December 1963 RODNA GRUDA Rojstna dcžuki tvoje lepote iit tvojo milino so miši ljudje v Krtih in mislili odnesli s seboj v daljne dežele sveta, V hudem in dobrem ko bili nenehno s teboj. To so povedali tildi pred sed iti k ti 'I itn, s knlerim so si nedavno v teli deže-hili. ki so jim postnle dru^a domovina, toplo in brniško se^li v roke. Kako so se odprla srcu in je steki« beseda! V' pomenki] so plodili i tvojo fior. doiTiotina — pol, ki sr je rnte-l-Lisla h široko veslo napredka in nenehne rasli. Ponosni ko nate in vesele se svidenja k iehoj- Dtccmber 1963 10, LETO ST, 12 RODNA GRUD ZIMA V KS C A J Ereíno nava teto IWi Srečanje z rojaki Je t>JH> ganljivo n.fliiii.u- I.AJMIS MedmiriKliui *rcč:inj;. V JUROSJavl)] V letu 1905 ¡ l írl ÍEKD1N 10 OII FRPiSF.KEN m. 1.. Rete Indiji mi daljnih mar jih Skopje ve la J s iz rutevln Fo domači deielL napredek tudi v Zacorju u ij Savi MILA ŠIIM K. LUC MENAflE JOŽE PAIIOH l’KRI tEtlDIH MARJAN ZV OKLI, J IN A SLOKAN VERA VALENCI MARIČKA lJIMII.r Beseda Iz domovine VSTiO Piloti Velikan na Dravskem frnlpj Otroci Derite MiTjnnlne znamke Dravograjčan ref uje Andreo Dorlo Delavnik v vlilnl ioiiii metrov Novi uspem naših Športni kov Najlirpio darilo domovine Cesti Lam« rrm, roj SR L, v SnllauinlnEBii] NaS-l ljudje po vsom svetu zbirajo za Skopje VprnSanJa In odgovori SLIKA NA SVtSMVM STRANI: DJUBASEVIt Predsednik Trto med Jugoslovanskimi izseljenci v Ciin ILUSTRIRANA REVIJA SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE V LJUBLJANI Rodno grudo Izdaja Slovenske Lzsoljcnska malice v Ljubljani. Izliaja dvan&Jsl-ki:ii na lelo. Letne nuail-ninn zn prckrtmcu-Ske ciriiivc je 4 dolarje. PoiCnina plačana v HotovinU Ureja u redil ¡3Jd odbor. Glavna «rodnica 7. Ima VRSČA j Uredništvo in uprava: SIch ven&ka izseljenska malica. LinlilJaiiBk Cankarjeva lili HrdmpiKnv in slik, ki jih nisrni» rut ročih, ne vračam« Čekovni račun pri Komu nainJ banki fiM- 11.,'fidSJI. “niniiiK^i SIS«,* * m ipt r«i ikniF ! ^1H JMI ta MII iBCItfMiltHJIl, j»B SB IB! Iti (IH»E t||||| I«ui| 1 si TEJI ifai I{H lif \ 31 [¡3| (01 tMt u’“‘ *r * «£ :• DRAG J ROJAKI! Oli |H3ii(iviic:iM obisku starega kraja sc ustavili' v I hiblja.ni, k rc-r vna taka na novo zgrajeni HOTEL LEV. HOTEL LEV ji' A kategorijo im [mn; W enoposteljni'!: ss >L s kopa! d icn ozirema prho ter privutniii) WC- tl1) tlvcfKistcljnih sob S kopalnico oziroma prim ter privatnim Wt’: Uipu r trna j i (ilIli-v LZivr, radio, tolopri nter. hljiflil-nik), cent ral m) Umij::; pus] ovne wbc — kklbtfke sohe: l iEi riiknine — v l>cjs n r1 k nnf e renen e (ivo- m ne; modema 'klili in jti z d rim ati mi ji» mezean-skinvi -»pe-cj EUlitetH-mi: zastav rad ja terasa restavracije: dancing1 kavarna terasa kavarne — Sjiuck-bar; razgledna terasa terasa za sončenje; imsJijalniča — ill[ormaci|jeka sltlžLa — eituinitiu — frizer h ki sntoii —'purkii rni fj rest ur — podzemne garaže; last ti i avtomobilski s-ortis — mu n ji a ■piiprELVjJn — boksi /a |ist: — hladilnica zn divjačino Pričakujemo vas in prisrčna vas bomo sprejeli o hotel, lev Ljubljana I. j U til JANA. VOŠNJAKOVA 1 TriiJrm ll*-!?} Tulrgriiirs LE\ HOTEL J L J PRVO JUGOSLOVANSKO ^ CHAKTER PODJ ETJ E adria aviopromet ii.f(nn(ivljono v aprilu I%1, opravlja letalske [irevote turistifinih skupj» v Evropi ju med kontmenifi . Podjcijt ima Í liri DC-6B slirimiilii-riiu Irani-IKirni;i 'letala tipu Doitjfla.1 — kuljiuu pod prit iíku ml 2a 36 pot mikov — v sak o letalo -sprejme I ulj ko SütW kg tovoru — potovalna liirost je okrog iSokm/h — radias WXW km PRI ORGANIZACIJI OBISKOV STARE DOMOVINE SE POSLUŽUJTE LETAL ADRIA AVIOPROMET A ADIifA AHÍWAS TITOVA 43 - LJUBLJANA YUGOSLAVIA TOVARNA KOS SLOVENJ GRADEC želi vsem Slovencem po sve/w srečno novo leto 1964 Kala k ti v jftecm moo leto o mn i v vašem osebnem življenju, pri vašem poklicnem delu, pri vašem delovanju p kulturnih, športnih in družabnih klubih, društvih in domovih; povsod, kjer se zbirate, da bi s slovensko besedo in pesmijo dali duška čustvom do nekdanje, ali še vedno današnje domovine. Bodite tudi u bodoče most med narodi držav, kjer živite danes, in med Jugoslavijo, od koder izhajate vi sami, ali z>aši predniki 2(t uiedniStvo in hodetaom RODNE GRUDE 2ima IhSmj Globoko nas jo pretreslo Nepričakovana smrl ameriškega predsednika Johna F, Kenoedyja jc globoko -pretresla vso Ju^ofrlavijo. V i. rus k žiiluvunja mil rodov J ngoslavijc so bile 2N novembra na vseh javnih poslopjih rszobešene državne zastave na i>ol droga, Vse zabavne prireditve ter radijske in tete vizij skr Iiiluiv no niklzijt: UD bi Iti odpev od hti e. PREDSEDNIK TITO O Lit L' «IOIIXA F. Iili\\l livJ V »¡Vest o zločinskem at en1c¡n na pred sed nika /dni' ženili državah Amerike je globoko presenetila in prtI res la me m; in vse helm: ljudi, "l’n žnliistn» vest mi' je toliko linij prizadela-, ker sem imel še pred kratkim možnost, da se s predsednikom Kennedy jem prisrčno pogovarjam in se neposredno prepričam, da se globoke zaveda potrebi' pn uti ranitvi mira na sVC in te:i' miroljubnega reševanja mednarodnih problemov. Predsednik Kennedy je naredil name globok vtis kot državnik in kot človek, S sestanka i njim sem odnesel vtis O državniku velikih kvalitet, ki razume mednarodna dosajunjH in skušii kljub vsem oviram delovati za ialKpljšnnje mednarodnih odnosov. Njegovo delovanji' je ut' glede nu Vit težave, ki jih je imel pri svojem dela, rodilo po/il i vin: rezultati: n n področju popuščanja mednarodne napetosti. Po vtisih tega srečanja s predsednikom Kennedy jem sem 1)11 prepričan, da Ei L In h k o v svojem pr ih o d n j v m dela lin:/ dvoma Še bolj pripomogel k i/boljšali ju m ('dna rodnega položaja in ustvarjanju nadaljnjih m ožji osli za miroljubno urejanje različnih mednarodnih problemov, L S smrtjo predsednika Kennedy ja ¡zgnili ju ameriško ljudstvo zares veliko osebnost svoje zgodovine, miroljubni svet im iskrenega zagovornika miru. jugoslovanski narodi globoko obžalujejo to veliko izgubo, ki je doletela ljudstvo Združenih držav Amerike, toliko bolj, ker je predsednik Kennedy s svojim stališčem do naše države dokazal, tla je prija (el j jugoslovanskih mi ris Lov,« Predsednik Tito je izrazil sožalje dosedanjemu podpredsedniku in novemu predhodniku /!)A gnh|>odu Lyndon n Johnsonu in vdovi pokojnega predsednika gosp i1 Jacqueline Kennedy. SOŽALJE SLOVENSKE IZSELJENSKE MATitiE AMERIŠKIM ROJAKOM Globoko rut-l je pretresla tragična iltirf oaiega pred- 1 tedniks Jvhntt Kennedyjar V imenu Slovenske j/se-Ijenske matice vam izrekam naše najgloblji- sožalje. S presednikom J. Kennedujem je Amerika izgubila velikega in modrega državnika, dc* svet iskrenega zagovornika mini, Verujemo, du bo njegovo delci imelo 1ftijtle posledice za obruiiileo miru prt sožitja med 1 n a rod Pia Jugotlaotja iskreno žaluje in sočustvuje i prijateljskim umeriHkim narodom, Slovensko izseljenska rttflfifa pa se posebej r. vami, ki vam je dežela Johna Kennedpja vaša druga domovine. Predsednik Slovenske izseljenske malice Ivan li e g e n t Srečanje z rojaki je bilo ganljivo Predsednik Tito, graditelj miru in državljan sveta, ka k ur ga je preti nedavnim imenoval predsednik Indonezije Sukarno — je ponovno med nami p(i skoraj poldrugem mesecu po tu vanja po Severni in Južni Ameriki, kjer je v poslanstvu miru obiskal Brazilijo, Čilo, Bolivijo, 7.DA in sedež Združenih narodov v Now York n, NJa Letališču v Siirčinu so predsednika, njegovo sojjrego in spremstvo pozdravili nasmejani pionirji s šopki cvetju, potoni pa so mu zaželeli dobrodošlico naj višji državni predstavniki. Se ji rede tu sc je predsednik s spremstvom odpeljal v Beograd, ki je bil ves okrasen s Cvetjem, zastavami in slavoloki in kjer so pa na ulicah pričakovali sloiisnči Beograjčanov, je predsednik un leiíillšču po radiu in televiziji s krajšim govorom pozdravil državljane Jugoslavije. Izrazil je veliko zadovoljstvo, da je spet doma in sporočil prisrčne in iojde simpatije narodni katinske Amerike. Lovoril jc o ie.rn, kako prisrčno so ga v teh deželah sprejeli in kolikšen ugled uliva Jugoslavijo, Posebej je še naglasi! prisrčno srečanje z j ti -gosi o v umskimi izseljenci v deželah, ki jih jc s SOprOgO in Spremstvom obiskal, la srečanju sli vse globoko ganila. >OI.) lej priložnosti ne bi bolel pozabili nečesa.« je poudaril tovariš rito, *iu lo je: v vseh leh deželah smo priši v stik z našimi rojaki, ki so žc zdavnaj odšli z rodne gr m Ec in tam našli svojo novo domovino. Posebno številna je ta našit ekonomska emigracija v Gilu. Precej je je tudi v Mehiki, Boliviji, v rudnikih cinka itd. Bilo je naravnost ganljivo, kako so sc naši rojaki potrudili, da bi nas videli, da bi govorih 7, nami.. Prišli so z juga in severu, tisoče kilometrov tla-Seč, od tam, kjer je že led. kjer delajo pod najtežji mi pogoji in kjer so si pridobili toliko, da lahko live človeka vredno življenje. Prišli «o v slabem vremenu, v malih letalih, da bi nas vitle!i. Govorili smo z njimi in priredili so nam veličasten sestanek. Izročili so pozdrave narodom Jugoslavije, nekateri so izročili pozdrave za svoje rojake itd. Reči mo ni m. državljani in drzni'J j a like, da sc večine teh ljudi po luščit domotožje po njihovi bivši domovini. Posebno starejših ljudi, ki lic nmrrjri več delali. Y mladosti So si pridobili toliko, du lak ko žive. Toda hoteli bi am reli n« svoji zemlji. To nas jc zelo ganilo. Mislim, da bomo morati storili vse, du našim rojakom, ki se židc 1 m Hi domov, omogočimo, da pridejo v Jugoslaviji! iu tu preži v c ostanek svojega življenja.-t Predsednik Ti fo [3 vt> O rti Z očetom, sinom in vnukom družine Markust iz Seip 1'rjrirdr Meti številnimi srečanji predsednika Tita z jugoslovanskimi izseljenci v deželah Latinsko Amerike moramo posebej omeniti tudi srečanje '±4>, oktobra v hotelu Tal d ford Astoria v New 1 orku, Vsak izmed rojakov je hold predsedniku nekaj povedati, vsi so si prizadevali, da bi bili v njegovi bližini. Med navzočimi so bili številni ugledni rojaki, ki že vrsto let žive na ameriški h tleli in se z veseljem spominjajo svoje rojstne dežele. Mnogi so v zadnjih letih obiskali Jugoslavijo. Poleg drugih so bili navzoči predsednik odbora za pomoč Skopju dr, Živko Angelu.shcff, urednica ■Glasa na roda Ana Krasna, urednik Narod nog glasnika Stojan Vrildeevie, novinar in publicist, ki se je med zadnjo vojno srečal s predsednikom Titom, Zvonu nžuraz s Korčule in drugi. Med njimi so bile tudi matere padlih borcev in Ste- vi lni roj n k i, ki so podpirali borce proti okupatorju v svojem rodnem kraju. Pred sefi ni k Tito in njegova soprogu s (n se razgovor jata z rojaki, k[ so jima pripovedovali o shajam življenju tu delu. Mnogi so čestitali predsedniku k njegovemu govoru na zasedanju Združenih narodov. Rojaki so predsedniku tudi pokazali fotografijo z njegovim podpisom, posneto v centru, kjer so med zadnjo vojno zbirali prispevke z« partizanske borce. Od srca so se vsi nasmejali pomenku predsednika z rojakom iz njegovega rojstnega kraja, ki kljub dolgim lotom, ki jili jo preživo) v Ameriki, ni pozabil svojega rodnega jezika, bogov« rja la si a se v kajkavskem dialektu. Nekateri rojaki so predsedniku izražali svojo želje, Seveda so ga prosili tildi za avtograme. Mnogi so dejali, da bodo fi avtogrami drug spomin Indl njihovim otrokom. Juounkn Broz z jugoslrmunskislti izseljenkami rta velikem »prejemu is gluonein menili republike Čile Mednarodna srečanja v Jugoslaviji v letu 1963 KI.OIIJA^ LA J Ml & Tudi to- lem je bila naša država prizorišče mnogih meihui roti ti: hi sestankov, ki ko l>ili posvečeni razgovorom ir sklepanju o vprašanj ib., ki tarejo današnji svet in katerih rešitev je velikega pomena za boljše in mirnejše življenje vseli narodov. \ sekakor je bila med vsemi temi zborovanji naj večjega pomena 52. konferenca medparlamentarne unije, o kateri smo poročali v prejšnji šte-viiki Hodne grude. \ Beogradu je bil Vil. mednarodni kongres hidrogcolngov, ki se ga j c udeležilo okrog KM) udeležencev iz 25 dežel in Jugoslavije. \ teku petih rini. kolikor je trajal kongres. so prebrali 75 referatov in znanstvu n ib poročil o praktičnih izkušnjah in najsodobnejših metodah s področja raziskovanja podzemeljskih voda. Pri nas je zasedala tildi znana Pugvash konferenca. Zbrani delegati so v Dubrovnika govorili e tem, kako nujna jt razorožitev na vsem svetu. Opozorili so, kakšna škoda grozi človeštvu, če se bo uničevalno jedrsko orožje širilo še v druge države in če bodo še nadalje izpopolnjevali njegovo rušilno moč. Seveda je konferenca v tej zvezi poudarila, kakšnega pomena bi bile znane breza lomske cone. skupine dežni, ki ne bi imele jedrskega orožja. Veliko vprašanj eo znau-stvcjiiki skrbno proučili, veliko pa so jih le nakazali, d) njili se bodo pogovorili na prihodnji Pug\vflsh konferenci i začetku prihodnjega leta v Indiji. IVed 50 leti je bil v Dubrovniku mednarodni kongres PEN klubov. Tedaj ■ leta 1933, je bilo na iciu kongresu s (ul išče mnogih delegatov izrazilo protifašistično. V Italiji je bil fašizem že dobro znan. Ljudje so poznali njegove metode in njegove egoistične cilje. \ Nemčiji pn je prav tedaj začenjal svoj zločinski pohod Hitlerjev nacizem, Zdaj, 50 let po teh dogodkih, so na spominski konferenci pri nas mrd drugim poudarili, da je zasedanje književnikov že pred 5il leti sprejelo resolucijo, ki je v času. ko sc je nad Evropo zgrinjal oblak divjaškega nacifašizma, obsodila preganjanje naprednih pisateljev pod nemškim režimom in — sežiganje njihovih knjig, pisanih vsem ti svetu v opomin, Naše južno jadransko letovišče Dubrovnik je tudi ic-tos gostilo, že osmič zapored - udeležence med rm rodnega seminarja, ki je zased ti! pod naslovom »Univerza danes*. 