »Rajhu« go« stovala!
Muzika Fajglja je celo disciplinarna preiskava zadela, ker je bil za par dni prenesel šolo iz hris bov v solnčno Gorico.
Vrtojbenske orgle so sicer večkrat bolehale, zdravili so jih razni zdravniki, dokler jih ni Zu« pan temeljito operiral.
Padle so šele v svetovni vojni leta 1916.
Te vrstice naj bodo v spomin junaškim piščal« kam vrtojbenskih orgel, katere počivajo od gra« nate zadete pod zeleno vrtojbensko rušo.
St.
Zapiski.
Memento.
Dne 22. septembra 1915 je umrl so* brat Franc Marinič, župnik v Kojskem. V svoji oporoki je volil Katoliškemu ti* skovnemu društvu v Gorici 1200.— kron in en zadružni delež. To vest je 25. apri* la t. 1. sporočil zapuščinski upravitelj na* čelstvu K. T. D. Ganjeni od plemenitega dejanja, ki ga je izvršil rajni sobrat v trdnem prepričanju, da je delo za dober tisk sveto delo, priporočamo vrlega so* brata za pobožen spomin.
Odbor Goriške Mohorjeve družbe.
Novi odbor se je takole konstituiral: Mons. Anton Berlot, predsednik; dekan Al. Novak, pod* predsednik; kurat St. Stanič, tajnik; vodja Josip Bratuž, blagajnik; župnik Oskar Pahor, odbornik.
95 —
Alojzijev jubilej.
Dne 21. junija se v Rimu slovesno za= ključi Alojzijevo jubilejno leto. Vsi mladeniči, ki so podpisali pole z alo j; zijanskim živi jenskim pravilom, naj na svetnikov praznik ali pa v nedeljo pred ali po prazniku prejmejo sv. zakramente in ponovijo svojo obljubo in svoje sklez pe. K temu sv. obhajilu naj se povabijo sploh vsi krščanski mladeniči. Ta dan naj se razvije v najlepši mladeniški praznik.
Močno je želeti, da bi ga v vseh duhov* nijah praznovali s slovesnejšo službo božjo in s primernim govorom v cerkvi, naša katoliška društva in družbe pa naj ga proslavijo še s primerno akademijo ali predavanjem. '
V naslednjem podajamo natančen pregled o podpisovanju pol z alojzijan* skim življenskim pravilom po posamez* nih dekanatih.
Zap. štev.	DEKANIJA	Skupno število duhovnij	Zbralo podpise duhovnij ?	Število podpisov	Poslalo prispevek duhovnij ?	V znes	ku st.
						L.	
i	Gorica 		5	2 zavoda	167	i	5	
2	Biljana		11	7	332	5	89	—
3	Bovec . . . . • 		6	?	?	—	—	—
4	Cerkno		9	6	247	6	51	80
5	Črniče		11	9	258	8	90	—
6	Devin		10	4	50	t	8	—
7	Kanal			14	9	439	4	16	—
8	Kobarid		10	4	171	5	85	....
9	Komen		16	9	480	6	80	—
10	Ločnik 		3	3	208	2	30	—
11	Krmin		1	—	—	—	—	—
12	Šempeter		11	3	290	6	60	—
!3	Solkan 		11	7	222	6	60	—
14	Tolmin		17	13	828	11	139	—
15	Idrija		8	3	139	7	80	—
16	Postojna		11	5	245	3	30	—
17	Vipava 		15	9	377	6	53	“
18	Trnovo-Gorica		4	1	46	—	—	—
	Trnovo-Reka 			(6)	2	113	2	42	—
19	Radovljica		1	?	?	—	—	—
20	Trbiž		5	?	?	1	7	
	Skupaj . . .	179	94	4612	80	925	80
IZDATKI :
1.	Pole . . ■ .... L 850 —
2.	Potnina v Rim . . L 409 —
3.	Poštnina in drngo L 117 —
Skupaj L 1367-50
Ako primerjamo sprejemke L 925'88 z izdatki L 1367'50 se pokaže primanjkljaja...........L 44170
Gorenji pregled kaže, kdo naj bi ga pokril. Če dobimo kaj več, obrnemo v dobrodelne namene.
Škofijski odbor za Alojzijevo proslavo.
Misijonsko zborovanje.
