SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. P« poŠti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila finserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. 16N. V Ljubljani, v torek 24. julija 1888. Letnik XVI. Antisemitizem. i. A Krščanski svet je že davno prepričan o židovski predrznosti v zasebnem in javnem življenji. Dolga poglavja bi lahko pisali o nadležnosti, s katero se židje vsiljujejo v najožje družinske stvari, da se tako okoristijo. Kar mnogi imenujejo kup-čijsko zvedenost, to je le mreža, spletena iz umetnih in ne vedno poštenih zanjk, v katere love neprevidne žrtve, če si zapeljan po židovi prijaznosti ponudil mu prst, zgrabi te za celo roko, s svojo pa ti seže v žep, ker predobro ve, da „denar je svetil vladar". Odveč bi bilo opisavati, da so si židje priborili neomejeno gospodstvo v evropskih državah. Ta žalostna resnica pa je rodila protigibanje, reakcijo, ki se širi po vseh deželah in ima v Avstriji že toliko moč, da je v listih na dnevnem redu in ima zastopnike v državnem zboru. Antisemitizem pognal pri nas korenine posebno globoko mej nemškim prebivalstvom, akoravno se morajo ravno Nemci zahvaliti Židom za marsikatero pridobitev, ki jim jo branijo semitje. »Židje so Kartago v Evropi, katere zidovje morajo narodi razrušiti, da jim ne uničijo nravne in materijalne podlage." Tako n. pr. živi v Pragi okoli trideset tisoč Nemcev, mej temi trinajst tisoč Židov, ki jim branijo pekoča nemška tla. Mej 2079 dijaki na srednjih šolah je bilo 970 Židov. Je li čudno, da ima antisemitizem vedno več prijateljev ? Nemški pisatelj H a r t m a u n govori v jednem svojih najnovejših del o židovskem vprašanji ter z gospodarskega in narodnostnega stališča pobija židovsko svetovno moč. Akoravno se ne moremo po vsem strinjati z nemškim modroslovcem, vendar je s svojim delom opozoril narod na rastočo nevarnost židovske aristokracije, vzbudil iz spanja, v katero ga je zazibalo židovsko časnikarstvo. Hartmanu obravnava židovsko vprašanje v dveh poglavjih; v prvem opisuje »židovsko izžemanje", v drugem »sredstva v obrambo". O židovskem izžemanji osre- dotoči Hartmann svoje nazore v naslednjih stavkih: »V resnici se hoče žid odpovedati kupčiji le pod tem pogojem, ako se mu odpro vrata v kroge duševnega dela, v dvorane aristokracije omike. Toda ua Nemškem je tolika zaloga duševnega dela, da nemški narod ne bi bil zadovoljen z židovsko kon-kurencijo . . . Dokler se židje ne bodo pečali z delom, ki ni popolnoma duševno, dokler ne bodo opustili kupčije, ostale bodo pritožbe več ali manj opravičene . . . Nobena stvar pa ne rodi večjega sovraštva proti Židom, kakor da ti narodovo premoženje rabijo kot sredstvo v boji in tako izžemajo vedno širše kroge. Narod čuti, kakor armada, na katero sovražnik strelja s topovi, ki jih je vzel z zvijačo in izdajo; mika ga želja, da bi z naskokom vzel sovražniku orožje, akoravno ga mirč njegovi poveljniki, lu če kje elementarna moč narodovega čuvstva prodere jezove, židovski časniki zataje ves razum in kriče o zavisti in ropaželjnosti". O »sredstvih v obrambo" piše: »Židje imajo prav, da se ue boje propada židovskega kupčijskega stanu, ker krščauski narodi niso jedini. Vendar se motijo, ako mislijo, da je v prihodnjosti to nemogoče . . . Pridejo časi, ko jim bodo narodi s silo zaprli prodajalnice, ako bo neprestano rastla denarna moč židovske plutokracije . . . Židovstvo je inej-narodno prostozidarstvo, kateremu je vera idejalna vsebiua, etnologična oblika, vnanje značilno znamenje, iu alliance israelite universelle središče mej-narodne organizacije . . . Akoravno antisemitje pretiravajo pomen židovske zveze, vendar ima po židovskih mislih živo kal osrednje vlade prihodnjemu židovskemu svetovnemu gospodstvu". Ker pa obsojamo vsak fanatizem, naj se pojavlja v tej ali oni obliki, zato hočemo s kratkimi besedami označiti gibanje, ki je znano pod imenom »antisemitizem". Vsak denar ima dvojno stran, in sladko jedro sLito je večkrat v grenki lupini, in tako utegne biti tudi s protižidovskim gibanjem. Denar druži, pa tudi razdružuje ljudi. Z denarjem kupiš si mesta, vasi, polja, naslove, visoke stopinje in prijatelje. Zato pa ja toliko ljudi, ki se javno sicer ne imenujejo prijatelje Židom, vendar pa iščejo svoje koristi pri njih. So uradniki, ki so iz navadnih vzrokov prijatelji Židom; ministri so se iz politike potegovali za Žide; druge zopet omami duhteči dim hvale po židovskih časnikih. Mnogi plemenitaši so že davno pozabili meje in glasno govore: »Mej nami in pobaronjenimi denarnimi Židi ne stoje več Pireneje". In tudi nežna krščanska ženska se ne straši bogato okovane židovske roke. Če pa se visoki krogi klanjajo Judovi zvezdi, kako bi mogli zameriti nemaniču, ki sedi na najnižjem klinu družbe človeške in si z žuljavo roko služi bori kruhek; človeku, ki je gologlav in bosopet, akoravno ni storil obljube beraštva, če pobere denar, ki mu ga je vrgel pred noge židovski bogatin? Ali je po tem opravičeno vpitje, da so edino le židje vzrok žalostnim sedanjim socijalnim