200 profesorjev in študentov iz 40 dežel je obravnavalo dve zelo aktualni temi: modernizacija pouka na visokih šolali in vloga univerz pri širjenju idej miru ml med- na rod nega sodelovanja. J'mi k naj ld bil prirejen tako, da Id najbolj ustrezal potrebam našega času i n omogočil mladim I j uti e m vseh narodov, da bi činiprej dobili potrebno znanje, zn pomoč pri zb olj Sevanju življenjske ravni naroda in vseli ljudi im svetu, /vezna komisija za jedrsko energijo je jo jesen organizirala pri ti a s, lokrat v Horcegnovem, 14-dricvni sestanek jedrskih fizikov iz raznih krajev sveta. Pri nas je bil tudi dvodnevni posvet o sestavnih delih in materialih za elektronsko industrijo. Prvi in drugi razgovor sta velikega pomena za povečanje proizvodnje, za izkoriščanje in iskanje novih iirov energije, za osvobajanje človekovega dela, Na to se je navezal tudr prvi jugoslovanski simpozij o radiološki zaščiti. Govorili so o medici nsko-biološki zaščiti, tehničnem varstvu in o radioaktivnosti življenjske sredine. \ tem času. ko jo zrak, ki nas obdaja, žc tako zelo zastrupljen zaradi poskusnih jedrskih eksplozij — mnogo hiiui že slišali o stronciju ‘JO ■ j c takšno posvetovanje koristilo vsem udeležeurem in opozorilo trn nevarnost, ki grozi Ljudem, čc jedrski poskusi ne bodo dokončno prepovedani, Za raziskave pri radiološki zaščiti je naša država namenila do zdaj že dobro milijarde dinarjev. Nc le zn nos temveč zn širši krog je bil velikega pomena tudi simpozij o »Pomenu drugega zasedanja AVNOJ za socialistično revolucijo v Jugoslaviji*, Konferenca je bila posvečena 20. obleinici drugega zasedunja našega protifašističnega sveta iu jc primerjala ter proučevala vsa do zdaj znana mnenja e pomenil tega zasedanja za našo socialistično revolucijo. Poudarjajo, do no sklepi A\ NOJ večjega pomena kakor običajni ustavni odtoki. Imajo namreč značaj sporazuma jugoslovanskih narodov, doseženega na podlagi pravice do samoodločbe. Prav zaradi lega so trajna osnova jugoslovanske skupnosti. V počastitev ¿0. obletnico zasedanja prvega slovenskega parlamenta, znanega pod uh d o v..... Zbor odposlancev slovenskega naroda pa je bilo v Kočevju XII. zborovanje slovenskih zgodovinarjev. V mestu jc pred 20 leti, med vojno vihro, zasedal že omenjeni zbor, Pri počastitvi ho sodelovali dr. Metod Mikuž, dr. Fran Zvritter iu drugi. Delo zborovanja jc bila zalitevno in nikakor sani n- spominsko, bilo ji: res zgodni'insko, saj zbor odposlancev pred 2fl leti v EC oče v ju ne bo nikoli pozabljen. Dal je slovenskemu im rodu tisto, za kar se jc tudi dvignil k bojn: njegov prvi parlament. Vsak dan vihrajo na daljnih morjih Širokega s vuta jugoslovanske zastave z jam ho rov naših ladij. Pinjejg od pristanišča do pristanišča, od države do države in prevažajo naše ali tuje blago našim uli tujim naročnikom. "Le Judje ne prevažajo do daljnih svetovnih pristanišč le blaga, ampak vozijo s soho tudi ugled naše države in naših ljudi, ker So delo njihovih rok. jinjo lahko zastave ponosno plapolajo na poti skozi Panamski prekop, olj japonskih obalah, v jicwyorškem pristanišču, v San Franciscu ali Montevideu. To so jugoslovanski premični otoki, ki so danes v Tihem oceanu, nekaj dni nato v Atlantiku in potem spet na poti pruli južnoameriškim pristaniščem. Ladje pa vozijo h sabo po daljnem svetu tudi ugled našega ladjedelništva. Nad 360 naših ladij pluje od Jadrana do Havajev, pred dobrim letom so odprli celo vožnjo okrog sveta, ki jo vzdržuje Splošna plovba iz Pirana. Več kot milijon ton nosilnosti oziroma tiOO.ODO bril to registrskih ton jo osnovni podatek iz legitimacije našega pomorstva. Skupni delovni učinek naše trgovske mornarice znaša letno skoraj devet milijonov ton prepeljanega blaga, od lega je skoraj dve tretjini zn. inozemske naročnike, kar prinese naši državi vsako leto novih sedem milijard deviznih din. Številke so sicer dolgočasne, torta če gre za ladje, jih je potrebno nekaj povedati. Od vojne pa do predlanskega lota so naša ladjedelnice zgladile 'tu domačo trgovsko mornarico 159 ladij, od leta l%ti pa dij konca prihodnjega leta ho naša mornarica debilu še 34 novih lad ij. S tem pa še nismo omenili vseli ladij, kajti naše Bde kdje na daljnih morjih pod našimi in tujimi zastavami b'Elt( iruniJi ladjedelnice jih im gradijo le za domača pomorska podjetja. Pred vojno smo imeli eno edino motorno ladje* vse drugo pa so bruhale premogom dim. Zdaj pa pluje pod jugoslovanskimi zastavami le še šest čezmorskih ladij na premogov pogon. Potniške ladje se v tej statistiki bolj siromašne, saj j ili med 65 skoraj polovica vozi še vedno s premogom, Nckuč smo imeli le ladje, ki so imele na krmi napisana imena naših rek, gora, mest ali znanih ljudi, nekje v trupu pa je bil označen njihov rojstni kraj — Mude in Germanv ali Madc in Liiglaud. Leto 1956 je pomembna prelomnica v zgodovini našega ladjedelništva. Začelo se je z delovno zmago, s praznikom, ki so ga praznovali v naj večji jugoslovanski ladjedelnici r3. maji na Reki. Iz reškega pristanišča je plula švicarska čezoceanska ladja ¿-Si Ive reli a*. Ponosno j c rezala valove preji odprtemu morju in sc s 3 dolgimi žvižgi slovesno poslovila od našega največjega pristanišča. Ladja je plula na svojo pTvn pot proti Sredozemskemu morju in nato proti severni Evropi. Odhod švicarsko ladje ju bil jugoslovanski praznik zalo, ker je bila le prva ladja, ki so jo nušu ladjedelnice izdelalo za tujino. Tako se jc začelo. Že nekdaj smo rekli, da je morje okno v svet, zdaj bi pa lahko rekli, da je morje okno v Jugoslavijof Naše ladje so si ustvarile v tujini velik sloves, zalo prihajajo naročniki iz tujino vsak dan. Vsem niti ni mogoče postreči ladij, k^ijti to niso igračke. V šestnajstih ladjedelnicah otl severnega Ankarana do južnega Ulcinja iz (hicva v dan rastejo ladje. Gradijo jih tudi v šestili rečnih ladjedelnicah oh Savi in Donavi in vendar mi ročni ki večkrat prihajajo zaman. Naročila za ladjo prihajajo- tudi iz industrijsko močno razvitih držav. Velike in majhne ladje za slavne tuje državne zastave priplujejo iz ladjedelnic majhno države. Dolg, zelo dolg je seznam držav, kamor smo v zadnjili Sedmih lotih izvozili naše Ladje. Naj naštejemo le nekatero: /DA, Švica, Anglija, Grčija, Poljska, Švedska, Norveška, Ižanska, Bolgarija, C S SR, Indija, Egipt, Burma, Indonezija, Romunija, Sovjetska zveza. Liberija, Argentina, Pakistan, Brazilija, Gvineja, Ceylon hi tako tki je. Seznani morda niti ni popoln. Naročila pa a e prihajajo, kar pomeni, da so v mjini s kvaliteto naših ladij zadovoljni. Včasih liosle mordu V ameriškem ali liEikn-noin drugem svetovnem pristanišču videli ladjo »Splitu, ali katero drugo ladjo z našim imenom, toda nit njej In j vihrala i iij m zastava in mornarji hudo govorili tuj jezik, Llgtmkn je preprosta: ladjo so izdelale naše ladjedelnice in obdržala j c celo naše ime, čeprav sl liži tuji družbi. Spri Številke, številke o ladjah: lani so naše ladjedelnice izvozile 25 ladij, letos jih bo pa kitr 40 zaplulo pod tujimi zastavami. Zgodovina našega povojnega lati jedel niši v a je ziirts begata i a njen razvoj v svetu skorajda nima primere. Preti sedmimi leti smo izvozili prvo ladjo, tri leta pozneje smo bili v izvozu na štirinajstem mestu n« svet ti, letos pa smo že ji n sedmem mestu. Zastave 22 držav plapolajo na ladjah, ki so bile izdelane pri nas. 1. ladjami pa izvažamo -še mnoge druge izdelke. V za tl nji h letih je namreč oprema ladij skoraj vsa domača in tako izvažamo tudi pogon’ ske in pomožne dizel motorje, črpalke, rezervne vijake, turbine, izdelke lesne industrije in tapetniška dela. sidra. . . Tako so ub ladjedelnicah našle svoja tržišča tudi tovarne »Litostroj«, »Metalna c, »Tzolirkai, »Tovarna verig Lesce« in še mnoge druge. Več kot dvesto milijonov dolarjev je tl olji la naša država za izvožene ladjo. Največja ladjedelnica ob naši obali je prav gotovo j-3- maji na Reki. Prejšnja leta so izdelovali po šest ladij, lani so spustil: v morju osem, letos pa . . . leto še ni končano. Gotovo jih bo pa vee kot lani. Angleški listi so reško ladjedelnico že pred d vem ji letoma uvrstili meri šestnajst naj večjih na svetu, zdaj bi pa gotovo zaslužila še višje mesto. Splitska ladjedelnica je prav take reli kan med našimi ladjedelnicami. Najbolj zanimivo razvojno pot pa ima naša piranska ladjedelnica. Objekt ob slovenski obali ju bil šc pred nekaj leti nekaj, kjir ni bilo ne tovarna ne delavnica, še najmanj pa I nd jedel-niaa. Pred tremi leti so sklenili prve pogodbe z Šteoilne iuje ladje rz daljnih morij pristajajo u ijuar in ti n Kapni inozemskimi naročniki, zdaj pa spada že med srednje veliko ladjedelnice v državi. Lani so izdelali dve tovorni ladji z nosilnostjo 95li Ion za Indonezijo, ladjo za prevoî ijcsku $o prodali Pakistanu, specialno ladjo za prevoz živine z nosilnostjo 2500 ton oziroma 700 glav živega goveda pa jc prevzel danski naročnik, Na seznamu piranskih naročnikov najdemo še Ceylon, Gvinejo, Indijo in epef Dansko. Zdaj govorijo že o razširitvi piranske Ladjedelnice, ki se bo tako kmalu uvrstila med naj večje y Jugoslaviji. Rastejo ladje in rastejo ladjedelnico. Vsekakor moramo omenili šc zadnji in morda naj večji uspeh ruške ladjedelnice »5, maje, ki je letos v prvih julijskih dneh splovila tanker »Présidente Joao Goulart« za brazilsko družbo, 'I n ne gre le za običajen lati j in krst in steklenico šampanjca, ki jo ob taki priložnosti navadno razbijejo. Tanker z imenom brazilskega predsednika ima nosilnost 52.000 ton in je torej naj večja ladja, kar so jih kdajkoli izdelale našo ladjedelnice ter velja za velikana tudi v svetovnem merilu, Ladja je namenjena za prevoz tekočin in ima 50 tankov s skupno prostornino 41.890 prostoru inskih metrov, ki jih lahko napolnijo ali izpraznijo v šestili urah. Celotna oprema ladje jc delo naših tovarn, med njimi tndi parna turbina s 15.000 KM. Reška ladjedelnica bo kmalu zgradila še ono ladjo istega tipa, ki bo prav tako plula pod brazilsko zastavo. Časi, ko so n aie blago prevažali v glavnem Je tuji lastniki ladij, SO torej minili in smo sc po tonaži ladij že povzpeli im dvanajsto mesto na svetu. SorJefrffe Hbiike ladje, ki j« bile izdelane c dumačj?! isti jerfelarf nit Skopje vstaja 'yl ruševin S GOR PRESEHEK Skopje r o venil > ra. V Skopju že čel rti mesec m 5 mu v a pesem strojev. Pesem tlele. M a vseli koncih in krajih težko prizadetega mesta rastejo nova naselja. V Madžarih, K oz tali, Ti s ¡ceh, V lajali, na Vodnem« V Djotdže Petrova, v Butelj n, Sindjeliču, In še marsikje, Pravijo, da je le dni v makedonski prestolnici okrog 40.000 gradbenih delavcev iz vseh koncev in krajev Jugoslavije — iz Slovenije, HVvatfike, Besne, črne gore, Srbije in seveda iz vseh predelov Makedonije. Največ je. razumljivo, zidarjev. Več sto gradbenih podjetij z mrzlično naglico gradi nova naselja, nova stanovanjska poslopja. Oh hišah pa je Seveda Ircbu zgraditi se kanalizacijo, vodovode* električno omrežje, teste, telefonsko naprave. To je prava dirka s časom. Ljudje Sive po šol or ih. I m j o ¡c: Sc okrog 100,000 ljudi pod platneni ni F strehami. Mraz pa že vse bolj pritiska, zimo se bliža s hitrimi koraki. Zjutraj je v Skopju že pošteno mraz, šele okrog enajstih, ko posije solite izza oblakov, sc ozračje nekoliko ogrejc. Solorsko platno pa jc le slabo zavetje pred nočnini mrazom iti vlago. Seveda se j c že precej ljudi vselilo v popravljena stanovanja, v hiše, ki niso bile tako poškodovane, da j tli ne bi mogli popraviti. Veti slo gradbenih podjetij iz Skopja in vse države popravlja stavbo, ki jih je potres le nekoliko poškodoval. Stokov n j ¡tki so izračunali. da bodo do konca letošnjega leta lahko v Skopja popravili okrog 7 do S tisoč družinskih stanovanj (preti potresom je imelo Skopje okrog 40.001) stu no vanj). Seveda to še ne zadošča, to ti i it j I ■ kaplja v morje. Sodijo, da ima Skopje danes že 1:50.00 prebivalcev. I.c malo jih živi v stanovanjih, večina čaka pod šotori, da bo njihova ItiŠEi popravljena, ali pa čakajo na novo stavbe, ki jih g rutic v okoliških naseljih. J cit naselij bo nkrog Skopja I I, sprejela pa bodo lahke v kakih 13.300 stanovanjih do 70.000 ljudi. Sl iško in težave v Skopju mi prevelike, da hi krhko pomagali prav vsakemu posamezniku, tiradbeim podjetju bodo sicer popravilu večino stanovanjskih poslopij, toda na sleherno poškodovano Itišico pa ni mogoče misliti, [.judje sc dobro zavedajo, da gradbena podjetja ne zmo- rejo vsega, da morajo popravljati predvsem veliko stanovanjske bloke. Zato je lepo število Skopjaticev krepko zavihalo rokava. Ob poškodovanih enodružinskih h ¡Suh vidiš prebivalce, ki si sunit popravljajo stanovanja. Marsikje vidiš ljudi, ki iz kupov ruševin izbirajo nepoškodovano opeko in si grude iiova, zasilna bivališču. Krsto Dimitrijevski jc doma iz Bitolja. Intn komaj 22 let. Potres inu je vzel vse — izgubil je skromno sobico v starinski hiši. Zdaj je brez vsega. Toda ni brez upanja., ni brez volje do dolu. Dopoldne hodi vsak dan na delo v gradbeno podjetje *LTdarnik«, kjer dela kot zidar. Popoldne se odpravi v srednjo gradbeno šolo. Lani jc.: s prav dobrim uspehom končal drugi letnik, letos se jc vpisal v zadnjega v tretji letnik. Ko bo končal šolo. bo iz navadnega zidarja postal gradbeni tehnik, Zdaj si je v podjetju vzel M- dni dopusta. Na vfiu v ulici Strast» Pindžur številka 12 aem ga našel s krampom v roki. Koplje. iKdaj boš gotov, Krsto?! gn vprašam. Zravna sc in nasmiha, f-Jutri dobim pomoč. Trije prijatelji pridejo. Jz mojega podjetja. Zidarji so,i mi pojasni. Na Uriti O ¡(tiri Strašit Pindi.iir .'¡«m g;t našel a krampom v roki , , , Prva poroka n Skop ju j ki sc hitro obnavlja Potom pove, da mu je «used, ti se ihti je zrušila hiša, porlariL vso opeko, ki ni poškodovana, Klipil je ze okno in vrata. Streho ho naredil iz, stresne lepe o ko, Zdaj spi v šotoru. C c r, 14 dni ho njegova shišiea-«: gotovu — vsekakor mnogo ho] j C kot šotor. Ena Sama sobica — dolga 3 in širokn 3 metre. To bo vse. Toda ta Krsta ho to dovolj, zanj ho En veliko. Pa k ih Krstov, ki so v Skopju krepka zavihali rokave, je veliko, zelo veliko. * Skopje je pravcato človeško mravljišče, pravi kalejdoskop, sod ob hi H« bilo n, Tu s roču 5 Slovence .in Bosancu, Črnogorce in Srbe, Hrvate in Dalmatince, Vojvodince in Ličane. In vrh tega še Tonama ilskrac iz Kranja je. n Skopju posiurrilti nima telefonsko cenfmln. ki ¡jo jmrncšiipjiA d montažni hiši Svedt, Huse, Bolgare, Dance, Angleže, Fince, tebe, Poljake, .Nemce in Avstrijce. Po mestu drvijo ogromni k n mio ni, milnic ni ■/ betonom, železom, opeko in gramozom. Vmes slišiš pesem mladinskih brigad, ki vsako jutro že navsezgodaj korakajo rsa delo, na razna gradbišča. Pri šolskih in univerzitetnih poslopjih vidiš stotino dijakov in študentov, ki neumorno popravljajo svoje šole. da hi jili čim prej usposobi! i za pouk. T središču mesta jo skoraj vsjika druga ali vsaka tretja zgradba obdana z zidarskimi odri. Doslej a o v Skopju že p« pravili več kot sto stanovanjskih blokov, v katerih je blizu 2500 stanovanj, Tanje so se že vselile prve srečne Ze nekaj ihti /h> potresu se je pod šotorom rodil prni ttmzi prebivalec nooego Skopja druži m'. Blizu letališču g m tli vojska skupaj ‘f nekaterimi gradbeni rili podjetji celo naselje s 1000 stanovanj. Povsod hite, da bi čim prej izpolnili humano nalogo, da bi čimprej pripravili kar največ stanovanj z,a družine pori šotori, za težko preizkušeno prebivalstvo-. Ljudje ne poznajo oddih n, vso dela od runugn jutra do poznih večernih ur —-po 11. 