DOMŽALE, 26. JANUARJA 1995 • ŠT. 1, LETNIK 34 r GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE Te in take ve nosite tožbe, strune! t je do nje; ako mor'te, omečite neusmiljeno srce. France Prešeren Domžale postajajo z vsakim dnem lepše urejene. K temu prispeva tudi obnovljena Napredkova upravna stavba na Ljubljanski 64. Obnovljena stavba je uspeh načrtovanja arhitektov Breskvarja in Dolanca, gradbenega inž. Papiča ter investitorja Trgovskega podjetja Napredek Domžale. POGOVOR Z VAŠO PRVO ŽUPANJO Začetni koraki nove občine niso lahkotni Domžale so dobile prvo županjo; za njo so že prvi koraki. So bili težji, kot si mislila? Je, precej težje je, saj je bilo težko predvidevati in pričakovati stanje, za katerega so nekateri novoizvoljeni župani menili, da je pravi šok oz. katastrofa. Bivša občina Domžale ni bila pripravljena na nebolečo razdelitev, ki soupada z delitvijo državne in lokalne samouprave. Tudi država se je lotila projekta nepripravljena. Vse to smo že v prvih dneh po volitvah občutili župani. In če sem sprva mislila, da bom lahko funkcijo opravljala neprofesionalno, me je vrtinec dolžnosti, nedorečenih pristojnosti in neorganiziranosti prisi- OBČINA DOMŽALE IN ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE DOMŽALE VABITA na osrednjo občinsko prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo 2. februarja 1995, ob 18. uri v dvorani kia Domžale Izvajalci: Zoran Potočan - bas Armin Sesek-violina Anastazija Sesek - violina Jasna Jan - klavir Tomaž Pirnat - klavir Domžalski komorni zbor, zborovodja Karel Leskovec Recitatorka Draga Jeretina Povezovalka Betka Šuhel Slavnostna govornica bo Cveta Zalokar-Oražem, županja občine Domžale. Vabljeni! »po- lil, da sem vsaj začasno klicna« županja. Poklicne izkušnje iz politike so že za tabo, saj te nekateri že dolgo časa poznamo prav s te plati. Po končani gimnaziji in filozofski fakulteti, moj osnovni poklic je profesorica slavistike in primerjalne književnosti, je bila moja prva služba na ZSMS, kateri je sledila zaposlitev v knjižnici, vmes kratek skok na SZDL in nato vrnitev v knjižnico, katere prostori na Kolodvorski 8 so bili za številne bralce premajhni. Novi prostori knjižnice so razveselili številne ljubitelje knjige, zaposlenim pa ob boljših razmerah ponudili (nadaljevanje na str. 3) V SLAMNIKU PREBERITE Živko Burja: Nekaj misli in načrtov Matjaž Kočar: Naredimo to dolino nam in našim zanamcem v ponos Plan krvodajalskih akcij za leto 1995 Nov vozni red SŽ na progi KAMNIK-LJUBLJANA-KAMNIK Privatna glasbena šola tudi v Domžalah NOVO V /O BANKI DOMŽALE - ZNIŽANJE OBRESTNIH MER ZA POSOJILA - POSLOVANJE BORZNE HIŠE POTEZA Prvi Občinski svet Občine Domžale se je konstituiral Za nami so prve lokalne volitve organov oblasti v novi občini Domžale. Na njih smo izvolili Občinski svet in prvo županjo Občine Domžale. Ker zakon določa, da mora biti prva seja Občinskega sveta sklicana najkasneje 20 dni po volitvah, je bila ta 23. decembra 1994. Novoizvoljeni člani sveta so svojo funkcijo vzeli resno, kar se je izrazilo tudi v stoodstotni udeležbi. Sejo je sklical predsednik Občinske volilne komisije in svetnikom predlagal, da za vodenje seje do izvolitve predsednika sveta določijo predsedujočega. Glede na ustaljeno prakso je ta čast pripadla najstarejšemu svetniku, g. Francu Reiterju. Po uradnem nagovoru in potrditvi mandatov je predsedujoči predlagal potrditev dnevnega reda, da bi lahko pričeli z resnim delom. Člani sveta, sicer strankarski prvaki ZLSD, so ob podpori stranke LDS predlagali, da ne izvolijo predsednika, podpredsednika in sekretarja sveta, ker gre za organe, ki jih zakon izrecno ne opredeljuje. S tem pa tudi nista znana njihov položaj in pristojnosti. Po njihovem mnenju bi seje sveta lahko vodil župan, alternativno bi morda lahko določili predsedujočega. Člani sveta iz stranke SKD pa so pri volitvah navedenih orga- nov vztrajali ter predlagali, da se o predlaganem dnevnem redu glasuje, saj bodo volitve navedenih organov, ki so se sicer že pokazale kot predmet spora, predmet obravnave pri razpravi o Vsebini Začasnega poslovnika Občinskega sveta. Glasovanje o dnevnem redu je pokazalo večinsko naklonjenost k predlaganim točkam, saj je bil dnevni red z večino glasov navzočih sprejet. (Nadaljevanje na drugi strani) Domžalski godbeniki na že tradicionalni kulturni prireditvi ob državnem prazniku 26. decembra 1994 v domžalski Hali. Gospa županja Cveta Zalokar je v pozdravnem govoru spregovorila tudi o kulturi. /lamnik Domžale ] Prvi občinski svet Občine Domžale se je konstituiral (Nadaljevanje s prve strani) Resne težave in nesoglasja pa so se pokazale že ob obravnavi 1. točke, t.j. Začasnega poslovnika Občinskega sveta Občine Domžale. Glede na številne, izključujoče si predloge o vsebini posameznih členov in glede na ugotovitev, da dvotretjinske večine navzočih, ki je sicer potrebna za sprejem poslovnika, glede na zastopanost strank v svetu ne bo mogoče doseči, so se svetniki po štirih urah dela razšli. Ob koncu so se le dogovorili, da se ponovno sestanejo 29. decembra 1994, ko naj bi politične stranke med seboj uskladile svoje želje in zahteve glede posameznih funkcij v svetu, da bi se ta lahko konstituiral. Kot je pokazalo nadaljevanje prekinjene seje, so bila pogajanja med strankami uspešna, saj so bile volitve nekaterih funkcij izvedene brez zapletov. Svetniki so se odločili, da bo Občinski svet imel predsednika, dva podpredsednika in tajnika sveta, županja naj bi imela dva podžupana, odločili pa so se tudi za imenovanje Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ter Komisije za pripravo Statuta Domžale in Poslovnika Občinskega sveta Občine Domžale. V tem smislu so sprejeli tudi besedilo Začasnega poslovnika Občinskega sveta, ki bo veljal do sprejema »pravega« Poslovnika Občinskega sveta. Posamezne naštete funkcije so po volji članov sveta dobili: g. dr. Mihael Brejc je bil izvoljen za predsednika sveta, g. Vinku Okršlarju in g. Marku Vresku sta pripadli funkciji podpredsednikov, za tajnico sveta pa so imenovali go. Urško Ilič-Vidergar. O številnih imenovanjih in soglasjih k imenovanjem ter o pravicah funkcioanrjev iz njihove funkcije bo v bodoče odločala Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve v sestavi: g. dr. Marko Starbek, predsednik in člani g. Pavel Pevec, ga. Martina Urbanija, g. Feliks Hribernik in g. Martin Grošelj. Ena najtežjih nalog v novem sistemu lokalne samouprave pa prav gotovo čaka člane Komisije za pripravo Statuta Občine in Poslovnika Občinskega sveta Občine Domžale, ki so jih predlagale vse stranke, ki so na volitvah dobile mandate v svetu. G. Tone Peršak bo komisijo kot predsednik vodil, z njim pa bodo sodelovali še: g. Ladislav Prusnik, g. Toni Dragar, g. Jože Nemec, ga. Cvetka Zalokar-Oražem, g. Marjan Smolnikar, g. Franc Reiter, g. Roman Ka-lušnik in g. Janez Cerar. Po izvedenih volitvah in imenovanjih so člani sveta sprejeli še Statutarni sklep Občine Domžale, s katerim so uredili nekatera najpomembnejša vprašanja za funkcioniranje Občine do sprejema Statuta. Preden so se razšli, pa so podali kritiko na delovanje zimske službe v naši občini v času snežnih padavin in zahtevali poročilo Komunalno-stano-vanjskega podjetja o tej problematiki ter dali pobudo, da se kot stalna točka dnevnega reda tudi sedaj uvedejo pobude, vprašanja in zahteve svetnikov. Ko so izčrpali dnevni red, je predsednik prisotnim zaželel uspešno in zdravo leto 1995 ter predlagal, da se ponovno snidejo v sredo, 18. januarja 1995 URŠA ILIČ-VIDERGAR lili II '''lil ■ 1 II ji u K i a OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE Obvešča, da je na 2. seji dne 18. januarja 1995 sprejel: 1. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanoviva. ^'kJ' sfavhriih 7Pmliišr Občine Domžale ter v zvezi z njim še naslednje sklepe: Zadolži županjo in strokovne službe, da čimprej opravijo inventuro stanja premoženja, terjatev in obveznosti Sklada po posameznih občinah. Prihodki Sklada, ki se od 1. 1. 1995 zbirajo na računu Sklada stavbnih zemljišč, se lahko koristijo po načelu domicila (po kraju nastanka). V najkrajšem možnem času je potrebno pripraviti osnutek Odloka o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč Občine Domžale. Upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč je v prehodnem obdobju dolžan za vsako pridobitev ali odtujitev katerekoli nepremičnine z območja Občine Domžale pridobiti soglasje Občinskega sveta, ki o tem odloči V Upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč se imenujejo: - Feliks HRIBERNIK - predsednik - Anton PRESKAR - na-mestni predsednika - Franc GERBEC - član - Vinko OKRŠLAR - član - Marjan SMOLNIKAR - član. Sklep O DELNEM POVRAČILU STROŠKOV VOLILNE KAMPANJE 1. Organizatoraji volilne kampanje oz. stranke, katerih listam so pripadli mandati za Občinske svete vseh novo nastalih občin, imajo pravico do povrnitve volilnih stroškov v višini 30,00 SIT za dobljeni glas. 2. Povračilo do povrnitve stroškov volilne kampanje imajo tudi organizatorji volilne kampanje oz. kandidati za župane novo nastalih občin, za katere je glasovalo najmanj 10% od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali oz. kandidata, ki sta kandidirala na glasovanju v drugem krogu glede na število dobljenih glasov na ponovnem glasovanju. 3. Sredstva iz 1. točke tega sklepa se nakažejo na žiro račun organizatorja volilne kampanije oz. stranke. Sredstva iz 2. točke tega sklepa se nakažejo na žiro račun organizatorja volilne kampanje oz. stranke, ki je kandidata za župana kandidirala. 4. Upravičencem do delnega povračila stroškov volilne kampanje iz 1. in 2. točke tega sklepa pripadajo sredstva v višini 1,004.310 SIT, ki se delijo po posameznh strankah kot sledi: 1. SNS 2. Lista obrtnikov-podjetnikov 3. Zeleni Slovenije 4. SLS 5. LDS 6. ZLSD 7. SKD 8. SDSS 9. DS 26.040 SIT 23.670 SIT 20.370 SIT 176.860 SIT 203.990 SIT 195.970 SIT 268.640 SIT 77.520 SIT 11.250 SIT Predsednik občinskega sveta občine Domžale dr. Miha BREJC, I. r. Sklep O NAČINU FINANCIRANJA POLITIČNIH STRANK V OBČINI DOMŽALE 1. Strankam, katerih listam so pripadli mandati za člane Občinskega sveta, pripadajo sredstva iz proračuna Občine Domžale v višini 30,00 SIT za vsak dobljeni glas na volitvah za Občinski svet. 2. Na predlog Združene liste socialnih demokratov se sredstva, ki bi stranki pripadla na podlagi izvolitve županje, ki jo je kandidirala navedena stranka, v višini 117.140,00 SIT porazdelijo po naslednjem '■■'T ■ V TI CD |~.:j~v.«i~ 3T*.1 40,00 CIT, -.-oorrt eJr^gtnn ctranllOm, ki SO dobile mandate v Občinskem svetu, pa po 10.000,00 SIT. 3. Sredstva se stranki dodeljujejo mesečno na njen žiro račun. 4. Znesek iz 1. točke tega sklepa se mesečno usklajuje z indeksom rasti drobnoprodajnih cen po zadnjih znanih podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko. 5. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale. Sklep O DOPOLNILNEM DELU ŽUPANJE OBČINE DOMŽALE 1. Občinski svet Občine Domžale soglaša, da Cveta Zalokar-Ora-žem, županja Občine Domžale, ki od 1. 1. 1995 opravlja funkcijo poklicno, opravlja v Knjižnici Domžale tudi delo ravnateljice Knjižnice Domžale kot dopolnilno delo, in sicer petino delovnega časa. 2. To soglasje se daje za čas do sprejema Statuta Občine Domžale. 3. Glede uresničevanja pravic, obveznosti in odgovornosti imenovane se med Občinskim svetom občine Domžale, Knjižnico Domžale in imenovano sklene dogovor. Sklep O IMENOVANJU TAJNIKA OBČINSKE UPRAVE Za tajnika občinske uprave se imenuje g. Milan PIRMAN, roj. 26. 9. 1966, stanujoč Podrečje 46, Domžale, po poklicu dipl. obramboslovec. Sklep O IZDAJI SOGLASJA K IMENOVANJU DIREKTORJA ZDRAVSTVENEGA DOMA DOMŽALE Občinski svet Občine Domžale daje soglasje k imenovanju dr. Janeza SVOLJŠKA, roj. 28. 8. 1948, stan. Dob, Ul. 7. avgusta 38, za direktorja Zdravstvenega doma Domžale. Sklep OB OBRAVNAVI INFORMACIJE O DELOVANJU ZIMSKE SLUŽBE 1. Občinski svet Občine Domžale sprejema na znanje informacijo o problematiki delovanja zimske službe v Občini Domžale. 2. Komunalno-stanovanjsko podjetje Domžale se zavezuje, da bo izvajalo zimsko službo v skladu z Odlokom o ureditvi zimske službe. 3. Županja in občinske strokovne službe so do konca zimske sezone dolžne pripraviti poročilo o tej problematiki. Sklep O USTANOVITVI KOMISIJE ZA VLOGE IN PRITOŽBE 1. Ustanovi se Komisija za vloge in pritožbe, ki šteje pet članov. 2. Naloge Komisije so: - obravnava posamične vloge in predloge občanov, v katerih opozarjajo na določeno problematiko v zvezi z izvajanjem odlokov in drugih splošnih aktov Občinskega sveta; - obravnava pritožbe, jih po potrebi preverja pri ustreznih organih, posreduje pri pristojnih organih, da rešijo sporne zadeve in obvešča o tem vlagatelja oz. pritožnike; - proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih pošiljajo občani Občinskemu svetu ali njegovim telesom in ugotavlja resničnost navedb in vzroke zanje; - obvešča pristojna delovna telesa Občinskega sveta o problemih, ki nastajajo pri uporabi odlokov in predlaga ustrezne ukrepe; - pri obravnavanju vlog ugotavlja, ali je bilo delo državnega organa ali delo organizacij nezakonito oziroma nepravilno, in o tem obvesti Občinski svet; - obravnava tudi vloge in pritožbe, katere ji odstopi v obravnavo Komisija za peticije pri Državnem zboru Republike Slovenije. 3. Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve do naslednje seje Občinskega sveta pripravi predlog za imenovanje Komisije za vloge in pritožbe. Sklep O DOPOLNITVI IN PODALJŠANJU MANDATA UREDNIŠKEMU ODBORU IN GLAVNEMU IN ODGOVORNEMU UREDNIKU GLASILA »SLAMNIK« 1. Zaradi nemotenega izhajanja glasila »Slamnik« se do sprejema sprememb in dopolnitev Odloka o glasilu Občine Domžale in do imenovanja novih organov, t.j. Uredniškega odbora ter glavnega in odgovornega urednika podaljša mandat dosedanjim organom s tem, da se v Uredniški odbor imenujeta po en predstavnik občin Lukovica in Moravče, ki ju določi Občinski svet obeh občin. Pri delu Uredniškega odbora sodeluje ga. Vera Vojska kot koordinator dela na tem področju za potrebe občin Moravče in Lukovica. 2. Za potrebe informiranosti o problematiki v občinah Moravče in Lukovica se v vsaki naslednji številki glasila »Slamnik« zagotovi najmanj ena stran za vsako občino. 3. Osnutek Odloka o glasilu pripravi strokovna služba županje in ga posreduje v obravnavo svetu na naslednjo sejo. jr 4. Pred sprejemanjem osnutka Odloka o glasilu občine Domžale bo Občinski svet na naslednji seji obravnaval informacijo o finančnem poslovanju glasila »Slamnik« v letu 1994. Informacija naj vsebuje tudi ločeno finančno poročilo projekta izdaje knjige »Oj, ta Slamnik«. 5. Županja s strokovno službo zagotovi obveščanje javnosti o delu in sprejetih sklepih Občinskega sveta v Glasilu »Slamnik«. 6. Občine Domžale, Moravče in Lukovica sodelujejo pri kritju stroškov izhajanja glasila glede na število gospodinjstev, ki so prejemniki glasila. Sklep O IMENOVANJU PREDSTAVNIKA OBČINE V NABORNO KOMISIJO ZA OBMOČJE OBČINE DOMŽAlE V Naborno komisijo za območje Občine Domžale se imenuje Martin GROŠELJ, roj. 13. 11. 1965, stan. Preserje, Kamniška 17. Tajnica Občinskega sveta: Urška ILIČ-VIDERGAR J )omžale /lamnik POGOVOR Z VAŠO PRVO ŽUPANJO Začetni koraki nove občine niso lahkotni Nadaljevanje s prve strani Jdi možnost bogatejše kultne ponudbe. Od izvolitve za upanjo se je moja razpetost hed politiko in kulturo nagnila 'a stran politike. Prav to je ena izmed značil-'°sf/ tvojega dela, saj povsod, Kr delaš, skušaš stvari nare-iti bolj »kulturne«. Najbrž pa P sedaj za kulturo, tudi za opisovanje v SLAMNIK, manj asa. Ko sem kandidirala, niti po aključju nisem mislila, da bo toje začetno delo tako ote-sno z oblikovanjem temeljev ove občine. Prepričana pa -m, če to temeljito opravimo, postavimo novo občino na pravno-formalne temelje (statut, poslovnik), razdelimo pristojnosti (komisije, odbori) organiziramo občinsko upravo in sprejmemo proračun, potem bo lažje, pa tudi za kulturo bo več časa, čeprav se bom številnih prireditev prav gotovo udeleževala. Kot rojena Domžalčanka se najbrž spominjaš nekdanjega centra Domžal, Stoba, starih hiš, na mestu katerih je danes neurejeni SPB... V mojih prvih spominih so stare, lepe hiše v Stobu, mestno jedro, ki ga ni več, saj smo ga prehitro podrli in napravili prostor za velike stanovanjske po- slovne bloke, kjer ob večji urejenosti, zlasti čistoči, pogrešam predvsem domačnost, občutek mestnega središča, ki ga bomo morali šele oblikovati. Tudi reševanje teh težav je del mojega programa, ki, upam, da bo uresničen, vendar najbrž ne kar takoj. V štirih letih pa marsikaj, nekaj hitreje, nekaj pozneje, o tem sem prepričana. Glede urejenejšega in čistega centra Domžal pa samo to, da ni vse le v metli in cunji, temveč največ v ureditvi lastninskih razmerij, kar je zapleten in dolgotrajen, pa tudi drag proces. Del svojega programa je tudi ustanovitev štipendijskega in stanovanjskega sklada, pomoč mladim in starejšim... V štipendijskem skladu naj bi nekaterim nadarjenim domžalskim študentom zagotovil štipendije, konkretno sem govorila tudi o stanovanjskem skladu. Že prva srečanja z občani so me prepričala, da nujno potrebujemo več neprofitnih, socialnih stanovanj. V zadnjih letih na tem področju v občini nismo veliko naredili. Še bolj pa bo treba dati poudarek tudi ugodnemu kreditiranju ter skrbi za stanovanjske težave mladih družin. Pomoč starejšim na domu, več dela z mladimi, predvsem s problematično mladino in moja iskrena obljuba: več sredstev, z njimi pa tudi več kvalitete na kulturnem in športnem področju ter za delo društev. Boljša cestna povezava z Ljubljano? V tem trenutku je naša prva prioriteta gradnja štiripasovnice Črnuče-Trzin. Bojim se namreč, da, če bo prej zgrajena AC, potem se zanjo lahko obrišemo pod nosom. Imamo zagotovilo, da denar za vpadnico je, upam, da bomo zgladili tudi spore z lastniki zemljišč in jeseni pričeli z gradnjo. Tečejo že priprave na novi proračun Občine Domžale. Ni še natančno znano, s kolikšnimi sredstvi bo občina razpolagala. Upam, da bomo kot ena večjih občin imeli dovolj sredstev za normalno delovanje, da pa se bodo našli tudi tolarji za razvojne programe, investicije in tudi takšne programe, ki dvigujejo kvaliteto in bogastvo življenja. Kaj meniš o svojih treh kolegih, s katerimi uspešno postavljate temelje štirim novim občinam na območju nekdanje občine Domžale. Vsi štirje smo bili »vrženi« v vode nove lokalne samouprave in moramo čim bolje sodelovati. Upam, da bo rezultat sedanjega enakopravnega sodelovanja tudi skupno spoznanje, da je smiselno določene stvari ohraniti skupaj, kadar je to varčno, racionalno in omogoča večjo strokovnost. Bi na kratko predstavila svoj sedanji delovni dani Delovni dan se navadno začne okoli 8. ure, če ni že pred tem kakšen sestanek. Navadno se vse dopoldne ukvarjam predvsem z urejanjem kadrovskih in prostorskih zadev, s sodelovanjem z občinami. Povabilo Bi se radi s svojimi predlogi, pobudami, pripombami, morda tudi nasveti ali le dobrimi željami oglasili pri meni. Dobrodošli, pričakujem vas vsako sredo popoldne. Prosim vas le, da se predhodno najavite. Pokličite 721-320, pa se bomo pogovorili! CVETA ZALOKAR ORA-ŽEM, vaša županja Veliko občanov se želi srečati z mano, radi bi novi županji kaj povedali, predstavili svoje težave, svoj pogled na rešitev določenega problema, tako da imam vsak dan kar nekaj obiskov. Popoldne so navadno sestanki. Vsak teden je srečanje z župani, sestaja se občinski svet, komisija za pripravo statuta in poslovnika, katere članica sem, posvet s predsedniki svetov KS, včasih ni časa niti za kosilo. Prav zaradi tega je najbrž časa zate in za družino v tem obdobju zelo malo? Časa za družino in zame ni. S svojim znanjem, z izkušnjami, ki sem jih pridobila, enostavno skrbim vsaj za to, da imam dovolj energije pa tudi kondicije, ki sta potrebni za vsakodnevna naporna pogajanja, sestajanja in sprejemanja odločitev. Prosti čas, ki ga ni veliko, izkoristim za savno, za obisk masažnega salona, pa za pogovor s prvošolcem Matejem, zanj so skrb v tem času v večji meri prevzeli moji starši in res ne vem, kako bi brez njih. Ampak večer je namenjen družini. Prav Matej je kriv, da navadno ne gledam TV, saj skušam biti vsaj takrat z njim in zvedeti vse, kar se v enem dnevu zgodi prvošolcu. Pa jutra in zajtrki so tudi samo naši. Samo moji so tudi trenutki tišine, v katerih sem sama, ker v mojem vsakdanu prevladujejo stresi. Hitim s sestanka na sestanek, s pogovora na pogovor, razmišljam o eni, sprejemam drugo in poslušam o tretji zadevi, ni časa, da bi mislila nase. Toda z dobro voljo, in te imam še vedno dovolj, bo šlo. VERA VOJSKA 30- in lih, šča ani ;db lih, ina esti IVO do mi- na do in m, i in !ga :iu DOLGOROČNI DRUŽBENI PLAN Povabilo izvršni svet Skupščine občine Domžale je na svoji seji 15. decembra 1994 sprejel sklep o javni razgrnitvi OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV DOLGOROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA NEKDANJE OBČINE DOMŽALE, DOPOLNITEV 1994. Zato obveščamo vse krajane, da je osnutek teh sprememb in dopolnitev dolgoročnega družbenega plana (izdelovalec Razvojni zavod Domžale, Ljubljanska 76, štev. 86/94, november 1994), ki je temelj za urejanje vseh razmerij v prostoru in med drugim določa tudi OBMOČJA, KI SO NAMENJENA RAZVOJU NASELIJ (GRADNJA HIŠ) TER INFRASTRUKTURNA OBMOČJA (AVTOCESTA, OBVOZNICE, IND. OBRTNE CONE IPD.) razgrnjen, in sicer: OBČINA DOMŽALE: PROSTORI OBČINE DOMŽALE II. NADSTROPJE - MED URADNIMI URAMI OBČINA LUKOVICA: PROSTORI OBČINE LUKOVICA, LUKOVICA 46 - NA HODNIKU v I. NADSTROPJU - VSAK DAN OBČINA MORAVČE: PROSTORI OBČINE MORAVČE, MORAVČE, TRG SVOBODE 4 - MED URADNIMI URAMI OSNUTEK BO V JAVNI RAZGRNITVI DO KONCA FEBRUARJA 1995. Pripombe in predloge na javno razgrnjeni osnutek lahko posredujete vsi zainteresirani, možno pa jih je vpisati v knjigo pripomb in Predlogov na mestih razgrnitve. Pisno jih lahko posredujete na Upravno enoto Domžale, Domžale, Ljubljanska 69, ustno pa jih boste lahko podali na javni obravnavi. Vabljeni! GLASBENA ŠOLA DOMŽALE Obnova se nadaljuje Svet Glasbene šole Domžale, ki je investitor obnove Kulturnega doma in Glasbene šole Domžale, je na seji dne 10. 1. 1995 imenoval novega predsednika gradbenega odbora za obnovo KD (GŠ) potem, ko je bivši predsednik mag. Ervin-Ariton Schvvarzbartl 19. 12. 1994 odstopil s te funkcije. Novi presednik je postala županja ga. Cveta Zalokar-Oražem. Svet šole je imenoval tudi novega člana GO (g. Pavla Pevca), obenem pa je zaprosil Občinski svet za potrditev odbora oziroma za morebitne predloge sprememb članov GO. Zaradi ažurnosti dela GO in zato, ker obnovitvena dela intenzivno potekajo, je Svet šole zadolžil namestnika predsednika GO naj 17. 1. 1995 skliče sejo novega GO. Na tej seji so člani kritično pretehtali poročilo opravljenih del v zadnjem obdobju in sprejeli več sklepov o nadaljnjih aktivnostih, predvsem na temo predloga za občinski proračun 1995, kakor tudi druge oblike pridobivanja sredstev. Odbor tudi upa, da bo ministru za šolstvo g. Slavku Gabru, ki bo februarja obiskal Domžale, uspel prikazati aktualnost in upravičenost obnove Glasbene šole. Občina Domžale je že lanskega septembra kandidirala na republiški natečaj za sofinanciranje investicij v šolski prostor (šolski tolar). Predvidoma bodo gradbena dela končana do 31. julija 1995, gradbeni odbor tako upa, da bo Glasbena šola Domžale jeseni začela z delom v novih prostorih. Odbor si bo prizadeval, da bi spomladi z različnimi akcijami, ena izmed njih bo tudi koncert v obnavlja-jočem kulturnem domu, spodbudil čimvečje zanimanje javnosti. TONE SAVN IK TUDI Ml ČAKAMO Cesta Moravče Dole - Krašce Tudi v našem časopisu smo že večkrat napisali, da je od iniciativnosti krajanov velikokrat odvisen razvoj posameznega območja, vasi ali kraja. Tega se zavedajo tudi prebivalci dela Moravske doline ob cesti Moravče-Dole-Krašce, ki si želijo lepšo cesto. Da pa ne bi ostalo le pri željah, so na sestanku v začetku decembra že sprejeli sklep, da Svetu krajevne skup- nosti Moravče predlagajo, naj za njihovo območje sprejme sklep o razpisu referenduma za samoprispevek, s katerim bi zanesljivo pospešili priprave in tudi samo asfaltiranje ceste. Projekt za modernizacijo ceste je že naročen, predlagan je gradbeni odbor, kate-ega bo vodil Štefan Igrec. Vsi skupaj z ostalimi krajani pričakujemo tako posluh Krajevne skupnosti Moravče kot Občine Moravče. in KAjEVNA SKUPNOST MORAVČE aj-ga bo ;m jdi slu tju m- Po lepši cesti do doma Čeprav so se domačini Po-leda in Vinj nove asfaltirane Es*e najbrž že čisto navadili in e malce pozabili, kaj vse je J° treba postoriti za skoraj — »"meter in pol asfaltnega aku, je prav, da na kratko □ Ustavimo ti novi pridobitvi ■ ;ta 1994 v Krajevni skupnosti loravče. uje t, . dajani Pogleda so svoj odcep iga es|e od Soteske do svoje prijetne ita: ?vS'ce' ki ima nekaj več kot deset AR [ •' Pripravili za asfalt že pred -ti, potem pa vztrajno čakali, da 0 dovolj denarja za asfaltiranje = rib! !zno 600 metrov trimetrske Asfaltirana cesta do Pogleda je tudi prijaznejša pot do Sv. Mohorja. ceste. In lani ob koncu poletja se je to tudi zgodilo. Pogled je od tedaj lepši, bolj urejen. Bolj zadovoljni in ponosni, pa so tudi krajani, saj so ob modernizaciji ceste iz dneva v dan spoznavali, da je razvoj vasi predvsem odvisen od njihove pripravljenosti, te pa je bilo zelo veliko. V zadnjih letih skoraj ni minil zbor krajanov v KS Moravče, da prebivalci Vinj ne bi bili opozarjali na problem ceste, do te, slabe štiri kilometre oddaljene vasi od Moravč. Zlasti kritičen je bil dostop v vas, zdaj pa je s kilometrom dolge in štiri metre široke asfaltirane ceste veliko pridobil. Sami so prispevali v denarju in delu, v vztrajnem odpiranju vrat in opozarjanju na problem ceste skozi vas, s katerega rešitvijo je-tudi Vinjam zagotovljeno lepše življenje, če bo asfaltirana cela cesta. Asfaltnega traku so bili veseli tudi Gorjupovi v Pogledu. KRAJEVNA SKUPNOST DOB Program za leto 1995 »Glede na velikost območja nove občine Domžale, glede na uspešnost dela sedanje KS Dob in glede na razvoj naselij v naši KS, menim, da bi bilo potrebno, da KRAJEVNA SKUPNOST DOB ostane tudi v prihodnje in da poleg z zakonom dodeljenih pristojnosti skušamo tudi v novi občini dobiti dodatne pristojnosti, ki so tesno povezane z delom, razvojem in življenjem krajanov,« je dejal Pavle Cerar, predsednik Sveta KS Dob in predstavil program KS v letu 1995. V letu 1995 se bo nadaljevala rekonstrukcija magistralke skozi Dob, in sicer naj bi bil problem dokončno rešen z ureditvijo pločnikov, kolesarske steze, javne razsvetljave in prometne signalizacije. To bi omogočilo večjo prometno varnost in prijetnejši videz kraja. V prvem poletju bodo asfaltirane Finžgarjeva, Vodnikova in Ka-juhova ulica, predvideno je asfaltiranje Vegove in Aškerčeve ulice, če bodo pridobljena potrebna soglasja, bo ob vseh ulicah urejena tudi javna razsvetljava, nadaljevali bomo z izgradnjo kanalizacije na območju Turnš in Češenika ter urejanjem potoka, svet pa bo ob pomoči vseh krajanov opravil še tisoč drobnih stvari, ki bodo omogočile lažje in lepše življenje vseh v Krajevni skupnosti Dob. v. Območna organizacija RK Domžale vabi vse, da se 9., 10., 14., 15. in 16. februarja 1995 udeležite krvodajalske akcije na območju vseh štirih novih občin. Krvodajalcem iskrena hvala! 