razmeram? Gotovo ne! Ali naj bo židovski baron tako nelju-beznjiv, da pokaže vrata slavnemu dostojanstveniku, ki ga obišče? Ali naj odpodi imenitnega državnika, ki mu za posojilo obljubi visoke obresti? Tega mu ne dopušča njegov talmud. Ees je znana pasja ponižnost poljskega Žida, ki ti prah obliže s čevljev za svetel denar. On pa tudi ve, da se časi in ljudje preminjajo. Ne bo minolo mnogo desetletij, in poljski žlahčič zagovarjal bo v potu obraza židovskega žganjarja, krivo-kljunu ponujal bo za ženo svojo hči, praunukinjo poljskega državnega poveljnika, ako bo hotel Judov siu in mu bo dovoljevala postava. Kdo torej pospešuje židovsko oblast, iu na kateri naslov naj antisemitje pošiljajo najprvo svoje pritožbe? Na ljudi, ki v prahu leže pred zlatim teletom iu molijo malika v denarni vreči, ki pobirajo ostanke ua židovskih mizah; na one višje kroge, ki si štejejo v čast, ako izvoljeni rod zapisuje njihova imena v dolžno knjigo; ki vedno nosijo na jeziku besede: »svoji k svojim!" pa krive hrbte svoje do tal pred židovskim rokovnjačem. Onim naj antisemitizem najprvo napove boj, ki srkajo učenost LISTEK. Petindvajsetletnica smrti r. G. Riharja. Dne 24. julija ' 1863 ob 6. uri zvečer je za-tisnil na večno trudne oči Gregor Rihar, bivši stolni organist in slavni naš cerkveni skladatelj. Naj mu zapišem te-le vrstice v spomin. Porodil se je Gregor Kihar v Polhovem Gradci dne 1. marca 1. 1796; bil je sin ubogih kmetskih starišev. Kot otrok je služil za pastirja, kot ISletni deček se je pa začel učiti orgljati. Prvi navod v godbi mu je dal jezuit o. Robert, ki jo bival v po-grajski graščini. Pravi učenik mladega Riharja je bil pa prav za prav bister um in živa domišljija. Napredoval je urno. Ni se še učil pol leta, je že postal organist v pograjski farni cerkvi. Žo lSlet-nega Oregorja so poslali stariši v mesto v šolo. Tu se je učil pridno šolskih predmetov; razun tega je pa še s posebnim veseljem gojil glasbeno umetnost, za katero je bil Rihar kakor ustvarjen. Kjer so godli ali peli, tam je bil Rihar gotovo zraven. Brez uče-nika se jo učil samo po gledanji iu vendar se je čudovito spopolnil v glasbeni umetnosti. Kot osino-šolec je posta! že staleu stolni organist v Šenklavžu. Ko je izvršil gimnazijske šole, stopil je v semenišče ter je tudi kot bogoslovec orgljal v šenklavški cerkvi ter vodil petje. Dne 29. avgusta je bil posvečen v mašnika. Na deželo ni šel nikamor v službo, vse svoje žive dni je ostal on stolni organist in pevo-vodja stolne cerkve. Petje v Seuklavžu je bilo pred Riharjem precej zanemarjeno, jedva pa je on nastopil svojo službo, je zaslovelo, že prva leta, petje šenklavško daleč čez meje kranjske dežele. Kot pevovodja je imel jako ostra ušesa, kakor malo kedo; bil jo v tej stroki res mojster. Orgljal je Rihar tudi mojsterski ter jo od leta do leta napredoval v tej umetnosti. Ravno pri orgljanju se jo kazala njegova bujna fantazija. Njegovo umetno orgljauje so hodili poslušat tujci, celo iz daljnih krajev. Tudi nazaduje, ko je mogel orgljati zaradi protiua samo s 6 prsti, ostal je Rihar prvi organist ua daleč okrog. Kot pevovodja pa je čutil Rihar bridko pomanjkanje cerkvenih napevov, prihajale so mu pa ob onem tožbe z dežele, lu zares, dobrih cerkvenih pesmi do tedaj naš narod skoraj ni imel; o cerkve-nom petji pred Riharjem skoraj govoriti ni. Navadno so so glasile po cerkvah slabe pesmi, veliko-j krat celo cerkvi nedostojne, da celo pohujšljive. j Lotil se je torej Rihar težavnega dela, da bi \peljal v cerkve petje, ki je dostojno hišam božjim. K temu ga je priganjala ljubezen do cerkve in naroda. Začel je skladati svete pesmi ter jih podajati svojemu narodu. Ljudstvo pa je kar hlastno segalo po lepih napevih, ki so prav urno tekle izpod peresa Riharjevega. Po vseh korih so se čule do malega le Riharjeve pesmi, saj druzih tudi ni bilo. Tako mili so pa tudi nekateri teh napevov, da se morajo priljubiti ušesu ! Zato se jih je ljudstvo tako tesno oklenilo ter jih sprejelo mnogo v svojo lastnino. Koga pač ue ganejo njegove Marijino pesmi, obha-jilue, njegove sv. maše itd.? In vrh tega, kako plodovit je bil r. Rihar! Napevov od njega zloženih, natisnenih in nenatisnenjh, je krog S00. Tii se zares kaže neumorno delovanje tega slavnega našega rojaka. Nevenljive so zasluge, ki si jih jo pridobil r. Rihar s svojim trudom za cerkev in dom. Pričel je novo dobo za cerkveno petje, v enem obziru hi pa lahko lahko tudi rekli, da je cerkveno petje na Kranjskem on ustvaril. Zato ga uarod slovenski ne bo pozabil. Kot duhovnik je bil Rihar jako vzgledeu. Duhovniki so ga kaj radi imeli tor ga radi obiskavali, kadar so prišli v mesto. Obširneje ne bom popisaval njegovega življenja, ker menda »Drobtinice" hočejo svojo iu nazore o življenji iz židovskih časnikov, katere omamlja kopica lepo donečih besed in fraz, da jih prežvekujejo na sramoto svojo v gostilniških prostorih iu družinskih krogih. Te reveže na duhu, ki poljubljajo židovstvo kot najnežnejšo cvetico človeštva, postavi naj antisemitizem najprvo na zatožno klop. Politični pregled. V Ljubljani, 24. julija. STotranfe dežel«. Prestolonaslednik Rudolf bo prišel meseca oktobra ua Erdeljsko lovit medvede. Akademiški senat dunajskega vseučilišča je zaradi izgredov za ScliOnererja dal ukor 14 slušateljem; pet izmed teb je izgubilo ustanove. Štajerski deželni zbor se bo sešel dne 27. avgusta k tritedenskemu zborovanju. „N. F. P." je izvedela, da so se zopet združili dalmatinski Hrvatje in Srbi. Sprava se je izvršila na nastopni podlagi: skupen boj zoper Italijane, nemški jezik kot notranji uradni jezik se izpodrine, nemška vojaška ljudska šola v Zadru se odpravi; dr. Klaic dobi mesto deželno-zborskega predsednika, barona Vojnoviča pa zapuste obe stranki. — Daj Bog, da se vsaj sedaj ne laže du-hajska Židinja! 