12 in še več ur dnevno. Tudi ob nedeljah in praznikih. I o je tekma s časom, t bližajočo sc ti m o. Zares, Skopje se počasi, vendar vztrajno spet dviga iz ruševin. Zagorje oh flavl slovi kot najstarejše rudar-sli o mesto, saj so začeli tuni kopali premog »zmajevo krir žc )"??. lota. Od razvoju premogovnika je bil še do bližnje preteklosti odvisen razvoj kraju. Zadaj ¡i lela pa *u Zagorje ob Savi tii več značilen sumo rjavi premog, pač pa tildi žgano ¡n hjdriruno apno iz Industrije gradbenega mu-termi«, ki jc naj večji proizvajalec apna v naši državi, rezan les in iskani SVEA kuhinjski elementi iz Lesnoindustrijskega podjetja, elektro-pom-Uin in instalacijski material iz Tovarne clcktruporcelaim Izlake, motorji in oprema iz Tovarne eksplozijsko varnih clekirooapruv >TEVE - - VARNOST«; delovna zaščitna Sredstva iz obrtnega podjetja »Zaščitac, ženska lahka konfekcija iz obrata sevu iške konfekcije * Liscu* in drugo. Vsa podjetja bodo h-los ust varilo blizu II milijard din bruto dohodku, ki jm ga mislijo v prihodnje ne povečevati. Samo pri zagorskem rudniku rjavega premoga imajo v načrtu povečati proizvodnjo od 700.000 ton na 1.000.000 ton rjavega premoga. Podobne načrte za precejšnjo povečanji’ proizvod uje pa ¡mujo tudi v drugih podjetjih nn področju občine. Od razvoja in krepitve gospodarstva je odvisen tudi razvoj občine. V zadnjih letih so zgradili lep delavski dont, ki je upravičeno v ponos mostu, zdravstveni dom. strokovno izobraževalni center ter š<- številne druge: stan o vu n jake, poslovne in komunalne objekte, /daj se pripravljajo na regulacijo potoka Medij«, nu urejanje nekaterih novih cest in na nadaljnjo izgradnjo jnes[nega središču, ki zajema področje nd Ocepkovega vrli« do Kotredežčice. V bližini delavskega doma nameravajo porušiti gostilno Grčar in založno vinsko klel ter urediti prostor med Delavskim domom in zdravstvenim domom, na katerem bo sini .....umik Revolucije, ki gu mi- ni era v uje odkriti v Za gor j ti ob Savi 1%5. letu ob proslavljanju 20-lelnice osvoboditve. Ob tej priložnosti bo izšla kot predvidevajo -- tudi reprezentativna edicija »Zagorski zbornik<. V Zagorju uh Savi sc iz leta v leto veča število do vili pridobitev. Letos so izročili namenu v Industriji gradbenega materiala nove nakladalne naprave in mehanizirali odvoz od peči do bunkerjev ter zgradili butik er j a z« premog ia apno. Ob Kidričevi cesti so izročili rutmcnti novo stanovanjskii-jHislovno zgradbo »Llcktro rrbovlj ee, v Borovniku so na novo uredili prostore poslov ul nice avtobusnega podjetju ŠAP Ljubljana. Do planinske postojanke Zasavska gora metrov) «o zgradili .skozi Vidergo in Ravne novo eesto. pn kateri je mogoč prevoz z vsemi motornimi vozili, V kratkem Imelo izročili namenil nove prostore’ papirnice in knjigarne »Mladinske knjige« iz Ljubljane, h kraju pa gredo dela pri gradnji prepotrebne bencinske črpalke. Ob Cesti zmage pa bodo začeli z gradnjo novih poslovnih prostorov nekaterih trgovskih podjetij, Živahna j c mrli stanovanjska izgradnja. Domače gradbeno podjetje gradi nova strmo vanj akti poslopja ob Cesti zmage in Liliči talcev, v kratkem pa bo začelo z gradnjo tudi v Ro; ’ovnikn. Tü JE BJLA NASA DOLŽNOST! Oktobra so odprli \ Mariboru nov hotel j-SIu-vijo , ki jo naj višja stavba v središču tugu mesta. Holc! .sn začeli gradili pred dvema loiunm. veljal pu j« okrog ”40 milijonov in je najsodobneje urejen in opremljen. Ima osem enoposteljnih sob s kopal n j cu, 90 dvoposteljnih sob s kopalnico in tri apartmaje. Hotel iitm restavracijo, snack-bar in pokrito teraso za približno dvesto gostov. SKOBA J 42 MILIJARD POSOJILA /A OBNOVO SKOPJA Ob zaključku j c zvezna komisija za vpisovanje ljudskega posojila rn obnovo Skopja ugotovila, da so (Jo zaključnega roku jugoslovanski državljani vpisali blizu 41.9 milijarde dinarjev. Nad Iri milijone delavcev in uslužbencih je vpisalo blizu 20 milijard din, nad 14 tisoč delovnik organizacij, ustimo v in družbeno političnih skupnosti jo vpisalo ntul 13.5 milijarde, približno pot milijona drugih občanov pa nad štiri milijarde dinarjev. Nnd štiri milijarde pa ju vpisalo približno 1.3 milijonu zasebnih kmetovalcev. K ium številkam pač ni treba komentarja, saj so same na sebi dovolj zgovoren dokaz o solidarnosti in pripravIjetsosli vseli občanov Jugoslavije, da prispevajo po svojih moteli k nagli obnovi glavnega mesta Makedonije. DO KONCA LETA 70.000 ŠKORJANCEV ROD STREHO Generalni direktor direkcije za obnovo .Skopju inž. Mole Jordniirjvski ju na tiskovni konferenci ob koncu oktobru zelo ugodno oceni! dosedanje urejanje novih mestnih naselij. Dejal je, da jo prepričan, da bodo i sa montažna stanovanja dograjcmi dn konca ioni, Inko da ne bo potrebno preurejali šotorskih naselij zei zimo. Pod šotori p rubiva zdaj okrog 60 do 70 tisoč Skop-jancev, ki se hudo do konca letu lahko vsi vselili 1- montažne bike v novih predmestnih nasul j ih. Konec oktobra je jugoslovanska mladina, ki je sodelovala pri obnovi in graditvi Skopja, zaključila svoje delo. Mladinci in mladinke so se h rinili domov — v šole in na delo. Zvezna mladinska delovna akcija za obnovo S k n p j ji se je začela 5, avgusta, V njej je sodelovalo l>()0 Fantov in deklet iz vseh krajev naše dežele. V red-uosi opravljenih del znaša 147 milijonov dinar jev. Mladinske brigade so poprečno izpolnjevale normo z 224 odstotki- Vsi člani tu ladinskih brigad. ki SO debili v Skopju, ko .se odpovedali vsem običajnim pr [znanju m in odlikovanjem. Dejali so; Delali smo z veseljem iti zavestjo, da pomagamo državljanom v nesreči! NAD H(K> MILIJONOV DINARJEV Z A ZN A NSTV EN E R AZISK A V E Upravni odbor zveznega sklada zn znanstveno delo je odobril 420 milijonov dinarjev kol svoj delež pri financiranju pomembnih znanstvenoraziskovalnih dul in +00 milijonov dinarjev kredita znanstvenim ustalim ¡mi za nakup opreme. Razen svojega deleža v financiranju določenih znanstveno-raziskovalnlh nalog, je upravni odbor sklada odprl inštitutom za motorje v Kukoviči, Novcih Beogradu, Mariboru in na Keki kreditu v znesku 200 milijonov, biološkemu inštitutu v Zagrebu 70 milijonov, inštitutoma za živinorejo v Zagreb n [a Zemunu, i riši lin En y.n /.¡ličilu rušili n v Beogradu, zavodoma za til ja žita v Kragujevcu in za krmne rastline v Kraševcu pa za 65 milijonov dinarjev. PRIZNANJE PLETERSKEMU SAMOSTANU »Zgodaj spomladi 1942 sem videl v Novem mestu, kako so fašisti gnali osem slovenskih mož. zvezanih z verigami paroma in podolž. Kam? \ Zapor, I n tu n m c j jo, n mrd i! h SUH't kul tulec.,. Takrat sem sklenil: Dokler bom ¿A, bom pomaga! tistim, ki sc bore proti fašističnemu nasilju , S temi besedami je prior Hainuslurm Pleterje pr! Šentjerneju na Dolenjskem gospod tli1, Leopold 1'. ■ I c: ll r-1 .a v (i v obrazložil pričetek s v oj ega sodelovanja s partizani soli odkritju spominske plošče 24. oktobru letu*,* Ne samo on, ves samostmi je pod njegovim vodstvom mulil vhi> pomoč partizanskem enotam, zlasti ranjencem, ko si> to področji- zeisedli Nemci, so priorja Edgarja nre- 1 ir0 pu-stelj. po potrrhi pa tudi nekaj vrč. V tem oddelku bodo zdravniki nudili tudi ulnbu-llliltrsr» zdravstveno pomoč bolnim otrokom. BI CIKLI MOPEDI, AVTOMOBILI Slovenija je menda res najnevarnejši nasprotnik Nizozemske, kjer se z hteikli vozi mlado in sl aro. Dukaz, da biči ki v Ljubljani in drugih mestih Slovenije še ne bo tako kmalu izumrl, je proizvodnja ljubljanske tovarne koles Roge. Avgusta sg v >Ri>ffuilo Jetrn» o ft nižjih obronkih Pohorju r;pč kol doonli JOŽE PAHOR lTt^f f fítff fl vari llpnr«li(*itt /»of/ti '/n predelavo aluminija so potrebne med družini velikanske količino firr-iurigEL. lova rise v Strnišču uii Drivakem polju amo lahko zgradili zató, kr-r e« v bližini veliki rúdnikii. Ce pravimo tovarna, lem pové-dnl premalo:; v resnici je ló vrsta največjih zgradb, ko sí jih jo oglúde-l Loiíii; Adamič, jo dejó!, dh i-zae-llü-tl Lj o Lid i Álllcriíliia, Li je vújcu nujváfjjti čudes, l’íisóh rvnüt tovarne je a loviti dimnik, naj višja Zgrudim v Srcduji Evrópi, Shj so iz rljiljílve vínji tnkíi visók. Ko gj li prideš gjódejij, ruliúmti, káj je vi širin 1-1 i1 metrov. Ne sloji nepremično. ampak niha, bajé dn pól métra sem in tja, Zidani je taikó, da íq v njem dr-li i i. k ú veut a ; priv (i mu dájej-o próíno?¡t, kilór gu je zidal, ni smél bili vrtoglav. Že plé/.unje v višino ni biló brez nevarnosti; Se iéíjr- je bilí do vú fon je gradiva. À graditelji se niso plašili, dokler tli v si hi ib višavah zaplapolala jugoslovanska zastava, Pravijo, da je pràv nu tem dimnikLi hôtel pokazali mladinec svoj drzni pogum, »Ali si ópa :kdó na vfb, da íkí zgoraj postavi na glavo? t jo izzivni tovariše. »Ti si seveda lipaš?( so sc mu pnMiieliuViili. Plezal je po železnih klinih ol> zunanji struni dimnika do vrlin, üledálci so čakali, kdaj si km pro-ni is lil bi se vrnit. A plëzul je više iu više kut IN Liček, čisto lUEljhiiugEi je bilo videti v višdvi. Dih je zastdjal ljudem, ko so videli, da je deček im vrhu dimnika napravil stojo na plavi- Čc hi drzni akrobat numhnil, hi ne hiló kuj ¡n j bi niti na žemlji, JOZi: L'ALKJII (jlifllli rtf »l-ffl ff Enormous ciuuntitjes of coal are among other (kings needed Tor aluminium processing. The plants u! Slruistie in Drava Valley could he erected on account of large coalmines in the vieiuily. The term "plant" is nut sufficients however, because (hi- ie truly a giant among buildings. On seeing il, Ijonis Adamic said it, was surprising even for an American whn is -'ll ] bj loser I to be nstsd in nil kinds of marvels, A peculiarity of the plant is the Famous chimney, the highest construction in Middle Europe, Ir looks SO high from afar. Blit it is only when you Conn: in front of it that you cun grasp the height of 14? meters. It is not rpihe immovable, however, but is said to Swing fur about Its If a meter. I iiki i - made passible because of built-in India rubber which gives it its flexibility. Jis builders certainly could not afford being affected by veriigo. Climbing it whs in nn way without danger, and conveyance of material Was i:vi:n harder, Yet builders did not shirk, They got their Toward when (hey saw the Yugoslav flag waving on the top. It in suid thin a youth wanted to show his daring courage on this chimney. "Docs any body dare to make head stand on I Intop?" In: challenged hr.H friends, "You, of ectiríe," they mocked. And up lie climbed along the iron pegs on the outside [>F chimney, tip to die lop. The onlookers were waiting that he would change his mimt and nini buck, yet he climbed higher and higher like a cat. How small lie appeared up there on that he iglu. People Were holding their breath when they ihhw (he boy standing on his head on the top Liu: chimney. I Lu-d the audacious acrobat tottered, nothing would have been left of him on the ground. TriUisLiilnl by N. Viturwiti JOZK PAHOR l’fl ffiffítntt* i>» ftcw titávf/OH lift Hi’iird Para la elaboración del aluminio son necesarias, cutre otras Cotias, grandes caiiiitiutles de carbón. Ltl las márgenes del Druva, un StmiÉCe, luimos podido construir una fábrica, tior haber cu sus ecr-cEinías grandes centros mineros, Si le decimos fábrica, dije rJr-uiEiiHiudo puco, en verdad es ésta, ana serie de granilcs edificios. Cuando los vió Luis Ailamii:, comentó. que LnjiiJ.ui.hi a los americano« Jes asombrariu el verlos, aunque estén acostumbrados a ver olma imponentes, Lo (iirioso de hi Fábrica os la grandiosa chimenea, la lllrls altu construcción rio Europa Contra i. Ya dosrle m ti y Icjo» se lu ve tan alta, iprc al llegar dntiajo, recién entiendes que son ¡47 metros de altura. No se man tiene os látícu. sino que se balancea a pro* i mudamente medio metro ¡o iniisj Está construida de tai manera, que algunas de mis partes siru dr¡ caucho, esto os lo que le dá esa elasticidad. Quienes lu construye roo nn tenían que sufrir marcos. El subir esa alturu tenia sus peligros, pr-ro más rliFícil todavía erra el transporte de loa materiales. Pero los obreros no se asustaron, continuaron, husla no ver que en aquel -Jas alturHK, flamease la bandera yugoslava. Dicen, que j un Lumen te sobre? osla chimenea, un joven quiso demostrar ¡¡ti gran valor. "¿Se atreve alguno ir hasta la puiiiu y col Líenme cuibt-zu ahajo?“ provocaba a sus camaradas. ,L¡ T Lt te atreves, seguro!" le cuntes taren Imrlúndosc- SubiÓ lias tu lu punln, por los gauchos do hifirrú que están en ta parte exterior íle la chimenea. Los que le ob s er valjan, esperaban se arrepintiese y bajase. Boro subía más y más alto tomo un gato. En Jas alturas su le veía muy poqlicito. A ta gonit lie Ir: corló él aliento, cuando vió que el jo vencí lo, en la punta de la ch i menea sc penin tafboza abajo, Si ti valiente acróbata se hubiese cuido, no huhría restos que recoger de ia Iierra. jmi: rAitoR Ltt flv In jtfninv tíi» F« Urtirt.' Pour le traitement de Talummium il faui, entre autre, d'únormei quantités ile clinpíion, ÍYmis avons pu construí re lunini: lie Struišče duns lu plaine de lu Uriwe, parce qu’il y u lili voisinage de grandes mines. En disant usitu:, j'îii dit trop jjoli; c'est en réalité une série des co-nsi rue Lions les plus ^i^ndde. En les visitent, Louis Adamlè a dit qu’elles su [prenaient même t’Aiiiérieuin, luthitué a,ux plus grandes tue rrei lies, Une pu r L ¡eu 1 el ri té de Tusirie e*t sa fumeuse cheminée, la construction In plus élevée dr l’Europe entrai e. De loin déjà elle paraît .si liante, Mais en arrivant nu-des s eus d’elic, on comprend et: qit'est uni: hauteur de 147 mètres. Kilo ne se lient pas immobile, niais elle iKiidlle, dit-on, jusqu'à un demi-mètre de distance. Elit: est construite de favori à contenir des pièces de caoutchouc; c'est précisément celles-cl qui lui confèrent son élasticité. Celui if ni IV eons truite, tTil pas dû avoir Je vertige, Déjà refetalanle à Culte altitude n'a pas été sans danger; plus difficile encore a été l'amenée des matériaux. Mais les constructeurs n'ont ¡sis pris peur jllsqu'à eu qu'à très liante altitude le drapeau yougoslave se mil ù flotter. On dit que c’est précisément sur cetie cheminée qu'un jeune a iimlu montrer son audacieux courage, : tisti, ki — the one win i. plašiti — to intimidate, bully, frighten, startle, v silnih višavah; višina — the height; višavji — poetical use. li pa si “ he dares to; infinitive upati sc or upati ni; upom sc (si) skočiti — 1 tiare to jump. *0 čakali — they waited; infinitive čakati (čakam, čakajoč, čakaj e, čutiti, etc.) mid f ¡Ikaii (fixed accent}. se 1)0 premislil — he will change his mind; premislili se or premislili si. čislo majhnega je bilo videti — ho seemed quite small. čislo — cm phal iv ml v. quite; čisto sam — quite alone; čislo nič — noLhing at ali. Če bi omahnil - or ko bi omahnil — if lic had tottered. čci ko conditional conjunction if, EXPLICACIONES DEL TEXTO Velikan gigante; estilísticamente se usa también paru (Jrstjsi'jir la grandeza de un edificio, monte, árbol, etc, Strnišče — nombre del pueblo. Surgió det r tun lire común rastrojo, ¡iraviti — contar; če pravimo - si decimos (también se puede treducir como el decir, diciendo). če rcčeinu — si decimos (ai decir: d¡ciendo) (el infinitivo reči; decir). te povemo — si decimos, si contamos (al decir, al contar) (el infinitivo: povedati). če pripovedujemo — si contamos, si nárrenos, sí referimos, si relatamos. Američan - idéntico ül Amen kunce, čudes — maravillas. Es el plural del sustantivo íjjrirj- -■ maravilla. En el plural existe doble declina-Elución: édiífif, ¿intima: čud, čudes; čudnnl, čudesom, etc, La segunda forum se utiliza por eufonía de lu frase. prideš — llegas. Es una forma no personal del verbo priti — llegar, aunque su desinencia es de la 2s personH del singular. jjodenj — debajo (ilq el), El adverbio raid compuesto de dos palabras pod njega que se nnieruu eu n nu misma palaLiru quitando la desinencia -cgn dcl pronombre e intercalando después entre las dos la -e para fariliiur la pronunciación. bajé — procede [le umu antigua palabra eslava bajiti — contar y se puede traducir como dicen o parece ser que ,., prav tu, prav ra icm dimniku — precisamente aquí, pred sata tu le cu esto chiimuu-u. kdor — el que, aquel que, quien, pial i ti asustar. silnih višav — en Jas grandes alturas, muy alto. I.a palabra višave (pi.) se: i i su genera IroCu It tu el sentido poético. če bi omahnil — si se hubiera cuido: pretérito imperfecto del modo subjuntivo que en esloveno también puede expresarse con la voz ko (ko bi omahnil). bi ne bilo — modo potencial del verbo hiti; lo mismo es correcto usar lo forma no bi biln. bi ne bik) kr.Lj pobrati -- no habría (restos) que recoger, EXPLICATION DU TEXTE Velikan — le giiant, Ici on applique ce terme à la cheminée aux proportions énormes qui la font res--semhiere à un géant debout au milieu do lu plante. Strnišče — nom de lieu. C'est aussi un nom enm- euui] sigEii Fiujit le chïLUme, Ce rečemo (iuf. reči), če pruointo (pruuiti), če povemo (povedati), če pripovedujemo (pripovedovati) -si nous disons, en disant; si nous racontons, en racontant, Tous vos yerbos sont des synonymes eIii verbe dire, raconter. le dernier n'ayant toutefois que le sens de conter, raconter, Američan = .diNerit/inec — tm Américain, Čudesa ou ¿tutu — pluriel du čudo — Iji merveille, le prodige. Ko prideš — quand on arrive, en arrivant; litt. tpitiml tu umira. Lu deuxième personne h Lu singuliiT CSL fréquemment employée en sloveni: dans u ri sens impersonnel. Podenj = pmi njega — au-dessous de lui (iei en français: d'elle [de lu cheminéej), Podenj est une forme contractée. Buje = menda — dit-on, à ce tpi un dit, Prurj fi (deli ¡2 kavčuka) — précisément ceux-ci, ici: cd tes-ci (e'cs pièces de caoutchouc). PlitÎJÎi — faire peur, effrayer, Plašiti sc — prendre peur, s’effaroucher. I silnih višavah -— n Lrfcs bautq jilciEiiile, à des hauteurs extrêmes. FifdPi — rat le pluriel, plutôt poétique, île nitaira. Le terme COurutit pour hauteur, altitude est višina. Upati — espérer. Upati si (se) — oser. Premisliti — réfléchir, méditer. Preniiril/1 se (si) — sis ruvisijr, changer d’avis. Ce bi omahnil, bi rte brin Auj pobirati — s’il perdait l’équilibre, i! n’y aurait rien (pas tpioi) ü ramasser. En slovènc, on emploie le conditionnel dans la princi pu h: et la subordonnée commcncEiTit pjir si (če), contrairement nu français (imparfait après si). ERLÄUTERUNGEN ZUM TEXT velikan — Eier Riese; die Fabrik wird ihres großen ÀEtStnalflsi Wegen mii dnem Riesen verglelcheu-StmiŠče — ein Ortanahme, entspricht dem konkreten Begriff Stoppelfeld, ce pravim, Če rečnem, če povem... Auch Im Slowenischen gibt cs mehrere Zeitwörter, die mit »sagen* gleichbedeutend sind: n'éi (rrkel je), dejati (dejal je), povedali, pravili, pripovedovati, čiiifes — čudež — das Wunder: čuda ¡el čudčsn nar ji ve — die Wunder der Kal ur; üblicher ist Čudež, čudeči, Unterscheiden SIC Čuden (sonderbar) von eu-duoit (w ujjifcrJhLir). Ni čiieIj. da ji: [iiilui], Ms ist nicht zu wundern, das er krank ist. American, Amerikaner — der Amerikaner, če prideš — wenn man kommt; die 2, l’ersnn wird oft i ei unpersönlicher Bedeutung gebraucht; in Deutschen durch jiiiüjic bezeichnet, pudert/ (pod njegu) — darumt«, unter ihm (ihn), bnjo (menda) drückt eine Atioalmii: ans. Maje je bolan [Er null krank sein), Mcndu niliiu denarja (Er sob kein Geld Iiahenj. prav li — gerade du; prav sedaj — gerade (eben) jetzt; prav ti jef -■- es geschieht dir gon* rechtI čisto prav -- ganz richtig (recht), plašiti — st:hrecken, scheuen. plašili se — erschrecken. Kanj sc rud plusi (Dna Pferd erschrickt gern). n sitnih višavah — ln weiten, fernen, höchsten HüIien. Die Wurmnlen dieses Wortes haben verschiedene Beden Hingen.: sE1e:ei — :-lnrk, grwEL big; silen vihar ein starker Sturm; silno mi je všeč — es gefällt mir sehr; siln ljudi — eine Menge Leute; situ je — ra hui Not; to jo pa 5e ud silc! — (las ¡Liierstoig( alle Mußen I upati si (sc): sich getrauen, wagen; nisem si upal ‘ugovarjati (Ich getraute mir nicht zu widersprechen): si prtjvoč upati — sich /le vid xumutca. Unterscheiden sle: premislili — erwägen, bedenken ant! premislili -sc (si) — sieb überlegen, sich eines anderen besinn en, i’iislo nu e j bi'n — winzig klein. kulturni zapiski Draga rojakinja* f]ragi rajnki Iz domovine ri pošiljamo Šopek pisanih cvetic, ki vsaka pripoveduje svojo povest, To je ¿c enajsti šopek, ki ti g;i poklanju domovina Slovenski izseljenski koledar, V domovini ga S toliko !jnbcziiijo pripravljaj^ za te, dragi rojak, ki si domovino spoznal tudi že pn *ojtii, in za io, rojakinja, ki hrepeni» po njej, a so nc moreš vanjo vrniti, Ce si doma ir Kole krajine, boš v mislih spel doma na pašnikih in vsa mladost ko spet pred teboj. Kavni, visoki topoli, s» simbol naše severne pokrajine - Prekmurja. Koliko sinov od tam je povezalo Culo in z velikim upanjem v sretp odšlo uti tuje! Kako pa je danes v tem koncu slovenske zemlje? Vse drugače, vse lepše! Ural boš, dragi rojak, v knjigi, ki jo piše domovina za te. Nikdar ne bi bilo 25.000 naših rojakov v daljni Argentini, da ni fašistični škorenj tako k rti le teptal narodne zamesi naših ljudi v Slovenskem ]h rimarju. Poteptali jih je hotel, uničiti. Dnncs stoji ponosno mesto Koper, središče Slovenskega Primorja. Nove zgradbe, ki se dvigajo visoko proti nebu — to je nova podoba Kopra. Toda ne samo zunanji videz! Nova je uidi njegova vsebin«. Novi su 1 j tul je, hi prebivajo v ujem. Sami odločajo o svojem življenju. To je preporod Kopra in okolice, preporod K u prš čin e. kakor pravim» doma. Komaj hn.š verjel vsej tej preobrazbi, ko bos prebiral članek v Izšel jenskem koledarju. No, nejevernim Tomažem, juh ko potrdijo očividci, ki so v zadnjih letih te krajo obiskali. Poznamo te, da rad potuješ. In koliko rajši še po domačih krajih! V duhit boš potoval po krajih ob mladi Soči- Povabi nekoga s seboj, ki ti jo blizu, ki ti je drag! Toliko lepote redko kje najdeš. 7. iv jezik j c drevo, ki zmerom odganja. Tak je naslov članku, ki piše o tvojem materinem ¡fiziku, ki se je prav tako kot 1i, tildi spreminjal. Saj, če bi oslal na isti ravni, kot pred pol stoletja ali .še več, ko si se ti poslovil od nas, kakšen pa bi bil? Življenje je šlo v (eh letih svojo pet, znanost in tehnika sta napredovali nič kako. Povprečni zemljan že kar težko sledi. Nuši du-nuiči znanstveniki spremljajo la razvoj, domu raste j o znanstveni Inštituti, ki dohitevajo znanstvenike v tujini in vsem» je treba najti domači izraz, domačo besedo, /ato mini boš oprostila, druga rojakinja, ki si n«ut pisala dolgo izčrpno pismo, v katero si vnesla vse nove izraze, ki d MILA SUN k Beseda iz domovine tli ho znani, češ, kako naj »e razil m c ni situ o domačo govor teti! Jeki o, železo iu ul mumij. Brez znanosti ni napredka, Kidričeve nagrade za znanstvena dela. Uvajanje avtomatizacije lo so članki, k: ti bodo odprli okno v svet znanosti v tvoji domovini. Zakaj tujci tnko radi ubiskLijejo Jugoslavijo, Slovenijo, in posebno Ljubljano boš bral v člankih o jugoslovanski zunanji politiki, o sindikalnem gibanju v Jugoslaviji, ki ar! povezuješ kar s 7it naprednimi organizacijami v svetu, o vlogi mesta Ljubljane, ki jo je odigrala med narodnoosvobodilno vojno, o življenju ftijiit narodnih manjšin, ki živijo pri nas itd. Velika, ros hi od moje do moje... boš bral v Izseljenskem koledarju, lujc veličastna Opupejji mlati ih ljudi tvoje domovine, ki sc niso ustrašili napora in težav pri gradnji ceste, ki bo njihovi domovini prinesla toliko deviz, pripeljala toliko ljudi iz vseli k ra j ti\- sveta, tla bodo spoznavali naše ljudi, naš način življenja. Poleti boš h ral (tuli o vseh dogodkih v domu vini, ki so so jih udeležili izseljenci obiskovalci v minulem letu, o usodah naših mladih ljudi, ki jim gre razvoj v domovini vse prepočasi in zunaj naših meja poskušajo srečo, lJa o njihovem razočaranju v tujini, ki zanje nima pripravljenih gradov, pač pa težavno tlelo v rudnikih in tovarnah. Kruli boste tudi o naših ljudeh, ki so se odločili, da jesen življenja preživijo v starem kraju. To pol sme obiskali tiste, ki živijo na Notranjskem. Fruv gotovo jih poznate. Berite, kaj pripovedujejo. Slovenski izšel jenski koledar jc tudi zbornih zgodovinskega gradiva o naših izseljencih. V letniku 1%4 boste brali o življenju naših ljudi v Kanadi, o 40-lc(uict slovenske naselbine v Argentini. o deležu ameriških rojakov v slovenski književnosti. To je za bodoče zgodovinarje področje, ki ga je treba še temeljite raziskali in ga vnesti v zgodovino slovenskih Izseljence*. Ob skoraj ¿00 slikah iz domovine, ob mnogih sestavkih za raz ved rilo, ob pesmih v koledarskem delti boste v mislili poromali domov, V čase ko nte vasovali iu se še niste srečali z resničnostjo življenja, ki vas jc pognala na tuje, Sc vedno pa ljubiie domovino, zalo sc tako radi vračate, zaio tako radi prebirate novice iz življenja v njej, zato sta vam draga Rodna gruda in Slovenski izseljenski koledar. Pišite n«iti in postali Tam ga bomo. Perut Pilim: Avtoportret Naši umetniki Veno Pilon [-UC HENA9E Slikar in grafik Veno Pilon se je rodil 22. septembra 1896 o Ajdovščini. Oče, pek, je bil Furlan, mati Slovenka. Končal je realko o Gorici, služil o avstrij--hA.-+ vojaki in bil d letih ¡916 18 & ruskem ujetništvu, Po študiju na pršiti in florentinski akademiji ter na Dunaju je živel domu » Ajdovščini, po očetovi smrti vodil pekariju, teta 1928 pa se je preselil o Pariz, kjer še iiiinps stanuje, a največkrat tistih mest se videl ni, ko je pač nekdo tja poslal njegova dela, tam pa se Siv človek ni zanje zmenil}.,. Piloti, »boljševikc, ki sc je vrnil k nam po prvi vojni, je že h svojimi sn metliškimi Izdelki, akvareli in pasteli, izkazal nadarjenost, u bil je dovzeten tudi za sleherno novo okolje, razvijal sc je, Ju odi razstavah ni bilo mogoče prezreli njegovih pošiljk. Med ljubljanskimi kritiki jc prvi poslal pozoren nanj dr. Karel Dob ida, pomagat mu jo tudi drugi njegov prijatelj, pokojni dr. I'ranče Mesesnel, ki je bil sočasno j. njim študiral v Pragi, in celo v Italiji jc znani fidu-rist P ra m po lini navdušeno pisal v njegovi r L inski razstavi. Tudi če danes gledamo dela iz lisi ega časa, moramo priznati, da je bil mladi Pilon eden izmed naših najbolj prepričljivih oblikovalčev. Slej ko prej je (roba. opozoriti na nekatere njegove grafične lisie, na prizore sz dna«, kot sta jedkanici La kot ar ali » Amo ur simple* (Preprosta ljubezen), med oljnimi slikami pa na njegove pnrtreie, ki so v lej zvrsic sploh najboljše slovenske stvaritve dvajsetih let. Poleg drugih je upodobil dva znamenita umetnika, katerih pomen smo prav spoznali šele precej pozneje, skladatelja Marija Kogoja in prijatelja slikarju Lojzeta Spazzapuna, ki smo ga izgubili, ker so bili takratni naši kritiki brez razumevanja za njegovo delo. Tudi slika, ki jo priobčujemo v posnetku, Sirota I1 iu i» iz, leta 11)31, dobro ponazarja Pilonovo portretno umetnost tistega časa, umetnost, v kateri ne gre toliko za opisovanje videza in podrobnosti, kot za celotnega človeka in zavzeto oztinko njegove duševnosti. Sodobniki so lakrm velikokrat govorili kar o karikaturah, Indn v razloček z njimi se tudi Pilonovo najbolj »ekspresionistično? slika rsivu no zadovoljuje s preti pan ¡m poudarjanjem telesnih značilnosti, ampak išče globljo ' oznako: slikarju jc podoživljanje človekove usode pomembnejše od vidnega vtisa. Pilon je (olikanj občutljiv umetnik, da ga je njegova občutljivost (kriiičnosl in avioki Lličiiosi) I» jziicjc celó ovirala pri n u dal j njem razvoju. Preselitev v Pariš je bolj kut njemu koristila slovenskim kulturnim delavcem, ki so tako v francoski metropoli dobili vselej ustrežljivega brezplačnega cieerona j n gostitelja. ¡ udi sicer mo sr čaMi temeljito spremenil i j medlem kn -o urkoé naši umetniki — upr. brala Šubica in mlajši rod realistov, ki jima j c sledil. Vesel. Petkovšek, Kobilca, Ažbe - ■ laže živeli v tujini in v ti j oj USivarili svoja najboljša delu, sc j« zdaj kmalu izkazalo, da so Pilonovi vrstniki doma delali v ugodnejših razmerah. Pilon, ki že desetletja prijazno sprejema obiskovalce, se je ukvarjal z raznovrstnimi opravili — med drugim je fotografiral tudi mnoge ¡mane umetnike (B osmansko, De Chiricji, f.conor Fini in Friesza, Kislingn, I.hnta, Mano-Katzo, Prampolinija, Zatik in« itd,} - ■ in veliko doživel. In nekaj tega je s svojim Iju-bežni v im humorjem, ki do danes zaznamuje iudi njegove krhko nadrobljene risbe, popisal v spominih *Nei robni, ki jih bo v kratkem izdal« Slovenska matica v Ljubljani. Veno Pilon : Sirot n Trboveljski gledališčniki med najboljšimi v Sloveniji M. I„ V povojnem kulturnem življenju v središču zasavskih rudur.skih revirjev — v Prbovljali zavzema pomembno mesto ze vrsto lot gledališka skupina delavsko prosvetnega društva Svoboda-Cenier. V tej amaterski gledališki skupini so združeni številni 1’rboveljčarii, obeh spolov in številnih poklicev, ki z vesoljem id Ljubeznijo d rt gledališča namenjajo ves prosti čas odrskim (lesk it Til. Nekaj zadnjih lot jo gledališka skupina DPD Svoboda-Cenlor '\ rito* I J« ned liajboljšimi «niii-t c rak ¡iti i gledališkimi ansambli v Sloveniji. Od let« naprej tn skupina z uspehom nastopa na vsakoletni reviji najboljših amaterskih gledališč Slovenije. Na teh revijah so doslej uprizorili mod drugim drami »Dnevnik Ane Franki lil >Nft koncu poti«, komodi jo »Krčmarica Mi-rundo) ina« in letos delu Arbuscova »Irkutska zgodba«. 