4 /lamnik Domžale ŽIVKO BORJA ZUPAN NOVE OBČINE LUKOVICA Nekaj misli in načrtov Novoizvoljeni župan občine Lukovica Anastazij Živko Burja se je rodil pred štiriin-šestdesetimi leti v Krašnji. Dokončal je srednjo tehnično šolo. Pri SCT je delal 29 let, in to vse do leta 1976, ko je tam odpovedal delovno razmerje in začel na svoje. Danes vodi g. Burja družinski proizvodni obrat kovinarsko predelovalne stroke v svoji rodni Krašnji. Leta 1990 se je včlanil v SKD, saj so nazori te stranke najbolj podobni njegovim pogledom na življenje. Kot župan nove občine Lukovica nam je povedal nekaj misli in načrtov. Povejte nekaj o svojih občutkih sedaj, ko ste bili izvoljeni za župana. Danes šele vidim, kakšna odgovornost me čaka. Prepričan pa sem, da svetniki, ki bodo ob meni oziroma jaz ob njih, čutijo isto. Kakšne naloge ste si zastavili za županovanje? Nudimo vam: • ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu • montaža SAT in klasičnih anten Telefon: 061/727-042 Skrbel bom, da bi postavil našo občino na zdrave temelje. Skrbel bom za vse ljudi ne glede na njihovo politično usmerjenost. Boril se bom zoper vse zlo in vsepovsod zagovarjal načelo poštenja. S svojim delovanjem hočem prispevati k uveljavitvi etično moralnih norm. Želim ustvariti v občini človeku prijazno okolje. Zavzemal se bom, da ne bi prišlo med svetniki do medstrankarskih razprtij. Storil bom vse, da bomo izpolnili vse tisto, kar smo obljubljali v predvolilnih dneh. Svetniki in jaz kot župan se globoko zavedamo, da smo sedaj sami gospodarji na svojem področju, saj nismo več v nikakršni odvisnosti. Prav zaradi vsega tega je naša odgovornost še toliko večja. Znano je, da se z vaše občine vozi dnevno na delo v Ljubljano in druge kraje več sto ljudi. Ali ne bi bilo bolje, če bi v novi občini ustvarili take gospodarske možnosti, da bi imeli občani možnost za razvoj in udejanjanje svojih zamisli kar doma. Kaj pravite o tem? Lahko bi rekel, da bo zmanjšanje odtoka delovne sile z občine ena glavnih nalog novih občinskih mož. O tem smo že razpravljali, to je eno glavnih predvolilnih gesel naše stranke. V tem je tudi stična točka vseh strank, ki so zastopane v občinskem svetu. Vsi se pa zavedamo, da je tak proces dolgotrajen. Povem naj, da bom posvetil vso skrb uresničitvi te naloge. Zavzemal se bom za odpiranje novih delovnih mest in podpiral razvoj malih zasebnih podjetij ter družinske obrti. Želel bi, da bi oživele vse tiste obrti, ki so nekdaj cvetele v naših krajih. Podpiral bom razvoj trgovskega omrežja. Med nami je namreč dosti mladih, podjetnih ljudi, ki bi lahko postali uspešni trgovci. Potrebnih je le nekoliko spodbud in pomoči. Zaradi dosedanjih neurejenih gospodarskih razmer nam tak kader uhaja drugam in tako siromasi naš razvoj. Pri vas so dane vse naravne možnosti za razvoj kmečkega turizma; ta pa se ne razvija tako, kot bi želeli. Kje naj bi bil po vašem mnenju vzrok za tak negativen pojav? Bilo je že nekaj poskusov, da bi dali zamah kmečkemu turizmu. Zaradi različnih razlogov ni bilo uspeha. Morda se je takim, ki so se odločali za kmečki turizem, premalo pomagalo. Nadejamo se, da bo sedaj bolje, ko smo samostojni in neodvisni. Ne smemo pa pozabiti, da je potrebno zgraditi še kar precej cest do hribovitih kmetij, kjer so najboljše možnosti, za razvoj kmečkega turizma. Kaj pravite o kmetijstvu? Pri nas je pravo kmetijstvo razvito v glavnem v hribovitih predelih občine; tam pa so delovne razmere izredno težke. Povedati moram, da se več kot polovico naših kmetij- skih zemljišč ne da strojno obdelovati. Vlaganja v take kmetije so velika, pridelek pa je majhen. V tem je tudi vzrok, da dohodek kmetovalca ni zadovoljiv. Kmetje se morajo ukvarjati z dodatno dejavnostjo, zaposleni so namreč v raznih službah. Kot župan si bom prizadeval skupno z občinskimi svetniki, da bi olajšali življenjske razmere kmetu. Usmerjali jih bomo na pridelovanje bio-hrane, ki je danes iskana na domačem tržišču. Izkupiček iz takega pridelka bi bil vsekakor večji, kot je sedanji. Prisluhnili bomo predlogom in željam kmetovalcev ter skupno reševali določene probleme. Občina Lukovica se mora »pohvaliti«, da pride pri vas najmanj telefonov v Sloveniji na sto prebivalcev. Kaj boste storili, da se to stanje odpravi? Na vsak način bomo storili vse, in to takoj. Tako stanje, kot ga imamo sedaj, res ne sodi v današnji čas. Povem naj le to, da je telefonsko omrežje najbolj razvito v središču Domžal; ko so ga gradili, so domžalski občinski možje pozabili na nas. Preti vam onesnaženost vode, zraka in zemlje zaradi avtoceste, ki bo potekala skozi vašo občino. Kako se boste uprli? Nevarno je, ker bo potekala avtocesta prav v bližini našega vodovodnega omrežja v Žirovšah. Pri gradnji bomo stalno prisotni in opozarjali bomo vse pristojne organe na vsakršno nepravilnost. Ena prvih nalog bo, da bomo postavili občinsko komisijo, ki bo takoj pričela skrbeti, da zavaruje naše. okolje in poskrbi za varno življenje ter delo naših ljudi. Kaj bi še povedali? Zahvaljujem se občanom naše občine, ki so me izvolili,, in jim želim vse najboljše v nastopajočem letu. MILOŠ LIKAR OBČINSKI SVET OBČINE LUKOVICA Uspešna prva seja 22. decembra 1994 se je na svoji prvi seji sestal Občinski svet Občine Lukovica. Prisotnih je bilo vseh 14 izvoljenih svetnikov, katerim je Lado Gorita n, predsednik Občinske volilne komisije Občine Lukovica, najprej predstavil predlog začasnega poslovnika. Glede na to, da še niso dorečene naloge župana in morebitnega predsednika sveta, so se dogovorili, da bo začasno seje občinskega sveta skliceval župan, po sprejemu dogovora o številčni sestavi Komisije za pripravo statuta in poslovnika pa je bil začasni poslovnik z večino glasov sprejet. V skladu s sprejetim poslovnikom je sejo v nadaljevanju vodil g. Anastazij Živko Burja, najstarejši član sveta. Občinski svet je izvolil Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja: Ciril Smrkolj (predsednik), Franc Barlič, Kamil Domitrovič, Stanislava Stopar in Milan Drčar (člani), nato pa so vsi skupaj prisluhnili poročilu o lokalnih volitvah v novi Občini Lukovica, ki ga je podal Bogdan Zupan, tajnik Občinske volilne komisije. Brez razprave so soglasno sprejeli sklep o potrditvi mandatov vsem štirinajstim članom Občinskega sveta Občine Lukovica in g. Anastaziju Živku Burja, županu Občine Lukovica, nato pa z manjšimi spremembami (do sprejema proračuna za leto 1995 s sredstvi razpolaga župan, ki lahko pooblasti drugo osebo za razpolaganje s sredstvi na računu) soglasno sprejeli še Statutarni sklep in z njim uredili poslovanje Občine Lukovica v prehodnem obdobju - do sprejema statuta, ki ga bo pripravila komisija v sestavi Peter Križnar, Vinko Pirnat, Marjan Vesel, Marta Drčar in Andrej Burja. Prva seja Občinskega sveta Občine Lukovica se je končala ob 20. uri, v januarju so bile že sklicane tudi prve seje nekaterih komisij, g. Anastazij Živko Burja pa je na pobudo Urada Republike Slovenije za prostorsko planiranje pri Ministrstvu Anastazij Živko Burja, predsedujoči na prvi seji, ob njem Lado Goričan, predsednik, ter Bogdan Zupan, tajnik Občinske volilne komisije Občine Lukovica. za okolje in prostor že sklical sestanek, na katerem so strokovnjaki poročali o dosedanji pripravi lokacijskega načrta za avtocesto na odseku šentjakob--Blagovica in Blagovica-Vran-sko ter predstavili strokovne re- šitve avtoceste in druge posege, potrebne zaradi izgradnje avtoceste. Največ skrbi pa je namenjene čimprejšnji zagotovitvi prostorov za nemoteno delo Občine Lukovica. V. OD PREVOJ DO TROJAN Želje, ki so potrebe Sprehod po predlogih programov vseh osmih krajevnih skupnosti v novi Občini Lukovica bomo tokrat omejili na področje komunalne infrastrukture, kjer že površen pogled pove, kako številne so želje, za katere pa lahko ugotovimo, da je večina izmed njih za posamezno naselje življenjskega pomena, saj njihova rešitev pomeni le zagotovitev najnujnejših pogojev za delo in življenje posamezne vasi ali kraja. Če začnemo pri KS Prevoje, ugotovimo,da načrtujejo razširitev pokopališča v Šentvidu, dokončanje kanalizacije (Imovica, Šentvid) in javne razsvetljave (Šentvid, Vrba), asfaltiranje ceste Šen-tvid-Prevoje in pločnika na Prevojah, čaka jih popravilo objekta KS v Šentvidu, opozarjajo pa tudi na problem vodovoda in gradnjo kolektorja, ki ga potrebuje tudi sosednja KS Lukovica, kjer načrtujejo zaključek del na kanalizaciji. Ob tem bi v tej KS radi asfaltirali del ceste v Trnjavi, vaške priključke v Sp. Prapre-čah, tudi v Čepljah, rekonstruirali staro zvezno cesto, uredili vodovodni omrežji Gradišče-Preserje-Vrba ter Čeplje, načrtujejo tudi asfaltiranje avtobusnih postaj v Lukovici, gradnjo mrliške vežice in razširitev pokopališča v Gradišču, ureditev javne razsvetljave v Preserjah in Sp. Praprečah, rešitev problema telefonije in sanacijo ceste proti Gradišču. V KS Rafolče bodo največ pozornosti namenili vodovodu, rekonstrukciji ceste v Dupeljne, razširitvi ceste od križišča Vrhovlje-Rafolče do Majča. V programu je tudi izdelava projekta kanalizacije za vas Rafolče, od koder je do KS Zlato polje, kjer želijo dokončati vodovodno omrežje, pričeti z izgradnjo mrliške vežice, pridobiti dokumentacijo za rekonstrukcijo drugih cest, ki bi jim bilo potrebno zagotoviti boljše vzdrževanje, le ne vzdrževana cesta. Rekonstrukcija in asfaltiranje cest Vrh-Krajno Brdo (500 m) in Kompolje-Koreno (400 m) sta še iz leta 1994, pridružile pa se jim bodo še ceste v Ži-rovše, na Golovec v Krašnji, Vrh-Krajno Brdo ter peš pot ob magistralni cesti. To so prioritete v KS Krašnja, kjer načrtujejo tudi dokončanje vodovoda Konj, ureditev avtobusnih postaj, začetek urejanja kanalizacije, urejanje pokopališča, izgradnjo mrliške vežice. Kot zanimivost omenimo ureditev prostora za stalni muzej »Stara slovenska hiša, noša in običaji«. KS Blagovica ima v prvem planu rekonstrukcijo makadamskih cest, predvsem dokončanje ceste Blagovica--Češnjice, kar je tudi glavna naloga KS Češnjice, kjer načrtujejo rekonstrukcijo dela ceste Gabrovnica-Lipa, več javne razsvetljave, sanacijo plazu na cesti Češnjice-Lipa, mesto v programu pa ima tudi kanalizacija v Selcah. Sicer pa KS Blagovica načrtuje pridobitev potrebnih projektov za rekonstrukcijo cest (Pods-mrečje-Korpe in Petelinjek--Prevoje), nadaljevanje izgradnje vodovodnega omrežja, urejanje javne razsvetljave zlasti v Vošcah in Korpah, začetek reševanja problematike večnamenskega prostora ob OŠ Blagovica, razmišljajo o mrliški vežici, posebej pa izpostavljajo problem telefona in vzdrževanja cest, kar je problem cele Občine Lukovica. Izgradnja in modernizacija cest Šentožbolt Prvine cesta M-10-Podmilj in uvoz Pod-milj so prvi del programa KS Trojane, kjer želijo ureditev vodovodov Šentožbolt in Gorenje, na ureditev in osvetlitev pa čaka tudi cerkev v Šentož-boltu. To so predlogi krajevnih skupnosti, ki jih bo vodstvo Občine Lukovica usklajevalo v okviru finančnih možnosti nove občine, in skušalo najti najboljše rešitve. V. CVETLIČARNA AKBOKBTiAM Ljubljanska ulica ^§3 S TI C C33 Občinski svet Občine Lukovica: zadnji posvet pred sprejemom prve odločitve. KS TROJANE Veliko narejenega Večina sedanjega vodstva Krajevne skupnosti Trojane (Ciril Smrkolj, predsednik Skupščine KS, Rajko Keršič, predsednik Sveta KS) se še prav dobro spominja prvega sestanka vodstva nove KS v letu 1993 ter prvih investicij, ki so stekle v prihodnjem letu. Ni jih bilo malo in na prvi asfalt, položen v letu 1984, so že kar malce pozabili. Potem je šlo zaradi dobrega dela vodstva in pripravljenosti krajanov, da ob samoprispevku zberejo dodatna sredstva, po- magajo z aelom pa tudi s soglasji. Vseskozi so bili zadovoljni z občino, ki je znala prisluhniti njihovim potrebam, ter izvajalci. Najbolj ponosni so na urejeno telefonijo, več kot tri kilometre asfaltiranih cest, boljši vodo. vod, javno razsvetljavo, mrliško vežico v Šentgotardu in še marsikaj bi se našlo. Srečanje ob novem letu So izkoristili za iskreno hva|0 vsem, ki so v dobrih enajstih letih skupnega dela prispeval; k razvoju KS Trojane. Posebej so pohvalili tudi Gostinsko podjetje Trojane, ki ni niko|j odreklo pomoči, pa vztrajnost in prizadevnost vodstva t§r vseh članov Sveta KS Trojane, pred katerimi je novo obdobje, novi izivi in programi, ki čakajo na realizacijo pa tudi na nujno sodelovanje v novi Občini Lukovica. V. Domžale /lamnik 5 POGOVOR Z G. MATJAŽEM KOČARJEM, ŽUPANOM OBČINE MORAVČE Naredimo to dolino v« nam in našim zanamcem v ponos Občina Moravče - danes velik vprašaj, jutri vsakdanja stvarnost ste zapisali pred lokalnimi volitvami. Lahko že kaj rečete o tej stvarnosti? Stvarnost, s katero se srečujem v vlogi župana, bi lahko opredelil kot veliko organizacijskega dela. Več ali manj se s takšnim delom srečujemo vsi župani v Sloveniji. Vsekakor pa so v veliki prednosti tisti, ki so ostali na sedežih bivših občin. »Logistična infrastruktura« je tem županom zagotovljena. Vsi drugi pa moramo graditi upravo praktično iz nič. Na prvi seji Občinskega sveta ste rekli, da ste humanist. pozivist, ki bi rad iz sedanje Moravske doline napravil nekaj pozitivnega. Najbrž prve predstave o tem že imate! Groba definicija humanista se glasi, da je to človek, čigar nazori temeljijo na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka. Mislim, da je to eno izmed mojih življenjskih vodil. Verjamem, da bom kot župan te svoje besede tudi ude-janil. Pozitivizem pa vidim kot prevlado tistega dela osebnosti posameznika, ki s strpnostjo išče rešitve za blaginjo obeh dostikrat nasprotnih si stališč, pogledov, mnenj. V politiki je to lastnost velikokrat težko u ve- Matjaž Kočar, župan Občine Moravče, med predstavitvijo. Roman Serianz, predsedujoči, ter Berta Kunaver, predsednica volilne komisije na prvi seji občinskega sveta. Ijavljati, kajti tam prevladujeta načelnost in politična trgovina. Ste župan vseh, ki živijo v Moravski dolini, in tudi (ali prav) vaša stranka je bila tista, ki je zagotovila, da ima prav vsaka KS svojega predstavnika v Občinskem svetu, kar naj bi ne nazadnje tudi zagotovilo, da noben izmed predelov nove občine ne bo zapostavljen. Lahko kaj rečete po prvi seji sveta? Prva seja sveta je potekala brez večjih zapletov kljub nekaterim vsebinskim popravkom in dopolnilom dnevnega reda. Na osnovi tega sklepam, da se bomo lahko v veliki meri izognili prehudim strankarskim prepirom, ki bi lahko zavirali učinkovitost sveta pri njegovem delu. Veliko posvetovalno vlogo pa vidim v Svetu krajevnih skupnosti občine Moravče. Skupaj s komisijami, ki jih bom predlagal občinskemu svetu v potrditev, bomo tvorili predvsem strokovno in interesno bazo za oblikovanje prora- Katere so po vašem mnenju najpomembnejše naloge Občine Moravče v sedanjem obdobju? Prvi korak je nedvomno popolna samostojnost. Ker pa avtarkija ni naš cilj, je drugi korak namenjen iskanju in povezovanju vseh novonastalih občin na področjih, ki pomenijo racionalizacijo in ažurnost dela tako občinske uprave kot tudi vseh vzporednih služb. Veliko govore o razmerju med županom in občinskim svetom. Kakšno je vaše mnenje o tem? To vprašanje je v veliki meri povezano z iskanjem političnega ravnovesja. Stališča se zelo razlikujejo od občine do občine glede na strankarsko sestavo in prevlado v občinskem svetu. Operativno gledano mora, po mojem mnenju, be- seda »svet« pomeniti zgolj svetovanje. Za vami je že prvi sestanek s predstavniki krajevnih skupnosti in drugimi. Kaj lahko poveste o njem? Prvi sestanek s predstavniki krajevnih skupnosti je pokazal veliko pripravljenost za skupno delo. Homogenost in težnja po celovitosti občine Moravče je prevladovala v vseh razpravah in poročilih s »terena«. Na prvi seji Občinskega sveta Občine Moravče ste rekli, da je MOTO vašega dela četrta kitica ZDRAVLJICE: (Edinost, sreča, sprava...) Lahko o tem poveste kaj več. Z navajanjem Prešerna sem hotel izpostaviti že dolgo znano in zapisano resnico vizi-onarja in nacionalnega stratega. Zdravljica je lahko takšno izhodišče. Ne strinjam se s tistimi, ki mislijo, da je to utopija. Žal pa se dostikrat srečujemo s poskusi destrukcije in degradacije prav na vseh nivojih. Do morale ima politika dostikrat mačehovski odnos. Kako ste zadovoljni s sodelovanjem županov z območja stare občine? Javno bi pohvalil prizadevanja županje občine Domažale, da poteka koordinacija in informiranje vseh županov na območju stare občine tekoče in vsebinsko polno. To je lahko vzor za druge, kajti na srečanjih z drugimi župani Slovenije so bila zaznavna posamezna nasprotja in celo oviranja v podobnih razmerah. V Domžalah je moč opaziti le rahlo težnjo po nekakšni centralizaciji, ki pa jo razumem kot nostalgijo preživetega. Vsekakor bomo - upam uspešno sodelovali tudi v bodoče. Tokrat po načelu enak z enakimi. Hvala in čimveč uspešnih korakov na novi poti Občine Moravče! VERA VOJSKA PRVA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE MORAVČE Pošteno delo za ugled občine Moravče V skladu z Zakonom o lokalni samoupravi je bila sklicatelj prve seje OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE; te so se polnoštevilno udeležili prav vsi člani sveta. Berta KUNAVER, predsednica Občinske volilne komisije Občine Moravče, je v kratkem nagovoru navedla aktivnosti, ki so pripeljale do prve seje sveta. Predstavila je KS in naselja, ki sestavljajo novo občino, vse člane sveta in župana ter podala krajše poročilo o izvedbi lokalnih volitev. Predlagala je tudi sprejem ZAČASNEGA POSLOVNIKA; posebna delovna skupina ga je na predlog nekaterih članom sveta v krajšem premoru dopolnila in je bil nato soglasno sprejet. Po sprejemu ZAČASNEGA POSLOVNIKA, s katerim so pooblastili župana tudi za vodenje sej Občinskega sveta Občine Moravče, je vodenje seje prevzel ROMAN SERIANZ, najstarejši izvoljeni svetnik, ki se je zahvalil za zaupano dolžnost, čestital vsem izvoljenim in predlagal dnevni red, ki je bil dopolnjen z informacijo o začasnem financiranju novih občin. Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja bo vodil Milan Kokalj, ob njem pa bosta v njej delala tudi Karol Svetlin in Peter Janežič. Ta komisija je podala tudi poročila k točkam o potrditvi mandatov, kjer so se v razpravi dotaknili tudi pisanja odbora za poštene volitve v predvolilnem času in se prav zaradi tega in podobnih pisanj dogovorili, da v prihodnje nepodpisanim zadevam ne bodo namenjali pozornosti, pač pa se bodo na predlog g. Serianza zavzemali za pošteno delo občinskega sveta in vseh drugih, kar bo edino prispevalo k ugledu Občine Moravče. Mandati članov sveta in župana so bili soglasno potrjeni, nato pa je sledila predstavitev župana Občine Moravče, v nji je g. Matjaž Kočar navedel osnovne življenjepisne podatke, predstavil svoje strokovno delo ter izrazil prepričanje, da bodo on in člani občinskega sveta čez štiri leta volilcem predstavili uspehe svojega dela na različnih področjih, kot moto svojega dela pa je navedel četrto kitico Zdravljice. Vsi prisotni so s ploskanjem pozdravili njegovo predstavitev, izvolili Komisijo za pripravo statuta in poslovnika, ki jo bo vodila ga. Marija Lap Drozg, v njej pa so še Miro Capuder, Matjaž Kočar, Roman Novak in Roman Serianz, nato pa po sprejemu Statutarnega sklepa, s katerim so uredili področje financiranja nove občine v prehodnem obdobju, prisluhnili še informaciji župana o pravkar končanem posvetu v Ljubljani, se dogovorili, da se bodo dobivali ob sredah, se seznanili, da bodo novi prostori za Občino Moravče nared spomladi in si ob zaključku prve seje nove OBČINE MORAVČE zaželeli vse dobro v letu 1995. Občina Moravče Spoštovani občani! V teh prvih dnevih januarja bi vam vsem zaželel v letu, ki je pred nami, dosti zdravja, zadovoljstva in notranjega miru. Le tako bomo lahko v miru živeli in ustvarjali takšne medčloveške odnose, ki bodo osnova in temelj razvoja in napredka naše družbe. Pred nami je nov dan in širijo se nova obzorja, čakajo nas nove naloge. Le z roko v roki jim bomo kos. Naj bo teh nekaj misli napotek vsem nam, da bomo znali in zmogli živeti in delati skupaj za dobrobit našega človeka. Kot župan bi se vam želel zahvaliti za zaupanje, ki ste mi ga izkazali. Vsekakor se bom trudil, da bom to zaupanje tudi potrdil z dejanji in odločitvami. Delo v novi občini se je začelo s polno paro. Skoraj vsi župani v Sloveniji se srečujemo z organizacijskimi težavami in nedorečenostjo zakonodaje o lokalni samoupravi. Zato smo oblikovali koordinacijo in nazadnje izvolili šestnajst predstavnikov iz vseh koncev Slovenije, ki bodo morali najti skupaj z vlado Republike Slovenije ustrezne rešitve. Moravski občinski svet je začel uspešno delati. Pred nami je obravnava in sprejetje statuta in nato še proračun občine Moravče. To pa je tudi pogoj za popolno samostojnost. Naloga župana je oblikovanje občinske uprave, za katero trdim, da bo morala biti predvsem strokovna in cenejša, kot je bila od sedaj. Zato k sodelovanju vabim vse tiste, ki bodo s svojim pravnim in upravnim ter finančno ekonomskim znanjem prispevali k nemotenemu in kvalitetnemu delu občine. Povabilo velja tudi tistim strokovnjakom, ki so že v upravni enoti. Kvalitetno delo mora biti ustrezno nagrajeno. Ena izmed bistvenih zahtev in tudi pravica vsake nove občine je urejanje in razpolaganje s prostorom. V praksi to pomeni tudi izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Kot gospodarji na svojem, bomo morali v upravljanje dobiti tudi to zelo pomembno področje, ki nam ga za sedaj še odrekajo. Stroka in kadri so predpogoj za takšno odgovorno delo. Nedvomno pa je to naša ustavna pravica. Nekatere upravne enote so to pristojnost že prenesle na nove občine in mislim, da bo ta proces tekel dalje v vsej Sloveniji. Mnoei me sprašujete, kakšna bo vloga dosedanjih krajevnih skupnosti. GseuHG bOfT. Z2.VI?1 za r° ida bodo vaške oziroma krajevne skupnosti tista osnovna celica, ki se bo znala organizirati in pomagati pri reševanju vseh nalog na tem področju. Že prvo srečanje s predsedniki dosedanjih krajevnih skupnosti mi je pokazalo, da obstaja velik motiv za delo in sodelovanje. Posamezne vasi in naselja imajo tako možnost ustanoviti svoje lastne organizacijske oblike, ki bodo sodelovale v Svetu krajevnih skupnosti občine Moravče. To posvetovalno telo, ki ga mora potrditi statut občine, bo v veliko pomoč pri delu občinskega sveta. Povabili vas bomo k sodelovanju v posameznih komisijah pri svetu občine. Na osnovi vašega strokovnega znanja in ugleda, ki ga uživate med ljudmi, boste lahko aktivno sodelovali pri oblikovanju in kasneje izvajanju nalog občinskega proračuna. Naša občina bo končno imela v svojih rokah »škarje in platno«. Načelo dobrega gospodarja bo od mene zahtevalo temeljito analizo in presojo ter odločitev o povezovanjih in sodelovanju na vseh področjih. Pomembne odločitve bomo sprejemali na področju komunale, družbenih dejavnosti, na vseh investicijskih področjih. Osnovno vodilo bo strokovnost, ekonomičnost in teritorialnost. Moja »vrata« so odprta za vse dobre ideje in nasvete, pa tudi pritožbe in kritike. Mislim, da ni bojazni za uspešnost OBČINE Srečno MORAVČE. ZuPan MATJAŽ KOČAR, dr. vet. med Občinski svet in Občinska volilna komisija Občine Moravče na prvi konstitutivni seji. 6 /lamnik Domžale Odprto pismo predsedniku Vlade Podporna izjava razlaščencev Gorenjske odgovoru, ki sta ga dala ZLRP SV Slovenije in matično združenje v Ljubljani na telefaks Službe za pripravo in izvedbo sej vlade R Slovenije ZLRP-ju SV Slovenije glede dajanja nadomestnih zemljišč (v denacionalizacijskem postopku z dne 11. 11.1994) Predstavniki podružnic ZLRP, delujočih na Gorenjskem smo se zbrali dne, 3. 1. 1995 v Zadružnem domu Cerklje. Preučili smo gradivo, ki je bilo izmenjano med vlado RS, št. 463-04/93-1/16-8 z dne, 10. 11. 1994 in v naslovu citiran odgovor ZLRP SV Slovenije. Naši zaključki imajo namen prositi vas kot predsednika Vlade, da se poglobite v razlaš-čensko problematiko. Trdimo namreč, da je zavajanje Zakona o denacionalizaciji tako kompleksen proces, da bi ga moral na nivoju vlade zastopati minister pooblaščen samo za izvajanje ZDEN. Kot predsednik vlade je vaša dolžnost skrbeti za tako organiziranost državne uprave, da se v postopkih ne kršijo zakoni, ki urejajo samo funkcioniranje pravne države - poudarjamo predvsem Zakon o upravnem pOSiopku. Po 84. členu ZDEN je organizacijsko in vsebinsko izvajanje zakona prepuščeno vladi. Ob reorganizaciji državne uprave - uvedba Upravnih enot bo ta vaša odgovornost še to- liko večja. Do 31. 12. 1994 so se pristojni republiški organi še lahko izgovarjali na različnost občinskih pristopov do izvajanja ZDEN, čeprav razlaščenci trdimo, da našim članom v večini primerov upravni delavci ne morejo očitati nekorektnega odnosa. Žalostno in alarmantno pa je, da se uprava v prehodu v 21. stoletje ne uspe organizirati tako, da bi zakon izvajala v organizacijskem smislu učinkovito. Trdimo, da bi se za obdobje rešitev 90% vloženih vlog morale na nivoju upravnih enot oblikovati specialne delovne skupine, razširjene z mladimi diplomanti oz. ustreznimi kadri. V samem postopku obdelave vlog je namreč 75% elementov rutinskih in ne zahtevajo vrhunske usposobljenosti. Razlaščenci smo prepričani, da vi kot predsednik vlade ne nasprotujete samemu zakonu. Ne glede na vaš osebni odnos do samega zakona pa menimo, da ne smete biti ravnodušni do slabe organizacije državne uprave. Dejstvo je, daje izvajanje ZDEN v ministrstvih le nekak nepotreben privesek. Dejstvo je, da se na nivoju starih občin približno 70% delovnega časa z reševanjem ZDEN ukvarja približno 5% uslužbencev. Dejstvo je, da ti uslužbenci istočasno urejajo tudi druge zadeve, da sprejemajo stranke in da nimajo ustreznih prostorov. Toliko o tehniki. Nerazumljivo nam je, da se ne upate ponovno pred parlament z zahtevo, da država jamči za obveznosti slovenskih odškodninskih skladov. Razlaščenci smo delno celo razumeli, da država mora biti tudi gospodarna in se mora izogibati nenadzorovanemu praznjenju njene osnove. Toda po štirh letih bi uslužbenci, katere vodite že morali ugotoviti globalne dr- žavne obveznosti do razlaščencev. Preseneča nas, da so ljudje, ki so sami obremenjeni z nelegitimnim početjem privatizacije po Markoviču v vladi sploh dobili upanje na spremembo ZDEN. Menimo, da ste dolžni tako pred seboj kot pred narodom zagovarjati ne samo legalnost, temveč tudi legitimnost dogajanja v deželi katero vodite. Podajanje vaše misli v javno življenje je namreč strateškega pomena in prvi signal, ki opogumlja ali odvrača. Razlaščenci so ljudje, ki so v nekem obdobju razvoja slovenske zgodovine in slovenskega naroda predstavljali gonilno kolo ekonomije. Krivico so jim prizadeli ljudje, ki so se imeli za velike pravičnike in prevzetno trdili, da bodo postavili bolj pravičen družbeni red. Danes se ti pravičniki zopet potegujejo za pravico in to tisto njihovo osebno pravico. Ne skrbi jih, kakšno breme naj bi prevzela država, če se ne vrača imetja v naravi. Razlaščenci počasi odhajajo in veliko jih je odšlo, ne da bi dočakali vsaj moralno zadoščenje. Od vas gospod predsednik pričakujemo, da vsem razlaščencem javno obrazložite vzroke za izredno počasnost izvajanja Zakona o denacionalizaciji in da s prstom pokažete na krivce, ki so odgovorni za sedanjo neorganiziranost na tem področju. Vabimo vas, da se 2. 