Za poduk in kratek cas. Zlatomešnik sv. oče Leon XIII. in slov. rimski romarji. (Dalje ) Od starodavnega Rima še vam moram aekaj povedati. 0 starem Rimu so aam aekdaj profesorji v čraih šolah toliko vedeli razlagati, da je bila glava polaa Rima iu rimakih bogov ia juaakov. Skorej vsi ti juaaki ia bogovi so se po časib zgubili iz moje glave in toraj bo dobro, da zopet vsakega aa svoje meato postavim. Kje je zdaj slava starodavaega Rima ? Ali se je uajti kaj ostankov mesta, ki je zapovedavalo veaoljaemu svetu? Nič druga ae kaže več aa aekdajai mogočai Rim, kakor velike razvaliae. Kakor velikaaskega dreveaa, ki je atoletja preživelo, aič ue oataae kakor par veeib vej. ki žalostao štrlijo proti aebu, ia atar štor, katerega je treba podpirati, da ga prvi vihar ae prevrže, — to je rimakih razvalin živa podoba. Ko sem stal sred fora, t. j. aa aredini aekdaajega mesta, se mi je zdelo, da sem aa atarem pokopaliaču, kjer še aekatere, a le veče kosti okoli ležijo. F o r je bil očitni trg starega mesta ia središče javaega življenja, kjer se je Rim shajal, opravljal državae posle ia razpravljal javaa prašaaja. Povsodi vidis oataake starib bogov in for je bil s tempeljai ia altarji celo preprežeB, aa katerih so Rimljaai vsak čas svojim bogovom darovali ter jib pri vsakem uekoliko važuem poslu izpraševali, V paganskem Rimu je bila tedaj vera ia država do dobrega spojeaa. ia aiti aa miael jim ai prialo, da bi državo od cerkve ločili, tota aesmisei je zduha krščauskib državnikov. Novošegai liberalci pravijo, da ao kateroaibodi vero zarad tega izmisljli, da bi podloŽBe laglje vladali. Sami tedaj prizaavajo, da je verae ljudi laglje vladati, ia veadar bočejo državo od cerkve ločiti, kar je po ajibovem lastaem prepričaaji ua kvar državi. Državljan iu kristjaa je eaa ia ista oaeba; bilo bi jo treba razsekati, če jo hočemo razdeliti med cerkev ia državo Vendar to bi moral premodri Salomoa biti, ki bi otroka tako razsekal, da bi država ia cerkev dobila celega človeka. Pol otroka pa ae more živeti: mrtva misel je tedaj—državo ločiti od cerkve. Na kapitolu ao stali tempeljai aajvišib božaaatev. Na južaem brdu kapitolakega griča je ograja, v kateri sedaj aa državae atroške hraaijo dva volka, to pa meada zategadel, ker je aekdaj baje Romula ia Rema, ki ata Rim poatavila, volčiaja dojila, ko sta siroti ostala. Meaihe ao Lahi izpodili in ujib premožeflje pograbili; ia dokler meaihi zdaj gladujejo, ker komaj po 80 fl. vžitaiae dobivajo, pa je za vsakega volka izvržeaih celih 150 gld. Clovek bi moral pero v žolči aamočiti, da bi tako dejanje po vredaosti bičal. Volkovi so lopovi; lopovi pa so tudi laški rudečkarji. ki so aajpred pogoitaili celo Italijo, a zdaj škilijo ae črez meje v Avstrijaki hlev, če bi kje aa južaem Tirolskem ali Primorskem mogli kako kost vloviti. Na zapadai straai fora stoji kolisej. Kaj pa je kolisej? Velika zveriaska ia velika — čiovečja mesaica, Ni mesta na svetu, kjer bi Ijudje ugaajali takšae krutoati ia tako sra motili svoje ime kakor tukaj. Podrtiae koloseja aam svedočijo, kam človek zaide, če mu vest zaapi ia če mu strast pamet omrači. Razvaliae koliseja pa so tudi velikaask aagrobai spomiaek veliko tisuč mučeuikov, ki so si aa tem torišči priborili venec nebeške slave. Kolisej je dozidal tisti cesar Tit, ki je Jeruzalem razdjal. Poslopje je zidaao v podolgastem krogu ia ai druga, kakor velik cirkus ali gledišče za krvave igre. Navadne igre so Rimljaaom presedaie, hrepeaeli so po grozovitih, krvavih prizorib, kakor so jih v boju gledali. Veselilo jih je gledati, kako se divje zveriae med seboj trgajo. Cele tedae ia mesece se Rimljaai niao aavolili gledati teb živalskih bojev. Neki ceaar je v štirih mesecib Bad 10.000 zveria v koloseji poklati dal. Toda že so Rimljaai žejali po boljši — ulovečji krvi. Sužaji ia jetaiki so se morali v orožji vaditi. da so se potem lepše borili z zverinami ali se tudi med seboj klali. Boritelj, ki je prehitro premagal avojega fiovražnika, gle- dalcem ni bil všeS, ampak če ga je prav dolgo mesaril, potein ao mu ploskali hvalo. Tudi zbojazljivim borilcem uiso bili zadovoljni. ampak vojak je moral V8topiti ia bojazljivca tako dolgo bičati ali ščipati. da ga je razgrel ter razkačil. Kako ae je vbogim kristjanom v koliseju godilo, to čestokrat beremo v življenju avetaikov. Zveriaam so jili metali, aa stebre so jib vezali, da so jih zveri raztrgale; časib so jib celi trop aa toriače med tigre ia leve pripeljali, da so se gostili z ajiaii. Mučeaikom ao dajali tudi orožje, a le topo ali zarjavelo, da so se braaili z ajim, kar je sicer le podaljšalo ajibovo muko. Ravno je solace zabajalo, ko pokleknemo Ba sveta tla ter se v goreči molitvi priporočimo vsem mueeBcem, ki so tukaj svoj tek dokoačali, a tudi vero svojo ohrauili. Predje stal sredi koliseja veliki križ v pričevaaje, da so mučeaci v tena zaameaji zmagali. Laška vlada pa je križ takoj odpravila ter a tem spozuala, da Bi — krščaaaka. Romarji si tukaj prsti jemljejo v spomia in prav včiaijo, ker papež Pij V. je djal: ,,Kdor želi avetib ostankov, aaj si pobere zemlje v koliaeju, oadi so tla premočeaa s krvjo neštevilaib. mufencev". (Dalje prili) Smešnica 33. Kmetica se toži možu, da jej je sopet pa zob izpadel. ,,0j", reče na to naglo mož, ,,to je zau-j pae velika sreča, kajti ori ne bode več poslej v društvu s tvojim — jezikom".