7, s 1 r k 111 m k o /.godbo« so Trboveljčani nastopili n ti reviji v Novem mestu. .Kritika jo i/.rok la predstavi priznanje zn izredno čistost jezik«, enotnost a n samb! n, odlično steno in svetlobno efekte 1er svojstvena režijo. Nn reviji so gledališki! skupino DPI) S v obod a-Center Trbovlje izbrali tudi za nastop na festivalu amaterskih gledaliških skupin Jugoslavijo ma Hvaru, trboveljski gledališčniki so po vsej verjet-n-usfi edina skupina, ki jo bila že Irikrai izbrana zn sodelovanje n» tem jugoslovanskem festivalu amaterskih gledališč. Dda 1%! jc npr. osvojilo trboveljsko gledališče zn izvedbo Matkoviicve il ram o Na koncu poti- prvo nagrado Cent milnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Tudi letošnji nastop «a Hvaru je bil uspešen in so zn predstavo dobili posebni) priznanje. Lani (lani gledališke skupine DPD Svoboda-Center Trbovlje niso sodelovali mi festival n na livarn, ker so z Goldonijevo komedijo »Krčmarica Mirando!in« ■ nastopili na Vlil. medu«rodnem festivalu amaterskih gledališč v Z«hodu i Nemčiji, Kri like o prvem nastopu v inozemstvu so bilo zn f rbflvcljčane zelo pohvalne. Z delom in uspehi gledališke skupine DPD Svobod a-Ce n ter Trbovlje je tesno povezano tudi tlelo režiserja ■ ■ amaterja Kar hi Malovrha, ki praznuje lotos tfl-lflnim rojstva In 15-letnicO gledališkega udejstvovanja, Skoraj ves prosiï čas posveti Karlo Malovrh gledališču; njegov tenki posluh za režijo in prizadevnost /a kvnli-iriio sta vselej zagotovilo in porok za uspeli prireditve. SLOVENSKA FILHARMONIJA V NOVI SEZONI TA EITJMJ EVO GLEDALIŠČE Kuk m- bodo osrednje gledališke hiše posvetile de! svojega programu nhlel nicam velikih gledali škili umetnikov — SlinknjiCdra m Krleže tako ima (udi glasbena dtjavjiosl velike glasbene Umetnike, kale rib obletnico bo proslavila *. sezoni, ki je iik pred durmi. Predvsem bo počastila 150-letnico rojstvu naj večjega iitdijjinskcgn .skladatelja Ginsepiia Verdija, kvinponitta čudovitih Oper in številnih skladb, od katerih si je ljubljanska filharmonija izbrala njegov slavni Rc-cpiiciu, ki ga bo dvakrat izvajala. Nič manj znameniti oratorij Srbnsimmi Hi ei oh n »Pasi j Oti ju j Janezu» ljubljanskemu občinstvu še ni anuii in g« bo zdaj prvič sli šal o. Obetajo se tudi Številni solistični koncerti, na katerih bot In sodelovali domači in tuji umetniki. JESENSKE LIKOVNE PIUREIJITVE Koprski muzej je letos gostoljubno sprejel številne umetnike, ki so razstavljali svoja dela skozi vse leio. Konec septembra so razstavljali trije elani amaterskega kluba »Klasi iz Ljubljane: Rudi Babnik, Janez Zorko ju lloiač. Za njimi pa so- prevzeli proMore člani Društva likovnih umetnikov Slovenije, pododbor za .Slovensko Primorje, ki je pripravil motive s te ožje domovine v počastitev 20-loinice vstaje primorskega ljudstva. Naši umetniki pa so gostovali tudi v tujini. V Gradcu j c bila od] ¡rtu razstava * T rignit 63*, na kaicri so sodelovali u rudniki Aviirije, Itdijf in jugasla vije. Našo domovino so zastopali Slu-venci Janez Bernik, Stane Kregar. Marij Pregelj. Albin Rogelj ter kiparja Stojan Batič in Drago J r.šar. Poleg ujili pa še slikarji in kiparji iz drugih naših republik. UMIH. Ji: UR. MIRKO RUPEL \ oktobru jo podlegel možganski kupi zaslužni slovenski literarni zgodovinar, jezikoslovec in dolgoletni ravnatelj Narodne En univerzitetne knjižnice v Ljubljani dr. Mirko Rupel. Pokoj ni ima neprecenljive zasluge v s love n s kem jezikoslovju kot eden sestavljavcev obeh zadnjih izdaj slovenskega pravopisa, še večja pa je njegova zaslngji /.Ei praktično usmerjanje slovenščine, saj je n« primir dolga Ida vodil jezikovne pogovore v 1 j tibl j nilskem radiu. Njegova zasluga je (udi, da imamo danes, zbrano in urejeno gradivu o slovenskih protestantih in protestantskih piscih in d el je mnogo teh del ž.e izšlo in so dostopna širokemu krogu li ralee v. Slovenija je dobila spni novo, najsodobnejše opremljeno gledališče. Odpili ho ga konec meseca oktobra v F5iranit ter ga krstili po slovitem rojaku, violinistu Tartiniju, ki je ponesel slavo svojega mesta daleč po vsem svetu, Žametna dvorana z modernim podkvastim odrom lahko sprejme -MK) gledalcev, 1’ako se j c Pirančanom Izpolnila dolgoletna žcIJel in vsl sc vesele prenovljene hiše, ki jo je Eirhiickl M, J.ipužič ohranil tako, kot je njena okolica. Gledališče j c otvorila ljubljanska Drama, ki je gostovala z Reba novim »Talcem*, SALVATORE QUASIMODO V LJUBLJANI .Sredi oktobra sta imeli Komisija za kulturne zveze s tujino tor Zveza književnikov Jugoslavije pomembnega gosta, Obiskal nas jc Nobelov nagrajenec za književnost iz leta 195t>, Italijan Salvatore Quasimodo. Med svojim obiskom v Ljilbijuni soje pogovarjal in izmenjaval mnenja o sodobnem pesništvu z domačimi pesniki. Dejal je. da jc dobre pesnike *clo težko prevajati. Kljub teinu pa jo slovenskemu pesniku C‘irilo Zlobcu uspelo, da jc lepo prelil na naš jezik zbirko tega priznanega italijanskega pesnika. Potem, ko je zapustil Ljubljano, je odšel še v Beograd, Zftgrcb, Dubrovnik in druga kulturna središča našo domovine. STJEPAN LOJEN: SPOMTNi IZSELJENCA Založba »Znanje« v Zagrebu je nedavno izdala zanimivo knjigo, ki opisuje življenje naših izseljencev. Njen avtor, Stjepan Lojen, ji- preživel kot izseljenec polnih 35 let. Bil ji- delavec v atneri-ški.h tovarnah, nato delavski organizator iu urednik izseljenskih listov »Radnik«, Radnički glasniki in ¿Narodni glasnike. V njegovi knjigi, ki ima naslov -Spomini izseljenca«:, je zajet del zgodovine našega izseljenstva ». ZDA v eas-u pn-d pri n iu po drugi Svetovni vojni - to jiL v razdobju, ki je bi!o najbolj usodno ne le za naše izseljence, temveč za naše narode sploh, V knjigi se kakor na filmskem 1 i li k n vrste znana imena naših izšel jim icll v: Nikole Tesle, Don Nike Grškovica, MiI ■ M j I ti. Pupina, Milnim GIiiiilcm. Zhiikji En luk O-L LČli. Louisa Adamiča, Zinke Kunc itd. kakor (udi st o-(in«- drugih naših izseljencev, ki so s svojim delom pripomogli k ugledu naših ljudi in naše dežele V tujini. Knjiga jr napisana v srbohrvaščini in velja 1600 dinarjev, za inozemstvo pa iri ameriške dolarje. Naročite jo pri: Založbi »Znanje«, Zagreb, Ulica socialisiičkc revolucije br, 17/J. »Opatija 1963« I rudicionalni festival zabavnih melodij »Opatija bi« j c bil Jetos precej lxj]j pester Ln( pet njegovih predhodnikov. Lato vsaj trdijo poznavalci tovrstne glasile in |n>pevk, sicer pa j c vzbudil precej razburjenjn, zlasti nagrade. Pobrali so ju beograjski pevec Dušan Jn.kšie ra popevko »Odšla .si z lastovkami«, Aleksander Nečak sKo boš odnla< ter Mario N ar d el li z« »Poslanico morju s. Tako publika; uradna žirija je malo obrnila vrstiti red in s tretjo nagrado nagradila pesem : Oprosti, tj Lihim lc< zagrebškega pevca IJ raga Diklién. Poleg teh nagrad so bile sc številne druge, lak o nagrada od zagrebške revije »Arenar, sarajevskega »SvLjeta« ter novosadskega »Ritma?, 7& r.t\ n j pac vCuiiO, katere pesmi so do-bih■ nagrad«; katere p« so bile res linj bul j hc, sc bo izkazalo, ko jih bomo posl ti šali po radiu ati p n jih lx> požvižgavala mladina, ■ Asit letošnjega rijju t f j hk-pgn !eslipeis-pencfl Dušan Jtikšid iu Mario Njtrdeiii ter pevke Radmila Kürukiujié rVi DeDr /Vif;«bijenl beograjski pevec popevk Djordje Marjanovič deíi ut/lugrama otroci berite * **K* * * K ZIMA PRIKIMA, NAM TIČKE SPODI, tjcjboa petja SLIŠAT VEČ NI. Liudifcg SA_NT}| SITAIS .\ekI mcslniii je ugasnila dnevna svetloba in zažarele so visoke cestne Inči. I n in tuni je z znvihauim ovratnikom in zgrbljen spričo zime zakasnel pešec hiicl domov. .Nei križišču dveh 11Iit- na pol zrnu etenu v sneg, iia pol naslonjena im zid, je s tula lesena baraka, \ kateri so podnevi prodajali pečen kostanj. Zdaj je star mož ropotal okoli ugaša joče pečice in sc odpravljal domov. Po snegu naokrog so ležale fcosfimjtve lupine. Našopirjeni vrabčki so iskali v njih pečenih ostankov. Slarčck jih je opazoval že podnevi. Zdaj, ko je bil sam, je navezal Z njimi pogovor: -A Im, v n m tekne n m j kostanj Je Segel je v vrečo in izvlekel iz nje prgišče kostanjev. Z okornimi rokami je luščil kostanje in jih trosil pred barako. Vrabčki so sc drug čez drugega poganjali za pico. Vidiš jih, požeruhe,< -se je veselil starček. IVilni.il je pojemajočemu ognju. Yrnbeki pa, ki jiEi je bilo vse več in več, so liitcli pobirali drobtinice. Prerivali so se ob železni pečici. Dobro sta jim dela toplota in pečen kostanj. Eile še,t jili je vabil starček in znova segel V vrečo. Sneg ji red barako je oživel. Z vrabčki so .se gostili golobi in drobne siničke: so sc urne sukale med njimi, bril je mrzel veter, a starček ju znova naložil na ogenj. > Puženiščk i, sam kljun vas je.- se je veselil stari umi, ko sc je vreča bolj in bolj prEiztiila. Odprl je predal, v katerem je imel surov ko- stanj. Spioti ga ji; zarezoval in pekel. Prijetno ji: prasketalo in vatli ivo dišalo v m rilo hOČ-Starček si je požvižgaval, a svojo pesmico j c kur □a p rej prekinjal: »Kostanj! \ ioC kostuujF* Dimilo so je že. ko .se je iz barake oglasil» vesela pesem. Ptice, site in ogrele, so od letava le. Sedale so nedaleč sirar] in z nagnjenimi glavicami poslušale starčka. Mesto je oživelo. Na ulice so prihajali ljudje. Pogledali so po vremenu, zagodrnjali in sc nekam odpravili. Mimo hišice s pečeni m kostanjem jih je vodilu pot. Prišli so uradniki v klobukih, branjevke s košarami, miličnik k pendrekom, pleskarji 7, Losivo, gospodinje, dimnikar z omelom in otroci s torbicami iti rdečimi noski. Prisluhnili so veseli pesmi, Steli denarce in hrustali kostanj, Slnrfck pa je pogledoval za pticami v nclitt in prekinjal svojo pesem, »Kostanj! Vreč kostanj!< In vsi so šii radi k veselemu možu po vroč kft$(»Tij. ll ldt v't it ih /ip h it > i'i Hi ižu se «¡Miti, treba je misliti na toplejšo olduko. Pika slopi v trgovino s tekstilnim blagom. 1 Prosim, odrežite mi kos IJanele za oblekeo. »Koliko metrov?* »Petnajst Centimetrov.« »Koliko?* »Petnajst centimetrov. Za mojega medvedk« vendar.« Lepe knjige za nagrado Tekmujte 7.8 nagrado? J’fjííjiíií njun rditeo križanke. De*ei pravilnih reiiteo bomo nagradili 2 lepimi knjigami pijele ,ki jolnplju£n (er si zapisal Francev naslov. Piranski po ta pijač je že pozabil na le srečanje, pred n ek Ei j tedni pa j c ji c n ud onto dobil pismo y ameriškimi znamkami. Slavni potapljač I'aylor gn valji v svojo ekipo, ki bo dvignila z morskega dna pred nekaj leti potopljeno Andrea, Dorice. Ladjo bo reševalo dvajset najboljših potapljačev z vsega sveta, med njimi pa bo tudi Dravograjčan Frane fitrnik. Zdaj je tu ekip« Sc zbrana na Floridi, kjer se bo nekaj tednov vadi Iti, potem se bo pa v Novi Angliji lotila dela. Ob odhodu v Ameriko je Franc Sirnik pripovedoval, da bodo Andreo Dorice, ki leži ?(} metrov globoko, reševati dalj časa. S posebnim zvonom sc bodo reševalci potopili tie 40 metrov globoko. nadaljnjih trideset metrov pa so spustijo s posebnimi pripravami. Reševanje ne ho enostavno in (udi nevarnosti ne bo manjkalo. ko Imelo dvignili s A udreti Doric)*, se Franc Sirnik nc bo takoj vrnil v Piran uiti v svoj Dravograd. Ostal bo pri Taylorju in njegovi skupini. ¡■To bo zame velika šola*, je dejal ob slovesu. Pridobil si bom veliko izkušenj, ■hidel betu veliko sveta, razen tega pa sem vesel, da so \ lo skupino izbrali tudi me ne,« »Je poklic potapljaču IcitikL smogu vprašali, s Mi lahek in vendar gu imam rad, jNe kadim in ne pijem, zato ga z lahkoto opravljam. Mikajo me globine morja iti mislim, da brez tega neznanega sveta nc bi megel živeti. Reševanje Andree Dori e* hc mi zdi pa še posebno privlačno. Nevarno bo res, toda (o je moj poklic.* Sim ja Pipanova (proa leno) v ih uibi ktilegic-Biittvnrdei Delavnik v višini 7000 metrov FERI JE ft] H N Sonjo Pipanovo, do nedavnega študentko Ij liIj-1 jonske filozofske fakultete, je težko ji L>i c j rta razgovor. Srebal srni jo večkrat, p ji se je opravičeval*!: »Ne utegnem danes, čez nekaj ur odpotujem v Afri ko. < Ob ponovnem srečanju spet: iY Zagrebu me /[’ čaka ititulo, ^ Moskvo grem,c In tako je nekajkrat odložila pogovor zaradi Londona, Hamburga, t'oiiakryju. Alžira . .. Če je ne bi poznal, bi dejal, da ima dekle bujno dojit Esi ji jo n sr laže p (iv ris. Ko je pred teli sedela se v celjskih gimnazijski!] klopeh, so jo zamikale sinje višine. Medtem, ko je profesor razlagal matematik o, so njene misli polo v o le z jadralnim letalom pot) oblaki skiiz[ zračne tokove, proli soncu, V letih študiju nn ljubljanski univerzi, kjer je študirala germanistiko, se ji je ponudila priložnost za letenje. Vpisala si- jo med člane letalskegH kluba in. od tiikrjjl niso letele pod obluko le njene želje. Nekaj let je krožila z jadralnim letalom visoko nad mesti, vasmi in planinami ter postavila celo dva jugoslovanska rekordu, od katerih si enega še danes lasti. Za svoje letalske podvige je dobila zlu ii C, kur je \ letalstvu visoko priznanje. V zadnjih letih študija je Sonja poslala ste-ward.es a pri IjobljaDekeJD 1 el a Iškem podjetju AA in lako je svojega športnega konjička vpregla i svoj jKikltc. 'lako jo lahko srečamo h LjubI j di ni, nek ei j ur pozneje v Hamburg n, potem spel na alžirskem letališču, v Moskvi ali v daljnem (bnakrvjn. Doslej nisem doživela na svojih poletih nič razburljivega in reči moram, da je vožnja po zraku s štiri motornim Je Ni lema kur varna, Povedali pa moram, da je poklic sievvardese sicer zanimiv. obenem pa tudi naporen. Glejte, v enem dnevu smo en; primer preleteli ■/. afriške vročine I 39 stopinj na moskovski mraz 25 stopinj, laka sprememba temperature v nekaj urah ni kar tako,* Aprila letos jo Sonjo diplomirala na germanistiki. Z veseljem je odložila knjige, ni sc p.i mogla odpovedati letenju. »NC morem brej letenja. V podjetju so me že l last n v ill kul korespondeutko zei liije jezike, trnki jaz se prav težke posla v [jam od letenja. Zdaj sem sklenila tako: poslala bom k : * rospo ud entka za tuje jezike, ker bo to koristilo mojemu poklicnemu raz v oj i l, v prostem času pa se bom Sc naprej ukvarjala s športnim letalstvom, fidor je etiktei! okusil Opojnost višin, se jim ne more odpovedat i.