PRIMORSKI DHEYHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
teta 3. Ste /. 546- Cena s lir - 3 jngolire - 2 mn gS^VifVlLŽ
TRST petek, 21. marca 1947
UREDNIŠTVO m UPRAVA. PIAZZA GOLDONI št 1 - I Tel, št.: Ur. 93806. 93808 Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo
Danes nihče več ne dvomi, da lahko Trst doseže ne le ravnotežje rednega proračuna, ampak da ima lahko tudi precejšno aktivo.
GOSPODARSKA VPRAŠANJA
H ENOTNOST NEMČIJE
Francija je zaskrbljena, ker Bevin oclklanja povečanje dobav premoga
tega ta določba v pogodbi ni potrebna. Tudi to vprašanje bo predloženo zunanj m ministrom.
Nato so namestniki poslušali poročilo komisije političnih izveden
ščih. Zanimivo je, da je tik preden je britanski delegat sprožil to vprašanje, prispela v Moskvo nota grške vlade, ki zahteva, «naj jj bo dovoljeno takoj poslali opazovalce v
-------------  j.	-	  —	.	vvijoiiv	f------- -----------
cev, ki ji je bila poverjena izdelava j Moskvo, ki bodo zasledovali razgo-
Mqskva, 20. — Danes predpoldne sose sestali namestniki za Avstrijo Ppd Predsedstvom sovjetskega predstavnika Guseva. Razpravljali so nadalje o političnih določbah ^sirijske pogodbe.
^Delegata ZDA in Francije sta Predlagala posebno določbo o jam-s vu za avstrijsko neodvisnost in
10 za slučaj, če bi obstojala nevar- j Svet zunanjih ministrov ni jav-nost 2a politično ;n gospodarsko neodvisnost ali teritorialno nedoumljivost Avstrije. Sovjetski prtd-tavnik Gusev je opozoril, da je
sovjetska delegacija Se prikazala i	.	v	.	vi,.
Stališče o taki klavzuli in se ji zdaj ! tudi državam, k> so bile v sovraz j ,, 0 nekaterih drugih vprašanjih, k; 261 Potrebno poudarit1 da ie treba nem taboru, ki so pa potem z oro- se tiče_io procedure za sestavljanje sestaviti posebno z ozirom 'na Av-	sodelovale v borbi prot. Nem-
čiji. Niso pa dosegli sporazuma o predlogu britanskega delegata Stranga, naj pošljejo zavezniške dežele, svoje opazovalce k sejam zunanjih ministrov in njihovih namestnikov, kjer. bi lahko delali svoje opazke in govorili o svojih stali-
načrta določb glede razpustitve fašističnih organizacij v Avstriji.
na govorilnica
Namestniki za Nemčijo so se sporazumeli o ^določbi, da je treba dati i vpa<jai v besedo, možnost do prikazovanja stališča | Namestniki so nadalje razpravlja-
vore zunanjih ministrov.
Višinski je opozoril, da hoče britanska delegacija spremeniti Svet zunanjih ministrov v javno govorilnico, kjer bi lahko vsakdo, ki ni povsem brezbrižen, po mili volji
s,lr'-i° hov sistem varnosti. Ko bo Avstrija mogla stopiti v OZN, bo Povzela vse iz tega izhajajoče ob-eznosti. Naloga namestnikov pa je, a okrepe obstoječi sistem varnosti, Pa odobriti kakrs'en koli pred-■ ki bi tg, sistem oslabil. Zaradi
ne
Ameriški imperializem
ki rad podjarmil svet in vzpostavil reakcionaren režim v lastni državi
V Trstu se je mudil William Fcster, predsednik ameriške komunistične stranke. Dopis-, hik lista «Ii Lavoratore» se je sestal z njim in mu zadal nekaj vprašanj o zunanji in notranji politiki ZDA.
vprašanje o Trumanovem 8°voru je Foster od govoril med
drugim:
‘Splošna politična strategija <*n*Srtfkih imperialistov zasled.iv-
j
cilja,- prvič zavojevati ves
Si.
drugič pa vzpostaviti V ZDA reakcionaren režim.
Glede prvega cilja doslej ni bilo ®Počiti nobenega bistvenega uspe-sk' ^nier'^a politika na Kitaj pomeni neuspeh; v latirski nierikii ki je za ZDA zelo važna, >ia	imperialisti	naleteli
Pinopg težave v izvajanju svo-le e^spanzionistične politike. A-eDSke vojne hujskače je končno
rdeo,
do
čaralo njihovo upanje, da bo-strahovali Sovjetsko zvezo z ^Om.sko bombo; prav tako so se iiU^'^ Njihovi napori, da bi uni-u 1 demokracijo na Balkanu in *h-0V^* razvoj komunistične ^ra-nke -p Franciji. Vse to doka-■ < da politični načrti o zavoja. niu sveta nimajo uspeha.
na>rU^i vzpostavitev reakcio-dose’6 V*a<*e v ZDA, je bil deloma re 'en: dejansko so novembra v !^,li,canci zmagali na volitvah sipIL 6( Gornici, kjer vodijo zdaj pr 1 e napade proti sindikatom.
so kar 212 zakonskih pre^°V Voti delavcem, ki nat ^ vsem. oslabe sindikate. Nar stil** Poskalajo postaviti komuni-dru'°. s*ra"ko izven zakona. Po p 8fl tirani so ameriški delavci e . ^dikatih sicer zelo dobro or-\	'^r*j/hi, politično pa so Šibki,
se trenutno ogorčeno bo-'“■m zakonskim načrtom, j..	oriliki	bodo pomenile
1,1,	*	volitve leta 191/8. ve
‘3. ...
•pfr. Im Guardia im "	*>	'"je,	ki se bori
" ' nkrat poskuSajo ' ».nru demokratične kjer predstavljajo naj-
hjihov ‘n°>Crat''':no	hi	ta
-rUg,
Proti,,.,
borbo
St^ke bolj
ki je sicer, ne moremo ,	.t.
z italijansko ali francosko, »i pa je vendarle dokaj resna.
Kakšne posledice bi imel izbruh krize?
— Posledice bi bile zelo resne. S političnega stališča lahko kriza mobilizira delavce, jih napravi bolj borbene in jih vzpodbudi k veliki politični borbi. Po drugi strani pa lahko kriza poveča vojno nevarnost. Ameriški kapitalisti so se mnogo naučili od Hitlerja: da se olajšajo pogubne posledice krize, se povečuje vojska in vojna proizvodnja.
V vsakem slučaj pa, s krizo ali pa brez nje, lahko predvidevamo v kratkem silovite politične «n gospodarske borbe v ZDA. Lahko rečem, da so se ie pričele priprave za bodoče predsedniške voHtve, čeprav se bodo vršile šele v novembru 19j8.
mirovnih pogodb.
Zvišati industrijsko proizvodnjo in povečati izvoz premoga
Na današniji seji Sveta zunanjih ministrov je imel glavno besedo Bidault, ki je govoril predvsem o vprašanju, ki Francijo najbolj zanima, to je o premogu, nadalje pa j tudi o gospodarski enotnosti Nemčije, kjer so se mnenja yseh zuna-nj.h ministrov znatno zbližala.
Bidault je izrazil upanje, da britansko stališče, kot ga je prikazal včeraj Bevin. ni dc končno. Opozoril je, da v zadnjih 15 mesecih produkcija premoga vedno bolj raste, izvoz premoga pa stalno pada. Potrošnja premoga v Nemčiji na glavo letno je znatno večja kot v Franciji, Bidault je ugotovil, da gospodarske težave Nemčije ne izhajajo iz pomanjkanja premoga, marveč slabe razdelitve. Po njegovem je mogoče ob' normalni uporabi prlštediti letno poleg doslej izvožene količine še 17 milijonov ton, katerih potrošnja v Nemčiji je neupravičena.
Biaault je nato prosil Bevina.naj še enkrat premisli to vprašanje, kajti Francija je zaskrbljena zaradi pomanjkljivih dobav premoga. Nato je Bidault govoril o industriji in dejal, da popolnoma soglaša z Molotovom, da je mogoče zvišati raven n»m>ke industrijske proizvodnje In obenem povečati izvoz premoga, Nato je Bidault podal nekaj predlogov o gospodarski enotnosti Nemčije.
Končno so zunahji ministri poslušali poročilo Višinskega o delu namestnikov za Nemčijo. O spornih vprašanjih med namestniki se zunanji ministri še niso sporazumeli.
Splošni proračun FLRJ za 1947 ie uravnotežen
Beograd, 20. — Odbora za gospodarski plan in za finance obeh svetov ljudske skupščine FLRJ sta načelno sprejela predlog splošnega državnega proračuna za leto 1947.
Ta proračun določa ravnotežje med izdatki in dohodki v znesku 85 milijard 854 milijonov dinarjev. Zvezni proračun vsebuje izdatke v znesku 59.560,000.000 in ravno toliko dohodkov. Celokupni državni proračuni ljudskih republik imajo
26.294.000.000 dinarjev izdatkov in 25.167,419.000 dinarjev dohodkov. Presežek izdatkov se krije iz obče-državnega proračuna
Proračun je popolen načrt vsega | državnega financiranja in ni več administrativni proračun, kakor je to bilo do sedaj, ampak je po večini proračun splošnega državnega gospodarstva.
Jugoslavija je danes ena redkih držav na svetu, ki ima uravnotežen proračun. Samo dve državi imata proračun s prebitkom. To sta SoVji*.ka zveza s prebitkom
20.100.000.000 rubljev in ZDA s prebitkom 200,000.000. dolarjev. Vse druge države razen Jugoslavije, imajo proračune s primanjkljajem.
Francoska odlikovanja za češkoslovaške politike
Praga, 20. — Francoski minister za obnovo Charles Tillon, ki se mudi v Pragi, je danes izročil češkoslovaškemu ministru za industrijo Lausmanu odlikovanje železnega križa s palmo in praškemu županu dr. Vaceku odlikovanje častne legije.
Molotov častni meščan Gluja
Bukarešt, 20. — Zunanji minister Sovjetske zveze Molotov je postal častni meščan glavnega mesta Transilvanije Oluja.
Zasedanje komisije za atomsko silo
Lake Success, 20. — Komisija za atomsko silo se je sestala, včeraj prvikrat po 30. decembru 1946, da nadaljuje razpravo o načrtu za nadzorstvo nad atomsko silo, ki ji ga je predložil Varnostni svet.
Predsednik komisije Gromiko je predlagal, naj se vprašanje mednarodnega nadzorstva zaradi nasprotujočih si komisije. Ameriški delegat je ta predlog podprl. Komisija je predlog soglasno sprejela in zasedanje se je preložilo na nedoločen čas.
