Nmjji dof«uld dnevnik v Združenih driavali Volja u rae leto - • • $6.00 Za pol leta » • • • • Za New York calo leto • Za inozemstvo celo leto GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. TELKTON: CHelsea 3—3878 No. 52. — Štev. 52. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879._TELEFON: CHelsea 3—3871 NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 4, 1936—SREDA, 4. MARCA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV, "MIR AU EMBARGO!"-JE ULTIMATUM LIGE NARODOV Italijansko gospodarstvo je na robu propada CREMPOVI SO PRIČELI STRELJATI Crempa in njegova žena sta baje streljala na vse strani. — Šerifi so se s silo postavili proti sili. ELISABKTH, X. J., 3. marca. — Navzlic velikemu * nasprotovanju državnega pravilnika je sodni'k dovolil zagovorniku štirih pomožnih šerifov, da je v svojem govoru dolžil Jolma Crempa in njegovo ženo. da .sta streljala na levo in desno, prodno so tudi šerifi pričeli streljati. Zagovornik je rekel, da sta mož in žena prišla na verando svoje liiše v Scotch Plains in pričela streljati na Šerife, ko >io šerifi hoteli Crenipi vročiti sodni jstko povabilo. Po za-govornikovem zatrdilu šerifi niso imeli druge izbire, kot po-siužitd se sile proti sili. Zagovornik O'Connor je o-mcnil tudi nekega moža, ki je z nasprotne strani Crempove hiše streljal na šerife. Prvič tekom procesa je bil omenjen neimenovan strelec, vsled česar hoče zagovornik obdolžiti — "strelca", da je ustrelil Crem povo ženo. Bivši šerif C. Wesley Collins je včeraj pričal, da je žena Crempa že enkrat prej streljala nanj, ko je hotel njenemu možu -vročiti sodnijsiko povelje. Collins pa je med tem časom že odstopil kot šerif. Ravno tako je pričal tudi državni policist Raymond Ba-stedo, da je Crempova žena žu v juniju prinesla svojemu možu puško, ko je hotel sodnijski uradnik Harold Roberts izročiti sodnijfcsko povabilo. AMERIKA BO IMELA OSTRE ZIME Letošnji rekordni mraz kaže na mrzlo dobo. — Po vseh državah je pet tednov vladal hud mraz. WASHINGTON, D. C., 2. marca. — Neprestano prihajajoča poročila na vremenski u-rad prinašajo podatke o rekordnem mrazu v februarju in \ remenski opazoval-i so prišli < io zaključka, da stopajo Zdr. «irža've v dobo ostrih zim. Vladni vremenski urad vseh poročil še ne pričakuje v neka j tednih, toda po dosedanjih poročilih je mogoče sklepati, da bodo zime prihodnjih let mrzle in mokre v velikem nasprotju s primeroma toplim in suhim vremenom zadnjih deset let. Hud mraz se je skoro po | vseh državah pričel sredi januarja in je držal do 2*J. februarja. Tekom tega časa je stalo živo srebro v toplomeru od 12 do 30 stopinj pod normah) skoro v »vseli državah vzhodno od Rocky Mountains. North Dakota je država, ki je imela letos najhujši mraz. V Bismarck, N. D. je toplomer pogosto kazal 4(i stopinj pod ničlo. Navzlic temu, or treh let, ker sta prejemala ubožno podpo r o, navzlic temu, da sta imela na banki $11,780. Ko ju je sodnik Ralph H. Smith obsodil, je rekel, tla sta izvršila najpodlejši zločin, 'ker sta hlinila uboštvo in sta sprejemala podporo. O'Toole, ki je star 44 let in je bil nekoč zaq>oslen pri poulični železnici in njegova 42 let stara žena Delia sta priznala, da sta navedla napačne podatke. V novembru, 1932, je O'Toole zaprosil za podporo in njegovi prošnji je bilo ugodeno. Od tedaj pa do januarja 1935, ko je postalo znano, da imata denar na banki, sta prejela $706 podpore. Poleg tega je tudi družina sprejemala brezplačno zdravila in so bili njuni otroci poslani na letovišče na javne st roške. Imata tudi $4000 vredno hišo in sta ves ta ča* v različnih bankah v Pittaiburghu imela $11,780. Sodnik Smith je imenoval oba zakonca največja sleparja, kar jih je še ikdaij videl. "Prisleparila sta zadnji penny, ki sta ga mogla," je rekel sodnik. 4 4 Ne vem, kako da se nista zadavila pri vsem živežu, ki sta ga dobila. Ne vem, -kako sta ga mogla požirati. To jc neodpustljivo. Sploh ne vem, kaj bi moglo biti še slabšega." TRENTON, N. J., 3. marca. Generalni pravduik David T. Wilentz si je umil svoje roke in ne mara biti v nikaki zvezi z zopetno odgoditvijo Haupt-mannove usmrtitve, ako bi jo govemer Hoffman ponovno hotel podeliti. Wilentz v odgo-ditev ne bo niti privolil, niti ji nasprotoval. Pogosto je že bilo poročano, da governer Hoffman zopet namerava odgoditi usmrtitev. Ko je Hoffman prvič preložil usmrtitev, je Wilentz posvarit governerja, da smatra odgodi-tev za nepostavno. Zatem je VOJNI SVET SODI UPORNIKE Razsodba nad častniki Še i ni, bila objavljena. — Državniki se posvetujejo g!ede novega ministrskega predsednika. MUSSOLINI JE OPUSTIL PRECEJ SVOJE TRD0VRATN0STI IN SE BO NAJBRŽ ZAČEL POGAJATI ZA MIR TOKIO, Japonska, 3. marca. — Najvišji vojni svet je imel sejo, na kateri so najvišji častniki japonske armade razpravljali o usodi dvajsetih upornih častnikov, 'ki stoje pod težko obdolžbo nepokorščine do prestola. Konference st» je udeležilo šest vplivnih generalov, toda ničesar ni bilo oznanjenega, kakšna kazen je bila določena za častnike, ki so prejšnji teden umorili štiri člane vlade in se štiri dni niso hoteli podati vladnim četam. Pri vstaji je bilo udeleženih 24 častnikov, med katerimi so Anglija daje Italiji 48 ur časa. — Francija skuša posredovati za mir. — Liga narodov razpravlja o novih sankcijah. — Anglija nepričakovano nastopila s predlogom za ostrejše sankcije. •i -i i .bih trne ze v pokoju. Dva med' governer izjavil, da nove odgo-J .. . J, f - a. -- - - -- ' njimi sta umrla častne smrti s harakiri. Žena enega častnika ditve ne bo več dovolil, ako mu Wilentz izrecno ne dovoli. ZVEZA 0TV0RJENA|DeIa™ki p«148^ ** ie vrnil v Akron. — Stav- BEKLIN, Nemčija, 2. marca. — Nemčija je v nedeljo o-tvorila prvo javno televizijsko zvezo na svetu med Berlinom in Lipskim ob priliki otvoritve pomladanskega velesejma v Lipskem. S to napravo je mogoče med obema mestoma govoriti po telefonu in obe osebi se med seboj vidite. Slike, ki se vidijo na plošči. Ker meri osem kvadratnih palcev, so slične slikam prvih filmakili slik. Razgovor treh minut velja okoli $1.40. Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanški Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov. kar ji so zavrnili pogoje GRETJA OBLETNICA ROOSE-GoodyearCo. VELTOVEINAVGURACIJE AKRON, Ohio, 3. marca.— Delavski podtajnilk Edward F. McGrady se je iz Wasliingtona vrnil v Akron, da zopet prevzame vodstvo pogajaiij za poravnavo stavke pri Goodyear Tire and Rubber Co. Vsled stavke je delo v tovarni popolnoma vstavljeno in je 14,000 delavčev na stavki. Uradniki Goodyear Co. naznanjajo, da so delavski voditelji Hauck rekel, da Whitedove zadeve ne bo predložil visoki poroti, ako tega ne zahteva Hauptmannov glavni zagovornik C. Ijlovd Fisher. Rekel je, da governerju Hoffmann ne mara dati novega povoda za r.opetno odgoditev. Hauck je tudi rekel, da je brzojavno prosil governerja Hoffmana, da mu pošlje prepis Whitedove izpovedi, ko ga je governer prejšnji teden zaslišal v svojem uradu. Del tega zaslišanja je bil objavljen v newyorskih časopisih, torla Hauck na svoja dva pisma in na brzojavko od governerja ni prejel nikakega odgovora. Ko je bil Hoffman opozorjen na poročila, da namerava še enkrat preložiti Hauiptniannovo usmrtitev, je governer odgovoril: "V tej zadevi sem podal samo eno izjavo in sicer, da ne bom dovolil nove preložitve, dokler generani pravdnik ne izjavi, da sem do tega opravičen. Ta izjava še vedno stoji." je prostovoljno sledila svojemu možu v smrt. Tretji se nahaja v bolnišnici za ranami, ki si jih je zadal sam. Ostali sede v vojaški kaznilnici. Medtem ko so se generali posvetovali glede usode upornih častnikov, so drugi voditelji države vzhajajočega solnca v cesarskem gradu razpravljali o tem, koga bi izbrali za ministrskega predsednika. Med njimi, tki so se udeležili seje, ki je razpravljala o novem kabinetu, so bili tudi trije državniki, ki so bili v vstaji v sredo določeni za smrtne žrtve. ljali stavkokazi, sta bila dva stavkarja aretirana. SAN PEDRO, Cl., 3. marca. — Nad 400 potnikov, med njimi več odličnih oseb, je jezno hodilo po krovu parnika "Cali-" To so bili: ministrski predsednik admiral Kejsnke Okada, ki je bil tri dni uradno "mrtev" in čegar svak je umrl mesto njega, stari princ Kimoči Sajonji, 'kateremu se je posrečilo zbežati pred morilci, in bivši varuh državnega pečata, grof Nobualki Ma'kino, ki je pri napadu na svojo vilo ostal ne- ^ poškodovan. Do sedaj se državniki še niso mogli zediniti za naslednika bivšega ministrskega predsednika admirala Okade. Princ Sajonji, ki je star 87 let, je bil kot cesarjev (svetovalec poklican pred cesarja Hirohito, da mu predlaga imena novih mi-J nistrov. To službo je do sedaj opravljal že 13-fkrat. Po kraljevem ukazu je bil izključen iz armade uporni poročnik Mata Jamamoto. ŽENEVA, Švica, 3. marca. — Anglija je zastavila vse svoje sile za embargo petroleja proti Italiji ter je takorekoč Mussoliniju dala ultimatum, da sklene mir z Abesinijo, ali pa bo Italiji ustavljena dobava petroleja. Anglija bo vztrajala pri svoji zahtevi, da Liga narodov razglasi embargo na petrolej, ako se kalija v 48 urah ne odloči, da je pripravljena pogajati se za mir. Angleški zunanji minister Anthony Eden je naglo prišel na sejo Liginega odbora trinajstorice. Prej pa je bil v telefonskem razgovoru z ministri v Londonu ter je takoj, ko je stopil v zboroval -nico, naznanil, da je Anglija za embargo na petrolej, ne glede na to, kaj nameravajo storiti Združene države. Malo pred Edenovim prihodom je francoski zunanji minister Pierre-Etienne Flandin priporočal, da Liga narodov prične s posredovanjem za mir med Italijo in Abesinijo. Flandin je Edenu izrazil svoje mnenje, da je sedaj čas, da prične z -mirovnim posredovanjem. —-Eden pa je, boječ se javnega mnenja, ki je nastalo lansko leto vsled Laval-Hoarejevega predloga za mir, dobil iz Londona pooblastilo, da zahteva embargo na petrolej. Ker se odbor trinajstorice boji, da bi embargo na petrolej razsrdil Mussolinija, bo najbrže brzoja-vil abesinski in italijanski vladi, da sprejmete Ligi-no posredovanje za mir. Mnogi delegati so mnenja, da mirovna posredovanja ne bodo uspela in je pričakovati embargo na petrolej že ta teden. Tudi Francija ne bo nasprotovala embargu, ako Italija zavrže Ligino posredovanje. LONDON, Anglija, 3. marca. — Poročila, da je Liga narodov dala Italiji 48 ur časa, da se prične pogajati za mir, ali pa bodo proti njej sankcije poostrene v obliki embarga na petrolej, so v Londonu povzročila senzacijo. Angleški kabinet je bil takoj sklican k seji, dasi je imel tekom dneva že dve seji. -------, —-------j----- ---- i'-------- Okoli 4000 delavcev in de-1 forma", ker zaradi stavke po lavk je zastavkalo v tovarnah I sadke 404 mornarjev parnik ni za obleke. Stavki se je tiyli mogel odpluti. Zastopnik mor-pridružilo veliko število dija- narjev je rekel, da posadka kin j. zahteva plačo, ki je v veljavi Ker so s>tav leroed Dmj Except B«iO*x* mmd H^Mny- eelo lete T«Ua ■ -------_---»0.00 pol lets fotrt lete Ee New York ■ celo leto 97.00 Ze pol leta ............$8.50 Za lnoeeioetro m celo 1Ko —... 97.00 Za pol leta............