GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES"		
/*		> LETO XXI	Številka 16
N novoles v		novoles
		J	11. novembra 19<53
LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA		
Ob spremembi začetka delovnega časa bo prevoz urejen
Pred kratkim smo prejeli pismeno pritožbo delavcev, ki se vozijo z delavskim avtobusom na relaciji Novoles — Soteska - Občice - Črnomelj; podpisalo jo je 65 prizadetih delavcev. Avtobus, ki ima sedaj po kilometrih najdaljšo progo, odhaja (zaradi tega, ker mora po svojem prihodu v Stražo še po delavce na Drganja sela) iz Kanižarice ob 5. uri in 25 minut, vrača pa se (ker najprej odpelje na Drganja sela) zadnji med delavskimi avtobusi. Delavci, ki se vozijo na nadaljši progi, so tako prispeli v Novoles prvi in ga zadnji tudi zapustili. Dnevno so izgubili na poti do in z dela tri ure, pri tem pa ni vračunan čas hoje od doma do avtobusnega postajališča. To sicer velja za najbolj oddaljene delavce, ki so se pred mesecem in pol odzvali našim potrebam in se zaposlili v Straških tozdih. To, dje najdaljša delavska avtobusna proga vezana še na dodatno progo, je sicer skregano z zdravim razumom, vendar nam Goijanci kljub intervenciji niso mogli ustreči drugače. Ponudili so nam dodatni
avtobus za prevoz delavcev na Drganja sela, ki pa stane Novoles, točneje Novolesove delavce, okroglih 12.500 din na dan..
Ob spremembi delovnega časa, se pravi s 14. novembrom, pa lahko obljubimo, da bo odhod avtobusa iz Črnomlja ob
4.	uri in 50 minut, saj smo s pomočjo Gorjancev dosegli, da bo poslej delavce iz Drganjih sel vozil drug avtobus. Tako bo tudi zagotovljen normalen povratek (brez čakanja) delavcev, ki se vozijo z avtobusom na relaciji Novoles — Soteska — Občice — Črnomelj.
Manj uspešni smo bili pri reševanju prošnje delavcev iz Petan, ki nimajo organiziranega prevoza do postajališča na Vo-lavčah. Cesta, kljub posodobitvi od Volavč do Petan, je preozka, prezahtevna, brez utrjenih bankin, prav tako ni primernega obračališča. Ne ve se, kdo jo bo vzdrževal v zimskem času, tako da jo prevozniki ocenjajo kot zelo težavno in za avtobusni redni promet neprimerno. Predstavniki Gorjancev so nam pojasnili, da morajo sedaj (zaradi
pogostih nesreč in prevelikega rizika, ki so ga prevozniki prevzemali nase, upoštevajoč želje, ne pa tudi vse predpise javnega prevoza) ob vsaki registraciji vozila predložiti tudi linije, ki jih avtobus vozi, oz. kategorizacije ceste. Cesta do Petan pa ne ustreza normativu organiziranega javnega prevoza. Tako bodo Gorjanci prisiljeni ukiniti tudi nekatere avtobusne šolske proge, ki potekajo dobesedno po kolovozih. Da se niso odločili za prevoz iz Petan, so navedli tudi to, da Novoles redno pošilja „račune11 zaradi zamud avtobusov in terja poravnavo z zamudami povzročenih stroškov, zato bi moral biti vozni red iz Petan do Volavč (glede na cestišče in povprečne vozne razmere, ki upoštevajo tudi zimske neugodnosti) mnogo daljši, kot pa ga zahteva samo razdalja. Zaradi navedenega delavcem iz Petan zaenkrat ne moremo ustreči..
Tozd TG Dvor je prosil za podaljšanje avtobusne proge iz Žužemberka do Rebri (4 km), od koder je doma več zaposlenih. Ta proga bo podaljšana s 14. novembrom, s tem da bo začetna postaja zaradi možnosti obračanja avtobusa pri hiši kolarja Bleska in ne v vasi Reber.
Po 14. novembru velja glede na nov delovni čas za vse
delavske avtobusne linije enak vozni red, kot je bil v veljavi pred 27. 3. 1983. Avtobusni vozni redi so že objavljeni.
Naj ob koncu dodamo še to, da se bodo stroški avtobusnih prevozov v tem mesecu povečali za 13,5 odstotkov zaradi podražitve naftnih derivatov in pnevmatik. Samo za premislek vsem, ki sicer simbolično plačujejo avtobusno karto za prevoz z delavskim avtobusom, naj povemo, da nas stanejo avtobusni prevozi v enem mesecu (npr. v septembru za 8 avtobusov) 140 starih milijonov. Zato je potrebno ob vsakem ponovnem zahtevku za novo linijo upoštevati tudi ekonomsko računico, ki je zelo enostavna. „Avtodan“ nas stane 12.500 din (poslej bo sicer dražji), kar pomeni, da stane avtobusna dnevna vozovnica za 35 delavcev (toliko naj bi se jih vozilo npr. iz Petan 358 dinarjev. Na enak način bi bilo potrebno preračunati tudi nekatere druge proge, predvsem ob povratku iz popoldanskih izmen. Res, da vse ne gre gledati zgolj skozi dinar, še posebno, ker je prevoz na delo eden izmed bistvenih pogojev za zaposlitev tam, kjer je mogoče, pa vseeno bomo morali želje bolj podrediti možnostim in tudi neugodne odgovore sprejeti razumno.
NOVOSTI
Stroj Kupper — V tozdu TVP so prišli do nove pridobitve tudi v proizvodnji. Minuli mesec so zamenjali stari prečni spajač z novim. Prejšnji prečni spajač je bil dotrajan in tehnološko zastarel. Furnirne liste (sredice) je spajal po načelu lepljenja, ki pa ni bilo kakovostno. Za' rdi tega je nastajalo veliko izmeta, popravil ipd. Proizvodnja vezanih plošč je bila prav gotovo manjša, kot bi sicer bila. Z nabavo novega prečnega spajača „kupper”, ki deluje po načelu vrvice in šivanja, so v TVP pridobili na kvaliteti spajanja in na povečanju količine spajanja. Kvalitetnejše spajanje, kije posledica prej omenjene nove tehnike spajanja, je zmanjšalo izmet in popravila na minimum. Nadalje novi stroj na podlagi tehnike šivanja veliko hitreje spaja, kar se močno pozna na količini proizvodnje.
V	tozdu vezanih plošč so ta mesec prišli do pomembne pridobitve. Obratovati je začel nov žerjav. K tej naložbi so v TVP morali pristopiti pravzaprav pod prisilo inšpekcijskih služb. Te so ob pregledih varnostne neoporečnosti naprav ugotovile, da staro trinožno dvigalo ni več varno.
Obstoječi „trinožec”, ki dan za dnem s svojo mogočno „roko” velikanko preklada hlode, tehta namreč dobrih 60 ton. Začelo je groziti, da bo ta teža razdvojila steni bazena, na katerih stojijo tračnice žerjava. Stene bazena je močno načela korozija zaradi nenehnih temperaturnih sprememb. Beton razpada in sčasoma bi prišlo do katastrofe.