« Pripovedovala je o svojem delavniku v višini 7,000 metrov, o navadah in običajih potnikov različnih n-ft rud ii Osli 1 c r o (e m, :1ji SO najbolj milili med poletom Angleži, najbolj zahtevni pa Nemci. Najin pogovor je prekinil telefon. ??,n] morava končati* V A J S i r moram k, je d Liji: hi mirno, kakor lIji bi se odprav [j J in v šjlško. >To bo verjetno moj zadnji polet. Potem bom opravljala le posle korespondenfke. kar je bliže mojemu poklicu.t »Srečno do Alžira in nazaj sem j j zaželel. Novi uspehi naših športnikov MARJAX ŽVOKELJ \ Zec lii jr m čas i.i j c bilo \ središču pozorTiosii seveda prvenstvo Evrope v košarki, ki je bilo j id Poljskem. Jugoslavija je morala branili n g led druge velesile v košarki na svetu, ki si ga je pridobila : lilo (El- Janeiru. Tej zahtevni nalogi igralci niso bili v celoti kos. Objektivni razlogi zn to so v lem. da so bili nekateri najboljši igralci odsotni, kapetan moštva Ivo Daneu pa j C nastopal s poškodovano roko. Kljub temu sta biki z Ljubljančanom Tinetom Logar jem med linj bolj Šimi i reprezentanci. Na prvenstvu v Wioehivu umil je uspelo osvojiti le tretje me-sl-n, E,ep uspeh, toda košarkarji so (mn razvadili z boljšim. /.atu pa $u u it s bolj razveselili igralci namiznega tenisa. Mlada igra k:a Edva rd Vučko k. Hrastnika ml Ištvaji k or pa iz Srnic »in nadaljevala svetlo trudicijo jugoslovanskega namiznega tenisa, ki sta jo privedla do prvega vrhunca Dolinar in Marangozo. ko sin 194S v Londonu osvojila n ¿is Im svetovnih prvakov v igri parov. Lit n i sta Yeeko in Kurpa, se kot mladinca, zasedla drugo mesto v igri parov na evropskem prvenstvu v Berlinu na prvakoma Markovičem in I uranom i* Kranja, \ oklobru letos pa sta oba igralca us v o ji la moštveno prvenstvo Balkanu in hkrati prvenstvo med moškimi dvojicami. Vučko iz Hrastnika je bil uspešen tudi na mednarodnem prvenstvu Nizozemske, kjer je med % igralci zasedel drugo mesto med posamezniki in drugo mesto v mešanih parih. Ves mesec oktober je bila zbrana športna elita i* vsega sveta v lokiu. Japonci, ki so pribori nje leto organizatorji olimpiade, so povabili najboljše med naj boljšimi na veliko tekmovanje v vseh paiiogab. Od vabljenih Jugoslovanov so imeli največ uspehu rokoborci, ki so osvojili dve zlati medalji. Naš najboljši telovadec Miro Cerar pa se jr Im!, mrd japonskimi telovadci odlično odrezal, saj je edini med gosli uspel usvojiti zlato medaljo v vaji ua konju z ročaji. Pri nas doma pobirajo poletni športi zadnje lovorike, zimski jia so £c zapisali v- s voj prid prve uspehe. Ludvig Zaje z jusutiic je bil im tekmovanju v smučarskih skokih na skakalnici iz umetne mase v Wiesens(eigu v Zahoti ni Nemčiji najboljši inozeinec, Bred vsemi Avstrijci, 1'TauGOzi, Italijani in Švicarji. Sredi oktobra pa je slavil Zajc tudi prvo mednarodno zmago lotos doma, ko je bil na tekmovanju v Ljubljani najboljši pred vsemi Italijani in Avstrijci. Od tekmovalnih aren so sc poslovili plavalci. O njihovih uspehi h -smo govorili /c v prdrkli številki. Kot posebnost moramo omeniti, da smo imeli le los Slovenci prvič predstavnika v, za im», novi panogi plavanja. ?c spomladi je po dolgem zimskem treningu prvič sta Hal na plavalnem maratonu na Ohridskem jezeru v Makedoniji Milan Košnlk iz Kranja. Drugi nastop j c bil na progi med Neapljem in Cap rijem v Italiji, zadnji pa «rudi oktobra po vsej dolžini Sueškega prekopa ■ okoli 30 km. In h koncu se vesi iz našega nogometa, ki je proslavil Jugoslavijo po vsem svetli, Mednarodna nogometna federacija je določila, da bo aprila meseca \ Beogradu tekma mrd svetovno nogomet a o reprezentanco in J ugoslftvjjo. Ves dohodek tekme, ki bo na novem s uidi o mi. ki bo sprejel lahko 100.000 gledalcev, bo namenjen ponesrečencem iz, Skopju, fn j c zelo In j maim polezn nogomet n c federacije in hkrati priznanje kvaliteti jugoslovanskega nogometa. iYdjíá futUiritu u miinizitem tenisü A'íírjujvf lecko (deslio) lit If ¡tnm kiirpu (¡enn) Latest successes achivcd by our sportsmen The October European Basketball Championship in Poland lias been iti the limelight lately. Yugoslavia had lo defend the reputation won in Rio dc Janeiro of being the second basketball power in the world. On account of some absent players and the team Captain’s injured arm, the teuin was lucky to win the third place. Yugoslav success in table tennis has been considerable, too. The two-man team, consisting a I Edvard Yecko and 1st van Korpa, last year’s junior champions in the doubles at the European Championship in Berlin, won the team title for Yugoslavia as well as in the doubles m the Balkan Championship in October, \ecko was also second from among % players participating in the International Tournament in the Netherlands, \ iigoslav wrestlers wim two gold medals in lokyo, Japan, which was the meeting place uf the world spurts élite in October. Our best gymnast, Miro Cerar, won gold medal for gymnastics on I lie horse, Our ski jumper. I.ndvik Zajc from Jcscnico, was rirst at the ski-jump competition tin the artificial ski-jump in \V iiLsiLns(ci n, (irriminv, 111 October, he was also the best jumper of the Yugoslav, Austrian anti Italian ski jumpers participating in the competition on the artificial ski jump in Ljubljana. Najlcpse darilo ]NA SLOKAN domovine Noben umetniški ansambel iz domovine, ki je obiskal naše ljudi v ZDA, verjel e O doslej še ni d oži vel fnko toplega, navdušenega sprejema kakor naš Slovenski oktet. £u nekaj mesecev prej sine v 1 ¡stili zasledovali poročila o obširnih pripravah naših društev, I z vol El j so posebne odbore, ki so poskrbeli za organizacijo pósameznili nastopov, za obisk in zfi družabni del prireditve, ki se ga zdruí.ili s Številnimi nastopi naših pevcev. Na željo naših rojakov j n moral Oktet število svojih nastopov in gostovanj povečati. Ko pišem lo poročilo — 5. oktobra — je Oktet sredi svojega gostovanja. Pri nas v uradu Slovenske izseljenske matice pa smo žu prejeli številna poročila o prvih koncertih, ki kat prekipevajo od navdušenja. V Glasu naroda urednica Ana Krasna tudi obširno poroča o nastopu Okteta v New Torku, ki je pel v veliki dvorani Town Hall 13. oktobra. Avtorica pravi, da živi v Greater New Torku okrog 18 tisoč Jugoslovanov, predvsem Hrvatov iz Dalmacije, Slovencev pa je razmeroma malo okrog dva tisoč brez tani rojen ih ul rok in vnukov. Med obiskovalci pa so bili Slovenci v večini. Ana Krasna v svojem članku obžaluje, ker je bil program koncert« v New \orku preveč jugoslovanski, Fcvei so peli premalo slovenskih pesmi, n« katere so poslušalci Slovenci, ki so bili v večini, tako željno čakali. Vendar je vsaka pesem poslušalce ogrela. Sc posebej pa so u žgal e slovenske pesmi v drugem delu programa, ki so jih pevci peli oblečeni v slovenske narodne noše. Ljudje so se smejali in jokali ud navdušenja. Po- programu jo vsak sl«r ali mlad hotel pevcem stisnili roko. Od vsepovsod so prihiteli Slovenci na koncert — tudi iz bližnje države New jersey, iz Connecticuta in celo iz Pcrmsylvfltiíje. »Nekaterih nisem videla že leta,* pravi Ana Krasna med drugim — z in zdaj smo se tu pozdravili. Prihajale so cele rodbine, starši, si novi, hčere, vnuki ¡n tudi pravnuki. De....Idi j šega sveta je hile več, kol bi megli pri- čakovati. Med udeleženci sem videla tri slovenske duhovne, med drugimi Jugoslovani več odličnih oseb, starih znancev, s katerimi smo pred leti skupno delovali pri zbiranju pomoči za jugoslovansko ljudstvo. Kako prijetno se jc bilo naši ljudje po svetu spet enkrat pozdraviti z njimi in jim stisniti roko.i O koncertu, ki ga je imel Oktet 20. oktobra v avditoriju Slovenskega na rudnega doma. na Sl. Flair ave v Clevelandu, nam je med prvimi poslal navdušeno pismo znani pevski pedagog, skl it-datelj iti dirigent Anton Suhci j, V pismu, ki ga jc naslovil na podpredsednico Slovenske izseljenske matice Zimo Vrščajcvu, pravi: Slovenski okr.ci jc najlepše darilo, ki smo ga prejeli iz dom o vine. Cleveland je sprejel pevce z velikanskim navdušenjem. Dvorana Slovenskega narodnega doma je bi hi več kot zasedena. Postavili smo natančno 1100 sedežev — več kot jih imdi. ljubljanska Opera — in vse je bilo prodana. Mnogi so morali oditi, ker ni bilo več prostora, 'lake so kupili vstopnice za drugi koncert (10. novembra). Apl avzi so bili ud sre«, navdušenje brezmejno. Izvedba programa izredna. Navzoči so sledili z disciplinirano tišino vsaki pesmi, Hil je triumf slovenske pesmi! Hvala vam in izvajajočim K Avgust Platt, iz Frcelanda, Detroit, Midi. p« je o istem koncertu pisal! »V nedeljo 20. oktobra nas jc šlo iz Detroita 60. menda vseh kulturnu zavednih Slovencev, kolikor nas jc še ostalo v tem mestu, v Cleveland poslušat Slovenski oktei iz starega kraja. Tako lepo su peli, da takšnega petja še nisem slišal, pa sem že marsikaj videl in slišni, ites, zelo ponosni smo sc vračali v Detroit. Zakaj bi tudi ne bili, saj so to naši ljudje, ki žanjejo res zasluženo uspehe in nagrade po vsem s vein. 'Torej še enkrat hvala Is Marie Prisl a ud, čnstiia predsednica Slovenske ženske zveze iz Sheyboygana, Wise, pravi v svojem pismu; ^Ker je naša naselbina majhna, nismo mogli v njej pripravili koncerna vaših pevcev. Zato svft s prijateljico zbrali skupino 85 rojakov in rojakinj, da smo se odpeljali v 10t) km oddaljeni Milwaukee na koncert, ki je bil 25, oktobra. Krasno pelje in odličen nastop pevcev nas ju očaral, Ohčinslvo pa ju imelo eno samo željo — slišati več poznanih narodnih pesmi, hi se nam ljube že izza mladosti.* Znana društvena delavka lončka Ljrhnnz iz Chicaga pa je napisala; »Prišli so in prinesli toliko sonca v naše življenje, triumfirali, kjer koli so nastopili in osvojili srca vselil Na lake fante ni ponosim samo .Sloveni ju, na |e jc ponosen celi svet, Hvala vam za prekrasen nepozaben darili Ponosna in srečna sem, da aem samo majhen del naroda, iz katerega so izšli možje, ki s pesmi JO* ne * orožjem, osvajajo celi sveth- V Fontani je pripravljalni odbor namenil ves čisti dobiček od koncertnega nastopa Slovenskega okteta v korist Skopja. Tudi pri širvilnih drugih nastopili naših pevcev so društva namenila čisti dobiček za obnovo Skopja. Čestitamo vam, rojaki, 2 la to v sivem Sallauminesu VERA VALENCI Sjf/dirtjui/ies, 20. oktobra i'i(T) Naši rudarji v severni Franciji slavijo trojni praznik: 4fl, obletnico slovenske naselbine v Sai-lauminesu in Nordu, 20. ob letnico SFll Jugoslavije in pobratimstvo mesu Sallaumines-Trbovlje. V lepi, prostorni dvorani je preko šlirisio ljudi. Tu so predstavniki našega veleposlaništva iz Pariza, tu ao gostje iz Trbovelj, predstavnik Hrvaiskc izseljenske matice iz Zagreba, prečistil vjiiku Slovenske izseljensko malico iz Ljubljane, novinarji, predstavnik slovenskih rudarjev iz Belgije, predstavniki sallauminske občino, prijatelji naših rudarjev Francozi, Poljaki in drugi in seveda domala vsi Slovenci tamkajšnje naselbine. Dvorano krasijo jugoslovanske iti francoske zastave in kupi rdečih nageljnov. Stoli n e veselih obrazov izžareva zadovoljstvo, da so dobri prijatelji spet zbrani. j?OTiea dovolj! Dekletec, ki podarja šopek našemu veleposlaniku Miti Miljkoviču, pravi \ tirnico trdi. n čisti slovenščini: »Kakor ljubim svojo mamo, iako ljubim njeno domovino, za katero ste se borili.* Po medse bojnih pozdravih in govorih pove naš veleposlanik prisotnim: »Predsednik SFRJ Josip Broz-Tito je odločil, da odlikuje najbolj zasluzite člane Združenja Jugoslovanov v severni Franciji, Odlikovanja smatrajte kot odlikovanja celotnemu združenju,* Častni predsednik združenja Jurij Artič in odbornik Josip Martinčič sta odlikovana z Redom jugoslovanske zastave z zlato zvezdo. Z Redom jugoslovanske zastave s srebrno zvezdo pa so odlikovani: predsednik združenja Ivan Tomc. tajnik Ivan Demšar, drugi predsednik Franc Kastelic, blagajnik Justin Čebulj in kontrolor združenja Blaž Skočir. Zdelane roke, ki so prekopale stotine in stotine ton premogu, tresoč in z največjo nežnostjo odpirajo škatlice z od liku vanji. Osivele glave se sklanjajo nad zlate in srebrne zvezde, V očeh utripajo solze. Odlikovanci onemijo. Njihova misel je šla trideset, štirideset let nazaj. Preletela je neštete večere, dneve, nedelje, tisfi-če prostih ur, ki so jih ti rojaki žrtvovali zu društveno delo, »Prvo javno priznanje.* je zašepetal nekdo glasne je. nekdo v sebi. Zasluženo priznanje, dragi odlikovanci! Prav iskreno čestitamo! * Josip Martinčič razdeli še pismena priznanju, ki jih je zh ra pomemben praznik pripravilo združenje zn svoje številne požrtvovalne člane. Socialno šibki in bolni člani pn prejmejo denarno zimsko pomoč. Sledi kuUunio-aiubavni program. Veseli rudarji*, člani DPD Svobode II. iz Trbovelj igrajo, pojejo in spor. igrajo. Rojaki plešejo, pojejo. Vse je veselo! Nastopa tudi Akademski pevski klub naših študentov iz Pariza in domači muzikantje z odličnim hnrmonikažem Drolcem. Simpatični trboveljski fantje s-Veseli rudarji* najbolj nžiguj o! Ncnudoma j c ji n odru okrog njih kakili dvajset otrok. Z žarečimi očmi spremljajo hitre prste, ki izvabljajo iz inštrumentov tako poskočne melodije. Počasi začno pripev ji ji po slovensko, Trboveljčani jim pomagajo, okrog njih je spleten venec svetlolasih pojočih glavic. Jo so žive zvezde, katerih korenine so pognale iz vas in so plod vašega dolgoletnega neomajnega društvenega dela. To se vaša živ ji zlata odlikovanja. Zanje vam vsem šc posebej čestitamo! Gks ngrocU j C prenehal izhajati Newyor6ki Glas naroda je letos v Septembru praznoval sedemdesetletnico, To j c bil zadnji jubilej (ega slovenskega časopisa, kr ima pod naslovom zapisano: Najstarejši list slovenskih delavcev i' Ameriki, Mesec kasneje, dne 24. oktobra, je njegova lasi niča, izdajateljica in urednica Ana Krasna sporočilu njegovim naročnikom in bralcem, da jo to zadnja številka tog« lista, ker bo prenehal izhajati. Končno se j c zgodilo, česar smo se že nekaj let bali. Naše slovenske naselbine i' ZDA so spet izgubile dragega zvestega prijatelju, ki je dolgih sedem desetletij prinašal slovensko besedo v njihove domove. Vzrok, zakaj je list prenehal izhajali, je pač razumljiv: starejši naročniki umirajo in tiskarski stroški so vedno višji. Priznati moramo, dn si ji: sedanju urednica, iti izdajateljica res nadvse požrtvovalno prizadevata, da je staremu fantu, kakor so naši ljudje v Ameriki radi imenovali Glas naroda, res do »k. ruj n Hi meja podaljšala življenje. Rila je res 7 vsem srcem navezana nanj. V jubilejni številki, ki je izšla letos 26, septembra, je objavljena slika ustanovitelja Glasa narodu Franka -Sakserja, ki že vrsto let počiva na pokopališču v Šentvidu pri Ljubljani, Tod sliko je v kratkem sestavku siru jena zgodovina tega najstarejšega lista slovenskih delavcev v Ameriki, ki je bil najprej tednik, nato je izhajal dvakrat, trikrat tedensko, kmalu pa posmi dnevnik, List je napredoval, kjikor sc je večalo število naših priseljencev v ZDA, kakor je z njimi na ameriških tleh napredovalo slovensko kultur- iif! i11 <1 fušty(in(j življenje. Ugledni možje ho sodci i Za njegovo uredniSko mizo, Prišli so in .spet odšli, kak ti r jo pač usojeno ji o m vsem. Po drii^i svetovni vojni je začelo Življenje »Glas u narod at pešati, številu njegovi li naročni-ktiv so je stalno manjšalo. Izhajal jc le trikrat tedensko in v letu 1954, ko se je razila družba, ki ga je tiskala skupaj s hrvalskim »Novim listom« in so tiskarno prodali, je »Glasu naroda«, zaklon k eiI navček, la krat ga je smrti rešila na pohudo številnih prijateljev naših rojakov pesnica Ana Krasna, ki je že dve loti dela hi v upravi lista, Poslala jo njegova lastnica, izdajateljica, urednica, črk ostavk a, skratka, prav lahko rečemo, da gu je zalivala s svojo srčno krvjo in mu n c le ohranila življenje, temveč ga tudi pomladila. Postal je vse bolj pester in zanimiv — s kolikšnimi osebnimi žrtvami, pa ve le ona sama, Letošnjo pomlad je zaradi naraščajočih stroškov moral »Glas narodni izhajati le enkrat tedensko na šestili straneh. £a[ je tudi ta ukrep »staremu fantu« le za nekaj mesecev podaljšal življenje, Zdaj so je dokončno poslovil od svojih bralcev in prijateljev. Kakor poroča urednica Ana Krasna v vJkdnji številki. ki je izšla 24. oktobra, jc naslove naročnikov prevzelo uredništvo »Prosvete«. Odslej bodo prejemali v zameno za »Glas naroda« -— »Prosveto*. Tistim pa, ki so liiEi naročniki obeh, se ho plačana naročnina štela v dobro pri narečnim na »Prosveto* prihodnje leto. Tudi urednica je obljubila svoje sodelovanje v > Prosveti«, pri kateri je sodelovala tildi pred leli. »Glas naroda* se je poslovil, z njim se je spot. zaključila pomembna stran v zgodovini slovenskega izseljenstva na ameriški h tleh. L 3. .Srečno unrji» Utú O«)« prtífiíeijíBl i'z lUiliúltá tu Pt'ílíl-(ilpfinijc íeír fini .