2.1995 ob 10. uri udeležite shoda razlaščencev Gorenjske v Cerkljah. Na tem shodu bomo postavili svoje zahteve in roke, ki jih bomo kasneje poenotili za vso Slovenijo. Veseli bomo, če bOiTiC' L Vtimi KOI Kompetentnim predstavnikom oblasti na samem srečanju dosegli zagotovila, ki bi nas prepričala o nepotrebnosti naših javnih demonstracij in drugih ukrepih. Za koordinacijo gorenjskih podružnic JURIJ BERLOT DANE ZAJC PESNIK IN PISATELJ Grmače Daneta Zajca na odru MG L Gospod Dane Zaje, večletni predsednik Društva pisateljev Slovenije, je hkrati tudi zelo uspešen pisatelj in pesnik. Prav sedaj je na sporedu Drame njegovo delo Grmače. Ker je pisatelj naš rojak, je prav, da ga predstavimo tudi bralcem Slamnika. Povejte, prosim, gospod Zaje, najprej nekaj o svojem otroštvu. Rojen sem bil 26. oktobra 1929 pri Mašonu. Hiša je sicer spadala k Zgornji Javoršici, a mi smo se zmeraj prištevali k Svetik Trojici, kamor smo hodili v šolo in tudi v certkev. Moj ded je bil doma v Tuhinjski dolini. Veliko je hodil po svetu, delal je tudi v Nemčiji in Ameriki. Mašonovo domačijo je kupil, že pri dvainpetdesetih letih, leta 1903, ko je moj oče imel tri leta. Kmetija je bila majhna, komaj 4 ha zemljišč je bilo. Preživljanje je bilo, kot se sedaj spominjam, tedaj se tega niti nisem povsem zavedal, zelo težavno. Bilo nas je šest otrok. Oče je po gozdovih sekal in tesal les - trame. Ko mi je bilo enajst let, me je prvič vzel s seboj na delo. V kakšnem spominu imate trojiško šolo? Tedaj je bila enorazrednica. Zaradi vojne pa sem končal samo štiri razrede. Med okupacijo je bila tu šola le kratek čas. Najprej smo dobili nemškega učitelja, ki je bil prijazen in dober, a je odšel na vojsko. Njegov naslednik je bil tako otrokom kot drugim domačinom sovražen, zato so ga partizani prestrašili in mu ukazali, naj takoj obide. Pozneje pa so še šoio požgaii. Kako ste preživeli drugo svetovno vojno? Kako se spominjate teh težkih časov? Ali še morda spominjate strmoglav-Ijenja ameriškega bombnika pri Sveti Trojici? Strmoglavljenja bombnika se seveda spominjam in tudi črnega nemškega lovca, ki ga je napadal. Obe letali sta prileteli iz zasavske strani. Nad dolino je lovec obrnil, bobnik pa pri Sveti Trojici strmoglavil. Hkrati s Sveto Trojico je 19. avgusta 1944 pogorela tudi naša hiša. Ker je oče že pred tem umrl, se je mama s štirimi otroci preselila na Vrhpolje. Po vojni pa se je preselila v Slovenske Konjice. Svoje spomine na drugo svetovno vojno sem popisal v knjigi Rumeni maček. Kakšna je bila vaša življenjska pot po vojni? Leta 1945 sem najprej uspešno končal dvomesečno tečajno prvo gimnazijo. Drugo sem kočal v Domžalah, tretjo v Kamniku in četrto z malo maturo v Zgornji Radgoni. Potem sem obiskoval V. državno gimnazijo na Poljanah v Ljubljani. Leta 1953 sem bil po zakonu zoper javni red in mir obsojen na tri mesece zapora. Hkrati sem bil izključen iz vseh srednjih šol. Ker sem pa že bil star 21 let, sem moral k vojakom. Leta 1959 sem privatno opravil maturo in se poskušal vpisati na Univerzo, kar pa mi je študentska organizacija onemogočila. Po vrnitvi od vojakov sem se zaposlil v Pionirski knjižnici v Ljubljani, kjer sem ostal do upokojitve leta 1989. In kdaj ste začeli pisati? Pisati sem začel z desetimi leti še brez potrebnega znanja. Bolj resno sem se dela lotil leta 1947. Leta 1948 je bila v Mladinski reviji objavljena moja prva pesem Iskani. Leta 1956 sem v Kopru sklenil pogodbo za založbo pesniške zbirke Tul-muni in sem honorar že prejel. Medtem je v Reviji 57 izšlo nekaj mojih pesmi. Takoj potem sem iz Kopra prejel sporočilo, da zaradi preurejanja tiskarne pesmi ne bodo natisnili. Nekoliko preurejeno zbirko z naslovom Požgana trava sem ponudil Cankarjevi založbi. Od tod sem dobil odgovor, da je zaradi idejne nesprejemljivosti ne morejo tiskati. Nato sem leta 1958 pesmi izdal v samozaložbi. Kritiki so jih, razen enega, ugodno ocenili. S tem pa je bil led prebit in odslej nisem imel več težav. Naštejte, prosim, svoja dela. Izšle so pesniške zbirke: Jezik iz zemlje (1961), Ubijalci kač (1968), izbor Glava sejalka (1971), Trst (1974), Rožengrun-tar (1974), izbor Pesmi (1976, skupaj z Gregorjem Strnišo in Kajetanom Kovičem), izbor Si videl (1979) Pesmi in Zarotitve (1986). Oderska dela pa so: Otroka reke (1963), Potohodec (1971), Voranc (1978), Mlada Breda (1981), Kalevala (1985), Me-deja (1989) in Grmače (1991). Mladinska literatura pa obsega dela: Bela mačica (1968), Abecedarija (1975), Živali na dvorišču (1975), Na papirnatih letalih (1978) in Mlada Breda (1978). Lutkarski igrici pa sta Kralj Matjaž in Alenčica (1978) in Petelin se sestavi (1978). Leta 1990 so moja dela izšla v petih knjigah. In še zadnje vprašanje. Ali za svoja dela zajemate snov tudi iz okolice, kjer ste odraščali? Snov za dramo Voranc je iz pa sem motive dobil dfrugod. Za igro Grmače je iz domačega kraja izposojeno samo krajevno ime Grmače. Gospod Dane Zaje, v imenu bralcev Slamnika in v svojem imenu vam želim veliko zdravja in še veliko ustvarjalnosti. Hvala. STRAŽAR Čudež, ki to ni bil, ali pa tudi... V teh novoletnih dneh, ko delamo, beremo in poslušamo razna poročila, obračune, bilance in podobno, prilagam še svojega, ki je staro natanko petdeset let. 8. januarja 1945 Zadnjo jesen in zimo 44-45. leta so Nemce z vzhoda stiskali Rusi, z zahoda pa Anglo-Ameri-čani. In tako je bila Slovenija preplavljena z ogromnimi koncentracijami nemške soldateske in tistih, ki so jim z zvesto, ramo ob rami pomagali. Vsi hribi, doline, ceste in prelazi so bili zasedeni od njih. Smrtno so nas preganjali, podnevi in ponoči. Le izjema domovinska zavest nam je dajala moralo, da smo zdržali. Vsi niso imeli te moči, pa so podlegli. V Šlandrovi in Zidanškovi brigadi smo skupaj operirali, a nas je bilo vedno manj. V tuhinjskih Češnjicah so nas ponoči presenetili. Precej jih je obležalo, veliko pa so jih zajeli. Nekateri so ušli brez obutve in opreme. Zgorela je. Silvester in novo leto na Meniniplanini, v globokem snegu in hudem mrazu. Že drugi Silvester in druga zima na Menini. Na najbolj neprijazni planini na svetu, čeprav nam je dostikrat dajala zavetje. Nemci povsod. Vsak dan je pokalo. Pa naprej v Solčavske planine, kjer so nas že čakali. Sklenili smo, da se premaknemo začasno na Gorenjsko, kjer ni bilo naše operativno področje. Za začetek samo na desni breg Kamniške Bistrice. Spričo visokega snega je bila pot počasna in težavna. Čez Malo planino, mimo Pasjih pečin, kjer je še poleti in podnevi potrebna previdnost. Mi pa smo hodili tam ponoči. Več po riti kot po nogah smo se drčali proti sv. Primožu. Nad Stahovico smo prebredli Bistrico in skozi Županje njive, kjer takrat Marija še ni kimala. Če bi, bi prav gotovo nam odkimala, naj ne hodimo strmo gor v vas Slevo. Zdanilo se je. Zaradi močnega sneženja ni bilo nobene orientacije, le to se mi je zdelo, da nas je vedno več. Res so se nam pridružili posamezniki in manjše skupine, ki so v hudi nemški ofenzivi poiskali zavetje v brigadi, ker je bilo dosti bolj varno, kot se prebijati posamezno. Slevo. Še nikoli videl in ne slišal. Sneg pa pada. O, koliko ga je! Smo pa tudi že visoko. Grizli smo kolena, da smo prisopihali sem gor. Nekaj razdrapanih hiš, prislonjenih v breg. Strašno tesnobo sem čutil v sebi. Zla slutnja je grizla, čeprav nisem bil vraževeren, a bilo je nekaj v zraku. Že misel in pogled na tiste, ki so morali prezebli, mokri, do konca izčrpani na stražo, v zasedo in v patrolo, mi je zbujalo grozo. Če kaj pride, ali bodo ti reveži mogli opravljati svojo dolžnost, sem se spraševal. Med tem ko so tovariši zmetali malo stelje po gnoju med živino, popadali, kakor je kdo vedel in znal, in v hipu trdno zaspali, sem jaz kar tečnaril okoli dežurnega, kako in kam je postavil straže, kje je zaseda in drugo. V redu bo, če stražarji ne bodo stoje zaspali in še nikogar ne bo v tem vremenu. \ Pa so prišli in že kar blizu so bili. Nemci in domobranci so imeli povsod organizirano obveščevalno službo. Sprejemno oddajne aparate so imeli po vaseh, pa tudi zvestih pomagačev se ni manjkalo. Za vse naše premike so vedeli. Zagotovo tudi za našo pot na Slevo. V hiši s krušno pečjo nas je bilo polno. Polegli smo vsepovsod, večina jih je že spala. Polno opreme. Iz mokrih cunj je izparevala zadušljiva para. A kdo bi na to pazil. Samo ležati in spati. V nekem kotu sem našel prostorček, da sem se zleknil, potem ko sem opremo skrbno zložil poleg sebe, če kaj pride. Nismo dolgo spali, ko je počilo. Naenkrat in z vso močjo. Rafal v okno. S stražo in zasedo so opravili brez strela, da so nas imeli od blizu, na kupu. Završalo je. Panika in zmeda, pa vendar ne taka, kot bi človek pričakoval. Nobenega vpitja, razen komisarja Savota, ki je govoril: »Mirno, tovariši, mirno!« Tudi sam sem skušal biti važen, bolj zase kot za druge. »Samo panike ne, ne panike!« Zunaj so kosili rafali. Kako je pokalo. Naši so drveli ven, tudi brez opreme in obutve. Sam sem bil počasen, nagajal mi je pas in oprtači so se nekam zataknili. Hotel sem biti urejen in tako sem ostal v hiši sam. Koliko opreme je ostalo, tudi orožje. Veža je bila prazna. Oboja vrata, spodnja, ki so držala na lesen hodnik in razmajane stopnice, in gornja so bila do kraja odprta. Iz brzoparilnika se je kadilo. V preblisku sem videl spodaj pred hlevom vse živo in seveda tudi mrtvo. Urežem jo skozi gornja vrata in tik ob hiši gor. Težnosti ni. Na koncu hiše, okoli vogala mi zmanjka tal. Po riti se zadričam kake štiri metre dol v naročje med štiri domobrance. Kot z neba sem padel mednje. Nepopisna osuplost nas vseh. Elektronska ura je odštevala stotinke sekunde. Bil sem med njimi, v dotiku roke, še več. Lahko bi vsakemu posebej segel v roko, ga potrepljal po rami in jih vprašal, kako se kaj imajo. Pa ne, nič takega ni bilo. Hudiči so gledali dol, na dvorišče in se režali. Imeli so se čemu režati. Realno bi bilo, da bi boljši borec od mene obrnil brzostrelko proti njim in samo sprožil. Vse hkrati bi podrl. Seveda so imeli oni iste možnosti kot jaz, pa še razmerje štiri proti ena je bilo v njihovo korist. Stotinke sekunde so tekle in meni ni prišlo drugega na misel, da sem prijel brzostrelko z obema rokama počez in jih z njo odrinil s tako močjo, zagotovo desetkrat večjo od moje, normalne. Ob enem pa sem instinktivno, po živalsko, tako zatulil, da sem jim odvzel vso moč in razsodnost. Odkod mi ta moč, ta glas, ne vem. Noben režiser ne bi spravil skupaj kaj takega. Bilo je neponovljivo. Stotinke pa tečejo, ko jaz bliskovito skočim dol proti kaosu pred hlevom. Vsaj pet do osem skokov sem naredil, preden so začeli: »Stoj, stoj«, obenem pa streljali kot zmešani. Brez teže sem tekel v cikcaku in preskakoval, mrtvega, pa še enega, pa kri, nekdo je bil še živ, saj je iztegoval roke. Pa zasneženi hlodi. Preskočil. In veje čeznje in gnoj, tudi tam leži eden. Krogle pa žvižgajo mimo ušes. Vsi streljajo, sem idealna tarča. Slednji hip se bom z obrazom zaril v sneg, v mehak sneg. Saj ni res, da še tečem, krogle pa mimo mene naprej. Mora me zadeti, preveč jih je. Pred menoj je šupa, ali kaj. Rešitev, bo res? Samo nekaj skokov in zadnja vratca v slalomu, ki je bil življenjski. Elektronska ura je tekla v mojo korist. V kritju sem in živ. Saj ni mogoče. Pa je. Vrgel bi se v sneg in ga poljubil. Pa ni časa. V snegu so sledi, zagotovo od naših, ki so se rešili. Spet strmo v breg. Zagledali so me in pritajeno vzklikali: »Krpan, si res ti? Prepričani smo bili, da te ne bo!« Malo nas je, izvlekli se bomo. Stali smo v hudi strmini, za smrekami, da nismo zdrsnili dol. Do večera smo brez besed, ki so zaradi izgube tovarišev ostale v grlu, stopicali na mestu, da ne bi pomrznili in poslušali zmagoslavja, ki je pri-. hajalo od spodaj, iz vasi. Smeh, vpitje, povelja, še kak strel. Nič nismo vedeli, koliko jih manjka. To smo ugotovili kasneje. Imel sem čas, da sem film, ki je ob napadu na nas trajal nekaj sekund, odvrtel nazaj in vse podoživljal še enkrat. V živo sem videl smeh tistih štirih, pšreden sem padel mednje, in grozo, s kakšno močjo sem jih odrinil in p0 zverinsko zatulil. Koliko in kakšne misli so šle skozi moje možgane, sem doživel šele potem. Zgodba o črnem dnevu na Slevem je končana. Doživel sem jo tako, kot sem napisal. Podobnih je bilo že prej in tudi kasneje še veliko. Napisal sem jo za tiste mlade in tudi starejše, ki mislijo in trdijo, da smo bili tedaj, med vojno, vsi enaki, nihče nič boljši, partizani in domobranci, in tudi za tiste, ki so na volitvah dobili kakšen glas premalo, da bi dokončno obračunali z udeleženci boja proti okupatorju in domačimi pomagači, ali komunističnim zločincem, kot pravijo. Pa ne bo treba. Še kakšen mandat, pa se bomo sami umaknili. Ostali bodo pljuvalci in pljuvalniki. ANDREJ ZAJC Domžale /lamnik 7 OBMOČNA ORGAN IZACIJA RDEČEGA KRIZA DOMŽALE vabi Rdeči križ Slovenije tudi v letu 1995 organizira krvodajalske akcije, v katere se 9., 10., 14., 15. in 16. februarja vključuje tudi Območna organizacija Rdečega križa Domžale. Vabimo vse krvodajalce in druge, ki bi to zeleh postati, da se v teh dneh kvodajalske akcije udeležite. Prijave in informacije lahko dobite tako pri krajevnih organizacijah kot na sedežu Območne organizacije RK Domžale, objavljamo pa tudi razpored plana. Vsem, ki boste darovali kri, iskrena hvala! OBVEŠČA RDEČI KRIŽ SLOVENIJE omogoča državljankam in državljanom, da podarijo svoj certifikat v humanitarne namene. Te lahko oddajo Območni organizaciji RK Domžale, Ljubljanska 36, kjer dobijo tudi vse informacije po telefonu 721-246 ali osebno. PLAN KRVODAJALSTVA ZA LET01995 Zap. št. Naziv Plan Štev. Ura Zbirno mesto ČETRTEK, 9. 2. 1995 1. LEK Mengeš 50 6.00 pred podjetjem 2. INDUPLATI obrat Peče 10 7.00 pred obratom 3. KO RK Peče 20 7.30 avtobusna postaja 4. KO RK Moravče 20 7.30 avtobusna postaja 5. RAŠICA Moravče 20 7.30 avtobusna postaja 6. MIZARSKA DELAVNICA Moravče 5 7.30 avtobusna postaja 7. O. Š. Moravče 5 7.30 avtobusna postaja 8. OO RK Vrhpolje 10 7.30 cerkev Vrhpolje 9. OO RK Krtina 5 7.30 O. Š. Krtina 10. O. Š. Trzin 5 8.30 pred šolo 11. KO RK Krašnja 25 9.00 pred avtobusno p. PETEK, 10. 2. 1995 1. LIP Radomlje 25 6.00 pred podjetjem 2. PAPIRNICA Količevo 70 6.15 pred podjetjem 3. MELODIJA Mengeš 40 6.00 pred podjetjem 4. TRAK Mengeš 40 6.00 pred podjetjem 5. FILC Mengeš 20 6.00 pred podjetjem 6. TAMIZ Mengeš 20 6.00 pred podjetjem 7. SCT trgovina 10 8.00 pred podjetjem 8. OO RK Trzin 5 8.00 avtobusna postaja ■ 9. O. Š. Trzin 5 8.00 pred šolo 10. OO RK Mengeš 20 8.00 pred podjetjem TRAK 11. SEMESADIKA Mengeš 15 8.00 pred podjetjem TRAK 12. KOVINOTEHNA Mengeš 5 8.00 pred podjetjem TRAK 13. KPC Jable 10 8.00 pred obratom 14. INDUPLATI Mengeš 20 8.00 pred podjetjem 15. PIVOVARNA UNION Mengeš 9 8.00 pred podjetjem TRAK 16. ETA obrat Mengeš 5 8.00 pred podjetjem TRAK 17. EMONA obrat Mengeš 5 8.00 pred podjetjem TRAK 18. OBRTNIK Mengeš 5 8.00 pred podjetjem TRAK 19. HlDROMETAL Mengeš 25 8.00 pred podjetjem TRAK 20. EDICS Mengeš 5 8.00 pred podjetjem TRAK 21. CENTER INVALIDNE MLADINE 5 8.00 pred podjetjem TRAK 22. VARNOST Mengeš 20 8.00 pred podjetjem TRAK 23. O. Š. Mengeš 10 8.00 pred podjetjem TRAK 24. ZORA Mengeš 10 8.00 pred podjetjem TRAK 25. DOM POČITKA Mengeš 13 8.00 pred podjetjem TRAK 26. KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE 30 8.00 pred upravo Domžale 27. LJUBLJANSKA BANKA DOMŽALE 10 8.00 pred občino 28. DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE 5 8.00 pred občino 29. DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE 5 8.00 pred občino 30. SDK DOMŽALE ■3 8.00 pred občino Zap. št. Naziv Plan Štev. Ura Zbirno mesto 31. POLICIJA DOMŽALE 5 8.00 pred občino 32. ALKO OBRAT JARŠE 5 8.00 pred občino 33. ZAVOD ZA GLASBENO IZOBRAŽ. 3 8.00 pred občino 34. PTT DOMŽALE 15 8.00 pred občino 35. INEA DOMŽALE 5 8.00 pred občino 36. VVO DOMŽALE " 5 8.00 pred občino 37. METALKA DOMŽALE 3 8.00 pred občino 38. OBČINSKO SODIŠČE DOMŽALE 3 8.00 pred občino 39. OBČINA DOMŽALE 20 8.00 pred občino 40. OO RK DOMŽALE 30 8.00 pred občino 41. O. Š. Domžale 5 8.00. pred občino 42. O. Š. Rodica 5 8.00 pred občino 43. O. Š. Vencelj Perko 5 8.00 pred občino 44. CENTER ZA SOCIALNO DELO 3 8.00 pred občino 45. SKUPNOST OSNOVNIH ŠOL 3 8.00 pred občino 46. SODNIK ZA PREKRŠKE 3 8.00 pred občino 47. O. Š. Olge Avbelj 3 8.00 pred občino 48. AGROEMONA 10 8.00 pred občino 49. KMETIJSKA ZADRUGA EMONA 20 8.00 pred občino 50. ZAVAROVALNA SKUP- NOST TRIGLAV 10 8.00 pred občino 51. GG TOK GOZDAR- STVO DOMŽALE 5 8.00 pred občino 52. CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA 5 8.00 pred občino 53. KO RK ZLATO POLJE 20 8.45 Obrše 54. TOSAMA Vir 50 6,30 pred podjetjem 55. KO RK JARŠE RODICA 10 7.30 avtob. postaja Rodica 56. BIOTEHNIČNA FAKULTETA 10 8.00 avtob. postaja Rodica 57. NAPREDEK Jarše 10 8.00 avtobusna postaja Jarše 58. NAPREDEK Domžale 20 8.00 pred občin, upravo TOREK, 14. 2. 1995 1. INDUPLATI Jarše 30 2. MLINOSTROJ Domžale- 10 3. HELIOS Količevo, Domžale 50 4. 5. KO RK Rafolče 20 6. KO RK Prevoje 20 7. CENTER SREDNJIH ŠOL Domžale 20 10.00 pred šolo 6.00 pred podjetjem 6.00 pred podjetjem 6.00 pred podjetjem 9.00 pred Martinčkom 9.00 Škarja pred podjetjem pred podjetjem SREDA 15. 2. 1995 1. TOSAMA Vir 50 6.00 2. HELIOS Oljarna 20 6.00 3. ZDRAVSTVENI DOM Domžale 20 7.00 pred ZD 4. AVTOSERVIS Domžale 30 7.00 pred podjetjem 5. TOKO Domžale 40 8.00 pred podjetjem 6. TERMIT Domžale 5 8.00 pred upravo 7. EMONA farma Ihan 20 8.00 pred podjetjem 8. TERMIT Ihan 15 8.00 pred podjetjem 9. KO RK Ihan 10 8.00 pred trgovino 10. SAMOSTAN Mala Loka 5 8.00 pred samostanom 11. EMONA obrat Pšata 15 8.00 pred obratom 12. UNIVERSALE Domžale 30 8.00 pred podjetjem ČETRTEK, 16. 2. 1995 1. PAPIRNICA Količevo 2. INDUPLATI Jarše 3. ŽITO Vir 4. KO RK Vir 5. LIP Radomlje 6. INDUPLATI obrat Radomlje 7. KO RK Radomlje 8. O. Š. Radomlje 9. PLASTENKA Rova 10. KO RK Dob 11. O. Š. Dob 12. ELEKTRO PODJETJE Podrečie 13. GOSTIŠČE Konjšek 14. KO RK Blagovica 15. KSČešnjice 16. KO RK Lukovica 17. O.Š.Brdo 18. MOJCA Lukovica 19. HELIOS Količevo in Domžale 40 60 15 20 25 20 20 10 10 10 5 5 15 15 5 15 10 30 6.00 6.00 6.00 6.00 7.00 pred podjetjem pred podjetjem pred podjetjem pred podjetjem pred podjetjem 7.00 pred podjetjem 8.30 pred gostilno Šporn 8.30 pred gostilno Šporn 8.30 pred podjetjem 8.00 avtobusna postaja 8.00 avtobusna postaja 8.00 avtobusna postaja 8.00 avtobusna postaja 8.15 avtobusna postaja 8.15 avtobusna postaja 8.15 pred Zadružnim domom 8.15 pred Zadružnim domom 8.15 pred podjetjem 50 6.00 pred podjetjem OPOZORILO! Prosimo, da se držite planiranih dnevov in ur. V nasprotnem primeru pride do čakalnih dob na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani. OBMOČNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE Zveza Svobodnih Sindikatov w Slovenije Z novim kazenskim zakonikom proti kršilcem delavskih pravic Marsikateri menedžer in podjetnik še ne ve, da je 1. januarja letos začel veljati novi kazenski zakonik Slovenije. Sprejel ga je državni zbor, objavljen pa je v 63. številki (Uradnega lista RS z dne 13. oktobra 1994. Omenjeni zakon v 205. členu določa: »Kdor vedoma ne ravna po predpisih o sklenitvi ali prenehanju delovnega razmerja, o osebnem dohodku in nado-moctilih osebnega dohodka, delovnem času, odmoru, počitku, dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine, invalidov, o prepovedi nadurnega ali nočnega dela in tako prikrajša delavca za pravico, ki mu gre, ali mu jo omeji, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.« V 207. členu pa je določeno: »Kdor s kršitvijo predpisov ali splošnih aktov prepreči ali onemogoči delavcem izvrševanje pravic do sodelovanja pri upravljanju ali te pravice zlorabi in ovira njihovo uresničevanje, s« kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.« Pričakujemo, da bodo podjetniki in menedžerji v bodoče bolje spoštovali temeljne delavske pravice, če pa ne, pa bomo morali v sindikatih zahtevati ob državnih organov, da bodo ukrepali skladno z novim kazenskim zakonom. J. Arnus Kako iskati zaposlitev Prva težava, na katero naletimo pri iskanju zaposlitve je, kako priti do informacij, kateri delodajalec išče delavce z določenimi znanji in izkušnjami. Predlagamo tele možne načine iskanja: OBJAVE V ČASOPISIH IN REVIJAH Mnogo objav, oglasov in drugih sporočil je v DELU, VEČERU, SALAMONOVEM, SLOVENSKEM, COMMERCE in ŠTAJERSKEM OGLASNIKU, pa tudi v Domžalskih novicah in Slamniku jih najdemo. Te lahko pregledate tudi v čitalnici, ki deluje v okviru Knjižnice Domžale. OBJAVE NA TV OBJAVE PO RADIU OGLASNA DESKA NA ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE Na oglasno desko morate pogledati vsaj enkrat na teden. S tem ne morete zamuditi (v večini primerov) 8-dnevnega prijavnega roka. USTNA INFORMACIJA Do ustne informacije boste prišli samo, če boste med ljudmi in ne zaprti med štirimi stenami. Zato pojdite na prireditve, sejme, srečanja, v mesto, v trgovino, v knjižnico, na sprehode... PISANJE CIRKULARNIH PONUDB Pisanje ponudb je novost. Njihova prednost je v tem, da bo morda delodajalec, ki razmišlja o novih delavcih, v pravem trenutku dobil vašo ponudbo. Zato začnite pogumno pisati ponudbe na različne naslove. OSEBNI OBISK »MOŽNEGA DELODAIALCA« Zvedeli ste za nekoga, ki začenja neko dejavnost, ali ste opazili lokal, ki bo vsak čas urejen in odprt. Zakaj ne bi poiskali lastnika in ga povprašali, če morda potrebuje delavca z vašimi znanji in izkušnjami. LASTEN OGLAS V ČASOPISU Zakaj ne bi bili sami aktivni in v malih oglasih sami ponudili svojih znanj? Imate predsodke ali pomisleke? Ves problem je v naših glavah. Vzemite predsodke čez ramo. OBISK AGENCIJE ZA KADRE V Sloveniji imamo že 23 podjetij oz. agencij za posredovanje dela in zaposlitve. Žal je v Domžalah še ni. Ljubljana pa ni tako daleč. Zato vam predlagamo, da se zapeljete do naše prestolnice, poiščete eno od takih podjetij in se včlanite v banko iskalcev zaposlitve. S tem boste za nekaj % povečali svoje možnosti za podatek, kdo išče nove delavce. Vse predlagane oblike iskanja informacij zahtevajo od nas več aktivnosti in prodornosti. Opažamo, da se vse premalo zavedamo, koliko so koristne informacije, ki nam jih nudijo pisne informacije, obiski raznih prireditev in pogovori z ljudmi. Zato storimo kaj v tej smeri. m J. Arnuš OB PETDESETLETNICI Spominska slovesnost na Rudniku Mrzlo januarsko jutro je pred spominsko obeležje na Rudniku privabilo veliko število borcev in drugih, ki so se poklonili spominu januarja 1945 padlim okrožnim političnim delavcem, ki so se tedaj pod vodstvom tedanjega sekretarja okrožnega komiteja KPS Kamnik Edvarda Peternela-Tinka namenili, da se dogovorijo o nadaljnjem delu, nalogah do konca vojne. O tem dnevu in vseh drugih dneh druge svetovne vojne, zlasti pa o prispevku slovenskega naroda in borcev NOV v tem obdobju, je spregovoril Rajko Hafner. Ta je posebno V kulturnem programu so zapeli pevci Moškega pevskega zbora Radomlje. Foto: Janez Kosmač Spomine na čase pred 50 in več leti je obudil g. Rajko Hafner. skrb namenil spravi med vsemi in pravični oceni narodnoosvobodilnega boja, brez katerega tudi današnje svobodne samostojne Slovenije ne bi bilo. Njegov govor je bil namenjen tudi obeležitvi petdesetletnice konca druge svetovne vojne, v kateri je delež Slovencev nesporen in mednarodno priznan. G. Hafner se je zavzel za spravo, za pravično in pošteno ovrednotenje vseh prispevkov v nepozabnih časih, predvsem pa za strpno medsebojno življenje vseh v mladi državi Sloveniji. V njegovem govoru ni bilo nobene nestrpnosti, nobenih obsojanj, bila je le iskrena želja po pravični zgodovinski oceni prispevka borcev in vseh drugih v sodelovanju s protifašističnimi silami v drugi svetovni vojni. Vse prisotne je povabil, da se v čim večjem številu udeležujejo vseh slovesnosti, ki bodo v letu 1995 obeležile petdesetletnico slavnih dni druge svetovne vojne, ter vsem zaželel prijetno vse leto 1995. V kulturnem programu slovesnosti, katere sta se udeležila tudi Cveta Zalokar-Oražem, županja Občine Domžale, in Tone Smolnikar, župan Občine Kamnik, sonastopili recitatorji Osnovne šole Preserje pri Radomljah ter Moški pevski zbor Radomlje. 8 /lamnik Domžale Prednovo- letna prireditev v Pečah Starejši krajani Peč smo se že kar navadili na naša skupna srečanja in pogostitev ob koncu leta v gasilskem domu. Ko se bliža december, že čakamo, kdaj nas bo organizacija RK zopet povabila medse. Tudi letos je bilo tako. 11. decembra ob 9.30 smo se zbrali v gasilskem domu. Povezovalca sta nas preko pisane besede popeljala v stare čase in stare običaje. Marsikdo se je ob prebranem besedilu tiho, pri sebi spomnil kakšnega dogodka iz preteklosti. Spomini so tiho privreli na plan. Radi slišimo kaj o starih časih, saj je bilo to naše otroštvo in mladost. Ti spomini nas spremljajo in si ob njih včasih ogrejemo srce. Nato so zaigrali nekaj pesmi na harmoniko in kitaro in zapel je mladinski pevski zbor iz Peč. Po končanem kulturnem programu so nas pridne gospodinje iz Peč tudi pogostile s pecivom in toplim obrokom. ŠTEFAN PIRC »Dobre knjige skrajšujejo čas in podaljšujejo življenje« V turobnih zimskih dneh velikokrat ne vemo, kaj bi počeli, kam bi šli. Prevečkrat zgolj tarnamo o dolgočasju, ali pa »pilotiramo« pred televizorjem. Naj vam ponudim dober nasvet: obiščite KNJIŽNICO. Približno 100.000 knjig domuje v njej - za vsakogar se bo našla katera. Ker pa poslovanja brez pravil ni, imamo tudi v naši KNJIŽNICI izdelan poslovnik, ki bralcem razlaga, kako pridejo do želenega gradiva, koliko časa imajo to gradivo lahko izposojeno in za kakšno ceno. Veliko bralcev si niti ne ogleda poslovnika na naši oglasni deski, zato včasih prihaja do nejasnosti. Naj izkoristim to priložnost in povzamem nekaj določil poslovnika Knjižnice Domžale. 1. ROK IZPOSOJE - Leposlovje za odrasle in mladino izposojamo za 14 dni. Izposojevlani rok je mogoče enkrat podaljšati (tudi preko telefona 721-204) - Strokovne knjige za odrasle in poučne knjige za mladino izposojamo za 30 dni, s podaljšanjem 60 dni. - Tujejezične knjige za odrasle in mladino izposojamo za 30 dni, s podaljšanjem 60 dni. - Obveznega branja za šolarje ne podaljšujemo! - Videokasete izposojamo za 2 dni, nudimo pa tudi možnost t.i. podaljšanega vikenda (petek - ponedeljek) po nekoliko višji ceni. - Laserske plošče izposojamo za en teden. - Jezikovne tečaje izposojamo za 30 dni. - Gradiva iz čitalnice (periodika, slovarji, enciklopedije) ne izposojamo. 