207. številka.
—2?— Iz >it eikral A Vdk«. ra*un aedelj te
pr usikov. ob
HaroftVlna saaAa?
ss celo leto........34 kron
ca pot leta . . . ......12 „
za četrt leta ........
ca en m(wr ........ 3 kroni
naročnino ie plačevati naprej. Na na-:o5 * brez prilo4e.i«» naročnine «t uprava i> otirk	_
Po tibakarnab v Trstu se prodajajo pc-"%m?zoe Številke po 6 stotink (3 dtJ.); i ran Trata pa po 8 niotink (4 B»d.|
Telefon Str. 870.
Trst, v torek 10. septembra 1901.
Tečaj XXVI
G-lasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Y edinosti je moč!
Offlaai
>a računajo po vrstah v petitu. Z>n večkratno naročilo s primernim popustom Poslana. osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. ne računajo po pogodbe
Val dopisi naj se pošiljajo urednIRtv«
Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema apravnl&tvo. Naročnino in oglas« ja plačevati loco Trst.
UredulSlto In tiskarna se nahajata T ulici Oarintia iiv. 12. UpraTulfitTO, ln sprejemanje Insrratov v ulici Moli* pic:olo Stv. 11. iiatl^tr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik
Lastnik konsorcij lista ,^Edinost"
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Načrti pa sanje Veionemcev.
VIL
Nemčija se pa mora varovati, da si ne nakoplje sovražtva tudi fi strani amerikan-bkega republikanskega orjaka, ker ima itak dovolj sovražnikov.
Saj celo trozveza ne bo trajala večno in Delt!'* se nadeja, da n«k ! Trozveza je le dober provizorij, ker je Nemčija zamudila uničiti Francijo, ko je mogla to storiti. Ali naravna nikakor ni trozveza, zlasti ne z Italijo! Ta država preži za sedaj za tem, da bi Jadransko morje izpremenila v — italijansko notranje jezero (Landseel, in to je identično z namero, da bi zabranila Ne m č i j i, prodreti na Sredozemsko morje. Seveda imajo Nemci tudi verojetno možnost, da proderejo v Sredozemsko morje p o D o n a v i in po <" r n e m m o r j u ; ali lahko in boljšo črto je treba najpoprej izlxjjevati (namreč preko Jairanskega morja. Op, por.); težavniša pride šele pozneje na vrsto. — Spor z Italijo grozi torej Nemčiji vsaki dan.
Ko bi jutri padla dinastija v Rimu, s e republikanska Italija takoj pridruži Franciji. No, tako ali tako : Nemčija se ne more ničesar nadejati od Italije ! Nemci naj se ne varajo, trozveza je samo strašilo ! Italija je zaveznica, ki ni ne močna, nezanesljiva dovolj! Italija je tudi nehvaležna, kar dokazuje tudi Delffd b konkretnimi primeri. A tudi zveza z Avstrijo je, po mnenju pisateljevem, komaj naravna. Še preti kratkim se niso Cislitavci (tu misli na Nemi-e. Op. por.) nič brigali za Nemško cesarstvo; sedaj, ko so v stiski (!! Op. poroč.), se spominjajo bratov ob Renu in Labi ! Dunaj sovraži Berolin, ker seje poslednji preveč povspel, in ker je presilen magnet za planinske dežele, in preveč Avstrijcev teži k Rimu, da bi ne sovražili Nemčije, — »Vsa trozveza je samo pomoček za silo, kateri se poruši morda že jutri.« Tako pravi Nemec Deltt's.
Ko bi se Nemčija zvezala z Francijo bi to pomenjalo francozko V s o a f r i ko, in Francija bi nas (Nemce) potem prehitela tudi v Evropi. »Ali prijateljstvo z Rusijo je pa vendar najbesnejša zahteva, kajti mi pitamo orjaka, da nas požre naposled !«
Vse drugo je prazno; obveljati mora le, da se tri veje matere Germanije razdrle v zemeljsko povr«je : Nemčija, ameri-
PODLISTEK 8
Gospodje iz Trsta.
Spisal Ivo Troftt.
III.
Drugo jutro sem željno opazoval skozi okno gospode iz Trsta, ko so se krepčali za Nanofcovim nosom, imenovanim Pleša (pa ne Flajšar), ko so s kamenjem prebijali steklenice v zraku ter so pozneje zadrvili po golicavi navzdol na ubeljsko stran; pozneje sem pa še željneje pričakoval, z uro v roki, da me domov gredč obiščejo kakor smo se bili dogovorili. Vse čakanje ni zaleglo ni mrvice in ura v roki se mi je ustavila.
Gospodje so prišli na L'beljsko k »cesarju«, se ohladili za pot v Predjamo, se spomnili, da so ne pamo žejni, ampak tudi lačni, zaceli jesti vse od kraja, kakor kobilice, in slednjič sklenili, da bi bilo dobro zaigrati eno ali dve »na krogle«. No, za to je bilo kmalu prevroče. Na karte! Za to so kmalu našli dovolj sence.
Vodniku so odbrenkali nekaj kronic in mu pustili še ostali brežanski tropinovec po vrhu ; pa je šel domov in med potoma skrbno
kanska Unija pa Velika Britanija! Ali prav za prav ne razdeli si vsega površja, temveč le kontinente. Nemčija seveda dobi najveći delež, namreč Evropo in Azijo, za katero priporoča Delffs ime »E v r o-a z i j a« ; Anglija dobi vso Afriko ; Avstraljci so že sami za-se kontinentalna moč; in Zje-dinjene države se razprostrejo Črez vso Severno Ameriko, v tem, ko južna Amerika ostane pristopna vsem narodom.
Po Delffsovem nazoru je program Nemčije :
1.	mednaroden: da se nevtralizu-jejo morja in obči prirodni zakladi ;
2.	naroden: dovršenje dela L u t h r o v e g a in Bismarkovega zgermanizovanjem Evrope in E v r o a z i j e.
In ta program imenuje Delffs nara-v e n s povratom k naravi in zdravemu človeškemu razumu !
S tem smo dovolj sporočili, ker program Delffsov je določen na zunaj. Potem se bavi on z nalogami, ki jih ima Nemčija na znotraj. Nekoliko stavkov |>a je še poučnih za nas, Deitf's hvali legitimnost in trdi, da je sreča, kjer so se ohranile stare dinastije. Ho-henzollernci so mu nad vse. Kako usodo določuje Delfts malim narodom, smo že videli. On piše : Le narodi z veliko homogennostjo (istorodnostjo) se morejo vzdržati na istem kontinentu, pred vsem taki, ki govore jeden jezik. Zato so Nemci dolžni do korenine iztrebiti ne le poljščino, francoščino in danščino, temveč tudi lužiško srbščino (»\vendisch«), litvanščino in niženemščino (plattdeutsch). Nemci se morajo zavedati, da ti. ki so pisali ali pišejo v nemških narečjih, n. pr. niženemškem, so prokletstvo za Nemčijo in radi tega je potrebno ravnati po tem.
(Zvršetek pride.)
Biskup Strossmayer in zavod sv. Jeronima v Rimu.
V Zagrebu, 6. septembra. (Dalje.)
Temu zavodu : hospicu, kapitlju in kolegiju, ki bi se imel zasnovati, je posvečal biskup svojo pažnjo in skrb od prvega začetka, ko je zašel škofovsko stolico djakovsko. Da vidimo torej, kaj je biskup storil za ta zavod !
izračunaval, koliko kronic naj doma ženi — utaji za tobak in pa za poliček?! Zato mi je gostobesedno razložil vso imenitno pot, ponujal pokušati ostanke žganja, pljuval na obe strani ter hvalil gospode iz Trsta, da mu je trikrat ugasnilo v pipici.
—	Izročili so Vam 100 pozdravom.
—	In enega, sem pristavil jaz, in smejć sva se ločila, jaz s pozdravi, on s kronicami, od katerih je bil dve že oprezno preložil iz desnega v levi žep, potem pa za podšiv — pod klobuk...