'fiaamj© tiiržasv^. Srbska kraljica je predvčerajšnjim zvečer došla v Hago. — Razburjenost v Srbiji narašča. Vsak dan se vrše pred kraljevim konakom sovražne izjave. V Zajčaru so zasledili zaroto na korist prestolonasledniku. Našli so pri zarotnikih zastavo z napisom: „lJropal kralj Milan! Živel kralj Aleksander I.!" Ruskega zunanjega ministerstva glasilo „Nord* odločno pobija trditve nekaterih listov, po kojih namerava nemški cesar s svojim obiskom ruskega carja doseči od Rusije privoljenje, da bi se prisilila Francija k razoroženju ali da bi se ji sploh narekavale naredbe, ki se ne strinjajo ž njeno častjo. Sestanek, ki naj utrdi evropski mir, ne more imeti takih posledic. Nemški vojaški krogi so bili zelo iznenadeni vsled začasnega umirovljenja F. Z. M. bar. Kuhna, kojega spisi se tudi v Nemčiji visoko čislajo. „Ber-liner Tagblatt" pravi, da se je poprej splošnje sodilo. Kuhn bo dobil v slučaji vojske kako nadpo-veljništvo. „Borzen-Ztg." trdi, da je bil Kuhn odstavljen, ker je izbran za eno najvišjih vojaških služb, za cesarjevega vojaškega svetovalca v slučaji oboroževanja (?). Francoski predsednik Carnot je predvčerajšnjim došel iz Vizille-a v Romans. Tudi tukaj je bil navdušeno sprejet. — Izid volitve v departementu Dradogue-u je dosedaj samo deloma znan. Prodrl bo najbrže bonapartovec Taillefer, ki je dobil po poročilih 47.050 glasov. Republikanec Clerjounie je dobil 41.524, Boulanger samo 4645 glasov. Italijanskega kralja je dne 20. t. m. zvečer napadla vrtoglavica. Vsled tega je hitro odpotoval iz Rima. — ,,Nord" graja v nekem svojem članku Orispijevo politiko; čudi se, da je Crispi zaplenil nekov časopis, ker je grajal njegovo zunanjo politiko. Potem pa dostavlja: Crispi je postal zelo samooblasteu, odkar je nehal biti republikanec. Od javnega mnenja zahteva zaupnico, predno je še njegova politika pridobila lavoriko. Le v tem slednjem slučaji bi bil Crispi odgovoril na napade pro-tivnikov — dostojno staremu parlamentarcu. Njegova politika je bila vsegdar pripravljena, v zvezi z Anglijo kljubovati Rusiji, to posebno v bolgarskem vprašanji. Sedaj, ko se je vsled petrograjskega se- objaviti njegov životopis. Omenim naj le še sodbo o Riharju, ki sem jo bral pred časom v privatnem pismu gospe A. Pesjak-Schmerlingove, profesorinje na dunajskem konservatoriji, ki je bila nekdaj učenka Riharjeva. Ta sodba je kratka pa mnogo-obsežaa. Ona piše: „Jaz spričujem, da je bil vis. č. gosp. Gregor Rihar, bivši stolni organist, pevovodja v stolni cerkvi v Ljubljani, moj prvi mojster v generalbasu. Njegove kompozicije so zelo lepe in jih je obilno število. Napevi dihajo pobožnost in teko v naravnem teku. Orgljal je lepo in umetno, kar je kazalo, da je iz-vanredno in čudovito nadarjen in da ima velike vednosti. Kakor je bil kot človek dober in pobožen, takega se je kazal tudi v muziki. Njegova dela žive in bodo živela. Naj počiva v Bogu!" Da počivaj v miru, blagi ranjki! Njegove prijatelje pa prosimo, naj se ga spominjajo. Vikšal z glasi božjo čast si, pel Marijo, Si proslavil sebe, narod svoj: Pevoskladi tvoji v daljni svet slavijo, Xevgasljiv spomin ostane tvoj. stauka predrugačilo razmerje mirovne lige nasproti Rusiji, bilo jo očitanje lista „Diritto" popolnoma opravičeno, da je Crispi provzročil italijanski politiki poraz, ako bo uemško-ruskemu sestanku posledica tudi samo status quo na vshodu. Rumunskemn kralju seje zaupno sporočilo, da bo v kratkem zaroka bavarskega prestolonaslednika princa Ruprehta s priucezinjo Elizabeto, vnukinjo cesarja Franca Jožefa in hčerko nadvojvodinje Gizele. — Kazensko preiskavo zoper opozicijonalne vodjo zaradi cestnih izgredov dne 15. marca, vsled kojih je moralo odstopiti Bratianovo ministerstvo, je generalni državni pravdnik z utemeljenjem ustavil, da je upor zoper nepostavne čine oblastni] dopuščen in se ne sme smatrati kot vstaja. Turški vladni krogi so mnenja, da je bolgarska vlada sama priredila napad na postajo v lie-lovi, da bi imela uzrok polastiti se belova-vakarelske proge. Zaradi tega pričakuje odločno postopanje zoper Bolgarijo in odstavljanje velikega vezirja. — Sultan je podaril vodji kucovlahov v Makedoniji, Rumuncu Apostolu Margaritu, medšidi-red, ker je odkril agi-tovanje Grkov. — Razširjena je vest, da namerava Rusija Arzum, Avstrija pa Solun