KAMNIŠKI TEKSTILEC glasilo delovne organizacije Svilanit Kamnik Komu prepevaš pesem, mogočni hrast? Poslušam te in skušam razumeti. . . V gomili pod teboj, praviš, junak da leži, ves prekrit z Ustjem? Povej silak, kakšen junak, da tako sam in zapuščen, daleč od ljudi, tu leži? Povej še, nemi skrbnik te gomile, je bi! mlad, z iskrami v očeh, s pesmijo na ustih? Je bila še napo! otrok, s cvetočimi lici; so se ji dolgi lasje razpletli, ko je prav tu obležala zadeta od krogle? Je bi! mož z jekleno roko, ki jo je zadnjič dvignil in stisnil, da so členki pobledeli, ko je pade! s kletvijo na ustih? Povej že, povej, da bodo tudi tu, v tej zapuščeni gomili, našli: mati izgubljenega otroka, žena moža, otroci očeta. Ne moreš, praviš in naprej prepevaš svojo žalostinko, peto že toliko let, ti nemi spremljevalec neznanega junaka. Le poj, saj tvoja pesem mora zaskeleti, obuditi skoraj pozabljene spomine! Le poj, dokler se ne vrnem in ne prižgem sveče tudi tu, na tem, od sveta pozabljenem kraju. 9. kongres ZSS Sindikat prerašča nekdanje okvire delovanja V okviru predkongresnih aktivnosti slovenskih sindikatov je bila 28. septembra v Slovenskih Konjicah skupščina republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjar-sko-predelovalne industrije. V poročilu o dosedanjem delu republiškega odbora sindikata in v razpravi so posebno poudarili položaj tekstilne in usnjarske industrije in vlogo sindikata pri tem. S preko 50.000 zaposlenimi, od tega so tri četrtine ženske, je tekstilna industrija na drugem mestu med industrijskimi vejami. V njej ze zaposlena dobra četrtina vseh slovenskih žena, ki tako prispevajo velik delež današnjemu standardu. V primerjavi z ostalimi industrijskimi vejami je tekstilna industrija zelo močno vključena v mednarodno delitev dela in ima pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco. V celotnem povojnem obdobju je tekstilna industrija prispevala velik delež k našemu razvoju in izgradnji ostalih industrijskih panog. Vse navedene značilnosti tekstilne industrije imajo tudi določene posledice in probleme, s katerimi se srečujejo zaposleni v njej. Obremenitev tekstilne industrije je večja, kot za mnoge druge pahoge. Prav tako sama nosi dodatne obremenitve, ki se pojavljajo glede na močno zaposlenost žensk, njihovo odsotnost z dela zaradi bolezni, nege in porodniškega dopusta. Obremenitve tekstilne industrije so postale tolikšne, da je začela padati njena reproduktivna sposobnost, zaostaja pa tudi v osebnih dohodkih in sredstvih skupne porabe. V preteklosti je bilo mnogo govora o nočnem delu žena, in o delovnih pogojih, v katerih slovenske žene delajo v tekstilni industriji. Žal, vseh teh problemov ob omenjenih obremenitvah tekstilna industrija ne bo mogla rešiti brez širše družbene podpore. Predsednik Zveze sindikatov Slovenije, tov. Vinko Hafner je na skupščini dobro ocenil stališče republiškega odbora sindikata in skupščine pri reševanju problematike tekstilne in usnjarske industrije. Ugotovil je, da je sindikat prerastel nekdanje okvire delovanja in se tvorno vključuje v celotno družbeno-ekonomsko dogajanje. Pri tem tekstilci ne iščejo posebnih ugodnosti in privilegijev, temveč samo osnovne potrebe, ki izhajajo iz položaja tekstilne in usnjarske industrije ter zaposlenih v njej. Tov. Hafner je poudaril, da je sicer nadaljnji razvoj in položaj tekstilne industrije odvisen predvsem od samih tekstilcev. Obstoj in razvoj tekstilne industrije je možen samo, če bo povečevala izdelke z višjo stopnjo predelave, dosegla visoko kvaliteto, visoko produktivnost in se vključevala v mednarodno delitev dela. Pričakovati je zmahjšanje števila zaposlenih v tekstilni industriji, zato pa naj