V	TVP so s pomočjo Metalne iz Maribora zato začeli graditi nov žerjav, ki se s svojo impozantno velikostjo vklaplja med ostala dva žerjava. Z novim žerjavom so v TVP pridobili povečanje kapacitet, hitrejše nakladanje in razkladanje in zmanjšanje ročnega dela. Kapacitete so se povečale zaradi tega, ker novi žerjav lahko dvigne naenkrat 6 ton, medtem ko je stari žerjav dvignil le 3,5 tone. Novi žerjav tudi hitreje naklada in razklada, operacije ravnanja z novim žerjavom so docela mehanizirane, tako daje potreben le en delavec (prej so bili potrebni trije), ki rokuje z njim.
DELEGATSKE VESTI - DELEGA1
VESTI IZ TOZDOV
V času od 24. 10. do 28. 10 so bile v naši delovni organizaciji intenzivne razprave o devetmesečnem obračunu in planu za četrto trimesečje ter o ostalih tekočih zadevah. Tako so se zvrstile seje vseh delavskih svetov, izvršnih organov družbeno političnih organizacij in samoupravne delovne skupine oz. zbori delavcev, kjer samoupravnih delovnih skupin še ni organiziranih.
Poleg tega so na delavskih svetih tozdov obravnavali še:
— Samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju z GG Brežice. S tem sporazumom smo si zagotovili dodatne količine surovin in sicer:
—	2500 m3 hlodov — hrastovih
—	300 m3 hlodov — topolovih
—	800 m3 smrekovega žaganega lesa 1. kv.
—	1000 m3 smrekovega žaganega lesa ostale kvalitete
—	1000 m3 bukovega žaganega lesa
—	2000 m3 bukovih elementov
Za to bo Novoles vložil 20.000.000 din v razvoj polfinalne predelave lesa in v razvoj transportnih kapacitet s tem, da so naše temeljne organizacije udeležene pri teh vlaganjih po naslednjih deležih:
TDP — 40%
ŽAGA — 23%
TVP — 20%
TSP — 10%
TGD — 5%
TPP — 2%
Na delavskih svetih tozdov iz občine Novo mesto so volili še delegate v organe Ljubljanske banke in v skupščino sklada skupnih rezerv občine Novo mesto ter odobrili dotacijo zvezi prijateljev mladine za novoletno obdaritev otrok in sicer 90 din na zaposlenega.
sf:ja ds do
28. oktobra 1983 je bila seja delavskega sveta delovne organizacije. Na njej smo obravnavali:
— Tov. Pečar je pregled sklepov je pojasnil, kako so izpolnjeni pogoji za začetek investicije kerakril v Radato-vičih.
—	devet mesečni obračun
Obračun za devet mesecev
je podal tov. Jože Fink. V razpravi je predsednik K PO poudaril, da so rezultati ugodni, da pa ne dosegamo plana izvoza in daje to osrednja naloga do konca leta, ki jo moramo brezpogojno izpolniti. Delavski svet je naložil vsem organom v DO, da ukrepajo za uresničitev te naloge.
—	plan za četrto trimesečje
Podal ga je tov. Kapš. V
okviru plana za četrto trimesečje je bilo sprejeto tudi povečanje osebnih dohodkov oz. VED povprečno za 14,4%, različno po temeljnih organizacijah.
— SaS o realizaciji predsa-nacije v TOZD BOR Krško
Obrazložila ga je tov. Vizjakova, vsebinsko problematiko pa je razložil tov. Bajuk. Delavski svet je bil seznanjen, da je že imenovan sanacijski odbor v sestavi Gabrijel Sitar, Dušan Arh, Vanja Vizjak, Andrej Žnidaršič in Slavko Medle.
—	pravilnik o uporabi počitniških kapacitet
Obrazložila ga je tov. Vanja Vizjak. Na pravilnik je bilo precej pripomb, zato gaje delavski svet poslal v javno razpravo. Pripombe so se nanašale predvsem na kriterije, ki so v pravilniku in njihovo težo (točke!). Pravilnik bo v razpravi do 15. 11. 1983.
—	sporazum o usklajeni omejitvi porabe dieselskega goriva in motornega bencina na ravni delovne organizacije
Obrazložil ga je tov. Šnida-ršič. Sporazum je bil sprejet z dodatnim sklepom, da mora temeljna organizacija, ki prekorači svoj plan porabe goriva, dobiti soglasje od tistega tozda, ki ima prihranke.
—	koordinacijski komite za SLO in DSZ delovne organizacije v novi sestavi je bil soglasno sprejet
—	spremembe pravilnika o urejanju izdajateljskih razmerij in o izdajanju glasila.
Razložil jih je tov. Grabnar. Spremembe se nanašajo na organe našega glasila, ker je bil na novo ustanovljen in imenovan uredniški odbor v sestavi: Alfonz Šterbenc, Jadran Žnidaršič, Vladimir Bajc, Bogomir Zorman, Vanja Kastelic, Igor Vizjak, Majster Mladen in Marjan Grabnar. Novi glavni in odgovorni urednik je Alfonz Šterbenc. Za tehničnega urednika je bil imenovan
(TSKE VESTI - DELEGATSKE VESTI - DELEGATSKE
Vanja Kastelic. Uredniški odbor je bil imenovan za dobo dveh let.
RACIONALNEJŠE IN SKRBNEJŠE RAVNANJE S POČITNIŠKIMI KAPACITETAMI
V razpravi je predlog pravilnika o uporabi počitniških kapacitet. Svoje pripombe so že podali DS TOZD. Pripombe in predlog bo obravnavala še komisija za oddih in rekreacijo. V razpravo naj bi se vključile še osnovne organizacije sindikata. Razporejanje kapacitet v zimski sezoni naj bi potekalo že po novem pravilniku. Sprejeli naj bi ga DS TOZD n: naslednjih sejah. Skušali boir pojasniti zakaj nov pravilnik, matere so novosti in k čemu naj bi prispeval.
Zakaj nov pravilnik?
Zato, ker je „stari” pri delitvi kapacitet imel pomanjkljivosti, predvsem pa je preslabo opredeljeval odgovornosti in obveznosti uporabnikov počitniških kapacitet. Glede na to, da so kapacitete kljub letošnji razširitvi (12 novih prikolic) še vedno omejene, je bilo potrebno merila za razdeljevanje kapacitet dodelati. Natančneje je bilo potrebno opredeliti pravico uporabe počitniških kapacitet in način razporejanja (dogajalo se je, da so delavci dvignili napotnico, pa niso letovali in s tem onemogočili oddih drugim). Predvsem pa je potrebno določbe novega pravilnika razumeti tako, da so kapacitete družbene (last vseh delavcev) in da je zato vsak delavec dolžan in odgovoren skrbno ravnati z njimi. Skrbeti za njihovo vzdrževanje, za red v njih in v njihovi okolici ni samo naloga referenta za oddih in rekreacijo, temveč vsakega delavca, ki v njih prebiva. Slednje ni le fraza, ali bolje rečeno, naj ne bi bila.
Katere novosti prinaša?