zasesti. Grški kralj je predvčerajšnjim odpotoval čez Dunaj v Petrograd; v Atene se bo povrnil začetkom oktobra. Mej tem časom je prevzel namestno vla-darstvo ministerski predsednik Trikupis. Vlada američanskih Združenih držav je dobila brzojavno poročilo svojega poslanika v Port-au-Prince-u, ki jako žalostno opisuje razmere na otoku Haitiju. Dne 4. julija so zažgali zločinci mej sejo zborniško poslopje; pogorel je deseti del mesta. Dne 7. julija izvršilo se je zopet isto hudodelstvo s palačo pravosodnjega ministra; tudi ta dan je požar vpepelil desetino mesta. Izmed vseh teh tolovajev zgrabili so do sedaj samo enega požigalca. Angleško in francosko poslaništvo stražijo francoski pomorščaki. Izvirni dopisi. Iz okolice kameniške, 20 julija. *) Jeden prvih faktorjev pospešujočih občni promet so gotovo dobre ceste — dobra cesta je velika dobrota posameznikom, blagor krajem, skozi katere se vije — in ne brezploden sad deželi. Naša kronovina ni ravno zadnja glede razvoja dobrih cesti; ako jo primerjamo drugim nje sosedam, smelo trdimo, da se osobito zadnji čas more jako ponašati v tem oziru; kajti mnogo se je že storilo iu še več namerava se storiti. V lanskem svojem zasedanji sklenil je naš deželni zbor vele-važni zakon, po kojem pripade dvajset dosedanjih cesta v deželno oskrb; razume se, da po tej osnovi odpade dosedanja razdelitev teh cesta na davke, in da jih bode odslej oskrbovala dežela v lastni režiji. Z veseljem moramo pozdravljati ta čin naših zastopnikov, dasi tudi posebno glede novih cestnih odborov ni vse tako, kakor naj bi bilo. Tudi v okraji kameniškem zadene ta preustrojitev troje cesta, in sicer: 1. Cesto iz Kranja v Kamenik, katera se pri Primskovem odcepi od kokriške državne ceste ter drži čez Sentjurij, Spodnji Bernik in Moste. Ta cesta dolga je 23 7 km. 2. Cesto iz Kamen i k a v Trzin, in sicer iz Ivamenika skozi Mengiš do dunajske državne ceste pri Trzinu v dolgosti 13 5 km. *) Ustrežete. Op. vredn. Vijolice. (češki spisal L. C. Friu, preložil I. Z.) Za našo altano imel sem svoj vrtec: dve gredici in zelen pušpan okolu njiju. Po krajih nasadil sem zimzelen, okrog njega nežne zvončke, tam zopet jetrnice in pestrobojne podleske. Bile so to cvetice, ki so takoj, ko se je debeli sneg raztajal, pogledale s svojimi glavicami iz zemlje in se ozirale, kaj je po svetu zopet novega. Ko pa se je prvokrat solnce nasmehnilo, začutile so tudi one več življenja v sebi in pokukale iz zmrzlega in oblačenega listja višnje, ki se je osulo, in tedaj pripovedovali so mi njihovi listki, kako so vesele . . . Da, v resnici, bili smo, bili veseli! Rano, o poludne in ko se je solnce že pripo-gibalo za greben našega visokega stolpa, vselej sem šel gledat svojih dragic. Negoval sem jih, zalival, povezal na-nje steklene pokrove, le da bi mi lepo rastle, lepo cvele, ne zmrznile. Moja sestrica ljubila je tudi cvetke, in ni torej čuda, da sem jo, ko sem se moral razločiti s svojim vrtcem, naprosil, da bi oskrbovala moje imetje. Oskrbovala je je, a ko sem se povrnil, stalo me je mnogo iu mnogo truda, da sem si pri njej priboril nekako pravico do soimetja . . . Mislila je, da je vrt prišel 3. Cesto iz Ka metrik a skozi tuhinjsko dolino, iu sicer čez Šinartntf, Spitalič do deželne meje onostran Motuika v dolgosti 25.2 km. Cestnemu odboru polit, okraja Jfameniškega odpadejo tedaj iz njegovega področja tri najglavnejše ceste, koje so mu marsikedai glede oskrbovanja pro-vzročevale obilo preglavic. Delovanje cestnega odbora bode tedaj muogo olajšano, manj trndapolno, ako ostane pri starem in si ne privzame* v svoj delokrog novih cestnih prog izmed sedanjih občinskih cesta. Znano je, da ima naš okraj in osobito okolica/ kameniška mnogo občinskih cesta, koje oskrbovati dolžnost naložena je posameznim občinam, skozi katere vodijo. Te ceste razdeljene so jednako do-sedanj im okrajnim davkoplačevalcem ua direktne davke in jim izročene v oskrb in posipanje. Nekatere teh cesta, dasi tudi ne dolge, imajo jako' živahen promet in to ne le med občinami, muogoveč tudi med sosednimi okraji. Pritrdil nam bode, komur jo znano, v kako žalostnih položajih so take občinsko ceste, polne so jarkov in kotanj, in tujec potujoč po takih cestah ne more si pridobiti dobrih vtisov niti o njih, najmanjo pa o nas. Navadno zvračajo se krivde na župane, ki pa so pri tem vendar kolikor toliko nedolžni, kajti mnogih zanikarnežev tudi vsa dobra iu slaba volja malo-znaožnih kmetijskih županov ne pripravi k redu, in to sosebno v malih občinah, katerih je kameniški okraj prenapolnjen. Drugače pa bi se stvar zasukala, ko bi se nekatere najbolj živahne občinske ceste, ki vodijo skozi več občin, prištele okrajnim; drugi red bi zavladal na naših cestah, kajti ljudstvo bi ne imelo potem izgovora: „Drugi nam ceste kvarijo, mi pa jih moramo posipati!" Pa tudi v drugem oziru bi to vsekako več koristilo, kajti strah pred cestnim odborom je vedno večji nego pred županstvom, vsaj se tega lahko obistinimo iz marljivosti pri trdenji okrajnih cesta nasproti občinskim. Na zahodni strani