Jugoslovanski predstavniki
v zaporu v ulici Tigor
Sumljive okoliščine aretacije v Dutovljah
Dne 17. t. m, zvečer je aivilna policija aretirala v Dutovljah jugoslovanska predstavnika Battelino Borisa, načelnika delegacije Rdečega križa Jugoslavije v Trstu in Rebolj Marka, člana Koordinacijskega odbora Vojne uprave jugoslovanske armade ter dva njuna prijatelja in šoferja.
Do aretacije ' je prišlo na
civilnih policistom z brigadirjem na čelu, ki so z naperjenimi brzostrelkami, puškami in samokresi planili na jugoslovanske predstavnike, provokaterja pa pustili brez nadzorstva.
Civilni policisti so jugoslovanska predstavnika s prijateljem in šoferjem aretirali, avtomicbil pa zaplenili. Provokator Slavec je naed-
sledeč način. Znana prevokaterja tem udaril Miloša Strgarja, usluž-
Slavec Milan, star 31 let in Škapin Filip, star 27 let, oba iz Tomaja, sta prišla v dutoveljsko gostilno, kjer sta se nahajala tudii omenjena jugoslovanska predstavnika. Provokatorja sta pričela žaliti Jugoslavijo in Tita, Nihče ni nasedel, in kazalo je, da na tak način ne bosta dosegla svojega namena (oz. izvršila naloge?). Zato je eden izmed njiju odšel iz gostilne in uda-stalisč, odda odoorom ' ril s pestjo Battelina Borisa, ki je za trenutek zapustil družbo. Ostali so napadenemu takoj priskočili na pcmoč. Toda izzivača sta zakričala «Na pcmočls in v trenutku se je znašel pred gostilno kamion, poln
Odpor srškeia liudsiva
stalno narašča
Grška vlada skuša pred anketno komisijo inscenirati „obmejne incidente**
Solun, 20. — Dopisnik Tanjuga | dati pred anketno komisijo važne javlja, da je zadnje dni opaziti večje izjave.
V francoski zbornici
RAZPRAVA 0 VIET-HAIHU
Francoski komunisti zahtevajo sporazum z vietnamsko demokratično republiko
borba proti Francu in falangi: skupna akcija ž .vsemi drugimi pro-tifrancovimi silami proti diktaturi; dolpč: naj se bodoči režim v Španiji na podlagi splošnih, svobodnih in demokratičnih volitev. La Passio-nar.a je dalje izjavila, da so komunisti proti državljanski vojni v Španiji.
Kongresa so se udeležili številni inozemski delegati.
Mjnnerv.i.e predsednik republiškega sveta
Pariz, 19. — Sinoči so izvblili za čilo, v katerem odobrava ravnanje dsednika fl.anco5kega republl-komunist.čne parlamentarne °1 ’-
Paniz, 20. — Razpravo o vojaških kreditih za Indokino v francoski narodni zbornici so preložili na soboto. Komunisti so izjavili, da se bodo glasovanja o teh kreditih vzdržali, kakor so bili že napravili, prve dni tega tedna, ko se je glasovalo za zaupnico vladi glede njene politike v Indokini. Ramadier je izjavil, da bo imel glasovanje o kreditu za vprašanje zaupnice vladi.
Centralni komitet francoske komunistične stranke je zavzel v v-prašanju Indokine odločno stališče preti izzivanjem francoskih reakcionarnih krogov in je izdal poro-
do.
‘“vel
’ borbe
ei načrt proti reakciji
heuspeh, bomo morda do-'■sta
P®
žipejj
kar ^‘‘binovitev tretje stranke, treh^1 ** 0ot°vo. Poudariti je GuardVairM dejstvo, da'sta La hiano ^ tn ^Va,l(lce napadla Tru-sPolitiko, v Turčiji in
V 'k
krizi , VP‘ra'^aTlje o gospodarski Foa)' ' se Približuje Ameriki, je r Rjavil:
<VH „
hiialijo >neriiki gospodarstveniki «)ce k - o š,rlHo do gospodar-hIrti ae* enakega mnenja so kapitalisti. Mnenja pa se štlede časa, ko bo kriza
^e Priče' Akuten zatrjujejo, da i. ’ f k krize
:0uee 'K krize pričakovati za
leta, drugi jo napove-^ ele za prihodnje leto.
pa obstoje številni So. kri»°. Borzni kurzi pa-' ta aclnii inventarji so dnkaza-So V V *k,adiM'h blaga za ne-“- mifl^ard dolarjev (predo-da je bilo leta
,5?9 ( ^rloramo,
t Pred doslej najhujšo kri-
SL?	  J
blaga samo za 28 dolarjevj. Vse to so jasni lm("no v ZDA nadpro-UPha „ druQ' strani pa je ***••	delavcev	znatno pa-
Se kp f"1 te°a iosno izhaja,
°*°žaj ,e Q gospodarska kriza. ^ Pfavnj U ^^ioinem nenormalen, tn,^i Se Predznaki krize in
'uthr, So p°darskega dviga. Tre-°A v stanju mflacije,
skupine v zbornici. S tem, da je ko-mun'stična stranka odklonila finansiranje vojne politike v Indokini, pravi proglas, je delovala v korist Francije in Francoske unije. V korist Francije je, ohraniti vpliv in pozicije na Daljnjem vzhodu. Nadaljevanje sovražnosti proti Vietnamu pa bi dovedlo do izgube teh pozicij, kakor je to bilo že glede Sirije in Libanona. Sedanja politika sile bo še poglobila prepad med Francijo in prekomorskim ljudstvom francoske unije.
Centralni komitet poudarja nujnost takojšnjih pogajanj z Vietnamom na podlagi dogfvora od 6. marca 1946,
Iz Saigona poročajo, da so vietnamske napredne politične skupine poslale brzojavko francoski socialistični in komunistični parlamentarni skupini, s katero izražajo željo vietnamskega ljudstva po sodelovanju s francoskim ljudstvom na pčdlagi enakopravnosti in ustavnih določb. Francoski minister za kolonije je sinoči izjavil, da so se že prič:la pogajanja za prenehanje sovražnosti. Agencija Reuter poroča, da je francoska policija da-nao aretirala podnačelnika vietnamske delegacije v Parizu Duog Bach Maja, češ da je »bil več Francozov v Indokini. Bach Mai je odločno zavrnil te obtožbe.
Ministrstvo zunanjih zadev za-n’ka vesti, ki krožijo v tujih prestolnicah, da se bo George Bidault vrnil v Pariz zaradi vladne krize.
Govor Dolores Ibarruri
na kongresu španskih komunistov
Pariz, 20. — Na letnem kongresu španske komunistične stranke J?
govorila tud: Dolores Ibarruri La Passionai ia. Glavne , točke n.e-nega govora so bile; Neizprosna
skega sveta pripadnika radikalne skupine Gastoneja Monnervilla, namesto Champetira de Ribesa, ki je pred kratkim umrl.
Stavka v šanghafskem
prSsfaništu
Šanghaj, 20. — Nameščenci vlačilcev in ladij v šanghajskem pristanišču so danes stopili v stavko. Zahtevajo povečanje plač. Število stavkujočih je doseglo 10.000.
delovanje demokratične vojske v Grčiji. Vladna poročila govorijo o velikih bitkah v raznih predelih. Zadnje dni so partizani raztegnili svoje delovanje po vsej Tesaliji.. Da bi odvrnili pozornost ljudstva in anketne komisije od tega so začeli vladni krogi in desničarski listi znova govoriti o tuji pomoči grškim partizanom in ponavljajo laži o Jugoslaviji.
Anketna komisija se je 18. in 19. t. m. podala v vas Skra, ki je do tal požgaina. V vasi n so našli niti ensga človeka, naleteli pa so «slu-čajno* na dva osebi, ki sta zatrjevali, da so vas zažgali partizani. Pozneje pa se je komisija lahko iz pripovedovanja neke druge priče uverila, da so vas zažgali monarho-fašisti, in da je moralo preb valstvo, ki je po večini slovansko, zbežati. Med bivanjem komisije v vasi se je zaslišalo prasketanje strojnice. Grški delegat je zmagoslavno izjavil, da je v teku bitka med grško vladno vojsko in «banditi», ki da skušajo prekoračiti jugoslovansko mejo. Jugoslovanski delegat Djerdja je izjavil, da je lahko ugotoviti, odkod prihaja streljanje in da je vse to samo spretna inscenacija, ki ima namen preprečiti komisiji ugotovitev resnice.
Neka druga skupina anketne komisije je obiskala komando demokratične veiske v gorati pokrajini Gramos, kjer je zaslišala partizanskega poveljnika Jannulisa. Ta je med drugim izjavil, da se največja teroristična dejanja izvajajo predvsem proti slovanskemu prebivalstvu Makedonije. Zanikal je vesti, da demokratična vojska dobiva pomoč fz inozemstva in izjavil, da je prvi pogoj za vzpostavitev svo-brde v Grčiji izpraznitev okupacijske vojske, ki podpira reakcijo in neti državljansko vojno.
V Solunu je povzročil danes veliko razburjenje atentat na bivšega poljedelskega ministra komunista Zevgosa, ki je bil umorjen, ko je zapuščal uredništvo tamkajšnjega komunističnega lista. Zevgos je bil zelo znana osebnost in vztrajen borec preti fašizmu. Grška komunistična 'stranka je izdala uradno izjavo, v kateri pravi, da so umor izvršili monarhofašisbi in njihovi tu5h podporniki. Izjava dodaje. da kljub ysemu terorju ljudski odpor . vedno bolj narašča. Značilno je, da je Zevgos 16. t. m. izjavil dopisniku agencije AFP, da misli po-
V rimskih novinarskih krogih so doznali, da grška vlada pripravlja, še bolj kruto zatiranje demokratov po načrtu, ki ga je pripravil Zer-vas. Vlada splošno mnenje, da je Trumanov govor vlil novega poguma grškj vladi in da slednja pripravlja nove akcije proti levičarskim elementom.
Tudii v londonski zbornici ni Tru-ms nov govor ostal -brez odmeva. Na današnjem zasedanju je laburistični poslanec Zilliacus obtožil vlado protisovjetskega delovanja. Dejal je, da bi bila nevarna igra, če bi Velika Britanija sledila politiki, s katero bi bil« prisiljena pošiljati v smrt svoje ljudj za interese Američanov, ki so se uprli načelom socialistične-vlade.
nadzorstvo nad posojilom, ki ga bodo dale turški vladi na razpolago. V Ankaro prihajajo vesti, da bodo Amerikanci ne le poslali gospodarske svetovalce, temveč, da bodo zahtevali popolno svobodo glede informacij. Vse to je vzbudilo v deželi veliko zaskrbljenost.
