LISTEK. Štipko Jelenec. 2ivljenjepisna črtica. (Dalje.) Učiteij. In kar učiš in kar gojiš rz vztrajnostjo, najlepše vedno sam vršiš s krepko značajnostjo. Oregorčič. Na Lozicah je torej nastopil Štipko trnjevo pot kranjskega učitelja. Takrat pač j* ni vedel, kako težavno breme si je natozil. Mlad in čil ter poln idealov in z Jfliadeniškim navdušenjem se je poprijel tega poklica. Z letno plačo 300 gld., ki so jjju jo pa kmalu še znižali, je pričel svojo ?'isčečo in veliko obetajcčo kariero. Bil je *e samec, zato si je tudi lepo uredil svoje *°spodinjstvo in je del svojega prostega ??sa posvečal tudi kuharski umetno^ti. ^er je imel jako pičle dohodke, ni čuda, f"a se ni povzpel čez krompir v oblicah, •ez plebejski fižol in enake produkte ku,arske skrivnosti. Na Lozicah se je tudi ]ptranil s P°zneJšo svojo ženo, s 151etno eKlico Matildo Planinčevo, ki je živela •y ', sv°ii sestri in je bila doma iz takrat lb"?.ro znane Planinčeve gostilnice »Na CII<< v Vipavi. V tem času je tudi dobil iz Železnikov žalostno sporočilo, da je bila njegova domačijo na dražbi prodana. Povabil je torej svojo mater, s katero se je bil že spravil, naj mu pride gospodinjit na Lozice. Leta 1881. se je pokazalo, da je preveč pomožnih učiteljev in so jih nekaj odpustili iz službe. Po Olobočnikovi zaslugi Jelenc ni bil odpuščen, marveč le prestavljen na Vrbovo pri Ilirski Bistrici, kjer pa je služil le pol leta. Kakor je bilo prej učiteljev preveč, tako je bilo zdaj naenkrat šol preveč. Šola v Vrbovem se je imela preustrojiti v ekskurendno šolo; za njeno vodstvo je bil dekretiran tovariš Franc Zaman iz Zemuna, ki je sedaj nadučitelj v Hrenovicah. Jelenec je bil prestavljen na Ubeljsko pri Razdrtem. Tu se je začel pripravljati za usposobljenostni izpit, ki ga je o Veliki noči leta 1883. tudi naredil. V maju 1. 1883. se je potem tudi oženil s prej omenjeno Matildo Planinčevo iz St. Vida. Na Ubeljskem je bil dve leti. Udomačiti pa se tam ni mogel, niti ljudje niti kraj mu niso ugajali. Zato je bil prav vesel, da je bila njegova prošnja za podelitev službe v Trnju pri Št. Petru uslišana. Službo v Trnju je nastopil 28. oktobra 1883. Takrat se je osnovalo Učiteljsko društvo za postojnski okraj; on ie bil od- bornik, oziroma podpredsednik. Ko je od- šek Jakob Dimnik iz Postojne, je bil Štipko izvoljen za njegovega naslednika v okraj- nem šolskem svetu, kjer je s pokojnim de-  želnim poslancem Hinkom Kavčičem in nadučiteljem Martinom Zarnikom iz Trnovega jako uspešno branil učiteljstvo, ki je bilo tedaj preganjano od vlade zaradi narodnosti ravno tako, kakor je dandanes zaradi naprednosti od klerikalcev. Zgodilo se je, da je prišel tedaj kdo v preiskavo, ker je pel »Hej Siovani«! Nekega dne, ko je bila razpisana seja okrajnega šolskega sveta, se je kraška burja nad Pivko tako razigrala in nagromadila take zamete, da je bila železniška zveza med Št. Petrom in Postojno popolnoma pretrgana. Na vzporedu seje je bilo več disciplinarnih zadev. Izostati ni smel, ker se je bal, da bo seja brez njega sklepčna, da pa bo manjkal njegov glas v prilog preganjanih učiteljev. Iskal je torej po Trnju voza, pa nihče se ni hotej podati v burjo in metež. Štipko pa se ni dolgo premišljal, obul je škornje in udaril peš proti Postojni. Oazil je zamete, kjer pa je burja razkladala svojo moč, se je plazil po vseh štirih. Prišel je pravočasno v Postojno; toda seja se vseeno ni vršila, ker ni bilo razen njega nobenega zunanjega člana. Ko je služboval v Trnju, je obiskoval tudi tritedenski kmetijski tečaj na Slapu pri Vipavi. Po nekih občinskih volitvah ga je takratni trnski kurat Peter Bohinjec na šolski oblasti denunciral zaradi volilne agitacije. Kurat je bil prvi novostrujar v Trnju in kot tak se ni ustrašil nobenih sredstev pri dosegi svojega namena. Štipko je na denunciacije odgovorH s tožbo. Pričela se je dolgotrajna pravda. Kurat je nastopil dokaz resnice. Dal je za priče skoro vse vaščane treh vasi, češ, bodo že mogoče kaj vedeli. Vršilo se je v Postojni več razprav; ena je trajala zaporedoma dva dni. Naposled je bil kurat v Ljubljani obsojen in plačati je moral občutne stroške. Svojega nasprotnika je potolažil Jelenec v »Sl. Narodu« z besedami: »Ker je gospod kurat v merodajnih krogih čislan kot agitator in zdaj tudi sodno obsojen, mu je pri razmerah v naši škofiji zagotovIjena dobra fara..