našega okraja nahaja se dvoje takih občinskih cesta. Prva taka cesta odloči se od kranjsko-kameuiške ceste pri občini Kapljavas in vodi skozi imenovauo občino in dalje skozi občini Mlaka in Križ, onostran zadnje imenovane občine spoji se zopet s kranjsko-kameniško cesto. Druga jednaka cesta vodi iz občine Kapljavas skozi občine Klanec in Zalog proti Cerkljam, odkoder se vije dalje po ograji kranjskem, dokler se ne spoji v Šentjurji pri Kranji z že preje imenovano kranjsko-kameniško sedanjo okrajno, a bodočo deželno cesto. Komur so le znane razmere količkaj, lahko mu je pojasniti, koliko prometa je ravno na teh dveh občinskih cestah. Koliko prometa provzroči le jako razširjeni lončarski obrt v občini Mlaki, ako pomislimo, da tu deluje nad 70 lončarij, ki vse svoje potrebščine kakor tudi izdelke odvažvajo in dovažvajo jedino le po zgoraj imenovanih cestah. In ako pomislimo, da veže zlasti zadnje imenovana cesta okraj kameniški s kranjskim, da vodi skozi dve obširni župi komendsko in cerkljansko, ter da je druga imenovana cesta na razpolaganje skoraj četrtini celega okraja, ne moremo si kaj, da bi opravičeno ne že popolnoma v njeno last, ker ga je dlje £asa posedovala. Noričica! „Vidiš torej," rekla mi je takrat, „da sem bila mož-beseda. Moj — naš vrt se ti nravi, kaj ne da?!" Nravil se mi je. Prišlo je vanj mnogo novega. Slak vspeujal se je po altani, okrog okna in celo do strešice, h grebenu, spodaj bile so trobentice, in kar me je tedaj najbolj razveselilo, bile so tit tudi vijolico tako lepe, tako modre, da se mi je smejalo srce. Ko pa sem jo vprašal, od kod je dobila tako lepe vijolice, rekla mi je. da od svoje prijateljice, Marije menda, in da jej je naša mamica zelo priporočala, naj najbolj skrbi za te vijolice. Zato bile so tako lepe, tako žive, modre, in listki tako zeleni! „Le ko bi vedela, kedaj bo nastal prvi vihar" — dejala mi je — „poveznila bi na-nje steklen pokrov. Mamica mi je povedala, da izgube ves duh, ako se v I i j e spomladi prva ploha na-nje . . ." Nastal je vihar, in vijolice izgubile so svoj duh — mojo sestro. Omožila se je. Razpora najinega radi vrtca bilo je konec. Ves ta čas namreč nijsva se mogla do cela pobotati : jaz hotel sem vso pravo, koje sem imel prej, tudi želeli, da se prej ko prej ti dve cesti priklopita okrajnim ter izročita področju okrajnega cestnega odbora Že pred dvema desetletjema ukrepalo se je to, a razni uzroki so izvršitev zaprečili. Toda sedaj prišel je čas; vsakemu svoje, ravnopravnost ne sme tu nazadnjevati! Kar je zastalo, izvrši naj se sedaj. Od strani marljivo delujočega cestnega odbora kameniškega okraja pa pričakujemo, da te naše zahteve ne bode prezrl, temveč jo kot opravičeno sprejel. Vsaj sl. cestni odbor z vrlim svojim načelnikoip ne more svoje gorke vuetosti za občni blagor sijajneje pokazati, kakor da sprejme ti dve tako živahni cesti v zvezo okrajnih cesta. Upamo! Iz Gradca, 22. julija. (Učiteljski shod.) Tri dni minolega tedna viselo je po Gradcu zopet •tri pare frankfurtaric raz hiše obešenih došlim •nemškonarodnim učiteljem na čast, ki so si le-to velikonemško metropolo za svoj letošnji glavni shod izvolili. Če Vam povem, da so bili nemškonarodni, bodete že sami uganili, kako so klestili v svojih razpravah po „lex Liechtenstein" in po duhovščini kot največji sovražnici prosvete in svobode. Milo so mi je storilo, ko sem slučajno zvečer sedel blizu gruče teh gospodov in iz razgovora spoznal, da so med temi »nemškimi narodnjaki" tudi z judeževimi groši podkupljeni mameluki, rojeni Slovenci, malo-štajerski učitelji, aposteljni „šulferajna". Ena teh smrdokaver (ki lastno gnezdo ouesuažujejo) izjavila se je dokaj glasno, da je vsak slišal, kdor je le hotel, „dass man vom Windischen allein nicht lebon kann, kaj pa hočeš", nadaljeval je dalje, „kakor plašč po vetru obračati!" Društvo sv. Cirila in Metoda ima zlasti po Malem Štajerji in po Koroškem vrlo lepo nalogo .rešiti, kar se sploh tu še rešiti da, kajti pruska kuga razširja so po Štajerskem čedalje huje. Slavnostni dnevi logaški. Logatec, 22. julija. Slovesen , veličasten je danes Logatec. Od skrajnih mej logaškega okraja zbranega je tukaj občinstva ne samo na stotine, marveč na tisoče. To-piči grme, zvonovi zvone, vozovi drče; na obrazu vsakaterega razliva se radost in veselje. Pozdravljali smo čehe, pozdravljali smo presvetlega cesarja na zemlji domači, a toliko odlične gospode in toliko ljudstva iz tujine še nismo videli pri nas. Ko je pred dvema mesecema zboroval prvi zbor v Arkovi gostilni v Dolenjem Logatci, kako celi okraj proslavi štiridesetletnico cesarjevo, pač nihče ni pričakoval, da bode prvotna iskra, vržena v netivo, vsplamtela v tak ogenj in porodila ob času tako krasno in lepo slavnost, kakor jo praznujemo danes. Malobrojuo je bilo s prva število odbornikov. A misel našla je prijateljev. Odbor se je večal in večal, snovali so se pododbori, in vedno širje okrožje dobivalo je delovanje odborovo. Ni mi namen naštevati raznih priprav, ki so se vršile pred slovesnostjo. Le dveh pododborov naj