Pogajanja o italijanskih kolonijah
Washington, 20. — Vlada ZDA je sprejela povabilo angleške vlade, da bi pričeli pogajanja o ureditvi bivših italijanskih kolonij. ZDA so pripravljene prepustiti upravo pred-faiistidniih kolonij italijanski zaupni upravi.
Neki visoki lunkcionar ameriškega zunanjega ministrstva ni hotel dati službene izjave o. tem vprašanju, ker je rešitev tega problema stvar štirih velesil.
Angleška vlada
pred novo kr.zo
London, 20. — Okrog 100 laburističnih poslancev sedanje britanske laburistične vlade grozi .z uporom.
Oni pretijo z uporom proti zakonu o obvezni vojaški službi, proti pogojem vojaške službe in vojni politiki britanske vlade. V začetku leta se je okrog 60 laburističnih poslancev uprlo proti zunanji politiki vlade.
V britanskem parlamentu debatirajo o zakonu za obvezno vojaško službo, o katerem bodo glasovali čez kakih 10 dni. Labunsticni uporniki in večji del članov liberalne stranka bodo glasovali proti temu zakonu, če jih med tem časom vlada ne prepriča o nasprotnem.
Ker to predstavlja največjo demon- Praga, 20. — Češkoslovaški zuna-stracijo proti vladi, bo vlada pod-1 nji ministef Ma.=aryk je v paria-
benca Koordinacijskega odbora, čeprav je bil ta v spremstvu dveh policistov. Razbil mu je naočnike in ga ranil na obrazu tako, da se mu je kar curkoma vlila kri. Policaji se niso niti zganili. Kot odgovor na protest ostalih aretirancev proti takemu ravnanju so jih policisti pretepali, grozili z brzo-strelkartii jn kričali, da jih bodo postrelili, če ne bodo- molčali. Aretirane so s kamionom odpeljali; zdaj so v zaporih v ul. Tigor.
Omeniti moramo, da sta bila aretirana tudi izzivalca, ki pa so ju naslednje jutro že izpustili.,Ta dva elementa sta znana po vsem Krasu. Dan za dnem hodita po kraških vaseh "in skupno z njima podobnimi napadata ter grozita antifašistom. Civilni policisti so jima prijateljsko razpoloženi. Sicer sta večkrat zaprta, a vedno naslednji dan prosta, da lahko nadaljujeta «delo». Poleg vsega tega pa nosita tudi orožje, kar je zadosten dokaz, da imata dokaj dobre zaščitnike v civilni policiji, morda tudi pri drugih oblasteh.
* * *
Do sem dogodki. Važno pa je, da pribijemo še dvoje: prvič okoliščine, v katerih se je izvršila aretacija, in drugič funkcije, ki so jih aretiranci izvrševali.
Predvsem je treba poudariti, da sta Rebolj Marko in Battelino Boris uradna jugoslovanska predstavnika v Trstu in da vršita delo, ki izhaja iz razdelitve Julijske krajine na dve vojaški okupacijski področji. Rebolj Marko je kot član organizacijskega odbora za železnice v Julijski krajini sodeloval pri vzdrževanju rednega železniškega prometa med obema conama in pri vzpo-rejanju železniških potreb. Battelino Boris je kot predstavnik jugoslovanske humanitarne ustanove izvrševal naloge, ki so pred vsem v zvozi z repatriacijo jugoslovanskih državljanov v domovino.
Dejstvo je, da so ju aretirali prav v trenutku, _ko se po eni strani pričenja važno delo za ureditev vprašanja železniškega prometa med bodočim STO-jem in Jugoslavijo in ko
prejšnjo normalizacijo prilik na tem ozemlju. Morda to komu res ni po godu.
Ves dogodek p zvezi z aretacijo pa je potekel tako, da se res težko ubranimo suma, da vse skupaj ni bilo vnaprej pripravljeno. Težko si je zamisliti tak rslueaj», da pride s policaji natrpan kamion mimo prav v trenutku, ko se eujejo klici <tna pomoč*. To bi bil res čudovit slučaj, ali pa- tehnična bravura, ki bi jo naši policiji (pa tudi katerikoli drugi) le težko pripisali, če ni bilo skupaj takoj da je policija nekje čakala na dogovorjen znak.
Po vsem tem obstoji med izzivanjem, aretacijo in funkcijami aretirancev neka tesna, vzročna zveza. Morda pa sta bila res komu trn D petit
Ameriški katoličani zahtevajo
New York, 20.	—	Predsednik
udruženja bivših katoliških .bojevnikov je na tiskovni konferenci zahteval, naj se komunistična stranka proglasi za nezakonito in naj njene člane izključijo iz vseh javnih služb.
Upor v Paragvaju -delo reakcionarjev v ZDA
Rio de Janeiro, 20. — Brazilski list «Tribuna Popular» prinaša poziv vodje brazilske komunistične stranke Prestesa z ozirom na dogodke v Paragvaju. V tem pozivu poudarja Prestes, da je sedanji predsednik Paragvaja hote izzval vstajo, ki se širi y državi. Sedanji predsednik Paragvaja Morinigo in njegovi prijatelji so dobili navodila iz ZDA, da povzroče oboroženo borbo v Paragvaju in na ta način ojačijo diktaturo in odvzamejo paragvajskemu ljudstvu neodvisnost. Prestes poudarja da ni poraz paragvajskega ljudstva povečal nevarnosti za neodvisnost dežel latinske Amerike ter ustvaril na kontinentu temelje za pohod imperialistične vojne pustolovščine.
Incident na sovietsko-ameriški erti v Koreji
Šanghaj, 20. —■ Sovjetsko poveljstvo je odredilo preiskavo o obmejnem incidentu, v katerem je bil neki sovjetski vojak 18. marca u-morjen in eden ranjen. Incident se je pripetil na sovjetsko-ameriški demarkacijski črti v Koreji.
Franco vlada s terorjem
London, 20. -a- Angleško-španski odbor za pomoč španskim republikancem je javil, da je devet španskih republikancev, 18-letnih mladeničev, pred frankističnim vojaškim sodiščem. Med obtoženimi po drugi strani prihaja vedno več' mladinci sta tudi dve mladinki, <xi apolitičnih beguncev», ki so pod
ki so
vplivom sovražne propagande zapustili Jugoslavijo, zdaj pa se v vse večjem številu vračajo iz zavezniških koncentracijskih taborišč v domovino. Dejstvo je torej, da sta bila tako Battelina Boris kot Rebolj Marko aretirana prav v trenutku, ko je njuno delo neizmerno pridobilo na važnosti kot delo za čim-
katerih je ena zblaznela zaradi _ muk. ■ Sedem zaprtih mladincev v zaporu Alcala De Henares v Madridu je proglasilo gladovno stavko za osem dni. Njihovemu zgledu so se pridružili drugi priporniki. Delavci raznih madridskih tovarn so sklenili zapustiti delo y znak protesta.
Držaue, ki so Krive vojne
morajo popraviti povzročeno škodo
vzela vse ukrepe, da prepreči notranjo krizo.
V lordski zbornici so danes obsodili vladno politiko s 119 glasovi proti 30, ko je liberalec lord Ren-nell predložil resolucijo, v kateri obsoja vladine ukrepe glede reševanja gospodarske krize. Do glasovanja je prišlo po dvodnevnem razpravljanju. Ta poraz vladne politike ima samo tehničen pomen in ne prejudicira stališča vlade.
GOSPODARSTVO
Rudarji rešujejo
industrijsko krizo na Zapadu
Sporazum, ki je bil dosežen v Londonu med ’ delegati rud njev in državnega urada za premog, je gotovo zbudil pozornost gospodarstvenikov . in sociologov, ki jim je pri srcu obnova sveta in rešitev socialnega vprašanja. Predstavniki angleške vlade so pristali na zahtevo rudarjev, da se počenši od maja t. I. uvede petdnevni delovni teden, to se pravi, da se skrajša za en dan. Plate rudarjev bodo ostale iste kljub skrajšanju delovnega tedna. Rudarji pa so se obvezali, da bodo izvršili program vlade, ki postavlja proizvodnjo premoga na 200 rriilijonbv ton za leto 191/7. Silno pomanjkanji premoga, ki je nastopilo preteklo zimo in je zadalo
strahovit udarec angleški industriji, je izučil vlado, ki gre zdaj za tem-, da v vsakem pogledu zadovolji rudarje, samo da bi jim povečala veselje do dela in s tem dvignila njihovo proizvajalno silo.
Pomanjkanje premoga se Juti še po vsem svetu. Belgiji grozi industrijska kriza, ker ji primanjkuje 120.000 ton premoga. Iz Poljske je pričakovala 60.000 ton v februarju, prejela pa ga je samo 1/000 ton. Iz Porurja je prišlo samo 80 000 ton, medtem ko je bilo dblotenih 200.000 ton; velike pošiljke so zaostale v zamrznjenih nemških rekah. Zavezniška vojna uprava v Nemčiji je sedaj pristala na to, da vsak dan odidejo po štirje vlaki premoga v
Zaskrbljenost v Turčiji
Ankara, 20. — Kako protiusiugo bo nudila Turčija ZDA za njihovo finančno pomoč? Do sedaj zatrjujejo, da bodo ZDA vršile strogo
Belgijo. Belgijci so prosili pomoč tudi v Ameriki.
Evropska organizacija za delitev premoga sporoča, da so v januarju v zapadni Nemčiji izkopali 6,695.000 ton premoga, to je 1,206.000 vet kakor v decembru. Toda ta prizvodnja znaša komaj 59% predvojne, čeprav je število zaposlenih rudarjev doseglo ie 83% predvojnega. V nemških rudnikih je zdaj na delu
263.000 t. j. 18.000 rudarjev več kakor v decembru.
V Franciji so januarja izkopali j,,633.000 ton premoga, t. j. 19% več kakor povprečno v razdobju 1935-39. V francoskih rovih koplje 322.000 rudarjev. Na Poljskem je proizvodnja poskočila od
4.207.000 ton v decembru na
4.579.000 ton v januarju in znaša 90% predvojne; F Belgiji je dosegla 2,132.000 ton v januarju nasproti 1,892.000 ton v decembru. Na Holandskem se je dvignila od
718.000 ton v decembru na 829.000 ton v januarju in je znašale 76% predvojne, število rudarjev je nazadovalo od 37.000 na se.ovo.
nientu govoril o odnošajih z drugimi: državami. Glede Madžarske je izjavil, da se bo Češkoslovaška ravnala izključno po delovanju madžarske vlade. Izrazil je hvaležnost Češkoslovaške za Unrino pomoč. O Trumanovem govoru je dejal. da svet pisebno pa male države, z zaskrbljenostjo sledijo odno-šajem med yelikimi državami, ki jim je statut Združenih narodov zaupal glavno odgovornost.