Natančneje opredeljuje čas zimsko-letne sezone, ko se vse kapacitete razpisujejo. Razpis izven sezone ni nujen, razporejanje pa ni več tako svobodne kot do sedaj. Če se prijavi na razpis v zimsko-letni sezoni več kandidatov kot imamo kapacitet, se opravi točkovanje vlog po naslednjih kriterijih:
— delovna doba v DO Novoles — 55 možnih točk
—	prosilec ima najmanj 7 delovnih dni kolektivnega dopusta — 25 točk
—	za vsakega nepreskrbljenega družinskega člana — 10 točk
—	v času šolskih počitnic se doda prosilcu s šoloobveznim otrokom — 25 točk
—	če sta zaposlena v DO oba zakonca — 40 točk
—	če želita skupno letovati dve družini — doda se polovico točk druge družine
—	samohranilcem se doda — 25 možnih točk
—	če je prosilec v zadnjih 5-tih letih letoval večkrat, lahko izgubi — 20 možnih točk
—	če prosilec ni v preteklih letih uporabljal počitniške kapacitete kot narekuje hišni red, se mu pri naslednji vlogi odšteje — 20 točk
Delavec, ki so mu bile kratene pravice, lahko ugovarja zoper pravilnost točkovanja, ne pa tudi glede dodeljenega kraja oz. objekta letovanja. Objektov in terminov ni možno medsebojno zamenjavati.
Vlog izven sezone se ne točkuje, pač pa se pri razporejanju upoštevajo druga merila:
ali bo v času letovanja delavec opravljal vzdrževalna dela, ali bo letoval daljši čas ali želi letovati zaradi izboljšanja zdravstvenega stanja ipd.
Vsak delavec, ki želi uporabljati počitniške kapacitete, jih lahko uporablja le z napotnico, na kateri morajo biti vpisani vsi, ki z njim letujejo.
Delavec lahko odpove letovanje v času zimsko-letne sezone 10 dni pred nastopom letovanja, izven sezone 5 dni pred nastopom letovanja. Kdor to stori kasneje (razen iz razlogov navedenih v pravilniku) je dolžan poravnati stroške letovanja. Tudi v takih primerih delavec ne more sam najti drugega koristnika. Posebej je v pravilniku opredeljen hišni red ter kaj je dolžan storiti prvi in zadnji koristnik v sezoni in vsak uporabnik počitniških kapacitet. Pravilnik predvideva v času zimsko-letne sezone primopredajo med starim in novim uporabnikom. Prav tako pravilnik opredeljuje namen knjige gostov, ki sojo sedaj nekateri uporabljali za vpis trenutnih čustvenih razpoloženj, drugi kadar ni bilo pri roki drugega, za raznetenje roštilja, tretji pa sploh ne. Zelo redki so vanjo
vpisali stanje inventarja in koristne predloge, kaj je še potrebno dodati, urediti ipd.
Posebej je opredeljena pravica uporabe počitniških kapacitet za društva, katerih mentorstvo je prevzela DO, in oseb, ki niso delavci naše DO.
Pravilniku so dodani hišni redi v vseh počitniških kapacitetah.
K čemu naj bi prispeval pravilnik?
K racionalnejšemu in skrb-nejšemu ravnanju s počitniškimi kapacitetami, kar smo povedali že v naslovu. Omogočil naj bi boljše počutje in večjo urejenost kapacitet, hkrati pa tudi ukrepanje zopet tiste, ki „družbeno” ne razumejo tudi kot „svoje” in ravnajo zoper hišni red.
VESTI IZ 0ĐČINE
SEJA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
7. novembra 1983 je bila seja občinske zdravstvene skupnosti, na kateri so obravnavali:
—	predlog programa ukrepov in aktivnosti za zmanjšanje skupne porabe v občinski zdravstveni skupnosti,
—	oceno ukrepov ekonomske stabilizacije in posledice na zdravstveno stanje prebivalstva,
—	informacijo o stališčih in zaključki medicinskega strokovnega sveta v zvezi z zdravljenjem in zdravstveno nego bolnikov na domu,
—	informacijo o formiranju in delu zdravstveno-infor-mativnega centra,
—	valorizacijo vrednostnega programa in rebalansa plana prihodkov in odhodkov občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za leto 1983, s katerim so zdravstvu odobrena dodatna sredstva v višini 45.767.000 din,
—	načrt aktivnosti za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi za leto 1984,
—	tretje poročilo o sprejemanju aneksa št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje 1981—85.
Do 21. 10. 1983 je aneks sprejelo KK439 delavcev ali 41,26 odst. vseh delavcev v občini Novo mesto, oz 96 tozdov, kar predstavlja 44,24 vseh tozdov oz. skupnosti. Tako aneks še vedno ni sprejet. O njem se še niso opredelili v nekaterih večjih OZD kot so Krka, Novoteks, Pionir in IMV. To je prav gotovo neodgovorno, saj se ne ve, kakšno je njihovo stališče, s tem pa onemogočajo delo občinske zdravstvene skup-
nosti. V naši DO so se negativno opredelili do tega sporazuma TOZD TSP, ŽAGA, TPP, IGK in TAP, ostali pašo ga sprejeli.
SEJA OBČINSKE TELESNO KULTURNE SKUPNOSTI
Dne 27. oktobra 1983 je bila seja občinske TKS. Na njej so obravnavali:
—	devetmesečni obračun,
—	finančni plan ZTKO Novo mesto za 1. 1983,
—	informacijo o višini nadomestil strokovnih kadrov za prvo polletje,
—	ter analizirali stanje v telesni kulturi v prvem polletju. Pri tem so ugotovili, da je sredstev za telesno kulturo vse manj. Tudi delovne organizacije, ki so pokrovitelji posameznega športnega društva, prispevajo vse manj, zato je pritisk na sredstva SIS vse večji. Novoles je pokrovitelj košarkarskega kluba, ki pa mu v drugi zvezni ligi ne gre najbolje.
Stabilizacijsko veseli Martin!
Po Martinovi gosi je treba piti za dva ...
Pogovor s krvodajalcem
Krvodajalci s svojo kryjo rešujejo življenje soljudi in jim pomagajo pri okrevanju pre-stanih bolezni ali nesreč. Kljub temu da je to eno od najbolj humanih človekovih dejanj in pomoči sočloveku v nesreči ali bolezni, so ljudje, ki podarjajo svojo življenjsko tekočino, skoraj neznani, čeprav živijo med nami. Svojih dejanj ne povzdigujejo, kajti prepričani so, da bi tudi vsak drug človek na njihovem mestu ravnal tako in pomagal sočloveku v nesreči.
Z enim od teh skromnih in tihih ljudi, ki živijo in delajo tudi v Novolesu in katerega kri je rešila že več človeških življenj, sem se pogovarjal minuli teden. To je Kastelic Jože izmenovodja grobega strojnega oddelka v TOZD TDP.
Tov. Kastelic, prosim, da se na kratko predstavite našim bralcem.
„Rojen sem leta 1932 v Šentjoštu pri Stopičah. Najprej sem se zaposlil v okrajnem gradbenem podjetju „Krka“ Novo mesto, leta 1957 pa sem prišel v Novoles, v TOZD TDP.