Toda »cesar ubeljski«, previden mož, je k malu pogodil, da gospodje iz Trsta, ki so prišli trudni in vroči z Nanosa, ne bodo hodili v Predjamo — kakor po rožicah. Nasve-toval jim je voz, kijih potegne lahko iz Pred-jame na postojinsko postajo, od koder vlak dvakrat, trikrat zafička. pa bodo zopet v Trstu — kalili italijanstvo.
—	Za odhod je pa Bedaj še prevroče, saj vidite gospodje, je povdarjal »cesar«, in pa nekaj otave bi rad pripeljal domov ta čas.
Jože Bezgovičar je potegnil iz listnice »lisca« in poravnal račun, izrecno pomišljujć svoje obveznosti do svaka ob Hublju, kamor mora še danes. Zastonj ! Gospodje so zapeli
Med prvimi, ki je biskupa opozoril na zavod sv. Jeronima, je bil Mate Topalović. Ta je bil nekoliko mesecev v Rimu, pa je videl in se seznanil s stanjem zavoda. On je narisal škofu to stanje, iz katerega opisa je sledilo, da tamošnji kanoniki ne žive ravno v dobrih razmerah. Zato je sklenil biskup, da nabere glavnico 8000 gld., od katere bi se onemu kanoniku, ki bi bil poslan iz Hrvatske, povečala plača. V ta namen je sklenil škof Strossmaver dati 3000 gld., škof Ože-govic 1000 gld., a Haulik 4000 gld. No, v tesneje občevanje z zavodom je stopil biskup še le tedaj, ko je bil Rački postal kanonikom sv. Jeronima. Po biskupovem prizadevanju in s podporo Ožegovidevo in Haulikovo je bil Rački dne 2. avgusta 1357 izvoljen za kanonika zbornega kapitlja sv. Jeronima v Rimu. Položaj kanonikov v isti čas je bil zares jako tužen. — Ze prvi dohodek kanonikov, kakor ga je bil odmeril Sikst V., ni bil Bog zna kako velik. Oni je prvotno odredil, da ima vsaki kanonik dobivati letnih 60 škudov, a ves dohodek kapitlja da ima znašati 640 škudov. No, kapitelj je v resnici dobival samo 350 zlatih škudov. Odredbe Sikstove se niso izvršile radi prerane smrti njegove. Pozneje je bil dvakrat povečan dohodek Kapitlja po hospicu. — Po drugi transakciji je iznašal dohodek vsega kapitlja 1088 zlatih škudov ter je na pojedinega kanonika odpadal 101 skud, dočim je arhiprezbiter dobival 191 škudov. Rački je imel torej prav, ko je tožil radi slabega dohodka! Ali ta okolnost nam ob enem tolmači tudi to, zakaj členi kapitlja, poleg poznane izjeme, niso mogli dostojno vršiti one naloge, katero so jim nalagale sama narava in okolnosti, v katerih so živeli. Prva skrb Račkiju je bila, da kanoniki dobe dostojno skupno stanovanje, ker so do tedaj morali stanovati v privatnih stanovanjih v Rimu. Po vplivu biskupovem je bil dozidano v ta namen na hišo hospica četrto nadstropje in odločeno zu stanovanje kanonikom. Rački in biskup sta hotela tako združiti in zjediniti ves kapitelj v tesno zvezo, ne samo v poklicu, ampak tudi v privatnem življenju.
Na spomlad leta 1859 je došel biskup v Rim. Tu se mu je prvikrat približal Rački in je ves čas, ko se je biskup mudil v Rimu, ostal v tesni dotiki žnjim. Rački je ponovno opozoril biskupa na važnost zavoda sv. Jeronima, ali tudi na zapreke, radi katerih ta zavod ne odgovarja svojemu namenu. To je
zopet »mizerere-slovo« — komu, ne vem, in sklenili počakati voza in voznika. Grm je pa ukazal na tihem kosilo.
Po kosilu ni manjkalo večje družbe: došlo je nekaj sosednjih učiteljev in trgovcev, domači duhovnik in še nekaj druge inteligence. Začetek je bilo kroglanje, potem poslavljanje, potem šentjanževec, razhodnica brez razhoda, slovo pri zlati kapljici v župnišČu, kjer je padla marsikatera beseda o slogi med duhovščino in posvetnjaki in o slogi sploh marsikatera trdo opominja. Zadonela je zopet slovenska. pesem, pobratimstvo je slavilo triumfe...
♦
* *
Ko sem zvečer slonel na oknu ter s svalčico med prsti gledal na cesto in v duhu tudi druge kraje, me je predramil ropot velikega, težkega voza, na kakoršnjem se vozijo mimo nas ljudje na božjo pot. Glasno govorjenje pa in smeh z voza sta bila slabi znamenji, da bi se vozili božjepotniki. Zivio, živio, živio, je zaupilo hkrati čvetero grl, ko so me spoznali.
—	Gospodje, pa ne tod Predjamo?
—	Ne, domov!
Veliko krajše je bilo slovo z menoj seveda, nego prej na Ubeljskem, pa smo pozneje dobivali in dobili toliko razglednic z raznih
biskupa nagnilo, da je poklonil kapitlju sv. Jeronima 20.000 gld., da se z obrestmi od te glavnice kanonikom poveča dohodek.
(Pride še.)
Politični pregled.
V TRSTU, dne 10. septembra 1SK)1
Nemci na Češkem med seboj. V
nedeljo so imeli Vsenemci svoj veliki shod v Aschu. Slavnostni prostor je bil v zastavah vsenemških, saških, bavarskih in pruskih barv. Gostje so prihajali v množicah tudi iz Nemčije. Kakor se vidi, so poskrbeli prire-jevatelji, da je bila vsa prireditev v vse-nemškem »milieu« in da se je temeljito pogrešalo vsako znamenje, po katerem bi mogel kdo priti na krivo misel, da je še kje na svetu kaka — Avstrija. Na shod je prišel seveda tudi Bismarck avstrijskih Nemcev, rndečenosi Jurij Schdnerer, ki je pošiljal svoje strele na takozvano nemško ljudsko stranko, kateri je očital, da hoče, da nemška domovina bodi manjša in še manjša, on, Jurij Schdnerer, pa hoče, da bodi veča, veča,
veča.....! Schonerer je kar diktiral nemški
ljudski stranki rok 8 dnij, v katerem hoče vedeti, kaj da hoče stranka prav za prav : ali deljenje Češke, ali nemški državni jezik. Ker ako hoče kdo danes to, jutri drug«, ta da je politiški glumač . . . ! Vsprejeta resolucija se izreka proti deljenju Češke, kakor je zahtevajo druge nemške stranke. Vzrok temu je znan: oni hočejo vso Češko vreči Hohenzollerncem pod noge. Resolucija se izreka seveda tudi za gibanje »proč od Rima«. Proti zaključku, za zabelo, je poslanec Eisenkolb pozival zborovalce, naj obrnejo hrbet katoliški cerkvi. Zaključno besedo je imel posl. Stein o vprašanju »kaj je vsenemško«. Zanimiva točka. Zato je škoda, da so dunajski listi ravno o tej točki zgubili — besedo.
Katoliškega shoda v Olomucu se je udeležilo mnogo ljudi. »Neue Freie Pressec priznava sama, da je bil sprevod — kateremu na čelu so stopali plemenitaši — od kolodvora v mesto nedogleden. Udeležniki so se ustavili pred knezonadškofijsko palačo, kjer so priredili ovacijo knezonadškofu Kohnu. Potem se je pomikal sprevod v stolne cerkev, kjer je bila propoved. Slavnostnemu zborovanju je predsedoval grof Gunther Stolberg. i ■ strani tržaške okolice, da so mi te še danes nemogovoreče priče, da je bilo prekratko svidenje in prekratko slovo. Gospodje iz Trsta so se pa tudi hoteli pobahati s svojim izletom na Nanos, pa so nas prosili, naj potrdimo prejem take in take razglednice. Seveda bi bil vsakdo rad potrdil, ko bi vedel komu : podpisanih je bilo na njej vsaj dvajset znancev. Komu naj se zamerim ? — Vsem ali pa nobenemu, mi je svetoval tržaških gospodov vodnik na Nanos, ko si ga je za zatajene kronice privoščil poliček. Pokazal sem mu razglednico iz Barkovelj. — Da, glejte, že po tej-le karti je poznati, kako galantni gospodje so bili to, veste! — Ali sem mu mogel utajiti, da mislim tudi jaz tako ? Kaj še!