«ZDA se nahajajo v, središču sveta», je izjavil Masaryk. «ter imajo lastno mnenje o svetovnih, vprašanjih, lastno tehniko jn svoj način uveljavljenja. Tako jaz tolmačim poslednji Trumanov govor*.
O odnošajih s Sovjetsko zvezo je Masaryk poudaril istovetnost interesov med obema državama.
V premogovnikih zapadne Nemčije, Poljske, Francije, Belgije' in Holandije je bilo v januarju zaposlenih 981.000 rudarjev, v decembru lanskega leta pa 963.000.
Stavka zavarovalnih nameščencev
Zavarovalni nameščenci v Trstu ie več dni stavkajo v znak solidarnosti s tovariši v Italiji. V Trstu stavka okoli 800 - 1000 nameščencev. Prvotno so zahtevali 50%-ni povišek osnovne ptate, zdaj so pripravljeni sprejeti 25%-no povišanje na skupne prejemke. Poleg tega zahtevajo, da se odpravijo vmesne plačilne skupine. Prav tako naj bi se začasni nameščenci sprejeli v kategorijo stalnih. Svoje zahteve so formulirali v programu, ki obsega 36 točk. Nameščenci italijanske državne zavarovalnice «Istituto Na-zionale di Assicurazionis ne stavkajo; prav tako ne stavkajo nameščenci agencij ostalih zavarovalnic, pad pa samo nameščenci osrednjih uradov. Doslej Se ni ni-kakšnega znaka za dosego sporazuma.
posebno kar se tiče končnega uničenja pogubne nacistične ideologije. cDržave, ki so povzročile svetovno vojno, je treba prisiliti, da popravijo povzročeno škodo. Slovanskim državam je treba ' zajamčiti meje, ki bodo zadovoljile njihove upravičene nacionalne, gospodarske in varnostne interese*.
O najnovejšem poljsko-češkcslo-vaškem sporazumu je Masaryk dodal: «Glede zapadnih poljskih mej branimo stališče slovanskega sveta*. Masaryk je izrazil prijateljstvo do Bolgarske jn Rumunije ter izrazil željo, da bi prišlo do dobrih odnošajev z Veliko Britanijo. V an-glo-franccskem sporazumu vidi Masaryk približevanje angleške politike evropskemu kontinentu. Prepričan je, da predstavlja ta sporazum sodelovanje za obrambo miru v okviru Združenih narodov.
GOSPODARSKE VESTI
Julijska, krajina posoja žito Italiji. «11 Globo*, poroča, da je Zavezniška vojna komanda v Italiji pristala na to, da 150.000 stotov žita, ka je bilo namenjeno za Julijsko krajino, pošljejo na Beneško in Lombardijo, ker je tam velika stiska. Te pošiljke bi bile prispele v Julijsko krajino v teku marca. Do konca aprila bodo posojeno žito vrnili Julijski krajini.
Nov rudnik asfalta v Jugosla uijl'. V Jugoslaviji so pred vojno izkoriščali le dva manjša rudnika asfalta, in sicer rudnik pri Vr-gorcu zapadno od Metkoviča, ki je oddaljen 30 km od železnice, in rudnik Buštrenje v Makedoniji, k1 je oddaljen 7 km od železnice. Na podlagi sistematičnega raziskovanja rudnih ležišč v Crni gori so ugotovili, da se dajo ležišča asfalta pri Ulcinju na skrajnem jugu južnoslovanske obale s pridom jzkoriščati, zlasti tudi zaradi tega, ker je mogoč odvoz rude po morju. Na podlagi laboratorijskih poskusov, ki so pokazali dobre rezultate, so že začeli z odkopavanjem, asfalta.
Predrznost dunajskih fašistov
Dunaj, 20. — Razkrinkanje najvažnejše tajne nacistične organizacije v Avstriji ni prineslo uničenja hitlerjevske propagande. Zadnje čase so postali posebno aktivni nekateri fašistični elementi. Ob obletnici anšlusa so hitlerjevci grozili, da bodo blokirali največji kino na Dunaju, t. j. kino Apollo, če ne prenehajo s predvajanjem nekega antifašističnega filipa. Prav v tem času so se pojavile na Dunaju fašistične propagandne knjižice, ki so jih svobodno prodajali z vednostjo avstrijske policije. Neka trgovina na Dunaju je prodala cel kup fašističnega propagandnega materiala.
KRATKE
LONDON. — Dopisnik Tassa iz Londona poroča, da so člani delegacije Vrhovnega Sovjeta obiskali razne londonske ustanove in industrijska podjetja.
LONDON. — Angleški vojni minister je izjavil, da je proračun za vojsko, ki je prvotno znašal eno milijardo in 64 milijonov šterlingov, zmanjšan na 899 milijonov šterlin-gov
ATENE. — Švedska je prosila Grčijo za dovoljenje, za ustanovitev arheološke šole v Atenah, kjer že obstojajo. tuje arheološke šole in sicer francoska že od 1846. leta, nemška od 1874. leta, ameriška od 1881. leta, angleška od 1886. leta, avstrijska od 1908. leta in italijanska od 1909. leta.
LONDON. — Dopisnik lista «Dai-ly Telegraph* poroča iz Varšave, da se je zaradi politične amnestije zelo zmanjšalo število pripadnikov poljskih teroristov, ki delujejo podtalno proti sedanji vladi. Sedaj ni več nobenih poročil o nasiljih, ker se pripadniki teh skupin javljajo oblastem.
BOMBAY. — V Bombayu eo za britansko admiraliteto zgradili plavajoči dok za petdesettisoč ton. Ta dok je za.pustil bombaysko luko in potuje v Sredozemlje.
LONDON. — V Londonu so pred neko nočno kavarno ukradli tovorni avtomobil, ma katerem je bilo deset milijonov cigaret, vrednih 50 tisoč funtov šterlingov.
STUTTGART. — V Stuttgartu so ustrelili 15 na smrt obsojenih nacistov. Eden obtoženec je bil pomilo ščen, štirje na smrt obsojeni bodo ustreljeni y Straaaburgu.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2
21. marca 1947.
Politične pridige
Zadnje oase se «apolitični» ljudje ved)io bolj pogosto udeležujejo raznih političnih agitacij. Duhovnik v Bistrin ji je namesto o-blčajne nedeljske pridige imel
apolitično uro*. Najprej je vernikom predital	poslanico gori-
ikega nadškofa, ki je obravnavala vpraSanje novih meja med Italijo in Jugoslavijo in med Italijo in Francijo. Ob tej priliki tudi ni pozabil poudariti, da je Italija bogata s oerkvarni %n da ih verniki vneto obiskujejo. Ni tako — je dejal duhovnik — kot v Jugoslaviji. Tam so večina cerkva zaprli, duhovnike pa preganjajo. Nadalje je razlagal, da se oni, ki so odSli v Jugoslavijo, ne bodo več vrnili na svoje domove, temveč bodo postali sužnji sužnjev. Izjavil je tudi, da slovensko ljudstvo ni svobodno. Po njegovem mnenju bo del Slovencev zaživel svobodno Sele, ko bo priključen k Italiji.
Po končani pridigi so bili verniki ogorčeni. Vsi od kraja so bili mnenja, na) pridigajo v oerkvi o verskih stvareh in naj ne izrabljajo priliko za politično agitacijo. Cerkev je verska ustanova in ne prostor za lažno politično agitacijo.
NaSe ljudstvo je dovolj izobraženo, da loči resnico od laži. Obrekovanje ostane obrekovanje in neresnica, četudi govori duhovnik s prižnice. In čS potem izgubi duhovnik ugled pri ljudstvu, je njegova krivda. Ljudje ne zahajajo v cerkev, da bi posluSali reakcionarno propagando, kajti vse to btrejo lahko v reakcionarnem časopisu, o katerem le imajo svoje določeno mišljenje, če potem duhovnik kleveta na prižnici novo Jugoslavijo na enak nnW« kot reakcionarni tisk, ga seveda napredni verniki ne bodo poslu-Sali. NaSe ljudstvo ni proti veri, temveč je proti temu, da bi cerkve in vero izrabljali v reakcionarno politično agitacijo. Kako je z duhovniki v Jugoslaviji, na-$e ljudstvo prav dobro ve.
Vsi poSteni duhovniki so ostali na svojih mestih in lahko vrSe-nemoteno svoje verske obrede. Obsodili so pa samo narodne izdajalce, za katere ves svet ve, da so si zaslužili to kazen.
NaSe ljudstvo hoče, naj duhovnik govori na priinioi o stvareh, M spadajo v cerkev in naj ne služi protiljudsldm interesom raznih reakcionarjev. Do političnih pridig ta,ke vrste, kakor jo je Imel duhovnik v Bistrin ji, pa je nate ljudstvo že zavzelo svoje stališče.
TRŽAŠKI DNEVNIK
40. letnica socialistične mladine
V nedeljo 23. t m. se bo vršila v dvorani Športne delavske zveze v ul. Comtii 11 proslava 40 letnice ustanovitve mladinskega socialističnega krožka, z naslednjim sporedom: ob 10. umi dopoldne:	tov.
prof. Ferlan bo Imel otvoritveni govor; godba in mešani zbor izvajata delavsko himno; tcv. Lan-tieri govori o padlih tovariših; sledi petje »Pesmi mladine, iz leta 1912; tov. Pogassi govori o mladinskem socialističnem gibanju; petje mednarodne himne.
Popoldne ob 15. uri bosta imela godba in pevski zbor svoj konceTt. Med odmorom bo igrala dramska družina kulturnega centra krajSi prizor iz partizanskega življenja.
PASQU!NEL LIJ EVA NA PROCESU:
Z burim proti Slovanom
sem branila i/ero!“
Gospa iz občinstva: ,,Njo naj bi bili poslali v Pariz, ne pa De Gasperija!"
Pasquinellijeva je danes zopet govorila, dolgo govorila. Skušala je prav profesorsko in po svoje razlagati razna zapletena vprašanja, kaktr da bi imela pred seboj tolarčke. Sodniki pa so se dolgočasili in jo poslušali s pravo angleško flegmo. K sreči je sonce prebilo cblake in na žolte stene se je prikradlo nekaj žarkov.
