Uspešno delo številnih aktivistov
Na programski seji občinske konference SZDL Ljubljana-šiška je najprej stekla beseda o uresničevanju svobodne menjave dela v družbenih dejavnostih.
Uvodoma je Drago Ščernjavič poudaril, naj konferenca dopolni obširno gradivo, ki je bilo posredovano delegatom v obravnavo. Oprav-Ijena analiza stanja na repubfiški, mestni in občinski ravni je zadostna podlaga za celovi-tejšo obravnavo stanja in za delovanje v pri-hodnje.
V razpravi je najprej Danilo Sbrizaj poudaril velike težave SIS pri planiranju, saj ne vedo vi-šine sredstev, med letom pa smo še priče re-balansom. O sredstvih SIS odločajo družbe-nopolitične skupnosti, o nagrajevanju po delu pa tod še ne moremo govoriti. Jože Šetina se je dotaknil ustavnih pravic občanov v šolstvu, zdravstvu in vzgoji ter izobraževanju. Sgltna Samardžiia ie spregovorila o težavah organi-žacije Rdečega križa, ki se s SIS nikakor ne more sporazumeti za plačilo opravljenih de-javnosti. Anka TominSek je poudarila, da so delegati v skupščini sprejeli analizo, ob tom pa zahtevali, da SIS kritično ocenijo svoje delo. Morali bomo spremeniti obnašanje, metode dela... V Ljubljani se moramo enotno dogovo-riti, da bomo imeli manj SIS. Du&an Brekič je spregovoril o samoupravnem planiranju, t. im. srečujočem planiranju, brez katerega ne bo šlo dalje. Karel Gornik je kritično ocenil me-todo indeksiranja, ki povzroča nejevoljo in kri-vice ter predlagal, da že končno izračunamo, koliko nas stane učenec v usmerjenem izo-braževanju in da to predočimo združenemu delu. Tomaž Šavnik ml. pajeopozorilnaza-pleten princip planiranja in omenil potrebo spremembe sistema prispevnih stopenj. Pre-pogosto so vsega krive strokovne službe, pa temu ni tako.
Ob zaključku razprave so delegati menili, da je potrebno v nadaljevanju široke razprave priti do najboljših predlogov, se opredeliti za racio-nalne rešitve in se odločiti, kaj bomo imeli v občini in kaj v mestu.
V nadaljevanju so delegati spregovorili o po-ročilu o delu OK SZDL in njenih organov v le-tošnjem letu.
Uvodoma je predsednik Vukašin Lutovac
poudaril kontinuiteto aktivnosti, vse manj pa tudi merimo učinkovitost delovanja po številu sprejetih sklepov, temveč kako lo-te uresniču-jemo. Optimizem zamenjuje malodušje in ob-čutek nemoči, saj so doseženi rezultati realna osnova za še večjo mobilizacijo delovnih Ijudi in občanov, na kateri lahko bolj smelo plani-ramo naš razvoj v prihodnje. K doseženim re-zultatom gospodarjenja je prav gotovo pripo-mogla usklajena samoupravna in družbeno-politična aktivnost, v katero so se vključevali
vsi frontni deli, samoupravni organi, delegat-ska skupščina in izvršni svet ter številni aktivi-sti v družbenih organizacijah in društvih. Toda, morali bomo več in bolje delati. Razprava o predlogih 13. seje OK ZKJ je tudi bila prispe-vek in spodbuda h krepitvi frontne vloge in po-mena SZDL. Žal se ponekod srečujemo s pa-sivizacijo članstva, saj premalo učinkovito ra-zrešujemo vprašanja, ki so naposrednega in življenjskega pomena krajanov v posameznih krajevnih skupnostih, predvsem na področju prostorskega planiranja. Krajani opozarjajo, zadeve pa se ne premaknejo z mrtve točke. V prihodnje nas čaka še veliko dela, predvsem ne izdelavi planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje ter priprave na volitve v letu 1986. Obe nalogi terjata poglobljeno delo-vanje, od dobrih priprav pa je v mnogočem od-visen končni uspeh.
V razpravo se je najprej vključil Mlloš Miko-lič in poudaril pomen pomoči občinske organi-zacije pri delovanju krajevne organizacije, saj tako teče delo bolj usklajeno. Omenil je, da že predolgo vlečemo nerazrešeno vprašanje fi-nanciranja krajevnih skupnosti ter se zavzel za krepitev vloge zborov krajanov. Adolf Dimnik je omenil, da je potrebno večjo pozornost na-menitj delu in življenju v krajevnih skupnostih ter prisluhniti njihovim kadrovskim težavam. Stanislav Bradeško je obširno spregovoril o delu občinske organizacije zveze komunistov, ki kot sestavni del frontne organizacije deluje po svojem programu, aktivnost pa zajema vsa ključna vprašanja današnjega časa. Posebno
po 13. seji CK ZKJ se je delo konkretiziralo, povečala pa se je javnost dela ZK. Najširši krog članov zveze komunistov pa si bo s po-močjo znanja in argumentov utiral nadaljnjo pot. Jože Šetina je spregovoril o dokončni iz-gradnji Poti spominov in tovarištva, ki naj bo nareddo9. majaprihodnjeleto. BogoSemeje poudaril velik pomen centra mladih za delova-nje šišenske mladine. Anka Tominšek je po-dala vrsto predlogov za dopolnitev programa dela ter se zavzela za načrtnejšo kadrovsko politiko, kjer bi nam bila lahko v veliko pomoč računalniškatehnika. Ludvik Vrhovc je apeli-ral na delegate, da v svojih krajevnih skupno-stih poskrbijo za še večje podružbljanje tradicij NOB ter da naj mladina prevzame skrb za ne-govanje spomenikov NOB. Dušan Brekič je poudarii velik pomen nadaljnjega racionalizi-ranja del v krajevnih skupnostih, Ivan Kuko-vec pa o intenzif ikaciji kmetijstva v naslednjem srednjeročnem obdobju ter o čimprejšnji izde-lavi strokovnih podlag za sprejem prostor-skega plana. V razpravo sta se vključili tudi Meta Verbič, podpredsednica MK SZDL in Božena Ostrovršnik, podpredsednica RK SZDL.
Delegati so sprejeti poročilo in programske usmeritve, vključno s pripombami iz razprave.
Vsekakof lahko delo konference ocenimo kot zeio uspešno, kar pričajo številni razprav-Ijalci, ki so v plodni razpravi s številnimi kon-kretnimi rešitvami dokazali, da so odločeni pomagati pri nadaljnjem uspešnem delovanju frontne organizacije.