2. CENIK - ČLANARINE za leto 1995: družinska 1000 SIT, individualna 500 SIT, mladina (učenci, dijaki, študenti) in upokojecni 300 SIT. Nezaposleni ne plačujejo članarine. - ZAMUDNINE: vsak zamujeni dan za knjigo velja 5 SIT, za videokaseto 50 SIT, za lasersko ploščo 50 SIT. - IZPOSOJEVALNINE:- za najnovejše videokasete 200 SIT, za tiste, ki so bile vpisane pred I. 1994 170 SIT, za otroške 150 SIT. Za podaljšani vikend je treba dodati še 20 SIT za vsako kaseto. Ob izposoji nad 5 videokaset dobi gledalec eno zastonj. IzposojevaTnina za laserske plošče je 200 SIT. 3. ODPRTOST Knjižnica v Domžalah je odprta vsak dan v tednu od 7.00 do 19.00, od novega leta dalje pa ponovno ob SOBOTAH od 8.00 do 12.00. Knjižnica v Mengšu je odprta v ponedeljek in četrtek od 13.00 do 18.30, ob sredah pa dopoldne od 9.00 do 13.00. Knjižnica v Moravčah je odprta ob torkih od 14.00 do 18.30, ob petkih pa od 16.00 do 18.00 Izposojevališče v Radomljah lahko obiščete ob sredah med 16. in 18. uro, v Krašnji ob nedeljah med 9. in 10. uro. Cenjene bralce vabim v naše knjižnice in izposojevališča, hkrati pa jih naprošam, da izposojeno gradivo čim bolj redno vračajo, saj bomo le na tak način ustregli čim večjemu številu bralcev. Prisrčno vabljeni tudi na razstavo ob 90-letnici Knjižnice Domžale, ki je še vedno na ogled v hodniku Knjižnice. MARJAN GUSTMAN, bibliotekar Ml SMO DOBRO OBVEŠČENI Žejan in Hrast V decembru je Gasilsko društvo Žeje-Sv. Trojica z drugo letošnjo številko ŽEJANA obiskalo vse domove na tem območju, glasilo pa je bilo dobrodošlo tudi vsem, ki imajo te kraje radi. Urednik glasila, prim. dr. Velimir Vulikič, je ob pomoči članov uredniškega odbora (Marjan Cencelj, Janez Marn, Ladka Orehek, dipl. soc. (tudi lektorica in korektorica), Franc Pirnat, Štefan Rožič) in dopisnikov, ki vedno radi dopisujejo, pripravil pestro številko, v kateri je vsak bralec našel kaj zase. V Zejanu je kot navadno veliko fotografij, krajših člankov, pa tudi prav koristnih nasvetov in predstavitev ljudi s tega območja, kar vse ostaja zapisano in ohranjeno za zgodovino tega območja. Sprehod skozi dogajanja leta 1994 je hkrati tudi priložnost za pohvalo vsem, ki so skozi vse leto prispevali k pestri dejavnosti tako v Domu krajanov kot zunaj njega in dokazujejo, da tod živijo pridni ljudje. V poplavi najboljših želja za srečno, uspešno in zdravo leto 1995 so se krajani Krajevne skupnosti Dob še posebej razveselili vsakoletne novoletne številke HRASTA; ta je letna kronika življenja in dela v krajevni skupnosti. Poleg tradicionalnega velikega intervjuja s Pavletom Cerarjem, predsednikom Sveta Krajevne skupnosti Dob, v katerem so lahko izvedeli vse o delu vodstva KS in načrtih tega območja za letošnje leto, so v krajših člankih spoznavali delo političnih strank, se čudili razvejani pestri dejavnosti društev, spoznali mlade športnike in podjetnika, obenem pa prebrali tudi nekaj literarnih prispevkov učencev Osnovne šole Dob. Manjkali niso niti rezultati volitev, najbolj vztrajni bralci pa so se seznanili tudi z novo lokalno samoupravo, pobudo vodstva KS Dob, da to tudi v prihodnje ostane samostojna krajevna skupnost. Leto 1995 pa naj bo prav za vse bralce bolj zdravo, srečno in zadovoljno tudi zaradi številnih lepih želja podjetnikov, obrtnikov in drugih, ki so jim v letu 1995 zaželeli vse najboljše. y_ Kulturno društvo Groblje je v nedeljo, 11. decembra, v Jamarskem domu na Gorjuši uprizorilo dramsko delo NAŠE MESTO. To je bila že osemnajsta in hkrati tudi zaključna predstava te igre. Mladinska skupina KD Jožef Virk Crna marela v Dobu Potem ko so si v novembru in decembru v Kulturnem domu na Močilniku ljubitelji lutk lahko ogledali MOJCO POKRACULJO, KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO in BUTALCE, se razveselili MIKLAVŽA in PARKLJA MLADIČA, odrasli pa zaploskali igralcem NAŠEGA MESTA in VZORNEGA SOPROGA, je mladinska skupina Kulturnega društva Jožef Virk, Dob, v soboto, 17. decembra 1994, zaigrala ČRNO MARELO. Odkritje ob obnovi cerkve sv. Pavla v Sentpavlu Letošnja obsežna obnovitvena dela na podružni cerkvi sv. Pavla v Sentpavlu so žal - kljub hvalevredni zavzetosti mnogih krajanov - zopet nov primer, kako naj se takih akcij ne lotevamo. Zavod za vastvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja je namreč že sredi junija izdal natančna navodila, kako naj potekajo dela, da bo moč ohraniti in obnoviti čimveč prvotnih oblikovnih in dekorativnih prvin te podružnice. Predvsem je treba v takih primerih še pred odstranitvijo starih ometov natančno preiskati vse fasade, da se odkrijejo morebitne posli-kave in arhitekturni razvoj stavbe. To v Sentpavlu ni bilo opravljeno, ker so bili ometi večidel odstranjeni, še preden so bili o tem obveščeni delavci Zavoda. Za krono vsega pa je bila ob cerkvi izkopana še drenaža - brez arheološkega nadzora in brez obvestila o najdbah. Po povsem naključnih poteh je nato na Zavod vendarle pricurljal podatek, da so ob kopanju drenaže naleteli na starejše grobove in menda na nekakšne uhane. Natančnejša po- M Mi mm. Iz dela Knjižnice Moravče Kako je bilo v knjižnici Moravče, ko so zimski obhodniki, vsak s svojim imenom, tradicijo in navado - vsi pa z dobrimi željami in veselo podobo, krajšali hladne, temne in zato dolge zimske večere... Najmlajše obiskovalce knjižnice, nekatere z varnim spremstvom staršev, je na Miklavžev šesti december obiskal pravljičar Franci z Miklavževo pravljico, kateri je sledi! sladek zaključek iz velikih peharjev. Bolj malo zbranih nas je v novem prostoru Knjižnice poslušalo pravljico, ki je pripeljala tudi dedka Mraza. Morda se bo vesela ura pravljic nadaljevala še v novem letu, če mladim ne poidejo želje, čas in priložnost. MARIJA LAVRAČ Iz Knjižnice Moravče I — - O 0 3cm Staroslovanski obsenčni obroček izvedovanja med udeleženci te udarniške akcije so pokazala pravo razsežnost in pomen najdb: ob starejših temeljih cerkve so bili odkriti skeletni grobovi, obrnjeni v smeri zahod (glava) - vzhod (noge), z rokami, položenimi ob telesu. Pri enem od njih sta bila najdena tudi dva bronasta t.i. obsenčna obročka, katerih enega je na srečo shranil g. Peter Banko. Tako lahko z gotovostjo zaključimo, da so obnovitvena dela odkrila in uničila (!) del staroslovanskega grobišča iz 10. stol. po Kr. (sodeč po obročku) ter ostanke cerkve iz istega čas* (!). Temelje približno enako stare cerkve imamo v Sloveniji ohranjene le na enem mestu - v Legnu pri Slovenj Gradcu; na Blejskem otoku in v Batujah pa njihove sledove. Ob tolikšnem poudarjanju slovenstva, kot smo mu priče zadnje čase, z najstarejšimi dokumenti svojega obstoja torej še vedno ravnamo kot svinja z mehom, saj spomeniki, ki jih niso zbrisali »krvavi punt..., boj Vitovca in ropanje Turčije« sedaj podlegajo ihtavemu betoniranju. MILAN SAGADIN Mladinska skupina, v kateri so učenci višjih razredov osnovne šole in srednješolci, se je predstavila z mladinsko detektivsko komedijo, v kateri smo našli nekatere elemente plesa, veliko glasbe in izvirnih rešitev pri postavitvi scene. Simon Reberšek je bil pravi detektiv, ki je ob pomoči Anje, svoje pomočnice (Marjeta Svetlin) in Lenivca, zaspanega detektiva (Andrej Star-bek) razrešil tudi primer skrivnosti črne marele s srebrnim ročajem, s katero sta se želela okoristiti Ana-tolija pesnica (Anja Kokalj) in gospod Beli klobuk (Borut Kurman-šek). Prijetno je profesorico angleščine gospo Bavmanovo zaigrala Barbara Češek, ugajala pa je tudi Daniela Mikič kot gospa Šrotova, otroci pa so bili zlasti navdušeni nad živo Fifiko. Pravo plešočo-glas-beno skupino so predstavljali Mitja Kokalj, Barbara Videmšek in Nataša Jovič, gledalci pa smo ob koncu nekajkrat zaploskali tudi policaju (Gorazd Križnar) in uradnici iz urada za izgubljene stvari (Maja Orehek). Šepetalka Slavica Mikič ni imela dela, ker so igralci znali vse. Razsvetljava, pomemben del predstave, je bila v rokah Pavla Orehka, režiserju Milošu Starbku pa je pomagala strokovna svetovalka Gor-dana Schmid. Bravo, mladi igralci iz Doba, z nestrpnostjo pričakujemo vašo naslednjo predstavo! II PRODAJA, SERVIS, MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE TERMOTEHNIKA AVGUŠTIN * oljni gorilniki * oljne garniture * STARET0VA 2, 61234 MENGEŠ TEL.: (061) 739-426 Pesem, beseda, ples in še nekaj instrumentov, pa nastane prijetna glasbena prireditev, ki so jo to pot prvič v Trzinu v poskusu operete pripravili člani sekcije mladih pri KUD FRANCE KOTAR Trzin. Opereto v treh dejanjih MIKLAVŽ PRIHAJA je napisal I. 1937 nekadnji župnik v Črnučah dr. JELKO GRŽINČIČ. Za manjši ansambel jo je priredil g. Franci Banko, ki je predstavo tudi režiral; koreografsko pa je predstavo dopolnila Urša Man-deljc. Sodelovalo je preko 30 mladih, predvsem učenke in učenci DS Trzin, orkester (predvsem pihala in trobila) pa so sestavljali mladi člani mengeške godbe. Vaje so trajale več kot poldrugi mesec, najprej kar v župnišču, kjer je prostor prijazno nudil trzinski župnik g. Pavle Krt, kasneje pa na odru Kulturnega doma KUD-a. Predstavo so materialno podprle trgovine Unitap in F/is iz Trzina ter Napredek iz Domžal. G. Silvester Božič je poskrbel za masko, g. Peter Pelan pa za svetlobne efekte. Predstava je bila 4. decembra (takrat so bile tudi volitve). Dvorana je bila polna otrok in njihovih staršev, na koncu je prišel tudi Miklavž in obdaril otroke. Predstava se sicer ni mogla izogniti začetniškim napakam, kar je tudi razumljivo za prvi nastop večine nastopajočih, je pa na trenutke zbudila močno željo, da bi bilo podobnih prireditev še več, s čimer bi se tudi kakovostna raven dvignila. Tudi petje je bilo prijetno za uho, posebno pa so bile gled-Ijive plesne točke, vse skupaj podprto s spremljavo za to priložnost sestavljenega ansambla. Predstava kot celota je vsekakor dosegla svoj namen, bila je zaokrožena in razumljiva. KUD Franc Kotar Trzin, ki že vsa leta ponuja možnost in podpira prizadevanja mladih, je tudi to pot pokazal z gesto dobre volje, da je njihova usmeritev v spodbujanje mladih v njihovih hotenjih še naprej aktualna. Upamo lahko le, da bodo ta, kakor tudi še druge skupine, imele dovolj volje in zagnanosti, da bodo nadaljevale tradicijo dobrih predstav na trzinskem odru. Želja za operetnimi predstavami je morda ta hip iluzorna, saj Trzin nima organiziranega pevskega zbora, čeprav dobrih pevcev ne manjka, ne orkestra, četudi je mnogo mladih obiskovalo in tudi končalo glasbene šole v Mengšu, Domžalah ali Ljubljani in so posamezniki na glasbenem področju dosegli zavidljiv nivo, vendar manjka pobude in organizatorja. Naj bo to ena izmed nalog v prihodnjem delu KUD-a. S tem člankom želim spodbuditi vse tiste, ki imajo željo, morda pa tudi že znanje, da pristopijo v vrste KUD-a, popestrijo sebi in drugim krajanom življenje v svojem in širšem okolju; naslov za pristop je znan. Pridite in sodelujmo. TONE IPAVEC Domžale /lamnik 9 Pisma bralcev Heliosov certifikat kakovosti ISO 9001 krajanom pa...? Dovolite mi, da oživim spomin na zelo vročo temo v naši krajevni skupnosti VIR-KOLIČEVO ob razgrnitvi zazidalnega načrta uspešnega podjetja HELIOS Količevo. Omenjeni predlog so že leta 1987 svet KS zbora občanov in tudi izvršni svet občine Domžale zavrnili kot zelo škodljivo poseganje v našo naravo. Helios tudi takrat nove lokacije na Želodniku ni sprejel. Toda, gospodje, katerakoli lokacija v Sloveniji ni primerna za takšno početje, kot je zažiganje strupenih snovi in širjenje proizvodnje sedanje kemij-sko-predelovalne strupene industrije. V letu 1994 je HELIOS praznoval 70 let obstoja podjetja, nastopanja doma in v tujini uspešno. Čestitamo. Ob tem jubileju so bila odprta vrata Heliosa za vse tiste krajane, ki jih je zanimalo, kaj se tam dogaja. Srečali smo se z zelo velikimi količinami zelo starih pločevinastih sodov, ki imajo za seboj že kar nekaj različnih skladiščnih mest. Nadalje - skladiščenje strupenih snovi v raznih posodah oziroma v kontejnerjih, skratka, zelo velike količine, so sedaj gotovo prave ekološke-bombe, so pa tudi vsak dan težje za dodatne tone. Gospodje zagovorniki utemeljujejo postavitev zažigalnice kot edino alternativo končne rešitve obstoječega stanja. Tujina sicer to že zažiga vrsto let, za Helios pa da je to zažiganje predrago. Nadalje razlagajo, da bo zmogljivost omenjene zažigalnice velika in da odpadne količine pa tudi vsa strupena embalaža pomenijo ca 35% zasedenosti zažigalnice. Kaj pa 65%? Tudi tu se pojavlja dvom, če naj bo naložba donosnejša, je potrebna 100% zasedenost. - To pa zbuja bojazen nas, krajanov, da bodo sežigali tudi za vse tiste, ki s temi strupenimi snovmi razpolagajo. Heliosu pa to odpira zelo donosno tržno nišo, nam, krajanom, pa pozimi umetni dež in sneg, poleti dodatne » + « stopinje, vseskozi pa stalno prisotnost zelo strupenega plina DIXAN, ostankov od sežiganja, pepela in še kaj! Zakaj industrijski tir do Heliosa, če povečanja predelave surovin ne bo? Verjetno je v vagonih-cisternah bolj preprosto skladiščiti ogromne količine najrazličnejših strupenih snovi. Seveda so vsa ta dogajanja gospodarna za občino pa tudi za dobro socialno varnost zaposlenih v Heliosu. Toda 70 let počasnega zastrupljevanja okolice, ljudi, vode, podtalnice! Tudi sedanje skladiščenje strupov na starih paletah v razpadajočih sodih iz katerih polagoma curlja in se odteka v podtalnico, je vprašljivo! Postavlja se odgovornost vodstva Heliosa do vsega tega početja - zastrupljanja narave in ljudi - in tudi odgovornost vseh spremljajočih dobro plačanih inšpekcijskih služb, da dovolijo tako početje. Verjemite mi, spoštovani gospodje, da si bomo prizadevali rešiti sedanje probleme vašega projekta in seveda podobnih po Sloveniji tako, da bodo ekološko uravnani, da bodo v skladu s predpisi doma in v tujini in seveda opremljeni s precej drugačnimi napravami za preprečevanje prevelikega izstopa strupenih plinov in tekočin v naravo. Verjetno soglašate, da je »naše edino bogastvo zdravje in zdrav razum«, ki pa bo še kako potreben v vašem podjetju za ohranjanje naše tradicije in zdravje ljudi skupaj z mano. V tekstu namenoma nisem omenjal stranke ZELENIH SLOVENIJE, to pa predvsem iz razloga, da moramo ljudje sami biti toliko osveščeni in odločni, da taka in podobna strupena poseganja v naravo preprečujemo, pa če bo to potrebno z vsemi razpoložljivimi sredstvi, ki nam jih zagotavlja naša demokracija in naša vest do naših prihodnih rodov. V Domžalah je industrija zelo prisotna glede na našo majhnost naselja, zato apeliram na vse ljudi, Postanite član Slovenske ljudske stranke Bilo je na dan svetih treh kraljev pred šestimi leti. V Domžalah so tisti dan ustanovili Podružnico Slovenske kmečke zveze, predhodnico današnje SLS - Slovenske ljudske stranke. Dogodek je bil seveda izrednega pomena, nikakor pa ne naključen. Domžalčani se pač dobro zavedajo zakoreninjenosti slovenskega človeka v svojo zemljo, njegove trdoži-vosti in dela ter dejstva, da je na krščanskem etosu utemeljil moralne, etične in druge vrednote poštenega človeka. Z zadnjimi volitvami lokalne samouprave je domžalska podružnica »razpadla« na štiri nove - v Moravčah, Mengšu, Lukovici in Domžalah. To se je zgodilo na občnem zboru, ki je bil prav tako na dan svetih treh Kraljev, vendar šest let pozneje. Poleg volitev novih organov je bila osrednja točka tega zbora dopolnitev organiziranosti podružnice. Ustanovljene so bile nekatere stanovske in inte- resne zveze - tako, da jih je sedaj enajst. To so: Slovenska kmečka zveza, Ženska zveza, Gospodarska zveza, Delavska zveza, Mladinska zveza, Upokojenska zveza, Zelena zveza, Zveza za kulturo, šport in prosti čas, Zveza razlaščencev, Zveza za celostni razvoj podeželja in obnovo vasi in Zveza potrošnikov. Namen ustanovitev teh zvez je, da vsak član stranke lahko najde ozko področje delovanja, ki ga veseli, čeprav je seveda cilj skupen. Gre za to, da se vsi skupaj, vendar pa preko interesnih dejavnosti, zavzemamo za demokratično ureditev države Slovenije na podlagi osebne svobode, zasebne lastnine in tradicionalnih vrednot, ki so lastne slovenskemu narodu. Sedež stranke v Domžalah je na Ljubljanski cesti 70, uradne ure so vsako sredo od 17. do 19. ure. MARKO BREGAR da se včlanijo v stranko prihodnosti in si zagotovijo varno življenje na naši prelepi Sloveniji. Tako končujem svoj odgovor na gornji naslov »Heliosu certifikat kakovosti ISO 9001, krajanom pa ... ? s spoštovanjem ZVONE REPAS Količevo 43 Domžale Kontra razmišljanje G. Cerar, osebno vas ne poznam, po vašem pogostem pisanju v Slamniku pa vem, da spadate med tiste, ki so se med vladavino g. Schvvarzbartla v Domžalah zelo trudili čim bolj očrniti vse borce in osvobodilni boj našega naroda. Seveda je bil tej gonji na čelu sam g. župan, ki ni zamudil prav nobene priložnosti, da bi oblatil ves osvobodilni boj in vse, kar je bilo narejenega po letu 1945. Zvesto ste mu sledili gospodje, vi, g. Cerar, Stražar, Stibrič, Velepec, pa neka Ivanka Cerar, da ne omenjam g. Kepica, ki pa sam ne ve, za koga bi navijal in po kakšnem vetru bi obračal svoj plašč, kot to delajo mnogi neznačajni ljudje. V vaših govorih, člankih in pismih bralcev je toliko nedokumentiranih trditev, da ne zapišem laži, da bi nepoznavalec dogodkov med vojno in po njej res lahko dobil vtis, da to ni bil boj proti okupatorju in njegovim pomagačem, pač pa samo krvava revolucija. Kakšen uspeh ste dosegli, pa so pokazale zadnje volitve. G. Cerar, vaše pretiravanje v Slamniku z dne 22. 1 2. '94 pa je le malo prehudo. Radoveden sem, kje ste našli toliko skritih, poniževanih, prezrtih, zaniče-vanih. Vsi izgnanci so imeli pravico, da se vključijo v vse takratne organizacije, predvsem v Zvezo borcev in tako imeli vse pravice do ugodnosti, ki jih naštevate. Resnica pa je, da tisti, ki so se borili za Hitlerja, čeprav mnogi ne po svoji volji, niso bili preveč upoštevani, niso pa bili zaničevani in maltretirani. Sam sem vsa leta po vojni do upokojitve delal med ljudmi po celi Sloveniji, zato poznam mnoge - po vaših navedbah drugorazredne - kot uspešne poslovne ljudi, kot enakopravne državljane, ki so kot drugi enakovredno prispevali k izgradnji domovine. Vem tudi, kako se je oblast trudila vsem izgnancem pomagati pri obnovi porušenih domov, z udarniškim delom, s posojilom in pri nabavi gradbenega materiala. Smelo si upam trditi, g. Cerar, da bomo morali še dolgo čakati, da bodo splošna zdravstvena zaščita, socialno varstvo, pravice delavcev, štipendiranje dijakov in še mnoge druge stvari tako dobro urejene, kot smo jih imeli v obdobju, ki ste ga tako inkriminirali. Kakšne so danes pravice delavca in malega človeka, ko so posamezniki vsak dan bolj bogati, večina pa se komaj prebija skozi življenje! Zanimivo bi bilo od vas slišati, kako se vi strinjate s tako demokracijo? Za zaključek mojih kontra razmišljanj vam svetujem, g. Cerar, v bodočih člankih malo več objektivnosti, pa malo manj aforizmov, ki največkrat nimajo ne repa ne glave, kot so včasih rekli ljudje. Upam, da vam prebivalci zlatopoljskih vasi Korena, Hrastnik in drugi izgnanci, ki so morali v tujino, ker so se nji- hovi sinovi borili v partizanih, ne zamerijo, ker jih titulirate z drugorazrednimi državljani. Moje mišljenje je, da neobjektivno pisanje, s katerim zavajate nekatere bralce, sicer z določenim ciljem, spada v drugorazredno pisarijo, ki vam ne bo prinesla uspeha, je pa v popolnem nasprotju s teorijo o »spravi«, ki jo propagirate že nekaj let, v resnici pa delate vedno večjo zdraho med narodom. IVAN LOŽAR Masejeva 10 Domžale Dragi, odšel si za vedno... ostala sem sama, stara, bolna, oživljam leta sreče, ure lepe in boleče... MAJDA BAUER Domžale PISMO BRALCA Vprašanje Komunalno-sta-novanjskemu podjetju Domžale Vprašanje Komunalno-stanovanjskemu podjetju p. o., Domžale. Prosim, da pojasnite pisnim polpisnim Domžalčanom sestavo računa za porabo vode in odvoz smeti, npr.: količina znesek % TA A1 B1 C1 D1 E1 100 m3 100 100 100 200 m2 31,25 13,38 4,40 18,09 4,95 3125,00 1338,00 440,00 1809,00 990,00 36 33 27 25 davek 5% sk. takse toliko in toliko toliko in toliko Vprašanje: Kdo je določil % TA, samo podjetje ali z občinskim odlokom, torej: kdo kaj, kdaj, na kakšni osnovi? Zavedati se je namreč treba, da pride cena 1 m3 vode z vsemi prispevki in % TA kar 92,295 SIT/m3, torej povsem nekaj drugega kot pa bi človek pričakoval iz seštevka rubrike »cena«. Prosim za skorajšnji in povsem jasen odgovor. Vozni red Slovenskih železnic na progi KAMNIK-LJUBLJANA in LJUBLJANA-KAMNIK KAMNIK-GRABEN-LJUBLJANA 3161 3163 3165 3197 3167 9005 3169 9007 3171 3173 3175 3177 9015 3179 9017 3181 9019 3183 9021 3185 3187 3189 3191 3193 3195 3199 2 2 2 2 2 2 1 2 1 1 1 1 2 1 2 1 2 1 2 1 1 1 2 2 2 2 KAMNIK-GRABEN 4.43 5.33 5.57 6.49 8.00 9.00 10.00 11.00 12.15 13.15 14.15 15.15 16.15 17.15 18.15 19.15 20.15 21.15 22.08 Kamnik mesto 4.44 5.34 5.58 6.51 8.01 9.01 10.01 11.01 12.16 13.16 14.16 15.16 16.16 17.16 18.16 19.16 20.16 21.16 22.09 KAMNIK 4.47 5.37 6.01 6.53 8.04 9.04 10.04 11.04 12.19 13.19 14.19 15.19 16.19 17.19 18.19 19.19 20.19 21.19 22.12 Bakovnik 4.51 5.41 6.05 6.57 8.08 9.08 10.08 11.08 12.23 13.23 14.23 15.23 16.23 17.23 18.23 19.23 20.23 21.23 22.16 Šmarca 4.53 5.43 6.07 6.59 8.09 9.09 10.08 11.08 12.23 13.24 14.24 15.24 16.24 17.24 18.24 19.24 20.24 21.24 22.17 Homec 4.55 5.45 6.09 7.01 8.12 9.12 10.12 11.12 12.27 13.27 14.27 15.27 16.27 17.27 18.27 19.27 20.27 21.27 22.20 Jarše-Mengeš 4.59 5.49 6.13 7.05 8.16 9.16 10.16 11.16 12.30 13.30 14.30 15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.30 21.30 22.23 Rodica 5.02 5.52 6.15 7.08 8.18 9.18 10.18 11.18 12.33 13.33 14.33 15.33 16.33 17.33 18.33 19.33 20.33 21.33 22.26 Domžale 5.07 5.55 6.21 6.43 7.11 7.58 8.24 8.58 9.24 10.24 11.24 12.39 13.13 13.39 14.13 14.39 15.13 15.39 16.13 16.39 17.39 18.39 19.39 20.39 21.39 22.29 Trzin 5.11 5.59 6.24 6.46 7.15 8.02 8.28 9.02 9.28 10.28 11.28 12.42 13.16 13.42 14.16 14.42 15.16 15.42 16.16 16,42 17.42 18.42 19.42 20.42 21.42 22.32 Trzin-Mlake 5.13 6.00 6.26 6.48 7.16 8.04 8.29 9.04 9.29 10.29 11.29 12.44 13.18 13.44 14.18 14.44 15.18 15.44 16.18 16.44 17.44 18.44 19.44 20.44 21.44 22.34 Črnuče 5.19 6.07 6.32 6.57 7.23 8.11 8.35 9.12 9.35 10.35 11.35 12.50 13.27 13.50 14.27 14.50 15.27 15.50 16.27 16.50 17.50 18.50 19.50 20.50 21.50 22.40 Brinje 5.25 6.12 6.38 7.02 7.28 8.16 8.41 9.16 9.41 10.41 11.41 12.56 13.32 13.56 14.32 14.56 15.32 15.56 16.32 16.56 17.56 18.56 19.56 20.56 21.56 22.46 LJUBLJANA 5.30 6.18 6.43 7.07 7.38 8.22 8.46 9.22 9.46 10.46 11.46 13.01 13.37 14.01 14.37 15.01 15.37 16.01 16.37 17.01 18.01 19.01 20.01 21.01 22.01 22.51 LJUBLJANA-KAMNIK-CRABEN 3160 9002 3162 3164 9006 3166 9008 3168 3170 3172 3174 9016 3176 9018 3178 9020 3180 9022 3182 3184 3186 3188 3190 3192 2 2 2 1 2 1 2 1 1 1 1 2 1 2 1 2 1 2 1 1 2 2 2 2 LJUBLJANA 4.42 5.31 5.53 6.45 7.10 8.00 8.23 9.00 10.00 11.00 12.15 12.38 13.15 13.38 14.15 14.38 15.15 15.38 16.15 17.15 18.15 19.15 20.15 21.15 Brinje Črnuče 4.47 5.36 5.58 6.50 7.15 8.05 8.28 9.05 10.05 11.05 12.20 12.43 13.20 13.43 14.20 14.43 15.20 15.43 16.20 17.20 18.20 19.20 20.20 21.20 4.54 5.41 6.08 6.56 7.23 8.11 8.36 9.11 10.11 11.11 12.27 12.51 13.27 13.51 14.27 14.51 15.27 15.51 16.27 17.27 18.27 19.27 20.27 21.27 Trzin-Mlake 5.00 5.47 6.14 7.02 7.29 8.17 8.41 9.17 10.17 11.17 12.33 12.56 13.33 13.56 14.33 14.56 15.33 15.56 16.33 17.33 18.33 19.33 20.33 21.33 Trzin 5.02 5.49 6.16 7.07 7.31 8.19 8.43 9.19 10.19 11.19 12.34 12.58 13.34 13.58 14.34 14.58 15.34 15.58 16.34 17.34 18.34 19.34 20.34 21.34 Domžale 5.07 5.52 6.20 7.12 7.34 8.23 8.47 9.23 10.23 11.23 12.38 13.02 13.38 14.02 14.38 15.02 15.38 16.02 16.38 17.38 18.38 19.38 20.38 21.38 Rodica 5.09 6.22 7.14 8.25 9.25 10.25 11.25 12.40 13.40 14.40 15.40 16.40 17.40 18.40 19.40 20.40 21.40 Jarše-Mengeš 5.13 6.26 7.18 8.29 9.29 10.29 11.29 12.44 13.44 14.44 15.44 16.44 17.44 18.44 19.44 20.44 21.44 Homec 5.16 6.29 7.21 8.32 9.32 10.32 11.32 12.47 13.47 14.47 15.47 16.47 17.47 18.47 19.47 20.47 21.47 Šmarca 5.19 6.32 7.24 8.35 9.35 10.35 11.35 12.50 13.50 14.50 15.50 16.50 17.50 18.50 19.50 20.50 21.50 Bakovnik 5.20 6.33 7.25 8.36 9.36 10.36 11.36 12.51 13.51 14.51 15.51 16.51 17.51 18.51 19.51 20.51 21.51 KAMNIK 5.38 6.38 7.30 8.41 9.41 10.41 11.41 12.56 13.56 14.56 15.56 16.56 17.56 18.56 19.56 20.56 21.56 Kamnik mesto 5.40 6.40 7.32 8.43 9.43 10.43 11.43 12.58 13.58 14.58 15.58 16.58 17.58 18.58 19.58 2038 21.58 KAMNIK-GRABEN 5.41 6.42 7.34 8.45 9.45 10.45 11.45 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 18.00 19.00 20.00 21.00 22.00 Opomba: 1 - vlak vozi vsak dan 2 - vlak ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Vozni red velja od 30. 01. 1995 do 27. 05. 1995 10 /lamnik Domžale Koncert božičnih pesmi v Šentvidu Mešani pevski zbor Šentviški zvon je v letu 1994 zadnjič zazve-nel v prenovljeni cerkvi Sv. Vida v Šentvidu z božično novoletnim koncertom. Z zborovodjem, g. Le-skovcem, smo domačinom pople-menitili najlepše praznične dneve v letu, dneve človeških želja, pričakovanj in novega upanja. Dneve, ko se v svojem nehanju ustavimo in delamo svoj osebni in družbeni obračun. Ko pozabimo na zamere, ko smo hvaležni in dobri. Božične pesmi s svojo preprosto milino govorijo same. Besede so pretrde, da bi izrazile njihovo moč, globino in prisrčno domačnost, ki se nas dotakne v teh dneh. Naš gost je bil Tunjiški oktet pod vodstvom ga. Ane Štele, s katerim smo že dobri znanci. Svoje akorde smo zlivali med prijazne stene cerkve Sv. Vida, ki so jo farani s prostovoljnim delom in prispevki vzorno preoblekli v dostojen božji hram. Kar dišalo je po svežini. Skupno s poslušalci, ki so napolnili vse kotičke, smo globoko doživeli ponovni božični večer. Ob koncu se nam je z izbranimi besedami zahvalil gospod župnik in nam zaželel kvalitetno preživljanje prostega časa, ki si ga vzamemo za večere pevskih vaj. Program smo ponovili za praznik treh kraljev v škocjanski cerkvi in sklenili bo-žično-novoletni čas z voščilom: Da bi bilo leto 1995 mirno, rodovitno, brez osebnih nesreč in naravnih katastrof, da bi bilo leto razsvetljenja in modrosti za naše domove, narod in domovino. Da bi vse leto črpali moč iz sporočila teh praznikov in da bi naš program obogatili z novimi pesmimi! »Naj novega vam leta zarja prinese dneve brez viharja, izpolni skrite vam želje!