-ImeriAimet; George J^ircič iz Leskovice iiitd Škofjo Loko NASI NA ŠVEDSKEM Naš naročnik in dopisnik Albert Zuppin iz Kbpingu na Švedskem, poroča: Te dneve (v oktobru, op, tir.) goilujc tu v Viist-malanu, pokrajini, kjer ju nuli naš« mestu, razstav« jugoslovanskih S lik Lir jev miti mi« lovom . Današnja jugoslevuiLskn uhminosk Med razstavljale^ jc tudi pet «.)[jvl- uskih t,i metni kov: Gabrijel Stupica, Izidor jj-rbunčič, Jbure! Remih, Riko Debenjak in Karel Zdenko. Dne 3-7. septembra je naše mesto Kopin g praznovalo svoj vsakoletni jubilej, ki jc na j večji prHznik tega mesto. Trgovine so bile ves dan j: h pr t e, le zvečer so jih izjemoma odprli zn dve uri. ves izkupiček pa sli namenili za pomoč Skopju. Vsaika trgovina je imela in. dan na vratih velik iiupLi; Ii J ALTE N' SKOPJE. Tn lepa. -pozornost prebivalcev Kupi n ga je nas Jugoslovane globoko ganita. Tudi mi smo, kliko r v lI Tugih mest iti, kjer si) nune naselbine, zmleli zbirati zu Skopje. ?.c v prvih dneh smo zbrali n ud 400 Švedski li kron h) zbirko nadaljujemo. Posebej zbirajo za Skopje tudi Jugoslovani v mestu Eekiletime in Jugoslovani v Katrineholmu. Dogovorili smo se. Ja bomo oh zaključku Likcije vse tri zbirke skupaj odposlali V Beograd. Iz Kupi-Ugu vam boru sporočil imena daroval ut v, da jih objavite v Hodni grudi. Odnosi med Jugostova ni tukaj na Švedskem La domačini eo zelo prijateljski. Imamo več svojih nogometnih društev, ki so se že lepo uveljavila. V nedeljo 37. oktobra sino Jugoslovani iz 'VastcrS.su in Kii-pingu tukaj V KtJpillgn odigrali nogometno Lekinu z j UgOsiovutLskmi moštvom r/. Eskiklnne in ti. utri n c-hturna, Y teh dveh ekipah oo tudi štirje Slovenci, Ekipa Sloga iz EskiLstune jc nedavno tekmovala e švedskimi ekipami v turnirju za pokal Odigrali so tri tekme. V prvi so- zmagah h 5:1. "V drugi sta sedele voli tudi ji uši. moštvi iz kapi n ga in KatriUelnslinu in ftmd dosegli reztitlnt 5 it). Trčijo pa slii p zal i zgniti ti z resi n IJ el t o)n 2:1, ker jc moštvo iz kHtrinholma zHradi Avtomobilske nezgode, prepozno prispeto, To tem turnirju ao Jugoslovani v Katrinholmu imeli podoben turnir in jim je uspelo priti v finale. V finalni tekmi so s od d ovali tudi Jugoslovani iz Eskilsiunc, V začetka tekme SO bili naši v El ur Iju oči ¡11 SO vodili H 5:0. nato pa SL) začeli popuščati in HO na ¡koncu zmagali Situli s 4:5. Prihodnje Seti) nnuteruvuniu Jugoslovani v kopingn uri idili zivijj migom el ni klub. ŠTIRIDESET LET SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA V LORATNU, OHIO 1 nedeljo 27. avgusta je slavil H[im:ri«k: n arini ni deni v lioruinu, Ohiu, lepo r»]»lctnico, 4b let obstoja, Y teli štirih desetletjih je bil Slovenski narodni tlom svetlo žarišče jiušegu kul turnega in društvenega šivI j lm) j ll v tu iti Območju. Jubilantu ju njegov tunu di reklo rij ti čestitamo in želimo še m rogo Jel uspešnega tlel ova n j a, PRIHODNJE LETO IZLET PROGRESIVNIH SLOVENK V SLOVENIJO Kakor beremo v Prosveti, so naše pridne Progresivne Sle-venke ic začele .s pripravami zu skupen tdbsk Slovenije v prihodnjem tein, Takšen iz tel .se organ ¡«imle že pred desetimi leli in Jeleno uspel. Vsi udeleženci so bili nadvse zadovoljni. Prihodnje leto nameravajo obiskati skupaj lepo Slovenijo konec ¡najo oziroma Kredi juniju, kur jc od vi Hrt. n ckI volje prijavljenih, K ukor predvidevajo, bo prijav!jenrev veliko iit hode izletniki pri po Lov ali v več skupinah: nekateri v. letali, nekateri jih z ladjo, NASTOPA NASE CLEVELANDSKE MLADINE \ nedeljo 6, oktobra je n n od tu Slovenskega društvenega ^ iloma us liecher ave, v Euclddu nastopil M Iti d tnski zbor krožka Si, 2, SNPJ, Izvedli io kar zahteven program — dve spevoigri, in sicer angleško pravljično ijjevoiifro vToin lit Tutt in elovenskn spevoigre >ACi.sh »v-ji !e-[- ■, ki jo sestavljajo nnSe narod-up pesmi. Mladi pevci so se za nastop skrbno pripravili pod odličnim vodstvom svojega glasbenega aei-teljii. prizadevnega Amonu Sublju. Naslednji mesec, 2i. novembra, pa je imel svoj 1 etiianji koncert Mladinski pevski zbor Slovenskega delavskega doma na WaicrLoo rd., 'ki ga vodi A. Gregorini-ič, Dne 16. novembra sto stopita na skupno življenjsko pot našo znana društvena deiuoca ir. Turunto o Kanadi LEOiV FISTER, agilni član oprave Združenja kanadskih Jugoslovanov in GII UT A AUGUSTIN. Uglednemu paru naše čestitke? SLOVENSKI FESTIVAL V CHICAGU Guverner države TIKnoifi Otto Kern er in Japan Chicaga Richar Daley sta že pred ne kaj leti na pobudo [aluknji.])jih Slwiiiicv proglasila (3. oktober zn hInvtrnipkii dan. Tudi letos je bilo slavje združeno z zelo bogatim 'kulturnim 'programom, ki ga je pripravil poseben odbor. ]Kxt vodstvom predsednika -dr. T,n-d vika Leskovarja, direktorja sl ovens kili mrl ¡j skill oddaj /.n Chicago in okolico. Naši ljudje po vsem svetu zbirajo prispevke za obnovo Skopja Povsod, k jer so večje jugoslovanske naselbine, so ustanovili posebne odbore, ki zbirajo prispevke zb obnovo Skopja. V lob odborih .so ugledni predstavniki tamkajšnjega jnviicga življenja, politični in kulturni delavci ter predstavniki našili izseljenskih društev. Številne akcijo zu pomoč Skopju vodijo dalje ¡min izscljensku društva in organizacije, pa tudi posamezniki zbirajo v ta namen med prijatelji in sorodniki, V Chicagu je 17-član.ski odh ar, ki ga vod i predsednik William J. Killmdge, odvetnik v Chicagu. Mod odborniki so še: glavni predsednik Slovenske narodne podporne jednotc Joseph Odkar, direktor Jugoslovanskega radie kluba Daniel Babič, predstavnik radio ure v jugoslovanskih jezikih George Mashan, podpredsednik Jugoslovanskega kluba George J ure tič, Edvard llamvig, profesor Rooseveltove univerze in drugi, Tudi v New Torku je bil ustanovljen odbor, ubira prispevke za pomoč Skopju. Imenuje se Skopje Relief Coni it ec. Predsednik tega odbora je dr. Živko Angeluscheff, podpredsednik Anastas G. Gronias, drugi podpredsednik Joseph Markov, blagajnik Ricnrd KolombatovLč in tajnik Paul Herzich. Prvi oskrbovanci Doma m ostarele Slovence o CJcpc-■fij/tdn, Jtl je bil netfapjm odpri, iiibo je posnel pisatelj Anton Ingolič ob svojem nedavnem obisku rojakov v '¿DA Prosvetni in podporni odbor Progresivnih Slovenk Amerike, v katerem so Viki Poljšak, Josič Heidkman, AJma Luzar. Mary Furlan in Aune Beniger, je na posebni seji 12, avgusta soglasno sklenil, da prispevajo ¿n Skopje vsa sredstva, ki so bila takrat idiruuu v njihovem podpornem fondu. Istočasno so članice tudi sklenile, da tukoj začno z zbiralno akcijo. Do 24 septembra so zbralo Progresivne Slovenke skupno 836 dolurjev. Glavni odbor PSA je prispeval 506 dolarjev, krožek št. 1 IDO dolarjev* krožek št, 2 50 dot,, krožek št. 5 100 dol, j n društvo st, 137 SNPJ 2? dolarjev, V dnevih od 2. do 10. oktobru so Progresivne Slovenke zbri-rale oblačila in odeje za Skopje. V Torontu v Kanadi j c bil ustanovljen poseben odbor, kateremu se je pridružilo osem raznih organizacij. "V tem odboru so tudi predstavniki društva SNPJ št. 04M in slovenskega prosvetnega društva Simon Gregorčič. Želja tega odboru je, da bi zbral 120,000 dolarjev in s to vsoto zgrmliI v Skopju novo šolo za tisoč šolarjev. Kanadski Makedonci so v tu namen že zbrali 50,000 dolarjev, zdaj odbor nadut j uje z zbiranjem. Slovenski izseljence Mirko Močnik, ki živi s svojo družino v OfiJmwi Out-, nedaleč Oil Toronta, je ¡ned svojimi prijatelji zbral 3 J D dolarjev, V Calgary, Alia, j c Jugoslovanski odbor za pumuč prizadetim V Skopju zbral 425 dolarjev. Združenje Bratstvo v Montevideo je 1, septembra v korist Skopja v svojem domu priredilo timejniŠkj festival. Do !t). oktobra je združenje Bratstvo zbralo in n d ¡tosíalo v potili pošiljkah za Skopje 41,(102,50 pezosov, kar znaša 2,3"6 dolarjev. Z zbirku nadaljujejo. V septembru je odpotovala na gostovanje \ Kanado in ZDA umk e< Im is k n kulturno umetniška skupi nú >Orcc Nikolov iz Skopja. Mladi umetniki bodo imeli trideset n asi o po v in jo vonji del izk lipička od prireditev nans en j on zn olj nov o Skopja, V San I* 1'ranči sen .jr bil takoj po potresu n n pobudo predsednika mestne občine p. Georga G h ristophera ustanovljen poseben komite za pomoč Skopja, Za predsednika je bil izbran pred-jicdnik velikega brodarskega podjetja American President Lines j, George Ki II ion. Častni predsedniki pa so: predsednik mestne občine Christopher in jugoslovanski generalni k mizni Milivoje C’Eitipnvfé. Poleg predstavnikov raznih ameriških Organizacij se v odboru tudi predstavniki j ugosl o v a nsk t h iz sel j en ee \ - G. George Christopher jo dno 14. avgusta h San Franciscu izdal poseben proglas, s katerim je obvestil mesta ne o ustanovitvi komiteja za pomoč Skopju ter posebnega fonda za pomoč Jugoslaviji En proglasitvi Tedna pomoči Jugoslaviji, ki je bil v dnevih od Id- do 24, avgustu, \ proglasu je naglase n o razumevanje p rein valeč v San Francisca, ki je lolu 190f> doživel podobno potresno katastrofo. Dne 23. avgusta je bila * San Franciscu na glavnem trgu Union Square posebna kulturna prireditev, ki so jo Organizirali jugoslovanski izseljenci. Prireditev j c bila pod geslom; San Francisco PKKj Skopje 1%"_ Govorila *t:i g. Christopher in j llgoshu unski gene ra Luí konzul. p rog m pa no nastopili pevci in plesalci oblečeni v slikovite jugoslovanske narodne noše. Do 10. oktobra so v San Franciscu zbrali za -Skopje 6.0(H) dolarjev. Akcija se nadaljuje. Posebno zbirko v San Franciscu in Oaklandu je organiziral tamkajšnji Slovenski klub. Tri slovenskih organizacijah mo /.brali 1.562 dolarjev, ludí ob gostovanju Slovenskega okteta v Sun Franciscu dno ", novembra je Slovenski klub zbiral prostovoljne prispevke za Skopje. Jugos!ovansko-ameriški zenski klub v Oaklandu, kateremu predseduje gospa Porter, je prispeval 500 dolarjev, Sodeloval bo Se v nadaljnjih akcijah, YugO-sluv-a merica n Socol Club, ki ga vodi predsednik Frank K neba n iz San Francisca je prispeval 100 dolarjev. Odsek Hrvntske bralski: zajed nice št- STO j San Bruno, Kalifornija. 50 dolarjev, odsek lili/ ši. 61 Sna t ra ti cisco, je zbral med elani 105 dolarje, odsek lili/ ši. 901) iz Sditi Francisca je zbral med člani 82 dolu rje v. Pri1 o srbsko dobrodelno društvo iz Slih Francisca je sklenilo, da prispeva v fond zn pomoč Skopja U1ÍH) dolarjev. FELIZ AÑO NUEVO 19*4 LES DESEAMOS en oiítíítra Pitia privada, rn puesfra labor diaria, en ouestra acíinidad en Ion clubes culturales, departióos y sociales, aífOCrViíhojies, hogares y todo lugar donde se agrupen con ia esperanza de (pié, con la palabra y la canción eslovena, puedan dar ánimo at sentir dejada tiempo atrás en tii ahora, ¡>or siempre nuestra patria. Sean, también en el futuro, puente entre las naciones del mundo, donde hoy ustedes viven, y Yugoslavia, de donde ustedes o Tmc-iíro.'i antecesores descienden. Med posamezniki so v Kaliforniji prispevali večje vsote za Skopje: dr. Frank Gerbode iz San Francisca £ soprogo, svetovno znani specialist za operacije srca, 1.000 dolarjev, h n gen Me A ter, San Francisco 100 dolarjev, George K lil ion, predsednik iAmerican President Lines NH1 dolarjev, podjetje Motors Sitem Sli rp Agency. 200 dolarjev, Madeleine Williams. San Francisco, 100 dolarjev, Milivoje Marinkovič, Snu Diego, je n« posebni prireditvi, ki shg jo organizirala s soprogo, zbral 105 dolarje, Francis J. Grace, Belvedere, 10(1 dolarjev. Časopis Press Democrat Publishing Go, Santa Rosa, je zbral med brale! (>7 dolarjev, V San Fedru v Kaliforniji ju jugoslovansko« me riški klub. ki mu predseduje Martin Mednk, priredil dne 7, septembra v sinjih društvenih prostorih posebno družabno prireditev, kalem se je ml e leži [o ujm J 500 oseb, Meti ostalimi sta go voli hi generalni konzul Jugoslavije Catipovič in ^ intent Thomas, narodni poslanec kalifornijske skupščino, ki je našega rodu. Nn prireditvi so zbrali okrog 5.00Ü dobi rje v, ki so jd i po ameriškem Rdečem križu poslali v Makedonijo. Organizacija Srbski dom v Wilmingtoou pri I .os Angelesu je IH. avgusta priredila piknik, oa katerem s ti cIjlim /brali zu Skopje 6>Û dolarjev. \ Lok Angelesa je bilo organizirali ih u:i posebnih akcij za zbiranje prispevkov za Skopje. Organizacija Croatian ITall je izvolilo poseben odbor, k i mit predseduje Filip Drazic, Prispevke zliira tudi American Yugoslav Civic ( Inh, dalje Srbsko podporno društvo in cerkveno šolska občina .Sv, Sava. /daj so sc odločili, det hudo sestavili skupili komite, v katerem bodo predstavniki srbski hi hrv ¿tiskih in slovenskih društev in organizacij- Akcija je v teku, Zji predsednika jc bid izvoljen Spero Martincih Nekajkrat so že prikazovali dokumentarni film O j n ir n sr nrm Skopju» Jugoslovanski k nUutiii ki uh v Cupertino, San-iii Clara, Walley, jc ludi izvolil poseben odbor K» zbiranje pomoči. Na pikniku jugoslovanskega kluba Nnprcdnk, ki jc bil prirejen 25, avgustu, so zbirali prispevke za Skopje. \ Sacramentu so na pobudo aiueTiško-Slovangk ega doma in Tir v .niške bralsko zajed »ice št. 454 začeli zbirati pri-apevke za pomoč Skopju. Izvolili bodq poseben odbor, v katerem bodo uidi predstavniki drugih naših organizacij h SacTamcnlu, Tudi i evropskih deželah naši izseljenci zbiru ju za obnovo Skopja. Med pismi, ki jih je t zadnjih dueli prejela Slovenska izseljenska rua-iica je ludi tole: :'Nu5a dolžnost jc, da pomagamo težko prizadetemu Skopju*, piše Ivan Medvešek Luksemburga, »Žal nas je tu ra Luksemburškem malo Slovencev in smo bolj razkropljeni. Nekaj sem pa le rbral od sorodnikov ¡n znancev. Pošiljam vam 30 frankov, Ni veliko, je pa ud srcu.* ’V Goteborgu na Švedskem so naši izseljenci brata Lipovšek iu bruni Kolobarit; mod prebivalci organizirala zbiralno akcijo za prizadete i Skopju. Zbrali so blizu šest ton razrili oblačilnih predmetov ter 112 šivalnih strojev. Vse to so naložili na kamion in sami odpeljali 1« Švedske v Skopje, Za šoferja na tej dolgi poti stn sc prostovoljno javila dva meščana iz Coteborga. 