—98A0 Subscription Tearlj 90.00 Advertisement ob MGlss Naroda" isfasjs Tsakl dan laven« nedelj lo prasnlkOT. dopisi bres podpisa ln osebnosti se ne prlobčojejo. Denar naj se blacoToll poilljstl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ss ntmtwJI preJBnJe blTsllfiCe naznani, da bi tre J« najdemo naslovnika. "GLAS NAHODA", 21« W. 18tfc Street. New l«ftu M. I. CHeta 9—WW RUSKA VOJSKA Osrednji odbor komunistične stranke jt nedavno po-trdil proračuni za državno obrambo. V tem proračunu izkazujejo izdatki za vojsko postavko 14 milijard rublje v. To je pač vsota, s kakršno ne razpolaga nobena druga država na svetu. Celo Japonska zaostaja v pogledu vojnega proračuna za Rusijo. Pri organizaciji rdeče vojake in mornarice si Rusija pri-zavimi križarka-mi po 10 tisoč ton in s flotiljo torpedoVk za Vzhodno in Črno morje. Rusija gradi poleg tega 76 podmornic najmodernejšega tipa po 3800 ton. Odobreni so tudi načrti za gradnjo (podmornic po 400 ton, ki <0 bodo dale krmariti z brezžičnimi valovi. Rusija razpolaga že danes v zraku s 6200 aeroplani, toda to jo le uradno število. V resnici ima že kaikšnih 15 tisoč letal! V teku letošnjega leta se bo .število letal podvojilo. Tre-ludno gradijo 16 veleletal tipa "Maksim Gorki". V vsakem bo prostora za 70 potnikov in 10 mož osebja. V kratkem bo dala ruska vlada naročilo še za nadaljnih IS leta! te »vrsto. Do kohca marca bo na meji na Daljnem vzhodu tudi 1'HO velebombarderjev s štirimi motorji. Tedaj bo razpolagala Rusija tamlkaj ne vštevši malih lovskih letal, tudi s 1072 vojaškimi aeroplani. Maršal Tuliačevski, ki je bil zadnje dni v Londonu in Parizu, je opravičil to koncentracijo letal z dejstvom, da kaže Japonska znake velike agresivnosti. Z Rusijo ni hotela podpisati niti pakta o nenapadanju. K,-iko veliko število delavcev je zaposlenih v industriji za gradnjo letal, .izhaja iz dejstva, da vsebujejo seznami za preskrbo tozadevnih profesionistov 225 tisoč mož. Poleg tega ima Rusija v mirni dobi pod orožjem 1 milijon 300 tisoč mož. V tem številu (pa ni obsežena vojska generala Bluecherja na Daljnem vzhodu. Ta vojska šteje sama 350 tisoč mož in jo bodo tako 0-krepili, da bo imela v kratkem 480,000 mož ter 62 krdel s tanki, in sicer s tanki za enega moža ter tanki z dvema brzostrel-tiima topoma po 15em. Vsega skupaj bo imela Rusija letos ob koncu leta armado, broječo 3 111 pol milijona mož, ne vštevši ženske oddelke. Njena vojska bo ena najboljših na svetu. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO Za $ 2.75.........—.......Din. M0 9 5.15 9 7.25 911.75 923-59 947.99 Din. 200 Din. 300 Din. 600 Din. 1009 Din. 2900 ▼ ITALIJO Za 9 0.25.................. Ur 100 9 18.20_____________Lir 200 $ 44.00 ___________Ur 500 9 87.50 _____________Ur 1000 9174.00 ________________ Ur 2000 3260.00 .................... Lir 3909 KER SE CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OPRI ALI DOLI Ba lspl&Olo vetjih, metkov kot «gor&J navedeno, bodUl v dinar]Ui ali Urah oovoUnJomo fte boljo pogoj«. IZPLAČILA T AMERIŠKIH DOLAKJBi $ »— 919,— ... I 9.79 sses^is.« 9»Ut Prejemnik dobi t starem kraja Izplačilo v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRI- 8NW0 flv- BtQYFMIC PUBLISHING COMPBMX "GUI NftejpfdK" m WBR Itth STREET . NEW XOKK, N. TL UBEŽNEG A KAZNEN-CA SO ZAJELI ŠKOF J A LOKA, 20. febr. — Življenjska pot biv.šega trgovskega zastopnika 27-letnega R. Torkarja, k i je doma iz Podbr-da in pristojen v Ljubljano, je kaj pestra. Z zakonom je prišel Torkar navzkriž zaradi tihotapstva in kupčevanja s kokainom in obsojen je bil na 2 in pol leti zapora. Nekaj časa je vdano prenašal tegobe jetniške-ga življenja v zaporih ljubljanskega okrožnega sodišča, lani, ko je presedel že polnih 20 mesecev in 5 dni, pa "je zalirepe-110I po prostosti. Prilika za beg se mu je kmalu nudila. Ko so 1. avgusta kaznenci pometali dvorišče in je bilo delo pri kraju, so je Torkar namesto proti jetnišnici zasukal proti sodišču. Pomešal se je med Ij-udmi po hodnikih ter previdno zapustil poslopje sodišča. Potem se je začelo življenje, polno hudih preizkušenj in tveganj. Po raznih krajih se jo klatil zadnjo mesece pa «0 mu nudili zatočišče škofjeloški hribi, kjer so jo pri nekem posestniku vdinil celo za hlapca. V tej službi jo ostal 34 dni, dva dni po njegovem odhodu pa so ga že iskali orožniki. Begunca so zasledovali v vso vnemo in «1 kjer so izvršili strogo hišno preiskavo pri posestniku Mur-šiču Francu. Preiskali so vse prostore ter naletili v poslopju za stiskalnico v nekem kotu na model za ponarejanje kovancev, pokrit z desko, kar vse skupaj je bilo pokrito s tanko plastjo. zemljo. Poleg priprave za ponarejanje denarja, ki je zelo primitivno izdelana iz lesa, v katerem so vtisnjeni modeli po 50, 20, 10 in 2 dinarja, so našli orožniki štiri ne izgo-tovljene kovance jio 50 Din in en neizdelan kovanec za 20 Din. Vsi kovanci so bili napravljeni iz svinca. Našli pa so tudi neko staro računico in v njej pot skoro izdelanih 100 dinarskih bankovcev in en 100 dinarski bankovec, ki je imel že izdelane glavne poteze. V knjigi je bila večja količina kemičnega papirja, s pomočjo katerega so kopirali papirnati denar. Muršič. Franc je bil zaradi toga odkritja zelo presenečen ter jo zatrjeval da sta mu vso to podtaknila iz sovraštva neki Rajs Frane, zidarski pomočnik iz Rucmaucev, ki je bil že s vo-jeČasno kaznovan s 14 meseci robi je radi ponarejanja denarja in pa njegov brat Ivan zidarski pomočnik, ki je bil istotako obsojen na 13 mesecev robi je NASI NAJLEPŠI KRAJI" Srefcii tekočega tedna smo dobili in taikoj razposlali že tretjo pošiljate v knjige, ki vsebuje slike najlepših krajev Slovenije. N-a poti je četrta pošiljatev. To izaniinivo knjigo bo dobil vsakdo brezplačno, kdor nam pošlje do 15. MARCA že vsaj polletno naročnino ($3.00) za NOVEGA NAROČNIKA. Sicer pa stane knjiga $1.—. Uprava. vanje skoraj brezpomembno. Od 1. 1931 je več Lnozemcev zapustilo Združene države, vsako leto kot jih je' prišlo. Ni res, da imamo 20 miljonov inozemcev, kot nekateri demagogi trdijo, marveč le približno j»et miljonov. Približno 1,500,000 pa je dobilo "prvi papir" direktno ali potom staršev. ČUVAJTE SVOJ VID! Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. MNOGO VEČ INOZEMCEV SE POTEGUJE ZA DRŽAVLJANSTVO radi ponarejanja denarja. Oba prod kratkim so ga tudi spet sta se vniila [z zaporov šole pred kratkim. prijeli. Ponoči pa so .10 sam spretno rešil vozi in spet ušel. V mrazu in snegu je prebrodel potok, da bi izbrisal za seboj vsako sled. V Polhograjskill dolomitih pa ga je begunska sreča zapustila. Ves sestradan z ozeblini i in oteklimi nogami se je privlekel v Hrastu i ško grapo ter si poiskal zavetja v neki šur>i v Puštalu. Ljudje so obvestili orožnike, da so potika okrog sumljiv človek. Loški orožniki so v torek zajoli begunca, ki se ni prav nič upiral. Sestradan in prezebel ni mogel misliti na beg. fte istega večera so ga odvedli v škofjeloški občinski zapor, včeraj so ga zaslišali prod sodiščem in potom odpre-mili v Ljubljano, kjer bo moral prostati še ostali del kazni z namečkom vred. RAZKRINKANA PO-NAREJALNICA DENARJA MALA NEDELJA,' 20. febr. V ptujskem srezu so se v zadnjem času pojavljali ponarejen-ci po 50, 20, 10 in 2 dinarja. Nekaj razpečevalcev ponarejenih novcev so sicer orožniki izsledili in jih aretirali, vendar pravim krivcem niso mogli priti do živega. Prod dnevi pa so prejeli orožniki v Mali Nedelji anonimno ovadbo, v kateri jo bilo podrobno popisano, kje jc kovnica falsifikatov. Na podlagi te ovadbe so se orožniki le- HUDA NESREČA PTUJ, 22. febr. — Pri Sv. Vidu pri Ptuju se je zgodila v četrtek zvečer huda nesreča. Žuipnikova kuharica, 56 letna Vidovičeva Katarina s Pobre-žja, je bila zaposlena pri gospodinjstvu, med tem ko je bila o-stala služinčad po poslih 11a dvorišču in hlevih. Vidovičeva je pripravljala večerjo za župnika, ki je bil tudi odsoten. Ker ji v štedilniku ni hotelo hitro goreti, jo vzela pločevinasto trilitrsko kanto in ognju prili-la petroleja. V tistem trenutku pa so plameni zajeli kanto in nastala silna eksplozija, ki je bila tako močna, da jo popokalo več šip, kuharica sama pa jo bila naenkrat v plamenih. Vsa zmedena je zbežala na ulico, kjer so ji ljudje priskočili na pomoč in pogasili na njej ogenj. SMRTNA NESREČA NA LEDU MURSKA SOBOTA, 20. febr. Preteklo nedeljo je hodil učenec 3. razreda meščanske šole P. Krstič po okolici Murske Soboto v družbi ssvojimi sošolci. Dečki so prišli tudi -do zamrlega potočka. Krstič se je hotel drsati, pa je pri tem padel in palica, ki jo je imel v roki, se mu je po nesrečnem naključju zap i čila mimo ošesa globoko v glavo in možgane. Prepeljan jo bil v bolnišnico a mu niso mogli V svojem letnem poročilu za fiskalno leto 1935 komisar za imigracijo 111 naturalizacijo D. W. McCormack poudarja znaten povišok v .številu inozemcev, ki so zaprosili za državljanske papirje. V fiskalnem letu, ki je končalo dno 30. junija 1935, je bilo izdanih 136,524 "prvih papirjev" napram 108,-079 v 1. 1934 in 83,046 v 1. 1933. "Bržkone — pomenkuje komisar McCormack — vzroki tega poviška so v glavnem gos]w>-darsko naravo. Inozemci so večinoma izključeni iz dola 11a javnih gradnjah, tudi privatni1, delodajalci dajejo prednost l rc<"a- Prenapetost oči je nekaj navadnega in se dostikrat najprej pojavlja z glavobolom. Ako se zanemarja, utegnejo nastati bolj resno posledice. Mnogi otroci zaostajajo v šoli radi pomanjkljivega vida. To se je nedavno dokazalo v mestu New York, ko so preiskali 250,000 šolskih otrok in se jo našlo, da več kot 28,000 je imelo slabe oči. Da uspešno čuvamo svoj vid. treba da se obvarujemo raznih malih stvari. Na primer, nikdar ne smemo citati, ako solč-11 a svetloba pada na čtivo. Ko črtamo ali delamo, treba sedeti ali stati z licem doloma obrnjeno stran od svetla, ali treba paziti, da telo ne zasenči predmeta dola ali čitanja. Najboljša svetloba je dnevna svetloba in nikaka umetna svetloba no more biti enaka. Mnogo ljudi pa je prisil jenih rabiti umetno svetlobo in treba paziti 11a to, 't da taka svetloba ni preveč ža-Ravno tako nos|>ametiio državljanom in nekateri celo! 'je rabiti premočno svetlobo predlagajo, da bi se inozemci j kot delati ali citati v svetlobi, izključili od reliefa; za starost-: ki fc pretemna. Važno je tudi. no pokojnine pa in za drugejda je svetlo stalno in da pred-dobrote socijalne zakonodajo le'met, ki ga glodamo, se 110 trese, državljani so kvalificirani. To Nikar ne glodajte na isto stvar pega dne pojavili v Juršincih, več pomagati vse sili inozemca, da si poišče naturalizacijo." V letu 1935 pa je bilo vloženih 131,000 prošenj za "drugi papir," t. j. za naturalizacijo in 116,945 inozemcem je bilo podeljeno ameriško državljanstvo, odbitih prošenj jo 2756. Sodišča so razveljavila 864 državljanskih papirjev, skoraj polovica katerih je bila pridobljena na goljufiv način. Vsled I investigacije, izvedene v New j Yorku, so bile razkrinkane sis-1 tematiČne goljufije v imigracij-skih in naturalizacijskih slučajih. Visoke vsote so se plačale ■za krive priče in za ponarejanje zapiskov o prihodu s strani ra-ketirjev, ki so delali v skladu s federalnimi uradniki. Inves-tigacija je dovedla do 424 aretacij in 83 deportacij. Mnogo državljamsk^i papirjev je bilo razveljavljenih, 29 federalnih uradnikov je bilo postavljeno pod obtožbo. V zvezi z agitacijo proti inozemcem, ki se izvaja v tej deželi, komisar MacCormack zopet poudarja, da podlago teh napadov tvorijo najbolj fantastična pretiravanja. Navadni Amerikanec, ki ni poučen o stvari, si predstavlja, da inozemci kar trumoma prihajajo v to deželo, in zato veruje v vse pretirane trditve, ki jih sliši. Dejanski pa je število prišel jo- Ave., Brooklyn, N. Y. (3) Za piruhe! Najlepše Velikonočno Darilo, ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev. Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila. SL0VENIC PUBLISHING C« 216 West 18th Street New York predolgo časa, marveč ogledujte si okoli od časa do časa. To nudi počitek očem. Nespametno je za mater, ako zavlačuje nakup naočnikov za otroke ali za samo sebe, kor misli, da naočniki kvarijo lepoto lica. Ako mati jo obvesče na od šolskih oblasti, da ima otrok slab vid, naj da takoj ■preiskati njegove oči od registriranega okulista (zdravnika za oči) in kupi očale po njegovem predpisu. A'ko imate težavo z očmi, vprašajte okulista za nasvet. Je preveč riskantno kupiti naočnike nekje, zato ker so po coni. Več ljudi jo na tak pokvarilo svoje oči kot na kak drugi način. Zato ker morete videti z očali, kupljenimi po coni, ni s tem rečeno, da se ti poda jejo vašim očem. Ako imamo težave z očmi, jo prav mogoče, da kaka druga bolezen jo odgovorna za to in zdravnik za oči vam utegne dati pravi nasvet v tem pogledu. SLU2BO JANITORJA dobi slovenska družina srednjih let (mož in žena brez o-trok) v furnished rooms hiši s telefonom. Brezplačno stano-■vanje. Pišite na: Miss ROSE KOPRIVSEK, 318 Sumner £ trmmm Važno za potovanje. Kdor j* namenjen potovati v $tari kraj ali dobiti kog* od iam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletne tkusnje Vam samoremo dati najboljša pojasnila in tudi v$e potrebno preskrbeti, da jo potovanje .udobno » hitro. Zato s« zaupno obrnite m m« ca vsa. poja$nil^. Mi preskrbimo vse, bodiki prošnje »a povratna dovoljenja, potne lute, vise je in sploh vse, kar je sa potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je ulavno. ca najmanjše etrom, .v Nedržavljani naj ne odlašajo do zadujegv trenutka, her predno se dobi iz Washing t ona povratno dovoljenj*, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesefi. Pišite torej takoj ea brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da Jhoete poceni m udobno potovak. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 Wert; 18th Street New York. N. Y. \nglija je dala Mussolini ju osem dni odloga. Cc v tem času ne preneha z vojno v Afriki, bo uveljavljen embargo 11a petrolej, poleg tega pa tudi druge odredbe, ki Italiji ne bodo prav poselmo povšeči. Mussolini seve ne bo poslušal Angležev in Lige narodov. Če bi ga Liga hotela oziroma mogla zaustaviti, bi ga že zdavnaj. Mussolini ima pa dovolj vzroka bati se dveh drugih nevarnosti: abesinskega deževja, ki se bo začelo meseca aprila, in pa nezadovoljstva italijanskega naroda, ki lahko vsak hip izbruhne na dan. * To je kratka zgodba o današnji moderni mladini: Dekle je dobilo pismo, polno izrazov globoke in nesebične Ijubzeni. Pod pismom je bil pa podpis; "Tvoj edini ljubljeni." Začela je ugibati: — Kdo bi neki bil.' Frank ni; je preveč molčeč iii preudaren. John tu di ne. John bi se podpisal. Mogoče je pa Anton! Nak, Anton 111. Prebojoč je. Ne verjamem, če bi se drznil pisati Iju-havno pismo. Kaj pa, če bi bil AVillie/ On je 'bolj -anjask-i in zamišljen. Ali pa Emil? Lej ga,* Plmi 1 mi pa niti na misel ni bil. I11 je napisala Emilu istotako goreče pismo ter se podpisala: "Tvoja edina ljubljena." ★ Na svetu si res dogajajo čudna naključja i 11 'kombinacije. Pred leti se je poročila mlada ameriška milijonarka z nekim evropskim princem, ki 11111 je bil plemiški naslov edino premoženje. Po enem letu ali dveh se je ločila od njega. Ločena princeza je nato vzela za moža nekega holaudskega bogatina. Nedavno je porodila .-ina. Porod je bil silno težak. Zdravnik je moral namreč napraviti cesarsko zarezo. Za izvršitev te delikatne naloge je najela porodnica zdravnika, ki je zdravil angleškega kralja. Vse je šlo po sreči. Mati in o-trok sta ostala. Čudna kombinacija, ki jo i-mani v mislih, je pa ta: — Ameriška dolarska princeza, cesarska zareza in kraljev zdravnik. ★ . Rojak mi poroča is farme: Mesar se je pogodil s far-merjeni, da bo kupil od njega težko sviinjo. Bila je res žival, kakoršnih je malo. Nekega dne se je odpravil ponjo, toda far-merja ni bilo doma, pač pa samo njegova žena. Žena ga je cdvedla v svinjak, in žival je mesarju tako ugajala, da jo jo hotel takoj »seboj vzeti. • — Dokler moža ne vprašani, je ne smem prodati, —% mu je rekla. — On je gospodar. Rekel je, da jo bo dal po dvanajst centov funt, toda zagotovo ne vem. Morda se je premislil. Počakajte do večera. Do večera se bo vrnil. Mesar pa ni imel časa I11 je naročil farmerici, naj uiu mož sporoči, če je s 'kupčijo zadovoljen. Naslednjega dne je p i s a 1 fanner mesarju: — S kui>čijo moje žene po dvanajst cei*tt*v fnnt žive va-ge sem zadovoijo sobi, zdaj po domu in pripravljala pisane cadilnice (platnene torbe) z vezili in darili, vesela in urna ko mlado dekle. Stojčo,' preoblečen, obrit in prcpasan, je nepotrpežljivo držal za o-glavnico mlade naprežene voli-če iu ghnlal skrivaj, postavo. 4dobi. Njena visoka, vitka postava, črni lasje in krasne oči so napravile 11a vsakogar močan vtis. Zakon je bil srečen. Tudi za otroka je mati skrbela kakor se to trupi j en. Preiskava je dognala, da je slutila Drav. V omari za posteljno perilo Georgetto Brunetotove so našli večjo količino zdravju izredno škodljivih praškov. Brunetota so odoeljali v bolnišnico, njegovo ženo pa so aretirali. Izprva je tajila krivdo, na koncu pa je vse priznala. Pred dvema letoma se je bila zaljubila v natakarja Adolfa, s katerim sta skovala načrt za odstranitev Brunetota, ki je bil njuni ljubezni na poti. Natakar je svetoval Georgetti, naj sipa možu v jed redno vsak dan vero-nala. To je delala, in sicer v vedno večjih dozah, dokler ni prišlo zločinstvo na dan. Brunetot leži v bolnišnici in je zelo oslabel, zdravniki pa kljub temu upajo, da ga bodo ■mogli ohraniti pri življenju. Proti nezvesti kavarnarjevi ženi in natakarju je državni tožilec vložil ovadbo na sodišče. Pota Ljubezni R o m a n "Smehljala se boš — morda ošabno, morda porogljivo — toda bodi. Priboriti si moram r-vojo srečo, ker kar tako ne pride k meni! Ljubim moža, Iki ne spada v naše društvene krogo — priprostega učitelja. Kot otroka sva si bila soseda, njegovi starši so priprosti ljudje. Moja lastna zasmehljiva sestra bi ti gotovo rada pisala slabe strani njegove matere, ki vse tujke napačno izgovarja." "Kaij zato? Ti ljubiš njenega sina, a 011 goto-\o .pravilno izgovarja te .besetle." "Vera, zahvaljujem se ti za te prisrčne besede. O, kako dobro mi to de, ker mnogo trpim na tihem. Vidi se, da prihajaš iz drugih, svobodnejših krogov." "Nadaljuj, draga prijateljica!" "Sedaj ti izdam svojo globoko tajnost: Robert študira 11a moje stroške; zaslužim namreč mnogo s svojim pisateljevanjem. Spočetka seveda ni hotel na noben način in skoraj da sva se za vedno razšla zaradi tega. Toda preveč me ljubi; dosegla sem, kar seiu hotela in kakor hitro doseže doktorsko čast, se javno zaročiva vsemu svetu vkljub." , "Bravo! Ugajaš mi, ti si značaj in me zanimaš. Ne morem razumeti, kako da si se mL zdela sprva grda. O, dovoli, da nekoliko izpopolnim tvojo vnanjosf, tvojo toaleto, pa boš jako lepa in 011 te bo ljubil še bolj." Nevolja je rdeče pobarvala Agat i 11 obraz. "Pusti to, prosim te; -zdi se mi, da ne moreš razumeti naših čustev in našega mišljenja. Mi ljubimo bolj duševno da vzdržujemo nežni plamen ljubezni, ne potrebujemo nikakih sredstev, ki bi dražila čutila." Vera je skremžila obraz. "Ne morem si pn-v zamisliti, da bi moški ohranjali zvestobo iiif-u-sti.ni ženskam iu pa takim, ki ne znajo uveljavljati svojih prednosti." Stopila je pred zrcalo in se začela diviti svoji lastni krasoti. Napol obrnjena k Agati je dejala potem: "Lepota je moč, lepota je vse!" "Tudi -reča! Glej midva nisva lepa, Robe-t in jaz in vendar se zdiva drug drugemu najlepša. Ali ni to sreča'" "Nemška sentimentalnost!" "O Vera, saj si imela nemško mater, upam. da se še naučiš čutiti, kakor čutimo mi." "Nou 11011, -nikdar!" Smeje je zbežala v spalnico in je začela urejati sivo je stvari. * Bilo je naslednjega jutra. Gospa tajna svetnica Baerova je bila nekoliko nervozna, kajti že od devetih zjutraj je motilo njen jutranji mir neprestano zvon jen je ruske nečakinje 111 poleg vsega tega še Ivanin zlovoljni obraz — kako se konča vse to! Stresla se je, ker pozvonilo je žc zopet, toda topot od zunaj. "Ivana, kaj pa je."' je zaklicala skozi ivrata. "Takoj pridem, gospa svetnica." Čez par minut je vstopila Ivana. "Krasen šopek za milostivo gospodično." "Šopek — za koga?" "Za gospodično Sepanovo, gospa svetnica." "Za mojo nečakinjo? ('emu pa se izražaš tako slovesno' Saj vendar veš, da ne maram te ga." "Miloštiva gospodična mi je včeraj ukazala, da jo moram vedno tako nazivi jati." "A.' No, potem pa povej Še Mini. Glavno je, sla vladata mir in zadovoljstvo v moji hiši, 1o ve-te vsi. Ali kaj ]»omenja ta šopek - Saj vendar i.e pozna nikogar tukaj." "Neka gospodična ga je prinesla oil dvoru »-ta vrtnarja; tudi fino pismo je bilo poleg. R?-Ua je, da ga je stotnik pl. Dernhof včeraj naročil." "To mora biti kaka zamenjava. ('uj, Ivana, ali še vedno ne moreš k njej, da bi pospravila sobi." "Saj to je ravno — ako bo dama vedno tako pozno zajutrkoivala in bo ostajala potem še v -vojih subali, ne bom nikdar mogla pred enajsto začeti s pospravljanjem. Kako bo potem z drugim delom, tega -i ne morem prav misliti. Prej je bilo le.pše pri nas. iro-pa svetnica." "Moj Bog, Ivana, nikari še ti ne jadikuj! Govorila bom s svojo nečakinjo." Smeldjaje, lepa, cvetoča, v dolgi nagubani beli jutranji obleki je vstopila Vera. V l«ivi roki je držala pismo, z desnico pa je segla teti v roke. "Dober dan. draga teta!" "Ali si končno tukaj, ljubo dete? Sedaj more vendar že Ivana v tvoji sobi. da ju pospravi. Težko j,- že čakala. Ljuba Vera, ali bi ti ne bilo mogoče, da zajutrkuješ tukaj z nami?" Vera je dvignila obrvi. (Dalje prihodnjič.) ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri ' Oboževalcih Ognja", **Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihiu in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1 1IIIIII1M11111M V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje IZ BAGiiADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 stran! Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu ▼ Goropa; Družba En Nacr Cen .....................13» KRIŽEM PO JIJTROVKM 4 knjige, 598 strani, s slikami Vsebina: ^T ! Jezero smrti; Moj roman ob Nilu: Kako sem v Mekko romal; Pri šamarih; Med Jezldi Cena .......................1.50 1*0 DIVJEM XIJRDISTANU 4 knjige, 594" strani, s slikami Vsebina: Amadija; Beg iz ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ........................1.59 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani Vsebina: Brata AladSija; Koča v soteski; Mlridit; nfJBpjBA QO Cena ______________________1.M SATAN IN IŠKARIOT 12 knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina: Izseljenci; T uma Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Alraaden; V treh delib cveta ; Izdajalec; Na lovu; Spet n« divjem zapadu; ReSeni milijoni; Dediči Cena -...................... V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: KovaC Šimeu; Zaroka z zaprekami: V golob-njuku; Molianiedanski svetnik Cena ........................1.M WINf.TOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina. Trvikrat na divjem zapadu; Za Življenje; Nšo-£i, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netova ojioroka Ce«a __________Ul Ž U T I 4 knjige, s slikami, 597 stnal Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Kontno —; Rib, in njegova poslednja pot Cena ----------------LM Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. j' Ml LARGEST SLOfffflr fTSlLY W V. 9. 9. Kje je Eva? ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Da so bili njeni stariši mrtvi, je vedela; krušni stariši so ji povedali in ni ji bilo posebno hudo, kajti poznala ni niti očeta, niti mater. Karl Vogt in njegova žena sta ji bila oče in mati, ki ju je iskreno ljubila, kakor sta jo tudi ona ljubila. Toda ta dva dobra človeka sta bila preveč priprosta, da bi mogla razumeti svojo varovanko. V Evi je živela umetniška kri njenega očeta. Zra^tla jo daleč čez duševne meje, ki so bile začrtane v majhni trgovini. Njena velika nadarjenost je presegla tesne razmere, v katerih je živela, četudi sama tega ni popolnoma vedela. Nad njo je vedno visel majhen tuj dih, četudi je svoje krušne sta riše prisrčno ljubila in sta tudi njo oba ljubila. Stariši gospe Vogtove so že davno umrli, toda gospa Vogt si je morala deriščino po svojih stariših deliti s svojo mlajšo sestro, ki je bila tudi poročena. Ko pa je najprej umrl Kari Vogt ill nekiij let pozneje se njegova žena, se je izkazalo, tla Eva ni imela ničesar. Sestra njene krušne matere je prevzela trgovino in je Evi precej hladno postavila stol pred vrata. Rekla ji je, da je od njene sestre prejela že dovolj dobrot in naj skrbi sama za sebe in da je s svojimi devetnajstimi leti že dovolj stara', da more stati sama na svojih nogah. Tedaj je nenadoma v Kvino življenje stopila stiska. <>-poroke, ki bi ji dajala kake pravico, njeni krušni stariši niso zapustili in tudi se ni naučila, da bi mogla skrbeti sama za sebe. Tako je naenkrat stala brez doma in brez sredstev v življenju, da ni vedela, kaj naj bi počela. V Bazelu, kjer je živela s svojimi krušnimi stariši, ni hotela ostati; z brezsrčnimi sorodniki svoje krušno matere ni hotela imeti nikakoga opravka. Tako pospravi svoje stvari in gre v Curih, kjer si jo najprej najela skromno stanovanje. Ker ni imela denarja, je morala vse, kar je imela, od rasa do rasa prodati. In če si je še tako varčno uredila, je vendar izprevidela, da je tudi to skromno stanovanje za njo predrago. Kajti ves njen trud, da bi dobila kak zaslužek, j«- bil zaman. Neizmeren strah pred bodočnostjo se je oprime. Predvsem si je liot<*la se skromnejše urediti in je najela majhno sobico pri gospe j Komer, kjer se je pri hrani omejevala na najskromncjše. Pa vedno več in več je ginilo, kar morala kos za kosom prodati, da je mogla životariti. Dan za dnem je skušala najti kako sluzby. pa nič se ji ni hotelo j »osrečit i, če je bila še tako skromna. Za vsako delo bi prijela, toda ni kdo ni dal plahemu dekletu zaslužka. V boju za življenje je bila neizkušena in pov.-^d so jo pogumnejši izpodrinili. Slednjič je morala ostati dolžna najemnino; ničesar ni več imela, kar hi mogla spraviti v denar — razun gosli, ki so ji ostale in od katerih se ni hotela ločiti. Kva ni šla prej iz stanovanja, dokler ji gospa Korner ni poleg drugih stvari vzela tudi gosli, kar ji je bilo zelo hudo, ker je Kva s svojimi lepimi modrimi očmi tako žalostno in obupno glodala okoli sebe. "Prosim, prosim, samo no prodajte mojih gosli, gospa Korner, mogoče jih bom mogla nekega dne odkupiti." To so bile njene zadnje besede, prodno je odšla. In Eva trudnih korakov hodi po euriških ulicah ter plaho gleda okoli sebe. Ze dva dni ni ničesar jedla. Tesno ji je b ilo pri srcu: čutila jo, da ji moči pešajo. Tako pride zvečer. In, komaj še stoječ na nogah, obstoji pri razsvetljenem izložbenem oknu. Bila je zapeljiva izložba, delikatesne trgovine. Z velikimi lačnimi očmi gleda vso to krasoto, ki je bila razpoložena v oknu. Oede se ji sline pri pogledu na te okusne stvari, čuti dvojno lakoto, in globok vzdih se ji prikrade skozi ustnice. Pisanega življenja okoli sebe ne vidi, ne vidi, kako se ljudje drenjajo mimo nje, ne meneč so za njeno trpljenje in bedo, ne opazi, ko se pripelje eleganten avtomobil in se vstavi, izstopi mlad gospod in stopi poleg nje pred izložbeno okno. Vidi samo, kako se lepe de-likatese z lučmi v divjem plesu vrte okoli nje, in dozdeva se ji, kot bi izginjala tla pod njenimi nogami. In nato ne ve ničesar več. Mladi gos j »od, ki se je postavil poleg nje in je gledal izložbo, ker je bil namenjen kaj kupiti, postane na Evo pozoren, ko se ji izvije globok vzdih, ki je bil podoben stoku. Pogleda od strani, vitli njen fini profil in bledi obraz in nato opazi, da vitka i>ostava omahuje, kot bi se hotela zgruditi na tla. Naglo pristopi bližje in jo ravno vjame v svoje rOke, prodno jo padla na tla. Sočutno ji gleda v bledi obraz, nato pa se v zadregi ozira okoli. Slučajno gre le malo ljudi mimo. Namigne svojemu šoferju, ki je bil že tudi pripravljen skočiti, ker je tudi opazil, da mora mlado dekle vsak trenutek pasti. 4 * Dama se je najbrže onesvestila, milostljivi gospod," pravi šofer. *'Da, tudi jaz mislim tako. Kaj naj storiva ž njo? Najprej jo posadiva v moj avtomobil, da se zopet zave," pravi mladi gospod in s šoferjevo pomočjo dvigne Evo v avtomobil. K sreči ni nikdo redkih mimoidočih postal na to pozoren. Ludvik Olden — tako se jo pisal mladi gospod — so skloni nad Evo, ne vedoč, kaj naj napravi. Tedaj pa Eva zopet odpre oči, velike, kot biser modre oči, ki ga še vedno nezavedno gledajo. "Lačna, lačna sem!" stisne skozi ustnice. . "Ljubi Bog, lačna je! Vos, ]>ojdite naglo v prodajalno in prinesite dve obloženi zemlji, nekaj sadja in ,pol steklenice vina. Steklenico naj odpre in prinesite tudi takoj kozarec. Mislim, da bo zopet prišla k moči, ko bo nekaj povžila." 4 * Dob ro, m i lost 1 j i v i gospod!' * In Vos naglo steče v trgovino. Olden posadi Evo v blazinah pokonci in gleda v njen bledi obraz. Luči v avtomobilu sicer ni prižgal, da no bi mogli mimoidoči ratio vodi ki gledati, toda iz trgovine je prihajalo tiovolje svetlobe, da je raasvetljevala avtomobil. Oba moža sta Evo tako naglo dvignila v avtomobil, da je komaj kdo kaj opazil. .