« MOJCA STOSCHITZKY KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV Prav lepo je res na deželi »Obiskovalcem dober večer, stisnite se, lepše vam bo,« je začel Koncert iz naših krajev, ki je bil v tokrat premajhnem Gasilskem domu Žeje-Sv. Trojica, Boris Kopitar,« tokrat je bil ne le voditelj, temveč skupaj z Majdo Korošec tudi pevec priljubljenega ansambla Nika Zajca, ki je z Alfijem Nipičem in njegovimi muzikanti popestril priljubljeno radijsko oddajo. To pa še zdaleč ni bilo vse. Domačin Franci Pirnat je povedal, da jih je med tednom tod malce več kot sto, ob vikendih pa trikrat ali celo večkrat toliko, saj pridejo vi-kendaši - predvsem zaradi dobrega zraka in prijetne okolice. Sprehodili smo se skozi zgodovino Sv. Trojice, cerkvice in šole, ki jo bo morda treba spet odpreti, saj mora kombi v OŠ Dob peljati kar trikrat. Domačini so bili večkrat pohvaljeni zaradi čudovitega doma, kjer jim je bog, ker jih ima rad, dal kar celo jamo. Ta vedno prav' pride in bo postala del lepe turistične prihodnosti. Preden pa so pod vodstvom Vinka Jagra zapeli pevci Moškega pevskega zbora Radomlje, pa smo slišali še za Žejana in dobro sodelo- vanje s KS Dob in vsemi sosedi ter se razveselili humoristov Iče in Matevža, ki sta vse spravila v dobro voljo, PETROL pa presenetil z nagradama. Posebej dobrodošle so bile narodne noše, nekaj drobcev iz nekdanjega življenja tod je povedala Ivanka Cerar-Rožičeva in obudila spomine na svojo mladost, na izvir Iva, od koder so po pol ure nosili vodo. Ko je izvenela ljudska Prav lepo je res na deželi, ki jo je ob spremljavi sintesajzerja (Klemen Ravnikar, Tomaž Pestotnik) zapela mlada glasbena skupina Sv. Trojica, so v nabito dvorano kot lastovke priletili Rožičevi z Viševnika in zapeli, kot so peli včasih, ko je bil še ata živ. Zazveneli sta V Štan-garskih hribih in Na gori mi je moj dom, najljubša pesem Rožičevega ata. Pesem Ljubi sosed, boj se hude žene, ta je hujša kakor grdo vreme in Alfijeva Ostal bom muzikant sta zaključili prikupno radijsko oddajo, ki se je za marsikoga podaljšala v prijetno družabno srečanje, kakršnega znajo pripraviti le v Žejah in Sv. Trojici. v. Novoletni koncert v Radomljah Življenje kateregakoli povprečnega kraja bi bilo osiromašeno, če ga poleg vsakdanjega bivanja, fizičnega in umskega dela, zabave, nakupovanja, prevažanja, delovanja krajevnega urada, šole, cerkve in različnih ustanov ne bi dopolnjevali s svojim delovanjem tudi različna kutlurno-prosvetna društva ali skupine. Med te prav gotovo spada tudi Moški pevski zbor, ki je spet začel nastopati Zdaj ga vodi prizadevni /borovo dja Vinko Jager. Zbor se je izka zal tudi na letošnjem novoletnem koncertu. Ta, sicer že tradicionalna radomeljska prireditev je lani žal odpadla, ker je ravno pred novim letom prišlo do zamenjave zborovodja. Letos pa so naši pevci kar pohiteli, saj so z novoletnim koncertom gostovali v Ihanu že sredi decembra. Da pa so s tem uspeli, so se tako zborovodja kot tudi pevci zelo potrudili; v zadnjem poldrugem mesecu so imeli na teden kar po tri vaje. Toda ob takih in podobnih prireditvah nastopajoče vedno skrbi, če bodo gledalci oziroma poslušalci napolnili dvorano, saj je za klasične nastope, kot so koncerti in dramske predstave, kar malo velika. Le izredne prireditve domačine in okoličane toliko pritegnejo, da je dvorana res polna. Na srečo so mladi začeli z dramatiko in drugimi prireditvami (miklavževanje), da se bodo ljudje spet navadili na redno obiskovanje domačih kulturnih prireditev. Pevci so bili z letošnjim obiskom zadovoljni. Imeli so pisan in bogat program. V prvem delu so zapeli predvsem narodne, konec drugega dela pa so popestrili še s starimi božičnimi pesmimi. Spored je z zvočno in lepo slovensko besedo vodila že priznana napovedovalka Blaženka Mali; ta je v svoje vodenje vtkala mnogo lepih in duhovitih misli. Seveda pa je bil na tem novoletnem koncertu nastop Kamniških kolednikov pravi božični okrasek. Baritonist Janez Majce- Božični koncert KUD FRAN MASELj Podlim-barski iz Krašnje (pri Lukovici) je že tretjič pripravilo božični koncert v naši farni cerkvi sv. Tomaža. V okrašenem božjem hramu in ob jaslicah smo se zbrali na Štefanovo zvečer ob 18. uri. Medse smo povabili dekliško pevsko skupino »Sirene« in gospo jerco Mrzel, znano kulturno delavko in igralko iz Ljubljane. Polno cerkev poslušavcev je pozdravila in ves spored povezovala domačinka Dragica iz Krašnje. Najprej je nastopila dekliška skupina 17 študentk PF, ki se največ pevsko udejstvujejo v župniji Homec. Na sintisajzer jih je spremljal Peter Pogačar. Z mladostno svežino so prisrčno zapele pet vedno lepih - starih in novih - slovenskih božičnih pesmi. Na koncu so dodale še ritmično črnsko duhovno pesem »I will follovv him«. Vmes je na violino dvakrat zaigrala članica te skupine Stanka, in sicer »Ave Maria« ter sonato v D-duru. Drugi del koncerta je nadaljevala »rdeča« Jerca, kot jo nekateri hudomušno imenujejo in se je tako vsem navzočim predstavila. V začetku je malo »popridigala« o Jezusu (h kateremu lahko pride vsakdo: reven ali bogat), o miru (ki ga On prinaša in ga naj uresni- Gostišče Jamarski dom, vas vabi vsak petek na družabne večere z živo glasbo. Priporočamo vam tudi dobra nedeljska kosila. Rezervacije na tel.: 721-577, 712-878. Vsako nedeljo možen ogled Železne jame in Jamarskega muzeja od 14.00 do 1 7.00 ure. Za obisk se priporoča gostišče Jamarski dom in jamarji. čujemo tudi sami), o spravi in še o čem. Potem je ob spremljavi kitare pela in recitirala besedila Kocbeka, Finžgarja, Župančiča ter ponarodele božične pesmi. Zlasti nam je bila všeč iskreno zapeta Kajuhova socialna pesem »Otrokovo pismo Jezuščku«. Preprosto in dojemljivo je ta mladi pesnik (1922-1944) v svojih socialnih in domoljubnih pesmih izražal željo po miru, narodnih in družbenih pravicah. (Včasih tudi z nasilno socialistično revolucijo). Proti koncu sporeda je ob slovenskem prazniku - dnevu samostojnosti - povedala nekaj spodbud za "ohranitev naše samobitnosti, položila na srce misel hvaležnosti, da lahko živimo in »delamo« v miru - tudi zdaj v cerkvi. Recitirala je v celoti Prešernovo »Zdravljico«. Nato smo pogasili elektriko - razen pri jaslicah - prižgali svečke ter skupno zapeli vse tri kitice svetovno znane božične pesmi »Sveta noč«. . Za zaključek se je komenta-torka Dragica zahvalila vsem nastopajočim gostom in poslušalcem za udeležbo ter voščila zdravo in mirno leto 1995. Sodelovali smo pri lepem versko-kul-turnem dogodku. Nekaj podobnega si želimo ob letu osorej in se že veselimo. MIRKO NASTRAN novic, basist Rok Lap in citrar Tomaž Plahutnik so postali pravi kulturni »vandravčki«. Že nekaj let nastopajo po domovini in tujini ter z vokalno in instrumentalno glasbo ohranjajo in bogatijo zakladnico starih slovenskih narodnih pesmi in napevov. Tudi na tem koncertu so poslušalce razveselili z zanimivimi starimi ko-ledniškimi pesmimi. Vsi nastopajoči so uspeli in po zadnji pesmi ploskanja ni bilo konca; zato so pevci še dve dodali. Tako je bil celoten koncert za poslušalce lepo božično in novoletno voščilo. Edina težava je nastala, ker je zmanjkalo parkirnega prostora za poslušalce; pravzaprav so jim ga zasedli obiskovalci sosednjega hrama, ki pa se bolj posveča telesu kot duši. Povrhu vsega je KS Radomlje dala zvečer pred koncertom prostor splužiti, popoldne pa so se avtomobili lepo nakapljali in križem kražem (po geslu: vse naše!) zatrpali parkirni prostor. FRANCE CERAR Ob ietošnSh novoletnih praznikih je najmlajše v Knffif.-nici Domžale, pa tudi v enotah v Mengšu in Moravčah, obiskal dedek Mraz. Otroci ga imajo radi in so mu Božičnica Domžalski skavti smo letos prvič pripravili božićnico za naše starše in prijatelje. Radi bi se jim oddolžili za njihovo ljubezen in podporo v našem skavtskem delovanju in skupaj podoživeli božično veselje. V petek, 23. decembra, se je v veroučnih prostorih zbralo veliko staršev in nas, nenasto-pajočih skavtov. Veseli smo bili tolikšnega obiska staršev, saj so se naši nastopajoči pripravljali dolgo časa. Ti so nas s svojo izvirnostjo, iznajdljivostjo in prisrčnostjo popeljali v mesto, kjer nihče ne more ali noče sprejeti Jezusa, na Trg sv. Antona, kjer v prodajalnah zmanjka Jezuščkov za jaslice, med prisrčne pastirce, ki pričakujejo Jezuščka in mu nudijo vse, kar imajo, v temno noč z Marijo in Jožefom. Že tako odlično igro so popestrili še skrbno izbrani in domiselni kostumi, ki so si jih igralci sami priskrbeli. Navdušili so nas tudi mladi, sproščeni pastirčki z blok-flavtami in flavtistka ter kitaristki. K prisrčnemu razpoloženju je pripomogla tudi zelo izvirna scena in prijetno okrašen prostor z božičnim drevescem, za kar so poskrbeli nastopajoči. Na drevescu so bili ročno narejeni okraski, pod njim pa darila za skavte. Božičnico so z mnogo požrtvovalnosti pripravili Akela, Andreja, Nuša in Peter ter seveda vsi nastopajoči, pa tudi vsi gledalci, ki smo skupaj preživeli sproščen in topel predbožični večer. S. M. Posejano mlado žito nas greje Kar je prvič, je najslajše - bilo je tudi za mlade obiskovalce v družbi staršev in prijateljev na praznični decembrski prireditvi društva SMO (Starši-Mladi-Otroci). Še posebno je bilo zanimivo srečanje in spoznavanje slovenskih običajev ob koncu koledarskega leta, ki nam jih je predstavila gospa Dušica Kuna-ver, avtorica številnih knjig o starih slovenskih šegah in bogastvu naše kulturne dediščine. Nekaj jih tudi najmlajši otroci poznajo: miklavževanje, božični večer. Manj pa nam je blizu tepežkanje in koledova-nje. Za mlade udeležence je bilo prav nenavadno tokratno praznovanje, saj so imeli priložnost tepežkati odrasle, vendar je bila zadrega močnejša. Kaj ne bi bila, ko pa razumemo tepežkanje čisto drugače, kot so ga včasih. S šibami so otroci tepežkali odrasle zato, da z njimi prenesejo moč rastiin-šib na odrasle. Ti se lahko odkupijo in izognejo nadaljnjemu tepežkanju z darili iz peharja, polnega suhih hrušk in jabolk. Z gledališkim in glasbenim programom so se predstavili tudi člani gledaliških in glasbenih ustvarjalnic oz. prostočas-nih dejavnosti društva SMO. Večina nas se je prvič srečala z gospo Jano Grohar iz Tržiča, s katero smo skupaj risali slovenske ornamente po decembrskih prazničnih ljudskih motivih na voščilnicah: gospa Mar-janca Dobnikar pa nam je prikazala oblikovanje testa z izdelovanjem krušnih okraskov za božično drevo. Otroci so nesli pnu in z velikim pričakovanjem pričakali in se najbolj razveselili kočije z vpreženimi konji, na kateri se je pripeljal Dedek mraz z darili otroških želja. Preden smo se poslovili, je vsak po starem običaju posejal v lončeno posodico »mlado žito«, s katerim bo laže pričakati pomlad, saj nam krasi dom in greje naša srca. Za pokroviteljstvo prireditve se zahvaljujemo občini Domžale, osnovni šoli Rodica ter vsem sodelujočim. BRANKA ŠPENDE STUDENTSKI KLUB DOMŽALE PONOVNO ZA VAS! Tudi v mesecu januarju smo za ljubitelje potopisnih predavanj pripravili še eno zanimivo predavanje. V petek, 27. januarja 1995 nas bo v prostorih knjižnice Domžale o svojih doživetjih pri potepanju po Južni Ameriki navduševal znani slovenski popotnik Simon Kravanja. Predavanje z naslovom »Lov za zelenim diamantom« in z podnaslovom »Potepanje od Bogote do Ria de Janeira« se bo pričelo ob 18. uri Vstopnine ne bo, a kljub temu ste prisrčno vabljeni! vaš Študentski klub Domžale DRUŠTVO SMO Starši - Mladi Ljubljanska 58, - Otroci Domžale VPISUJEMO V POMLADANSKI SEMESTER NA TEL. 727-947 IN OSEBNO NA DRUŠTVU SMO (VHOD ZA KNJIŽNICO). DEJAVNOSTI PRIMERNO MODELARSKA DELAVNICA za osnovnošolce, mladino LIKOVNA DELAVNICA GLEDALIŠKA DELAVNICA IGRALNE URICE SMO ŠOLA ZA PREPREČEVANJE BOLEČIN V KRIŽU IN SLABE DRŽE za osnovnošolce za osnovnošolce, mladino za predšolske otroke za odrasle, za otroke in mladino Domžale /lamnik 11 Delo župnijske Karitas Domžale v letu 1994 Upamo, da bo nova tabla za plakatiranje na vzhodni vpadnici v Domažele, prinesla več reda Pogovor s petinosemdesetletnim Jernejem Vidergarjem Zveza prijateljev mladine Domžale V mesecu februarju lanskega leta je ponovno začela delovati Zveza prijateljev mladine Domžale; sedež ima na Kamniški 13 v Domžalah (tel. 721-810). Kljub temu da finančno stanje v začetku leta novoizvoljenemu odboru ni omogočalo, da bi planiral večje aktivnosti, pa je s požrtvovalnim delom nekaterih članov odbora - predvsem pa g. predsednice Ma-rike Haler in g. Franca Mušiča, zadolženega za počitniški dom na Krku, občinska zveza ponovno oživela v obsegu, ki si ga je zastavila. Tako so bile nabavljene bralne značke in mape za osnovnošolske bralce iz vse občine. V sodelovanju s Poslovno skupnostjo osnovnih šol in Osnovno šolo Domžale je bil na Veliki planini organiziran naravoslovni tabor, ki se ga je udeležilo 32 učencev 7. in 8. razredov iz osnovnih šol občine Domžale. Po dveh letih so ponovno oživele kolonije, ki so pred časom že čudovito delovale. S pomočjo Centra za socialno delo Domžale in Sekretariata za družbene dejavnosti sta bili organizirani dve desetdnevni koloniji; udeležilo se ju je 140 otrok. Kolo- SOŽITJE Boris, hvala! »Pozdrav in stisk roke s solzico v enem in iskrico sreče v drugem očesu,« so moto vseh, ki želijo pomagati drugačnim. Tem besedam je prisluhnil tudi Boris Kopitar in v letošnji Novoletni videomeh povabil kar 72 članov Sožitja, društva za pomoč duševno prizadetim Dom-žale-Kamnik. Za vse povabljene goste je bil to nepozaben dogodek, ki jih bo še dolgo spominjal na praznični prehod iz preteklega leta. Za prijaznost g. Borisu Kopitarju iskrena hvala in uspešno v letu 1995! PESEM Pogled skozi okno Skozi svoje okno vidim... Kamniške planine visoko kipijo v nebo, zavite v meglo, v soncu žarijo, v snegu bleščijo, vsakič drugačne svetle, temačne. Vedno privlačne, kraljice planin. Ko jih gledam, se čudež zgodi, moja duša oživi... MAJDA BAUER niji sta bili izvedeni v počitniškem domu na otoku Krku. V mesecu septembru smo začeli zbirati knjige za dom na Krku, obenem pa začeli s ponovnim oživljanjem dejavnosti šolskih skupnosti, za katere je med osnovnošolci veliko zanimanje. V okviru dejavnosti Veselega decembra je Zveza prijateljev mladine organizirala brezplačen ogled predstave Pobegli robot v Kulturnem domu v Mengšu in s tem polepšala predpraznične dni 32fJO otrokom občine Domžale. Kljub temu da so učinki dela iz leta 1994 bogati, pa je potrebno v letu 1995 narediti še veliko, da bo zveza zaživela v polnosti. Predvsem bo potrebno bolje usklajati delo in povezovanje med posameznimi društvi. Tako bi vsem otrokom - ne glede na kraj bivanja - nudili enake možnosti za vključevanje v razne dejavnosti. In Kakor vsa zadnja leta, tako tudi letos dajemo poročilo o delu župnijske Karitas Domžale. Namen delovanja župnijske Karitas je pomoč ljudem v stiski. Ker je stisk veliko in so različne, smo se v župnijski Karitas Domžale (ŽKD) odločili, da bomo pomagali predvsem na naslednjih področjih: - pomoč socialno ogroženim in beguncem, - pomoč brezdomcem, - pomoč invalidom, - pomoč pri vzgoji otrok in mladine, - skrb za starejše ljudi - sodelovanje pri širjenju altruizma in pozitivnih moralnih vrednot med ljudmi. V letu 1994 smo pomagali okrog 800 socialno ogroženim Ijudem-domačinom in beguncem, ki so se obračali na nas. Razdelili smo jim nad 15 000 kg hrane (sladkor, moko, makarone, riž, olje, krompir, konzerve, marmelada, otroška hrana itd.), 360 kg praška, nekaj mila in drugih higienskih potrebščin. Hrano smo kupovali deloma sami, veliko smo jo dobili od Škofijske Karitas Ljubljana in župnijske Karitas Postojna, deloma pa so jo darovali ljudje po trgovinah. Pakete smo pripravljali sami, prav tako tudi prevoz večine hrane. Vse leto smo razdeljevali tudi obleko, ki so jo posamezniki prinašali na ŽKD. Hrano in obleko smo razdeljevali vsak torek in četrtek popoldan (formalno od 16.-18. ure), razen ob državnih in cerkvenih praznikih. Za brezdomce smo s pomočjo skupščine občine Domžale odprli prenočišče s štirimi ležišči, straniščem, tušem in predprostorom. Postelje in jogije nam je kupila obrtna zbornica Domžale, ostalo pohištvo in posteljnina sta bila prav tako darovana. Najemnino za prenočišče, ogrevanje in vzdrževanje plačuje ŽKD, ki s pomočjo darovalcev hrane tudi oskrbuje prenočišče. Brezdomci dobijo topel obrok v Rači, ki ga plačuje nekaterim Center za socialno delo, nekaterim pa ŽKD. Pomagali smo pri organizaciji srečanj invalidov v veroučnih prostorih župnišča v Domžalah. Pomagamo pri vzgoji otrok in mladine z delovanjem otroškega vrtca Sv. Dominik Savio Karitas Domžale, ki je polno zaseden ter z Mladinskim informativnim centrom Luka (MIC LUKA), ki deluje v prostorih ŽKD. V MIC Luka potekata od poletja 1994 tudi dve delavnici; glasbena, kjer se otroci učijo igranja kitare, ter delavnica Prijetno s koristnim, kjer se učijo različnih ročnih del: pletenja, vezenja, delanja čestitk, pripravljanja pogrinkov, ikeban itd. Obe delavnici sta za udeležence brezplačni, brezplačno je tudi vodenje delavnic. Za delo z mladimi smo dobili sredstva od Občine Domžale na javnem natečaju in smo jih porabili za nakup potrebne opreme in pripomočkov ter deloma za plačilo najemnine in ogrevanja prostorov. Vodenje je bilo brezplačno. Za starejše ljudi, ki jih občasno obiskujemo, smo organizirali dve srečanji. Eno srečanje je bilo v domu in eno v župnišču. Obe srečanji sta bili z mašo in pogostitvijo, pri kateri sodelujejo farani in skavti. S temi srečanji želimo povezati starejše ljudi, ki živijo v domu ostarelih, z drugimi ljudmi in jim tako pokazati, da na njih nismo pozabili. Posebej so veseli mladine. Oskrbovance doma je obiskal tudi Miklavž, ki jih je skromno obdaril. Ob materinskem dnevu pa smo jim pripravili skromno prireditev in podarili šopek cvetja. ŽKD je organizirala proslavo 25. marca, ko praznujemo materinski dan. Na prireditvi so sodelovali otroci osnovnih šol, otroci veroučnih skupin in vrtca Sv. dominik Savio. S tem želimo pokazati in priznati, da je materinstvo velika vrednota. ŽKD je bila tudi soorganizator miklavževanja. Skupaj s skavti smo pripravili okrog 1700 manjših daril, ki jih je finansirala občina Domžale v okviru božičnih in novoletnih prireditev. Sveti Miklavž jih je na prireditvi v hali Komunalnega centra razdelil med predšolske otroke. Sveti Miklavž, ki ga praznujemo v spomin na škofa Nikolaja, je simbol dobrote, ki je vsekakor tudi pozitivna vrednota. Organizirali smo tudi dva dobrodelna koncerta. Koncert Jerce Mrzel, ki je bil v cerkvi v Grobljah ter koncert Francke Šenk in Toneta Potočnika v župnijski cerkvi v Domžalah. K sponzorstvu za prvi koncert smo povabili tudi podjetnike občine Domžale. ŽKD deli prostore, ki jih je dobila v najem od Občine Domžale, z Društvom Anonimnih alkoholikov (AA), ki imajo sestanke vsako sredo zvečer od 19.-21. ure ter z Društvom multiple skleroze, ki uporabljajo prostore v četrtek od 9.-12. ure. Sredstva za realizacijo vseh naštetih dejavnosti so prispevali: dobrotniki, ki so prispevali sredstva v nabiralnik v cerkvi ali na žiro račun, sredstva sponzorjev in prostovoljni prispevki za dobrodelni koncert. Škofijska Karitas Ljubljana, župnijska Karitas Postojna, natečaji in proračun Občine Domžale v skupni vsoti 3 291 878 SIT. V tem znesku ni upoštevana vrednost hrane, ki sta jo prispevali Škofijska Karitas Ljubljana ter ŽK Postojna v vrednosti vsaj 1 000 000 SIT. Za nakup hrane, plačilo položnic posameznim socialno ogroženim ljudem, za plačilo najemnine, ogrevanja, elektrike ter za vse navedene dejavnosti smo porabili skupno 2 661 743,30 SIT. Del neporabljenega denarja je dotiran namensko in bo porabljen v letu 1995. Vse našteto delo smo člani župnijske Karitas opravljali brezplačno. Pomagali so nam veliko tudi skavti in farani, posebej ob večjih srečanjih. Vsem darovalcem, sponzorjem ob dobrodelnem koncertu, Škofijski Karitas Ljubljana, Župnijski Karitas Postojna, vsem, ki ste z nami sodelovali in nam pomagali ter vsem, ki jim je Karitas - Ljubezen do bližnjega vodilo skozi življenje, iskrena hvala. Posebej pa se bi rada zahvalila članom župnijske Karitas Domžale za njihovo nesebično, ljubezni in razumevanja polno delo. Vsem obilo Božjega blagoslova. Tajnica župnijske KARITAS Domžale Dr. MARIJA BIZJAK-SCHVVARZBARTL MIKANEC Domžale, Ljubljanska 80 © 712-094 Tečaj CPP13.2.1995 Kdo ne pozna zmeraj veselega in dobro razpoloženega Jerneja Vidergarja iz Zgornjih Kosez. Za tale pogovor za bralce Slamnika sva se, s sicer mojim dobrim znancem, dogovorila že pred nekaj meseci. Ze lani poleti je Jernej praznoval 85. rojstni dan. Čeprav malce pozno, je to tudi ena izmed priložnosti za predstavitev našim bralcem. Gospod Jernej, začniva, prosim, z vašo mladostjo. Kako ste jo doživljali? Kam nazaj seže vaš spomin? Rojen sem bil 24. avgusta 1909 pri Vidergarju v Zgornjih Kosezah. Ko sem imel komaj dve leti, je umrl oče Jože, star komaj petdeset let. Tako je mati s tremi otroki, Jožetom, Franči-ško in menoj ostala sama za vse. Tolkli smo hudo revščino. Kmetija je bila zelo majhna, tako smo potem, ko smo otroci odraščali, imeli v hlevu dva ali tri repe. Kako se spominjate prve svetovne vojne? Tistih časov se najbolj spominjam po tem, da so bile v Pečah večkrat nastanjene večje vojaške enote. V Zgornje Koseze pa so prihajali le posamezni vojaki ali v manjših skupinah. Najbolj pa mi je v spominu ostalo hudo pomanjkanje hrane. Bili smo lačni. Tudi šolo ste tedaj že obiskovali. Kdo vas je učil? Med vojno je učila učiteljica Frančiška Frle Aleš. Za njo je prišel učitelj Anton Nanut, ki nas je, čeprav smo bili precej bolj mirni, kot so otroci dandanes, pogosto pretepal in šikaniral. Kako je bilo po končani osnovni šoli? Ali ste se morda česa izučili? Povedal sem že, da je bila pri nas revščina. Rad bi se izučil za mizarja, še bolj pa me je veselila organistovska služba, pa tudi posluh sem imel. Žal je bilo tako, da se je zmeraj zapletlo že pri denarju, preden sem kaj začel. Ker sem imel posluh, sem nekaj znanja o glasbi dobil pri tedanjem pe-škem organistu Francu Skoku, ki je bil tudi samouk. Pri osemnajstih letih sem nevarno obolel za sklepnim rev-matizmom. Malo za šalo malo zares, imel sem ga povsod, samo v jeziku ne. Po dveh letih sem ozdravel. Pomagala so mi neka zdravila, ki sem jih dobival s Hrvaške, bila pa so draga. Prav zaradi tega v stari Jugoslaviji nisem bil vojak. Pozneje sem se tako za pin-tarja kot za mizarja in tesarja dobro priučil. Izdeloval sem škafe, sode in druge posode, pa tudi manjša mizarska in tesarska dela. Delal sem pa seveda tudi doma na kmetiji. Kako ste preživeli drugo svetovno vojno? Zelo trdo je šlo. Že leta 1942 sem se kot sumljiva oseba znašel na okupatorjevem seznamu. Z bratom Jožetom sva aretacijo pričakovala in sva zato spala na seniku. Ko sva nekega jutra zgodaj zaslišala Nemce spodaj, mi je Jože rekel: »Reši se, če moreš, jaz se ne morem.« Res, bil sem bolj hiter, skočil sem na tla in stekel. Tedaj so za menoj užgali, a sem imel srečo; niso me zadeli. Jožeta so aretirali. Namesto mene pa so žal vzeli sestro Frančiško. Jožeta so izpustili po enem mesecu, sestro pa po dveh. Jaz sem se potem dolgo skrival doma. Nemcem se nisem upal prijaviti, v partizane pa tudi nisem hotel iti, dokler doma le ni postalo preveč vroče. Nemci so zato izselili mamo Antonijo, sestro Frančiško in njenega sina, doma pa izropali. Na srečo smo se po vojni vsi živi vrnili. Kako ste zastavili po vojni? Tudi po vojni nisem imel sreče. Brat Jože se je oženil in prevzel domačijo. Jaz sem se priženil k Štucu v Reko. V zakonu pa nisem imel sreče. Čeprav sem marsikaj postoril in domačijo popravil, sem bil vse manj cenjen, dokler nisem bil končno grdo opeharjen in sem postal brezdomec na cesti. No in tako sem že trinajst let tu v Domu počitka v Domžalah. Tu sem sicer zadovoljen, toda topel dom to vendarle ni. Moravčani vas poznajo kot citrarja, poznajo vas pa seveda tudi drugod po Sloveniji. Pred več kot dvajsetimi leti ste s citrami sodelovali v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi v Radiu Ljubljana, ki smo jo skupaj pripravili. Od kdaj imate citre? Poleg orgel so me najbolj veselile citre. Videl sem jih ob neki priložnosti pri Gašperetu na Tlačnici. Ko sem lastnika prosil, naj mi jih posodi, da si bom sam napravil podobne, se mi je smejal, ni mi verjel, toda dal mi jih je. Na Žagi na Po-drečjem sem dobil furnir, strune pa sem si kupil v Ljubljani. Tako sem si leta 1927 izdelal citre, ki so mi poleg moje dobre volje še sedaj edino in največjo bogastvo. Ko sem bil mlad, sem kar veliko igral nanje. V tistih starih časih smo veliko hodili »ofirat« ali nosili smo »freht«. Tule imate lično priznanje Zlate citre. Kje ste nastopili? Na povabilo Rada Kokalja sem se 12. julija 1986 udeležil 1. srečanja Slovenskih citrarjev v Grižah. Spremljala me je nečakinja. Tedaj sem prejel tudi to priznanje. Gospod Jernej, hvala za tale pogovor. Želim vam dosti zdravja, dobre volje in še veliko lepo zvenečih melodij iz teh svojih citer. Pogovarjal se je STRAŽAR Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije OBMOČNA ORGANIZACIJA DOMŽALI Ljubljanska 70/1, 61230 DOMŽALE Telefon: 061/721-325, Telefax: 061/712-187 Delavec lahko zahteva podatke, ki se nanašajo na njegove pravice Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju posebej opredeljuje pravico delavca, da zahteva podatke, ki se nanašajo na vprašanja s področja plač ali drugih področij delovnih razmerij. * Delavec lahko zahteva, da delodajalec pojasni vsak obračun plače ali drugega prejemka, do katerega je delavec upravičen. * Posebej lahko zahteva pojasnila in podatke o nameravanih spremembah njegovega statusa, zlasti glede razporejanja, napredovanja, usposabljanja itd. * Zahteva lahko vse podatke, ki se nanašajo na pogoje dela, vpliv delovnih rizikov na njegovo zdravstveno stanje, zlasti še, če gre za starejšega delavca ali invalida itd. Delavcu posamezniku daje 88. člen zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju pravico, da izrazi pobude oz. mnenja o: * organiziranosti njegovega delovnega mesta * organiziranosti njegove delovne oz. organizacijske enote * vprašanjih, ki se nanašajo na delovni proces in pogoje dela. Delodajalec njegovih pobud ne more spregledati, saj je po zakonu dolžan na vsako delavčevo pobudo odgovoriti najkasneje v 30 dneh. Učenci osnovne šole Preserje pri Radomljah z nalogami med ogledom Železne /ame in muzejskih zbirk v Jamarskem domu na Gorjuši 20. januarja 12 /lamnik Domžale ŠD KRAŠNJA - PESTRO TUDI V LETU 1995 Rekreacija, šport, ples, družabnost RAZGOVOR S SUZANO TEŽAK Novo strokovno vodstvo v Pirueti Zaradi izrednega zanimanja za kotalkanje je v pirueti iz dneva v dan več tekmovalcev, zato je bilo vodstvo kluba prisiljeno sprejeti odločitev o novem trenerju, ki bo ob štirih ostalih (balet, gimnastika, kotalkanje) poskrbel za dobro pripravljenost vseh tekmovalcev. Tako je klub zagotovil visoko strokovnost, še vedno pa ostaja odprto vprašanje primernih prostorov za nemoteno vadbo, zato je prva naloga uprave kluba iskanje ustreznega pokritega prostora, ki ga zelo pogreša tudi SUZANA TEŽAK, nova trenerka, ki je v krajšem razgovoru povedala. Aktivno sem začela kotalkati pri štirih letih in v svoji tekmovalni karieri tekmovala tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih. Žal sem zaradi poškodbe pri devetnajstih letih z aktivno vadbo prenehala in tako že sedem let delam kot trenerka. Doslej sem uspešno trenirala in vzgojila vrsto odličnih tekmovalk in prepričana sem, da bo tako tudi v okviru PIRUETE. Vaši prvi vtisi o PIRUETI? V Pirueto sem prišla lani novembra. Prvi vtisi so več kot odlični, saj so me sprejeli kot dolgoletnega člana kluba. Organizacija dela v klubu je na visokem nivoju, počutim se zelo dobro, še zlasti vesela pa sem, ker so me tekmovalci lepo sprejeli in se sprijaznili z dejstvom, da bom vztrajala pri trdem delu, ki edino prinaša uspehe na tekmovanjih. Klub je sicer mlad, odnosi v njem odlični, prav tako pa ne manjka dobrih tekmovalcev od najstarejše MINE GRILJ, ki že dosega