Po poklicu sem priučeni mizar in prvo delo v TOZD TDP mije bilo na miznem rezkarju. Po približno enem letu so me postavili za izmenovodjo grobe strojne in na tem mestu delam še danes. V TOZD TDP želim tudi dočakati upokojitev, čeprav o tem še ne razmišljam preveč, saj se še čutim sposobnega za delo v TOZD".
Tov. Kastelic, kdaj ste postali krvodajalec?
„Leta 1952 sem bil v Jugoslovanski ljudski armadi in takrat sem prvič daroval kri. Do leta 1961 sem kri dajal samo občasno, prelomnica pa je bila
leta 1961, ko sem doživel hudo prometno nesrečo in dobil telesne poškodbe. Takrat sem tudi sam prejel večjo količino krvi, ki mi je rešila življenje in pomagala pri okrevanju. Tedaj sem dokončno spoznal, kaj pomeni kvrodajalstvo in v meni je dozorel sklep, da postanem tudi sam aktiven krvodajalec.
Od tega leta naprej sem začel aktivno sodelovati v krvodajalskih akcijah. Pri tej moji odločitvi so me podprli tudi nadrejeni v TOZD, tako da nisem imel nobenih težav ali ovir zaradi dela. Zgodilo pa se je tudi, da sem dopoldan bil na krvodajalski akciji, popoldan pa sem delal v proizvodnji."
Ali so bili kakšni posebni dogodki, ki so se vam posebno vtisnili v spomin?
„Dva dogodka sta se mi najbolj vtisnila v spomin. Prvi je tisti, ko je bilo potrebno dati kri za hudo bolno sodelavko in sodelavca iz TOZD, za katera smo vsi želeli, da bi ozdravela in premagala hudo bolezen. To pa se na našo veliko žalost ni zgodilo. Drug dogodek, ki se ga rad spominjam, je bila množična krvodajalska akcija ob katastrofalnem potresu v Skopju leta 1963. Takrat sem prišel na vrsto za odvzem krvi šele okoli polnoči, toliko nas je bilo, ki smo želeli pomagati žrtvam potresa".
Kolikokrat ste do sedaj darovali kri in koliko ste ji dali skupaj?
„Do sedaj sem daroval kri 54-krat, v letošnjem letu sem dal enkrat in računam, da jo bom dal še enkrat. Ko si mlajši, ni težko dati kri 4-krat na leto oziroma vsake tri mesece, kot naj bi bila letna „norma".
Včasih se je celo zgodilo, da sem šel na redno krvodajalsko akcijo, potem pa je bil izreden in nujen primer, pa so me prišli že po 14 dneh iskat na dom.
Seveda sem šel in tako se je zgodilo, da sem na leto dal kri tudi po 5-krat. Ko si starejši, ne moreš dati kri petkrat na leto, vendar sem še naprej v vsakem primem pripravljen darovati kri, ko je potrebno. Po odvzemu krvi se namreč počutim veliko bolje. Običajno vzamejo 3 del krvi, ob izjemnih primerih pa tudi 5 del; če računamo, da
sem dal kri 54-krat, znese to okoli 17 litrov."
Prejeli ste tudi več priznanj. Katera so to in kakšne načrte imate za naprej?
„Prejel sem priznanje za 15-25- in 50-kratno darovanje krvi in pa občinsko priznanje ob 30-letnici Rdečega križa. Glede načrtov za naprej pa moram povedati, da dokler bom zdrav, lahko računajo name kot na krvodajalca, saj imam še zmeraj dobro kri in mislim, da še nisem za odpis. Ob tej priliki pa bi pozval mlade, kajti opazil sem, da med njimi ni veliko zanimanja za krvodajalstvo in so sila redki tisti mladi, ki se odločajo za darovanje krvi: Nadaljujte s to humano akcijo, kajti tudi vi boste lahko potrebovali kri, da reši vaše življenje ali življenje vaših bližnjih".
Tov. Kastelic, hvala za pogovor in veliko zdravja in krvodajalskih akcij vam želim.
Poslovil sem se od tihega in skromnega človeka ter prijetnega sogovornika, ki dela med nami in katerega humanost ter visoka zavest je rešila in pomagala že mnogim ljudem. Naj končam ta pogovor z njegovim pozivom: Darujte kri, kajti lahko jo boste tudi vi potrebovali!
M. MAJSTER
Pri izvozu se nam zatika
Kaj je z izvozom DO Novoles letos in kako bo naslednje leto?
Izvoznih ciljev DO Novoles v tem letu ne dosegamo. S predpostavko, da bo šlo v zadnjem četrtletju vse po planu, bomo letos komaj dosegli izvoz, ki smo ga imeli v letu 1982, to je blizu 14 milijonov dolarjev po neto vrednosti.
Vzrokov za tako stanje je več, omenimo naj samo nekatere:
1.	V letu 1982 je prišlo v Ameriki do velikega zmanjšanja naročil, v istem času pa se je ravno na tem tržišču povečala konkurenca. Prišlo je do občutnega zniževanja cen, tako za obstoječa kot za nova naročila, kar se je v največji meri odražalo prav v letu 1983.
2.	Zaradi naraščajočega dolarja proti vsem valutam, ne samo proti dinarju, je izvoz v države, kjer ni dolar plačilno sredstvo, dolarsko manj vreden. Vezane plošče, npr., v veliki meri izvažamo v Italijo, kjer smo bili eni redkih dobaviteljev, ki za ta proizvod v letu 1982 nismo zniževali cen. Vendar je izvoza v dolarjih bistveno manj, saj velja zdaj dolar preko 1700 lir, še pred nekaj leti je bil pa le 1200 do 1300 lir.
3.	Zaradi pomanjkanja naročil v letu 1982 je bilo potrebno prevzeti nova naročila, tudi manj ugodna, da smo napolnili kapacitete. Ta naročila so se pri realizaciji pokazala za še bolj neugodna kot pri samem prevzemu in so povzročila v nekaterih tozdih Veljke težave (npr. stoli za Švedsko v tozdu TGD, naročila za tozd Bor itd.)
4.	Dodatna nova naročila so bila delno različna od Novolesovih standardnih programov, kar je povzročalo velike težave pri nabavi surovin, s katerimi pa je že itak izreden problem. Zaradi izvoza surovin le-teh namreč lesni industriji zelo primanjkuje, čeprav bi te predelane surovine v končne izdelke dale celotni družbi boljši učinek.
5.	Med vzroki za stanje, kakršno je na doseganju izvoza, pa moramo omeniti tudi to, da smo se vsi skupaj prepočasi prilagajali situaciji, ki je nastala.
Med pozitivne dosežke v izvozu v letu 1983 pa gotovo lahko štejemo predvsem dve dejstvi:
1.	Čeprav z mnogo težavami in z ne prav velikimi količinami so se uspele vključiti v izvoz nekatere naše temeljne
organizacije, ki do letos še niso bili izvozniki; omenimo naj npr. IGK, Bor.
2.	V naših izvoznih tozdih lesne proizvodnje smo prvič za izvoz proizvajali kompletne ambiente (jedilnice), kar nam daje v bodoče določena boljša izhodišča v hudem boju na tržišču.