Iz vseh njenih besed je govorila premagana preteklost, komaj zastrta jeza nad zmago zaveznikov. Ker pa so ti sodniki zavezniki, je bilo zopet treba udariti po Jugoslaviji, češ naši interesi so skupni. Julijska krajina je jez proti panslavizmu, zato se je treba združiti. — Stara Goebbelsova propaganda!
Dejala je, da ji je hudo Zal tudi za ostale dele italijanskega imperija. Pri tem se je spozabila in morda nehote citirala stavek, ki ga je nekoč izrekel njln bivši duce v nekem govoru o imperiju: »Samo mi smo znali z žrtvami in krvjo obdelati afriški pesek, da je postal plodna zemlja*.
V začetku je povedala kako se je vrnila iz Dalmacije in kako je posvetila tedaj vse svoje moči vprašanju Julijske krajine, na katero je gledala kot Italijanka. Ni bila več fašistka, ni več verjela v nemško zmago. Zato jo tudi niso skrbeli nemški načrti za odcepitev Julijske krajine od Italije. Čutila pa je slovansko nevarnost, ki je pomenila za Italijane «deportacijo n raznarodovanje*. Zato je hotela v Julijski krajini ustvariti blok vseh Italijanov in združiti antifašiste z republikanci. Pri tem je pozabila, da je ravno malo prej dejala, da nd več fašistka. ter nehote priznala svoje sodelovanje z republikanci. Njena skib je bila ustaviti Slovane! Res, veliki načrti! Ni ji uspelo vzpostaviti sodelovanje med italijansko vojsko in republikanci, ker niso razumeli njenega poslanstva. Poslala je na jug tudi poročilo o tem. Sla je v Istro, «da zbere dokumente o fojbah*. Dete 1943 so namreč »metali v fojbe Italijane, samo zato, ker so bili Italijani*. Dovoljenje za pot v Istro ji je dal 'pioveljinik X Mas Borgihese! Hotela je doseči, da bi se AngloamerTkanci skupaj z Italijani izkrcali v Istri, saj se njihovi Interesi skladajo z italijanskimi. In čudno prečudno! SS-orvci so jo v Istri aretirali! Zvedeli so namreč, da ima pri sebi važne dokumente, ki Jih je hotela poslati italijanski vladi na jugu. Dokumentov niso našli pri njej in kljub njihovi važnosti so jo po 23 dneh že izjuustili! Sla je v Lom-bardijo, po osvoboditvi pa se je vrnila v Trst. da nadaljuje svoje poslanstvo. Ko so Angleži zasedli samo Pulj in Trst, je bila obupana,
ker je v tem spoznala tradicionalno angleško imperialistično politiko, ki si hoče zagotoviti važna gospodarska in vojaška oporišča.
S čim se je v Trstu preživljala, ni povedala. Dobivala je še nadalje svojo profesorsko plačo, ker je ministrstvo mislilo, da še vedno poučuje v Milanu. Ne vemo, če »o bili sodniiki tako naivni, da so to verjeli. Ko je končala svojo izpoved, jo je začel vpraševati branilec: «Ko ste šli na fronto, ste se hoteli boriti?*
Obtožsnka: «Ne, hotela sem samo pomagati ranjencem. Bila sem vedno srečna, da sem ženska, ker sem tako lahko darovala svoje življenje, ne da bi koga ubila*. (Zato je najbrž ubila generala!)
V Dalmaciji je vzgajala Hrvate v ljub: zn; do Italije celo v zaporu. Na branilčevo vprašanje je celo milostno priznala, da so ji nekateri Slovani pomagali in da znajo biti celo včasih zelo velikodušni.
Branilec: «Vi ste verni in vera prepoveduje umor. Kako ste torej premagali svoj notranji odpor proti atentatu?*
Obtoženka: »Mnogo sem razmišljala o tem. Spomnila pa sem se sv. pisma in Suzane, ki je morila iz ljubezni do domovine. Ko sem se borila proti slovanskemu pohodu, sem bila prepričana, da branim vero. Sicer pa sem morda helj ljubila Italijo, kakor svojo dušo, ter sem upala, da mi Bog odpust!!»
Po branilčevih vprašanjih je javni tož'lec postavil obtoženki nekaj vprašanj, ki so se zdela monotona, toda bila so zelo spretna. Obtoženka je dejala, da je izvršila zločin popolnoma sama in da ji ni nihče pomagal, čeprav je mislila, da je straža oborožena, Samokres je prinesla iz Milana v Trst za obrambo proti Slovanom! Na drugo tožilčevo vprašanje je odgovorila: <Ko sem izvršila dejanje, sem se popolnoma zavedala, kaj delam in kaj bo iz tega sledilo.* To je bilo tožilcu dovolj. Neki sodnik jo je še vprašal: «Kaj ste sploh hoteli doseči s svojo gesto?*
«To sem že povedala v pismu!*.
Po končanem izpraševanju Pa-squinellijeve, ki je zopet govorila nad 1 uro, je branilec zahteval, naj bi obravnavo odložili, ker ima influenco. in ker še niso prišle razbremenilne priče. Sodišče je zato obravnavo preložilo na soboto ob 10. uri ziutraj.
Občinstvo je bilo zelo navdušeno nad Pasquinellijevo. Ko je odšla iz dvorane, so se z njo rokovali, nekateri so skušali celo ploskati. Neka gospa je dejala: »Svetnica je! Napravili ji bomo spomenik in ga ji postavili poleg Saura!* Pri tem so »e ji bleščale oči. Druga gospa pa je dodala: «Kako lepo govori in
F/ZKULTURA
MARIBOR-TRST
v rokoborbi v Nazionale
V nedeljo se bo vršil dvoboj med mariborskim Železničarjem in tržaško Delavsko športno zvezo v grško-rlmski rokoborbi. Kot znano, •o mariborski železničarji zelo nevarni nasprotniki našim Tržačanom ln se obeta zanimiva hcrba. Pri grško-rimski rokoborbi pride res v poštev tisto vprašanje, ki »i ga sicer vedno zadajemo, predno gremo na športno igro: Kdo bo mtčnejši, kdo bo koga premagal?
Priliko bomo Imeli videti vse dvo-
boje od težkih, petelinjih, peresno lahkih ali pa srednje težkih dvojto. Vemo, da imamo pred seboj dva precej enako močna kluba, tako da smo lahko sigurni, da bomo prišli na svoj račun.
Višek prireditve bo vsekakor dvoboj srednje težke skupine med dvojicama Fišer-Furlani in Pirher-Verona. Ostali program izpolnjujejo: mušja skupina: Babič (?°lt-z-n’čar)-De Giorgi (DSZ); petelin ja skupina: Jezernik S. (Zel.)-Sartori B. (DSZ); poresno lahka skupina: Jezernik F. (?.«!.)-Kuan (DSZ); lahka skupina:	Tašler (Zel.)-Pi--
ropat (DSZ); srednje lahka skupina:	Vobič (Zel.)-VIdali (DSZ);
srednja skupina:	Verbošt (Zel.)-
Franco (DSZ).
V Planici Finžgar skočil 109 m
V Planici so se zbrali zadnji tekmovalci. Prišli so Švicarji, od Jugoslovanov pa Ncvšak in Hribovšek. Na dopoldanskih skokih v drugem dnevu smučarskih poletov je bil sneg zaradi sonca že malo razmehčan, vseeno pa so dosegli naslednje daljave (zadnji skok s padcem): B1 u m Oh ari ra	70,	86,	83,	87;
Keller Georg 61, 80,	75,	76;	Tscha-
nen Fritz (vsi štirje	Švica)	65,	85,
87, 89; Javomik Ivo	62,	72,	74,	77;
Klančnik Karel 64, 82 , 81; Finžgar Rudi 73, 88, 91; Razinger Bojzc 68, 8? 78; Kordež Stane 63, 71, 74; Ro-Bič Janez 69, 75, 77; Polda Janez 74, 78; Mežik Janko 73, 75; Pribovšek Franc (vsi Slovenija) 63, 70; Dvoršak Franta (Zagreb) 53, 58, obakrat a padoem.
Popoldne ob 15 uri so se skoki nadaljevali. Sneg je že malo zmrznil, ker, je bila skakalnica že v senci. Prve skoke so Izvedli s tričetrtinskim zaletom. Javornik Ivo in Finžgar Rudi sta skočila po 80 m, Bitim Oheuries 77 m in Tschanen Fritz 76 m. V drugem skoku je M prvi z mosta Blum in v lepem slogu pristal pri 95 m. Za njim je skočil Tschanen in dogogel daljavo 93 m. Oba je prekosil Finžgar, k! je peflefel 96 m. Zadnji skok Je bil najzajodmivejši, Snog je bil »o toliko
trd, da je dovoljeval večjo bralno. Prvi se je spustil s polnim zaletom Blum jn skočil 98 m. Za njim je poletel Tschanen točno 100 m. Velika napetost je vladala za Finžgarjev skok. Večina gledalcev je bila prepričana, da bo poletel delj kakor oba Švicarja, V lepem slogu je pristal pri 109 m, kar je vzbudilo veliko navdušenje. Vse vprek so simpatičnemu in korajžnemu Rudiju čestitali njegovi tovariši in gledalci. S svojim današnjim poletom je dosegel Finžgar med Jugoslovani največjo daljavo na Planiški skakalnici. Pri doskoku je z roko malo podrsal po snegu, vendar je bfl skok izveden v odličnem slogu. Svoj uspeh iz leta 1941 Je Finžgar popravil za 8 metrov.
Nadaljevanje mednarodnega teniškega turnirja v Kairu
Na mednarodnem teniškem tuni r ju v Kairu sta premagala v četrtfinalnem tekmovanju mešanega doubla Punč ec in Bossu par Ab-deselam - Panetier z rezultatom 4:6, 6:4. V polfinalu sta premagala Hug in Cambell par Punčee - Bossu z 2:6, 10:8 in 6:1.
V finalu ženskega doubla sta premagali York in Panetier par Hear doock-Lenos z rezultatom 1:7 in 6:1.
V polfinalnem tekmovanju moškega doubla Je premagal par Co-chet - Abdeselam Jugoslovana Mitiča in Punčeca s 6:3 In 6:3.
Tek čez d m in strn za prvenstvo STO-ja
Zveza društev za telesno vzgojo poroča da organizira v nedeljo 23. L m. tekme v teku čez drn :n stra za prvenstvo STO-ja. Moš k bodo tekmovali na. 4500 m dolgi progi, ženske pa na 1500 m.