omenjam, ki sta s svojo požrtvovalnostjo in živahnostjo znatno pripomogla, da se smoter današnjemu dnevu tako lepo uresničuje: bil je to odbor dam in posestnic logaških — in odbor gospodičin in deklet. sedaj za-se, ko pa sem videl nasprotno stran močnejšo, zadovoljil sem se s pravom solastništva. No — zdaj razsodile so vijolice mej nama. „Vendar je dobro storila mamica", mislim si čestokrat, „da te je opozorila na prvi vihar. Vidiš, pazila nisi, pustila si, da se je vlila ploha nanje... in zdaj izgubile so vonjavo .. . tebe . . ." Bil sem torej zopet sam gospod in lastnik svojega vrtca. A kaj bi jaz! Pozabil sem že vrtnariti, pozabil sem že vse, česar je bilo treba. In tako se je mamica lotila, da opravlja vrtec. Tudi ona ni dala, da bi vijolice zvenele, da bi povešale glivice, temveč tudi njej so lepo modrele in zelenele. Spomladi opominjala me je: „Kedar boš mislil, da bo nastal vihar, prvi vihar spomladi, pojdi in pokrij vijolice s steklenim pokrovom, sicer izgube vonjavo." Nastal je zopet vihar, in vijolica izgubile so drugič svoj vonj . . . mojo mater. Umrla je. Zdaj sem zopet sam tii in morda nimam nikogar, komur bi ponudil solastništvo na gredici vijolic . . . In vendar . . . vendar je na svetu še nekdo, ki je tako rad trgal vijolice iz tega kupa . . ; vendar, kaj ko bi tretjič . . . tako nanagloma nastal vihar?! Ne, ne . . .! Raje bom sam negoval vijolice! Več o teh posameznostih omenim o priliki. Slavnostni dnevi pa so se pričeli včeraj, 21. julija. Ob 2. uri popoludne zbralo se je v gorenje-logaški šoli 48 ubožnih učencev in učenk. Vsi ti obdarovani so bili z oblačilom in nekateri tudi z obuvalom. Darila delila je blag. gospa Russ-ova v prisotnosti dveh druzih gospej. Veselje je bilo gledati te radostne obraze nežne dece, ko je vspre-jemala v roke podarjena oblačila. Strgala se bo pač ta obleka, vendar bode ostala trajen spomin šolski mladini. Še čez leta in leta se bodo spominjali, kako se je praznovala štiridesetletnica cesarjeva. Hvala za ta lep čin dobrodelnosti gre blago-rodnim gospem logaškim, katerih so nekatere naredilo po dve in tri oblačila — potem g. notarju Gruntarju in vzlasti dedičem pokojne Terezije Hlad ni ko ve. Veliko veselje so napravili ti dobrotniki šolski mladini. V zadoščenje njim bodi plačilo v nebesih in hvaležnost obdarovanih šolarjev, ki so tako iz srca klicali: Bog vam povrni stotero! (Daljo prih.) Poročilo vodovodnega odseka o svojem delovanji od 25. maja 1883. 1. do 14. marca 1888. I. (Daljo.) Gospoda Fr. Žužek in Jarom. H a n u š zadostila sta izročenej jima nalogi ter predložila svoji poročili o merjenji izvirkov na Studenci in nekaterih vodnjakov v vaseh Prebačevo, Voklo, Voglje, Trboje, Sv. Valburga, Hraše, Št. Jakob, Zapoge, Dobruša in Vodice dne 29. marca 1884. 1. odseku. Ti poročili vzel je na znanje odsek v svojej seji dnč 19. aprila 1884. I. in, ker je člen odseka gosp. Fran Žužek po službenih opravkih moral odpotovati za več mesecev iz Ljubljane, naročil gosp. Jarom. H a n u š u , da nadaljno opazovanje izvršuje sam. Da reši odsek vsestransko točno svojo nalogo, privzel je k izvirkom in vodam, ki so se imela pre-iskavati, še izvirke pri Kamenej Gorici nad Dravljami, izvirke v Babinem Dolu in izvirke med Bizovikom iu Dobrunjami. Gosp. prof. Baltazar K n a p i t s c h predložil je dne 24. aprila 1884. 1. svoje poročilo o analizi vode na Studenci in nekaterih vodnjakov v Ilrašah, Vodicah, Zapogah, Vogljah in v Št. Jakobu. Iz te analize spoznal je odsek, da je vsa ta kemično preiskana voda dobra in pripravna za napeljavo v Ljubljano, voda na Studenci in v Vodicah pa še posebno čista in izvrstna. V seji dne 15. julija 1884. 1. sklenil je odsek po predlogu člena gosp. Fr. Potočnika naprositi veščake odsekove, da se zbirajo v pododseku in podpirajo inženirja Jaromira H a n u š u pri njegovem delovanji, poleg tega pa, da vsa tehnična vprašanja v tem pododseku pretresajo in potem stopajo pred skupni odsek z gotovimi predlogi. Ta pododsek deloval je potem pod predsedništvom mestnega odbornika gosp. Frana Ž u ž Ij a do dne 14. aprila 1885. 1., pozneje pa se je, ker so se v njem obravnavale iste stvari, kakor v odseku, razšel sam od sebe. Poglavitno delo njegovo bilo je, da je po predlogu gosp. Vladimirja Hraskega sestavil nadaljni posiovni program za vodovodni odsek in po predlogu gosp. Frana Žužka poslovni program za vodovodnega inženirja, Posebnega vodovodnega inženirja sklenil je odsek najeti v svojej seji dn6 5. novembra 1884. I. in sicer z ozirom na to, da je bil mestni inženir Jaromir II a n u š , kateremu so prepuščene bile vse vodovodne predpreiskave, z drugim poslom stavbenega urada tako preobložen, da mu je le malo časa preostajalo za vodovodna dela, in ker tudi ostali členi odsekovi niso mogli vsled drugih svojih dolžnostij žrtvovati mnogo časa vodovodnim zadevam. Po nasvetu tehničnega pododseka sprejel se je za vodovodnega inženirja gosp. Fran Vik ter nastopil svojo službo dne 1. februarija 1885. 