ljublj ana Miklošičeva cesta AVE MARIA JUNL, 1933 4 4 AVE MARIA published monthly by The Slovene Franciscan Fathers, VERY REV. BERNARD AMBROŽIČ, O.F.M. Comm. provincial. P. O. B. 508, Lemont, Illinois in the interest of the Slovene Franciscan Commissariat of the Holy Cross. Subscription Price: $2.50 per annum Naročnina: $2.50 letno. Izven U. S. A. $3.00 Manager—Upravnik: REV. BENEDICT HOGE, P. O: B. 608, Lemont, Illinois Editor—Urednik: REV. ALEXANDER URANKAR, 1852 W. 22nd Place, Chicago, Illinois Entered as second-class matter August 20, 1925, at the post office at Lemont, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at the special rate of postage provided for in Section 1103, Act of October 3, 1917, authorized on August 29, 1925. AVE MARIA je glasnik katoliškega življenja slovenskim izseljencem v Ameriki in porok zvestobe katoliški Cerkvi. VSAK NAROČNIK našega lista je podpornik velike misli misijonstva Jezusovega. Zakaj? Dolarji, ki si jih namenil za naročnino Ave Marije niso vrženi v kot. Kamenčki so za zgradbo Kristusovega duhovništva. Zato je bila Ave Marija ustanovljena, da bi v gmotnem oziru podpirala dijake, kandidate za duhovniški stan. Tvoja naročnina je seme, ki naj nekoč obrodi sad v vinogradu Gospodovem. Koliko je dijakov, ki bi radi študirali, pa nimajo gmotnih sredstev. Samostan v Lemontu je bil zato ustanovljen, da bi bil tudi šola in vzgojevališče idejalnim fantom, ki so si zaželeli službe altarja. Sedaj razumeš. Ave Marija utira pot tem študendom- OBENEM SI APOSTOL katoliškega tiska. Vsak mora priznati, da Ave Marija krepko nosi prapor Jezusovega imena. Ta namen ima, da neti in podžiga in ohranja ogenj vere v srcih katoliških Slovencev. Najlepši namen ima. Kdorkoli je naročen na Ave Marijo, je tudi propagator verske misli. Dolžnost vsakogar je, da Kristusa tudi uči, ne samo priznava. Z besedo, z zgledom, v dejanju. Ave Marija naj bo glasilo temu delu, glasnik apostolstva Jezusovega. NOVEMU NAROČNIKU bom govoril nekako takole, ko ga bom skušal pridobit' za naročbo. Naroči si ta list, že zato, ker je tako P0' ljuden. Ave Marija hoče biti v vseh svojih vrsta"1 priprosta spremljevavka priprostega ljudstva. Povesti, članki vsi od kraja hočejo biti tebi v razvedrilo in pouk. Rabiš razvedrila na vsak način. Sezi po Ave Mariji, beri njene črtice. Rabiš pa tudi pouka, zla9 v verskih zadevah. Sezi po Ave Mariji. Daje nauka iz katekizma, liturgije, sv. pisma in drugo. Ve1™ da se boš naročil. Kaj bi ugovarjal in se izgovarja • STAREMU NAROČNIKU bom pihal na srce tako-le: Glej, da ostaneš dobrotni naš. Toliko let si bil v naši vrsti. Poznaš na* krbi-zate skupne uspehe, poznaš naše skupne boje in s Nikar ne odstopi sedaj. Pa četudi so morda časi zelo težki. Stanoviten bodi in ostani z nami. • Naročniki so deležni duhovnih dobrot franč. koniisa^ jata. — Za naročnike in dobrotnike es bere vsak sv. maša. A V E 1 IVI 1 A R 1 1 A Junijska štev. 1933.— Nabožni mesečnik. -Jubileji ,i letnik XXV. Božji hvalnici. Rev. Tone Boštele. 1. Silni, Neskončni Ti je ime, dobroto rosi jo nam Tvoje roke! Ti si untvaril zvezde neba, Ti si ustvaril skrivnosti srca. 2. Zahvaljen, Gospod, za tihe noči, ko zvezde drhtijo in mesec gori, ko sanja v daljave uprto oko, med prsti polzi mesečine srebro! Postavil si gore, neskončne oltarje, odel jih z lepoto jutranje zarje Misli so lilije. Pesem oči se v večnost preliva. in v polju rasti blagoslov si vse j al in lučko duha si v svetiljkah prižgal. Nič več ne skeli spomin na tujino. Družina. V kotu bela javorova miza, nad mizo križ, pod križem hišni gospodar. Bog Oče jabolko v rokah drži. /raven Sina Marija — iu žena poleg moža. Lažje se nosi, če nosita dva! Da je veselje, se deca igra. Bela javorova miza, na mizi kruh--- in nad vsemi sveti Duh! t Sv. Anton — "vojak". P. M. Wellage — J. C. S. |A katoliško ljudstvo časti z največjim zaupa-njem sv. Antona Paduanskega, je znano. 110*1 I ^eo XIII. ga je imenoval svetnika vesoljnega sveta. Tudi vemo, da je on patron pridigarjev, misijonarjev, žena, mornarjev ,sploh vseh betežnih ljudi. Da pa uživa v brazilijanski armadi kot njen patron velik ugled, da so ga posamezne brazilijanske države celo uvrstile v armado, bo pa bržkone malokomu znano, dasi to originalno češčenje popolnoma odgovarja temperamentu in značaju Brazilijanca. Na podlagi interesantnih, dosedaj ne objavljenih listin, ki se nahajajo v samostanski knjižnici oo. frančiškanov v Bahia, hočemo poročati o njegovem češčenju, in s tem istočasno pokazati, kakšen ugled je užival sv. Anton že skozi stoletja v raznih brazilijanskih državah. Država Pernambuko je sprejela sv. Antona bržkone že 1. 1670 v vojno zvezo; vsaj tega leta je odredil governador Alexandro de Souza Freire, da se mu izplača vsako leto gotova svota denarja. Gotovo pa je, da je bil sv. Anton sprejet v vojno zvezo 1. 1685. Zgodilo se je to po besedah gover-nadorja Joao da Cando Souto Mator "iz spoštovanja in češčenja sv. Antona, najbolj popularnega patrona Pernambuko, da bo šel z njim v vojno z Palmares." Istočasno je odredil governador, da se plača, obleka in orožje za sv. Antona izroči frančiškanskemu samostanu v Olinda. Za izplačevanje vojaške mezde, ki je bila s posebnim kraljevim patentom še enkrat zaukazana dne 13. junija 1692, je moral skrbeti mestni svet v Olinda Na kako povišanje v vojni Pernambuko je moral pa sv. Anton precej časa čakati. Šele koncem 1. 1716 ali ob pričetku 1717 je bil povišan v čin poročnika. Bilo je to ob prilikah neke slav-nosti, da so izročili governador ju Lorenzo de Almeida prošnjo, ki je naštevala ve'like zasluge sv. Antona za armado Pernambuško, prosila pa istočasno, da se poviša sv. Anton, ki je imel dosedaj samo plačo navadnega vojaka, poviša v poročnika trdnjave Coqueiros da Barra (ki je znana danes pod imenom Fort do Braco). Governador je rad ustregel prošnji, in kmalu nato je imenovanje sv. Antona častnikom potrdilo tudi portugalsko ministerstvo za prekmorske province. Plača, ki jo je sv. Anton dobival je znašala dva milijona in 700 reis (1000 reis nekako $110.00), zvišala pa se je ta plača 1. 1750 na 10 in pol mil. reis. Višjega čina sv. Anton v državi Pernam- buko ni dosegel. Sicer so 1. 1819 governadorja Luiza do Rego Barreto zopet prosili, da bi ga P0' višal, pa je prošnjo odbil, češ, ker sv. Anton ne bo nikoli umrl, ga bodo končno morali povišati za vojnega maršala. Veliko sijajnejše pa je bilo napredovanje sv. Antona v državi Babia. Kot patrona mesta Babia so ga izvolili že 1. 1595. Kronika iz l6' stoletja nam pripoveduje nekako legendarično t° izvolitev: L. 1595 je prišlo dvanajst francoski!' vojnih ladij v pristav Babia. Med vožnjo so se ustavili najprej v portugalski utrdbi Arguim, je odprla vrata mornariški posadki, ker je oblju' bila, da bo varovala njihovo življenje in posest' Kljub temu so pobili Francozi vso posadko, napravili veliko škode po cerkvah in kapelicah, kje'' so razbili vse sohe in podobe. Ni jim bilo tO dovolj, vzeli so seboj na ladijo še soho sv. Antona-da bi se še iz nje norčevali. « Toda kazen ni iz°' stala. Ko se je približalo brodovje brazilijanske-mu obrežju, je neka kužna bolezen pomorila de' mornarjev. Ni jim bilo več mogoče ,da bi se vrnili. Prisiljeni so bili, da se .kje izkrcajo. so jih pa Brazilijanci pograbili in radi njihovi*1 sovražnih naklepov jih je poslal governador P' Francisco de Souza v Bahia. Predno so pa do-speli v pristav, se je zgodilo nekaj čudežnega; Soho sv. Antona, ki so jo Francozi vzeli v trdnjavl de Arguim in jo zelo poškodovali in jo pote"1 vrgli v morje, so videli stati pokoncu na morske'11 bregu. Vsi prestrašeni radi tega so priznali koj vse zločine, postavili so jih v Bahia P''e sodišče, ki jih je obsodilo na smrt. Smrtno sodbo so takoj izvršili. Mesto Bahia pa si je lZ hvaležnosti izbralo sv. Antona za svojega patron8' "In ta", tako pristavlja kronist, "je prevze ibe" d" fl* ifl obrambo mesta na tak čudežen način, da no roparskih Francozov, ki se še pogosto oglasili' sedaj (1598) ni stopil na brazilijanska tla, 'l11 bi bil tepen." Ni torej čudo, da je sv. Antona mesto država Bahia tako častilo. Ne moremo ugoj viti, kedaj so ga uvrstili v vojno zvezo. V® pa imamo več listin, ki poročajo o imenovanj11^ Antona častnikom in njegovem napr edovanJ ' Hočemo jih v prevodu dobesedno navesti. ' listina, — izdal jo je governador RodrigUeZ „ Costa 1, 1705 — je namenjena portuga«8^ kralju in se glasi: "Senat tega mesta me je obvestil s pismom z dne 10. junija tega leta, da je po izkazu zapiskov ustanovil več sv. maš v čast sv. Antonu, ki naj se letno berejo, in istočasno odredil, da se postavi njemu srebrna soha, kakor bo država Pernam-•juko prosta in rešena protestantovskega holand-skega krutega gospodarstva. Dasi se je vrnil v deželo po 25 letnem gospodstvu tujcev mir v državo Pernambuko, takratni senat ni držal svoje obljube. Ker pa v naših dneh bolj kakor kedaj potrebujemo pomoči in varstva tega svetnika, ne samo radi vojen, ki sedaj ogrožajo Portugalsko, marveč posebno radi negotovosti, da ti nemiri ne Posežejo in se razširijo v državo Bahia, koje patron je sv. Anton, naprosil me je senat, da prejšnjo obljubo v toliko izpremenimo, da se da slo-večeniu špoznavavcu, sv. Antonu, ki je bil prej v naši državi samo navaden vojak, čin stotnika v Po njem imenovani utrdbi S. Antonio de Barra. 0 tem obveščam Vaše Veličanstvo, ki naj nam je t>og varuje. Ako bi pa Vaše Veličanstvo našega koraka ne hotelo odobriti (česar ne pričakujemo), so se dogovorili senatorji, da bodo iz lastnih sredstev vrnili blagajniku pehote denar, ki je bil izplačan že sv. Antonu. Ker sem v tej zadevi vPrašal za mnenje Mor da Fazenda, podelil Sem sv. Antonu imenovano stotniško me-sto in istočasno ukazal, da se frančiškanskemu samostanu letno izplača stotnikova plača." Bahia 16. junija 1705. D. Rodriguez da Costa 1. r. Na to pismo je prišel z dnem 7. aprila 1707 datiran kraljev reskript: "Senatorji države Bahia! Jaz, Vaš kralj, Vas pozdravljam. Ko sem v2el Vaše pismo in Vaš sklep na znanje, da bote 1'odobi sv. Antona v frančiškanskem samostanu ^ Vašem mestu plačevali plače kot stotnika utrd-® S. Antonio da Barro, privoljujem, da v bodoče Plačujete to plačo, kakor ste to sklenili. Vendar J se ta denar porabi za pravo češčenje sv. An-. na ali pa za krašenje njegovega oltarja. To Je Kioia žp ja želja in moja volja. Opozarjam Vas pa e'iem, da v bodoče nikoli več kaj takega ne skle-Je, ne da bi mene prej o tem obvestili. Kajti o 1()dki, l(j jj|] upravljate, so kraljeva lastnina, ateri brez mojega dovoljenja ne morete raz- Olj, Pate polagati." Dano v Lizabonu 7. aprila 1707. Kralj. Z naslednjimi dvema listinama je bil imenovan sv. Anton za majorja, oz. podpolkovnika Listine so nekako 100 let mlajše. Prva se glasi • "D. Joad, po božji milosti vladar Portugalski in Algarbije, tu- in onkraj morja, v Afriki, vladar brodovja in trgovine v Etijopiji, Arabiji, Indiji, Perziji itd. Naznanjam vsem, ki bodo to moje pisanje brali, da sem smatral za umestno, da sem povišal sv. Antona v čin majorja. Prvič mi velika po-božnost ljudstva mesta Bahia do spoznavavca