« Dasi je bil kurat obsojen, in je učitelj dokazal, da je nedolžen, je vendar gosposka po stari navadi rekla, da mora učitelj proč. Ponujali so mu različne kraje, tudi boljše od Trnja, toda Štipko ni hotel zapustiti ljubega mu kraja. Naposled je bil vkljub vsemu prizadevanju učiteljskih prijateljev v deželnem šolskem svetu službeno prestavljen v Božakovo pri Metliki, torej na najoddaljenejši konec kranjske dežele. Ker proti službeni prestavi ni imel nobene pritožbe, se je zoperstavil prestavi, češ, da nima za selitev denarja. Hitro so mu nakazali 120 goldinarjev, samo da bi ta rogovilež prej odšel iz postojnskega okraja. Potem je opazil, da je Božakovo v IV. plačilnem razredu, dočim je bilo Trrije v III. Seveda se je zopet z veseljem pritožil, češ, da na slabše raesto ne gre. Pritožba pa je bila tudi takoj rešena in mu je bila podeljena osebna doklada, da ni bil na slabšem. Zdaj ni mogel več nasprotovati, začel se je pripravljati na odhod. V tolažbo mu je bilo le, da bo z vso družino na deželne stroške prepotoval vso Kranjsko. Klerikalci so bili seveda jako veseli, ko so zvedeli, da njihov najnevarnejši nasprotnik odhaja. V slovo so zapisali v »Slovenca« z dne 8. januarja 1896: »Na Pivki so liberalci poparjeni, ker izgube načelnika svojega štaba, učtelja Jelenca, ki je bil neumorno delaven agitator za svojo stranko.« Štipko pa se je poslovil od njih z »Odprtim pismom« v »Sl. Narodu«, ki se začne z besedami: »Bog ve, kedaj vendar bodo že siti moji nasprotniki. Do kosti so me že obrali, a čutijo, da še nisem poginil.« Končal pa je: »Dovolj, le uganjajte burke, ki se najbolj vam spodobijo, bo že prišel čas spoznanja. Lapidabant Steplianum invocantem et dicentem: »Domine, ne statuas illis hoc peccatum!« V juniju leta 1896. so mu priredili prijatelji v Št. Petru poslovilen večer, na katerem se je zbrala vsa napredna Pivka, da vzame od svojega bojevnika slovo. V spomin so mu izročili ob tej priliki zlato uro. Štipko se jim je zahvalil v »Narodu« s sledečo »Zahvalo«: Najtopleje se zahvaljnjeni oniin gospodorn Pivške, Košan- ske in Trnovo-Bistriške doline, kateri so me razveselili z lepim darom. Mnogo sem imel veselih pa tudi bridkih ur na Pivki — a zlate še ne, zato vam srčna hvala zanjo!« . . Preselili se je na Božakovo. Že pred  njim je prišla tja vest, da je brezverec  in pristaš Antikrista. Toda ljudje so se kmalu prepričali, da ni tako hudo. Daleč od sveta je ta kraj tih, ljudje krotki in mirni, politika jim je bila takrat še neznana. Nemirni in bojem privajeni Štipko se v tej samoti ni dobro počutil. Rad je primerjal svoje Božakovo s Hudičevimi otoki, na katere je bil v istem času izgnan znani Dreyfuss. Javno delovanje je čisto opustil in živel samo za šolo. Zato tudi ni dobival nič »Verweisov«, ampak samo pohvalna pisma. V šoli je žel krasne uspehe in vrt je vzorno obdeloval. Vaščani so ga imeli jako radi in še sedaj so ,polni hvale o njem. V tem časii so mu doraščali otroci. Eden, sinček, mu je tu umrl. Najstarejšega sina je bil dal v gimnazijo. Začela se je zanj nova skrb: denarna mizerija, ki je zvesta spremljevalka kranjskega učitelja. Tudi zato, da bi otroke laže študiral, si je želel bliže kam k železnici. Leta 1899. mu je bil podeljen Dvor pri Zužemberku. (Dalje.) t