1. Od tega časa viden je nagli napredek v poslovanji odsekovem. V tem, ko so se prej vsa vprašanja pretresovala bolje akademično in so mnogi sklepi odsekovi morali ostati nerešeni zato, ker ni bilo na razpolago tehnične moči, prestopilo se je sedaj k izvrševanju vseh dosedanjih odsekovih sklepov in k izpolnjevanju poslovnega programa odsekovega. Gosp. Fran V i k opazoval in meril je izvirke, katere sera omenjal prej, ter vodnjake na ljubljanskem polji in na vodiškej ravnini vsak mesec po nekolikokrati in poročal je odseku o vspehih svojega opazovanja v seji dne 25. septembra 1885. I., v seji dne 12. maja 1880. 1. in dne 26. junija 1886. I. Na ta način dospele so stvari tako daleč, da se je odsek v zadnji imenovanih sej mogel izreči že odločno za jedine tri kraje, od koder bi se mogla vzeti voda za nameravani vodovod. Preiskovanja so dokazala, da vsi ostali izvirki, na katere se je mislilo, za to niso sposobni vsled draginje naprave, preslabe vode ali pa — iu to večinoma •— vsled premale količine vode, katere bi od njih bilo pričakovati konštantno. Ti trije kraji bili so: Babin Dol, Skaručina in savska nižina (ljubljansko polje). V Babinem Dolu in na Skaručini bili so na razpolago živi izvirki, katerih bi se bilo moralo v prvem kraji uzeti več, v drugem pa bi bil zadostoval jeden sam. Z ljubljanskega polja imela bi se bila vzeti podzemeljska voda, o katerej je odsek mislil, da je filtrovana savska voda. (Dalje prih.) Dnevne novice. jP t Deželni glavar grof THUEK jj Izdihnil je blago svojo dušo včeraj popoludne po četrti uri v graščini radovljiški deželni glavar vojvodine Kranjske, visokorodni gospod grof Gustav Thurn-Valsassina-Oomo-Vercelli, vitez reda železne krone II. vrste, c. kr. stotnik konjiče, lastnik graščin Radovljice in Starega Grada na Kranjskem, Lechen in Plankenstein na Štajerskem, predsednik c. kr. kranjski kmetijski družbi in pogozdovalni komisiji za Kras, častni član občine na Bledu in v Rovtah itd., star 52 let, po daljni mučni bolezni, prejemši sv. zakramente za umirajoče. Pogreb bo jutri dne 25. t. m. ob 4. uri popoludne v Radovljici. Sv. maša za pokojnika bo v petek dne 3. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoludne v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Rodil se je dne 13. julija 1836 grofu Vincen-ciju Thurnu-Valsassina v Radovljici. Učitelji mladega grofa so bili zaporedoma pokojni državni in deželni poslanec župnik Lovro Pintar, pokojni dež. šolski nadzornik na Kranjskem in pozneje v Dalmaciji, I. Šolar, in sedanji župnik v Brezovci, čast. g. Janez Potočnik. Ko je dovršil gimnazijske nauke, posvetil se je pravoslovji na graškem vseučilišči. Ko je leta 1859 bojne trombe glas klical Avstrije zveste sinove v boj proti sovražniku cesarja in domovine, bil je grof Thurn jeden prvih, ki je prostovoljno pero zamenil z mečem. V vojaški službi dosegel je stopinjo konjiškega stotnika. Po smrti brata svojega, grofa Hiacinta Thurua, podedoval je pravice majo-ratnega gospoda. Dne 14. julija 1877 izvolilo ga je kranjsko veliko posestvo v deželni zbor in nekaj tednov pozneje v državni zbor. Ko je bil deželni glavar, c. kr. dvorni svetovalec in finančni prokurator dr. vitez Kaltenegger, premeščen na Dunaj, imenoval je Nj. veličanstvo presvetli cesar dne 16. septembra 1881 grofa Thurn a deželnim glavarjem. Pri novih volitvah izvolila ga je kranjska trgovinska in obrtniška zbornica v deželni zbor, in z Najvišjim odlokom z dne 23. junija 1883 bil je zopet imenovan deželnim glavarjem vojvodine Kranjske. Povodom slovesnosti šeststoletnice na Kranjskem bil je odlikovan z redom železne krone II. vrste. C. kr. kmetijska družba izvolila ga je I. 1886 svojim predsednikom in z nova 1. 1887. Dne 26. aprila 1886 imenovalo ga je trgovinsko ministerstvo predsednikom pogozdovalni komisiji za Kras. Pričetkom zasedanja deželnega zbora v decembra minolega leta je grof Thurn zbolel, vendar je še vodil obravnave do konca. Kmalu na to odpeljal se je na svojo graščino v Radovljici, da bi ozdravel v zdravem zraku gorenjskem. Toda bolezni na jetrih pridružila se je vodenica, iu v kratkih tednih preselil se je v večnost. Le spretno pero moglo bi v kratkih potezah naslikati viteško postavo pokojnikovo. Lepe lastnosti: pravico- in človekoljubnost, točnost v izvrševanji dolžnosti, neomaliljiva udanost cesarju in domovini dičile so umrlega deželnega glavarja, in te čednosti pridobile so mu zaupanje njegovih sodeželanov in priznanje države. V burnem času, ko so na Kranjskem še glasno šumeli valovi narodnostnega boja, prevzel je vodstvo avtonomne kranjske dežele. In kakor jc bil kot član nemške večine v deželnem zboru eden istih, ki so najbližje stali tedanji narodni manjšini ter bili pripravljeni v spravo podati roke, tako je kot deželni glavar v vsem svojem te- žavnem poslovanji stal vedno nad strankama. Hodeč po zlati srednji poti miril je duhove, poravnaval nasprotja. Kot človek imel je blago, usmiljeno srce do bližnjega svojega. Noben revež ni zapustil brez daru njegovih vrat; posušil je reve in nadloge marsikatero grenko solzo. Kot zvestega Avstrijca pokazal se je z mečem v