sv Antona, ki je že mojega prednika nagnila, da ga je imenoval stotnikom, ni neznana, potem je pa nebo obvarovalo mojo monarhijo velike in nevarne krize, in upam, da bo na priprošnjo sv. Antona zavladal splošen red in mir. Ukazujem Conde dos Acros, governadorja Goral, da bo poskrbel za to, da se svetniku izplača njegova pristojna plača. In da se bo ta vedno točno izplačevala, naj se ta moj ukaz zabeleži v knjigah. V potrdilo tega sem poleg mojega podpisa pritisnil na pismo moj pečat. Dano v Rio Janeiro 4. februarja 1811. Knez." Drugo kraljevo pismo se glasi: "D. Joao, po božji milosti kralj združenih kraljestev Portugalske, Brazilije itd. . . Dam vam, kojim pride to pisanje v vednost, na znanje, da sem z odlokom z dne 4. februarija 1811, podobi sv. Antona v frančiškanskem samostanu, ki jo ljudstvo tako časti, dal čin majorja. Sedaj smatram za dobro, da povišam sv. Antona v čin podpolkovnika. Plača, ki mu gre, naj se plačuje, na prej omenjeni način. Z izvršitvijo tega ukaza je določen Gonde des Acros, governador Geral. V potrdilo tega pisma sem na isto pritisnil moj pečat. Dano v Rio de Janeiro 22. oktobra 1816. Kralj." Brez dvoma se bodo našle tudi za Rio de Janeiro in druge brazilske države slične listine. Mislim pa, da te vrstice dovolj jasno dokazujejo, kako je brazilijansko ljudstvo častilo in še časti sv. Antona. Mladeniči. ak ^ Monakoveni je obhajal predsednik katoli- pridno agitirali po hišah za bavarske katoliške ^ mladeniškega društva svoj god. Člani so liste. In na dan godu so poklonili svojemu pred-hoteli napraviti veselje za tu dan. Zato so sedniku v dar listino s štiristo novimi naročniki. Malo nepolitične revizije. P. Bernard, O. F. M. BESEDA revizija pomeni pregled in popravek. Tako revidirajo ali vsaj hočejo revidirati in popraviti državne meje, mirovne pogodbe, mednarodne dogovore in tako dalje. Dobro bi pa tudi bilo, če bi katoličani tu pa tam revidirali, pregledali in popravili, svoje — vedenje pri službi božji. Stopiš v cerkev, da počakaš službe božje. Med prvimi si in cerkev je še skoraj prazna. Samo v zadnjih klopeh jih že nekaj sedi ali kleči, proti ospredju je vse prazno. Toda tudi ti si poiščeš prostor prav tam v zadnji klopi. Enako stori oni, ki pride za teboj, in še oni, ki pride za njim in tako naprej, dokler ni v zadnjih klopeh vse prenapolnjeno, tam spredaj pa zijajo popolnoma prazne klopi proti altar ju. . . Pridejo poslednji in vidijo zadnje klopi prenapolnjene. Nič več ne morejo koga odriniti proti sredini klopi. Pravijo, da'je cerkev polna, zato se obesijo nekam k vratom in stoje ali slone ali sede ali kar na pol leže ob kakih nerodnih ograjah. Tam spredaj pa zijajo še vedno prazne klopi proti altarju. . . Ali je to prav in pametno? Pa pride reditelj in ti pomigne, da se pomakni više, tja gori pred veliki altar, kjer boš imel prostora v klopeh po mili volji. Ti si pa nejevoljen in se morda na tihem pridušiš, da rajši ne prideš več v cer-ker, kakor da bi se moral dati tako "komandirati". Ali je pohvale vredna taka tvoja — "bogaboječ-nost"? — Povzdigovanje je. Mašnik dviga sveto Ho-stijo, da jo pokaže ljudem v cerkvi. Zato mu je Cerkev naročila, naj rabi večje hostije za sveto mašo, nego jih rabi za sveto obhajilo vernikov. Zato mu je tako naročila, ker hoče, da bi verniki ravnokar posvečeno Hostijo videli in jo molili. To je namen in pomen povzdigovanja. Cerkev naravnost naroča, da med povzdigovanjem pogledamo posvečeno Hostijo. Celo bogate odpustke je razpisala za tiste, ki z globoko vero pogledajo posvečeno Hostijo in zraven molijo s svetim Tomažem: Moj Gospod in moj Bog! Prav isto velja za povzdigovanje presveti Krvi v masnem kelihu. Kaj pa naši ljudje? Prav med povzdigovanjem se globoko sklonijo in gledajo v tla namesto v sveto Hostijo. Mislijo, da tako ravnanje pomeni globoko pobožnost in spoštovanje pred Svetostjo na altarju. Pa ni prav tako. Seveda je treba poklekniti in skloniti glavo, toda ne tako globoko, da bi oko ne doseglo oltarja in povzdig-njene Hostije. Oni, ki "vise" tam kje ob vratih ali za raznimi stebri in po skritih kotih, pač ne morejo drugače kot kazati svojo "bogaboječnost" s tem, da zlezejo med povzdigovanjem nekam v dve gubi in sklonijo glavo proti tlom, da bi se vsaj na videz naredili majhne pred Bogom, in vsaj na videz pokazali svoje spoštovanje. V resnici je pa v njihovih srcih velika želja, da bi mašnik vendar pohitel s povzdigovanjem ,ker je le neprijetno viseti takole v dveh ali še v večjih gubah med stropom in tlakom. . . Toda tudi tisti, ki so sicer v klopeh, dostikrat med povzdigovanjem izrabljajo trenotek, ki pomeni najsvetejši del svete maše, v čisto postranske namene. Treba se je globoko skloniti, ta misel jim je prirojena, hočem reči, ta navada jim je prišla v drugo naravo. Sklonjenje si pa razlagajo tako, da polože glavo na komolec in si vzamejo čas za prijeten odpočitek. Taki imajo seveda v srcu željo, da bi mašnik prav počasi poklekal in se dvigal, ker je prav prijetna izpre-memba, takole malo počiti med tako grozno dolg0 sveto mašo. . . Sreča je, da se je vpeljalo nie'1 povzdigovanjem zvončkanje pred altarjem, drugače bi taki verniki kaj težko presodili, če je mašnik uren ali počasen med povzdigovanjem. • • Vidijo ga ne, toliko manj vidijo sveto Hostijo nau njegovo glavo. Toda to vedo, da če ministrant počasi zvončka, bo precej časa celo za prav prisrčno zehanje, kar pomeni vsekako jako zveli^1* ven oddih med sveto mašo. Pa še tega truda m treba takrat, da bi se človek potrapljal z roko P° svojem zijalu, ker doli v tla zehati vendar n" spada med človeške nespodobnosti. . . Hm! — Sveto obhajilo vernikov. Že kleče ob obh*1' jilni mizi in pred njo. Mašnik se obrne s svet hostijo med prsti in nagovori ljudi: "E Agnus Dei, ECCE. . ." Kaj se to pravi? "GLEJTE Jagnje božje* GLEJTE!!!" Ali ljudje GLEDAJO? Nak, preveč "sP0! štovanja" imajo!! En površen pogled po cerk pove, da se ponavljajo vsevprek isti in enaki P1 ^ zori kakor med povzdigovanjem. Vse je nekJe , tleh, z očmi, z glavami, z dušami. . . Oni. ^ "vise" izven klopi, so spet v dveh, treh, ali Šti'1 gubah, oni, ki sede, so izginili nekam pod kakor da je mašnik dejal: skrijte se, če ne N bom vse postrelil. . . Frančiškova družina spomladi. Brez šale! Ko gre človek malo po svetu od cerkve do cerkve, vidi vse mogoče prizore. Ne povsod, o ne! Ampak tu pa tam. In če je le nekaj takih napak v naših cerkvah, je primerno, na nerodnost opozorimo. Naj h koncu dostavim še to, da tudi med blagoslovom z Najsvetejšim pri večernicah in drugih priložnostih ni treba pod klop in še manj v dve, tri, štiri gube. Skloni se primerno, da res pokažeš pravo spoštovanje, toda oko obdrži na Najsvetejšem! Obenem z očesom pa dušo, misel, vero in ljubezen! Zrna iz sv. pisma. Ne dajaj se goniti vsakemu vetru in ne hodi 110 vsakem potu ; tak je namreč grešnik z dvojnim ■"''•ikom. * . Bodi stanoviten na Gospodovem potu v svo-^ znanju in spoznavanju resnice; beseda miru Pravice naj te spremlja. * , ®odi pohleven in z modrostjo daj resničen v K°vor. Ce veš, odgovori svojemu bližnjemu, Vj ne, položi svojo roko na svoja usta, da se ne •''nie.š v nespametni besedi in se no osramotiš. * v<>k' ( a'Sl 'n H'ava v govorjenju modrega člo-S0(li' nespametnega pa je njemu v padec. °nako pravično o nizkem in o visokem. * neVa.ruj 8e> da 1i ne poreko: podpihovalec, da vjameš v svoj jezik in se ne osramotiš; nad tatu pač pride sramota in pokora, najhujša sodba pa nad dvojezičnika; nad podpihovalca pa srd in sovraštvo in sramoia. * Hudobna duša pokonča tistega, ki jo ima in ga izroči sovražnikom v zasmehovanje ter ga pripelje v nesrečo hudobnežev. * Z vsemi imej mir, izmed tisoč pa le enegfl svetovalca. * Co imaš prijatelja, poskusi ga v sili in pre naglo mu ne zaupaj; marsikdo je namreč prijatelj le do svojega časa, ob dnevu nadloge pa ne obstane. Od svojih sovražnikov se loči, pazi pa tudi na svoje prijatelje. Zvest prijatelj je močna obramba; kdor ga je našel, je našel zaklad. ^^^ Mala Cvetka, sv. Terezija. ^^ Priredil P. R. A. Šesto poglavje. EKO .iutro se je Terezika komaj prebudila, ko je vzkliknila: "Danes je ponedeljek. O, kako rada bi bila za vratarico, da bi odpirala vsem, ki bodo danes zvonili ob naših vratih!" Ponedeljek je bil namreč tisti dan, ko so smeli berači in siromaki prosjačiti od hiše do hiše in potrkati na vsaka vrata. Pavlina in Marija sta imeli kratko posvetovanje. Sklep seje je bil, da bo res nadalje vsak ponedeljek Terezika postavljena za vratarico. Ko je deklica zvedela za ta sklep, je ploskala od veselja. Toda hitro se je zresnila kot se spodobi za človeka, ki ima odgovorno službo. Kmalu je zvonec zapel in Terezika je hitela k vratom. Z ljubeznivim nasmehom je začela deliti kruh in druge darove siromakom, ki jih je bila cela procesija. Ves dan ni imela nova vra-tarica miru. Toda odlična služba ji je naprav-Ijala toliko veselja, da ji je lice žarelo v navdušenju. Tako so od takrat minevali njeni ponedeljki drug za drugim. Nekoč je pa prišla vsa žalostna od vrat k Pavlini. "Oh, Pavlina, zunaj je uboga žena, tako bleda, tako siromašna. Na rokah ima majceno bolno dete." Pavlina je brala v Terezikinih očeh, da prosijo za ubogo ženo in njeno dete kaj vač nego je določeno za posamezne siromake. Pavlina je brž dala nekaj boljšega in Terezika je odbrzela k vratom. Vrnila se je vsa razveseljena. "Pavlina, veš kaj mi je rekla uboga žena? Rog te blagoslovi, mala gospodična!" Oboje se ji je zdelo zelo imenitno: iskrena hvaležnost uboge žene in naslov gospodična, ki ga do tedaj ni bila vajena. Pa Terezika ni dajala ubogaj me samo ob ponedeljkih. Saj je imela na izprehodih polno priložnost, da je obdarila zdaj tega, zdaj onega. Majhno srce ji je bilo polno usmiljenja do vseh potrebnih in siromašnih. Nekoč je videla na cesti moža, ki se je s težavo pomikal dalje, opirajoč se na berglje. Brž je poiskala novčič in stekla k njemu. Toda samo pogledal jo je, odkimal in se počasi pomikal dalje. Terezika je bila razočarana v dno srca in se je s solzami v očeh vrnila k očetu. Hotela jc bila pomagati ubogemu možu, pa ga je morda celo užalila! Ta misel jo je silno bolela. Oče ji je kupil majhen kolaček in Tereziki je prišlo na misel, da bi morda siromašni mož rajši" imel kaj malega za pod zobe kot denar. Ta misel jo je ojunačila, da je zopet pohitela za možem s kolačkom v roki. Toda med tem se je bil krulje-vec nekam izgubil, da ga ni več mogla zagledata Vrnila se je k očetu in se potolažila s temi besedami : "Ni mi bilo dano, da bi pomagala siromaku. No pa če mu jaz nisem mogla, Bog mu lahko pomaga. Pavlina mi je povedala, da Bog usliši vsako molitev, ki jo opravimo na dan prvega svetega obhajila. Takrat bom molila za tega siromašnega moža." In res je molila zanj štiri leta pozneje, ko ,ie prejela prvo sv. obhajilo. Nihče ne ve, kdo je bil hromi mož. Toda zd1 se, da je Bog na poseben način uslišal molitev male Terezike. Zgodilo se je to pozneje, ko ,le bila naša svetnica že v nebesih in se je na njen«1 priprošnjo zgodilo mnogo veliko čudežev. Takrat je ležal neki drugi mož v bolnišnici v mestu I'1' sieux in