—	Še enkrat bi rad slišal takšno »mizerere-slovo c, veste, pa nič več.
—	In jaz tudi.
Ker nisem utegnil in ne mogel odgovarjati vsem in vsakemu posebej, sem »gospodom iz Trsta« v spomin napisal te-le vrstice, ki jih pa, žalibog, nisem mogel VBeh spraviti na razglednico.
V Tomišlju pri Ljubljani, koncem pasjih dni L 1901.
(Zvršetek.)
Za tem je govoril škof dr. Bauer, ki je izrazil željo, da rew>lucije katoliškega shoda ne najdejo gluhih ušes. Grof Jaroslav Thun je sporočil pozdrave s Češkega katoliškega shoda, ki je bil pred 14 dnevi. Vse rezolucije so hile vsprejete soglasno. Slavnostni govor je imel kapucinec z Bavarskega p. Beno Anra-cher. Predmet mu je bil: »Brez vere ne more obetati nobena država.« Govornik se je obrnil tudi proti dvoboju. Pater Bovsol iz Prage je govoril o »svobodi in nezavisnosti rimske stolice«, ravnatelj meščanske šole Josip Moser pa o »pomanjkanju avtoritete v današnjih dneh.« Zadnji govornik je bil p. Freund z Dunaja o »dolžnosti katolikov v javnem in zasebnem življenju.« Ob zaključenju zborovanja je knezouad.škof podelil papežev blagoslov.
Pa tudi protestni shod nemških strank, ki se je vršil isti dan, je bil ogromno obiskan. Navzočo so bila vodstva vseh strank. Predsednik dr. Somtner je rekel, da gre tu za vojno proti »črni reakciji, ki je bila, z jedno roko držeča se oltarja, z druge pa prestola, za nas do sedaj nedosegljiva.« Zupan olomuški je ostro protestiral proti katoliškemu shodu. Na dalje je govorilo več poslancev, deželnih in državnih, med njimi tudi znani liberalec Menger. Posl. Albrecht je imel o tem železu^ čelo, da je rekel, da to, kar se je godilo Nemcem zadnjih 20 let, ni bilo takti, da bi moglo povzdigniti njih avstrijski patrijotizera. Vse imajo v rokah, vse jih favorizira, birokracija je v njili službi, visoki generali so njihovi zaščitniki, ministerstvo za ministerstvom so skoro izključno nemška — in sedaj se delajo, kakor da so jim vsi ti krogi se svojim postopanjem udnsili patrijoti-zem. Človek že res ne nahaja več besed, da bi ožigosal tako tartiferijo. Toliko kriče o juzuitizmu, ali najhuji jezuiti — v pomenu, kakor ga dajejo temu pojmu oni — so baš — oni sami. Nobena stranka se ne poslužuje gesla: namen posvečuje sredstva — v toliki meri, kakor ravno Nemci, kjer jih je kaj. In od teh sredstev jih ne odganjajo vsi in tudi najnolj »blesteči izgledi.« To je —v krvi.
Velika narodna skupščin&v mestni ■treljarni v Zagrebu. K ljubu temu, da je madjarska, pardon »hrvatska« grof Khue-nova deželna vlada zabranila skupšč'no pod milim nebom, podal je hrvatski narod v Zagrebu vsejedno sijajno man;festacijo svojega narodnega mišljenja. Kakih 10.000 navdušenih Hrvatov se je podalo v nedeljo proti mestni streljarni, a le kakih 2000 njih je za-moglo v sami dvorani poslušati navdušene govore vseli treh govornikov. Vse drugo ljudstvo se je zbialo okoli dvorane na planem ter so bili vsaj v duhu združeni z onimi v dvorani. Hrvatski narod se je tu zopet združil v navdušeni bratski slogi, da na-energičen način protestira proti nesramnemu in tolovajskemu žaljenju hrvatskega imena v Rimu od strani sinov onega naroda, ki se vedno baha se svojo tisočletno kulturo. Vse tri opozicijonalne stranke so bile zbrane ; vsako stranko je zastopal po jeden govornik in jeden zapisnikar. Dr. Mazzura (Obzoras) je govoril prepričevalno in učeno o pravici, ki jo ima hrvatski narod do zavoda sv. Jeronima in z mnogimi zgodovinskimi podatki je govornik dokazal, da so zavod ustanovili in vzdrževali jedino le Hrvatje ter da je bil isti ustanovijen za vse Hrvate. G. Kumičic (pristaš »čistih« je govoril jako ognjevito o hrvatskem junaštvu ter je z ojstrimi besedami obsojal laško tolovajstvo tistih propalic, ki so udrli v zavod, kjer je bilo v obrambo le par duhovnikov z brevijerjem v roki, Dr. Ha-rambašie je obsojal postopanje madjaronske vlade, ki je preonemogla, da bi dostojno branila pravice hrvatskega naroda ter je pozival vsa hrvatska mesta in vse hrvatske pokrajine naj se izjavijo solidarne z glavnim mestom Zagrebom. Zborovalci bo burno pritrjevali vsem trem grvornikom, katerih govori, dasi različni po vsebini in obliki so se vendar krasno spajali v harmonično celoto in dokazali, da je hrvatski narod vselej složen, ko se gre za obrambo pravice skupne domovine. Ob zaključku zborovanja so bile ob silnem navdušenju in soglasno vsprejete primerne resolucije, ki se zahvaljujejo papežu Levu XIII. za preureditev zavoda, hrvatskemu episkopatu za njega požrtvovalni trud v dosego te preureditve in rektorju dr. Pazmanu za njega moško obrambo hrvatskih pravic, ki obsojajo razl>ojuiški napad Italijanov na hrvatski zavod in poživljajo vsa hrvatska mesta, društva in korporacije do sličnih manifestacij.
Na shod je prišlo iz vseh hrvatskih mest brzojavnih pozdravov in izražanj solidarnosti.
Ustaja v Albaniji ? Iz Aten brzo-javljajo, da je vodja Albancev, Malik bev, na čelu močne čete Albancev napadel in poklal sedem turških beyev ter proglasil neodvisnost Albanije.
Namestnik Janinski da koraka na čelu številnih čet proti Malik beyu.
Atentat na Mac Kinley-a. Stanje predsednika se ni poslabšalo in je specijalist za črevesne bolezni, zdravnik Mac Burnev iz New-Yorks izjavil, da bo mogel predsednik v treh ali štirih tednih zcpet zapričeti delo, ako ne nastopijo komplikacije. Predsednikovi soprogi niso baje — glasom neke brzojavke — še naznanili vzroKa bolezni, temveč so jej rekli, da si je Mac Kinlev pri nekem padcu ranil trebuh. Sožalne brzojavke so doposlali predsedniku izmed vladarjev do-selaj : cesar nemški, kralj angleški, kralj italijanski, portugalski, kraljica - regentinja španjska in sultan.
Napadalca Szolgosza so premestili iz celice v tretjem nadstropju, kjer je bil do sedaj, v podzemeljsko celico. Z njim ravnajo jako dobro, ker upajo, da jim izda svoje eventuvelne sokrivce ; tudi po tri smotke dobiva na dan. Vodstvo anarhistične stranke odklanja vsako solidarnost z napadalcem ter trdi, da je isti svoj zločin izvršil iz lastnega nagiba in brez vednosti stiankinega vodstva.