Pravilnik je sledeči: 1. tekem se lahko udeležijo vsi Lzkultunnki člani športnih društev in sporinih odsekov kulturnih krožkov; 2. prijave s prijavnino 20 lg- se sprejemajo vsak večer od 17.30 do 19.
razglablja; njo bi bili morali poslati v Pariz, ne pa De Gasperija.* Pasquinellijeva je torej lahko zadovoljna. Njena setev je dobra, in kaže, da bo prešla v zgodovino.
Preskrba
Goveje meso za bolnike v mestu bedo zopet delili v soboto 22. t. m. zamudnikom., in sicer po 500 gr. onim, ki imajo pravico do 50 gr. na dan in 1000 gr. za dnevni obrok po 100 gr. na odrezke za dneve od 11. do 20. t. m. Cene: prednji del 280 lir kg, zadnji del 360 lir kg, dodatek kosti 25%.
Meso delijo: Periatti Eugenio, ul. Celllni, P.olaoco, trg Vico 7, Polac-co Egidio, ul. Media 4, Ciano, trg Volontari Giuliani, Loigo Guado, ul. Udine 59.
Odrezke za testenine naj dvignejo danes vodje za prehrano podeželskih občin v ulici Genova 9, soba 2.
Odrezke za testenine za mestne potrošnike naj dvignejo trgovci danes na občinskem prehranjevalnem uradu.
Odrezke za piškote naj dvignejo dančs pri prehranjevalnem uradu trgovci za potrošnike do 19 leta in za one nad 65 let. Te piškote bodo delili zastonj.
Odrezke za mleko naj dvignejo
Koprski kmet ob nastopu STO
Zgodovinsko delo ljudske oblasti
Spomlad je prišla y deželo in z | Cosolt) in Gravisi, je prišel v roke
njo stopamo v novo zgodovinsko obdobje, ki se začenja z novo tržaško državo. Z upravičenim strahom se vprašujejo koprski kmetje, kako bo z njihovim bodočim gospodarstvom. Stoletja so bili tlačeni in pretrpeli so mnogo. Spomladi leta 1945. je končno ljudstvu zasijala svoboda. Koprski kmet se Je rešil grabežljivih krempljev beneškega leva, ki danes obnemogel gleda s starinskih patricijskih palač na svoje bivše tlačane. Ti zdaj s povzdignjeno glavo stopajo po «Cale-gariji». Tlake ne bo več. Ljudska oblast je vzela zemljo izkoriščevalcem in jo izročila tistemu, ki je na njej garal stoletja.
Gospodarstvo okraja urejejo naše zadruge, ki obskrbujejo kmeta z različnimi potrebščinami in ki jim on oddaja po pravični ceni, brez oderuških posrednikov, svoje pridelke.
«Kmetijsko udruženje* (Consor-zio Agrario), močni ekonomski ci-
mlekarne pri občinskem prehranje- ] nitelj bivšega fašističnega režima, valnem uradu za potrošnike do 9 ki je bil do osvoboditve v rokah in nad 65 let.	mogotcev tipa Madoniza, Nobile,
VESTI S PODEŽELJA
ure na sedežu ZDTV v ul. Maochia velli 13 m eno uro pred pričetkom 1 dava na večernih
tekem; 3. tekme se bodo vršile v bližini Montebella; 4. zbirališče udeležencev bo od 8. uri pred vhodom na dirkališče, pričetek tekem za moške bo ob 9. uri. za ženske pa ob 10; 5. eventuelne prizive bo treba vložiti pol ure po zaključku tekem in priložiti 100 lir, ki se pri-zivniku vrnejo, če bo prizivu ugodeno.
Nagrade za moške: društvo z največjim številom točk med prvimi desetimi dospelimi na cilj bo prejelo kolajno. Nadalje je 15 kn lajn za posameznike in ena ko’aj-na za najmlajšega najboljše kla-sificiranega. Za ženske: društvo z največjim številom točk med prvimi desetimi dobi kolajno, deset kolajn za posamezne in ena kol tjna za najmlajšo najboljše klasfici-rano.
MACKOVLJE
Tudi naše žene so dostojno praznovale svoj praznik. Dvorano so okrasile s slovenskimi in italijanskimi zastavami. Recitirale so in deklamirale. Sodelovali so z nj:mi tudi pionirji, pevsko društvo in godba.
BORŠT
V naši vasi smo žene imele pred kratkim kulturno prireditev. Igrale smo igro: «Tako so nas učili». Splošno mnenje je bilo, da v Borštu še nismo videli tako uspele prireditve. Nastopil je tudi ženski pev. ski zbor, nakar so sledile recitacije in solospevi, ki so zelo navdušili poslušalce. Tovarišice naj nam bodo vsem v zgled, kaj vse se da doseči z dobro voljo in vztrajnim delom.
KAL
Delovanje Rdečega križa. Olani odbora Rdečega križa opravljajo svojo dolžnost zelo vestno. Vse naloge izvršijo z visokim čutom odgovornosti. Na njihovo pobudo se je pr ed dnevi vršil masovni sestanek, na katerem so razdelili najpotrebnejšim članom precejšnjo količino blaga. Ljudstvo je bilo zadovoljno in je predlagalo, naj se darovalcem pošlje zahvalho pismo. Da bi razdelili čimbolj pravilno, so vaščani sami predlagali, kako naj se hlago razdeli.
PUCE
Delavnost vaščanov. Upamo, da bo naše prostovoljno delo mnogo koristilo in v veliko pomoč pri obnovi v našem okraju. Delamo ne zato, da bi »e lahko hvalili ali bili samo za vzgled ostalim vasem, temveč zato, da res nekaj doprine-seno pri dvigu gospodarstva. Dose-daj smo pripeljali iz Kopra nekaj gradiva za obnovo vaških hiš in gospodarskih poslopij. Mladina se vesela udeležuje skupnega prostovoljnega dela. Prostovoljno gremo podirat Koprske zapore in skupno gradimo nove vaške hleve.
Prav tako se večje število mladincev in mladink pripravlja na fiz-kulturai nastop, ki bo 1. maja v Trstu. Tudi vzgoja naših otrok dobro napreduje. Pri tem se posebno trudi tov. učiteljica Anica, ki pre-tečajih in na
raznih zborovanjih. Vaški otroci «o v tem kratkem času pridobili mnoga več kot v času Italije. Zal nam je, da nas tov. Anica zapušča-
OREHEK
Mladinsko predkongresno tekmovanje. Vaška mladina je sklenila, da bo v predkongresnem tekmovanju doprinesla čim več. Postavila si je nalogo, da se mora vsak mladinec seznaniti z dolžnostmi poedin-
ski odred. Da bi se fizično usposobili, bodo ustanovili fizkulturni aktiv, v katerem bo zajetih najmanj 70% mladine, pritegnili pa bodo tudi pionirje. V okviru vaškega gospodarskega načrta bodo napravdi 240 prostovoljnih delovnih ur, pripravili bodo 20 kub. m kamenja, popravili 50 m ceste in posadili s krompirjem eno njivo, pri čemer boao napravili 150 delovnih ur. Pridelek bodo prodali, za izkupiček si pa nabavili fizkulturne potreb-šč ne. Pripravili bodo kulturne prireditve, katerih čisti izkupiček bo šel za potrebe organizacije.
Položaj Lj. Ponziane je popolnoma urejen
kmečkega delovnega ljudstva.
Na stotine stotov umetnih gnojil, škropil, semen in drugega materiala je bilo razdeljenega kmetom od ljudske oblasti. Ze 1945. leta, ko so v Trstu prodajali modro galico na črni borzi po 1000 lir kg in žveplo po 800 lir so dobili kmetje koprskega okraja iz Slovenije galico po 100 lir za kg m žveplo po 10 Ur. čeprav je Slovenija mnogo pretrpela v zadnji svetovni vojni in čeprav so bile uničene njene tovarne, je svojim kmetom preskrbela škropila in gnojila, velike količine različnega semena in drugega kmetijskega materiala.
Za lansko setev so dobili kmetje koprskega okraja preko Okrajne kmetijske zadruge 4500 stotov super-fosfata, 300 stotov apnenega dušika, 300 stotov kalijeve soli, 450 stotov pšenice, 400 stotov krompirja in 200 stotov fižola, Obenem je bilo razdeljeno za škropljenje sadnega drevja in trt 1500 stotov žvepla in 800 stotov modre galice. Kmetje so prejeli po zmernih cenah 1000 prašičev in druge živali.
Za letošnjo spomladansko setev je Kmetijska zadruga razdelila: 4000 stotov superfosfata, 500 stotov kalijeve soli, 700 stotov mtro-foskala, 100 stotov graha, 200 stotov pšenice in različna druga semena in škropila. Razdeljeno bo v kratkem še: 500 stotov superfosfata, 800 stotov norveškega solitra in 1000 stotov modre galice. Zadruga je obrnem razdelila po suši prizadetim kmetom po nizkilh cenah večje količine krmil.
Ker v Sloveniji to leto primanjkuje radi suše nekaterih semen in nekaterih vrst umetnih gnojil, so kmetje bili prisiljeni nabaviti semena in škropila po oderuških cenah v Trstu.
Naši kmetje prav dobro poznajo svojo preteklost, oni so se že vživeli v sedanjost in prav zaradi tega z nezaupanjem zrejo v negotovo bodočnost pod Svobodnim tržaškim ozemljem. Toda od nas samih je odvisno, ali bomo vzdržali pritisku, ki se nam obeta.
J.
Ljubitelji Ponziane so nam po slali v objavo naslednje pojr milo:
Spričo komentarjev, ki so jih objavili nekateri časopisi po poročilu FIGC o »primeru Ponziane* in ki sj bili zelo nejasni, bi utegnili tržaški športniki misliti, da so Lj. Pon-	,	....
ziane igrali z jugoslovanskimi mo- Signoretti AttiUo ima svojo urar stvj le prijateljske tekme in ne za sko delavnico v veži hiše na Korzu prvenstvo. Sicer pa so tak. glasovi I h' 2' Neznani tatovi so nenadoma že krožili. Ravno te dn. pa se Lj. ! začutili potrebo, da bi si tudi Ponziane dobili obvestilo, da n« bo- j	ractonelno odmerjali svoj čas.
do moglj ostati v prvenstveni Kgi, ! Zato so včeraj med 13. in 14. uro če ne bodo zavzeli 10. mesta v lest- odprli s ponarejenimi ključi notra-vici ob splošni kvalifikaciji na koncu nja vrata v veži in odnesli Iz izložbe tekem za prvenstvo. Štiri moštva 135 raznih ur vrednosti nad pol m!