odlične rezultate na evropskih prvenstvih, do najmlajših, ki niso dopolnili niti štirih let. Od katerih tekmovalcev pričakujete največ? Poleg Mine pričakujem, da bosta v Evropo letos vstopili tudi ALEKSANDRA MOHAR in ALENKA IVANČIČ v kategoriji kadetinj. Ta kategorija namreč že daje možnost dodelovanja na evropskih tekmovanjih. Načrtujemo, da se bosta uvrstili v reprezentanco Slovenije, katere stalni član je že Mina. Prav PET MINUT S ŠPORTNIKOM Tekač Tomaž Kušar Mladi atlet Tomaž Kušar je letos na atletskem šolskem prvenstvu Slovenije osvojil zlato medaljo v teku na 1000 m in dosegel svoj najboljši čas (2,52,80) v svoji najljubši disciplini. Tomaž je svetlolas fant, prizadeven učenec 7. razreda Osnovne šole v Mengšu; od šolskih predmetov mu je najbolj všeč biologija. Rojen je leta 1981, za tek se je odločil v petem razredu zaradi veselja do atletike, pa tudi zaradi zdravja. Trenira šestkrat na teden in je za svoje športne uspehe, ki so mu že prinesli 15 medalj (med njimi 10 zlatih ter dva pokala), hvaležen trenerju Damjanu Berdniku, ki ga trenira in spodbuja. Skupaj z njim se njegovih zaradi teh načrtov pa pospešeno treniramo, evropsko prvenstvo je letos namreč že julija in do tedaj moramo biti dobro pripravljeni. Kako usklajujete treninge s službo? Usklajevanje je pomemben del mojega življenja, saj sem šport usklajevala tudi s študijem kemije na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, kjer sem diplomirala. Sedaj sem zaposlena in v dogovoru s klubom smo se prilagodili drug drugemu in mi zagotovili nemoteno združevanje službe z vadbo tekmovalcev. Ker treniramo petkrat tedensko, prostega časa ni, še manj ga pa najbrž bo, ko se bodo pričela tekmovanja. Na treningih je sedaj v prvem planu vadba obveznih likov, za kar so solidne možnosti, žal pa v zimskem času ne zagotavljajo optimalnega dela pri vadbi prostega drsanja. Kakšni so načrti v klubu v prihodnje? Najprej je to udeležba na številnih tekmovanjih po Evropi - evropska prvenstva, pokal Evrope in druga. Trenutno imamo v planu skupne priprave v zimskih počitnicah. Za pet dni smo poiskali kraj, ker nam zagotavljajo idealne možnosti za vadbo na kotalkah, pa tudi pridobivanje kondicije. Na pripravah bomo ob treningu organizirali tudi tekmovanje in revijski nastop, najpomembnejši del pa bo celovita predstavitaev tekmovalcev Kotalkarskega kluba PIRUETE, kar bomo skušali tudi marketinško obarvati. Prijeten zimski trening smo zaželeli trenerki Suzani TEŽAK in njenim varovancem, obenem pa PIRUETA vabi vse ljubitelje kotal kanja, da svoje otroke vpišete vanjo. Pričakujejo vas vsak četrtek od 17.30 do 18.30. v hali Komunalnega centra v Domžalah. Klub vam nudi poleg nabave kotalk in druge opreme tudi strokovno vadbo pod nadzorstvom trenerjev. Dobrodošli! ! uspehov veselijo starši in starejša sestra, dijakinja četrtega letnika srednje ekonomske šole; vsi ga spodbujajo. Največ trenira sam, rad se pridruži tudi dekletom, s katerimi se dobro razume. Vsakega uspeha posebej se veseli in ima v življenju dva velika cilja, o katerih veliko razmišlja: rad bi postal zdravnik in rad bi tekel - vsak dan hitreje. Tomažu, ki je letos prejel tudi priznanje kot najboljši pionir v Atletskem klubu Domžale, želim veliko športne sreče in vsak dan hitrejših tisoč metrov! V. Množična rekreacija in tekmovalni šport (namizni tenis, VARPA) popestrena z vrsto družabnih srečanj bodo osnova dela Športnega društva Krašnja v letu 1995, ko bo večina programskih nalog podrejena rekreativnim dejavnostim na področju vzgoje ter animacij občanov Krašnje in drugih prijateljev društva. LIPA obsega program ŽELVA in METULJ, v katera je vključenih 30 predšolskih otrok, zelo priljubljen in bogat pa je tudi program za učence(ke) OŠ Krašnja, ki je oblikovan v okviru krožkov: NAMIZNI TENIS, PLESNA ŠOLA (Micky Mo-use), kot šola plavanja in šola v naravi (morje, Krvavec) ter sodelovanje učencev OŠ Krašnja v sklopu OŠ Janko Kersnik Brdo na različnih občinskih, regijskih in državnih prvenstvih ŠŠD, zlasti v namiznem tenisu, atletiki ipd. ter samostojni nastopi plesne skupine in vključevanje otrok v program društva (pohodi izleti ipd). Omenimo tudi prizadevno delo Selekcije za športno telesno vzgojo žensk; v njej sodeluje od 15 do 20 žena. Pestri so programi množilno- S slovesnostjo, na kateri so razglasili najboljše atlete Atletskega kluba Domžale, se je končala tekmovalna sezona 1994, nadaljeval pa trening in priprave na tekmovanja v letu 1995. Koledar tekmovanj je pester, tekme pa so zelo številne. V najbolj atletskih mesecih se bodo atleti v različnih disciplinah pomerjali kar večkrat na teden. Zato vsi skupaj prizadevno pod vodstvom trenerjev trikrat na teden pridobivajo moč, hitrost in spretnost v telovadnici Osnovne šole Roje, druge dni pa vsak zase veselo tekajo in pridobivajo kondicijo, ki jim bo zelo potrebna v vseh tekmovalnih dneh leta 1995. Atletski klub Domžale bo tudi v letu 1995 organizator vsakolet- ŠPORTNO DRUŠTVO KRAŠNJA Zanimiv klepet Na povabilo ŠD Krašnja sta sredi januarja v avli OŠ o neobičajnem dogodku spregovorila profesionalni maratonski plavalec iz Trebenj Martin Strel in znani novinar ljubljanskega radia Marjan Jerman. Kar precejšnje število krajanov je zanimalo, kaj se je dogajalo od 20. do 22. ure pa vse tja do 24. avgusta 1994 do zgodnjih jutranjih ur, ko se je ta neuničljivi mož, štiridesetletni plavalec, spustil na 161 km dolg plavalni maraton od Ligmana do Ravene v Italiji, ki se ie zaradi vremenskih neprilik podaljšal kar na več kot 190km. Dober mesec prej se mu je na progi Ravena-Portorož enak poskus zaradi močno razburkanega morja in drugih vremenskih neprilik ponesrečil, v drugem poskusu pa je šlo in velik cilj Martina Strela je bil dosežen. Plavalec in novinar Marjan Jerman, ki ga je poleg še nekaterih drugih v spremstvu spodbujal ves sti, ki obsegajo plesne tečaje za odrasle, izlete, pohode, predavanja, igre z žogo ter udeležbo na rekreativnih prireditvah drugih društev. Pri tekmovalnih športih se med najmlajšimi do 6.r. odlikujejo igralci namiznega tenisa, ki pod vodstvom Uroša Beguša dosegajo lepe uspehe, in igralci VARPE, ki planirajo skupaj na 18. tekmovanjih in upajo na dobre uvrstitve vseh devetih igralcev, ki jih vodi Anton Požar. Posebno pozornost namenjajo večjim športno-rekreativnim prireditvam, kot so: VII. POHOD NA LIMBARSKO GORO, kjer so soor-ganizatorji, VII. klubske IGRE BREZ MEJA, X. jubilejni TEK ZA KROF ter II. POHOD ZA KROF. Zelo razgibana so tudi druga področja dela v društvu, katerih namen je pritegniti čimveč rekreativ-cev, športnikov, ljubiteljev narave, ne nazadnje pa tudi z različnimi oblikami dejavnosti pridobiti del sredstev za lastno dejavnost. Zato bodite pozorni na vabila zagnanih Krašnjanov in pridružite se jim! nega državnega prvenstva v korsu za osnovne in srednje šole (22. april 1995) v Športnem parku Domžale. Spet boste lahko tekli v okviru OLIMPIJSKEGA TEKA; vse mlade ljubitelje atletike, tekov, skokov in metov pa vabijo, da se jim pridružite. Boštjan, Damjan, Jože, Tomaž, Naranča, Bojana, Jasna in Meta pa se bodo, skupaj s svojimi mlajšimi kolegi tudi letos trudili, da bi dosegali čim lepše uspehe in tudi tako potrjevali uspešno delo trenerjev ter vodstva Atletskega kluba Domžale. Prva preizkušnja za večino izmed njih je že za njimi, saj so se že pomerili na dvoranskem atletskem mitingu v Ljubljani. V. čas, sta duhovito in z video posnetki povedala domala vse, kar smo do njiju pričakovali. Verjetno v avli ni bilo nikogar, ki se ne bi vprašal: »Kje so res tiste skrajne človekove zmogljivosti,« da ne govorimo o pogumu, neskončni volji, odrekanju in seveda tudi o možnih posledicah tovrstnih avantur, ki Martina spremljajo že dvajset let po vsem svetu: Evropi, Afriki, Aziji in Južni Ameriki. In še ga bodo, kot nam je povedal. Zanimiv klepet je bil dopolnjen tudi s krajšim kulturnim programom; v njem sta nastopila domača mlada plesna skupina Micky Mouse in obetavna citrarka Janja Brecelj-nik iz Glasbene šole Kamnik. Nekaj darovalcev prostovoljnih prispevkov se je razveselilo žrebanja in lepih nagrad, ki so jih poklonili: Tosama, Gibko Dob, Ribarnica Barbara Moravče, Slaščičarna Napredek Domžale, Cvetličarna Nuša Vir, Induplati Jarše, Podjetje M.89 Burja Krašnja in Gostilna Bevc Lukovica. Oba gosta je nagradil organizator skupaj s HTP Gorenjka iz Kranjske Gore z brezplačnim vikend aranžmajem v hotelu Larix prepričan, da bodo to lepši in mirnejši dnevi, kot so bili tisti avgusta lani v italijanskem morju in vedno ter povsod tam, kjer bo Martin Strel, kot rad pravi, še plaval za MIR, PRIJATELJSTVO IN ČISTE VODE. MARJAN ŠTRUKELJ Janez JUHANT (levo) in njegov mehanik Marjan DOLINŠEK. PETKRATNI DRŽAVNI PRVAK Janez Juhant motokrosist Motokrosist JANEZ JUHANT, doma iz Spodnjih Jarš, se je z moto-krosom začel ukvarjati pred trinajstimi leti, v zadnjih letih pa je v samem vrhu slovenskega motokrosa. Prvič je postal državni prvak leta 1989 v ccm 125. Leto zatem je PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE Največji plezalni dosežek 94 Planinsko društvo Domžale je ob zaključku leta 1994 ugodno ocenilo leto, ki je v njihov Domžalski dom na Veliki planini pritegnilo toliko planincev kot nikoli doslej. Štiri nove sobe, ki se jim bodo v letošnjem letu ob bolj urejeni kuhinji pridružile še nove, so pomembna pridobitev. Leto so zaključili z množičnim silvestrovanjem; tega bi ob velikem zanimanju lahko kar nekajkrat ponovili, saj ga zaradi prijetnosti še dolgo ne bodo pozabili. Planinci, ki prihajajo kar z vseh koncev, so pot na Veliko planino preko Čer- DA NE POZABITE Po nagelj na Limbarsko goro Čeprav smo še sredi zime, vas želimo že danes opozoriti na prijetno rekreativno družabno prireditev PO NAGEL) NA LIMBARSKO GORO, ki bo 19. marca 1995 dopoldne LJUBITELJEM PLANIN IN NARAVE Katalog naravnih znamenitosti V okviru nadaljevanja programa regijsko-turističnega projekta ALPSKIH CEST, katerega del sta tudi Občini Mengeš in Domžale ter smo vam ga predstavili v lanskem letu, se letos aktivnosti nadaljujejo s poudarkom na predstavitvi celovite ponudbe ekološko postal dvojni prvak bivše YU v kategorijah 125 in 250 ccm. Leta 1991. je bil še četrtič prvak YU v kategoriji 250 ccm in prejel tudi zlato čelado - največje priznanje AMZJ. Lansko leto se je kronal z naslovom slovenskega državnega prvaka v razredu 250 ccm. Janez JUHANT je tretji dirkač zlate generacije motokrosistov iz Lukovice. Preci njegovim vzponom na vrh sta bila v vrhu Marjan AV-BELJ in Bernard URBANIJA, premagati oba tekmeca iz domačega okolja pa je bilo največ, kar si je lahko želel. Juhant ima za seboj tudi pestro kariero na mednarodnem področju. Predlani je tekmoval z nemško tekmovalno licenco na nemškem državnem prvenstvu, ki je eno močnejših nacionalnih prvenstev. V družbi dirkačev, ki so takrat osvajali točke na svetovnem prvenstvu, se je najbolje uvrstil na 6. mesto. V zadnjih letih mu je po finančni plati pomagalo nemško podjetje ZUPIN moto sport, katerega lastnik je Slovenec Joža ZUPIN. Še raje pa se JUHANT spornima vrhunca kari-ere,ko je kot prvi Slovenec bil profesionalni voznik hrvaškega kluba INA Jaška iz Jastrebarskega, kamor je leta 1990 prestopil iz Lukovice. To obdobje je žal prekinila vojna. K njegovim uspehom so pripomogli sponzorji iz domače občine: Kovaštvo in ključavničarstvo JUHANT, trgovina NAF-NAF Domžale, Keramična lepila - PALISKA, DINIČ Jure - Mehanizacija, VVURTH Slovenija... MIRAN KOKALJ pd domžale nivca in Kranjskega Raka vzeli za svojo, slaba urica hoje je za marsikoga prav prijetna sprememba. Delo z mladimi po šolah v okviru planinskih krožkov, pridobivanje novih članov in novi plezalni dosežki so osrednji del programa tudi za leto 1995. Ob koncu pa še enkrat iskrene čestitke plezalcu Janezu Jegliču. Njegov lanski februarski dosežek v Cerro Torreju je bil strokovno ocenjen kot največji plezalni dosežek slovenskih alpinistov v letu 1994! - kje drugje kot NA VRHU LIMBARSKE GORE. Organizatorji: Športno društvo Krašnja, Smučarski klub TERMIT Moravče, Taborniki iz Moravč, Društvo krajanov Limbarske gore in Gostilna Urankar se bodo potrudili, da bo še lepše in prijaznejše kot prejšnja leta. DOBRODOŠLI VSI, ŠE ZLASTI ŽENSKE, saj bo prav za vsako NEGELJČEK kot darilce ob DNEVU ŽENSK IN MATERINSKEM DNEVU. Ne pozabite torej, 19. marca 1995 VSI NA LIMBARSKO GORO! usmerjenih turističnih programov KARAVANK in KAMNI-ŠKO-SAVINJSKIH ALP. V ta namen je g. Bojan Pollak izdal knjigo NARAVNE ZNAMENITOSTI KAMNIŠKO-SA-VINJSKIH ALP NA KAMNIŠKEM OBMOČJU, katere namen je opozoriti na naravne znamenitosti, jih orisati in tako pomagati ljubiteljem gora in narave pri izbiri in načrtovanju njihovih obiskov tega dela slovenskega gorskega sveta. Ce še niste obiskali Babe, občudovali Gamsovega skreta, se sprehodili pod Korošiškimi slapovi, zlezli v rokovnjaške luknje in ne veste, kje so Štirje dedci, potem knjigo, v kateri boste izvedeli tudi za najprimernejši letni čas za obisk posamezne znamenitosti, v roke in na pot. Srečno! Rekreacijski center Urbanija živi tudi pozimi Da rekreacijski center lahko živi tudi pozimi, je dokazal Bernard Uranija, ki se je potrudil in teniški igrišči spremenil v dve ledeni ploskvi. Na njima je v soboto, 14. januarja, pod reflektorji potekal hokejski turnir trojk v dveh skupinah s skupno šestimi ekipami. Zmagala je skupina izkušenih hokejistov iz Prevoj, kjer so se s tem športom še pred nekaj leti aktivno ukvarjali. V finalu so premagali skupino mladih fantov iz Lukovice. Na tretjo stopničko pa je stopila druga ekipa Prevoj. MIRAN KOKALJ ATLETSKI KLUB DOMŽALE Najprej v dvoranah Domžale /lamnik 13 S koledarjem do novih podpornih članov Rdečega križa Domžale Program za preprečevanje nezgod v cestnem prometu v občini Domžale Od besed k dejanjem 1. Vedno uporabljajte varnostne pasove in varnostne sadeže za otroke! 2. Raje stokrat prečkajte cesto skupaj s svojimi otroki, preden jim enkrat dovolite, da jo prečkajo sami! 3. Prepričajte in navadite svojega otroka, da bo pri vožnji s kolesom vedno nosil čelado! 4. Nadzorujte svoje otroke v vodi In blizu nje! 5. Namestite varnostne pregraje na vrhu in na dnu stopnišča ter kovinske zaščitne mehanizme na okna! 6. Drobne predmete hranite zunaj dosega majhnih otroki 7. Poskrbite za varnost v svojem domu, da ne bo prišlo do požara! 8. Vžigalice in vžigalnike shranjujte na mestih, ki jih otroci ne morejo dpseil! 9. Znižajte temperaturo grelca vode na 50 stopinj Celzija! 10. Mnoge zastrupitve lahko preprečite z varnim ravnanjem in shranjevanjem nevarnih snovi zunaj dosega otrok! 11. Telefonske številke za nujne primere imejte ob telefonu! 12. Udeležite se tečajev Rdečega križa, saj s tem lahko rešite Življenje svojemu otroku! Novi podporni člani so občani, ki so v decembru prejeli stenski koledar RK Domžale 1995 skupaj z novoletno čestitko in prazno položnico z žiro računom domžalskega RK in so seveda izpolnjeno položnico že oddali pri bančnem okencu. Na domžalskem RK pravijo, da jim je bilo že kar nerodno kar naprej »fehtariti« za finančno podporo pri občanih in podjetjih in običajno so bile tudi razne akcije zbiranja denarja preko medijev neučinkovite. Odločili so se za nov način zbiranja humanitarnih pomoči, in sicer za takega, da v zameno občanom tudi nekaj ponudijo. Izdelali so stenski koledar z dvanajstimi slikami učencev 5. razredov osnovnih šol bivše domžalske občine in ga decembra razposlali tisočim občanom, za katere V čem pa je bila ta drugačnost, se bo marsikdo takoj vprašal, ko bo prebral tale naslov? Vsega ne mislim takoj na začetku povedati. Po-trpite in preberite do konca. Bilo pa je drugače že to, da smo se prvič zbrali nekateri člani gibanja PBI v Domžalah ob cerkvi v veroučni učilnici; daleč proč od bučnih, od cigaret zadimljenih plesnih dvoran, proč od metanja petard in raket ter razbijanja kozarcev, čeprav nam nekaj kasneje okrog polnoči z oddaljenejšimi detonacijami ni bilo prizaneseno. Kljub temu smo si vsi želeli miren prehod v novo 1995. leto. Zbirati smo se začeli okrog 19. ure v zares lepo okrašeni sobi z enim samim namenom, da ta večer in pozno v noč preživimo s prijatelji in med njimi. Ob prihodu nas je pozdravila vedno nasmejana organizatorica tega pričakovanja, Ljubica, s svojo nepogrešljivo pomočnico Tino in nam vsakemu posebej in kasneje vsem skupaj zaželela veselo silvestrovanje in dobro počutje. Program za to srečanje je bil sicer okvirno določen, vendar smo si ga sproti prilagajali, kakor so pač trenutne razmere narekovale oz. zahtevale. No ja, saj boste prebrali in videli, čeprav se čisto vsega ne da opisati, kako smo se imeli (?) (Lepo!) in preživeli, kakor pravijo, »najdaljšo noč v letu«. Ker je bil v tem božičnem času že drugi sveti večer, sta domači g. župnik in g. kaplan, ko sta s kadi-lom in blagoslovljeno vodo blagoslavljala prostore v cerkvi in okrog nje, zavila tudi v »naše prostore« in jih tudi »požegnala«. Skupaj smo nato zmolili še preostanek nekaj desetk veselega dela rožnega venca. Zahvalili smo se jim za ta obred, ki sta ga zaključila pri nas, in ju povabili, naj se kasneje vrneta med nas. Seveda sta vabilo z veseljem sprejela. Po tej večerni molitvi, ki nam je nahranila dušo, smo morali pogledati, da bo kaj še za telesno zadostitev. Za to pa sta poskrbeli za vsako nam pomoč pripravljeni »kuharici« Meta in Nada. Za natakarje pa so se izkazali in nam po mizah hitro postregli naši stalni prijatelji - pomočniki. Med serviranjem, da ne bi bilo preveč enolično, je ta ali oni vmes poskrbel za primerno šalo, dovtip ali pa kaj bolj resnega, kraju in času primernega. Priložnostno molitev pred jedjo je prevzel in vodil domači župnik in nam na koncu zaželel dober tek, ki mu je sledil zborni hvala enako! Ko smo si napolnili »baterije« ali lepše povedano, ko smo povečer-jali, se je naš spored nadaljeval tako, da je g. župnik, ker je bil v prostoru TV z rekorderjem, vanj vstavil videokaseto, na kateri je angleška aristokratinja praznovala svoj 90. rojstni dan. Zelo smo se nasmejali temu prispevku, še posebno pa slavljenkinemu dolgoletnemu služabniku, ki se je skoraj vsakokrat, ko je šel preko sobe po novo hrano ali pijačo zanjo, spotaknil ob na tleh ležečo leopardovo kožo z nagačeno glavo, ki je bila predmet spotike. Za takle večer je bila to prava poslastica, saj je smeh so menili, da so njihovi dohodki taki, da bi brez odtrgovanja od ust lahko nekaj drobiža namenili za humanitarno pomoč najbolj revnim družinam v občini. Na izdajo stenskega koledarja RK 1995 so se pričeli pripravljati že poleti in že v prvih šolskih dneh so osnovne šole v občini zaprosili za pomoč, da so otroci 5. razredov pri likovnem pouku narisali slike na temo »humanitarna pomoč«. Dvanajst najboljših slik, kot je mesecev v letu, je nato izbrala akademska slikarka Vera Trstenjak Jovičič in že je bil tu prijeten in domiseln koledar, ki krasi stene 1000 domžalskih domov. Vseh 12 učencev, katerih slike so izbrali za koledar, bo RK nagradil z 10-dnevnim brezplačnim letovanjem v domžalski mladinski koloniji na Krku med poletnimi počitnicami. tudi pol zdravja, pa še stranskih učinkov nima. Ko sem že ravno pri rojstnem dnevu, naj povem, da je dan prej praznovala svoj rojstni dan - katerega pa ne povem - naša Ljubica. Za ta dogodek smo ji z majčkeno zamudo ob priložnostnem nagovoru poklonili lep šopek, si nato natočili kozarce in ji nazdravili s pesmico: »Kol'kor kapljic, tol'ko let...« Ob vsem tem veselem direndaju se je na vratih pojavil p. Lojze Mar-kelj z roko v mavcu. Kasneje, nekaj pred polnočjo, je posebej za nas daroval sv. mašo, pri kateri smo kot ponavadi sodelovali s svojimi prispevki, da je tokrat učinkovalo še bolj slovesno. Pater Markelj je med svojo pridigo med drugim malo za šalo, malo pa zares rekel, da sedaj, ko je sam invalid, dosti bolje razume nas, ki to težo križa nosimo že precej dlje kot on, nekateri že celo življenje. Solidarnost torej na najvišji ravni. Med nas je, po poprejšnjem dogovoru z Ljubico, prišlo tudi nekaj članov mladinske molitvene skupine iz Domžal. Zapeli in na kitaro so nam zaigrali nekaj priložnostnih pesmic, odigrali dva kratka skeča, se z nami vred posladkali s torto in se kasneje v bližnji cerkvi pridružili ostalim molivcem, kjer so nato skupaj v molitvi in petju pričakali novo leto. Ko se je naša sv. maša končala, se je že pisalo novo 1995. leto. Da ne bi bili kakšna izjema, smo si tudi mi dostojno nazdravili s šampanjcem. Pokanja je bilo le toliko, kolikor ga je povzročilo odpiranje za-maškov s steklenic, ki so poleteli pod strop, žlahtno tekočino pa smo prestregli v kozarce. Zaželeli smo si sreče, miru in zdravja ter notranjega zadovolljstva v pravkar porajajočem se letu. Na začetku sem pozabil omeniti, da je moral na to silvestrovanje vsak prinesti majhno darilce. Ta darilca smo pomešali za kasnejše posredno obdarovanje vseh, ki smo bili tam. Kako? Na spored je prišla največja družabna igra - tombola. Na ta način zbrana finančna sredstva bo RK porabil za pomoč v hrani in higienskih potrebščinah za 150 najbolj socialno ogroženih družin na območju občine Domžale, Mengeš, Lukovica in Moravče. Če pa bo še kaj ostalo, imajo v načrtu ureditev prostora za socialno kuhinjo in organizacijo službe za pomoč starejšim in invalidom po domovih. Namen koledarja pa ni le zbiranje humanitarne pomoči, pač pa tudi propagiranje vloge RK v naši družbi, zlasti med mladimi in pa tudi zbujanje čuta za humanitarno delo. Kaj radi se zgledujemo po razvitih zahodnoevropskih državah, vendar smo po razvoju humanitarnosti in dobrodelnosti še zelo za njimi in kar ne gre nam prevzeti njihove miselnosti tudi na tem področju. Na RK Domžale priznavajo, da so pričeli s to akcijo zelo negotovo in prevevala jih je bojazen, da se kaj lahko zgodi, da prostovoljni prispevki ne bodo pokrili niti stroškov tiskanja koledarja. Prvi rezultati so že tu, koledar je bil pri občanih lepo sprejet, pohvaljeni so bili tudi na RK Slovenije, bančni izpiski o stanju na žiro računu pa kažejo vsak dan lepšo sliko. Žal jim je, da niso natisnili več izvodov koledarjev, občanom pa že tudi obljubljajo Koledar RK 1996. NUŠA ŠINK Silvesterska noč Novoletno praznovanje. Noč veselja, zabave, plesa in prijetnih družb. Povsod polno dobrih želja in stiskov rok. Vsakdo je iskal srečo zase, za prijatelja, morda za svojo družino. Toda, kdo se je v hrupnem veselju spomnil ljudi na invalidskih vozičkih, bolnih, osamljenih..., vseh tistih, ki so kakor koli omejeni v svojih zmožnostih. Spoštovani! Alma in Janez Novljan Frančiška Majhenič Dalmacijavino - Commerce Gostilna Frfrau Gostilna Rus Slaščičarna Lenček Dom upokojencev Domžale Občinski odbor SKD Domžale Občina Domžale - Cveta Zalokar-Oražem Župnijska Karitas Domžale Gospod župnik Tone Perčič Z vašo velikodušno pomočjo ste podprli naša prizadevanja, da je vsaj peščica teh bila deležna veselja in skupnosti ' prijateljev v tej novoletni noči. Iskrena vam hvala, da ste nam prisluhnili! Naj bo leto, ki smo ga začeli, tudi za vas in vaše najbližje polno miru in veselega upanja. Prijateljstvo bolnikov in invalidov Slovenije LJUBICA ZAKOVŠEK Vsak je dobil tablico za prekrivanje številk. Da se vsa stvar ne bi preveč zavlekla, je bilo za dobitek dovolj, če je imel posameznik prekrito oz. izpolnjeno eno vodoravno vrsto. Igra je tako kar hitro potekala in na koncu smo bili vsi zadovoljni, saj smo vsi »zadeli«. Vsega lepega je enkrat konec in naša Ljubica je naznanila, da se bo treba počasi posloviti in odpraviti proti svojim domovom. Poslovili smo se s stiskom rok in z besedami, da se ob letu osorej zopet snidemo, morda le kje drugje, v drugem kraju in tako lepo pričakamo še eno novo let0- OTON KURENT Na Inštitutu za varovanje zdravja RS smo že v letu 1991 prčeli razvijati Program za preprečevanje nezgod v cestnem prometu v občini Domžale. Program temelji na teoretičnih izhodiščih Safe Community - varna skupnost, to je konceptu preprečevanja nezgod na lokalni ravni. Osnovna ideja take intervencije je, da mora skupnost imeti svoj lastni preventivni program, zanj pa je značilna demokratična strategija, ki poteka od spodaj navzgor, pri kateri so prebivalci skupnosti tisti, ki potrebujejo, zahtevajo in izvajajo program. Podobni programi, orientirani k skupnosti, te so že v sedemdesetih letih pričeli razvijati v skandinavskih državah, kasneje pa tudi drugod po svetu, so se izkazali za zelo uspešne. Z njimi so na nekaterih območjih znatno zmanjšali število poškodb zaradi nezgod. Zakaj smo se odločili za program za preprečevanje nezgod? Nezgode so velikanski problem javnega zdravstva v Sloveniji kot vzrok smrti, poškodb in invalidnosti. So tudi najpogostejši vzrok smrti otrok in mladostnikov ter mlajših odraslih. Slovenija ima eno najvišjih stopenj te umrljivosti v Evropi. Med vzroki so na prvem mestu prometne nezgode z motornimi vozili, ki so v zadnjih letih predstavljale več kot tretjino vseh smrti zaradi nenamernih nezgod. In zakaj ravno občina Domžale? Pri izboru občine, kjer naj bi potekal program, smo morali zaradi primerljivosti s švedskimi rezultati upoštevati nekaj kriterijev. Občina je morala imeti od 30 do 50.000 prebivalcev, razvit tranzitni in lokalni promet, morala je biti lokacijsko ločena od drugih naseljenih območij ter rizično prometno območje po številu in teži prometnih nezgod. Ko smo upoštevali naštete kriterije, smo ugotovili, da so najprimernejše za izvedbo programa občine Domžale, Jesenice in Žalec. Odločili smo se za občino Domžale, kjer je med omenjenimi občinami imela najvišjo Ob 35-letnici delovanja prireja Moški pevski zbor Janez Cerar Domžale jubilejni koncert, ki bo v petek, 24. februarja ob 19. uri v avli Osnovne šole Domžale. Zbor vodi g. Stane Habe. Gost večera bo operni pevec g. Ladko Korošec. Vabljeni! ■ stopnjo umrljivosti zaradi prometnih nezgod. Program je edukacijski in usmerjen na vse udeležence v prometu - predšolske in šolske otroke, pešce, voznike in prometne policiste. V njem sodelujejo šole, vzgojno-varstvene organizacije, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, prometna policija občine itd. Za koordinacijo aktivnosti na območju občine pa skrbi koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki omenjenih domžalskih institucij. Poglavitna cilja programa sta zmanjšanje števila in teže poškodb v cestnem prometu na območju občine. Kako poteka delo? Delo smo razdelili na tri stopnje. V prvi, ki smo jo poimenovali diagnoza skupnosti, smo ugotavljali socioekonomske in demografske značilnosti skupnosti, zdravstveno stanje prebivalcev občine in stanje na področju prometne varnosti. S pomočjo različnih anketnih vprašalnikov smo poskušali ugotoviti, kakšna so stališča, znanje in ravnanje predšolskih ter šolskih otrok, pešcev, voznikov in policistov v prometu. Z raziskavo smo zajeli približno 2.000 prebivalcev občine. Ugotovitve prve stopnje predstavljajo pomembno osnovo za oblikovanje intenzivnega programa, ki bo namenjen posameznim udeležencem v prometu. Odločili smo se, da bomo najprej pripravili program za predšolske otroke. Program za preprečevanje nezgod predšolskih otrok v cestnem prometu. Program, ki bo predvsem izobraževalni, bomo predvidoma pričeli januarja naslednje leto. Za starše in vzgojitelje bomo pripravili predavanje o prometni vzgoji. Poleg tega smo na Inštitutu pripravili videokaseto Preprečujmo nezgode pri otrocih, namenjena staršem in vzgojiteljem. Otrokom, predvsem tistim, ki obiskujejo malo šolo, pa bomo razdelili pobarvanko Tudi živali upoštevajo prometne predpise in varnostne nasvete. V preteklem tednu so v vrtcih že pričeli z distribucijo brošure preprečujmo nezgode pri otrocih. Ker želimo, da bi jo dobili prav vsi starši predšolskih otrok, smo za pomoč zaprosili tudi Zdravstveni dom v občini. Koordinator programa: SONJA BORSTNAR DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE Kdaj odškodnina izgnancem? Po uspešno izvedenem sestanku, na katerem so člani Društva izgnancev na območju nekdanje občine Domžale sprejeli tudi protest, v katerem so zahtevali, da se vprašanje moralne in finančne odškodnine ustrezno reši za vse izgnance in njihove sorodnike, se nadaljuje uresničevanje tega programa. Tako trenutno poteka zbiranje naročnikov glasila vseh slovenskih izgnancev VESTNIK, ki nai bi postal zanimivo branje in resničen pričevalec usode izgnancev, potekajo pa tudi priprave na dve ekskurziji (večdnevno in enodnevno), katerih namen je obisk krajev, v katerih so izgnanci pred več kot petimi desetletji v strahotnih okoliščinah preživljali leta izgnanstva. Vse izgnance, ki so se prijavili za izlete, obveščamo, da bodo o njihovih točnih datumih obveščeni. Vse izgnance, ki so leta izgnanstva preživeli v okolici Dresdna, pa tudi obveščamo, da ena od slovenskih agencij pripravlja obisk taborišč na tem območju. Rok prijave je 15. februar 1995, pokličite po tel. 063 731 844. STOB d.o.o. Domžale, ljubljanska 51 tel.: 711-415 Ugodne cene gradbenega materiala! - opeka modularna -Gorica . 