Izhajajoč iz komentiranja rezultatov tega leta in vzrokov za te rezultate, se vprašamo, kaj lahko pričakujemo od naslednjega leta. Gotovo je pozitivno dejstvo to, da imamo napovedi naročil za izvoz dovolj, v nekaterih tozdih celo preveč, v teku je tudi akcija za določeno povišanje izvoznih cen, vendar nam izkušnje preteklih let kažejo, da se vse lahko zelo hitro obrne. Kljub temu pa smo si postavili za cilj leta 1984 za blizu 25% večji izvoz od predvideno doseženega v letošnjem letu. S takim povišanjem moramo v letu 1984 doseči okoli 17,5 milijona dolarjev izvoza. V nadaljevanju bomo prikazali po tozdih iz česa ta naša predvidevanja izvirajo, pa tudi kjer so naše šibke točke.
1.	TDP
TDP ostaja naš največji in najpomembnejši izvoznik.
Planiran izvoz v višini 7,600.000 dolarjev je možno doseči, ker:
a)	planiranje na daljše roke bo doprineslo k višji produktivnosti
b)	nekaj odstotkov bomo dobili z višjimi cenami,
c)	delno bomo zmanjšali cenejše modele,
č) številka je le za 11% višja od letošnje predvidene realizacije.
2.	TPP
V TPP predvidevamo doseči nekaj nad 3 milijone dolarjev, kar tudi ocenjujejo kot realno zaradi tehle vzrokov:
a)	stanje naročil je zadovoljivo, med njimi je precej dražjih programov,
b)	znižanje cen je bilo ravno v TPP najbolj drastično, zato upamo, da bomo tu tudi nekaj več dobili s cenami nazaj,
c)	planiranje na daljše obdobje bo pomagalo akcijam v
tozdu za povišanje produktivnosti.
3.	TGD
Izvoz tega tozda v 1984 ocenjujemo v višini 2,5 milijona dolarjev. Rezervacij za tozd je še mnogo več, vendar smatramo, da-je v danih okoliščinah to maksimalna možnost. Pogoj za dosego tega cilja pa je dobra notranja in zunanja kooperacija.
4.	TSP
V tozdu TSP se predvideva povečanje izvoza v 1984 za blizu 200%. Dokončnega cilja si pri tem tozdu še nismo zastavili, ker še delamo izbiro med programi, ki so na razpolago. Višina pričakovanega izvoza tozda bo med 2 in 2,5 milijona dolarjev, kar pa je, kot smo že poudarili, velik skok glede na leto 1983.
5.	TVP
Predvidevamo približno enak izvoz kot letos; ker večina izvozimo v evropske dežele, nam odnosi teh valut proti dolarju delno kvarijo rezultat. Skoraj nerealno pa bi bilo
pričakovati, da bi dosegli bistveno povečanje cen, za večji izvoz, ki bi bil še možen, pa primanjkuje kvalitetnih surovin.
Večji izvoz tozda bi lahko dosegli z določeno dodelavo plošč, za kar pa je potrebno sodelovanje tozda s kakim od tozdov pohištva. Določene akcije so v teku.
6.	BOR
Planiramo bistveno povečanje izvoza glede na leto 1983. Nasproti letošnjim pričakovanim 150.000 dolarjem planiramo za 1984 blizu 440.000 dolarjev. Če predvidevamo, da je bilo najtežje prilagajanje izvozu v tem tozdu že opravljeno v tem letu, se nam zdi pričakovanje realno.
7.	SIGMAT
Dosedanji izvoz tozda se opravi z dvema poslovnima partnerjema tega tozda, in sicer s firmo Wagner v Švici in firmo Wiwa v Nemčiji. Planiranih 300.000 dolarjev lahko ocenimo kot realno možnost tozda in njegovih partnerjev za nakupe. Nevarnost, da tega
izvoza ne bi realizirali, obstaja v tem, da Wagnerju dobavlja tozd določene artikle, ki jih nabavi na jugoslovanskem tržišču od nekaterih proizvajalcev. V kolikor ti dobavitelji zaradi kakršnegakoli vzroka teh artiklov ne bi mogli dati ali bi postavili nerealne zahteve po devizni soudeležbi zanje, je izvoz v tej višini lahko ogrožen.
8.	ŽAGA, TPI
S predvidenimi 200.000 dolarji v vsakem od teh dveh tozdov bi bil prvi nekaj odstotkov nad, drugi pa nekaj pod letošnjim rezultatom. Ker izvoz lesa ni naš cilj, so predvidevanja realna. Priznati pa moramo, da nimamo jasnega odgovora, kaj je možno narediti na eventuelnem izvozu predalov, niti koncepta, kako do tega odgovora priti. To je ena od važnejših nalog za bodoče obdobje.
9.	TKO, IGK
Težko se je opredeliti za višino izvoza teh dveh tozdov. Previsoke številke, kot rezultat naših želja, so lahko preveč odmaknjene od naših realnih tržnih in tehnoloških možnosti. Trenutno je situacija taka, da imamo pri IGK nekaj več tržnih izkušenj, pa večje tehnološke probleme v proizvodnji, pri TKO pa je obratno. Nekje med 100.000 in 200.000 dolarji ležita realni vrednosti za ta dva tozda. Letošnje doseganje bo večje v tozdu IGK kot v TKO, ker smo šli v izvoz v IGK zavestneje, tudi na račun nižjih cen.
10.	TAP
Za tozd TAP imamo dolgoročno rešeno prodajo akrilnih odpadkov, v teku so določeni pogovori o izvozu akrilnih plošč. Realno je pričakovati izvoz okoli 50.000 dolarjev,, medtem ko bo letos dosežen blizu 20.000.
Naše mišljenje je, da dobra informacija spodbuja, zato bomo izvozno problematiko še prikazovali na straneh nagega glasila. Vse zastavljene cilje pa lahko dosežemo samo skupaj. S to mislijo se delavci v izvoznih službah priporočamo za bodoče sodelovanje vsem zaposlenim v Novolesu, dosedanjega pa zelo visoko cenimo.
A. KOTAR tozd BLP
Premalo skrbimo za kulturo
Izgubili smo dva sodelavca
V TRAGIČNIH OKOLIŠČINAH SMO IZGUBILI DVA SODELAVCA
V	štirinajsti številki novole-sovega glasila smo objavili malo anketo na temo: kultura. Na ta način smo želeli dobiti odgovor, kako je s kulturo v Novolesu in kako naj bi bilo. V uredništvo smo dobili kar lepo število izpolnjenih anket. Z anketo dobljeni rezzltati pričajo, da smo s kulturo v Novolesu sila šibki, po drugi strani pa stoji pri novolesovih delavcih velik interes za kulturne dobrine, seveda če bi jim bile dostopne.
V	naši mali anketi smo postavili šest vprašanj, ki obravnavajo dejansko stanje in želje. Na prvo vprašanje:
„Ali menite, da je kultura v Novolesu zadovoljivo organizirana?” smo dobili karakterističen odgovor. Izpolnjevalci ankete so se 93 odstotno izrekli negativno, torej da z obstoječo organiziranostjo kulture niso zadovoljni. Ustrezno tej ugotovitvi so se anketiranci 95 odstotno izrekli za to, daje treba na tem področju nujno nekaj storiti.