Pevski zbor
u radiu Slovensko Vrimorie
Pred kratkim j« nastopil v Vojkovem študiju v Ajdovščini mešani in moški zbor iz Vrtojbe, ki je ponovno izpričal misel in veselje do petja naše mladine. Zbor Šteje 48 pevcev in pevk, do okrog dvajset let starih. Program, ki ga }e ob tej priliki odpel, je pripravil v času trimesečnega tekmovanja «Za priključitev k FLRJ*. Program je vseboval slovenske narodne, po eno rusko in makedonsko narodno, umetne pesmi ter pesmi iz narodno osvobodilne borbe.
Zbor je glasovno svež in uravnovešen; petje je neprisiljeno, če tu pa tam, izvzamemo malce pretrde alte. Intonančna čistota izpričuje, da je pevovodja svoj zbor tudi tehnično pripravljal. To potrjuje tudi zmagovanje dolgih fraz, ki jih drugače naši zbori po večini drobijo z oddihi.
Nekaj svežega je izzvenelo v izvajanju samem. Pevovodja se ni naslanjal na tradicionalno izražanje in podajanje. Sledil je muzikalni danosti, odpravil vse pretirane ritardande in druga neumestna zavlačevanja ter poudarke pomena poedinih besed t. j. zgolj zunanjih učinkov, ki niso upravičeni. Kot mlad pevovodja je s tem izpričal, da mladina odklanja vso sentimentalno navlako. Mladina, ki je Sla skozi jeklo in ogenj, ki je pomagala ustvariti prve pogoje za lepSo bodočnost, hoče svetlega, prisrčnega, pristnega in svežega; hoče biti vesela pri svojem delu; veseli se življenja in bodočnosti: Jugoslavija prihaja, z njo delo in življenje.
Pevovodjo bi pa le opozoril na včasih premalo dinamičnega razlikovanja. Paziti moramo tudi na pravilen tempo, ki mora odgovarjati značaju skladbe. Tempo pri <Hej brigade» je bil prehiter; borbenost' pri tej skladbi dosežemo s preciznim predpisanim ritmom. Naglica pesem samo oslabi na zvočni polnosti in širini. —
če je zbor že v tako kratkem času dosegel uspeh, je s tem 'nakazal možnost, da bi se ob siste-matčnejšem vežbanju v pevsko
napredek od stalnega izpopolni* vanja.
Za delo in uspeh zboru in nje go-vemu pevovodji, tov. Cirilu St liču, čestitamo ter jima želimo K nadaljnjega napredka.
IVAN SILlC
Predavanja na univerzi
Danes ob 11. uri bo začel pf°l-Remigio Marini ž drugim delotf svojih predavanj na tržaški univerzi o «Giorgione in giorgioni stih». Predavanja bodo spremil* le projekcije.
Posojilnica in hranilnica
v Kopru
Posojilnica in Hranilnica v pru je obnovljena in v najkrajše® času bo začela s svojim poslov* njem. Kakor znano, je Kopersš* Posojilnica in Hranilnica bila nS' silno likvidirana po fašistih, ki 88
hoteli uničiti vsako gospodarski
udejstvovanje našega naroda. Toč® po 25 letih svojega tiranstva je šizem izginil, ostalo pa je ljudstvo ki je začelo zopet obnavljati to, k*1 mu je sovražnik uničil.
Padrlčani in nova cesta
Nova cesta iz Trsta preko K®’ nare proti Padričam je povzroči*) pri nas v Padričah in bližnji okoli® več škode, kot pa bo njena kori*1 Podjetje, ki je prevzelo gradnl®
ne pazi na polja in travnike in
' *------- ,	re
gleda, da bi omejilo škodo, k: č
sicer pri takih delih do neke ®er!
neizogibna. Na obeh straneh noy trase, ponekod po več sto daleč od nje, so vsa polja sbojfWj in poteptana, kamenje in odpadaj materiala pa leže po travnikih ® njivah, v bližnjih gozdičih pa brj-*/ obzirno sekajo les in bodo unl'r“ se tisto malo gozdnega premožen)* ki nam ga je vojna pustila.
Kmetje so dobili poseben odl^j ki jim prepoveduje obdelovanje izkoriščanje tistih parcel, po ka rih je projektirana cesta, pa ccpr je parcela velika in bo šla n° cesta samo po njenem robu. S ^ so kmetom povzročili precejšno 514 do, zlasti na travnikih. Ze '-tak
sena premalo in zaradi visoke
ceBi
.»tl
— tehničnem pogledu ter spozna- ga kmetje ne bodo mogli kupoV'
Mnogi so zaradi tega prisiljeni Pri dati svojo živino. Tako bo že
vanju teorije utegnil raziriti u pomemben či nitelj v bodoči novi Gorici. Prvi pogoj je učenje, kajti uspeh je odvisen od znanja,
Da bodo laže merili čas
bodo mamreč črtali iz najvišjega jugoslovanskega prvenstva.
Kar se tiče obvestila FIGO v Tistih, v katerem vabijo igralce, včlanjene v bivšem Športnem krožku Ponziana, naj se vrnejo v svoj prejšnji klub, če se hočejo izogniti disciplinskim ukrepom FIFA-e, in obvestila, ki ga je čisto po svoje razlagal svetnik FIGC gospod Ferluga, javljajo Lj. Ponziane, da je položaj društva m njenih igralcev, k' igrajo v jugoslovanski ligi, naprnm FIFA-i popolnoma zakonit, kor je Jugoslovanska nogometna zveza uredila položaj društva in igralcev v zvezi z mednarodnimi določbam'.
lijona lir. Tatovi niso pustili za seboj nikaikih sledov.
Da bi si dušo privezali
Pred nekaj dnevi je skupina lačnih in žejnih tatov obiskala trgovino z vinom v ul. Crcsada 16, ki je last Baldassara Asaro. Odprli so lokal s ponarejenimi ključi in se založili z likerji, sirom, tlačenko in salamo. Blago, ki so ga odnesli, je vredno preko 100 tisoč lir.
Niso imeli sreče
Peticija je presenetila Scipionija Marina in Giuseppe Marconija, ko
sta ravno preudarjala v skladišču Zveze vojnih povratnikov, kaj naj bi odnesla s seboj. Zaplenili so jima aktovko z vlomilskim orodjem in ju odpeljali na varno.
Drago smučanje
Iskra Frančiška iz ulice Sv, Frančiška 38 se je odpravila se. februarja meseca na smučarski izlet v Pedraces v dolini Badije. Ko je prišla na cilj, je opazila, da ji je zmanjkal z avtobusa kovčeg -z osebno prtljago v vrednosti okrog 110.000 lir. Ob svojem povratku je zadevo javila tržaški policiji.
Američani so ga povozili
Preteklo sredo okrog 20. ure je nek: ameriški jeep povozil v ul. Son-nino 42 letnega Doerfler Edmonda, ki stanuje v isti ulici. Doerfler je dobil lažje poškodbe na obeti kolenih in se Je moral zateči v bolnico, kjer so ga obvezali. Zdraviti se bo moral dva tedna.
Sporočilain
Roditeljski svet slovenskih tol v ul. Sv. Frančiška odpoveduje masovni roditeljski sestanek, ki bi se moral vršiti danes ob 14. uri. Vršil se bo prihodnji petek ob isti uri.
Koncert Pri Sv. Jakobu, v kinu Ideal priredi v nedeljo 23. t. m. ob 10.- uri šentjakobsko prosvetno društvo »Ivan Cankar*. Izvajali bodo isti program, kakor pred nekaj tedni.
Vrddski pionirji v Krilu. Pionirji z Vrdele priredijo v nedeljo 23. t.
t ________ ________ m. ob 16. unl kulturno prireditev v
ca do organizacije. Opremili bodo { Križu pn Tomaju. Vpisovanja trža mladinski dom, kjer bo sred*čr ških udeležencev za prevoz z avto
mladinskega življenja. Poleg drugega se bodo vadili v šahu, poživeli bodo študijske sestanke, na katerih bodo razpravljali o položaju mladine v stari Jugoslaviji ter preučevali brošure o gospodarstvu, zadružništvu, literaturi in drugem. Prav tako bodo organizirali pionir-
buai »prejemajo v trgovini uL Roma 15 in pri društvu na Verdeli do danes 21. t. m. zvečer.
Sestanek pevovodij. Pevovodje iz Trsta in bližnje okolice ter okrajev Milje ln Nabrežina so vabljen! na sestanek v nedeljo 23. t. m. ob 9. uri k Sv. Ivanu, v prostore prosv. društva »Slavko Škamperle*.
Kulturna prireditev v Ricmanjih
Zaradi slabega vremena niso mogli praznovati v Ricmanjih svojega patrona na Jožefovo in so proslavo preložili na nedeljo 23. t. m. Spored bo isti kot bi moral biti preteklo sredo. Ob 16. uri bodo priredili domači dijaki dve igri: «Zadmje srečanje* in »Luknja v namiznem prtu*. Poleg tega bo še petje, recitacije, srečolov in druga zabava tudi za tiste, ki bodo prišli že zjutraj v pose te.
Pomladna prireditev pri Sv. Ivanu bo v nedeljo v kulturnem krožku »Slavko Škampe-le», z začetkom ob 14. uri. Na sporedu je petje, godb«, srečolov in ples.
Udeležencem izleta v Planico!
Vsi prijavljeni za smučarski vlak v Planico naj dvignejo vozne listke tam, kjer so se prijavil; in sicer v trgovini Stoka, ul. Milano oziro-
ma v ul. Conti 11, do sobote do 11 ure.
Odhod vlaka v soboto 22. t. tn. ob 14 uri z glavnega kolodvora. Vsi naj bodo najkasneje pol ure pred odhodom na mestu.
Enotni sindikati
ALEKSANDER BECK:
69
katero je izvrševal
Odobritev nogometnih tekem
Pokrajinsko prvenstvo. Tekma odigrana 9. t. m.: Postojna-Gorica 2:0; tekme odigrane 16. t. m.: Ske-denj-Postojna 7:2; Gaslini- Istra 1:0; Piran Pulj 2:0; Raša-Milje 3:2.
Okrožno prvenstvo. Tekme odigrane 16. t. m.: Cebulec-Riuber 2:0; Kraljič-Dreher Sv. Ivan II. 2:1: ACEGAT Ponziana 11:0; Co-stalunga-Primorje PK 0:0; Tovarna strojev-Sv. Marko 2:1; Skedenj Opčine 7:3. Odobritvi tekem Torpe-do-Tovama strojev m IzolaGorica še niso odločili.