Vojna v južni Afriki. Anglija se
nahaja sedaj v jako kritičnem položaju, katerega se da najbolje označiti z besedami : naprej ne vem, nazaj ne smem! Ako bi bili angležki politiki pred izbruhom južnoafri-čan9ke vojne vedeli, da zagazijo tako globoko v močvirje, iz katerega se jim bo nemogoče izvleči, bili bi gotovo opustili misel na za-posedenje južnoafriških republik! Ali sedaj so na plesu in morajo dalje plesati, ali pa sramotuo popihati jo v svojo domovino. Gotovo si niso pričakovali nikdar, da bo njim, mogočnim Angležem, delal mali burski narod toliko preglavice. Cesar ne morejo doseči z orožjem v roki, hoteli bi doseči s papirnatimi proklamacjami. No, smešno bi bilo le misliti, da bi se isti Buri, ki se ne plašijo neštevilnih angležki h topov in pušk, ustrašili pred proklamacijami. Kako naj sedanja demoralizirana in zmanjšana Kitche-nerjeva vojska opravi delo, katero ni mogla opraviti niti sveža in močna Robertsova armada ?! Kako naj dalje Angleži premagajo Bure, ko niti ne vedo, kje se ti nahajajo prav za prav ? Svoječasno je bil lord Kitchener vse lepo uredil, da zajame in popolnoma potolče Bure na severni strani Transvaala. Ko pa je po dolgem trudu s svojo ogromno in neokretno armado dospel tja gori, bili so Buri že davno ravno na nasprotni strani, t. j. na jugu Kaplandije, na angležki posesti, kjer so napadali vlake, ki so dovažali Angležem živil in drugih potrebščin, vsled česar se je moral Kitchener zopet povrniti se svojimi četami. Angleži niso sedaj nikjer varni pred burski mi četami. Le-te so povsod in nikjer. Kjer jih Angleži najmanj pričakujejo se iste pojavljajo in jih napadajo ; kadar jih pa hočejo Angleži loviti, zginjajo Buri kakor kafra. Poleg vsega tega se vedno bolj širi tudi ustaja v Kaplandiji in za Anglijo je vedno manj upanja, da bi mogla premagati Bure ter tako dokončati južnoafriško vojno.
Tržaške vesti.
Dobrodošlica očetu slovenske cerkve.
Presvetli vladika križevski Julij Droh obec ki je prišel sinoči v Trst in je odšel v hotelu »Evropa*. Spremljata ga konzistorijalni notar o. Aleksander Abodić in ravnatelj škofijskega konvikta v Zagrebu, magr. dr. Šajatović.
Danes popoludne so se mu poklonili župan in starešini iz Ricmanj, da dobč dalnje ukaze, od njega, svojega višega pastirja. Bili smo priča naravnost patrijarhalni ljubezni očetovi in sinovski udanosti vernih podložni -kov. Bili so časi sv. Metodija tukaj — !
Dobro nam došel, v našo sredo, mili vladika, ki nam prinašaš luč, tolažl>o in vero v bodočnost našo! Dobro nam došel, ki nam prinašaš sporočilo, da je vera tudi narodnim svetinjam skrbna in ljubeznipolna ziščitnica...! Prihod tvoj bodi mejnik ob pragu milejdi
časov
Odprt grob. Včeraj je umrl na Greti tamošnji posestnik in glavar znane narodne rodbine, gospod Lovro G o m b a č. Spoštovani rodbini izrekamo svojo sožalje.
»Delaven — Rdečega prapora« 36.
št. je zares imenitna. Prvič zato, ker nahajamo v njej kvintesenco socijalno-demokrati-ške modrosti, to je: sfcladnice surovih psovk na narodno stranko in njeno glasilo ; drugič pa zato, ker g. — praporščak v tej številki na fin način dreza svoje somišljenike, naj vendar pridnejše zalagajo tiskovni zaklad. Prostor »R. p a« je namreč omejen, tako grozno omejen, kakor politiško obzorje slovenskih socijalnih demokratov, in zato se je »s krvavim srcem« moral g. Kristan odreči veselju, da bi s poročilom o posl. Ferrija predavanjih lopnil — samega sebe po zobeh! Le toliko nam je izdal o govorih velikega »učenjaka« in »umetnika«, da Bedaj vemo, da je bih med govoroma posl. Ferrija »orga-nična zveza« — in to naj ukaželjnemu občinstvu zadostuje!
Rekli smo, da je g. Kristan fin, kedar treba namigati s kolom na sušo v tiskovni blagajnici. A preveč fin vendar ni. Kdor namreč pazno čita navedeno številko »R. p-a«, najde, da bi g. Kristan lahko marsikaj izpustil, da vdobi s tem mesta za zares velezani-raiva predavanja posL Ferrija. Zakaj ni storil tega ? Zakaj ni, n. pr., od U žil ga. Linharta spisa o »sedanji in novi ženi« za boljšo priliko, ako že misli, da ta spis zamore pomagati socijalno demokratiški propagandi.
Baš s tem spisom se hočem malce po-baviti. Pisatelju »motto« je rek Multatulija: »Uživanje je čednost — ljubav je največje uživanje.« Že to geslo je sumljive vrednosti ter bi se dalo zvesti na navaden »Trugschluss«, kakor bi rekel logičar. Toda pustimo to in poslušajmo pisca samega !
Po precej dolgem uvodu, v katerem je najznačilnejši moment laž, da slovenske emancipistke naglašajo »boj proti možu«, se je pisatelj preril do odkritosrčne tese, da je »prostitucija za našo družbo potrebna uredb a.c Sklicuje se celo na Tolstega, ki jo baje imenuje »Ventilklappe«. Pravi, da je spolni nagon »najmočnejši nagon«, da ni mogoče vzdržati se spolnega občevanja, da je čednost do zakona neumna zahteva in da o urejevanju nravnosti nima vzgoja niti najmanjšega pomena. Ako bi odpravili prostitucijo, potem bi se razne »perverznosti« še bolj razširile in človeštvo bi še bolj degeneriralo. Socijalistični nazor torej smatra prostitucijo za potrebno.
Kmalu potem pa pravi pisatelj: »Socija-Iizem je teorija moči, kreposti, je zanikanje askeze, naj si bode v kakoršni koli obliki. Socijalizem hoče ustvariti žen o-b oje v-n i c o, hoče jo iztrgati iz blede melanholije, hoče jo postaviti na lastne noge, da razvija vse svoje individualne lastnosti. Današnja žena je celo življenje otrok — socijalizem hoče človeka.«
Naj nam oprosti g. Linhart, ako izjavimo, da »organičnec zveze med prvim in drugim odstavkom ne moremo pojmiti. Vi hočete celo ženo, ženo — bojevnico, hočete jo imeti na lastnih nogah, in ob enem odobrujete najgrše in najžalost-n e j š e suženjstvo, ki je glavno obeležje prostitucije?! Sužnja v tržaškem starem mestu pač ne more biti — žeua-bojevnica v boljšem smislu te besede!
Pravite, da tisoči ljudi morajo izven zakona zadoščati svojemu nagonu (in se sklicujete o tem na anonimne kapacitete) češ: »ker nimajo sredstev za zakon!« To, gospod Linhart, je malo netočno. Prvič se borite vi sami za odpravo militarizma, .ki je i zveči ne kriv, da se ne morejo sklepati primerni zgodni, recte: zdravi zakoni. V tej nameri Vas podpira in simpatizira z vami — socijalisti — ves omikani svet. Drugič pa je laž, da bi mož ne imel sredstev za zakon. Ako odpadejo oblike javne prostitucije, ako se potom vzgoje poglobi v ljudeh spoznavanje človeškega dostojanstva, iskal bo mladi mož in najde tudi vsikdar primerno družico iz svojega sloja, ki l>o drage volje pripravljena nositi žnjim veselje in »pero« življenja. V tem oziru zopet lahko |>oboljša razmere v mnogem Vaše in vseh poštenih človekoljubov prizadevanje, da bi delavec vdobi val dostojno plačilo za svoj trud, tako dostojno in tako primerno, da bo od istega lahko živela tudi druga polovica in dopolnilo njegovega bitja — ljubljena žena in dragi jima otroci.
Ako se torej socijalni demokrati na eni strani zavzemajo za prostitucijo, na drugi pa za zboljšanje gmotnih razmer nižjih stanov in za odpravo krutega militarizma, dozdeva se nam, da e io ali drugo ni povsem iskreno, da ne izhaja iz jasnih pojmov o človelkem do-
stojanstvu, a da je najmanje utemeljeno v čutu ravnopravnosti obeh spolov.