Na vprašanje: „Ali bi se udeležili kulturnih prireditev, če bi bili obiski organizirani?” smo dobili zelo zanimiv in razveseljiv rezultat. 87 odst. anketiranih se je izreklo, da bi se udeleževali kulturnih prireditev. Rezultat priča o tem, da vlada med novolesovimi de-/ lavci „žeja” po kulturnih dobrinah. Nadalje smo povprašali, kolikokrat v letu bi se udeležili kulturnih prireditev. Tudi tokrat smo dobili presenetljiv rezultat. 73 odst. anketiranih se je izreklo, da bi se jih udeležili večkrat v letu, 20 odst. bi se jih udeležilo vsaj dvakrat v letu, le 12 odst. pa se jih je odl-
očili za obisk enkrat v letu. 100 odst. anketiranih pa je izjavilo, da bi se jih udeležilo bodisi enkrat ali pa večkrat, nobenega anketiranca pa ni bilo, ki bi se ne hotel udeležiti kulturnih prireditev.
Katere prireditve bi radi gledali?
Najvišje in precej izenačeno so ocenjene ljudske igre, humoristične predstave, drame. Precej visoko so ocenjeni folklorni nastopi in opere. Med opero je pogosto ocena rok opera, ki je kot kaže med delavci precej popularna. Zastopani so še, vendar v manjši meri: koncerti, nastopi pevcev zabavne glasbe itd.
Kaj sedaj gledamo?
Daleč na prvem mestu je kino. sledijo ljudske igre in drama.
Nekoliko so zastopani tudi folklora, koncerti in opera, v glavnem pa je razmeroma veliko anketiranih navedlo, da ne obiskujejo nobenih prireditev, tudi kina ne.
Zgoraj navedeni podatki nam pričajo, da kulturne dobrine v Novolesu precej zanemarjamo. To ni na potrebnem nivoju niti v regiji. Zelje anketiranih delavcev nam pričajo, da je treba nekaj storiti. Mislimo, da Novoles lahko veliko stori, če se smelo loti izboljšanja organiziranosti. Ni sicer najbolj pametno v naprej dajati obljube, ki lahko ostanejo neizpolnjene, vendar nas tako jasni rezultati ankete obvezujejo, da že to leto organiziramo obiske kulturnih prireditev. Upajmo, da rezultati v anketi niso „lažni” in pričakujemo ugoden odziv.
SAG
Lojzetu v slovo
Vsako slovo je težko. Se huje pa je, če se poslavljaš od nekoga, ki si ga spoštoval in imel rad. In tako smo se tik pred Dnevom mrtvih za
vselej poslovili od dobrega sodelavca in uglednega gasilca Lojzeta Jakšeta.
Kot mlad fant je Lojze leta 1955 prišel delat na žago v Straži in se takoj zatem vključil v Novolesovo gasilsko enoto, ki ji je ostal zvest do prezgodnje smrti. Na žagi je s prizadevnostjo in sposobnostjo prispe! do žerjavista, vendar je v njem zmagala privrženost gasilstvu, ki se mu je nato posveti! z vsem srcem tako. da je postal poklicni gasilec in uspešno končal ustrezno šolo. Posta! je tudi gasilski častnik. Ne na žagi in ne kot gasilec se ni izmikal delu, pač pa je odgovorno in točno izpolnjeval vse naloge, ki so mu bile naložene, ne ozirajoč se na petek ali svetek. Bi! je dober tovariš in prijatelj, nesebičen, požrtvovalen in prizadeven delavec, ki je znal te svoje lastnosti z uspehom prenesti tudi na mlajše. Svoje aktivnosti pa ni izkazoval zgolj v Novolesu in v njegovem Industrijskem gasilskem društvu, pač pa je biI enako zagnan in uspešen tudi v Gasilskem društvu Dol. Straža. Bil je tudi eden med prvimi Novolesovimi krvodajalci in je kar 49-krat daroval kri.
Vselej in povsod je bil pripravljen pomagati.
In zdaj ga ni več... Zla usoda je hotela, da je tik ob tovarniških zgradbah preminit v prometni nesreči. Njegova smrt je prišla tako iznenada, da se je komaj zavedamo. Vemo pa, da je z njegovim odhodom v naših vrstah nastala vrzel, ki jo bo težko zapolniti. Ob odprtem grobu smo Lojzu obljubili, da ga ne bomo pozabili in da nam bo ostal v spominu tak, kot je bil: dober, delaven in pošten.
Vladotu v slovo
V ponedeljek, 24. 10. 1983, tik pred iztekom delovnega dne, je v 23 letu ugasnilo mlado življenie Vlada Muhiča.
Ta usodni trenutek je bil za sodelavca Vlada spričo spleta nesrečnih okoliščin tragičen. Vlado je takrat z viličarjem kot vesten delavec hitel v tozd TSP in hotel še ujeti avtobus za domov.
Trenutek nepozornosti je bil usoden.
Ravno tedaj, ko je zapeljal z viličarjem čez železniško progo, je pripeljal tovorni vlak. Vlado ni bil dovolj pozoren in vlak ga je pokopal pod seboj. V nesreči je ugasnilo mlado življenje polno načrtov.
Vlado Muhičje biI delavec tozda Blagovni promet. Zaposlen je bil kot vzdrževalec v centralnem skladišču materiala Sodelavci ga poznajo kot pridnega in delovnega tovariša. Pa ne samo to. bil
<+ *
je tudi prijeten sodelavec, zmeraj je bi! vedre narave, nasmejan in dobre volje, ki jo je prenašal tudi na sodelavce. Zato bi mi tvoji sodelavci radi videli, da se ni zgodilo to, kar se je tistega usodnega dne. Toda sedaj ne moremo ničesar več storiti.
Tvoja mnogo prezgodnja smrt pa nas le opozarja, da previdnosti ni nikoli preveč in da moramo vsi skupaj storiti še več, da se ne bodo ljudje izgubljali, kajti temelj naše družbe in njeno največje bogastvo so ljudje. Zlasti taki ljudje, kot si to bil ti Vlado.
Skrivnost razrite ceste
Vladimir Bajc
Dragi bralci! Danes začenjamo objavljati zgodbo v nadaljevanjih, ki vas bo zagotovo pritegnila in razvnela vašo domišljijo, da boste odslej nestrpno pričakovali naslednjo številko našega lista. Zgodba je stvarna, skoraj kriminalna in zraven še šaljiva — rekli bi: iz našega časa. Včasih napeta kot marela, drugič otožna kot klavirska skladba iz dobre romantike... Morda vas bo zaskominalo, da boste rekli: saj to je vendar pri nas! Toda —jok! Vsakršna podobnost z našimi komunalci, cestnopodjetniki, sisovci ali drugimi oblastniki je zgolj slučajna!
Živimo v obdobju simpozijev in strokovnih posvetov na takšni ali drugačni ravni, višji ali nižji, in odprta so vrata naših znanstvenih ustanov. Kdor hoče, lahko debatira o tem in onem, posreduje svoja mnenja in ugotovitve raziskav različnim poklicnim in nepoklicnim forumom in se predstavlja kot veleraziskovalec. Živimo v dobi razcveta znanosti, vedoželjnosti in raziskovalstva in lahko nam je v čast, da živimo svoje življenje prav zdajle...