Slovenska sekcija U. M. Cl. goriške nadškofije bo imela dne 7. julija ob 10. uri zjutraj v nadškofijskem dvorcu zbor rovanje s sledečim dnevnim redom:
1.	Dr. A. Zdešar: Misijonska in cirilo* melodijska misel;
2.	Razgovor o misijonski nedelji v okr tobru;
3.	Slučajnosti.
Vodstvo U. M. Cl.
I.	seja odbora orglarske šole.
V četrtek 2. junija se je vršila v Go* rici prva seja odbora orglarske šole. Navzoči so bili vsi v okrožnici visoko* čast. ordinariata imenovani odborniki, prisostvovali SO' razpravam kot gostje gg. mons. A. Berlot, Ciril Sedej, Franc Švara, Filip Terčelj in organist Roman Pahor. Za predsednika je bil soglasno izvoljen mons. Mihael Arko, tajništvo bo vodil g. Doktorič. Po kratkem poro*
Čilu, kako se je razvijala misel o usta* novitvi orglarske šole, je g. Jožko Bra* tuž poročal o razgovorih, ki jih je imel radi morebitnega najema prostorov. Se* stavi se takoj prošnja na ustanovo, pri kateri je poročevalec posredoval, in skle* ne se, da jo bo osebno izročil g. pred* sednik. G. Doktorič poroča, da so de* leže plačale sledeče cerkve: Idrija L 200, Kojsko L 200, Kionberg L 100, Vrtojba L 100 in scbratie mcns. M. Arko L 200, Albert Leban L 200, Vinko Vodopivec L 100, Frančišek Švara L 100. G. Ciril Sedej sporoča, da so se duhovniki, zbra* ni pri konferenci v Šlovrencu dne 1. t. m. (enajst po številu), izjavili, da pristopijo vsi kot člani ter da bo vsak tudi za svojo cerkev plačal vsaj po en delež. Nato se je vršil razgovor o učiteljih. G. Dokto* riču se naroča, naj vpraša osebe, o ka* terih se je govorilo, ali so načeloma pri* pravljene, prevzeti poučevanje. Vse ostalo je pa odvisno od odziva, ki ga pričakujemo v prvi vrsti iz duhovniških krogov in od prispevkov cerkva. Po kon* čani seji so se šli zborovalci poklonit prevzvišenemu knezu in nadškofu.
Duhovne vaje za gospodične.
V novem uršulinskem samostanu bodo od 21. avgusta zvečer do 25. zjutraj za* prte duhovne vaje za gospodične. Cena za hrano in stanovanje L 45. Gospodične in morda tudi po ena zastopnica iz vsake Marijine družbe naj se zglase do konca julija pri podpisanem in naj tudi po* sijejo vnaprej omenjeno vsoto. Stvar je resna in nujna dovolj, da ni treba še po: sebej poudarjati, kaj naj dušni pastirji zanjo store. — Za vodstvo Apostolstva molitve Ivan Reščič Gorizia, Via Tor: rente * Molino št. 9.
Vestnik Marijinih družb.
1.	Toliko zaželjeni »Obrednik Ma* rijinih družb«, — knjižica z najpotreb* nejšimi molitvami za Marijine družbe (ponatisk iz Marijinega družbenika) je v tisku in izide prihodnje dni. Broširan izvod bo stal L 1.—.
2.	Neki goreč voditelj sestavlja knjigo z nagovori za Marijine družbe.
3.	Letošnji sestanek voditeljev Ma* rijinih družb bo iz raznih vzrokov šele v novembru.
4.	V prvi polovici septembra priredi* mo veliko romanje Marijinih družb iz vse dežele na Sv. goro. Natančen pr o* gram objavimo v avgustovi šltevilki Zbornika.
5.	Gg. dekanijske voditelje nujno pro* sim, da mi še tekom junija dopošljejo letna poročila o gibanju Marijinih družb.
Ob priliki naj blagovolijo pobrati tudi letne prispevke za osrednjo blagajno in naj mi jih pošljejo.
Z ljubim Sinom slednji čas, Marija, blagoslovi nas!
Škofijski voditelj.
Katoliške mladinske organizacije.
Naša Prosvetna zveza je razposlala čč. sobratom vprašanja glede sodelova* nja društev pri pastoraciji. Ogromna večina odgovorov je zelo razveseljiva. V nekaterih slučajih bi se pa marsikdo mo* ral potrkati sam na prša. Kjer se resno dela, so resni uspehi.
Za »Naš čolnič« so zbrali duhovniki na dekanijski konferenci v Fojani 60 lir. Prisrčna hvala! Naj bi sledile tudi druge konference!
