Občinske organizacije SZDLJ in šolski odbori
Na razširjenem sestanku obČLnskega od-bora SZDLJ občine Topčider&ko Brdo so nedavno razpravljali o izkušnjah druž-benega upravljanja v šolah na področja te občine. Razipravljali so ua temelju po-ročila, v kateretn so bila pmidarjena ne-katera načelna'vprašanja in razložene iz-kušnje šolskih <xlborov med lanskim le-tom v osemletnih šolah »Brankp Radiče-vic« in »Franc Prešerent ter v^ioli >Ve-selin Masleša«.
Aktivnost članov šolskih odborov je za-dovoljiva, kar kaže dejstvo, da je na se-jah redno navzočih 12 od 15 člancv in da je vsak izmed teh šolskih odborov med šolskim letom imel 8 do 14 sej. Ugotovili so, da je v odborih največ uslužbencev, pa so priporočili, naj bi se v bodoče usme-rili tudi k drugim poklicem.
Na sestanku so govorili o vsebini dela šolskih odiborov. Vsi odbori so razpravljali o usj>ehih učencev, šolskem prostoru in materialni preskrbi, nekateri pa ludi o šolskem programu, razvedrilnem življenju in zdravju učencev, o kulturno-prosvet-nem delu, o pripravah za letovanja, o stiku' med šolskim odborom in učiteljsikim svetom, o stanju v otroških ustanovah, ka-terih otroci s-o se šolali v tisti šoli. o pred-logih z roditeljskih sestankov itd. Vse to kaže, da so šolski odbori pokazali ptri delu dovolj pobude, vendar so na se-slanku ugotovili, da bi bilo koristno razen teh vprašauj razpravljati tudi o drugib. problcmih, ki neposredno vplivajo na vzgojo otrok in njihov uspch v šoli. Tako naj bi na primer šolski odbori od časa do casa analizirali pogoje, v katerih živijo otroci v svojih družinah; vpliv alkoholiz-ma, filmov, stripov in otroških časopisov na razvoj ¦otrok; o šolskih kuhinjah. aktiv-nosti družbenih organizacij, pojavih brez-domccv in mnogih drugih vprašanjih, ki lahko zelo vplivajo na oblikovanje zna-č.aja in pojmovanja otrok in mladine. Te analize so lahko koristne, če se po raz-pravljanju o problemih podajo tudi kon-kretni predlogi pristojnim organom ob-lasti  in  družbenim organizacijam.
Da bi mogli te probleme šolski odbori zajeti in uspešno reševati, je potrebna, da rzipostavijo čim tesnejšc sodelovanje z osnovnimi organizacijami SZDL in z dru-fimi družbenimi organizacijami v naselju. Z njihovo pomočjo l>odo lahko v šolskih odborih organiziranc občasne skupine državljanov z nalogo, da proučijo in ana-Iiz.irajo posamezna vprašanja ali proble-me in da o njih na razširjeni scji šol-skega odbora poročajo in razpravljajo. Te seje bi mosrle biti razširjene s sodelo-van.iem učiteljskega kolektiva šole in predstavnikov Hružbono-politionih delav-cev v naselfu. S tem bi praktično dosegli, da se s šolskimi problemi ne bi ukvarjali samo člani šolskili <xlborov in učiteljski kolegij, temveč. da bi dali pobudo za širšo aktivizačijo  državljanov.
Na sestanku »o ugotovili. da so na tem terenu pokazale več zanimanja za šole in šolske probleme osnovae organizacije SZDLJ in Društvo prijateljev otrok in mladine, zahtevali pa so. da naj bi razvili staln-o sodcloTanje iiipcI Solskimi odl>ori in družbenimi organizacijami, kakršne so na primer Ljudska tehnika, strelska dnižina, Združenje planink in izvidnikov in druge.
P.T.