roki v boji za države svete pravice. S kratka: grof Gustav Thurn-Valsassina bil je eden iz malega števila kranjskih plemenitašev stare rodovine, ki je ljubil svoj dom in ni sovražil naroda slovenskega. Naj v miru počiva 1 (Družbe sv. Cirila iii Metoda podružnica na Brdu) ima svoj letni zbor v četrtek dne 2 6. t. m. ob treh popoludne v Slaparjevi krčmi v Lukovici. (Prva divizija 13. topniškega polka), ki je nameščena v Ljubljani, zapusti prihodnji četrtek ob 6. uri zjutraj naše mesto, da se najprvo vdeleži strelnih vaj na Krškem in pozneje vojaških vaj pri Belovaru na Hrvatskem ter sredi septembra vrne v Zagreb. (Lesna tatova.) Ze več mesecev so neznani tatovi kradli les v Češnjevci občine šišenske. Škodo cenili so na 100 gld. Dne 19. t. m. so orožniki zasačili dva tatova, Pr. K 1 e i n a in Jožefa Justina v imenovanem gozdu ter ju izročili preiskovalnemu sodišču na Žabjeku. (Novo sv. mašo) daroval bo dne 5. avgusta novomašnik iz poreške škofije, č. g. Josip Marok, v Kostanjevici, v cerkvi M. B. dobrega sveta, (Iz Gradca) se nam poroča: Tukajšnja vojaška posadka poslovila se je včeraj jako lepo od svojega načelnika in zapovednika tretjega vojnega kora, generala barona K u h n a. Trije batalijoni vojakov, skupno 1000 mož, odrinili so ob spremstvu treh vojaških godeb s plamenicami pred stanovanje bar. Kuhnovo, kjer so mu godbe celo uro od 9. do 10. ure zvečer — skupno svirale, častniki graške posadke in štabni častniki iz celega kornega področja s svojimi pribočniki zbrali so se tudi ondi, od koder je odšla deputacija h Kuhnu v sobo po slovo. Da ni bila gnječa prevelika okoli godbe, stražilo je 200 mož. Moštvo imelo ga je rado, ker je bil dober ž njim in ga ni nikdar mučil brez potrebe. Za slučaj boja določen je za armadnega poveljnika. (Kuhnov namestnik,) novi korni zapovednik v Gradcu bo, kakor se z Dunaja brzojavno poroča, podmaršal baron Schonfeld. Rodil se je leta 1827 v Pragi in je vojaški gojenec dunajsko-novo-meške voj. akademije. Leta 1869 je imel opraviti v Krivoščiji proti vstašem in je postal zaradi tega baron, 1. 1870 generalmajor, 1875 pa podmaršal. Od 1. 1876 do 1881 je bil načelnik generalnega štaba, potem poveljnik v Trstu in sedaj naposled korni zapovednik v Si bi nji na Erdeljskem. Mož ima veliko odlikovanj. (,.Pro patria",) iredentovsko društvo, ki ima med južnimi Tirolci, Primorci in Istrijani prav tisto nalogo, kakor „šulferajn" med nami, hotelo je iz Tridenta poslati svoje zastopnike k vseučiliščni slavnosti v Bologno, pa mu je nakano avstrijska vlada — c. kr. namestniški oddelek v Tridentu — prepovedala. Zaradi tega se je društvo pritožilo na ministerstvo notranjih zadev; ministerstvo pa je pritožbo zavrnilo. Kakor sedaj laški listi iz Trsta poročajo, vložilo bo društvo pritožbo pri državnem sodišči. — Naj jo le, menda tudi ondi ne bodo iredente podpirali in ji potuhe dajali. (V Slatino) došla sta v kopeli biskup Stross-mayer in bivši srbski ministerski predsednik Ristič. (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 53. snopič. Vsebina: Hudi stric. (Konec.) — Oče za sina. — Popotna pisma. Telegrami. Brno, 23. julija. Med tem. ko delavci, ki so odpovedali delo. tukaj niso motili miru, bilo je v brnski okolici več krvavih pretepov. Ti delavci so napadali in pretepavali svojo tovariše, ki so se vračali z dela domov. Štiri vodje so zaprli, več delavcev je ranjenih. Krasnoje Selo. 24. julija, Včeraj' sta bila vladarja prisotna pri vaji viboržkega peš-polka iu gardne konjiče. Viljem je vodil mimo carja svoj viborški polk ter izrekel velikemu knezu Nikolaju svoje priznanje o vaji. Po zajutreku pri velikem knezu Vladimirju sta j vladarja obiskala tabor in lazaret viborškoga I polka. Viljem je podelil Giersu dijamante k ' redu črnega orla, Vlangaliju red rudečoga orla prve vrste. Herbert Bismarck je dobil briljanto k Aleksander-Nevski-redu. Zvečer so je Viljem vdeležil praznovanja k imen-danu grške kraljice v Pavlovsku. Po prisrčnem poslovljenju od carevne je danes dopoludne odpotoval s carjem v Kronstadt. Carjigrad, 23. julija. Turčija je izročila ruskemu veleposlaniku pl. Nolidovu odgovor na noto zaradi vojskine odškodnino. Tujci. 22. julija. Pri Maliču: Stem, zasebnik, iz Budimpešte. — Kregar, zasebnik, s soprogo, iz Zagreba. — Tomascyk, fotograf, z Dunaja, — W. in. M. Fuchs, Steken, Pressburger in Iievveis, trgovci, z Dunaja. — Ceska, s soprogo, jz Trsta. Pri Slonu: baron Wueherer, poročnik, z Dunaja. — Pavlin, krčmar, iz Zadrage. — Jančar, župnik, z Dunaja. — Klein in Hasselhofer z Dunaja. — vitoz Truszkowsky, Holmes, Deranek, poročniki, z Dunaja, — Strupi in Wellauer, poročnika, z Dunaja. — vitez Buthak s Poljskega. — Kaisor, profesor, z Dunaja. Pri Južnem kolodvoru: Ausenik iz Dalmacije. — Cetia in Wieser, zasebniei, iz Trsta, — Karnel, zasebnik, iz Terbiža. — Kobl, zasebnik, iz Rudolfovega. Vremensko »porodilo. Čas opazovanja 22. 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. Stanje zrakomera r mm w 735'7 735 1 toplomera po Celzija 14-61 260 19-1 Veter Vreme > ® ^ .9 5= J2---f i 0