je imel raka na jeziku. Nekdo mu Jc bral življenje Male Cvetke. Med drugim je p1'1' šlo na vrsto branje tudi o tem, kako je Terezika hotela pomagati hromemu možu. Bolni mož, k J je poslušal, si je na tihem mislil, ta Terezika, je bila tako dobra do onega hromega siromak*' bo gotovo dobra tudi meni. Obrnil se je do n.lf v zaupni molitvi in jo prosil zdravja. In ?eS' njegova preprosta vera je bila bogato poplačan*1' Jezik, ki mu je bil že do polovice razjeden od rak* se je brez vsake človeške pomoči hipoma zace in je bil naenkrat zopet čisto svež kakor nov. Tako nam Bog razodeva lepoto ljubezni bližnjega. Tereziki je dal posebno moč prip>'° šnje v nebesih, ker je imela že na zemlji tako 1 smiljeno srce. Ne prišli bi do konca, če bi ho'p vse povedati, kar je storila ali vsaj želela st01.1, za siromake. Lastne sestre so jo morale kroti da ni vsega razdala. Pred smrtjo je pa tudi • ma dejala o sebi: "Nikoli nisem marala nobene reči zase ol'1'1 žati. Da sem bila bogata in mogla svobodno l'P rahljati svoje bogastvo, bi se bila ugonobili1. lil kaj nisem mogla videti ubogega človeka, da bi mu ne bila dala, česar je potreboval." Ta ljubezen do bližnjega jo je nagnila, da je Prosila Boga, naj bi smela obrniti svoja nebesa za dobra dela na zemlji. Bog je uslišal njeno molitev. Dokaz za to je nepregledna vrsta uslišanj, 'f* se neprestano gode na priprošnjo Male Cvetke. * * * Za dosego svetosti Bog ne zahteva od nas, r'a bi se neprestano na izreden način zatajevali. Zahteva pa ,da svoja navadna dnevna opravila *ar mogoče natančno opravljamo. Celo svoje razvedrilo prav lahko obrnemo v posvečenje duše. ^č ni zoper svetost, ako se o pravem času iskre- 110 zabavamo, samo tega ne smemo pozabiti, da tudi takrat božja last. Še več. Ravno zabave in razvedrilo nam mora služiti v to, da dvigamo srce k Bogu. Ako se zdi, da je to nekaj ezkega, pa poglejmo, kako je Terezika preživljala Počitniške dni. Vsak četrtek je pomenil Tereziki svetek. Ta-rat se je mogla po mili volji naigrati s Celino. (-Hna je namreč hodila v šolo k sestram sv. Be-lledikta in je prihajala pozno domov. Doma je Pa morala seveda najprej izdelati naloge za drugi .an- Večinoma je bilo že kasno, ko je končala, 111 nič ni bilo časa za igre. Ob četrtkih je pa a.iala doma — na veliko veselje male Terezike. En tak četrtek je imel prinesti "picnic" za Martinovo družino. Zgodaj zjutraj je stopili pavlina v Terezikino in Celinino spalnico, da budila deklici za picnic. Toda ni bilo treba, v.)C! sta bili že zbujeni in si nista dali dvakrat re-<>bl ČaK ustati< Hitreje kot navadno sta se ial ' or>rav^' jutranjo molitev. Sonce je si-tta° 8 po'n"11 žarom in vse je kazalo, da se ima Praviti prav vroč dan. Vs,. Komaj je minil zajterk, sta pograbili deklici nH' a svojo košarico in se pognali pred drugimi Ko )eSel° pot Stikali sta za cvetlicami pod dol-.iah'1V°- mej'° P0*' 'n nenadoma sta našli v ve-vi Mičic gnezdo. Terezika ni dosegla, da bi Prov^i e zamislila. Zelo je ljubila tfaju •' . I->oma je imela grilice, kanarčke, papa-Šli prn Se druge ptiče. Prav lahko bi še kosi na-ata-k,rt01' V njenih kIetl celico v samotnem vrtnem kotu. Okoli celice sc bile gredice z zelenjavo, ob kateri naj bi puščav-niki živeli. Deklice so se v vlogi puščavnikov vrstile v delu in molitvi. Ena je klečala v celici, zatopljena v molitev in premišljevanje, med tem ko je druga delala na gredicah, zalivala, plela, kopala in tako dalje. Čez nekaj časa so si vloge izmenjale. Ves čas med tako puščavniško igro je bilo treba držati strogo molčečnost. Ako je bilo nujno, so se deklice pogovorile samo z znamenji. Oči so imele povešene in vse njihovo ponašanje .ie pričalo, kakšna resnoba jih je prešinjala med igro Včasih so puščavniško igro nadaljevale celo na cesti. Nekoč sta šli Terezika in sestrična Ma rija iz šole. Malo pred njima sta bili Celina in Guerinova Jeanne. Kar naenkrat pride Tereziki na misel, da bi lahko tudi po poti posnemala puščavnike. Pa reče Mariji: "Vodi me, jaz bom nekaj časa hodila z zaprtimi očmi!" "Jaz tudi," je prišel odgovor, zakaj Marija je bila kar brž navdušena za igro. Prijeli sta se za roke in miže stopali dalje. Bili sta na obcestnem tlakovanem hodniku in nekaj časa je šlo vse gladko. Kar vstane čuden ro-po na cesti in Celina in Jeanne se prestrašeni obrneta. In kaj sta videli? Terezika in Marija sta se bili zadeli ob zaboj sadja pred majhno trgovino in padli čezenj. Seveda sta pri padcu prekopicnili še druge zaboje in košare, ki so bile tam razpostavljene. Sadje se je valinčilo na vse strani in trgovec jez glasnim vpitjem pridrl iz trgovine. Nesrečna "puščavni-ka" sta sedaj pač na stežaj odprla oči, se z največjo naglico skobacala na noge in bežala, kar so nesle pete. . . Seveda ni šlo brez zaslužene graje in kazni-Toda puščavnika sta sedaj razumela, da ju je bila gorečnost gnala nekoliko predaleč, in sta prenesla vso grajo s pravo puščavniško ponižnostjo i'1 spokornostjo. (Dalje.) Razno. P. Hugo. "JUTRANJA ZARJA". Tako se imenuje neki ruski velefilm. ki predstavlja podmorsko vojno. Višek dejanja se vrši v nekem uničenem podmorniku. V tesni kabini, v globini morja, sedi posadka desetih mož in gleda neizbežni smrti v oči. Pač, podmornik ima osem rešilnih aparatov, mož je pa deset. Ali naj se stepo za življenje in smrt zanje, dokler dva ne ostaneta na smrt obsojena. Komandant pozove moštvo, naj se reši. A moštvo izjavi, da se hoče s častniki, s katerimi se je dolgo junaško in vspešno borilo, tudi umreti. Končno se javita dva, da ne reflektirata na rešilne aparate, ampak hočeta prostovoljno v smrt, ostale pa pozoveta. naj so poslužijo aparatov. Eden teh je bil častnik, ki mu radi nesrečne ljubezni ni bilo nič za življenje. Drugi ga je bil tudi sit, ker je bi samec in ni imel nobenega svojih več na svetu. Častnik, ki se je odločil za prostovoljno smrt pravi : "Mi morda res ne znamo pravilno živeti, 3 znamo zato junaško umirati f" In hladnokrvno se je prepustil objemu smrti. Namen tega filma je gledavce prepričati, da je ateist tudi v zadnjem boju lahko junak in mora brez vere v kako posmrtno življenje mirno pogledati smrti v oči. Pr^1 trenutek mora to junaštvo gledavca res osupnit' Toda če nekoliko premisli, se mu tako junaštvo zdi takomalo zavidljivo in posnemanja vredno, kot junaštvo Čermakovega morivca Zangare, 1(1 se je oh električnem stolu norčeval in spodbuja' eksekutorja, naj pritisne električni gumb. pameten človek ima za junake take "Jutranje zarje < ki se ne prelije v sončni dan, ampak naravnost v črno noč, samo pomilovanje. PRAVIJO, DA SE JE ZMOTIL. Bivši prezidenčni kandidat Alfred Smith redko katero reče, da bi ne bila od vseh strani aplav-dirana. Navadno je tudi vredna aplavza. Ko je pa nastopil za priznanje Rusije od strani Amerike, je tudi on naletel na odpor, ki zdaj zavzema vedno širši krog. Očitajo mu, da je imel pred očmi samo materijalne koristi, ki bi jih imela Amerika od tega in še te so jako dvomljive. Prezrl je pa moralno škodo, ki bi jo 1a zveza rodila. Polep tega jo pa njegov glavni dokaz za priznanje jako jalov. Dejal je, da je bolje, če Amerik* javno prizna, kar se tajno itak prakticira. . je, če imamo tajne trgovske zveze s sovjeti, z®* bi jih ne priznali in stopili z njimi v javno tr£°v sko zvezo. To je sicer moška beseda, ki smo vajeni slišati iz njegovih ust, a v tem slučaju ^ drži. Ko bi vse, kar se tajno vrši, prizna'1 legalizirali, kam bi pa prišli. Stari so dejali-včasih tudi sicer dobri Homer malo zadreniljc' da JEZUITSKO MAŠČEVANJE. Španski jezuit Rev. Esteban, točasno misi- jonsko potovanje. Dolgo časa njegovi ... raf jonar v apostolskem vikarijatu Wuhu na Kitaj- niso vedeli, jeli živ ali mrtev. Končno se "J" j,, skem, je bil 17. dec. 1931. zajet od tamkajšnjih le posrečilo iztihotapiti do njih poročilo, k«K< lt-e banditov, ko se je ravno odpravljal na neko misi- kaj je ž njim. "Moje zdravje," tako sporo^' povoljno, kljub strašni prehrani. Mnogo imam prestati, a hočem pretrpeti za Kristusa. Nič drugega svojega nimam kot to, kar imam na sebi. A mi nikar ničesar ne pošiljajte. Sem vesel, da trpim to malo pomanjkanje in je morem žrtvovati za cerkev na Španskem. — Takih tihih v božjih očeh dragocenih žrtev zdaj cerkev potrebuje. Cim več takih požrtvovavnih duš se bo našlo, prej ji bo zopet zasijala velika noč. ZANIMTVA PREROKBA. Časopisje poroča o stari prerokbi nekega benediktinca, glasom katere imamo pričakovati v teku enega leta novega papeža. In ta bi naj bil eden teh, ki so bili letošnjega marca povzdignjeni v kardinalski zbor. Med njimi je tudi bivši ameriški apostolski delegat, sedanja Eminenca kardinal Fumasoni-Riondi. Dotični benediktinec je za 200 let naprej napovedal bodoče papeže in koliko časa bodo vladali. Baje se je pri zadnjih štirih prerokba uresničila. Ne poročamo tega, kot bi sveto verjeli, da je prerokba pristna. Med vojsko je mrgolelo takih prerokb, a so slabo prestale svojo skušnjo. Upamo, da bo tudi ta iste vrste. BOLJŠEVIZEM OBSOJEN NA SMRT. Ta vtis je dobil o njem jezuit Rev. Bitter, točasno prezident katoliškega vseučilišča v Tokio ^e četrtič je zdaj tajno potoval v Rusijo in proučeval tamkajšnje razmere. Po njegovem mnenju se bo komunizem najprej na gospodarskem Polju ujedel. Vsa mogoča sredstva, ki so jih boljševiki vporabili, da bi Rusijo in ostali svet komunizirali, so se izjalovila. Je pač komunizem proti človeški naravi, kakoršna je. In narava je močnejša kot katerakoli druga naravna Rila. Obvladati jo mor« samo nadnarava, o ka- teri pa boljševiki-nočejo niti slišati. Število in-dividualistov, to je takih, ki svojega 'jaz' z vsemi tozadevnimi pravicami nočejo žrtvovati skupnosti komunizma, vedno narašča. Zdaj jih je že po mestih, kjer so gnezda komunizma, 15%. Ko bodo enkrat prevladali, bo moral Stalin, ali njegov naslednik, rad ali nerad zaklicati: 'Čas je prišel, da popokamo!' Nato sledi tudi povratek k veri. In kot ve povedati Rev. Bitter se bo v bližnji prihodnjosti zgodilo. Da bi se le res! MARIJA SE PRIKAZUJE. Relgijsko časopisje se že delj časa bavi z nekimi prikazovanji prebl. Device Marije v belgijski vasi Baneaux. Prikazuje se pa mali Marjetici Beco. Prvič se je baje to zgodilo neke nedelje, ko je takrat še brezverni oče Marjetici za-branil iti k sv. maši. Ko mu je prikazovanje z ^R0 gotovostjo pripovedovala, se je spreobrnil. je k sv. spovedi, ki je že od otroških let ni več opravil ter postal zopet praktični katoličan. Priganja so se ponavljala. Pri tretjem prikaza- ni u se ji je Marija razodela kot "Naša ljuba Gospa ubogih". Ker se je širša javnost začela za zadevo zelo zanimati, so se nasprotniki približali dekličinemu očetu in mu ponudili visoko svoto, naj poda izjavo, da si je otrok vse to izmislil. On je pa ponudbo odločno odklonil. Zdaj ima stvar v rokah krajevna škofijska preiskovavna komisija. Dokler se ona ne izjavi, kaj je na stvari, mi nismo poklicani izreči nikake sodbe. ČE HOČEŠ 100 LET DOČAKATI. Profesor farmacije na notredamskem vseu-(1'išču v Indiana pravi, da je prvotno človek lahko dočakal tisočletno starost. In to zato, ker je vse rugače, naravno živel, kot človek naših dni. Pa S(> danes, trdi g. profesor dalje, bi mogla biti poprečna starost vsaj sto let, ko bi znali ljudje prav '-'veti. Njih hrana bi ne smela biti v prvi vrsti eso jn druga izumetničena hranila, temveč 'ftdje, zelenjava, mleko in voda. To svojo trditev a®lanja pred vsem na svoje lastna kemična iz-nstva, na zgodovino ter na izjavo takih, ki so se dvakrat z Abrahamom srečali. Na te je razposlal vprašanja, naj mu povedo kako so tako lepo starost dočakali. Zaenkrat je dobil štirideset odgovorov. Vseh skupaj pričakuje okrog sto. Dosedanji so navedli sledeče vzroke: Mirno življenje, zmernost v jedi in pijači, zadostno spanje v pravem času, delo in telovadba oz. gibanje, primerna dijeta, čista vest in zaupanje v Boga. — Gotovo dober recept, a za telesno razvajenega in dušno razoranega modernega človeka pretežak, zato so stolotniki tako redki. Za srečo,.. Mira Gorišek. prvi pomladi je umirala, se potapljala v r7§>TOZDNA pesem v odmevala le iz daljave, večnost --- Sivi snežniki, zeleni pašniki, katerim je on poklanjal svoje prve jutranje pozdrave, so postali zanj pusti, brez lepote. — Dan za dnem je močneje slišal glas, ki je prihajal iz daljave preko sivih snežnikov in ga izvabljal v svet, v tujino za srečo---Vabeči, zanj usodepolni glas je zmagoval. In zato je umirala v njem gozdna pesem, slika njegove domovine, ki jo je ožarjeno nosil v svoji duši, pa je polagoma zgubljala sijaj, začela je bledeti--- Omamljen je hitel v naročje obetajoči sreči, zapustil je domovino, planine, mamico--- Odšel je. — In je li našel srečo? ................ Varali so ga čarobni glasovi. Sreče ni spoznal, zaman je čakal na njo dolgo, dolgo--- Delal in trpel je. Ljudje so vedeli, čemu je prišel, zato so se mu posmehovali. — Čedalje bolj ga je pritiskalo življenje v svoje hladno naročje. Minevala so leta, spoznal je, da je sreča zanj v tujini izgubljena. — Povesil je glavo, počasi je stopal s težkimi koraki v življenje---Začutil je, kako sam, osamljen stoji med milijonsko množico. Šele sedaj se je z bolestjo domislil mladostne sreče zelenih planin in mamice. Skrbela je neutrudno za edini svoj zaklad; ob pomladnih večerih sta med rožami molila---Kako neizmerno ga je ljubila. Toda tudi on je ljubil njo. Iz oči mu je sevala žalost, obraz mu je bil razoran, trpeč, v srcu pa je občutil neizmerno bridkost. V tem resnobnem, bolesti polnem trenutku so padale neizjokane solze njegove mladosti v tiho celico njegove duše. — Z spominom na dom je prisijal žarek toplega solnca v njegovo bolno dušo. In kaj sedaj? "O domovina, odpusti! Mamica, odpusti! Sprejmita me zopet v svoje naročje, v svoj ob- jem i" Vračal se je. — S parnika je zrlo trudno oko v daljavo, proti domovini, kjer naj bi našla hrepeneča duša zopet mir, počitek-----Dolga'utrudljiva je bila pot, toda srce je občutilo, da se bliža sreči.--- Že je dospel pod dom. Zopet je slišal gozdno pesem budilko. — Sramoval se je. — Vshajajoče solnce je božajoče poljubljalo bledi, shujšani obraz. Vrnil se je k mamici in zopet so sprejeli snežniki prve jutranje pozdrave — odmev duše, ki je našla srečo--- Solze dveh mater. (Po španski legendi. — Jan. Oblak.) Z IVEL je deček, dober in čist kot angel, ponos in nada staršev. Starši so mu dali najboljšo vzgojo. Ko je bil še dete, nosila ga je mati pred oltar Marijin in ga učila izgovarjati to sveto ime. Tako je v njegovem srcu rastla ljubezen do nebeške Matere hkrati z ljubeznijo do zemske matere. Deček je dorasel; kot mladonič je odšel v tujin". S svojim prilizovanjem in s hvalo je svet vzbudil v njem napuh, bogastvo in lenoba sta dovršila delo pokvarjenosti. Izginila je vera in izginila je dobra nrav. Končno sta ostala v njegovem srcu samo dva spomina iz mladosti: spomin na mater in Marijo. Vsak večer je pokleknil revež in zmolil tri "Zdrava Marija". "Ne zapusti me, mila Mati!" tako je še vzdihoval, preden je zaspal. A ta molitev je vzbujala v njegovem srcu neko tesnobo in bridkost. Vest mu je očitala, da ne živi tako, kakor želi mati. Zjutraj pa je bilo zopet vse pozabljeno in znova je začel potratno živeti in grešiti. Nekega dne je bil na lovu s tovarišem svoji'1 grehov. V gozdu ju je presenetila nevihta in primorala, da sta iskala zatočišča v zapuščeni bi* ši. Utrujena sta legla in zaspala. Komaj je zaspal, je že videl sebe v sanjaj pred sodnim stolom božjim. Njegov prijatelj bil pravkar obsojen v večno pogubljenje. Zda' je prišla vrsta nanj. Videl je tehtnico božje P1'*1' vičnosti, stran grehov globoko navzdol sklonjen0' na drugi strani pa zasluženja tako neznatna. " daj pristopi angel varuh in pridene k zaslug11!*1 one tri "Zdrave Marije", ki jih je vsak dan mol1'; A tehtnica je ostala nepremakljiva. — Hudobni duh je vriskal od veselja. Tu ugleda nesrečnež svojo mater, kako * zgrudi na kolena pred pravičnim Sodnikom i" solzami v Očeh prosi milosti za svojega otrok'4. Angel varuh zbira njene solze in jih prilaga k dobrim delom. A tudi to veliko ne pomaga. Zli duh se še bolj porogljivo smeje in veseli. Zdaj pa poklekne nebeška Mati pred Sodnika, dvigne svoje roke proseče k Njemu in v njenih očeh bleste dve solzi. Angel varuh ji položi k solzam zemeljske matere in glej, solze dveh mater odtehtajo težo grehov. V tem se prebudi. Cuje še grmenje in grozen tresk bliska, ki je udaril v hišo. Ogleda se in vidi poleg sebe prijatelja, ubitega od strele. HENRIK LASSERRE. V Parizu je zbolel meseca junija leta 1862 za očesno boleznijo dr. Henrik Lasserre. Lasserre je bil eden najslovitejših advokatov pariških. Znan je bil po svoji bistroumnosti v najvišjih družabnih krogih. Njegov zaupni prijatelj še iz mladeniške dobe je bil Karel de Freycinel, bivši francoski ministrski predsednik in potem minister vojske, zmeren protestant. Lasserre-jeva očesna bolezen je postajala nad vse resna. Bolnik je bil prisiljen docela opustiti vsako čitanje in pisanje. Lasserre se je posvetoval z mnogimi odličnimi zdravniki, uporabljal je vsa mogoča sredstva, na nasvet zdravnikov je zapustil Pariz ter se podal na deželo, "adejaje se, da bo morda sveži in čisti zrak na kmetih bolje vplival na bolne oči nego nečisti mestni zrak. Medtem se je približal mesec september; očesna bolezen je trajala že tri mesece, a o kaki Polajšavi ni bilo niti govora. Nasprotno, bolnik Sam in njegovi prijatelji so prihajali vedno bolj prepričanja, da je bolezen neozdravljiva in Njegov vid za vedno izgubljen. V tej stiski je pisal Lasserre s pomočjo svojca pisarja prijatelju gospodu de Freycinet, kakemu je že od otroških let navadno sporočal vse ®voje trpljenje in veselje. V pismu mu piše, ka- žalosten je njegoy položaj in kako se boji za lSvojo nadaljno usodo Minister Freycinet je odgovoril čez nekaj jmi s pismom, ki je bolnika silno presenetilo in 1 tta podajemo tu v doslovnem prevodu. Mini-stl"ov0 pismo se glasi: "Dragi prijatelj! Nekoliko tvojih vrstic mi Je naredilo ne malo veselje; želel pa bi prav kma-u videti Tvoj lastni rokopis. Ko sem se te dni J'ačal iz Cauterets (Kotre), sem obiskal mestece 41'*d in si ogledal tamošnjo znamenito votlino in Jen sloviti vrelec. Cul sem pripovedovati tako 'UUovite stvari o ozdravljenjih z lurško vodo zla-' 1 očesnih bolezni, da ne morem drugače nego te iskreno prosim, da se tudi ti v svoji stiski fttečeš k temu sredstvu. Ko bi bil jaz veren Kat°lican in bolan kakor Ti, ne omahoval bi niti hip, da poizkusim to sredstvo. Ako je res-ll°, da so bili bolniki po uporabi lurške vode nagloma ozdravljeni, moreš gojiti nado, da pomnožiš število tako ozdravljenih; ako ni resnica, ne izgubiš pri tem gotovo nič. Kakor se zdi, 211 treba, da bi osebno hodil v Lurd; čudežno vodo Ti more tudi tamkajšnji župnik poslati. Poprosi ga tudi, da Ti pošlje oni mali spis, ki so v njem najznamenitejši čudeži navedeni." Ta nasvet, prihajajoč od moža, ki se nikakor ni nagibal h kakemu sanjarjenju in je bil vrh tega še protestantske veroizpovedi, je Lasserre-ja nemalo zbegal. Lasserre ni dvomil o možnosti čudežev. Nasprotno, bal se je čudeža, ker je vedel, da če bi bil čudežno ozdravljen, potem bi za tako nenavadno milost nastala zanj tudi dolžnost, da popravi in resnično poboljša svoje življenje. Za temeljito poboljšanje svojega življenja pa se je čutil preslabega in zato prijateljevega nasveta ni ubogal. Početkom oktobra je moral Lasserre potovati v Pariz. Tam se je sestal s svojim prijateljem, ministrom de Freycinet in njegovo soprogo, ki sta ga ostro pokarala, zakaj ne posluša niti sveta svojega zaupnega prijatelja. "Ah premislita, draga prijatelja", je rekel Lasserre ministru in njegovi ženi, "kakšna odgovornost mi preti za čudežno ozdravljenje mojih oči, odgovornost, ki mi nalaga dolžnost, da svoje življenje resnično poboljšam in postanem svetnik. Zato pa se čutim vse preslabega. Razven tega imam malo zaupanja, da bi mogel biti vreden tolike milosti od Marije, in nezaupnost je glavni zadržek takega ozdravljenja." "To so prazni izgovori," — je odvrnil minister doktorju na njegove očitke. "Po svojih verskih načelih moraš verovati v možnost čudežnih dogodkov v Lurdu in gotovo tudi veruješ. Čemu se torej obotavljaš? Saj vendar pri tem ničesar ne izgubiš. Kajti lurška voda, ki je po izrekih strokovnjakov čisto navadna pitna voda, ti nikakor ne more škodovati. In če že drugo ne, naj te nagne k temu koraku vsaj to, da ti to kot vernemu katoličanu svetujeta dva protestanta jaz in moja soproga, da se obrneš do Matere Gospodove." Na taka prigovarjanja se je Lasserre končno zganil. Ker sam ni mogel pisati, je prosil mini- stra, da je v njegovem imenu pisal župniku v Lurd po steklenico čudežne vode. "Ljubi prijatelj," je dejal nato minister Las-serre-u, "ko si se zdaj odločil, da poskusiš z lur-ško vodo, smatraj to zadevo kot zelo resno; izpolni vse predpisane pogoje: opravi potrebne molitve, pojdi k spovedi; stori sploh vse, kar ti tvoja vera predpisuje. Menda boš vendar razumel, da je to potrebno in neizogibno." Medtem je došla pošiljka z lurško vodo. Dr. Lasserre je pokleknil in goreče molil "Zdrava Marija". Na to je vstal, pomočil robec v lurško vodo in natrl z omočenim robcem čelo in oči. "Lahko si predstavljate mojo grozo in moj strah," piše dr. Lasserre, ko sem bil v taistem hipu, ko se je čudežna voda dotaknila mojih oči, rešen svoje bridke bolezni, in sicer s tako naglico, ki bi se v nepopolni človeški govorici dala morda primerjati edinole z brzino bliska. "Jaz sem ozdravljen," sem zakričal in od velikega veselja sem zgrabil knjigo, obsegajočo poročila o lurških prikazovanjih in prečital sem brez prestanka in oddiha več ko sto strani. . . Še isti dan sem opravil sv. spoved in naznanil svojemu spovedniku veliko milost, ki mi jo je pravkar naklonila pre-blažena Devica Marija." Ogromen vtis je napravil ta čudež na ministra de Freycinet-a in njegovo soprogo. Saj sta baš ona po naredbi božje Previdnosti imela tako znaten in neposreden delež pri njem. Po tem čudežnem dogodku je dr. Lasserre vsako leto do svoje smrti romal v Lurd. Tam pred milostno votlino je klečal in se goreče in iskreno zahvaljeval svoji nebeški Pomočnici. Češka družin Rev. J. P. Assmann S. J., rojak iz nemške