Ako trdite, da je askeza nonsens, ne-zmisel, da je preveč ženskih na svetu, da bi se mogle pomožiti, — potem pa, gospoda socijalisti, ako ste dosledni, morate ustanoviti tudi drugih javnih hiš, kjer se bodo prodajali tudi — raožki ! Do takih horendnih zaključkov dovajajo vaša načela, o gospoda socijalisti!
Bog vedi, zakaj se ogrevate za to naj-žalostnejšo ustanovo modernega človeštva ? ! Človek bi skoraj prišel do prepričanja, da samo zato, da bi lahko sodobni družbi zaklicali čim prej : eks !
To bi bilo še naj milejše stališče, s katerega Vas lahko sodimo. Oblika pa, s katero hočete doseči, mej drugim, toliko zaže-ljeno revolucijo, je taka, da moramo protestirati proti njej.
Vi propovedujete popolno spolno svobodo, a pozabljate o tem, da kar je »svoboda« za moža, je zaženonajsra-motnejšasužnjost! V tem naglašanju poltnosti, v tem dičenju iste z emblemi človečnosti — se postavljate za celo vrsto za-I stopnikov človeških pregreh in zločinstev. Pijanec se sramuje svoje strasti, tat v dnu svoje duše zaničuje svoje rokodelstvo, anarhisti se v grozi pred naloženimi jim zločini usmrčujejo sami, da ne bi morali storiti naj-groznejšega, kar jim nalaga disciplina, — le vi, slovenski socijalni demokratje, povzdigujete s ponosom svoj glas v obrambo najvećega madeža človeštva, madeža, ki en del človeštva, oni del, za katerega se v vznesenih besedah navdušujejo tudi vaši pesniki, ponižuje v stroj, ki služi v z a d o-ščevanje živalskim strasti m!
Ako bi vi ta strup ohranjali v svojih obistih, mi bi molčali. Toda, vi zastrupljate z njim slovensko ljudstvo ! In zato moramo v imenu slovenstva, v imenu krščanstva, v imenu kulture govoriti in protestirati proti vašim ciničnim napadom na nravnost našega narod . Eks !
Kako oni in kako mi ! Iz Rojana nam pišejo: Torej »svobodomiselni«, »prosvetljenic, »napredni«, »človekoljubni« socijalni demokratje žugajo s palico narodnemu človeku, ako bi se drznil priti na njihovo veselico, ki bo baje v Nabrežini. Tako žuganje govori cele knjige inje v karakterizacijo teh ljudij, da si je ne more želeti bolje. To je načelo — brutalitete, surovosti, neolike. Taki ho oni !
In kaki smo mi? Ne veselico »Zarje« v Rojf.nu je bile došlo več mož železničarjev, o katerih vemo, da so v taboru g. Kristana. Mi pa jih nismo nagnali s palico, marveč smo jih vsprejeli uljudno kakor se spodobi med omikanimi ljudmi. Da, še več: razveselili smo se jih. Pa ne morda zato, ker smo mislili, da so spremenili barvo, ali ker smo jih hoteli loviti, ampak le zato, ker, kraj vsega političnega n .sprostva, vidimo v njih sočloveka, ki je vrhu vsega sin iste matere, torej naš najtesneji brat.
Tako mi, čeprav nismo socijalisti, čeprav ne nosimo »človečanske ideje« vsaki dan na trg, da bi barantali žnjo — ob hrupni reklami — kakor baranta kakov starinar se svojimi — cunjami !
Tako mi, oni drugi pa — drugače!
Socljalistična drznost. Pišejo nam : V tehničnem zavodu pri sv. Andreju sramoti nekdo »Edinost« in vse, kar je slovenskega ! To umazano nalogo si je nadelo človeče, ki čuje na ime Antonio Ćerveca. Ta človek pravi, da je naše glaailo »cunja« (Kopačeva šola !) ob enem pa izzivlja, da on g<5vori slovensko le tedaj, ako je sila !!
Ta odpadnik prodaja in vsiljuje po gori i omenjenem zavodu umazamo mokraško oraelo pod imenom »Neumni prapor« !
Desna roka temu flikarju je neki Lav-rika iz Skednja, ki je v svobodnih urah — cikorijaš.
Ta dva prodajata razne tiskovine, a če ni kupovalcev, silita tudi brez denarja ! Mi delavci bi molčali o tem »monopolu«, ako bi se imenovana omejala le na prodajanje. Ker pa, kakor rečeno, s prodajanjem združujeta grdeoje našega naroda, našega glasila in narodnega vodstva — smo sklenili, da se obrnemo do vodstva s prošnjo, naj ono napravi red v zavodu, ker mi nočemo trpeti dalje, da se nas napada in žali po par neumnežih, ki gotovo nista še nikdar čitala naše »Edinosti. In to že iz jednostavnega vzroka, ker — ne znata. Lažisocijalisti nam pridejo morda z očitanjem, da — denuuciramo. Naj pridejo! In če se tudi »denuncijacije« in čejedenun-
-cijacija grda reč, tem grse je njihovo poče-njanje, ker na* silijo, da se hranimo. Mi smo v slanju sil obrana.
Vohuni gori, vohuni doli : mi hoćemo imeti mir tam, kjer delamo! Drugače pridejo posledice !
Klin s klinom ! Vi grdite vse, kar je našega in to z očevidnim namenom, da bi uničili naš narod ob Adriji — mi pa se branimo !!
Onemu bivšemu krčmarju pa, ki zabav-Ija po gori imenovanem zavodu, češ: sedaj sem se vpisal tu (k mokračem> in ne dam nit: novčiča več za narodne svrhe. l>odi povedano, da. ako ne more s,»ati zaradi onih bornih 6 kron, katere je dal za »Narodni dom«, mu jih naberemo in porinemo v grlo, mi narodni delavci — samo da bo mir in da ne lx> »mazale sklede, iz katere je do-sedaj kaj rad in pridno zajemal ter se ma-stil. Sploh izjavljamo, da ga nočemo več v svojo sredo, ker izdajice svoje domovine in svojca roda ne zaslužijo, da bi občevali z nami poštenimi delavci in zvestimi sinovi naroda !
Za danes toliko. Ako ne bo zadostovalo to, pridemo z imenom na dan ! Strela udari iz viš iie izdajalca domovine !
»Narodni delavei«. Narodni cigaretni papirčki na korist dru/bi sv. C irila in Metoda so izšli. Naj-glavnejšr je to, da je papir v resnici zel<5 fin in dober, da, celo boljši od drugih tujih izdelkov in nič dražji. Kadi tega prijKiročamo vsem kadilcem, da zahtevajo vedno in j>ovsod edino te papirčke, da tako pripomorejo naši prekoristni in prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda.
Skatlje so jako lepe in morejo služiti za olej>šavo v trafikah, trgovinah in izložbah. Na ovitkih papirčkov je slik i lepe družbine šole v Velikoveu in na drugi strani je utis-njeno na narodnih barvah geslo: »Mal položi dar, domu na altar!« To geslo je utis-njeno z vodenimi črkami, za znamko, tudi na vsaki j»osamičui papirček.
Na Slovenskem bi ne smela biti nobena tobakarna brez teh papirčkov. Glavni založnik je g. Josip Stoka v Trstu.
Spnščenje v morje vojne I adi je »Ar-pad« v ladjedelnici S. Marco. Jutri dne
11. t. m. spuste v morje vojno ladijo »Arpad«. Sla v no-1 prične ob 1». uri zjutraj, v ladijedel-mei S. Marco. Te sla v raoeti udeleži se tudi nadvojvoda Josip Avgust s svojo soprogo, nadvojvodinjo Av^usto, ki bo kumovala novi ladtji. Pos^ečenje ladije, katero opravi mornarski župnik nirgr. Pavel Uredniček, prične ob uri zjutraj. Ob spuščanju v morje pozdravijo vse navzoče vojne ladije svojo novo tovarišico streljanjem, iz topov.