K trzni. Mandarino Viktor (468), član Ponziane, je bil kaznovan z izključitvijo do 30. aprila t. 1„ ker se ni obnašal po športnih pravilih in je soigralce nagovarjal, naj se ne javijo na igritoe v drugem polčiisu; Milo! Remigio (1018) član Kraljiča Je izključen za en dan, ker se Je slabo obnašal; opomin zaradi slabega obnašanja so dobili Gautin Angelo (Dr*her Sv. Ivan .), Ronooni Angelo (Ponzia-ml in MialeJ Franc (ACEGAT).
VOLOKOLAMSKA CESTA
— Donskih! Pridite aem! Prinesite zemljevid!
Njega, svojega adjutanta, komsomolca Donskiha, sem se bil odločil p Csta v iti za vodnika drugega okrepljenega voda.
3.
Vem: človek, ki je že bil v borbi, se vam zdi, kot se j« zdelo nekoč tudi meni, malce nenavaden, malice skrivnosten. Toda ona dva — Brudni in Donskih — se to nista udeležila nobene borbe.
Oba sta bila komsomolca, oba sta maturirala in ko sta nato prebila gotov čas v vojaški toll, »ta postala podporočnika.
Ko se Je formirala divizija, je bil Donskih določen za komandirja čete, toda pozneje je bil zamenjan zaradii pretirane miline. Sramežljiv in lahko zardevajoč ni umel postopati strogo z onim, ki Je nekaj zakrivil. Strogosti, pedantnosti, ki sta neobhodne laatnosta komandirja, ni bilo v njegovi prirodi. Kljub temu je bil Donskih, ko so mu vzeli četo, dolgo žalosten. Razumel sem — misUl si je: »Eh, tebi, komsomolcu Donskihu, niso zaupali, da bi vodil četo v boj*. Njegov pr n o* in njegovo samoljubje sta bila prizadeta.
Pred dvema dnevoma, petnajstega oktobra, ko so po četah izbirali boroe za naglj nočni napad, Je prižel Donskih k meni tor dejal s povešenim pogledom: »Dovolite tudi meni, tovariš kombat, da grem z odredom*. Toda za ta drzni nagli nočni napad se je hll že pripravil moj starejši adjutant in načelnik štaba — Rahimov. Na kratko sem odgovoril: «Ne». Donskih ni takoj odšel. Morda bi bilo trebe reči: »Počakaj, Donskih, tudi ti boš potreben, imel boš priliko, da se boriš*. Toda jaz sem bil U» preslišal. Preslišal je bil tudi Donskih.
Smel sem daa, da opazujem svojega adjutanta. Ugajali so ml nje-
gov ponos, n jegova molčečnost in resnoba, povelja.
Zdaj je zopet stal pired mano ter mi rrmlel zemljevid. Človek sl zmerom želi, da vidi obraz da vidi pogled istega ki mu stavlja nalogo. Živela sva v istem zaklonu, vendar kljub temu se nisem mogel zdržati, da se ne bi še enkrat zagledal v obraz svojega adjutanta, ki je bil zelo čiBt, s tenko nežno 4n nehrapavo kožo kakor pri kaki deklici.
Tudi Brudni mi je ugajal. Bil je morda moj najboljši vodnik.
Bil je zelo razborit !m gibek tor mu je pred vsemi drugimi uspelo, da je v okollai nabavljal raznovrsten pomržni material; v njegovem vodu so bile lopate, sekire te pile zmerom dobro nao st:ene; v delu je njegov vod zmerom prednjačil pred sesedi ln Brudni je zmerom želel — kdo od nas ni grešnik? —> da bi jaz to opazil.V podobnih primerih je bil ta mali navihanec telo prostodušen; njegove male črne oči, tako se je zdelo, kot da bi bile prosilec: pohvali me.
Nekoč sem imel priložnost prepričati »e, da Brudni ni bil strahopetec. Strelski! zakloni so bili pri njem prej dovršeni kot pri ostalih vodih. Pri pregledovanju se mi je zazdelo, da mo prsobran; šibki. Vptašal sem Brudnega: «Ali je to po tvojem mišljenju že izgotovljeno?* — »Da, tovariš kombat*. — »Ali boš tam namestil može?* — »Bom, tovariš kombat*. Od nekega borca sem si Izposodil puško-»Brudni, zlezi notri!* Razumel me je in prebledel. Rekel sem: »Ti si hotel tam, pod kroglami namastiti može. Pojdi sam tja. Streljal bom*... Za trenutek je okleval, pozdravil me je, zasukal s« na petah ter skočil v jarek. Zakričal sem: »Stoj! Umakni se v etran!* Umaknil se je. Isstrelil sem. Krogla ni prodrla, nd prebila plasti. Brudni je imel prav, Se je bil na to ponosen. Njegov zmagoviti pogled kot da je »pet govoril: »No, kaj Je? Pohvali me vendar!* Od tedaj, po tem ostrem vojaškem preokretu, sem vzljubil tega temnopoltega, drzjvitegu p .1 pom."alka.
— Sedi, lirudill! Sedi, Donskih, — sem dejal.
(Se nadaljujs/
Sindikat upodabljajoče umetnosti. Danes ob 14.30 uri bo slikarska lekcija v študiju Manzin; v ulici Garibaldi 2.
Hoteli in menze. Danes ob 10, uri bo odborova seja.
Lesna industrija. Zastopniki ln zaupniki pr; mizarskih podjetjih: Rogantin Cesare, Polli, Toso, Bani-ni in Zmajevich naj se javijo danes ob 18. uri na sedežu sindikatov zaradi važnih sindikalnih vprašanj. V ponedeljek 24. t. m. ob 19. uri bo na sedežu odborovo seja.
Pekovski nameščenci z začetnimi črkami G do P naj se zglasijo danes in oni s črkamii R do Z pa jutrj na sindikatu, kjer dobe plašilo za delo na praznik sv. Jožefa.
mleka prišlo na tržaški trg in čr® borzijanca bodo 5e bolj navijali ne. Kdo bo kmetom povrnil vso P" do, ki gre v milijone?	9
Tudi na stari cesti, ki pelj® , Padrič čez Razklani Ihrib v T> so preložili most na drugo mesto _ speljali cesto po slabšem terenu mo zato, kar se tako bolj izP-graditeljem. Tisti del ceste bodo vr
lioii »>/-» oTIoVmi lrumru* nn.na&3-
ljali po žlebu, kamor nanaša ou
m»A*ns »a mo fo Y
visoke snežne zamete. . ---	-
mesecih bo tako promet često P kinjen. Gradbeno podjetje bi® ralo imeti več obzira do naših w tov. Ne b< bilo treba povzročati potrebne škode, kateri bi se z „ šo organizacijo dela. in obzirno lahko izognili.
DAROVI IN PRISPEVKI
Za pslitlčne pripornike so ^
brale barkovljaneke žene na slavi dne 8. marca 540 lir. ^ Za »trote padlih partizanov'• nabrale žene na zabavnem veo* voznikov v Koivkor^lju 725
Radijski spored1
V petek, 21. marca SLOVENSKO PRIMOltf®
are®?
6.30 Koračnica, dnevni ‘fP°u(rjar naših časopisov, 6.45 zabavna S A ba, 7 jutranji koncert, 7.45 I*j, bratskih narodov, 12.45 lahka Vto ba, 13 J. S. Bach: Preludij. L? < in Gavota, W. A. Mozart: SoDk « s- duru, izvajata vicliniist K Kuhačevič in pianist Bojan A ^ mič, 13.30 gospodarska poroči'* . uredbe, 13.45 Pierne: Ram um" uverture na znane ba.-kevske te ^ 14 ruski tečaj Društva za kulto ^ sodelovanje Slovenije s SZ,
poje sovjetska pevka Koto ritze, 14.45 glasbeni interni«,,
r:tze, it.en glasnem iniei " 18.15 samospev; poj« baritonist
šan Pertot, pri klavirju spr«ri'0 Dana Periuskova, 18.30 iz dela ske mladine, 19 skladbe z» v j in klavir, 19.15 napoved tjirs rečila, 19.30 lahka glasba 1	,	/
Valentinčič: Organizacij-operative, 20.15 ope 20.30 pojo fantje na v po svetu v besedi in nos vesti zvezne p' grada.
Jn
lis*
Rojstva, smrti, poroke
Dne 19; in 20. t. m. se je rodilo 15. živih in 1 mrtev otrok, umrlo 18 ljudi, porok pa je biilo 7.
CERKVENE POROKE: miizar Mihael Petrinco in frizerka Micho-lina Di Pinto, državni pravnik dr. Amedeo Rispolj in zasebniica Nelly dr. Giassi, kamnosek Umberto Gf>t-ti in zasebnica Rafaela Mclk, uradnik John Walter Allpress in zasebnica Nerea Caperne, uradnik John MeMtcalte in uradnica Ada Moli-nari, mehanik Marij Tremul ln zasebnica Fortunata Felis, pomorski strojnik Desmond John French in pletilja Giorgina Sartore.
UMRLI: 70 letna Viktorija Cioni por. Mauri, 84 letna Lucija Sato-rich por. Cocevar, 54 letna Valerija Fabbri vd. Regazzi, 2 mes. Nadja Ncferi, 71 letni Domenili Apollonio, 84 letna Ana Abram vd. Rover«, 74 letna Julija Juli«n vd. Nordio, 71 letna Frančiška Hrovat vd. Klun, 64 letni Franc lob.
K!N0PRED5WJE|
ROSSETTL 15:	Fantazija
Disncya.	M
SUPERCINEMA. 15:	»Mo1^
volk*, E. G. Robinson.	M
FENICE. 15.30: «Zarotniki», Lamarri in Paul Heurejd . FILODRAMMATICO. 15.45: * gajske skrivnosti*.	jr
CINE MARE. 15.30 «Papajev*.^|
_____i--	TIS	~
vjetski velefllm, nagrajen na stavi v Cannes.
IT ALI A. 15.30: »Angel temin*. > «Beznfca sedmih
VIALE. 15
hov*.
MASSIMO. 15: »Seviljski br^ N. Corrani, Tagliavlnt. fr(V GARIBALDI. 14.48: «Lydija», Oberon in A. Marshall.
IDEALE. 16: »Grof Monfekri* Robert Donat in Eliasa Laodre
Odg. urednik DUŠAN HRF^ (;rt» Tisk Stabilimento Tip. Trie«* _
HARMONIJ
se proda na Javni dražbi v AvN p, v nedeljo 30. maroa ob 10.30. V** na cena 35.000 Kr.	-S
Zveza mesarjev za STO v Trstu
Obveščamo cen j. odjemalce, da je dospela nova pošiljka
TELET
ki jih bodo prodajale mesnice, včlanjene v naši zvezi