Šlezije, pripoveduje o svojem delovanju v Ameriki (Montana) : "Železniška družba Northern Pacific ima svoje lastne bolnice za uradnike in delavce. Ena od teh je v Missoula. Tja sem zahajal nekaj mesecev na obiske, navadno trikrat na tedep, v nedeljo, v torek in četrtek. Neki pondeljek popoldne mi je bilo, kakor bi slišal notranji glas: "Pojdi hitro v bolnico, potreben si tam." Telefoniral sem, če niso morda dospeli novi bolniki, čeravno sem dobil negativen odgovor, sem vendar šel naravnost v številko 309. Vedel sem, da leži tam mož "brez veroizpovedi". Strežnica mi je rekla, da bo do-tični skoraj umrl. Težka bolezen na srcu in ledvicah je trla bolnika silno. Obraz mu je otekel, da ga ni bilo spoznati. A spoznal sem vendar, da je Slovan. Biti mora Ceh, kajti Poljaki navadno niso brez vere. Pri Čehih pa je večkrat tako: ali apostol ali odpadnik. Ime njegovo je bilo slovansko. Bog daj srečo, sem pozdravi) češki. Bolnik je odzdravil s smehljajem tudi češki. V njegovi sobi je bila posebna strežnica, v beli obleki, pa brez običajne čepice na glavi. Hotela je taktno zapustiti sobico. Ker pa nekatera vprašanja rad stavim pred pričami, sem jo prosil, naj bi ostala. Vprašal sem bolnika: "Ali veste, da ste nevarno bolni?" "Vem". Gotovo ste katoliško krščeni?" "Da, tudi pri prvem sv. obhajilu sem bil." "Zakaj ste se potem dali zapisati, da ste brez veroizpovedi?" "Saj pravzaprav nisem brez veroizpovedi, storil sem to, da bi imel mir pred a v Ameriki. Oblak. ( duhovnikom. Vem, da bi me bil grajal." "Dragi prijatelj, jaz vas nočem nadlegovati, tudi če bi imeli kaj na vesti." Potem sem mu jel pripovedovati o Češki, o lepi Pragi, in na koncu sem mu zapel prvo kitico pesmi: "Kje dom je moj".- Več nisem vedel in znal. S solzami v očeh mi je bolnik segel v roko in vprašal: "Ali bi me ne mogli sprejeti nazaj v cerkev? Tu v tujini še nisem bil v cerkvi, oženil sem se z metodistko, metodistovski pastor na'ju je poročil. Imam sedem otrok. Samo eden je krščen. Najmlajši ima že trinajst let." "Ali smem vprašati, koliko let ima najstarejši?" "Dvajsettri leta." "Hvala Bogu!" Začudeno me je gledal bolnik. Pojasnil sem mu: "Poročeni ste torej bili pred letom 1908, vaš zakon je bil sicer v naši cerkvi nedovoljen, a veljaven. Od ekskomunikacije — od izobčenja iz cerkve — vas lahko odvežem. In ko bi imel čast, seznaniti se z vašo gospo, podal bi ji z velikim spoštovanjem roko, da vam je odgojila sedenj otrok, ki so nedvomno tako vrli, kakor se mi zdite." Tedaj je pristopila strežnica in rekla: spod duhovnik, jaz sem njegova žena. Mi živin'0 v Spokane in prišla sem semkaj, da strežem svojemu možu." Spoštljivo sem ji segel v roko — Še pred spovedjo je obljubil Čeh, da bo svoje otroke naprosil, da se dajo poučiti o katoliški veri« Potem sem šel po sv. Rešnjo Telo. Metodistko je pripravila mizo točno po navodilih svojctfa moža, ki se je še nekaj iz liturgike spominjal. koj po sv. obhajilu in sv. maziljenju se je njetf0 zdravstveno stanje zboljšalo tako, da se je zdravnik silno čudil. Bolnik mi je pokazal pismo enega svojih sinov. Spoštovanje, ljubezen — da tudi zaupanje v Boga se je zrcalilo iz pisma. Prosil sem za njegov naslov in še isti dan sem napisal pismc sedemnajstletnemu študentu. Bolnikovo stanje Se je od dne do dne boljšalo. Cez nekaj dni so nii telefonirali iz bolnice: "Tu sta dva otroka Mr. p. Prišla sva z večernim vlakom obiskat ateka, ponoči se zopet odpeljeva. Ali bi mogli z vami govoriti? Ata si to želi." Nekaj dni pozneje sta me zopet klicala dva druga otroka dobrega Ceha v bolnico; pripovedovala sta mi, da je njun brat na poti domov vso noč bral knjižico kardinala Gibbonsa "Vera na- Bolniku je šlo čezdalje na bolje, posebne nege in postrežbe ni več potreboval, zato se je žena vrnila za nekaj dni v Spokane. Cez nekaj dni je prišla zopet nazaj. "Na potu v bolnico me je ustavila neka irska gospa: "Greste k gospodu P.?" "Da. Ga li poznate?" "Seveda, pa tudi njegovo soprogo. Vozila sem se ž njo od Spokane do Missoula. Na kolodvoru mi je rekla: Pe-ljite me v najbližjo katoliško cerkev. Šla sem z njo v jezuitsko cerkev. Pokleknila je pred ta-bernakljem ter dolgo molila. Potem si je ogledovala krasni križev pot. Predlagala sem ji, da moli ve križev pot, razlagala in pojasnjevala sem ji posebe vsako podobo križevega pota. Na koncu je rekla gospa P.: Središče katoliške vere in pobožnosti je Gospod Jezus in njegova Mati Junijska slika. / očetov", in da on in njegova osemnajstletna estra prosita za pouk v katoliški veri. "In vidva?" sem ju vprašal. Bil je to oni ^demnajstletni in drug petnajstletni sin. "Da, "di midva greva." "Predvsem pa je treba mo-■5*» kajti luč vere prihaja od zgoraj." "Moliti? U| saj delamo to že od otroških let." Tedaj sem razumel, odkod ta blagoslov božji. spremlja Njega in nas na poti bolečin. Jaz se bom povrnila v katoliško cerkev. Pred tristo leti, preden so bili metodisti, so bili moji predniki gotovo katoliki." Medtem sem prišel v bolnico. In iz njenih lastnih ust, kakor tudi iz ust njenega moža sem slišal veselo novico: "Častiti gospod, vera me je zopet ozdravila." Umor v mestnem gozdiču. Kakor ogenj se je ta vest razširila po vsem Trinajstletnega dečka so našli v gozdiču ^ Vega, zadušenega z V}'v j o. Kdo je bil storilec? nujstletni mladenič, sin dobrih staršev, je j ta grozni zločin. Čitanje slabih spisov mu 'iko zastrupilo dušo, da je čutil neprestano v "eki nagon, daj, stori nekaj podobnega ka- kor junaki v spisih, ki si jih čital. Sam je to priznal sodniku. Dvoje mladih življenj uničenih! Kaj pravim, dvoje? Na tisoč mladih ljudi gineva vsako leto radi slabega tiska. Zato proč s slabim čtivom. Tvoje življenje je tako kratko, in dobrih knjig na svetu toliko, da ti ni vredno in ni časa čitati slabih. Kako naj bo otroku ime? P. Hugo. | a/7 j VSAKIM novim muzikantom, ki ga kje do-be, nastane v družini vprašanje: Kako naj IaPjf bo otroku ime. Za družine, ki hočejo biti malo več, je to vprašanje neredko pravi problem, ki morebiti še kak prepirček izzove, kot v Cahari-jevi družini, ko se je rodil Mesijev predhodnik. V starem kraju, kjer so jih imeli, in jih po kmetih še imajo, za cele orgij ice, je bila in je izbira lažja, četudi ne more biti vsak Janez ali Marička. Saj litanije vseh svetnikov so precej dolge, še daljša Blaznikova pratika, najdaljši pa svetniški imeniki v raznih koledarjih. Tedaj dosti izbire za tiste, ki iščejo svojim otrokom imena med svetniki in ne med kakimi zgodovinskimi "veliči nami" ali celo med psi. Zal, da danes v takozvanih boljših družinah, ki jim je krst le neka stara, a še ne čisto zastarela ceremonija, ni več moderno izbirati za otroke svetniška imena. In ker je vse rajši nobel kot ne, se celo starši, ki še nekaj dajo na vero, pri izbiri imen svojim malim rajši zatekajo v zgodovino ali h kakemu narodnemu junaku svoje dobe. če ne celo v kraljestvo živali. Vsak duhovnik, ki ima že kaj dušnopastirske skušnje za seboj, ve povedati o težavah, ki jih je že imel pri krščenju glede izbire imen. Neki mlad gospod pripoveduje iz svoje dušnopastirske službe sledeče: Priznati moram, da so moje ovčice v marsikaterem oziru prav dobre. Cerkev je vsako nedeljo polna. Post držijo še po starem, veliko strožje, kot ga Cerkev zdaj zahteva. Ko sem nekomu dejal, da se ni dolžan postiti, me je začudeno pogledal in dejal: "Kaj še vi me od posta odvračate, ki bi me morali k temu priganjati?" Imajo pa ti ljudje svoje muhe. Tako je pred kratkim nekdo prinesel h krstu. Ko ga vprašam, kako naj bo otroku ime, se je odrezal, naj ga krstim na ime Nabuhodonozor. Na pripombo, da to ni primerno ime, protestira: "Kako ne, saj je vendar v sv. pismu." — "Je že res, dragi mož," mu pravim, "da je to svetopisemsko ime. A tudi Judež Iškarijot je v sv. pismu. In Nabu hodonozor ni bil dosti boljši kot on. Otrok bo pozneje zasmehovan, če bi ga na to ime krstil." Mož je bil razorožen. Ker je bilo to v sredi marca, sem mu svetoval, naj bi bil Jožef, za Jezusom in Marijo najlepše svetopisemsko ime. Malo nerad, a vendar se je udal, ker kakega drugega imena slučajno ni imel v rezervi. V drugem slučaju so prinesli h krstu deklico. Na vprašanje, na kako ime naj bi jo krstili, pravijo, da je želja matere, da bi bila Simfonija. Ko jim povem, da je to ime vzeto iz muzike, ne pa iz seznama svetnikov, mi odgovore: "Prav to mati hoče. Nedavno tega je bila v mestu in tam je slišala o neki simfoniji. Tako se ji je to ime dopadlo, da je sklenila, prva hčerka, ki jo bom dobila mora biti Simfonija." "Vse lepo" jim prigovarjam, "a meni ni znana svetnic* tega imena. Mi smemo krščevati samo na svetniška imena. Imamo svetnico Simforozo, ne pa Simfonijo. Vsaj kako drugo svetniško ime mora imeti spredaj, če že hočete, da mora biti Simfonija, n. pr. Blanka (bela) ali Klara (jasna) Simfonija." Po kratkem premisleku se odločijo za Klaro Simfonijo, ker če bi bila Blanka (bela) Simfonija, bi se ji smejali. Bila je namreč bru-netka. Splošno znan je tretji slučaj. Neka družina je dobila princa naslednika. Starši so bili mnenja, da se zanj že spodobi kako nenavadno ime. Drugi, ki še pridejo, naj bodo Janezi, Jo-žeti, Maričke, France itd., princ prestolonaslednik mora biti pa kaj drugega. Kaj, to bodo gospod najbolje izbrali. Na vprašanje kako m" bodi ime, pravi oče, da to prepusti gospodu. Sanio to si izgovori, da ne bo vsakdanje ime. Duhovnik jih nekaj našteje, a ker nobeden ni posebno ug»" jal, mu ponudi litanije vseh svetnikov. Izbira je bila takoj gotova: Kyrie eleison naj bo. Čemu take novotarije? Otrok vendar ne dobi pri sv. krstu imena samo zato, da bi se v življenju z njim postavljal. Tudi le zato ne, da bi se ločil od drugih kot razni sultani, filaksi, hok-torji in drugi pubiji. Božjemu otroku pri sto j a svetniško ime, ker smo otroci svetnikov. Da bo otrok tak tudi ostal, potrebuje nebeškega zaščitnika in priprošnjika ter živega vzora, ki naj b' ga v življenju skušal kolikor moč dobro posneti Zato sv. cerkev zapoveduje, naj se otroci kršču-jejo samo na svetniška imena. Nikjer pa ni rečeno, naj bojo Kranjci sami Janezi in Maričke« Hrvati sami Juraji in Kužice. Saj imamo ven dar velikansko izbiro. Življenje svetnikov jih vsebuje najmanj 365. In ne samo imen, amp®* tudi daljši ali krajši opis njih bogoljubnega ž'v" Ijenja in stremljenja. Če se vam ta imena zde prevsakdanja, sezite po svetniškem imeniku, ()|j katerem vam bo izbira naravnost težka, tako, ,H bote imeli skušnjave, jih več izbrati. Bolj v duhu Cerkve je vsekako izbrati ime takega svetnik11' o katerem je kaj več znanega. Otrok mora P°* znati svojega vzornika, da ga more posnemati 1,1 si tako nakloniti njegovo varstvo. Lepa krščanska navada ponekod je, da dobi otrok za prvo sv. obhajilo v dar življenjepis svojega patrona, z naročilom, naj ga vsako leto vsaj enkrat prebere in Ri zlasti za njegov in svoj god njegovo vzvišeno Podobo v spomin pokliče. Ako o izbranem pa-tronu ni druzega znano kot ime, je to kajpada nemogoče. Mnogo takih sploh ne ve, kedaj imajo svoj god. Sicer pa danes tudi ni več moderno prazno- vati godovni, ampak rojstni dan. Moderno res ni, zato je pa bolj