(Datlje prihodnjič.). /uc&eta romunskim oblastem delala velike preglavice. Veilno znova so jih morali zapirati zaradi raznih tatvin. Ko so ju zadnjic zopet nekoč zaprli, >ta prosila sodnika, naj ju rajši jnmiilosti, ker nočeta take drznosti. Naposled jima je pa le ol»ljubil, tla ju poniilosti, če bosta svojo Imliarijo res dokazala. V spremstvu soil sodnik previdnejši, ter jima je velel, naj počakata zgoraj v veži. da bo sam poprej temeljito preiskal celico št. 2, preden jn lw» vanio zaprl. Zopet so vsi trije stopili doli v klet. odprli vrata celice št. 2 in stopili vanjo. Tu pa so videli, da je v celici sedita ona dva cigana. Xato ju je sodnik res izpustil. SUŽENJSTVO V AFRIKI l)r. F. He fit i, predsednik svetovne zveze zoper suženjstvo, je v pogovom z nekim časnikarjem podal zanimivo izjavo o vprašanju suženjstva v Abesi-niji. Pred vsem je treba ugotoviti, je dejal, da suženjstvo ne obstoji samo v Abesiniji, temveč v celi vrsti drugih afriških dežel. On sam je videl v italijanski Libiji trg, na katerem so prodajali ljudi — može, žene in otroke. Med Abesi tlijo veljajo O i -mirci za najboljše sužnje. Črnci so predi v ji in za sužnje neprimerni, belih sužnjev v Abesiniji ni. V drugih deželah so baje tudi poedini primeri belih suž- njev. Tu je treba omeniti, da med trgovci s sužnji absolutno domini rajo l tel ok ožci. Razen v poedinili primerili se položaj abesinskih sužnjev ne razlikuje bistveno od položaja naših dekel in hlapcev. Navzlic temu vodi cesar ostro borbo proti suženjstvu in vsem vrstam tlačanstva. V tem pogledu igra črni cesar povsem ulogo zn nekakšnega afriškega cesarja Jožefa IT. Abesinski gospodarji iz gospodarskih razlogov niso več zmožni, da bi sužnje vzdrževali in jih odpuščajo tako. kakor evropske gospodinje svojo služinčad. Vprašanje abesinskega su- petentnejša oseba v tem vprašanju, pa bi bilo razvidno, da bi Italijani dobro storili, če bi se ]K»zanimali za vprašanje suženjstva tudi v svojem kolo nijalnem področju. NAJVEČJI SOD Največji sod na svetu je izdelalo leta liMM) sodarsko podjetje A. Fruhinsholz v francoskem mestu Nancy. Ta sod je držal 4.1.1,500 litrov. Doge so bile dolge 9.3 m. obroči so merili 0 m. doge so bile debele na konceh 20 cm. v pasu pa 1") cm. Vratca so bila visoka 110 cm in široka 55 cm. Za doge so porabili 50 kubičnih metrov hrastovega lesa, za dna pa 35. Ob-ročev je imel sod 20, oni na konceh so bili debeli IS, v sredini pa 15 cm. T-.es za ta sod so pripeljali iz severnoameriških pragozdov, kjer so posekali več nad 2 m v premeni debelih hrastov in nobeden ni smel imeti do višine 10 m vej. Za dovoz lesa so rabili nad 2 leti. Fo-edine obdelane doge se tehtale okrog 20 centov. T-.es jo pustilo podjetje jrnšiti vee let. predno so začeli izdelovati sod. Znani heidelberški sod drži približno 115,400 litrov in torej daleč zaostaja za sodom, ki ga je izdelalo francosko podjetje. Vendar je pa tudi ta sod velik in Nemci so zelo ponosni nanj. 3 0 0 SVETIH MAŠ ženjstva je kakor znano, eden glavnih razlogov, s katerim u so deležni letno flanl "Maine zve« ra pravičujejo Italijani SVO.j VO-Afr.ko". Članarina enkrat ra vselej: 25c jaški pohod V tO deželo. Tz VSe-za vsako oaebo, ŽHq ali umrlo. Naslov: tega* kar je povedal pred- SODAL1TY OF ST. PETER CLAVER Sednik SVetOVne ZVCZC ZOpCf SU- for the African Minions. Dept. 8. j „ . J , , .__A___ _ M MM W. Pino Blvd., st. kouiš, mo. ' ženjstvo, ki je gotovo najkom- JUGOSLAVIJE I5UZI VLAK OB BREMEN IN EPROPA V BREMER-IIA VEX ZAJAMi'I II »ORNO POTOVANJE HO LJIBUANE Ali potujte s priljubljenimi eksp resnimi parniki: C O L P M B U S HANSA ~ DEUTSCHLAND HAMBURG ~ MEW YORK I z home železniške zveze od Cherbourg*, Bremena ali Hamburga. 2a po.asn:|a vprašajte lokalnega agenta aH HAMBURG - AMERICAN LINE NORTH GERMAN LL0TD 97 BROADWAY, NEW YORK Champlain 11. marca: Aquitania v Cherbourg Washington v Havre 14. marca: lie de France v Havre 18. marca: Euro)»a v Bremen Berengaria v Cherlwurg £1. marca : Paris v Havre 25. marca: MANHATTAN v Havre "iT- marca : Champlain v Havre Aquitania v Cherbourg iS marca: Con te d i Savola v Genoa aprila : BREMEN v Bremen 3. aprila: Berengaria v Cherbourg 4. aprila: Normantlie v Ilavre 8. aprila: Washington v Havre 10. aprila: Paris v Ilavre 11. aprila: Res v Genoa 14. aprila : Kuropa v Bremen 15. aprila: Aqultania v Cherbourg 18. aprila: I-aTavctte v Ilavre aprila : Berencaria v Cherbourg Noriuandie v Havre J::, aprila : Bremen v Bremen 25. aprila: C«>nte ill Savoia v Genoa maja: Normandie v He vre Kuropa v Bremen Vulcania v Trst 6. maja: Washington v Havre 8. maja : B*-rcngaria v Cbertxiurz 9. maja: Bremen v Bremen Paris v Ilavre Rex v Genoa 13. maja: Normandie v Havre 19. maja: En ropa v Bremen •JO. maja : Manhattan v Ilavre 21. maja: Aquitaiiia v Cherbourg 23. maja : Champlain v Havre Conte <11 Savoia v Genoa 27. maja: Normandie v Havre 'JH. maja : BERENGARIA v Cherbourg 29. maja: Rex v Genoa Bremen v Bremen 3. junija: Washington v Havre 5. junija : Queen Mary v Cherbourg Eurojm v Bremen G. junija: Paris v Havre Saturnia v Trst 11. junija: lie de France v Hatre Aquitania v Cherbourg 13. junija: Bremen v Bremen Conte di .Savola v Genoa 17. junija: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havre 20. junija: Europa v Bremen Vulcania v Trst Champlain v Havre 24. junija: Queen Mary v Cherbourg 27. junija: Ijifayette v Havre Rex v Genoa Aqultania v Cherbourg 1. Julija: Normandie v Havre Washington v Havre 2. julija: Berencaria v Cherbourg 3. julija: lie de France v Havre Conte di Savoia v Genoa 8. julija: Queen Mary ▼ Cherbourg 11. julija: Saturnia v Trst Champlain ▼ Havre 15. julija: Manhattan ▼ Havre Normandie ▼ Havre 16. julija: Aqultania v Cherbourg Bremen v Bremen 18. julija: Rex t Genoa 23. julija: 23. julija: Europa v Bremen lie de France t Havre BerAigarla v Cherbourg 25. julija: Vulcania v Trat 29. julija: Queen Mary v Cherbourg Washington t Havre