VABILO
k letnemu sobranju »Zbora svečenikov sv. Pavla« v Gorici, ki bo dne 14. julija 1927 ob 10. uri v nadškofijskem dvorcu s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev sobranja.
2.	Tajniško poročilo.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Poročilo o orglarski šoli.
5.	Volitev starešinstva, nadzorništva in razsodišča.
6.	Slučajnosti.
Ako ne bi bilo sobranje pri prvem sklicu sklepčno, se bo vršilo pol ure po* zneje ob vsaki udeležbi.
K polnoštevilni udeležbi vabi
StareSinstvo.
Izdajatelj: Zbor svečenikov sv. Pavla. Oblastvom odgovarja: Stanko Stanič. Tiska: Katoliška tiskarna v Gorici.
Gorica, Gosposka ulica št. 3
Bogata izbira domačega in inozemskega sukna- — Velika izbira kožuhovin. Lastna krojačnica moških in šenskih - ----------— oblek. -------------
Andrej Mavrič
JOSIPIM PODGORNIK
RESTAVRACIJA CENTRAL v 60RSCI, CORSO VERSI 32 Se priporoča p. t. rojakom. --—
OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOJOOOOOOCoooooooo oooooooooooooooo
——-—— -------------—
^ ^	Moderna tvrdka
in skladišče cerkvenih predmetov
FRANC LEBAN
GORICA - VIA DUOMO št. 7
Priporoča preč. duhovščini že izdelane cerkvene predmete, kakor: svečnike, svetiljke, kelihe, moštrance, srebrne in kovinaste itd. ♦»♦♦♦♦♦♦ Popravljajo se že rabljeni predmeti s pozlačevanjem in posrebrovanjem v ognju.
Delo solidno. Cene brez konkurence.
L’Il n I o n
Naša
zavarovalnica
se nahaja v Gorici ulica Barzellini 2.
A. RAVNIK
E^-
b.
a
JAKOB ŠULIGOJ
urar in zlatar
GQHICfl - Via Carducci 19 (Gosposka ulica)
Zaloga najboljših švicarskih ur „UNION“ in „ALP1NA“. uj-i:_________•• -k'
Častivcem sv. Frančiška priporočamo
Rožice sv. Frančiška
Poslovenil in uvod napisal dr. Alojzij Res. Strani XII+ 172.
Ta razkošno opremljena knjiga prinaša popoln prevod slovečega dela „1 Fioretti di S. Francesco^. Resov prevod je dostojen književni spomenik Slovencev v čast svetemu Frančišku Asiškemu.
Cena broš. izvodu 14.50 L vezan 17.- L.
v ^
) foak
#
JOSIP KERSEVANI
Gorica - Piazza Cavour 9 --- Stolni trg 9 desno
Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramafonov, samokresov, pušk ter vseh potrebščin k navedenim
predmetom
GLAVNO ZASTOPSTVO DVOKOLES „BIANCHI
Dr. L. MERMOLJA
zobozdravnik-specijalist za ustne in zobne bolezni
Gorica, Travnik 5-II — Od 9-12 in 3-5
◄
◄
<
◄
<
Brata Abu]a - Borica
ulica sv. Antona 4
Zaloga vipavskih, briških ----in istrskih vin.--
r wvv	vvv
JOSIP LIPICER
izdelovatelj cerkvenih posod, o-rodja in lestencev
v Gorici
ulica Morelli štev. 17
Posrebruje in pozlačuje v ognju in prenavlja stare predmete po kar se da nizki ceni. Splošno lastni izdelek.

«

Andrej Fiegel
Restavracija in gostilna
s prenočiščem.
!*•
5 TRAVNIK	TRAVNIK
<*! ;*■
)%■
jik.
> >
►
Andrej Golja, Gorica
Travnik 22
trgovina hišnih kuhinjskih potrebščin.
fr
JOSIP CULOT
GORICA - RAŠTEL 2
Trgovina na drobno in na debelo igrač
in devocionalij.-Specialitete športnih
oprem in sandalov.
Katoliška tiskarna
Gorica - Vrh Placute 18
Ali vršite zanjo propagando?

GIUSEPPE MASSIG - Gorica - Corso Verdi štev. 18
zhlobii TKHnin
Bogata izbera volnenega in svilenega blaga, sukna za gospode, perila, volne, žime, ter Cene zmerne!	kurjega in gosjega perja.	Cene zmerne!