Simpozij je bil živ kot Aškerčev sejem in marsikatera
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta Antona Mikliča se iskreno zahvaljujem OOS TOZD TPI in sodelavcem za podarjena venca, denar in izrečeno sožalje.
Sin Tone z družino
pametna misel se je utrnila na njem. Zbrali so se ugledni psihiatri in drugi dušebrižniki in razpravljali o tem, koliko in kdaj neko doživetje vpliva na človekovo zavest in pamet. Ko so raztresli obilo misli in strnili le-te v ugledne zaključke, so, preden so odšli na obilno, za družbene stroške pripravljeno pojedino, obiskali tudi bolnišnico za duševne bolezni. Saj veste: teorijo je treba videti tudi v praksi!
„Le naprej, tovarišija!” je vabil predstojnik norišnice. „V Teh sobah imamo naše najtežje primerke, neozdravljive bolnike. Njihova duševnost je povsem razdvojena in bolezen vodi do neobvladljivih izpadov divjosti. Zato vas prosim, da se vratom ne približate!”
Odprl je lesena vrata, za katerimi pa so koj bile še rešetke in udeleženci simpozija so zagledali mlajšega človeka, ki ni kazal kaj prida norčavosti.
„Dobro jutro, veličanstvo,” je pozdravil predstojnik in bolnik mu je odgovoril z milim: „Pozdravljeni, doktor.”
„Ali opazite njegov svetli pogled?” je natjhoma govoril predstojnik. „Že ta pogled kaže na silovito napredovanje shizofrenije in iz nje izvirajočo
Bodičke
Najbrž veste . . .
— da je v nekem tozdu prišlo do hudih zapletov, ki so dobili celo mednarodne razsežnosti? Omenjeni tozd ni pravočanso dobavil izdelkov, kot je bilo s pogodbo predvideno. Končno so dogovor-
samoneobvladljivost...” Nato pa je glasno nagovoril bolnika: „No, kako je, vaše veličanstvo?”
Bolnik je zelo preprosto odgovoril, da se ima dobro in vprašal, kdo so vsi ti ljudje, ki se drenjajo pred rešetkami.
„To je vendar delegacija... Odposlanci francoskega kralja, ki so vas prišli obiskat, vaše veličanstvo!” je govoril zdravnik.
„Francija je že precej časa republika, doktor. Ne tvezite...”
„Jasno, jasno, veličanstvo, kakor želite in ukazujete...”
„Ne serite ga, dragec!” je nato rekel bolnik.” Sicer ste mi simpatični in hrana v tem vašem brlogu je še kar dobra, toda takega kvasanja pa vendarle ne bom poslušal!” In bolnik se je obrnil, odkorakal do postelje, obstal, pridvignil desno nogo in nato enega takega urezal, daje bilo slišati kot oddaljen grom. Potlej pa je še rekel: „Na zdravje” in legel...
Predstojnik zaradi takega zaključka ogleda bolnika v sobi 102 niti ni bil začuden in je povsem mirno razlagal dalje:
„Tale izkušnja nas uči, da ne smemo nikdar posegati v fantazijski svet svojih bolnikov, ker s tem lahko porušimo ravnovesje med njihovo stvarnostjo in domišljijo. Pustimo jih, naj mislijo po svoje... Zdaj pa si bomo ogledali bolnika v
jene izdelke le odposlali kupcu, toda spet se je zataknilo. V vagonih, v katerih so bili izdelki odposlani, so bili ostanki apna (?!) in kupec seveda ni bil posebno vesel...
— da znamo „odlično” izkoriščati surovino (les)?
Za vse je prav: Novoles je ima dovolj za predelavo, dovolj jo je pa tudi za zasebna kurišča centralnih peči. Če bo šlo tako naprej, se bodo moreli nekateri tozdi registrirati za prodajo drv.
POROČNA NOČ
Ob koncu poročnega slavja in pojedine prinesejo skodelico črne kave tudi mlademu ženinu.
„Zaboga, odnesite to kavo!” reče možakar „saj sicer celo noč ne bom mogel spati!”
PRIJATELJSTVO
„Mici, ali je res, da se ne boš omožila s Franceljnom?”
„Res. Ne bi rada zgubila najboljšega prijatelja...”
sobi številka 103. To je tipičen primer bolezni, ki ji po domače pravimo „fiksna ideja”. Mož si je namreč zabil v glavo reči, ki mu jih živ krst ne more izbrisati. Na videz je miren, mil in pohleven človek. Toda v bistvu je pretkan in neiskren in je že večkrat poskušal, na najrazličnejše načine, pobegniti od nas. Pomislite, daje zadnjič naredil tunel iz svoje sobe z navadno žlico. Na našo srečo je prikopal v vinsko klet, kjer pa se ga je tako nalezel, da je ob sodu zaspal. Zdaj niti žlice nima več in ga hranimo z dudo. Prosim vas, ne preblizu!” Predstojnik je odprl vrata in mehko poklical:
„Mihol, no... Mihol... Oglasi se! Mihol, kje si? O hudiča! Mihol!!! Gospoda... Miholani več... Mihol je pobegnil!” (Nadaljevanje prihodnjič)
Pesniška
delavnica
Bliža se Martinovo in iz mošta bomo dobili vino. Dobra kapljica, za katero nekateri pravijo, daje zdravilo... Drugi pa, da je hrana. Vsekakor pa drži, da ga „ven pljuniti” ne gre, saj mu tudi pesniki namenjajo marsikatero pesem. Danes vam v naši delavnici predstavimo dve „pivski” Vladimira Bajca iz DSSS.
PRIJATELJI
Da že so, praviš, trte obrodile in vrisk razlega širom se po gori? No, potlej, kot v navadi je, ob zori se brente prvič bodo napolnile.
Se zbrali bodo pomočniki razni, ki so umanjkali, ko sam si vezal in kopal, čistil, trte rezal.
Zdaj prišli bodo pit in žrel prijazni...
Morda te misli bodo te zadele...
A ker izrekam v veri jih najbolji, zadeli te nikakor ne bi smele.
Prijatelji radi prinašajo okoli m zdi se, da so takšni kot marele: če pada dež. ne najdeš jih nikoli.
MAR RES?
Mar družba res mala v soboto se zbrala bo v hramu pri vas?
Bo grozdje zobala in mošt pokušata in pela na glas...
Smo davi sklenili, da skup bi ga pili, kar samskih nas je.
Vso noč veselili v tej vinski idili res sami bi se.
Kaj punce in žene! Ne rabiš nobene, če vince kipi!
So misli poštene, prav nič zapletene: naj cviček živi!
RAZPIS
Ob otvoritvi gasilske orodjarne razpisuje IGD NOVOLES
I. gasilsko tekmovanje med TOZD
v gasilskih veščinah: hidrantno vajo s 7 gasilci, ki je razpisana v pravilniku gasilske in gasilsko športne tekmovalne discipline na strani 52, skica 9 a na strani 55. Tekmovanje bo na prostoru pred gasilsko oro-
djarno v NOVOLESU v Straži konec novembra. Točen datum vam bomo sporočili naknadno.