Klektrični trarmvav na progi Llovd Skedenj aeha jutri voziti in sicer ob 7 uri zjutraj do konca slavnosti.
Velik požar. Danes zjutraj, nekoliko po jedni uri pojK>lunoči je navstal požar v veliki stiskalnici olja pod Skednjem. Požar je bil velikanski, glavno poslopje je pogorelo popolnoma; Vsaj dvtri dni bo trajalo gotovo, predno Im> ogenj |>opolnoma }H>g-ašen. Gasilci se omejujejo na to, da bi požar lokalizirali ter da zabranijo, da se isti ne razširi na |M>stranska poslopja in zaloge ter na poslopja zraven stoječe ladijedelnice S. Marco. Trije delavci so se poškodovali, izmed katerih je jeden &kočil iz drugega nadstropja. Plavajoče kopališče San Giusto so izvlekli daleč v morje, ker je bila nevarnost, da se vname. Promet na cesti je zabranjem in tudi električni trarmvav vozi samo do mestne plinarne. Ob 7. uri in 20 min. zjutraj se je stranska stena, ki je obrnjena proti mestu, z groznim ropotom podrla na tla. Nič se ne ve se, kako je navstal požar.
Drobne vesti. Tat v kopališču. Gospa Antonija G., stanujoča v ulici Bar-riera vecchia, ovadila je včeraj na policiji, da so jej dne 31. avgusta v kopališču Fontana ukradli novčarko s 16 kronami.
Iz gostilne v ulico Tigor. V gostilno »Alle dne colone«, v ulici Torrente, je prišel neki težak, ki je pil in jedel, ne da bi imel ni novčiča v žepu. Poklicali so redarja in ta je nedobrodošlega gosta spremil v ulico Tigor.
Nezvest natakar. Lastnik gostilne takozvane »de Fragola« v Barkovljah ovadil je včeraj zjutraj svojega nezvestega natakarja Rudolfa M., starega 42-let, ki je svojemu gospodarju poneveril 16 kron. Doznavši, da ga je njegov gospodar ovadil na policiji, se je M. sam podal na ravnateljstvo policije, od koder so ga poslali v ulico Tigor.
Dražbe premičnin. V sredo, dne 11. septem. ob 10. uri predpoludne se bodo vsled aaredli« tuk. c. kr. okrajn^a sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: Prosta luka molo 4, srdi, vino ; ulica SS. Martiri 17, aparat in drugo.
Vremenski vestnfk. Včeraj: toplo« er ob 7. uri zjutraj 20.—, ob 2. uri popolndne 25.— C-. — Tlakomer ob 7. ur; zjufraj 760.1. — Danes plima ob 8.0 predp. in ob 7.20 pop.; oseka ob 1.30 predf»oindne in ob 1.46 popoludne.
Vabilo na posvetovanje. Podpisani vabi vse častite ude »Delalskega konsumnega dru štva« pri sv. Jakobu na posvetovanje, katero bo v soboto, dne 14. t. m. ob 8. tui zvečer v prostorih istega društva v ulici Concordia št. 1 A.	M i h a H r v a t i n.
»Brivec« je izšel. Kdor ga želi, ga v tobakarnah dobi.
strico, ki se napelje 3400 m daJeč ter bo dajala okroglo 1000 konjskih močlj. Delo se je oddalo znanemu podjetniku Ceconiju, ki je zgradil tudi arlberski tunel. Upati je, da bo bohinjski predor v treh letih dogotovljen.
Po »Slov. Narodu.«
Vesti iz Štajerske.
—	V Ljutomeru je umrl tamošnji zdravnik dr. Anton Mihalič.
—	V Krškem so imeli predvčerajšnjim velik požar. Gorelo je pri Aumannu. Zgorelo je gospodarsko poslopje, ena hiša in streha prodajalnice. Mnogo blaga je pokvarjenega in uničenega.
Vesti iz ostale Primorske.
X Nabrežinei vedo sedaj in zapomnijo naj si! Nekdo izmed vas, člen vase občine, je žugal na nekem shodu soci-jalistov — kakor nam je sporočil očividec — da gorjč somišljeniku »Edinosti«, torej pripadniku slovenske narodne stranke v Trstu, ako bi se drznil priti blizu, ko bodo imeli oni svoj dan ! Ker pa naša stranka, hvala Bogu in poštenju našega naroda, šteje v mestu in po okolici na tisoče somišljenikov, velja ona grožnja na adreso vseh teh tisoče v.
Taki pojavi bi morali dati misliti onim faktorjem v občini, ki so "poklicani, da varujejo interes občine in nje — dobro ime ! ! Dosedaj je Nabrežina slovela po mirnosti in gostoljubnosti svoji. Na sveži zrak v Nabre-žino hiti rado vse, brez razlike mišljenja in narodnosti. Kolikokrat smo bili navzoči, kako so se laški meščani uprav naslajali na angelj-skem petju slavnoznanega zbora nabrežin-skega. To razmerje gotovo ni bil na škodo vasi. Prihajal je denar v vas.
In sedaj naj !>• postalo drugače ? ! Sedaj naj bi uveljavili — proganjanje drugomišlje-nika ? ! Ne moremo verjeti temu. Ne moremo verjeti, da bi Nabrežinei hoteli oskruni ti svoje dobro ime. Mirno vedenje štrajkovcev nam je v poroštvo, da ogromna večina delavcev v Nabrežini je tudi sedaj, kar je bila — miroljubna in da se ne da zavesti po fanatizmu kakega zbesneleža.
Ali možje v Nabrežini naj bi vendar ne prezirali takih pojavov, kajti tudi najslabeja in najumazaneja stvar more dobivati proseli-tov, ako so brezbrižni oni, kateri so poklicani da pieprečajo vsako zlo.
To je vzrok, da opozarjamo danes Na-brežiuce na škodo, ki bi mogla na vstati za občino, ako bi zgubila svoj stari dobri glas.
Tudi ta slučaj priča svetu, da vsemu istemu »delovanju« »sodrugov« ni namen drugi, nego — hujskanje. Hujskanje človeka proti človeku, sloja proti sloju, stanu proti stanu. To seveda ni — šovinizem. Ne v resnici ni ! Kajti navadno ima tudi šovinizem kaj etičnega na sebi, česar o divjanju socija-listov ni možno reči. Slovenski narod naj bo razkosan in razcepljen, bodi razdejan in razmetan ! To hočejo »socijalisti«, ker so najemniki tujinstva, ker hočejo, da narod naš postane obnemogel nasproti sovražnikom svojim, ki so v laškem, h i p e r n a c i j o n a 1 i -stiske m, b u rž u azijskem (v gršem pomenu te besede) in k a p i t a 1 i s t i š k e m ta boru!! Cilji lažisocijalistov so skrajno nemoralni. In po njih ciljih jih morate soditi!
Razne vesti.
Samomor častnika. Iz Budimpešte jav-j Ijajo: Pomorski poročnik Anton Praitz izginil je te dni z donavskega parobroda »Maros«. V svojem stanovanju je bil ostavil pismo, v katerem javlja, da izvrši samomor.
Nesreča o Streljanju. Iz Genove javljajo : O streljanju v trdnjavo »Strega« je počil top ter ubil šest vojakov, a jednajst je ranjenih.
Victorien Sardou je slavil minoli petek (dne 6. t. m.) svoj 70. rojstni dan. Sardou je sin profesorja. V početku se je učil medicino, ali to je kmalu popustil in se pričel učiti zgodovino. Prvo njegovo delo, »La taverne des etudiauts«, se je predstavljalo 1. aprila 1854 v Odionu ter je sijajno — propalo! — Leta 1858. se je poročil z gospieo Breeourt, katera je vedno navduševala svojega moža na delo, in on je res spisal kasneje mnogo vspelih del, ki so se predstavljala po gledališčih vsega sveta.