krščansko. Obžalovanja je vredno, da so katoliški starši take opice, ki slepo posnemajo Jude, brezverce in protestante ter z njimi praznujejo rojstni, ne krstni in godovni dan svojih otrok. Komur je dan, ko se je za ta svet rodil svetejši, kot dan ko je bil pre'ojin v božjega otroka, ta pač ne zna ceniti milosti sv. krsta. Ni čuda, da imamo toliko krščenih paga-nov in Judov. Tudi ta ie bila po božji podobi! P. Bernard O. F. M. LUCA.J je menda nanesel, kali, da sem mimogrede potrkal na tista vrata in se namenil, da napravim kratek obisk. Kot star 'n dober znanec sem bil seveda dobrodošel in Prav prijazno sprejet. Gospa Jennie me je odvedla v sprejemno sobo in mi ukazala, naj sedem. Brez ovinkov mi ie rekla: "Veste, kaj sem ravno delala? Brala sem v Ave Mariji vaš spis, ki ima naslov: Po božji Podobi. Ko sem prebrala tisto reč v februarski številki, nisem vedela, da se bo še nadaljevalo. Nič ni bilo zapisano ob koncu: dalje prihodnjič ali kai podobnega. Morala se je pač narediti majhna pomota. Ko sem torej tako brala tisto v februarski številki, se mi ni zdelo nič posebnega. v niarčevi in aprilski številki sem pa brala nada-•'evanje in konec, potem sem pa morala še enkrat poiskati februarsko in sem brala od kraja. Sedaj "nam vso vsebino jasno pred seboi in moram re-da se prav lepo bere in poučno je." "Veseli me, da ste našli kaj dobrega v tistem spisu." "Da. prav rada berem o takih in podobnih uševnih bojih. Ali pa bi morala reči: o duhovih bojih. To bo menda še bolj prav. Mislim, a 'nia vsak človek take in podobne boje. Včasih a seboj, včasih tudi z Bogom. Samo premalo Casa si vzamemo, da bi jih tako natančno pregle-...kot jih je pregledala Milka, oziroma kot ste vi zanjo pregledali v tistem spisu. Ko človek ,p,e take reči, se čuti olajšanega in samega sebe '•i razume." "Imate prav, gospa. Samega sebe bolj ra-"letno, če moremo včasih pogledati v dušo dru-kjtf ^'oveka- Natančneje opazovanje nam po-44• da smo koncem konca vsi ljudje po svojem boj'arU'em ustroju precej enaki, »ik Vsak ima svoje •n notranje nemire, pa naj bo slaboten grešni močan svetnik. Gre le za to, kako vsak svoje boje premaguje in si notranje težkoče rešuje." "Da. Branje o Milki mi je razodelo, da moram skrbno opazovati in pretehtavati vse, kar se godi v meni in okoli mene. Ce sem površna in živim brez misli, takorekoč tjavendan, se mi zdi marsikaj težko in neumljivo, kar prav za prav ni." Samo pokimal sem in čakal, da se pogovor obrne na kaj drugega. Pa se ni obrnil. "Vidite, Father, jaz imam tudi svoje notranje boje in težkoče. Da tako rečem: imam svojo vojsko z Bogom. Malo drugačna je ta moja vojska od Milkine, vendar zopet na svoj način njeni podobna. Ne vem, morda vas bo dolgočasilo, če vam o tem pripovedujem?" "Nikakor ne, gospa! Prav zanimalo me bo. Ako mi zaupate, kar na dan z besedo!" Prišla je nekoliko v zadrego in se je od-odkašljala. Potem je začela z bolj tihim glasom. "Vidite, pravijo, da Bog naše goreče molitve vedno usliši. Tako učite tudi vi, kajne? Glejte, jaz pa že leta in leta tako iskreno molim za to, da bi mi Bog dal sinčka, pa vse kaže, da molim zastonj in ne bom nikoli uslišana. Cele potoke solz sem že pomešala med svoje molitve, pa. . ." Tudi pred menoj je skoraj zajokala. Sprevidel sem. da moram biti zelo obziren. Njena duša je bila globoko ranjena. "Gospa, saj pa tudi veste, kako nadalje uči katoliški nauk o molitvi. Bog res vedno usliši, toda ne vedno tako, kot bi si mi želeli. On naprej dobro vidi, da bi tisto, za kar prosimo, ne bilo vedno nam v korist. Zato nam nakloni kaj drugega namesto tistega, za kar smo prosili. Ali ne morete reči tudi glede same sebe, da vam je Bog na drug način povrnil vaše molitve?" "O, da! Drugače je Bog do mene zelo zelo dober. Toda kar ne morem uvideti, zakaj me glede te moje posebne prošnje ne usliši. Je že mogoče res, da bi ne bilo dobro zame, če bi me uslišal. Ampak saj bi bilo po tem na meni, da trpim, če bi ne bilo kaj prav. Zavedam se, da ni lepo od mene, ko se za to reč tako borim z Bogom. Bolj vdana in ponižna bi morala biti. Pa ne vem, če se bo tudi meni kedaj na poseben način razodelo moje nerazumevanje. Tako kot se je Milki. Rada bi, da hi se. . ." Umolknila je in tudi jaz nisem imel časa, da bi kaj pripomnil. Zakaj v tistem hipu je zapel zvonec pri hišnih vratih. Gospa je bila naenkrat zopet vsa sama pri sebi. Dvignila se je in šla odpirat s krepkim in zavednim korakom. Tako stopa k vratom hišna gospodinja, ki se ima pokazati neznanemu obiskovavcu. Pred vrati je stal popoten človek. Potožil je, da nima dela, da je lačen in bi rad kakšen groš. Slišal sem njene besede: "Lačni ste, pravite? Zavijte okoli ogla in stopite v kuhinjo. Se bo že kaj dobilo za vas." Vrnila se je in pripomnila: "Veste, takim-le ljudem nič rada ne dajem vbogajme v denarju, čeprav ga imajo navadno rajši ko krožnik juhe. Nikoli nisi gotov, če ne bo prosjak denarja zapil, namesto da bi si kupil prigrizek. Oprostite me za trenotek." Odšla je v kuhinjo in postregla popotnemu. Ko se je vrnila, sem jo nagovoril, preden je sama kaj rekla. "Gospa, zelo prav ste rekli poprej. Zavedate se, da takemu-le človeku krožnik juhe ne bo škodoval. Kos drobiža bi mu pa utegnil škodovati, čeprav je potreben in lačen. Sodim, da je prišel prav v tem hipu za vas trenotek, ko si boste razvoljala svojo vojsko z Bogom — kakor je prišel za Milko, da si je razvozljala svojo." Tako začudeno me je gledala, da je še sesti pozabila. Nastal je kratek odmor — v njeni duši so se kresale misli. Končno je dejala: "Saj res! Kdo bi si bil mislil! Tolikokrat sem že tako-le naredila, pa nisem pomislila, da tudi jaz delam — po božji podobi! Sedaj pa res razumem in ne bom več nič huda na Boga, ko me noče uslišati." "Dovolite, da vas popravim. Ne da bi va* Bog ne hotel uslišati.Ampak uslišuje vas na drUft način kot bi vi hoteli. Saj ste tudi vi tega P0' potnega siromaka drugače uslišali kot si je sam želel. Da, ravnali ste po božji podobi — če >qe sme veliko primerjati z majhnim." "Da, da! Tako bi bila morala reči. Glejte si no! Koliko bi se človek lahko sproti in ce'° sam od sebe naučil, če bi imel. vedno odprte — dušne oči!" K jer je vera še mlada ... P. Hugo. ttrlERA je prav za prav vedno mlada. Saj kar J je božjega se ne stara, kot Bog ne. Ver-J niki se starajo in pešajo v veri, vera ne. Tn ta verski merazem, ostarelost se opaža zlasti pri narodih, ki so že stoletja, morda že drugo tisočletje, krščanski, katoliški. Po času soditi bi mo rala njih vera imeti globlje in močnejše korenine kot onih, ki so šele pred kratkim prišli iz pagan-ske teme na evangeljsko sonce. V resnici je na vadno ravno narobe. Kristjani, katoličani s sto in sto letno krščansko, katoliško tradicijo, prodajajo vero za skledico leče, če jim ni vzorec brez vrednosti. Kristjani, katoličani pa, ki jim je sonce resnice takorekoč šele včeraj posijalo, je niti za ceno lastne mučeniške krvi nimajo naprodaj. V dokaz moči še mlade vere nekaj dokazov izza lakozvanc boksarske vstajo na Kitajskem 1. 1900. Zajeti so iz najzanesljivejšega živega kitajskega vira. Prošlega 28. febr. je bila v materini hiši "Sester božje previdnosti" v St. Mary of the Wood, Ind. med drugimi novieinjami preoblečena tudi Miss Mary Mah in dobila redovno ime S. Bernar- deta. Ona je rojena Kitajka. Zibelka ji je teki® v bivšem glavnem mestu Kitajske, Pekingu. Tam je preživela tudi svojo mladost. Ko dovrši svoJ novicijat, se bo zopet tja povrnila. Ker ima šele 21 let, kajpada ni bila sama priča grozot boksar ske vstaje. Le njeni starši, ki so jo prežite'1' so ji pripovedovali o strahotah tistih dni. njenih sorodnikov je umrlo mučeniške smrti. P0' slušajmo, kaj nam ve S. Bernardeta povedati njih mučeništvu. .. Poleti 1900, tako pripoveduje, so boksaj ali "Bratje združenih pesti", kot so se sami m17'1, vali, napadli Peking in ga zavzeli. Njih glaV. plen, ki so ga pred vsem iskali, so bili tujci in stjani. Nekaj rodov njene družine in sor odnik^ je bilo že krščanskih. Med drugimi stari oče mati, tako od očetove kot od materine strani- Ko je stari oče od očetove strani slišal za c ^ boksarji pred vsem stičejo, je takoj potre" ukrenil za varstvo svoje družine. Sam s sinovi 4, 7, 10 let starimi je sklenil ostati d(" skrit. Ženo s hčerkami pa je poslal na mi*"' jj sko postajo, ker je upal, da bodo tam še na.l zavarovane. Minili so trije dnevi mučnega pričakovanja, kaj pride. Nato ga je začelo skrbeti, kaj je z ženo in hčerkami, o katerih ni dobil ni-kakih vesti. Poleg tega je imel zraven sebe še nekega nezavednega izdajavca. Ta je bil njegov štiriletni Benjaminček. Ker mamice le predolgo ni bilo od nikoder, je začel jokati in jo neprestane klicati. Očetu ni kazalo drugega, kot pobasati malčke in iti za materjo na misijonsko postajo. Nekega zgodnjega jutra, ko so bile mestne ulice še precej mrtve, dvigne Benjaminčka iz posteljice, ga vzame v naročje, ostala dva ob stran in jo po naj-bližnji poti mahne proti misijonski postaji. Nenavadni čas in naglica je pa malega izdajavčka še bolj iz tira spravila. Nekaj ga je še posebno begalo. Pobožna mamica ga je že naučila, da mora vsako jutro najprej moliti. To jutro pa ni imel časa. Med potjo se je spomnil, da še ni molil svoje jutranje molitve. Zato je vso pot jokal in venomer ponavljal: "Vi me niste pustili moliti! Jaz moram najprej moliti! Brez molitve ne grem nikamor! Mamica mi je rekla, da ne smem iti!" Njegovo kričanje in protestiranje, da brez molitve ne gre nikamor, je vzbudilo pozornost neke mimoidoče gruče boksarjev. Vstavijo jih in vprašajo, kam vendar tako zgodaj. Prav takrat Preplašeni malček še odločneje izjavi, da brez molitve ne gre nikamor. "A tako," jih nahruli eden, "vi ste kristjani, Pa bi radi pete odnesli!" "Da, kristjani smo," odkritosrčno potrdi oče. "Kristjani smo, kristjani!" pristavi starejši sinček. "Zadosti vemo!" hladnokrvno odvrne boksar. V naslednjem trenutku se zabliskajo meči. ^ Par minutah so vse tri mučeniške žrtve razsejane ležale v obcestnem grabnu. Mati S. Bernardete je bila takrat desetletna deklica. Oom njenih staršev je bil v bližini one-Ka starega očeta-mučenca. Oče te družine je pa ravno nasprotno naredil, ko so boksarji vprizo-1 'n lov na kristjane. Sam s sinovi je šel od do-tTla- Ženo in hčerke pa je pustil doma, ker je me-ni'. da bode to boljše. Te se pa doma niso čutile varne, ampak so sklenile, da hočejo v varnejše -avetje misijonske postaje. A treba se je bilo ''■'no obrniti, ker boksarji so jim bili že za petami. ati S. Bernardete, Barbara, ko je videla nevar-|j°st, je stekla zadaj za hišo in splezala na košato 'evo in se tam skrila v njegovem žlaborju. Skrivališče je bilo res kot nalašč. A tudi ona bi bila ^alu izdana. Domač psiček, s katerim sta bila posebno prijatelja, je tekel za njo. In ko mu je ušla na drevo, kot že tolikrat, je spodaj tekal sem tja, gledal gori in lajal. Vendar boksarjem ni prišlo na misel, da bi preganjal kako človeško ptico. Celih 12 ur je v smrtnem strahu preždela v žlaborju. Ko je bližnja nevarnost minila, je previdno oprezujoč splezala doli in se zopet v hiši skrila. Toda kaj