57SIT/kom - cement 450 510SIT/vreča - apno 380SIT/vreča - kombi pl. 5cm 1130SIT/kom Cene so z davkom. Po ugodnih cenah tudi drug gradbeni material: termo in hidro izolacije, betonsko železo, armaturne mreže, BRAMAC opečni izdelki. Za kamionske pošiljke dostava na dom. Se priporočamo! OBRTNA. GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA r'-HK'.j ZOR& DOMŽALE Mft 61234 MENGEŠ, Prešernova 33 UGODNO! BELA TEHNIKA IN AKUSTIKA Gorenje pralni stroj PS 101 VVA604 poceni 50.146,80 Gorenje sušilni stroj SP 600-700x5 kg po ceni 39.468,00 Gorenje zamrzovalna skrinja Z5 21 210L po ceni 45.181,20 Gorenje hladilnik z zamrzovalnikom HTI 20,2 200 L po ceni 45.339,60 PLAČILNI POGOJI: MOŽNOST NAKUPA NA 4 OBROKE ZA TAKOJŠNJE PLAČILO PRIZNAMO 3% POPUST TELEFON: 737-224 DELOVNI ČAS OD 7. ure - 16. ure Silvestrovanje nekoliko drugače 3319 14 /lamnik Domžale Vitre močno potiskajte navzdol, nas je poučil g. Viktor Vranic. Po sledeh projekta Zbiranje najrazličnejših stvari je vedno bilo in je tudi še danes izziv za otroke. Je nekaj, kar jih združuje ter spodbuja k iskanju novih podatkov in informacij. Vsako leto opazujem veselje otrok v mesecu decembru. Ta mesec je zanje še posebno zanimiv. Vsi čakajo svojega dobrotnika, pa naj bo to Miklavž, Božiček ali dedek Mraz, se veselijo prazničnega razpoloženja in blišča, ker živijo v pričakovanju daril. Prav zaradi njih,njihovega doživljanja teh praznikov in njihove »žilice« po raziskovanju sem že v septembru začela razmišljati, da bi na šoli organizirala projekt v zvezi s temi prazniki. Ideja je dozorela v mislih, na papirju je nastajal načrt, ki naj bi v bližnji prihodnosti zaživel. Projekt je dobil tudi ime: PRAZNIKI S PRIJAZNIMI MOŽMI, KI PO LJUDSKIH OBIČAJIH OBISKUJEJO OTROKE. Z načrtom sem šla pred kolektiv in za delo navdušila vso razredno stopnjo in šest skupin iz predmetne stopnje. Tako so sodelovali učenci od 1.-8. razreda. Vsak razred ali skupina je imela svoj podprojekt. Prvi razredi so pisali pismo Miklavžu in risali risbice, drugi razredi so izdelovali novoletne okraske, tretji razredi so raziskovali novoletne vražne simbole, izdelovali adventne vence, raziskovali vse o košu in ga pletli pod vodstvom g. Viktorja Vranica iz Tlačnice nad Pečami. Četrti razredi so zavijali darila, iskali pregovore, naredili izdelke iz ličkanja in raziskali božične rastline. Na predmetni stopnji je delalo šest skupin: literarna, ki je pisala spise o darilih, raziskovalna, ki je raziskovala vse o Miklavžu, miklavževanju, božiču in novem letu. Glasbena skupina je pela božične pesmi, kulinarična skupina je pekla slaščice, pripravljala po-grinjke in iskala dobre domače recepte. Angleška skupina je pripravila voščila v angleščini in zapisala otroške oz. mlade-niške novoletne odločitve. Likovna skupina pa je risala pod vodstvom likovnice Mojce Vi-lar. Tako smo poleg domačih učiteljev imeli dva zunanja sodelavca šole: mojstra pletenja košev, g. Viktorja Vranica in Dragi Miklavž! Prinesi mi igračo in veliko sladkarij. go. Mojco Vilar. Učenci so pridno prinašali material, njihovi mentorji so vložili v delo veliko svojega prostega časa. Na dan je privrela otroška in učiteljeva ustvarjalnost ter domiselnost, nastajali so krasni izdelki. Z razstavo smo zapolnili vse stene in panoje v avli šole, po razredih, po klopeh pa smo razstavili pogrinjke: Miklavžev pehar, božično obložena miza z razcvetelimi vejami forzitije, češnje in slive v vazi in novoletnimi aranžmaji z otroškimi okraski. 21. decembra smo projekt predstavili staršem. Vsaka skupina je predstavila svoje delo v obliki poročila, izdelka. Pevski zbor je zapel nekaj znanih božičnih pesmi, oglasile so se tudi citre in za zaključek so učenci iz 3.c zaigrali igrico Pri dedku Mrazu. Starši so se tako seznanili z delom svojih otrok in bili s prireditvijo poplačani tudi za svojo pomoč. Marsikdo je doma pomagal svojemu otroku, odgovarjal na njihove intervjuje in jih usmerjal pri iskanju. Po kulturnem programu so si starši ogledali razstavo. Poklonili smo jim recept za peko potice. Upam, da je kakšni mami prišel prav in da ji je potica uspela. Naslednji dan smo kulturno prireditev ob zaključku projekta imeli še za vse učence šole. Učencem je bil projekt zelo všeč. Ideje so odnašali s seboj domov in marsikje so popestrili priprave na praznike. Tako je bil moj namen in cilj projekta uresničen. Učenci so praznike v decembru natančneje spoznali, približali smo jim priprave na praznovanje, obudili stare običaje, sami so izdelovali darila in jih znali ceniti in si razvijali ročne spretnosti. Glede prijaznih mož, ki spremljajo določene praznike v decembru, pa smo ugotovili, da vse tri drži LJUBEZEN IN DOBROTA DO OTROK in v kogar otroci verjamejo, tisti jih obišče. MIRA SMRKOLJ OŠ Domžale Nam bo deteljica prinesla srečo? 1111 Dedek Mraz, kaj si nam prinesel? Ob lutkovni igrici »Pobegle igračke« so otroci spoznali, kaj se lahko zgodi, če na igračke ne pazijo. Obljubili so, da bodo odslej lepše ravnali z njimi, (slika levo) Vse oči so uprte v čarovnico in zmaja, (slika desno) Čarovnik Danijel Gorjup je popeljal Nejca v prve čarovniške trike in ga za uspelo čarovnijo nagradil z balonom - kužkom. WSAAAAAAA/ Servisiranje motornih žag, motornih kos in vrtnih kosilnic. Pšata 38, Dol/Lj. tel.: 061/ 374-224 Delovni čas: po.,to.,če.,pe.: od9."-14."inod 16. sr.: od 14."-18.", so.: od 9."-14.". SE PRIPOROČAMO ! -18° AVTOŠOLA Ml KANEC Domžale, Ljubljanska 80 ® 712-094 Tečaj CPP13.2.1995 Praznični december v vrtcu v Moravčah Mesec december je za otroke čas veselih pričakovanj. V vrtcu so ves december potekale različne dejavnosti, ki so otrokom pričarale veselo prednovoletno razpoloženje. Organizirali smo pravljični teden, teden oblikovanja in teden igre. Poleg tega so si otroci v Kulturnem domu ogledali dve predstavi, na kateri pa so bili vabljeni tudi otroci, ki sicer ne obiskujejo vrtca. Otroke smo razveselili še z dvema predstavama v vrtcu. Te so pripravile učenke nižje stopnje iz lut-kovno-dramskega krožka iz O. Š. J. V. Moravče pod vodstvom Marije Gotar. Seveda pa tudi Miklavž in dedek Mraz nista pozabila na otroke in sta jih bogato nagradila z novimi igračami. M. G. Starši in otroci ob igri z novimi igračami. JO LB - Banka Domžale d.d. nudi naslednje ugodnosti: 1. Znižanje obrestnih mer za posojila LB - Banka Domžale je z novim poslovnim letom ponovno znižala obrestne mere za posojila. Vabimo občane in pravne osebe, da izkoristijo ugodno ponudbo. Z najemom posojila lahko uresničite predvideno nabavo osnovnih sredstev, surovin, trgovskega blaga in plačilo storitev ter ublažite nenehno skrb zaradi manjkajočih denarnih sredstev. Novi viri sredstev vam bodo s primerno porazdelitvijo odplačila stabilizirali vaš finančni položaj na trgu ali vam kot občanom omogočili uresničitev želja. Posojila se pravnim osebam odobravajo z nakazilom na žiro račun, občani pa lahko pridobijo razen namenskega negotovinskega posojila tudi gotovinsko posojilo. 2. Poslovanje borzne družbe POTEZA 1. januarja 1995 je Borzna družba POTEZA odprla v prostorih LB - Banke Domžale na Ljubljanski 62 svoje predstavništvo. Borzna družba POTEZA za stranke LB - Banke Domžale in druge opravlja naslednje storitve: - nakupi in prodaje vrednostnih papirjev - upravljanje s finančnim premoženjem - finančno in investicijsko svetovanje Uradne ure Borzne družbe so vsak ponedeljek in sredo od 10. do 12. ure. LB - Banka domžale d.d. vedno v službi podjetništva, obrti in občanov LUKATIJEVIH KMETIJA ODPRTIH VRAT Dobrodošli v Imenjah! MARINKA in FELIKS LUKATI, Imenuje 21, 61251 Moravče (0609 611-641) sta na začetku prelepe Moravske doline odprla vrata svoje domačije - KMETIJE ODPRTIH VRAT, kjer vam bodo ponudili domače suhomesnate izdelke, domač kruh, stare kmečke jedi, pogostili vas bodo z okusnimi ribjimi jedrni, vse pa bosta lahko zalili z dobrimi pijačami, med katerimi posebje priporočajo domače žganje s slivo- Prisrčno povabljeni! Domžale /lamnik 15 Privatna glasbena šola odslej tudi v Domžalah Med številnimi privatnimi pobudami, ki jih omogočajo in spodbujajo nove razmere, so še posebej razveseljujoče tiste dejavnosti, ki jih vodijo in usmerjajo vrhunski strokovnjaki s širokim znanjem in bogatimi izkušnjami in so namenjene najmlajšim. Zdenka Kristl-Marinič, poklicna glasbenica s končano specializacijo oz. magisterijem na violončelu, pričenja s privatno glasbeno vzgojo za najmlajše otroke. Doslej že tri poletne čelistične šole V več kot desetletnem poučevanju violončela je profesorica Zdenka Kristl-Marinič hotela doseči, da bi njenim učencem učenje violončela pomenilo sprostitev, veselje in življenjsko spodbudo. To ji tudi uspeva, saj njeni učenci sprejemajo njeno navdušenje za glasbo in prihajajo na ure z velikim veseljem. In kar je najbolj zanimivo; tudi tisti, ki so že končali nižjo glasbeno šolo, so oblikovali manjšo komorno skupino in za svoje veselje muzicirajo še naprej ter redno ""^** I j i tj \r\ \t T\ j*""^"^** j- j *^ * w* i q i J i i lij nj v/ ix |jh_;iv-jvi ivi i I d VCjl_. Njen način dela je prilagojen vsakemu učencu posebej, ko igra sam ali v skupini. In prav v skupinah (trio, kvartet, sekstet...), ko igrajo skupaj s profesorico, začutijo vso harmonijo določene skladbe. Že tretje leto zapored je profesorica glasbe Zdenka Kristl-Marinič na svojem domu organizirala poletno čelistično šolo, ki se je je doslej udeležilo 21 violončelistov, starih od sedem pa do šestnajst let. Poletna šola je bila kombinacija individualnega in skupinskega dela s posebnim poudarkom na skupinskem igranju. Skupina je v enem tednu ob ustvarjenem prijateljskem vzdušju dosegla izredno lepe rezultate, ki so jih »kronali« s kar tremi priložnostnimi koncerti (na gradu Bogenšperk, v župnijski cerkvi v Stražišču in Ihanu). Poletna šola je bila namenjena utrjevanju tehnike igranja in izpopolnjevanju na intenziven način, saj je takorekoč ves dan usmerjen v glasbo. Ob tem pa je bilo poskrbljeno tudi za kar se da prijeten prosti čas z rekreacijo, igrami in poslušanjem glasbe. Ob takem načinu dela so učenci začutili drug drugega in spoznali, da jih glasba povezuje in poglablja njihova prijateljstva. V skupinskem igranju so učenci doživeli vso lepoto glasbe, ki bi jo ob šdiuGSiGjnGiTi igrSHjU na določeni stopnji še ne mogli zaznati. Tako pa so spoznali tudi vrednost in vlogo vsakega posameznika, in s tem tudi sebe, v skupini. To kvaliteto bo profesorica vodila tudi v svoji privatni glasbeni šoli. Prvo leto privatne glasbene šole - glasbene urice za najmlajše Ob osnovnem zavedanju, da glasba otroke čustveno bogati in plemeniti, da je vir najlepših otrokovih doživetij in globokih čustvovanj, da glasba otroka pomirja in tolaži, pričenjamo v marcu s prvimi glasbenimi uricami za najmlajše. Otrokom bomo na njemu primeren način posredovali najboljše in najprimernejše iz glasbenega sveta in mu ob tem vzpodbudili tista nagnjenja do glasbe in do umetnosti, ki mu jih lahko v prihodnjih letih nadgradimo z učenjem na njegovim sposobnostim primernem inštrumentu. V marcu bomo oblikovali prve skupine otrok v starosti od 5 do 7 let, ki bodo enkrat tedensko po eno uro (60 minut), obiskovali glasbene urice. V skupini bo največ osem otrok, in nobenega preizkusa otrokovih sposobnosti ob vpisu. Usmeritev te šole je, naj vsak od prijavljenih otrok dobi možnost, saj se bodo v procesu dela pokazale vse otrokove sposobnosti, ki jih bo šola v naslednjem obdobju skušala nadgraditi. Tako bodo nadarjeni usmerjeni v tiste najboljše oblike privatnega izobraževanja, ki bodo vzgajale za poklic glasbenika, ostali pa se bodo zadovoljili stisto obliko privatnega izobraževanja, ki bo spodbujevala sposobnosti in zgolj otrokovo veselje, da zna zaigrati za svoje zadovoljstvo ter za starše, babice in prijatelje. Pravtu bodo imeli starši in otroci možnost izbire s pomočjo profesorice, ki je bila vrsto let namestnica solo čel ista v simfoničnem orkestru Ki V Slovenije. Na glasbenih uricah bodo otroci prepevali, poslušali izbrano glasbo,igrali na male instrumente in se igrali ob raznih glasbenih igricah. Vpis Starši lahko pridobite še dodatne informacije o prvi privatni glasbeni šoli v Domžalah v Prelogu, Krožna pot 18 (Zdenka Kristl-Marinič), kjer bodo glasbene urice tudi potekale, ali po telefonu 724-275 in sicer vsak dan med 16.00 in 18.00 uro, ko svoje otroke tudi lahko vpišete. Ljubljanska 80 (SPB 1), Domžale ©713-660 RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA ZAČETNIKE Osnove DOS-a, okolje VVINDOVVS in WORD FOR VVINDOVVS Organiziramo tečaje v popoldanskem času. Tečaji trajajo 32 šolskih ur. Cena tečaja je 24.000,00 SIT. Brezposelnim priznamo 25 % popusta. Tečaj se prične: 6.2.1995 ob 17. uri Prirejamo poročne večerje in zabave za večje družbe - do 150 oseb na 200 m2. Vabimo vas, da nas obiščete in se prepričate o ugodni ponudbi! ROKOS, d. o. o. Grobeljska 6, 61234 MENGEŠ Tel.: (061) 739-359 in (061) 161-21-31 int. 234 KABELSKA TELEVIZIJA KAMNIK - DOMŽALE CATV IMPULZ razpisuje prosto delovno MESTO GLAVNEGA IN ODGOVORNEGA UREDNIKA PROGRAMA CATV IMPULZ POGOJI: - VIŠJA ALI VISOKA IZOBRAZBA USTREZNE SMERI -3 LETA DELOVNIH IZKUŠENJ V PODOBNEM DELU KANDIDATOM NUDIMO REDNO ZAPOSLITEV ZA NEDOLOČEN ČAS S STIMULATIVNIM OSEBNIM DOHODKOM PISNE PRIJAVE POŠLJITE NA NASLOV CATV IMPULZ, MAISTROVA 16, KAMNIK 61240 S PRIPISOM »DELOVNO MESTO UREDNIKA« NAJKASNEJE DO 17. 2.1995 ČE FORME NIMATE, JO BOSTE PRIDOBILI. ČE FORMO IMATE, JO BOSTE OBDRŽALI. VSE, KAR LAHKO IZGUBITE, SO KILOGRAMI!!! Fitness postaja tudi v Sloveniji vse bolj priljubljena oblika rekreacije, razgibavanja in oblikovanja telesa, prav tako pa se čedalje več športnikov zaveda, da je fitness osnova vsakega športa. Tega se zavedamo tudi v fitnessu Panter, zato smo zadnji teden starega leta v Jaršah pri Domžalah odprli nov fitness center, ki na 350 m2 in 40-ih napravah nudi prijetno sprostitev po vsakodnevnih naporih. Način življenja je vse bolj stresen, potrebujemo fizično sprostitev in na splošno nam primanjkuje kondicije. V zimskem času, ko je zunaj kmalu noč in je zrak onesnažen, vam v klimatizira- ti. faPfilSlL nih prostorih nudimo telovadbo pod strokovnim vodstvom. Na ta način si okrepimo telo in smo odpornejši proti raznim virozam in prehladom. V fitness centru Panter lahko vadite samostojno, svoje telo pa lahko oblikujete tudi pod nadzorstvom naših trenerjev. Organizirana sta mesečna tečaja aerobike in vadbe za dekleta Aerobika je ob torkih in četrtkih, organizirana vadba pa ob ponedeljkih in sredah. Vadba je razdeljena na 15 minut ogrevanja, 15 minut dela z utežmi, in 30 minut vadbe za kritične dele telesa (zadnja plat, stegna in trebušček), ki se konča s sprostitvijo. V okviru tečaja lahko dodatno 1 x tedensko obiščete fitness kadarkoli želite. Ženske, ki ne bi želele obiskovati organizirane vadbe ali aerobike, imajo tako kot moški možnost nakupa mesečne karte in , s tem neomejen vstop v fitness. Vsem, ki jih zanima vadba v fitness centru Panter ponujamo 3 različne možnosti: - tečaje - dopoldanske karte - celodnevne karte Imamo tudi protein bar za tiste, ki resneje trenirajo, solarij za tiste, ki želite lepo polt tudi pozimi, po končani telovadbi pa se lahko ohladite in pokramljate v kava barčku v pritličju. FITNESS CENTER PANTER se nahaja pri Juhantu, Jarška c. 30, nasproti Gasilskega doma v Jaršah pri Domžalah. Obratujemo: OD PONEDELJKA DO ČETRTKA OB PETKIH OB SOBOTAH, NEDELJAH IN PRAZNIKIH Vse dodatne informacije lahko dobite na tel. št.: 722-782 10.-22. URE 10.-21. URE 16.-20. URE 16 /lamnik Domžale Mali oglasi SLAMNIK 7 a i 0 2 2 PROJEKT za pridobitev gradbenega dovoljenja za stanovanjske hiše - novogradnje, adaptacije, legalizacije - izdelamo po ugodni ceni. Tel.: (061) 712-716 IŠČEMO varstvo za 15-mesečnega fantka v dopoldanskem času na vašem domu od 1. 3. naprej. Tel.: 711-806 INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: (061) 738-662 SERVIS ŠIVALNIH strojev Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Tel. (061) 723-324 ali 727-897. Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, sobota od 9. do 12. ure UGODNO oddam dvosobno stanovanje (70m2), centralno ogrevano. Naslov: Helena Korant, Prevoje 96, 61225 Lukovica PRODAM avtosedež, voziček (ma-rela) in stolček s hojico. Tel.: 715-065 RAČUNOVODSKI SERVIS Vodenje poslovnih knjig in svetovanje za podjetja in obrtnike v skladu z računovodskimi standardi. KENIKS, d.o.o. Domžale Telefon: 713-568 INSTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovne šole ter matematiko za 1. letnik srednje šole. Tel.: 722-205, popoldne ŠTUDENT strojništva instruira matematiko in fiziko za osnovno in srednjo šolo. Tel.: 727-275, po 19. uri INSTRUIRAM risanje za sprejemne izpite. Tel.: 815-636, Nina ODDAM v najem njivo na vzhodni strani Mengša. Tel.: 727-958 INSTRUIRAM angleščino za osnovne, srednje in visoke šole. Tel.: 714-819 (po 18. uri) INSTRUIRAM matematiko in angleščino za osnovne šole in matematiko za I. letnik srednje šole. Tel.: 738-709 do 18. ure PRODAM kombiniran štedilnik, 4 elektrika in 2 plin, dobro ohranjen, cena po dogovoru. Tel.: (061) 711-073 METRSKA DRVA PRODAM TEL.: 738-870 KVALITETNE instrukcije iz matematike, fizike in angleščine nudi študentka fizike. Tel.: 712-061 (zvečer) INSTRUIRAM slovenski jezik za osnovno šolo. Tel.: 735-020, Danica (od pon. do pet. do 14. ure) OBČASNO varstvo otrok in pomoč v gospodinjstvu nudim. Tel.: 712-938 NUDIM računovodske storitve za majhna podjetja. Tel.: 448-316 V DOMŽALAH oddam v najem dvojno garažo s pov. 30 m2 (lahko za skladiščenje materiala). Cena po dogovoru. Tel.: 484-678. ENO ali dvosobno ogrevano stanovanje v Domžalah ali bližnji okolici najamemo. Tel.: 721-849 po 16. uri. A JUMWUUTTd.o.o. Ljubljanska 102 61230 Domžale JUS-SECURITY VARNOSTNA, DETEKTIVSKA IN INTERVENCIJSKA SLUŽBA Mobitel: 0609/615-159 Prodaja, montaža in priklop VARNOSTNIH ALARMNIH SISTEMOV na 24 urno nadzorno službo z oboroženo intervencijsko skupino. AVTOŠOLA »JUS« - vas do vozniškega izpita pripelje tudi v 15 dneh - čas in kraj vožnje po dogovoru - pričetek tečajev CPP vsak ponedeljek (dopoldne, popoldne) - nudimo ugodne plačilne pogoje s popusti FRIZER * žensko frizerstvo - vse vrste modnih in klasičnih oblik (tudi trajna na narastek na dolgih laseh) * slavnostne in poročne pričeske * moško in otroško friziranje po vseh modnih zapovedih * lasna diagnostika in terapija lasišča * ugodne cene in delovni čas * POSEBNA UGODNOST: VSAK PRVI ČETRTEK V MESECU VAS UREDIMO PO VAŠI ŽELJI S 50% POPUSTOM. ODPRTO: ponedeljek 13.00-20.00 torek 7.00-20.00 sreda 13.00-20.00 četrtek 7.00-20.00 petek 13.00-20.00 sobota 7.00-12.00 Natalija Herga, Dragomelj 124, 61230 Domžale, tel.: 1612643 l>lbadex PRODAJALNA INSTALACIJ ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE Radio c. 1 A, Domžale tel.: 713-001 • faks: 713-001 Martin Vesel, Češnjice 16/b, MORAVČE, tel. 731-032 Salon Preserje pri Radomljah Oblikovanje postave brez diete in napora Po vzoru ameriških in zahodnoevropskih salonov tudi pri nas oblikujemo postavo brez diete, napora, izčrpanosti in utrujenosti. - oblikovanje postave - odstranjevanje celulita Vzemite si urico časa, samo zase. Vse to boste dobili pri nas s pomočjo najsodobnejše tehnologije. Informacije in naročila po telefonu (061) 727-818 vsak delovnik od 15. ure dalje masaža razgibavanje sklepov izboljšanje telesne in duševne kondicije sprostitev LIKOVNO rAZSTAVIŠČE ) O M Ž A L E Kipi Jureta Smoleta PRODAJA, SERVIS, MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE II TERMOTEHNIKA AVGUŠTIN * oljni gorilniki * oljne garniture * peči SIME, ITP * rezervni deli \ * cisterne za olje STARETOVA 2,61234 MENGEŠ TEL: (061) 739-426 ODPRTO: 13.-19, SOBOTA: 9.-13. • ODEJE IN ZGLAVNIK1 • NADVLOŽKI • PREGRINJALA IN OKRASNE BLAZINE • OTROŠKA POSTELJA IN ODEJICE • BIO PROGRAM iz 100% volne in bombaža • MEDICO PROGRAM za alergike • POSTELJNO PERILO • PRTI, SERVIETI V trgovini vam bodo tudi svetovali, ponudili ugodne cene. lahko pa tudi naročite odeje, nadvložke in posteljnino posebnih dimenzij V Likovnem razstavišču Domžale smo pred novim letom spet gostili domžalskega umetnika. V četrtek, 22. decembra, je bila namreč otvoritev razstave akademskega kiparja Jurija Smoleta, ki je pred dobrega pol leta diplomiral na AL U v Ljubljani pri profesorjih Francetu Rotarju in Luju Vodo-pivcu. Jurij Smole sodi med najbolj obetavne mlade kiparje, saj je bil leta 1993 med drugim tudi dobitnik študentske Prešernove nagrade za kiparstvo. Trenutno pa dela kot asistent za kiparstvo na ALU v Ljubljani. Na svoji prvi samostojni razstavi, ki smo jo pripravili v njegovem domačem kraju, se je predstavil z obsežnim opusom kipov in reliefov, za katere sam pravi, da so sence, ki jih meče njegova realnost. Njihova vsebina je preprosta, a nikakor banalna. V svoje kiparstvo poleg kamna dejavno posega tudi element vode, ki je v kipih in reliefih prisotna kot struktura in na poseben način oživlja in preobrača kipe. Jurij Smole o tem pravi: »Voda v mojih kipih je moja prisotnost, je moja kri, moja sperma. Ta spreminja posode v kelihe, iz katerih se pije z očmi, v pokrajine, skozi katere se pretakajo reke, ali pa pokrajine brez kopnega - oceane.« Številni obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili tudi pogovoru z ustvarjalcem, saj po besedah umetnostne zgodovinarke Nadje Zgonik, sodi med redkejšo zvrst umetnikov, ki so spretni tudi v oblikovanju verbalnih izjav. Torej - bi rekel lnrii — ia? n cynipm rip\i\ turli rad govorim in ga želim približati gledalcu. V kulturnem programu ob otvoritvi je sodeloval komorni trio Tineta Goleža. CVETA ZALOKAR ORAŽEM P. S. Juriju in njegovi ženi vsi sku poj želimo v letošnjem letu veliko lepega, še posebej v pričakovanju dveh zdravih in veselih dojenčkov. KNJIŽNICA DOMŽALE Predavanje: mladostniki na razpotju -mladostniki in droge Poseganje mladih po alkoholu, cigaretah in drugih dro-gah je nedvomno simptom odraščajoče populacije; to je signal (sporočilo) za vse nas, ki se srečujemo z mladimi. Mnogi naši otroci in mladost- niki so kot popki, ki se ne morejo razcveteti. Uničevalnost in samouničevalno vedenje med mladimi je problematika, ki v naši majhni deželi dobiva razsežnosti. Črv uničevalnosti se zagrize potuhnjeno in v glo- bino. KDAJ, ODKOD, ZAKAJ? Včasih ga dolgo niti ne opazimo, včasih izbruhi njegove rešilne agresije zbujajo strah in odpor. Skoda je pri mladem človeku lahko tako velika, da zatre ali celo pohabi njegov nadaljnji razvoj. 1 KAKO ZAGBRABITI IN KAKO OMILITI PROBLEME, KAKO RAZVIJATI UČINKOVITO PREVENTIVO, BOMO SKUŠALI ODGOVORITI NA PREDAVANJU, KI GA PRI-PRAVLJAJO V PROSTORIH KNJIŽNICE DOMŽALE, V TOREK, 14. FEBRUARJA 1995 ob 18. uri. Srečanje je namenjeno staršem in vsem vzgojiteljem, ki se srečujejo z mladimi. Vodila ga bo prof. Lili Jazbec. 5 X NAJ = KVALITETA * AVTOELEKTRIKA * AVTOALARMI * AVTOAKUSTIKA * CENTRALNO ZAKLEPANJE * ELEKTRI. POMIKANJE STEKEL - PRODAJA - MONTAŽA - SERVIS »Elmars«, Obrtniška 6, Domžale, tel. 715-220, vsak delavnik od 8. do 19. ure Domžale /lamnik 17 AVTOOPTIKA VULKANIZERSTVO elektronska meritev in nastavitev podvozja montaža, centriranje ter popravila in prodaja avto plaščev Sava Exact, Semperit in obnovljeni avtoplašči Bandag. Jože Skok, Veselovo nabrežje 16, MENGEŠ, tel./fax: 737-300 d.o.o. trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b 61230 Domžale tel.: 061/721-730 061/723-126 061/723-194 tel./fax: 061/713-288 UGODNE CENE GRADBENEGA MATERIALA V JANUARJU - STREŠNIK BRAMAC 95,50 SIT/kom za količino nad 170m2 s prevozom - STREŠNIK BOBOROVEC Križevci 44,90 SIT/kom Ugodne cene tudi ostalih gradbenih materialov: cement PC 450, apno, opeka modularni blok, armaturne mreže, parket - lamelni hrast. Obiščete nas lahko vsak dan od 7. do 19. ure, v soboto pa od 7. do 13. ure. VODENJE POSLOVNIH KNJIG Delovni čas od & do 15 ure MK MACOM Lukovica 71 dn" 61225 LUKOVICA Tel./Fax.:061 735-155 Podjetniki * Strokovnost * Natančnost * Ažurnost * Izkušnje " Ugodne cene Fet dobrih razlogov, da nam zaupate vodenje poslovnih knjig. Avto šola ZŠAM Domžale, Ljubljanska 87 PRIREJAMO TEČAJE CESTNO-PROMETNIH PREDPISOV za kategorije A, B, C, E s pričetkom vsak drugi ponedeljek v mesecu. Vožnjo poučujemo na vozilih GOLF, R5, Fiat PUNTO, TAM 130. Organiziramo tečaje prve pomoči. Za kandidate »B« kategorije je od 1. februarja 1995 tečaj CPP brezplačen. Nudimo 10% popust pri učnih urah vožnje kandidatom »B« kategorije. Smo najuspešnejša avto šola na našem področju, imarno več kot 30-letne izkušnje v naši dejavnosti. Vse dodatne informacije nudimo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 10. in od 16. do 18. ure tudi po telefonu št. 713-180. **SN,c>i RAPEJOŽEs.p. Pot za Bistrico 14, DOMŽALE tel.:714-236 UGODNA CENA SVINJSKIH POLOVIC - 430,00 SIT ZA KILOGRAM BREZPLAČEN RAZSEK-VSE PO DOGOVORU. SE PRIPOROČAM IN VAS VABIM K NAKUPU! Kulturno društvo FRANC BUKOVEC - VIR Pustna sekcija STR1ČEK - VIR OBVEŠČA Tako kot lansko leto, tudi letos prirejamo KARNEVAL PUSTNIH MASK in SKUPIN, S SPREVODOM, ki bo v nedeljo, 26. 2. in torek, 28. 