Ekipe so lahko moške, ženske in mešane. Prijave ekip sprejema služba varstva pri delu do 15 11. 1983. Vsa nadaljnja navodila dobijo ekipe v službi varstva pri delu, int. telefon 46.
Upravni odbor IGD želi, da bi se tekmovanja udeležili v čimvečjem številu. Ekipa prejme za sodelovanje priznanje, prvouvr-ščena pa prehodni pokal.
UPRAVNI ODBOR IGD
Rahlo šaljiva nagradna križanka	št 3
4	ž. 0	3	h	5	<£>	4		S	1	40	44	41		!	4M	45 ■')		4J . L	28
S							2o	/	21				/	zz		R		i	
23	'V A-							IM		/	2S		26 T					J	
24	P				s	28		T)		Z?			\J		3o	A		\	
	/	3-f			/	32		K					0	33 A	0	p	M		sr
	3 4		s		38 L				0 0	3?		/	mo	i) s			44		
Ul	u	(0	U5		0		/	/ 0	Uh			US		t	S	46			
& <3>	4?			P	l		U<4	So			/	671		r			0 &	sz	
		/	5U	ss	pv				<3	56	54			E		56 I	59 M	o hk	1
s	LO G	d>4 (>	D		c/"	H		p / s	(t,-i	Z3 S	64			D	0	GS~			
					</	64		6g		69	? 0	To		/	M				
	s	>2.			43		/	44			7-r	/							f < J? P * A
H-	48		/				80	/	84					/	?3			/	84
'J		r\ vL	0	/		O	P.	T	Pl	0 / 0	8?		p 0	03					
VODORAVNO: 1. Nemški romantični pesnik; 8. Novolesov proizvod; 19. Zveza med državami; 21. Del telesa; 22. Turek (posmehljivo); 23. Posaditev drevja in zelenja; 25. Gospodarska neodvisnost; 27. Redovnik; 28. Moško ime; 30. Izročiti; 31. Jugoslovanski eksportni team; 32. Izginiti; 34. neznanec; 36. Cesta bratstva in enotnosti; 38. Vojna luka v Splitu; 39. Kvartopirski izraz; 40. Znamenit glasbeni ansambel (fonetično); 41. Več hrvaških Petrolov; 42. Vzklik bolečine; 43. Znak, ki ga radi prevozimo; 44. Star možakar; 46. Mitološki prvi letalec; 47. Nam pomaga zbežati; 48. Dar narave, ki nas marsikdaj moti; 51. Zapor; 52. Postaja milice; 53. Osebni zaimek; 54. Šibek; 56. Razstopina za pripravo lakov (manjka ,jj“); 58. Napis na Kristusovem križu; 60. Strupene kače; 62. Veznik; 64. Novolesov TOZD; 65. Začetek nostalgije; 66. Žensko ime; 67. Znan slov. psihiater; 70. Sledeči; 71. Ki se dajo peti; 72. Izumrla žival z okli; 74. Naelektreni delci; 76. Tujka za znak in ital. RTV; 77. Tukajle (no ljubljansko); 79. Žensko ime (verjetno ga nima še nobena); 81. Vodi živalski svet; 83. Franc, terorist, organizacija; 85. Poljska mejna reka; 86. Glavna žila; 87. Veznik; 88. Morska ožina v Sredozemlju;
NAVPIČNO: 2. Zelenica v puščavi; 3. Bolezenski pojav; 4. Umrli angleški državnik; 5. Odisejev oče; 6. Avstrijska reka; 7. Novolesov proizvod; 9. Moško ime; 10. Predlog; 11. Zevsova rednica (mimfa); 12. Indijansko pleme; 13. Egipčanski bog; 14. Znana božja pot (fonetično); 15. Hud vihar; 16. Oprema za zaščitenje; 17. Čigav (po hrvaško); 18 Število; 20. Zvezda v ozvezdju Oriona; 23. Naša sorodnica; 24. 2. sklon od Edek; 26. Televizija; 29. Mlečni izdelek; 33. Zaporedje črk; 35. Vrsta mravelj; 37. Trgovine v primorskem žargonu; 38. Travnik ob vodi; 40. Zrakoplov; 43. Lesena strešna kritina; 44. Osebni zaimek; 45. Jug. filmski igralec (Antun); 46. Ladijski vozni red; 49. „Nam strahovito rastejo*4; 50. Italijanski spolnik; 55. Ameriško mesto; 57. Pijača starih Slovanov; 59. Nova Sarajevska Agencija; 61. Vedro (po domače); 63. Sveta podoba; 66. Lesna tovarna na Vrhniki; 68. Reka; 69. Osebni zaimek; 71. Rastlinje ob vodi; 73. Naprava, ki nam kaže čas; 75. Ljubkovalno moško ime; 78. Lovsko društvo; 80. Površinska mera; 82. Osebni zaimek; 84. Latinski veznik (in);
/ \
Izžrebani
reševalci
v____________________j
Najprej se opravičujemo vsem reševalcem, ker nam je tiskarski škrat zhgodel in izpustil geslo za mersko enoto inč. Za nagradno križanko št. 2 smo prejeli 38 rešitev, izmed katerih pa je bilo le 16 pravdnih. Križanka po splošni oceni ni bila pretežka, vendar pa je precej reševalcev naredilo dve napaki, in_ sicer: norveški polarni raziskovalec je AMU-
NDSEN in ne EMUNDSEN, dvojni zakon (DVOMOŠTVO) pa se imenuje BIANDRIJA in ne BIANTRIJA. Večja pazljivost pri naslednji križanki ne bo odveč.
Izmed pravilnih rešitev smo izžrebali tri srečneže, ki prej mejo knjižne nagrade:
1.	ZDENKA KREGULJ, DSSS
2.	IVICA KOCJAN, DSSS
3.	SLAVKO MEDVED, TOZD BLP
Za današnjo rahlo šaljivo nagradno križanko smo tudi pripravili tri šaljive nagrade, ki pa naj bodo za enkrat še skrivnost. Upam da vam bo tudi
ta križanka všeč in da se boste z njo prijetno zabavali. Rešitve pošljite na uredništvo v DSSS do 18. 11. 1983.
------------------
PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE ŠT — 2
V________________/
TOZD LIPA, KOS, ARES, A, ISTRA, NS, IU, IMAM, S, NORGE, IV, AGA, IRKA, KS, ARS, NOTRANJSKA, LOZA, OKENCE, I, SOBA, A, VIS, AMUNDSEN, ON, I, OR, REA, MAMA, LAJNA, BIANDRIJA, EV, DURANGO, ANAM, SAD, SONČARICA A
Glasilo „NOVOLES" ureja uredniški odbor: Vladimir Bajc. Marjan Grabnar. Vanja Kastelic — tehnični urednik, Mladen Majster, Jadran Žnidaršič, Al-
in Bogomir Zorman. Izdaja
delovna organizacija „NOVO-LES", lesni kombinat n. sol. o.
Tisk: DITC, TOZO TIskarnB.
Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka^na
1978.