je hotela sama doma, desetletni otrok. Ko je mislila, da je pot že varna, je odšla za materjo in sestro na misijonsko postajo. Revica niti slutila ni, da je že sirota brez matere. Ko je mati s starejšo 15 letno Tereziko, pravo krasotico, ter z mnogimi drugimi vred hitela proti misijonski postaji, jim boksarji zastavijo pot. Voditelj jih naruli: "Ste kristjani?" Naši dve begunki, Barbara in njena hčerka Terezika, ki ste bile med zadnjimi, sicer niste slišali, kaj so prvi odgovorili. A da tudi oni niso tajili, kaj so, ste .lahko videli. Meči so se jeli bliskati in glave so vse križem letele. Terezika je obstala kot oka menela. Mati jo zgrabi in porine v vežo najbližje hiše. Dotična družina je bila paganska, a slučajno prijateljska. Žal, da se to prijateljstvo v tej skrajni sili ni izkazalo. Gospodinja, menda v strahu za lastno družino, je stopila na prag in zaklicala boksarjem: "Pojte notri, tu imamo krščansko mater in njeno hčerko!" Boksar sledi pozivu z dvignjenim mečem. Ko zagleda lepo Tereziko osupne. Divji srd se mu ublaži. Meč omahne. "Ti dekle si prelepo, da bi te poslal za drugimi v smrt. "Reci, da nisi kristjana!" "A sem kristjana!" pravi vzravnana Terezika. "Pa tako lepa deklica! Ti moraš z menoj in kar boš hotela, ti bom dal!" "In kaj mi boš dal, če ne grem s teboj?" "To, kar drugim! Pojdi tedaj z menoj!" "Ne, ne grem s teboj! Rajši umrjem ! Udari! Kristjana sem!" Meč se zabliska in roka Terezikina odsekana nad komolcem pade na tla. "No, ali si še kristjana?" "Še!" Meč se drugič zabliska in druga njena roka odleti. Ona se zgrudi v mlako lastne krvi. Mati nekoliko oddaljena je morala vse to gledati. "Smem še nečesa prositi, preden umrjem," pravi tiho Terezika. "Kaj želiš, dekle?", odvrne boksar. "Bi morda rada živela brez rok?" "Ne, ne, samo s svojo mamo bi še rada govorila !" "Ni mogoče!" Terezika s težavo in počasi zmoli kesanje. vsake besede odseka glavo. Meč še enkrat zfisika in njena glava je odletela. Da, da, take junake in.junakinje srečavamo Takoj nato plane še k njeni materi in ji brez le tam, kjer je vera še mlada. Bodimo katoliški! Fr. Tarzicij, O. F. M., Maribor. Nacijonalizem se širi z vso silo. Temu se ne čudimo. Saj udarja na plemenite strune. Zmeda je velika. Omahujejo celo taki, ki cerkev ljubijo. Vprašujoče se ozirajo k svoji materi: "Cerkev, kaj praviš ti?" Narod, rod, država, so dejstva, ki jih je Bog ustvaril. V to je kristjan vrojen. Iz tega črpa moč. Zato je že iz hvaležnosti ljubezen do domovine dolžnost. Za kristjana ni domovinska ljubezen samo živijo klic in nošnja uniforme, ampak je zvestoba in požrtvovalnost, tako v dobrih kakor tudi v slabih dneh. Domovinska ljubezen je čednost. Tako uči cerkev in tako jo gojijo njeni otroci. Kristjani smo. In ker dajemo domovini to, kar je njenega, priznamo tudi drugim narodom njihove pravice. Pravica je nad močjo. Slepo oboževanje lastnega naroda, brezobzirni napuh, ki druge prezira, je poganstvo. Tu mi ne sodelujemo. NACIJONALIZEM. Velika je domovina in njena zadeva. Se večji je Bog in njegove zadeve. Zato mi kot ka- toliki zavračamo narodno cerkev. Kristusova cerkev je vesoljna, ustanovljena za vse narode. Papež nam ni inozemec, ampak od Boga postavljen predstojnik vseh vernih. Zato mi katoliki zavračamo, da bi bila cerkev državi podložna. Ona ima od Boga ji dano nalogo, voditi duše v večno življenje. Tu policija nima nič govoriti, ker pa vendarle to mnogokje dela in prepoveduje duhovnikom brez dovoljenja državne oblasti opravljati božjo službo, pridigati in deliti svete zakramente, zadepe seveda povsod na oster odpor katoliškega ljudstva. Boga moramo bolj poslušati kakor ljudi. Katoliki ljubimo svojo domovino prisrčno in iskreno. Toda malik nam ona ni in nikdar ne bo-Pred tem nas čuva cerkev. Ne utrudi se spominjati nas na to-le: "Vaša prava domovina je zgoraj v luči. Dajte državi, kar je njenega, a dajte tudi Bogu, kar je njegovega!" SOVRAŠTVO. "Velika, sveta, katoliška cerkev! Ti učiš nedolžnega otroka sklepati roki in vlivaš upanje v srce največjega zločinca, ti brišeš pot z delavčevega čela in svetiš z lučjo vere v samotno celico znanstvenika, ti polagaš svojo blagoslavljajdčo roko na naša umirajoča srca ter zasajaš na naše gomile znamenje upanja, križ.In če so naša telesa že dolgo v grobovih ter se nas nihče več ne spominja, nas ti ne pozabiš, ti moliš za nas. Sveta, katoliška cerkev, h komu naj gremo? Samo ti imaš besede večnega življenja." (Hettinger) Toda vsi tako ne mislijo. Mnogi cerkve ne spoštujejo. Taki, ki je ne poznajo, ki so izgubili smisel za nadnaravno. Mnogi jo celo sovražijo, jo napadajo, sramote in obrekujejo. Kjer imajc ti sovražniki moč, tam trpi cerkev preganjanje. Rusija nam je za to dokaz. Za duhovnike ima kroglje, ječe, glad, za vernike pa sramotenje in preganjanje. Rušijo cerkve, onečaščujejo praznike, razdirajo zakon, pohujšujejo srca otrok. V Rusiji divja satan proti cerkvi. Odkod to nebrzdano sovraštvo proti cerkvi? £e v dobi Jezusovega življenja najdemo vire. Peneč se od jeze in pesti stiskajoč so stali Judje pred Jezusom ter kričali: "Kamenjamo te, ker se delaš Boga, ko si človek." (Jan. 10, 32) Judje niso mogli prenesti, da bi bil Jezus več kot oni-Zato niso mirovali in odnehali, dokler ni na križu izkrvavel. Cerkev je Kristusovo kraljestvo med ljudmi, božje med človeškim. Tega pa otroci sveta ne morejo prenesti. Nihče ne sme biti nad njimi. Zato sovražijo, sramotijo in preganjaj" cerkev. Sovraštvo do naše cerkve nam utrjuje vero Dokazuje nam namreč, da cerkev ni od sveta-ampak od Boga. Kako govori Gospod? "Ak° vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil pre' ko vas. Ko bi bili vi od sveta, bi svet svoje l.iu bil. Ker pa niste od sveta, temveč sem vas jaz od sveta odbral, zato vas svet sovraži." (Jan. b>> 18-20) NEPREMAGLJIVA. Med nami so strahopetneži, ki vidijo vse le črno. Bojazljivci, ki vpričo sedanjega preganjanja prerokujejo najhujše. Ali taki zajci ne poznajo cerkvene zgodovine? Satan je z vsem svojim peklom dvatisoč let skušal uničiti cerkev božjo, pa ni nič dosegel, bodo toraj današnji človeški pritlikavci kai dosegli? Bog sam ve, kolikokrat je državna sila že omajala cerkev. Tekli so potoki krvi in solza. Vsak drugi papež je bil odstavljen, pregnan ali umorjen (171 krat). In uspeh? Še vsakikrat je trpljenje mučencev postalo triumf za cerkev. Vedno znova so se učenjaki čutili vzvišene nad vero cerkve ter so jo bili v obraz, kot nekoč hlapci zvezanega Kristusa. Pa so že davno segni-li v grobovih, a cerkev živi dalje. V njenem lastnem naročju so vstali sovražniki : slabosti predstojnikov in otrok, krivoverci. Pa tudi ti niso cerkve uničili. Božja moč je odstranila strup iz njenega organizma in reformirala od nog do glav«. Napadati cerkev morejo, zmagati pa ne. "Peklenska vrata je ne bodo premagala." (Mat. 16, 18) Da se današnji bevskači in hujskači ne učijo tega iz zgodovine! Noben Dioklecijan, noben Napoleon in noben Lenin ne bo uničil cerkve. V cerkvi je Kristus. Kristus je Bog. Kdo je kakor Bog? Nam pa napolnjuje duše veselo in trdno zaupanje. Kakor je bilo v preteklosti, tako bo tudi v bodoče: Katoliška cerkev je nepremagljiva in vedno zmagovita. Ob skali katoliške cerkve si nasprotniki razbijajo glave. Pa trmoglavo zopet vstajajo, čas, sedaj pa zares! Sedaj prav resno z vso gotovostjo! Naj le napadajo, sovražijo, preganjajo, sedaj prav zares! HODIMO KATOLIŠKI! Poslušajte vsi! Vesel kličem v svet: "Katoličan sem in katoličan hočem ostati." Vi se smejete in se mi rogate. Poslušajte se enkrat: "Katoličan sem in katoličan hočem ostati!" Da sem katoliški, je moje bogastvo, 'noj ponos in moja čast. Tega zaklada mi ne nadomesti ves svet. Katoličanstvo je moja znanost. Tu stojim "a skali. Kristus sam je postavil cerkev za te-jnelj in steber resnice. Njo in samo njo poslušni. Nobena sila sveta, noben satan pekla mi ne )0 Vere moje cerkve iztrgal iz srca. Katoličanstvo je moja ljubezen. Ker ljubim Kristusa, ljubim tudi njegovo nevesto, katoliško cerkev. In merilo moje ljubezni? Večja mora biti moja ljubezen, kakor sovraštvo njenih nasprotnikov. Z vso močjo se hočem žrtvovati za cerkev po vzgledu Kristusovem. Vsaka kapljica moje krvi, vsa moč moje duše pripada tebi, vro-čeljubljena, katoliška cerkev! Mati, dana mi od neba, vse častne naslove sveta, vse čestitke svojega srca obračam nate! Ti moja kraljica, ti božja nevesta. KATOLIŠKI SKOZI IN SKOZI! Drugačen hočem biti kot so drugi. Jaz ostanem jaz, katoliški skozi in skozi, radikalno kato-'ski. Katoliška rasa, katoliški skozi in skozi. Moja cerkev je kraljestvo božjega, nadna-avnega. V ta nadnaravni red me je povzdigni-a Pri svetem krstu in me naredila otroka božjega. *to hočem kot božji otrok živeti in umreti. Bog k 1 niora biti prvo in zadnje. K njemu se zate-atn v vsem, kar mi vznemirja srce. V njegovo "n'o resnico verujem neomahljivo trdno. Nje-°VlIri postavam se pokorim rad. Iz njegovih ^ ''' zakramentov črpam moči za božje življenje. , nadnaravni človek hočem živeti, kot dejanski . oličan, kot najboljši katoličan, katoličan skozi , skozi. Bogu in cerkvi v čast. Jaz sem kriv, I' 'noji materi vedno očitajo: so li tvoji otroci |. Jsi od nas? Mnogi izmed nas so s svojim živ-živ"'l?m drugim v pohujšanje. Jaz pa hočem biti o izpričevalo svoje cerkve, hočem ji biti v čast! Biti hočem bojevnik. Moja cerkev je vojskujoča se cerkev. Če se do zdaj nisem bojeval, sem strahopetnež in bojazljivec. Sveto olje, s katerim me je škof mazilil za vojaka Kristusovega, naj mi bo kakor vžgano znamenje. Nihče naj se ne drzne v moji navzočnosti sramotiti tebe, mati! Kdor napada tebe, napada mene in bo spoznal, da tvoji otroci niso nakovalo, ampak kladivo. In naskakovati hočem. To naj mi bo veselje! Kristusa hočem oznanjevati. Svojo cerkev povsod razširjati. Oh, ko bi mogel ves svet pridobiti za Kristusa in njegovo cerkev! Prijatelj, čas je za napad! Strohnelo in propadlo leži pred nami brezverstvo. Svet je poskušal brez Kristusa in cerkve, pa se je žalostno razbil. Zmaga bo naša, če le gremo v boj s čistim pogledom, z navdušenim srcem, katoliški skozi in skozi. Kristus, naš voditelj, naprej! Mi za njim! Rog tako hoče! ^ Naši m i si j 011 i in naši misijonarji. Marija - Kraljica misijonov. Rev. Filipič Janez, Krško. rpRI stvari so prav posebno v življenju Marijinem, ki nam vtemeljuj'ejo naslov: Marija — Kraljica misijonov, namreč dejstvo, e profesor drznil izjaviti, da je katolicizem sovražnik zna- nosti in svobode, je podal Ozanam proti temu protest, ki je zanj v naglici dobil petnajst podpisov svojih kolegov Zdaj je bil Jouffroy primoran odgovoriti; opravičil se je, da ni imel namena napadati krščanstva,da se bo prizadeval, da v bodoče ne bo žalil verskega prepričanja svojih slušateljev. Končal je z besedami: "Gospodje, pred petimi leti sem dobival ugovore samo od materialistov, danes opažam popolno spremembo duhov. Opozicija je katoliška." Pozneje je Jouffroy sani spoznal površnost racionalizma in se vrnil h katoliški veri. Iz te dobe izvirajo njegove besede: "Vsi filozofski zistemi — (modroslovni sestavi) — skupaj nimajo toliko