Zopet žrtva Monte-Carlo. V neki vili pri Canessu so našli truplo gospe V. T., 68-Ietne udove po nekem francoskem častniku. Ta žena je imela nekdaj veliko premoženje, katero pa je v razmeruem kratkem času izgubila — z igro. Ona je bila že več let stalen gost v tistem elegantnem brlogu — v Monte-Carlo. Ko pa je izgubila vse svoje premoženje, seje zastrupila. Njeno truplo so našli te dni že razjedeno. Lica so jej razjedli črvi.
mišljenega sokrivca Czolgoszevega, nedolžen. Stutz pa bo obsojen radi tajnega nošenja orožja.
Podpisana priporoča svojo novo ustanovljeno postavno koncesijoni-rano
posredovalnico za službe.
Posredovalnica se nahaja na Lip-skem trgu (Piazza Lipsia)* št. 4 in prevzema posredovanja na službe vseh vrst.
Priporoča se udana
Josipina Jančic.
F I L U A L K A
c. li uri?, avstr. MMm zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novol za vplačila.
\l vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 2,/4°/0
30- n	„	4° o
V napoleonih na
30-dnevni odkaz 2 */„*/'« 3-niesečni n 2t/4°/,
6-
a
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avBtrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah.
Okrožni oddel. j v vredn. papirjih 2°/ft na vsako svoto. V napoleonih
brez obresti.
Nakaznice
na Dunaj, Prago, Pešto, Urno, Lvov, Tropavc Reko kako v Zagreb, Arad, liielitz, Gablonz, Gradee Šibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu Reiehenberg, Saaz in Solnograd, brez tro&kov. Kupnja in prodaja bitku l°/fl0 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejSinii pogoji. Predaj ml. lamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente ) Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da erebni denar, zlati avstrijski bankovci itd. pa p3g>)lo
nx*UK*xxxuuxumt*
Vesti iz Kranjske.
"Kmetijska šola za Gorenjsko. V »Slovencu« čitamo: V prihodnjih dneh pride na Gorenjsko konzulent za živinorejo in planinstvo v poljedelskem minister-stvu, gospod Henrik Gierth, da si ogleda posestva, ki ao na ponudbo v svrho ustanovitve kmetijske šole na Gorenjskem, i u prouči učni načrt.
* Zgradba bohinjskega predora. Dela pri zgradbi druge železničue zveze s Trstom lepo napredujejo. Bohinjski predor, ki bode 6800 metrov dolg in bode torej jeden največjih tunelov v Avstriji, je na severni strani izkopan že v dolžini 450 metrov, na južni strani pa v dolžini 290 metrov. Meseca novembra se že prične delo z električnimi stroji in potem bo delo se hitreje napredovalo. V to svrho zajmejo Bi-
Brzojavna poročila.
Obletnica smrti cesarice Elizabete.
DUNAJ 10. (B.) Povodom obletnice smrti blagopokojne cesarice Elizabete se je peljal cesar ob 8. uri zjutraj pred grobišče pri kapucini h in je poleg krste ostal 10 mi-mut zaglobljen v molitev. Potem, ko je tudi spominu nadvojvode Rudolfa posvetil molitev, dal si je od kapucinskega patra Huberta našteti imena darovateljev vencev ter je posvetil posebno pažnjo traku venca kraljice romunske. Potem se je cesar povrnil v dvorno palačo. V cerkvi sv. Štefana in po drugih cerkvah so se darovale maše zadušnice.
Atentat na predsednika Zjedinjenih držav.
BUFFALO 9. (B) Gospa Kinley je videla danes za kratek ča3 svojega soproga. Predseduik se je premaknil v postelji se svojo lastno močjo in brez bolečin. Z Iravnik Mac Burney je izjavil, da nikdo ne more reči, da je predsednik že izven nevarnosti. Teden dni ali pa še dalje bo trajala nevarnost. da nastanejo komplikacije. Še-le potem ako pojde vse srečno, bo možno reči, da Kin-lev ozdravi. Bržkone minejo trije tedni, predno ; bodo mogli predsednika brez nevarnosti pre-i mestiti. Tudi zdravnik Mann je izjavil, da ; predsednik še ni izven nevarnosti, ali svobodno gibanje črev, kakor se je pokazalo danes, je dobro znamenje. Zvečer ob 91/? uri izdano poročilo pravi: stanje predsednika Mac Kinleya je trajno ugodno, žila 112, temperatura 101, eopenje 27.
CHICAGO 9. (B) Devetero anarhistov so postavili pred sodišče, ■ zaslišanje pa so odložili ne 19. t. m., da se omogoči temeljita preiskava obtožbe radi zarote v namen nmorjenja predsednika Mac Kinleva. Tri za-prte žene so izpustili proti kavciji 3000 dolarjev. Ostalih šešt žensk je ostalo v zaporu.
BOSTON 9. (B) Tukajšnja policija se bavi z namenom, da zatvori vsa anarhistička društva in klube.
PITTSBURG 9, (B) Tu so zaprli dva anarhista, ki sta v tesnem prijateljstvu z anarhistinjo Emo Goldmann.
BUFFALO 9. (B) Policija je prišla do zaključka, da je nedavno v Ameriko došli Nemec Stutz, katerega so zaprli kakor na-
x *
x x x
MIZARSKA ZADRUGA V GORICI
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
x x
g M70 slov. zalop Min
x n n x n x
n
K
n
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
Katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Hoaario) št. 1.
(na des>ni s^raiii cerkve sv. Petra*. Konkurenca nemogoča, ker je blago iz prve roke.
X X
s
n
x
X
x
s *
X X X
XXXXXKXXXXKXXXXX
elikanska rastava pohištva in 2 tapecarij. Izvenredno ugodne 2 U U U cene. J4 14 t
VILJEM DALLA TORKE ♦
v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ♦ ■ Moje pohištvo donese srečo. ■■ J
I Aleksander Un Mi uzi 1
Sf
Prva in največja tovarna puhiStva Sf ^	vseh vrst.
f§ -•{ TRST
TOVARNA:
Via Tesa, vogal Via Limitanea
ZALOGE:
I Piazza Rosario št. 2 (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM--
Velik izbor tapecarij, zrcal ia slik. Izvršuje nuročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILUSTROVAIl CEIIS ZASTONJ II FRAKKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.

Anton Baretto
sod ar
TRST — Viccoio Cieco št 4. — TRST
naznanja slavnemu občinstvo, da ima v zalogi staro in novo vinsko posodo od 20 litrov više. Izgotavlja vsake vrste posodo in v sodarsko stroko spadajoča dela,. Se priporoča rojakom v smislu gesJa : Svoji k svojiIII !
Anton Pečenko
Vrtna uliea 10 - ttORICA - Vrtna uliea 10.
priporoča
pristna bela in f-rna vina iz vipavskih, furlanskih, briskflu dalmatinskih in isterskih vinogradov.
Dostavlja na doni in razpošilja }k> železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo jh>-siljn tu<li uzorce.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
IVAN KRŽE
Trst. — Pi*7/a S. Giovanni št. 0. — Trst
Trgovina s kuhinjsko jh>poi1o vsake vrste' iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izl*>r pletenin in lesenega blaga Ijesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo al goudi brez*aq
i
InCin Rlvjoll urarski mojster v Trstu JUolp DIZJdl\ ulica Stadion 25. naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno delavnico za popravljanje ur vseh vrst, bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje. da si bo prizadeval zadovoljiti vsakojrar. koji bi mu blagovolil dati dela. za kojega izvršitev tudi jamči. Za mnogobrojno podporo se udano priporoča.
Pozor stariši!
Snažno zakrpani čevlji prihranijo nove, kar popravlja prav točno in po nižki ceni vratar hiše It. 3, na tr^u S- Giovanni. tik lekarna Leitenburg.
i
Nova čevljarnica £!r£5£i?5£i
ulica Giulia 3. \ elika zaloga obuvala vsake vrste lastiiega izdelka za mo^ke, ženske in otroke. Blago k»kor: podplati, usnje in pripadki so iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako naročbo po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu. Cene brez konkurence. Kože v vseh barvah.
nplflvnipp za F^P^'U^J6 vsakovrstnih stro-UCiavlllta jev motoijev na plin in brizgalnic
vseh vrst. Kovaška delavnica. Alojzij Schromeck L C. ▼ Trstu, ulica Belvedere št. 9.