'Jo pa je le prvi del poni oči prebivalcev tega švedskega mesta Skopju. V kratkem pripeljeta v Skopje še dva Tolika kamionu sc nekaj deset ion raznih predmetov. POPRAVLJAMO Popravljamo, odnosno dopolnjujemo poročila iz prejšnjih številk; V prejšnji številki, predzadnji odstavek v drugi koloni na sir. 282 se mora pravilno glasiti: Odbor Združenju Jugoslovanov v Severni I1 ranici ji jc zbral 2,584 NF. Nabirali so naslednji tovariši; v Sallaummesu Franc Kastelic in Rudolf Zimzak, ki sla zbralii 809 NF, od (egu je Rudolf Zimzak sam prispeval 200 NI'’, v Rruuy en Artais je /.bral Ignac Mandelj 566 NF, v Vingles-Muurchin Ivan borce in Zofi Andronja 50? NF, v NoyelJes sous Le n s I' rane burnih iu Jože f Zorko >IH NF, i Lenari Blaž Skočir 200 N F in v Lievjmi Justin Čebul 500 NF. Združenje Jugoslovanov p:i je iz društvene blagajne prispevalo !0G NF. Sir. 285: Znesek <>17 NF, kuje rega je Izročil naši blagajničarki roju k joze f Pl «mine iz Creutstvvulda, sta zbrala Adolf Gnrber in Vink o Cerkuč. Največ so prispevali tamkajšnji trgovci. Rg november, 550, Člani društva Slavček v Merlehachu so zbrali za prizadete v Skopju 1020 Ni', lani pa so zbrali zii prizadele pa potresu \ Makarski 500 NF. Predsednik Anion Škrabu tudi poroča, da so skupno proslavo našega državnega praznika preložili na 8. december. Prispevki ju goslovtm ski h Izseljencev v Argentini zi Skopje Jugoslovanska patrio Uku komisija v Argén-lini * sedežem v Buenos Airesu je podala mesečno poročilo u poteku septembrske akcije za pomoč izseljenskih društev Skopju, iz katerega j c razvidno sledeče; v Contadora Rivadavia, ki je 1.700 k m oddaljen ud Buenos Airesa, sc še vedno nadaljnje akcija Jugoslovanskega podpornega društva. Jugoslovansko podporno društvo iz Mendoso, hi jc oddaljena 1,100 km, je poslalo v Bueno« Aires 25,000 pezov in s leju delno zaključilo akcijo. \ Cordobi (81X1 km) jc Slovensko podporno društvo poslalo 19,000, Jugoslovansko kulturno združenje in Miodrug Petrovič pa 2t>.700 pezov. \ Mar fiel Plati sta Martin Kobil* in Božo Kučan zbrala 19.200 pezov. V središču jugoslovanskega izseljenstva Košari u, ki se nahaja v pokrajini Santa Fe, sc akcija uspešno nadaljnje, prav tako kakor v Villj Magneti. kjer jo iz Ta j a Jugoslovansko podporno društvo, ki pošilja občasne zneske. Tudi iz daljnega ChftC« (I.HUOkm od Buenos Airesa) sc sporočili, da tamkajšnja Kmetijska zadružna zveza pridelovalcev bombaža nadaljuje z zbiranjem prispevkov. Naši rojaki iz antarktičnih krajev blizu Ma-gailanove ožine, t Santa Cruzu, Chnbufu ¡n na Ognj eni zemlji pa pošiljajo svojo prispevke jugoslovanskim izseljenskim organizacijam s- Čiliju. Ker je razdalja prevelika (2,000 km) so se ludi izseljenci iz severnega dela t repične cone odločili, da bodo zbrane zneske izročili jugoslovanskim društvom v Cileju in Boliviji. V Buenos Airesu in okolici so priredili širše: akcijo in ob priliki »Asarla* v K>oek Suclu (blizu Buenos Airesa) zbrali 18-795 pezov. Nn tej prireditvi sta govorila tudi jugoslovanski veleposlanik dr. Lazar Laitnovic. ki sc je že pripravljal ua svoj odhod v Beograd in konzul R. Strelec. Argeu ti usko-slo vensko društvo ?7arjti je po Združeni holandski banki poslalo 20-000 pezov. Slovenski društvi i Ljudski oder in »Podporno društvo*, kakor (udi jugoslovanska folklorna skupina » jorgovau* iz 1)ock Suda pa akcijo šc nadaljujejo. 6. oktobra 1901 je kom ¡sij a zii pomoč Skopju priredila festival, ki ju imel med izsr ¡en-stvom velik uspeh. V okviru te prireditve so predvajali filma o potresu v Skopju in o Rodni grudi. Poleg tega sl el nastopila folklorna skupina Jorgovan* i7, Dock Suda in združeni slovenski pevski zbor, ki jc štel več kot M glasov'. Razveseljivo je zlasti zadnje dejstvo, knjli po dolgih letih je spet enkrat enotno zadonela slovenska pesem. vprašanja in odgovori Brji! sfjmL (in sit začeti vpisovali ljudsko posojilo zn tili no vite y Skop j«. Vsak priapcvu, kolik ¡ir rnnre. Tudi jel/. I)i bil |'tifiTiivljen vpisati 100.0011 din. samo 11 e Velel, kil m pisati in poslali denar. J Job TL! bi bilo, če bi sporočili v radiu, ki ga vsak dan poslušam, elI i v Rod ni ^riidi. kiikri nuj se ravnamo ii^ol j en ti, du bomo 1 Lili ko udeleženi [iri Ljudskem posojilu ko Skopje. II. B.. Mlinčke n /tt veiSe pismo u vpisu ljudskega posojila /.a obnovo jii izgradnjo Skopja, ki ste ga poslali RTV Ljubljana, se vam (oplu zah v ¡d j ujemo. Res lepo, dei s|c m: tudi vi odločili za vpis posojila. /a v*>e jugoslovanske državljane, ki žive v tujini, je vpisno mesto za omenjeno posojilu pri Narodni banki ju gosi n vije, centrala v Beogradu. .Pomožna vpisna mesta .so Uidi na diplomatskih predstavništvih Jugoslavije, \endar v glavnem samo ¿ji njihove uslužbenec. Posojilo lahko plačate v dinarjih, nemških markah ali v katerikoli tuji valuti. Denar pošljite na naslov: Narodna bunka SFRJ, centrala v Beogradu in pri tem navedite, da gre za posojilo za obnovo in izgradnjo Skopja. Ko boste denar vplačali v banki v Miiuchnu, boste s tem posojilo že vpisali. koi p rob vrednost za posojilo boste dobili obvoznice, ki bodo izplačane v prihodnjih sedmih lotili .s h*1/* obrestnih Obveznice vam Narodna banka Jugoslavije i EL h ko pošlje na vaš naslov v Nemčijo, lali ko pa net n.«ilov kakega vašega sorodnika v Jugoslaviji, sicer pa jih tudi lahko deponirate pri Narodni banki in jih boste dvignili, k e- hude prišli v Jugoslavijo. 7 ženo im«ve v predmestji flclju enodružinska hišico. Ker v njej ni jfOsptFdarja, mi umno propada in sem se odločil, da bi hišo prodni, Ee bi 1 elI l k le jjll-lažil denar v banki, tako da gH ne hi izgubil koi izseljence. J ugoslovansko državi janstvo bomo (ilulr-ž.uli, dokler im bo le dalo. lodp, kuj lii ec Zgodile t denarjem, če bi k a sne j o moral prevzeli nemška dr-žjirljiinsiml 7. N., Nemčija Hišico lahko prodate in brez nadaljnjega naložite denar v naši Narodni banki. Pravico naložbe denarja v nagih bankah imajo tildi tuji državljani, torej tudi jugoslovanski izseljenci s tujim državljanstvom. Denar boste lahko dvigali po potrebi i n ž.elji. kadar boste prešli v Jugoslavijo na obisk ali počil niče. kar bo zn vus gotovo dobrodošlo. Prosim, čc bi mi lahko pij.HrcdtNvalj kakšne podatke o mojem možu Juriju Pa il j a ji u, rnj. ¿22. oktobra tSW v kindcvdli Št. 2 V Brdi krajini. V Amerike je eslicl Fe-hmarjit PI24 i II delal v lieiki-m rudniku pri PlUbiirgltu, Približno sotlcELi let po svojem odhodu mi je še pisal, potem pa sam izgubila vsako zvezo Sporočamo vam. da na podlagi podatkov, ki jih imate o svojem pogrešanem možu, n c moremo opraviti nikakih poizvedb. V Pittshurgu, ki je zelo veliko mestu, imamo sicer nekaj prijateljev, ki bi bili morda pripravljeni storili vam uslugo, vendar n c moremo od njih pričakovati, da bi poizvedovali v tnko velikem mestu brez vseh podatkov. .Morda pa ho krlnt k| slučajno kaj ve o vašem možu bral tole vaše Vprašanje in bo Inko prijazen, du bu sporočil kar na naš naslov, kar mn je znanega. Sicer j jej napravite uradno poizvedbo im naslov: Sekretariat za in ost ran e prislove S F K J, konzularno ode le nje. Beograd, Prošnjo j c treba kol kova tl s 75f> din. Dobili boste uraden odgovor v vsakem primeru. D Lin: a E-irin i z 7 u bukov j el, r>k ra j Krško in živim od le [a L9'6 v JohiUlCsliLirgU v JuSnoELFriški repu lil liki. Nfl jugoslovanskem kunEUiliilU shtei v tožil pnišnjo /ji jugu h h i v el Eiii k i | k i E ]] i list in j.:: Iiilji i renj n proŠEiju, koi sem bil obveščen, odposlana januarja letos z običajno konzularno pošto v Jugoslavijo. Ker so sedaj ukinjeni diplomatski sliki z našima d verna državama in so mi svetovali, naj se obrnem Ule vus naslov, v us prosim, tlu In j SijMrOČiie, kuj 3)10-ruju storili lei kam hi1 eeihiteieii obruiili. i Lel urcdŠEii SV&jc odnose z II uš E) ilržuvu ¡ei e] Lihi ih ZaproEcnš potni lisi, j. K.. Južnoafriška republika Zanimali smu se za-vaš primer in sinu zvedeli, eIji so vam potno dovoljenje tukajšnje oblasti odposlale na naše predstavništvo v Johannesburg že Ifl, juliju t. J, Ker je bilo med tem ukinjeno naše diplomatsko predstavništvo v Južnoafriški republiki, zastopa sedaj interese naših ElržnvlJanov, ki žive v tej republiki. Jugoslovansko diplomatsko predstavništvo h' Dar es Salernu v I angini jiki, Bo vsej verjetnosti ¡l1 tam tudi že vaše potno dovoljenje. Če ga niste morda medtem h-prcjcli, pišile na omenjeni naslov. M7 (tibejr* tint n TUDI ANGLEŽI KADI POGLEDAJO RODNO GRUDO Najprej prejmite lepe ptiždr&ve U Anglije. RODNO GRUDO redim prejemamo in nam je zelo všeč. 7'uili Angleži jo radi pogledajo in prečitajo, če jc kaj o nn-gleičini. Zelo so jim všeč Fiaši kraji, lepote naše zem-Ije. Lepo it1 flflm jemo za ose. kar storite za nas. želim, tla kihi napredujete hudi o bodoče, da boste vi. kakor tudi mi ponosni na našo domovino, Drulina JEiVJC fa Hrati/ortlo e ftn£ijji RAD IM POČIVAL V DOMAČI ZEMLJI Težko čakamo Osak mesec na našo reoijti. saj je edina, ki nam prinaša vesti o naših izseljencih porišem sDefu, Včasih rrt vesele, včasih pna Judi žalostne. Luni .Hi-rpE nalila p RODNI GRUDI sliko in nekaj vrstic o pokojnem stricu, ti Je živel d Creutzmaldu p Franciji, Pred leti sem ga obiskala in pni je rekel, rfa mu rte gre slabo, da pa Dj' vendar rad Jimri irt JJriifiJuI P domači sliuejiiitj zemlji. Prezgodnja ¡miri jt preprečita, da bi se m n iz/Niinila poslednja želja, dn bi se vrnil n rodno grudo, tl io je iflto goreče ljubil, Mi n/pfim-ir ti« sc Piam izpolni želja in da vas drugo lelo obiščemo. Do takrat ¡m prejmite nase srčne pozdrave! Kuri/* Jii JJj>a (¡KIL z. njraki 'vi r '.117."'.ni it,7 ir (,'jinuiii RODNO GRUDO lil RAD VEZAL V KNJIGO Iz srca se runi za Fppflj jnjem za revijo, ti sf« mi jo poslali na vpogled, želim postati pas slabil naročnik in prosim, da mi pošljete če morete, usc letošnje ilept'Jfce, ter bi RODNO GRUDO ob tiPicu Jela rad dal vezali p knjigo, Naročen sem tudi na EžOLENJSKI LIST in skrbno hranim vse številke it več kot dve leti. Tako vsaj vetu, kaj je novega nu Dolenjskem. Še oeč bi rad bral iz krajen okoli Kostanjevice in prelepe Krke, V upanju, da nam p kratkem pridofrirn nekaj novih naročnikov, pas lepo pozdravljam. JfirfjB MEDVED ii IFrjjrCrrfirj u jVcrCfjjr PRIJATELJEMA SE MNOGO SREČE! Pošiljam num ijbnOtf/jenri naročnino RODNIC GRUDE za gospo Frufdces ibiilitur iz Pittsburghu, Rojakinja e'fi rojak Dolinar -Na letos pritznotJflia petdeseto obletnico skupnega življenja, nu' pa se poznamo že preko pcFrfesef let. Zalo prijateljema želim še mnogo sreče, mnogo zdraDih. zaduimljnih Ud. Zahvaljujem se jima za poslano naročnina RODNE GRUDE z željo, da bi to n bodoče ostala znest n naročnika, Philip PROGAH ii fiirnljdir/ffra d Z DA .Mehooi iz /ïirbrepjJ/e sur Pajicite v Fruntiji. Anion Meh je Velenjčan, njegova soprogu pa s Kozjega. Na sliki je z njima vnuk Marko, ki je tudi faut od fare POŠLJITE MI UČBENIK V NEMŠKEM JEZIKU fJicrirJ nem se z Nemko in prepeti« ne razume sJflppn-stfvffl jezika. Zelo rada bi se ga naučila. Prosim pošljite mi rjijš U GRENI K SLOVENSKEGA JEZIKA p irem-sčdnl. r us prisrčno pnzdrnolja sin Savinjskih planin. JeSc BETiDA iz JVuhhuirUJt v Nvmčiji K ELI JE TISKANA V DOMOVINI Prejmite tople pozdrave psi; v uradu Slovenske izseljenske matice. Pošiljam nam naročnino za RODNO GRUDO in za KOLEDAR, ostanek pa naj bo za liskod-iti sklad. Faio retNju imam. želu rada, ker je tiskana p dumovini, en ati vaš koledar, ki ima tako lepe slike in zanimivo čtivo. Vaša JîfljJi Gltlari iT ZpA SLOVENCI LJUBIMO SLOVENSKE MELODIJ K .Vedami r? sem obiskal neko slovensko družim,i, ki živi r.e trideset let v Franciji. Kot usât Slovenec p tujini, se je FddfJf" f« družina razveselila slovenske družbe, ï.aorteii gmo slovenske gramofonske plošče, Avsenike in Dobre znance pa še nekatere druge domače viže. Takrat scpn upezrl. da sta sr tfiuz d'td žena skrivaj otiralu solze radottnice, ki SO vrele iz sreu, Tu nam pišem zato. iJli Jiiflle Videli, kako Slovenci n tujini ljubimo sloneli • ite pesmi in melodije in to tudi tisti, ki že desetletja Življu med drugimi naroiU. Slavku îÇfarril, h Poîàn^/n: er Frii/iriji POSUI'1'E M] TUD J SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR 19ČM Pran lepo se zaiipaijujepu za redno pošiljanje RODNE GRUDE in Vani sporočam, da ielirri biti stalni naročnik te lepe revije, ¡’ušiljam vam naročnino in prosim,, da rni Zanesljivo pošljete (udi S 1.0 E E N Skl IZSELJENSKI KOLEDAR 1964, ker mi ga rirdd^i prifto-ročajfi. Vaša revija mi je zel n všeč ¡n težko jo pričakujem vsak mesec, ker me spominja itn ftomAČI kr A j itt itomttpinp, jitrrf l.ups m n, iz Linifhčt d S cm t'rji V L unau, i' severni FVanciji Je Litos K sc-]i-Idimbr« urnrl FRANC PLAZAR Ril je / ll v id r ji Plui! Zilriiženjn J n gùnl ttv um jv v eiLvifrrii 1‘TdLiieiji. J’nvsotd je riltt! nKïning'jLl, /Justi se je îvdejsLvoral v preteklih felili ]ïri -ilrti-St ven eni dramskem krtjiku. Nuj mu ]j[j Idili ku lu Ju zemlju F 1 ji il ir si t r i j n /n lil is liti‘u um ti e udeležijo zanimivih potovanj po JUCOSJ-AVJJI, Potovanja vodijo po nuj lepših predelili JUCOSl-AVIJH in istočasno sev. n mn j a1 jo ndei ežen ce "i- gospodarskim in kulturnim napredkom JUGOSLAVIJE! - Zahtevajte p rugTEsrne '[minvanj! — »KOldPAši ra z [tol h ga tueli i. modernimi (vseiiinimi avtom obidi, ki jiii nudi gmtum v najem po ir,red no ugodnih cenah] — Pravočasno sporočite vuk-e morebitne želje na alslnr: Yugoslav travel agency KOMPAS Ljubljana, Dvorakovaul.il ŽELITEi PODARITI VAŠI« SORODNIKOM V JUGOSLAVIJI HLADILNIK - POTEM SAMO BOSCH BOSCH h; pn.Hrhm) ojačenim ai rojem. primernim /.a i: li: Lirično napet Ofit v Jugoslaviji BOSCH s petletno garancijo im trajnost stroja BOSCH s tovarniškim servisom v Zagrebu in servisi i Beograd n. Ljubljani, Sarajevu, Splitu. Skopju in nu Rij ek i Vplačilo s čekom ali nekolikim v Kemtijo nu: Deutsche Bank A. G-, Filiale Stuttgart, v kori«! firme Robert Busch GmLH Stuttgart Na iijiktiv.iln -p n pni mu /a navedbo vršite hladilnika in naslova prejumnDku v Jugoslaviji Zubte vaj te cene in ponudbo Dobava prompt im S n kladi m'; ZASTOPSTVO TUJIH FIRM avfofehna WE WISH Y OU A HAPPY NEW YEAR 1W4 Kran} Mihlavi pri Or moi u in your private lives in your job* in your ttmrk in cultural. sports, u»ii nodal clubs, societies, at id honten — everywhere where you get together to manifest in Slovene wort! anti soni your feeling* for your former fir dill present online country. liny you keep being a bridge between peoples of the countries in which you are now living and Y ugoxlavia from where either yon yourselecs or your mirent nr* have come. * NOUS VOUS SOUHAITONS UNE HEUREUSE NOUVELLE ANNÉE U>64 dans notre oie privée, don* notre ' travail professionnel, dun* notre activité dann lex clubs Cïiiiurciit, sportif x et récréatifs. les sociétés, les foyers et partout où nows vous rassemblez, en exprimant le* désir de manifester, pur ht parole et le chant si ovine*, vos sentiments envers notre ancienne, ou encore notre actuelle patrie. Soyez à Vavenir aussi un pont entre Iex peuples des pays oii ««fis vivez aujourd'hui et la Yougoslavie d'où î>nrj« êtes iiaus' vous-mêmes, ou vos ancêtres. * GLÜCKLICHES NEUJAHR (M4 WÜNSCHEN WIR IHNEN in Ihrem persönlichen heben in Ihrem Berufsleben, in Ihrer Wirksamkeit in Kultur^, Sport- und (Je Seilschaft sklttbs, in Vereine» und Heimen, sowie Überall, Sie einander treffen, um durch das slowenische Wort und Lied Gefühlen, die Sie für Ihre einstige, alter doch noch immer gegenwärtige Heimat hegen, freiem Lauf zu geben. Mögen Sie mich weiterhin die Brücke bilden stoischen Völker und Staaten in denen Sie jetzt leben und zwischen Jugoslawien, woher Sie oder Ihre Vorfahren stammen.