vrednosti kot ena stran katekizma." V Belgiji je bila ustanovljena katoliška univerza v Lo-vain-u. Radikalni študentje so porabili to priliko za demonstraciji' in izgrede proti nadškofu. Ozanam je vzpodbudil katoliške študente, da so manifestirali za belgijske škofe in v imenu akademske svobode odločno protestirali proti izgredom študentov radikalov. DRUŠTVO SV. VINCENCIJA. Malo pred svojo smrtjo je pisal Ozanam o tem svojem z'vljenskem delu: "Bili smo obdani od cele povodnji filo-'"'skih zmot in čutili smo živo potrebo, da utrdimo svojo er,° Proti napadom raznih zistemov nepn.ve vede. Ncka-naši sodijaki so bili materijalisti, drugi Sainl-Simonisti, "Ki fourieristi, zopet drugi deisti. Ko smo se mi katoliki trudili, da pokažemo svojim zahlodelim bratom čudeže krščanstva, so nam vsi odgovarjali: "Imate prav; krščan stvo je v preteklosti delalo čudeže; toda danes je mrtvo. In vi, ki se ponašate, da ste katoličani, kaj storite vi? S kakšnimi deli dokazujete svojo vero tako, da bomo imeli mi do nje spoštovanje, da jo bomo lahko sprejeli?" Imeli so prav. Očitek je bil zaslužen. Takrat smo si rekli: Kvišku, na delo! Naša dela morajo soglašati z našo vero. Toda kaj storiti? Kaj storiti, da bomo resnično katoličani, ako ne storimo tega, kar Bog hoče, kar je njemu všeč? Pripravljeni moramo biti vsak čas, da pomagamo bližnjemu kakor Jezus Kristus. Postavimo svojo vero pod varstvo ljubezni!" Nekega večera je šel Ozanam po konferenci, na kateri se je živahno debatiralo, domov, bel je zamišljen s prijateljema Lamach-em in Devau-jem. Pri vratih so srečali prijatelja Le Taillandier-ja. Tu je Ozanam rekel: "Je v resnici žalostno, kako katolicizem, kako našo mater cerkev obrekujejo, sramote in kako jo zasmehujejo. Kaj pomagajo debate? Mi moramo ustanoviti drugo konferenco, samo za krščanske prijatelje. In njen smoter? Njen namen? Posvetiti se moramo samo delom krščanske ljubezni. Res je skrajni čas — mislim, da se strinjate — da od besed preidemo do dejanj. Življenska sila naše vere se mora pokazati z dejanji." Petdeset let kesneje je pisal Lamache: "Še danes živo vidim, kako so se Ozanamu lesketale oči, še danes mi zveni v ušesih Ozanamov glas, — tresel se mu je od notranjega ganotja v tisti večerni uri — in čujem ga, kako nam je razvijal načrt konference sv. Vincencija, katoliške zveze ljubezni. Ne imeli bi srca, ako ne bi laktij soglašali ž njim." Se isti večer so pričeli z delom, sramovaje se ,da so tako pozno spoznali dolžnost dejanske ljubezni. Takoj so vzeli nekaj premoga, ki jim je še ostal za zimo, pa so ga sami nesli revnemu bolniku in mu zakurili mrzlo sobico. "To je bila iskra, ki je kmalu potem vnela in razgrela društvo sv. Vincencija z božjim ognjem ljubezni." PRVI NASPROTNIKI. Eden od soakademikov, pristaš Saint Simonove filozofije, je rekel Ozanamu: "Kaj mislite? Menda si ne do-mišljujete, da bo vas bore mladih ljudi kaj pomagalo bedi, mestu, kakor je Pariz? Naj vas bo še toliko, kaj velikega ne boste nikdar izvršili. Mi pa, mi izdelujemo ideje in zistem, s katerim bomo izboljšali ves svet in odstranili vso bedo in revo I Mi bomo v enem hipu naredili za človeštvo več nego vi v stoletjih." Ubogi prijatelj ni izboljšal s svojimi idejami ničesar. Društvo sv. Vincencija pa je imelo v nekaj letih v Parizu dva tisoč članov, ki so pomagali osebno dvajset tisočim revežem. In konferenc je bilo samo v Franciji pet sto. OČE BAILLY. Med peščico prijateljev je bila vržena iskra svetega navdušenja. Toda kako delo uresničiti, izvesti? Vsi so imeli isto misel: "Pojdimo k očetu fiailly-ju, kaj nam on poreče." Oče Bailly, po poklicu založnik, je bil velik prijatelj katoliških študentov. Priredil in opremil je iz svojih sredstev dom, kjer so dijaki dobili stanovanje in hrano, in kjer so obenem imeli dobro katoliško družbo. Ustanovil je tudi literarno "društvo resnih študij", kateri je preskrbel lepo knjižnico in čitalnico. Ko so naši prijatelji predložili svoj načrt očetovskemu prijatelju, jim je čestital in želel uspeha iz vse dobre duše ter jim ponudil za društvene shode ali sestanke svojo uredniško sobo. Študentje so ga takoj ' navdušenjem izvolili za predsednika. ABBE OLIVIER. Bailly je bil mnenja, da se je vsaj iz vljudnosti treba posvetovati s častitim gospodom župnikom pri sv. Štel aim. Ta duhovnik ni bil vnet za take novotarije. Ugovarjal je, češ da se bo njihovo navdušenje kmalu ohladilo itd.; dajal jim je druge nasvete, tako na primer, naj bi študentje rajši mladino poučevali v katekizmu. Nekoliko potili so se idealni tovariši vrnili k očetu Bailly-ju. PRVA KONFERENCA. Prvi sestanek je bil maja leta 18.1.?, "Veni saucte Spiritus", — "Pridi sv. Duh!" so klicala usta in srca šestero mladih študentov, in oče Bailly je v globoki, tihi radosti molil ž njimi. Po kratkem čitanju Kempčanove "Hoje za Kristusom" je bil sprejet načrt: "Sami bomo hodili v hiše in stanovanja siromakov in revežem osebno pomagali s svojo skromno pomočjo." Dobro je bilo to mišljeno. A kdo naj pozna reveže, ki so podpore potrebni in vredni? Eden od navzočih je imel srečno misel: "Pojdimo k materi predstojnici sester sv. Vincencija." SESTRA ROZALIJA. Sestra Rozalija je spadala med one / milostjo oblago-darjene duše, katerih poklic je delati dobro. V dobi, ko se je svet pogrezal v sebičnost, je bila ona umetnica v tem, da je pozabljala nase in živela za druge. Kot petnajstletno kllietsko dekle je prišla 1K02 v Pariz in vstopila v samostan usmiljenih sester. Leta IK.tO je postala predstojnica; po njenem prizadevanju se je začelo novo življenje za pariške reveže in siromake, ki so živeli v obupnosti in brez Boga. Ustanavljala je šole za uboge, zavetišča za stare in onemogle in dojenčke, organizirala je skrbstvo za siromake in bolnike. "Moj Bog in moji siromaki!" so bile njene poslednje besede. K dobri sestri Kozaliji so zahajali mladi apostoli 111 ona jim je prav materinsko kazala pot do resnične dobrodelnosti. Pri drugem sestanku je imel že vsak svojo družino, katero je moral skrbeti. Vsak je razlagal svoje izkušnje in z molitvijo "Pod tvoje varstvo pribežimo. . ." se je zaključila konferenca. Denarne prispevke so zbirali med udeleženci konference. Skromni so bili — od študentov , a od srca darovat''-Od časa do časa se je našlo v klobuku pet do šest veliki'1 pet frankov bil je honorar /a članke, ki so jih s'u' denti pisali v njegov list " Tribune catolique". (Dalje) Iz Uprave. Kisel je moj obrat, kadarkoli ■dobim pritožbo od te ali one ■strani. Ne prejemajo lista na pravi naslov. Pa ime je spake-drano, pa to in ono. Da se izognemo vsem tem neljubim pobotam. bodite tako dobri in si to-le zapomnite. Kadarkoli se Preseliš, bodi tako dober in nam sporoči naslov. Stari naslov in ?tovi naslov. Naslov natančno napiši. Kadar pošlješ zahvalo, ravnotako natančno povej svojo željo in nam daj naslov, da Ti odgovorimo. Ne jezi se, če številka ni takoj popravljena. Časih se zgodi, da pošlješ naročnino v času, ko je list že v tisku, tedaj je prepozno popraviti za tisti mesec. Vesel je moj obraz, kadar vidim. da naročnina prihaja red- no, zakaj potem mi ni treba skrbeti, kako bom poravnal visoke račune in stroške lista. Seveda tega ne morem pri vseh pričakovati. Vem tudi jaz, da so slabi časi in ne morem nobenemu zameriti, če naročnine ne more poravnati takoj. Še vesel sem, če lista takoj ne črtajo. P. Benedikt Hoge, upravnik. Čebele Fathra .Johna sicer IH'ezimujejo tamkaj v Lemontu, yseeno se medene žare napolnjujejo. Še je ostalo nekaj pristnega lemontskega medu od jesenske žetve. Tem potom oznanimo Vsem, ki si žele lemontskega medu, naj se takoj javijo Patru Johnu v Lemontu, P. O. 608. Med, kakor veste sami, je eno "ajboljših domačih zdravil. Naj Veselo oznanilo. 1)0 za prehlajenje ali druge ne-rednosti človeškega organizma in telesa. Najstarejše zdravilo je, kar jih pozna svet, pa tudi najboljše. Stavim, da je Father John zato tako zdrav in vedre volje, pri svojih 64 letih je še vedno živahen, kakor da bi bil v tridesetih, stavim, da je to zato, ker Father John tudi sam rad uživa čebelin sad. Oglasi se torej pravočasno, predno bo zaloga pošla. Lani je bilo dano tako oznanilo, pa je takoj narod segel po medu, v kratkem času je bil razprodan. Tudi letos se bojimo, da ne bo dosti. Kdor prvi- pride, prvi dobi, kdor bo prepozen, si bo moral preganjati prehlajenje z arniko in pelinom. Je pa že bolj i med. "Žalibog". -Moramo reči vsem onim, ki zadnje čase poslali to ali ono fotografijo in izrazili željo, da >! radi našli mesto v našem li-"-U- Finančni minister lista ni-!l,a tudi centa ne, da bi mogel {1,aČati "klišejev", ki stanejo' po pet dolarjev. Fotografije se ne da kar preslikati, je precej dela z njo, preden pride v list. Pro-sivci naj blagovole vzeti to na znanje. Zalibog, ne moremo jim ustreči. Ave Marija se že itak bori s finančnimi težavami, ne moremo biti preveč razsipni. Kadarkoli pa je kdo popravljen poravnati stroške za klišej, bomo pripravljeni tudi mi, ponatisniti zaželjeno sliko. Brez zamere. Hi H ^mrli so veliki apostoli tiska iiaši prijatelji. Dva sta se posrečila v Homer City in sicer in Mrs. Gorickan, v Vaivd- Žalostna vest. ling, Pa. je umrl Jurij Zupan. Bog jim plačaj vse dobrote, ki so nam jih izkazali s svojo go- rečnostjo za našo stvar, z večnimi darovi. Naj v miru počivajo. Večni pokoj želimo tudi tretji Mariji Trunkel. Se .ie naš odlični rojak Av-^ Jakopich v New Yorku ta- Veseli smo, ko hitro popravil. Kakor smo sedaj, da se mu zdravje boljša poročali v marčevi številki se je hi da bo popolnoma okreval, nevarno poškodil. Poročajo nam CHISH3LM, MINN. Javno zahvalo sem dolžna apostolu Baragi za uslišano prošnjo. Bog daj. da bi se kmalu lahko vsi Slovenci priporočali svojemu rojaku v nebesih. /. Pečar, New York City. Zahvala. Zahvaljujem se Mariji Pomagaj, Srcu Jezusovemu in sv. Antonu za večkrat uslišane prošnje. A. P. B., Chicago, 111. Zahvaljujem se Bogu in Materi Mariji za pomoč v stiski in hudi bolezni. Zdravja in upanja J sem si izprosila. Bog mi pomagaj še vnaprej. 1. D., Cleveland, O. fi= Baragova knjiga Za pohištvo in pogrebe Tisti, ki ste v Clevelandu in okolici, in ki pridete v Cleveland, se lahko v vašo lastno korist poslužite pohištva iz naše prodajalne. Pir nas je pohištvo kar najbolj zanesljivo in vredno zanj danega denarja. Glavno prodajalno imamo na 6019 St. Clair Avenue, podružnica pa je na 15303 WATERLOO RD„ CLEVELAND, OHIO Tudi tisti, ki se obrnejo na nas za pogrebna opravila, dobijo za manjše izdatke boljšo postrežbo. A. GRDINA & SONS Za vsa podjetja velja (/Utrni telefon Henderson 2088 Eden naših rojakov-izseljencev, navdušen delavec za Barago, ki že dve leti navdušuje mlade naše za Baragovo stvar, je spisal živi jen jepisno knjigo o našem vrlem apostolu in predhodniku. — Od prve strani do zadnje je knjiga polna lepih besed in lepih dokazov o Baragovi svetosti in neumornem delovanju za zveličanje duš. Tako zanimiva knjiga ne sme mimo nas neopažena. Kdorkoli jo je bral, jo je pohvalil, ocenjevavci, ki so pregledali knjigo med natisom, so vračali rokopise z najlepšim priporočilom. Jos. Gregorich, pisatelj knjige.