2. po Virskih ulicah s startom in zaključkom v ŠP Vir, kjer bo glasba in OGREVAN šotor. Najboljša skupinska maska bo nagrajena. Vse skupine (najmanj 4 članov) in posameznike vabimo v sprevod v nedeljo in torek s pričetkom ob 13. uri iz ŠP Vir. Skupine, ki se bodo potegovale za bogato nagrado, naj se prijavijo uro pred pričetkom v ŠP Vir. Vse informacije dobite v bistro Zora, tel.: 061 721-154. Vabljeni! Ji u DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, d.o.o. 61230 Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE programe VERIFICIRANE PROGRAME ZA PRIDOBITEV STOPNJE IZOBRAZBE: - agroživilska šola: PEK, SLAŠČIČAR, MESAR - gostinska šola: KUHAR, NATAKAR PROGRAM ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE - tečaji tujih jezikov: angleški jezik (vse stopnje) za odrasle in otroke - nemški jezik (vse stopnje) za odrasle in otroke TEČAJI RAČUNALNIŠTVA: otroški programi in programi za odrasle (DOS, VVord, VVord-star, VVindovvs...) STROJEPISNI TEČAJI samo 30 ur za slepo desetprstno tipkanje TEČAJI ZA RAČUNOVODSTVO MALIH PODJETIJ (konec januarja) TEČAJ ŠIVANJA IN KROJENJA - pričetek 23. 1. 1995 TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV - 23. 1. 1995 TEČAJ ZA TRAKTORISTE • TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV Obiščite nas ali pokličite po telefonu: 711-082 ali 712-278. Košarkarski klub Domžale vabi na tradicionalno PUSTOVANJE v Hali Komunalnega Centra v Domžalah v soboto, 25.2.1995, ob 20. uri in KARNEVAL OTROŠKIH MASK v nedeljo, 26.2.1995, ob 14. uri. Igral bo ansambel Štajerskih 7! Vse informacije ter predprodaja vstopnic v pisarni KK Domžale vHaliKC (tel. 721-015). PRIDITE, PRIJETNO SE BOSTE ZABAVALI! PREDSTAVITEV IN POGOVOR O POTI V AMERIKO IN OSEBNIH RAZMIŠLJANJIH O SLOVENSKIH IN OBČINSKIH RAZVOJNIH RAZMERAH OZ. BODOČNOSTI BIVŠEGA PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA OBČINE DOMŽALE Predstavitev bo v knjižnici Domžale, v petek dne 10. februarja 1995 ob 18. uri. Obsegalo bo morda koristne osebne ugotovitve in spoznanja iz obiska v ZDA v mestih Euclid (sestrsko mesto z občino Domžale), Cleveland, New York. V tem okviru bo predstavljena razvojna problematika našega območja ob rekah Kamniški Bistrici, Radomlji, Pšati in Rači ob preskoku v nove občine. Lepo povabljeni! mag. TOMAŽ ŠTEBE, dipl. inž. 4 VOMŽALjS Tel. 722 920 T-Vešemova 48 UGODNA PONUDBA RAZLIČNIH VRST TEKAČEV, PREDPRAŽNIKOV, GARNITUR ZA SPALNICE IN OBLOG ZA STOPNICE. OBNAVLJAMO TUDI VAŠE STARE OBROBE. STOPNIČKA, d.o.o., KAMNIK, Markovo 4c tel.:(061)832-175 OBVESTILO - VABILO lastnikom psov Obveščamo vas, da Kinološko društvo Domžale tudi letos organizira tečaje za šolanje psov. To je izredna prilika, da pod strokovnim vodstvom izšolate svojega psa. Tečaj se bo pričel v mesecu februarju in bo v popoldanskem času dvakrat tedensko. Šolanje bo potekalo na društvenem vadbišču za Šumberkom. Dneve v tednu bomo določili sporazumno s tečajniki. Tečaj bo potekal do 16. junija 1995, kar znaša približno 50 učnih ur. Po zaključnem šolanju bodo vodniki s svojimi psi lahko opravljali izpite o svojem znanju. Lastniki rodovniških psov namenjenih za vzrejo bodo spričevalo potrebovali pri vzrejnem pregledu, kot dokaz o preizkušanju naravnih zasnov psa. Šolanje se vrši po štirih programih, in sicer: I. A - poslušnostne vaje za pse spremljevalce in pse reševalce I. B - poslušnostne vaje, sledenje in obramba za športne in službene pse. III. Po posebnem dodatnem programu pa se šolajo psi reševalci za reševanje ljudi izpod snežnih plazov, ruševin in iskanje pogrešanih oseb. IV. AGILITY, ki je namenjen vsem, ki se rekreacijsko, kasneje pa lahko tudi tekmovalno ukvarjajo s svojim psom. Ta zvrst športa je zelo primerna za mlade ljudi, ki so sposobni obvladati svojega psa, ta pa mora biti ubogljiv in prosto vodljiv. Vpis v tečaje bo v četrtek, 9. februarja 1995 od 16. do 18. ure v domu društva za Šumberkom (ob cesti Vir-lhan), kjer boste tudi dobili vse informacije. V kolikor želite izšolati svojega psa pri našem društvu vas vljudno vabimo na vpis 9. februarja 1995. KD Domžale Komisija za šolanje 18 /lamnik Domžale TOKO-LINE d.d., Slamnikarska c. 1. odda v najem štiri pisarniške prostore. Dva prostora sta v pritličju, dva pa v drugem nadstropju poslovne zgradbe. Informacije dobite v tajništvu d.d. TOKO-LINE, tel. 711-004. PRED 140 LETI Bleivveisove novice novembra 1854 Kadar živino napenja, je navadno černo mjilo (žajfa) po skušnjah nekega živinozdravite-Ija posebno dober pripomoček; pol funta na drobno zrezanega mjila se razstopi v bokalu vrele vode in ko je razstopljena se vlije v usta napete živine. Vsakih deset minut se to ponavlja, dokler napetos odneha. Vse teče, nič se ne povrne in nič ne pride več nazaj; nikoli vali se ne obrne, sijoča zvezda se utrne, v temi zgubi se njen sijaj. V SPOMIN Frančiški in Francu Loboda, p.d. Trobentarjevi mami in atu iz Štude Minilo je sedem let, odkar je za vedno odšla naša draga mama Frančiška in leto dni, ko se je tiho poslovil naš dragi ata Franc. Iskrena hvala vsem, ki se naših staršev spominjate in postojite ob njunem grobu. Vsi njuni! V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer ti v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar smo se poslovili od naše drage žene, mamice in mame Marije Sršen iz Loke pri Mengšu Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni! Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabimo. V SPOMIN Minilo je leto žalosti, odkar nas je zapustila naša draga Angelca Lavrič, roj. Pavlic iz Radomelj Vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče - iskrena hvala! Vsi njeni! Hiša tiha je postala, ko si vzel od nas slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. V SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat in stric Jože Bevc iz Domžal Vsem, ki ste ga spoštovali in obiskujete njegov grob - iskrena hvala. Vsi njegovi! Kulturno društvo Miran J are Škocjan vabi na odprtje razstave akademskega slikarja Leopolda Miheliča v petek, 3. februarja 1995 ob 19. uri v razstavnem prostoru Kulturnega društva Miran Jarc na Studencu. Razstavo in program posvečamo prazniku kulture. Namesto mjila (žajfe) uporabljamo lahko za pranje perila krompir, in še bolj poceni je. Če se krompir le toliko skuha, da je še terd in v roki ne razpade, se perilo ž njim dobro riba ravno tako kot z mjilom. Perilo je po tem še bolj čedno in belo kakor sicer z mjilom oprano. Krompir je posebno dober za farbano robo, ker i i ne vzame farbe. Kava (Kofe) je otrokom in mladeničem zlo škodljiva. Razgreva namreč preveč njih kri ter uzrokuje mnogo boleznin. Kave ni treba piti. Najbolje za ljudi je, da vzamejo rujave skorije kruha, ki so nam ostale in jih zribajo na ribezu. Ta krušni prah naj se v vodi nekoliko minut kuha; potem naj se mu prilije sladkega mleka in doda še sladkorja (cu-kra). Prav na malo vam bomo povedali, kako se krompir kuha. Lonec, v katerem se krompir kuha, ne sme biti popolnoma z vodo zalit. Če pri močnem ognju hitreje zavre, toliko bolje je. Vemo, da je to mnogim kuharicam znano, mnogim pa tudi ne. Morda vam bo peršlo prav. Sova je zelo koristna žival. V Berolinu so nedavnej ustrelili sovo. Ko so ji želodec prerezali, je bil ves nabasan od mrčesov. V sovinem želodcu so našli tudi 75 gosenic metulja, ki je borovcem tako škodljiv. Prijatelji! ali je tedaj pametno ,da ubijate sove; Še bolj pa: ali ni gerdo in nehvaležno, da ubito sovo pribijete na hlevna vrata, kakor hudodelnika na vislice. Kdor ima sovo na vratih pribito, sam sebi pečat daje in ga svetu kaže, da ga prava pamet še ni doletela. Dobro prečitajte tisto, ki imate zelenjadna semena doma že več let. Oljnata semena obdrže kalji-vost naj dlje; tako kapusova in repna 6 let. Redkvino seme, bob in grah sterpijo 4 do 6 let, ravno tako tudi seme kumar in din. KNJIŽNICA DOMŽALE Dragi starši! Miškin vrtiček se je iztekel, zaradi velikega zanimanja staršev in veselja vaših najmlajših smo se odločili, da bomo nadaljevali še z osmimi srečanji. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 20. 2. 1995. Tudi tokrat bomo otroke razdelili v dve skupini. Prva skupina je namenjena mlajšim otrokom, do 4. leta starosti, zato bo srečanje trajalo samo eno uro, s pričetkom ob 16.30 uri. Cena osmih srečanj je 2000 sit. Druga skupina je namenjena malce večjim otrokom, srečanja bodo trajala uro in pol, s pričetkom ob 17.30 uri. Cena je 2500 sit. Miškin vrtiček vodi prof. Lili Jazbec. Vpis bo potekal na mladinskem oddelku! Semena vseh solat, pese in korenja kaljivost izgube po štirih letih. Večji del dišečih kuharskih želiš pa obdrži kaljivost do treh let MILOŠ LIKAR POTEM, KO JIM JE POGOREL DOM Zahvala družine Erzar Tudi ob praznikih nesreča žal ne počiva; tako se je 2. januarja rdeči petelin spravil na našo domačijo, domačijo Er-zarjevih v Cerkljah. V hiši ob-predmeten trud, delo in odrekanja so se izničila v nekaj urah. Ostali smo pogorelci, ki smo našli začasno zatočišče pri babici Alojziji in Nandetu Križ-manovih na Rodici, Perkova 16 a. Nimamo besed, da bi mogli z njimi izraziti hvaležnost vsem, ki so nam izkazali svojo humanost, darežljivost in ne- V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi! V SPOMIN 22. 1. pred petimi leti je cesta kruto vzela življenje naši ljubljeni, komaj dveinpolletni hčerkici, sestrici in vnukinji Vanji Narat iz Rafolč pri Lukovici Vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem preranem grobu in prižgete svečko, iskrena hvala! Vsi njeni! V SPOMIN Minilo je žalostno leto, odkar je tiho odšel naš mož, oči, stari oče i« , !fir in brat Metod Marčun, st. iz Radomelj Čas mineva, žalost in neskončna praznina ostajata. Hvala vsem, ki s spominom nanj postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: žena Vera in sin Metod z družino Telo tvoje zemlja krije, srce tvoje več ne bije, v naša srca si se vpisal in nikoli se ne boš izbrisal. V SPOMIN Minilo je žalostno leto, odkar nas je triindvajsetega decembra 1993 mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in stric Grga Jularič z Rodice pri Domžalah Boleč je spomin na ta dan, ko je kruta usoda tako iznenada prekinila tvojo življenjsko pot. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi! skončno dobroto. Hvala tudi vsem, ki ste nam z denarnimi zneski na žiro račun 51500-620-107 051600117-35086/92 pri Gorenjski banki Cerklje, pomagali, da si počasi nanovo utiramo pot k novemu domu. Besede zahvale ne zmorejo povedati dovolj o naši hvaležnosti: pa vendar, hvala vsam vsi dobri ljudje, ki ste nam naš jutrišnji dan, družini s štirimi otroki, pomagali napraviti svetlejšega. V veliki hvaležnosti družina Erzar V spomin Leopold Goetz V zadnjih dneh leta 1994 smo se številni znanci in prijatelji v Moravčah poslovili od Leopolda Goetza, ki je pred desetletji opravljal delo občinskega tajnika v Moravčah, s katerim je nadaljeval tudi po drugi svetovni vojni, upokojitev pa dočakal na referatu za obrt nekdanje občine Domžale. Njegove članke pa ste lahko brali tudi v našem SLAMNIKU. Več kot četrt stoletja je bil član Društva upokojencev Moravče. Moravsko dolino je prehodil po dolgem in počez in užival v stikih z naravo in ljudmi; rad jim je pomagal v njihovih stiskah. V imenu Društva upokojencev Moravče in Krajevne organizacije zveze borcev se je od spoštovanega Poldeta poslovil Anton Cerar; prisrčno se mu je zahvalil za vse dobro, kar je storil za ljudi v moravski dolini, mu zaželel miren počitek, sorodnikom pa izrekel globoko sožalje. A. C. ■ 4 S ZAHVALA MM I Za vedno sta se poslovila Jože in Alojzija Krajnik iz Lukovice Iskrena hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu. M.Š. ZAHVALA Prvi spomladanski sončni žarki te bodo zaman čakali - dragi mož, oče, stari oče in brat Vinko Kepec roj. 1914. leta iz Zaloga pod Sveto Trojico Veliko vas je bilo, ki ste v dneh slovesa sočustvovali z nami in nam pomagali - vsem iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V triinosemdesetem letu nas je po hudi bolezni tiho zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča Frančiška Cajhen, roj. Tegelj, p. d. Pevčeva mama iz Pšate 24 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, za izrečena sožalja, darove za svete maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti, Hvala dr. Zajčevi in patronažni službi ZD Domžale za vso skrb in vzpodbudo med njeno boleznijo. Hvala g. župniku Lojzetu Gajšku za lepo opravljen pogrebni obred in starejšemu pevskemu zboru iz Šentjakoba za lepo petje. Vsem, ki ste bili v dneh slovesa z nami, se zahvaljujemo z Željo, da naša draga mama vsem ostane v lepem spominu. Žalujoči: sin Peter in hčerka Ivanka z družinama, brata in drugo sorodstvo Domžale /lamnik 19 Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal; srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi... ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega moža, očeta, sina, starega očeta, brata in strica Franca Burgarja, p. d. Lukovega Frenka iz Loke pri Mengšu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebno se zahvaljujemo dr. Kovač-Moharjevi za pomoč med njegovo boleznijo, Oktetu bratov Pirnat za lepo zapete žalostinke, g. Stoparju za zaigrano Tišino, Gasilskemu društvu Loka in drugim gasilcem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi! ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega moža in očeta Jožeta Železnikarja, Kreča iz Loke pri Mengšu, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovanje, darovano cvetje, sveče, darove za maše in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljeno pogrebno slovesnost in članom gasilskega društva za spremstvo ter poslovilne besede. Zahvaljujemo se mengeškim pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi! Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. ZAHVALA Ob izgubi naše mame je slovo boleče, zato iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste kakorkoli s cvetjem, svečami in prisotnostjo počastili spomin na našo drago Hemo Blaj, roj. Pokovec s Podrečja, nanjo, ki si je to tudi zaslužila in bo za vedno ostala v naših srcih. Posebno se zahvaljujemo družini Rokavec, hvala g. župniku za pogrebni obred in Oktetu bratov Pirnat za zapete žalostinke. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala! Vsi njeni! ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega Jožeta Zalokarja - Ludvika, borca Šlandrove brigade iz Mengša se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in darovane maše, za izrečena ustna in pisna sožalja ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Kovačevi in patronažni sestri Ivi Kralj za njuno skrb in pomoč med njegovo boleznijo. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Mateju Zevniku za lepo opravljen obred, g. Zibelniku za poslovilne besede v imenu ZB in KS Mengeš, podjetju LIP Radomlje, pevcem za ganljivo petje, praporščakom, gasilcem za častno spremstvo ter g. Stoparju za lepo zaigrano Tišino. Vsem iskrena hvala. Žaluj oci: vsi njegovi Je čas, ko slavček v mraku vej visoko pesem gostoti, je čas, ko se ljubimcem zdi šepet priseg sladkost brez mej, ko slap in sapice v uho samotno tih napev pojo. Glej svod z zvezdami prekrit in v lahni rosi cvet umit in val temneje posrebren in list mračneje pozlačen in v zraku tisti medli sij svetlo teman - temno mehak ki v njem še iskra dneva tli... ko v soju lune že zamira mrak ZAHVALA o boleči izgubi dragega sina Miha Kavka ml. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem znancem, ter društvom in zvezam za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za maše ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala g. kaplanu Kvatemiku za lepo opravljen pogrebni obred in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu še enkrat lepa hvala. mami, oči, sestrica Neža in drugo sorodstvo Telo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega očeta, starega ata, brata in strica Julija Capudra iz Lukovice 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in delovnim organizacijam: Mojca Lukovica, Papirnica Količevo, Lek Mengeš, ki ste ob njegovem tihem odhodu sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi! Ugasnil zdaj je tvoj pogled, za vedno so sklenile tvoje pridne se roke in po plačilo večno odšlo je tvoje srce. ZAHVALA V triindevetdesetem letu starosti nas je zapustil dragi oče Janez Kos, Najpavrov oče iz Brezij Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, darove za cerkev in maše, sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gasilcem CD Studenec za spremstvo na njegovi zadnji poti, g. Janku Vrečarju za molitev, g. Mirku Kovaču in g. Antonu Peterka za poslovilne besede ob očetovem odprtem grobu, moravskim pevcem in župniku g. Vladimiru Pečniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi njegovi! Ni več besed, ne stiska rok, ostal je le spomin in trpek jok. Ko si odhajal, se nisi poslavljal, saj si verjel, da boš prišel, a usoda je hotela, da si za vedno odšel. Le naša srca vedo, kako boli, ko več med nami tebe ni. ZAHVALA V prometni nesreči je v komaj 21. letu izgubil življenje naš dragi sin, vnuk, nečak in bratranec Marko Drolc iz Kamnika, Ljubljanska 3/a Ne moremo najti pravih besed, s katerimi bi se mogli zahvaliti prav vsem sorodnikom, Markovim prijateljem in sošolcem, njegovim in našim sodelavcem iz podjetij Varnost Mengeš, Trak Mengeš, Alprem Kamnik in stanovalcem bloka Ljubljanske 3/a, še posebej Veri Meiač in Ivanki Ravnikar za nesebično pomoč in tolažbo v hudih trenutkih Krute resnice. Posebej hvala tudi dr. Jemčevi in dr. Radonič-Logarjevi ter patru Marku Novaku za vso pomoč, direktorju Corzi iz Varnosti Mengeš za izbrane besede, s katerimi se je spomnil Markove kratke življenjske poti, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Lire in izvajalcu Tišine. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, Marku podarili veliko lepega cvetja in svečk ter ga tako množično pospremili v njegov mnogo prerani zadnji dom. V globoki žalosti: mami Malka, oči Tone, neutolažljiva Tina, stara mama, strici: Drago, Ivan, Tone, Viktor; tete: Štefka, Micka, Francka in Slavka z družinami ter drugo sorodstvo Kamnik, Domžale, Češnjice, Mengeš, Duplica, Vrhpolje, Čirše, Mozirje, Laze VEDNO SI PRI SEBI NAS ŽELELA IMETI, A ZDAJ SI MORALA UMRETI. TIHO SI NAS ZAPUSTILA, A V SRCU GLOBOKO ŽALOST SI PUSTILA. Ob nenadni izgubi, v 85. letu starosti, naše drage mame, babice in prababice Marije Novak rojene Župančič, iz Mengša se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vsem sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu Semesadike Mengeš za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala tudi pevcem zbora Mengeški Zvon za lepo zapete žalostinke. Hvala tudi doktorici Rižnar-Bregarjevi za njen trud pri dolgotrajnem zdravljenju naše mame. Vsem še enkrat iskrena hvala. • Hči Mirni - družina Plevel - Mengeš in sin Jože - družina Novak - Ljubljana H Naša sedanjost je delo tvoje preteklosti ZAHVALA V štiriinosemdesetem letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric i Janez Boštele I z Vrank nad Blagovico Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše in pomoč v dneh slovesa. Posebno se zahvaljujemo g. Janezu Cerarju za poslovilne besede, cerkvenim pevcem, pevcem LIPA s Trojan in vsem praporščakom. Hvala župniku g. Vrtovšku za lepo opravljen pogrebni obred in vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina in brata Francija Goloba iz Mačkove pri Domžalah, se iskreno zahvaljujemo'vsem sorodnikom, sosedom, sošolkam in sošolcem, prijateljem in znancem, podjetjema PTT Ljubljana in Helios Domžale za podarjeno cvetje in sveče, izrečena ustna in pisna sožalja, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi prerani zadnji poti k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo župniku g. Perčiču za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem ZVON za ganljivo petje in g. Stoparju za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se ga spominjate. Vsi njegovi! Ljubil si polje, družino in dom, a prekmalu zazvonil Ti krtinski je zvon. Pogrešamo tvoje besede, smeh in tvoj nasvet. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil mož, ata, stari ata, brat in stric Marjan Kos, stv p. d. Bolčarjev ata iz Krtine Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše ter za spremstvo na njegovi prerani poti. Hvala pevcem Okteta bratov Pirnat, župniku g. Vladu Pečniku za pogrebni obred in poslovilne besede, dr. Farkašu za zdravniško pomoč ter zdravstvenemu osebju Golnika. Za izredno izkazano pozornost in pomoč se posebej zahvaljujemo tudi ga. Mariji in ga. Nadi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi! Ugasnil je tvoj pogled, za vedno so sklenile tvoje pridne se roke in po plačilo večno odšlo tvoje dobro je srce. ZAHVALA V sedemdesetem letu starosti nas je zapustila draga mami, stara mama in prababica Katarina Grčar, roj. Križelj iz Radomelj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in nekdanjim sodelavcem za pogoste obiske med njeno boleznijo in spodbudne besede, za podarjeno cvetje, sveče in darove za maše. Hvala tudi kolektivu STOL Kamnik, gospe cvetličarki in pogrebnemu osebju. Hvala osebju Zdravstvenega doma Domžale, pevcem za zapete žalostinke, praporščakom, g. župniku za opravljen pogrebni obred in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem in vsakomur še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: hčerki Marinka in Angelca pravnuki z družinama ter vnuki in ZAHVALA Ob smrti naše drage mami Ivanke Urbanija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo dr. Pevcu in dr. Hacetu za dolgoletno zdravljenje. Še posebej se zahvaljujemo g. kaplanu in patru Martinu Vidoviču za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi cerkvenemu pevskemu zboru, Domžalskemu komornemu zboru ter Oktetu bratov Pirnat za občuteno petje. Še enkrat hvala vsem, tudi številnim narodnim nošam, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: hčerki Ani in Dragi z družinama ■ English Language Courses ACCENT on Language, d.o.o. Domžale English Language Center • "native speaker prof s" • tečaji za odrasle - šest stopenj • konverzacija • vpis - od 30 januarja • "call or come in" med 8.-11. ali 15.-18. uro priprava za MATURO iz angleščine za info pokličite po 30. januarju Ljubljanska 36, Domžale Tel. 061/ 712-658 Zahvala donatorjem Z globokim razumevanjem, žal še vedno neurejenega financiranja osnovnega zdravstva, so nam v letu 1994 z do-nacijami priskočile na pomoč in nam omogočile nakup novega aparata za določanje elektrolitov v krvi naslednje firme: INTEREXPORT LJUBLJANA LABORATORIJSKA TEHNIKA BURNIK LEK MENGEŠ HELIOS DOMŽALE TOSAMA DOMŽALE SANOLABOR LJUBLJANA KRKA LJUBLJANA UNIVERZALE DOMŽALE ZAVAROVALNICA TRIGLAV LJUBLJANA OBLIKOVINA DOMŽALE PEKARNA KONCILIJA DOMŽALE LJUBLJANSKA BANKA DOMŽALE PLASTIKA GOLIAS LJUBLJANA KEMOFARMACIJA LJUBLJANA BELINKA LJUBLJANA MAVRICA LJUBLJANA HORJAK PRECISE DOMŽALE TEN TOURS DOMŽALE ORPAL VIR PLASTENKA RADOMLJE. Za to plemenito gesto se jim v imenu Zdravstvenega doma Domžale in v imenu naših pacientov iskreno zahvaljujemo, enako velja zahvala tudi uredništvu glasila Slamnik, ki nam je omogočilo brezplačno objavo. JANEZ GROŠELJ, dr. med. spec. v. d. direktor ZD Mag. VASJA M. NOVAK vodja laboratorija Epigrami AVTOŠOLA MIKANEC Domžale, Ljubljanska 80 © 712-094 Tečaj CPP13.2.1995 25 POSLANCEV IN OSAMOSVOJITEV In najprej smo jih čez koleno dali, potem smo pod preprogo jih zmetali, vendar prav oni - nam ledino so orali. TUDI PO TRGOVINAH Doklej Slovenija bo sploh živela, če bolj za pse in mačke kot za otroke bo skrbela. ALI HELIOS TUDI V EVROPO, (kjer betonske ograje zgradijo tri metre od ceste) Saj Količevega nam ne bo spremenil v mesto, ker ograja vse preveč zaljubljena je v cesto. FRANCE CERAR PIZZA EKSPRES VRTNA EKSPRES KMEČKA PIKANTNA MORSKA VEGETARIJANSKA ——-— j-j-j _ OCVRTI SIR, KALAMARI, ZREZKI, SOLATE O UOl/ /I^OOO Nas«, afiMHttttb SUHBHhk ftttMggcrag «mj|k. S&SŽSK&i' ŠFmmt llhilrli Še malo in začeli bomo obnavljati svoje domove. Na ta čas smo se v Napredku dobro pripravili. V naši poslovni enoti Kurivo imamo bogat izbor vsakovrstnega blaga po zares konkurenčnih cenah: Cement Anhovo - vreča 504 Sit Apno IG M Zagorje - vreča 370 Sit Modularni blok (tranzitna dobava) fco kupec 57,50 Sit Bramac kritina fco Novo mesto 90 Sit, fco kupec 95,50 Sit Tervol II. vrsta 1 m3 2.590 Sit parket lamelni, hrast 12/12 od 1.750 do 2.090 Sit " parket lamelni, hrast 16/16 od 1.677 do 2.190 Sit parket klasik, hrast od 2.695 do 3.820 Sit Vse cene so s prometnim davkom. Stavbno pohištvo pri plačilu z gotovino -5% popust. Ugodne cene armaturnih mrež, izolacijskega materiala in betonske galanterije. NOVO: Montažna kovinska garaža z montažo na kupčevem domu -124.950 Sit Telefon 721-330, od 7. do 19. ure, ob sobotah do 13. ure. Salon pohištva pri Vele - na 600 m2 izredna ponudba kuhinjskega in sobnega pohištva ter stenskih ur. Popusti od 7 do 32 %. Do 15. februarja brezplačna dostava. Telefon 721-531, od 9. do 19. ure. Super N specializirana trgovina z akustičnimi in video aparati ter urami bogata izbira akustike Sonnv, Goldstar, Blaupunkt CD plošče in kasete fotoaparati, ročne in stenske ure Priporočamo: barvni televizor Crunding, ekran 55 cm - 83.800 Sit, ekran 51 cm - 70.700 Sit Telefon 721-155, od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7.30 do 13. ure. PUST PUST PUST PUST PUST PUST V blagovnici Vele smo se za pustni čas dobro pripravili. Na posebnem oddelku imamo bogato izbiro pustnih mask, lasulj, klobukov, oblačil ter razne drobnarije za pustne norčije. Na pustno soboto 25. februarja od 10. do 12. ure bodo na ploščadi pred Vele gostovali kurenti z Dravskega polja. V tem času bomo na tradicionalni prireditvi izbrali in nagradili tri najlepše otroške maske. Seveda bomo v vseh Napredkovih živilskih trgovinah in v blagovnici Vele prodajali sveže dobre Napredkove pustne krofe. Pridite! Zanimivo in veselo bo! Obiščite NAPREDKOVE trgovine! Imamo tradicionalno nizke cene ter prijazne prodajalke in prodajalce. /lamnik Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. GLASILO UREJA UREDNIŠKI ODBOR V SESTAVI: Stane STRAŽAR, glavni in odgovorni urednik • Jurij BERLOT, Slovenska ljudska stranka • Franc CERAR, neodvisni • Martin GROŠELJ, Liberalno demokratska stranka • |anez HRIBAR, Slovenska ljudska stranka • Igor LIPOVŠEK, Združena lista socialdemokratov 9 Ada LOVŠE, Socialistična stranka • Cveta ORAŽEM-ZALOKAR, Združena lista socialdemokratov • Bogdan OSOLIN, Slovenski krščanski demokrati • Milan PIRMAN, Liberalno demokratska stranka • |anez STIBKIČ, Narodna demokratska stranka • Matjaž VOVK, Narodna demokratska stranka • Bernarda MAL, občina Moravče • Marjan ŠTRUKELJ, občina Lukovica Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 62, Domžale Glavni in odgovorni urednik Stane STRAŽAR, tel. 711-832 • Tajništvo Marija GUT-NIK, tel. 721-021 • Tehnični urednik Janez DEMŠAR. Glasilo izhaja v nakladi 16.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise (osmrtnice, zahvale, oglase, razpise in objave) oddajte v uredništvu glasila, Ljubljanska c. 69. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Glasilo je na podlagi sklepa Izvršnega sveta Republike Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.