Noto tržasKo pogrebno podjetje
se je premestilo s pisarno in zalogo pogrebnih predmetov
na Piazza delle Legna 4.
To podjetje si je pred kratkim nabavilo nove in ehganiue vozove, potrebščine, in obleke, vepre jelo v svojo službo novo in praktično oeobje ter vsprejema pogrebe kateregakoli razreda po lastni tarili.
I>( djelje preskrbi tudi kolikorsibodi vozov pri gprf mljevaniu pogrebov na pokopališče.
olja ]revlaka za podove je Fernolendtov
bliščeči lak 4. 4. 4. •u za podove
t četero nijansah za mehak les, ki pokrije vsako prejšno prevlako, se ne prilepi, se ga lahko opere in e trpežen. Za 10 m- zadostuje 1 kg. po 2 kroni v plehasti škatlji.
Ces. in kralj, ^jj^: priviligirana
tovarna kemičnih izdelkov
ST. FERNOLENDT
Zaloga :
Dunaj, VI Schulerstr&sse št. 21
Ustanovljena 1832.
Razpošilja se tudi po poštnem povzetju.
N »daljne specijalitete: pisalna in kopirna črnila nepremočljive masti za usnje, patentovano sredstvo za ohranjevanje podplatov _Yandol". Kovinska čistilno zmes. srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje
lettilo (biks)
Cenik poiljem brezplačno poštnine prosto
V najem se odda
hiša in krčma z velikim hlevom, ležeča v Lokvi ob skladcvnej cesti, eventualno nekoliko zemljišča. Več se poizve pri upravi »E d i n o s t i«.
Velika zaloga koles
po najnižjih cenah. Nova kolesa I. vrste od Kron 150—200. vže rabljene kolesa po K 80, <*>, 100. Pneumatiki, dobre vrste K 9-—. Cevi K 5.—. Ceniki gratis. Vsi deli jednako po ceni.
K 18.
Neprekosljiv v svojem delovanju, najpripravnejši šivalni stroj na roko _The juvel" šiva vsako snov, debelo ali tenko in tudi najmočnejše sukno in platno. Cela sestava je od železa in jekla, fino poliran, s premenjavo na zobno kolo, šivan-kami, posodico, ključem in potegovalcem vijakov, teza 5 kg. K 18.—. Singerjev za dvojno šev 36.—
Naivpria nnvncff Ilustrovani dunajski koncertni ročni akordeon
ndJTCtJd IlUVUOl. vzbuja povsod zbog njegove konstrukcije, dobre sestave in nizke cene veliko zanimanje. Posebno fini akordeon. 10 tipk. 2 registra. 20 dvojnih glasov, 2 pridržavaica, 2 dvojna meha z okovi od jekla, odprt klavirtjat od nikelja, močen, širok, krasen glas, 35 cm velik krasen inštrument, jamčeno brez napake, 75 n»jt>oljšili okov, od niklja, godba jednaka 2 korom, lahka priučba. Cena s šolo K 9.— na ogled po povzetju, ako ne ugaja, vrnem denar.
Najnovejše, velika novost!
Kr. 3.80 s
vsak brez prej-
šne znanosti popolnoma izgotovljene fotografije. Lahka manipulacija, velikost 5X5 Cena kompletnega stroja z vsemi potrebščinami in navodilom s krasno škatljico Kr. 3.80 Velik stroj z objektivom in neštevilnimi potrebščinami Kr 6.—. Za zunanje na-ročbe se zaračuna zaboj 70 vin.
PODJETJE ZIMOLO - TRST
Prvo podjetje za pogrebne svečanosti
ustanovljeno leta 1876.
Zaloga: nI. Istituto 1."»
Telofon št. 145
Pisarna: Corso 41 Telefon št. 141
M. Rundbakin — zaloga
Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj. Ceniki gratis in f r a n k o.
Ivan Seipulič
v Trstu, Piazza Beivedere (nova hiša)
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tadi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena.
Sprejemajo se pogrebi v veliki gali in L, II., III. IV. razreda; prevezi mrličev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno črni, v zlato-
črni, srebrno-črni in zkito-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst; belo in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih po-p hrthmdoneevreg. i
'COOOO
Tehnični urad.
Ustanovljeno 1877.
SCHNABL k Co. - TRST
Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna).
Zaloga strojev in tehničnih priprav.
-= Glavni zastop železja in tovarniških strojev. ==-
Naprava obrtnih podjetij vseh vrst.
In&talacija strojev in parnih kotlov.
3Iotori na plin, bencin in petrolej sestava „0TT0." Motori na veter in vodno moč.
Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd.
Zaloga cevi j za vodo, plin in par.
Materijal za stavbišče. .jHC
Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Razne pipice. Predmeti od-gome. Stiskalnice za grozdje in oljkn, čistilnice, resetalnice, pine za delati* surovo maslo kakor tudi vsi drugi poljedelski stroji. Železe traverse in kolesa. Cement 2>Port-land« in »Romano. Olja za kolesa in masti.
In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja in mornarstvo.
Karol Kavšek-a nasl.
Schneider i Verovšek
trgovina z železnino na debelo in na drobno in zaloga poljedeljskih strojev
Ljubljana
Dunajska cesta št. 16.
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih poljedeljskih strojev, v prvi vrsti mline in preSe za sadje in grozdje najboljšega izdelka; potem gepeljne, slamorezniee, mlatilnice, trijerje, čistilnice, pl"ge (S-stern Saek) in sploh vse stroje za poljedelstvo po najnižjih tovarniških cenah in pod
jamstvom za vsak kos.
Nad 200 različnih strojev v zalogi.	Točna postrežba.
Ilustrovani slovenski ceniki brezplačno.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr.
v lastni hiši.
--
Hranilne vloge sprejemajo se od vaacegar če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/s°/0> ne da bi se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 c/0 in na vknjižbe po 5l/*°/o
Urad nje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol_ in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje Iran. flog; leta 1900. Kron 1,263.563-Poštno-hran. račun str. 837.315.
Osmošolec
upravništvu „Edinosti-.
išče družino, pri kterej bi .stanoval in podučeval. Naslov pr
Novo pekarno
in sladčičarno sem odprl v ulici Molin a vento, na oglu ulice dei Gradi Vsaki dan trikrat friSen. kruh od 12 nove. za kilo naprej. Sladkarije, sladčice iu razno drugo pecivo. Se sprejem:i domaČi kruli v peko. Priporočam se za obilen obisk: A n t. P a h o r.
Prazne vinske posode
iz hrastovega in kostanjevega lesa, ki so bili ravnokar v rabi, prodaja po nizkih cenah tvrdka
Leopold Feiner in brat, Trst,
(Skladišče v svobodni luki 26. I. nadstr.)
Julij Redersen +
i
izdelovatelj zdravniških pasov in ortoped i enih-aparatov.
Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst-
(Nasproti „Isola Chlozza.") Kirurgični instrumenti, ortoped i č ni aparati-modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovice, suspenzori, elektroLerapevtiČni aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike
i
Zaloga
predmetov z i kirurgična zdravljenja, angležki predmeti od gumija i u ne premoč Ij i vi h snovij.
XXXXXXXXXXXXXXXX
Rionione Aflriatica di Sicurta t Trstu
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reser?; društva dne 31. decemnr 1892.:
Glavnica društva ..... gld.	i.000.000*—
Premijna reserva zavarovanja ua
življenje ....... „	13,326.3469a
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju....... • n	1,632.248-22
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju..... „	49.465-07
Rezerva na razpolaganje . . „	500.000-— Reserva zavarovanja proti premi-
njan u kurzov, bilanca (A) . „	333.822*4£ Reserva zavarovanja proti premini an j u kurzov, bilanca (13) „	243.331*8 -Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . „	500.000-— Občna reserva dobičkov . . „	1,187.164*86-Urad ravnateljstva: Via Valdirivo It. 2, (v lastni hiši;.