bi tisti, ki bodo ostali, ob lastnem delu in širši družbeni zainteresiranosti za moderno in akumulativno proizvodnjo imeli zagotovljene zmerne pogoje dela, primerne osebne dohodke in socialno varnost. Na skupščini je bil sprejet tudi statutarni sklep o organiziranosti in metodah delovanja republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne indu- strije Slovenije. V njem so določena osnovna izhodišča delovanja sindikata v okviru tekstilne in usnjarske industrije, povezovanje DOS v občinskih odborih in sodelovanje teh z republiškim odborom ter zvezo sindikatov pri reševanju specifičnih problemov in delovanja sindikata. Skupščina republiškega odbora sindikata je izvolila tudi nov republiški odbor, ki šteje 52 članov ter 12-članski izvršni odbor. Za novega predsednika RO je bila izvoljena tov. Humar Zlata iz Tekstilindusa, za podpredsednika pa tov. Majhenič Marija iz TOKO Domžale. Bogo VViegele 9. kongres ZSS — obračun opravljenega dela v minulem obdobju — programska usmeritev sindikatov v naslednjem obdobju Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner se je pred dnevi pogovarjal z uredniki glasil v OZD. Zaradi zanimivosti vsebine razgovora, del tega v telegrafskem stilu tudi objavljamo. Informiranje je dobilo z ustavo in zakonom o združenem delu izreden pomen. Kako naj se sindikat vključi v bitko za pretok informacij od virov obveščanja do delavca in obratno? ODGOVOR: Brez dobre informiranosti delavca ne more biti njegove družbene osveščenosti in ne njegovega učinkovitega delovanja kot gospodarja — upravljaIca. Delavec je danes še premalo izobražen, premalo osveščen in premalo vključen v družbeno skupnost in seveda tudi premalo operativno informiran, da bi bil dovolj usposobljen za dejansko upravljanje in da bi se tudi sam imel za upravljalca. Poudarjam, da bi morali sindikati videti v glasilih v združenem delu svoje močno orožje za boj proti birokratizmu, za mobilizacijo delavcev za večjo produktivnost in večjo odgovornost. Osebne dohodke marsikje še vedno delijo na podlagi osebnega ocenjevanja delavca. Kako bo sindikat ukrepal da bi odpravili to pomanjkljivost? ODOGOVOR: Oblikovanje in delitev dohodka je temeljna skrb sindikatov. To je družbeni odnos, ki zadeva delavca kot gospodarja in delavca kot proizvajalca. Kar zadeva osebno ocenjevanje, so sindikati tudi doslej zavračali subjektivno oceno delavca kot glavni kriterij za vrednotenje njegovega dela. Seveda pa ne zavračamo osebne ocene kot možnosti za objektivnejše vrednotenje posameznikovega dela, vendar je to lahko le kolektivna ocena, v nobenem primeru pa ne individualna. Za tako oceno morajo biti izdelani tudi ustrezni kriteriji in izhodišča. Sicer pa ugotavljamo, da so se razponi med osebnimi dohodki občutno zmanjšali tako med panogami kot med delavci v isti organizaciji. Nočno delo žensk bi morali odpraviti že z začetkom letošnjega leta. Vemo, da marsikje tega ne bo mogoče storiti. ODGOVOR: Naša država je podpisnica mednarodne konvencije o omejevanju nočnega dela žensk. Tega dela je dejansko tudi vedno manj. V prizadevanja za postopno ukinitev nočnega dela žensk se morajo vključiti tudi sindikati. Zavedati se moramo namreč dolgoročnih posledic nočnega dela tako za delovno organizacijo, za delavko in družbo. Žal, ponekod nočno delo še narašča. Takšna usmerjenost je slaba. Ostajamo pri splošni usmeritvi za postopno ukinitev nočnega dela žensk. Pri tem pa moramo upoštevati objektivne okoliščine v vsakem konkretnem primeru posebej. Kakšno je stališče sindikatov in kako bi morali ukrepati ob dejstvu, da se iz meseca v mesec povečuje število bolniških izostankov? ODOGOVOR: Sindikati se morajo kot družbenopolitična organizacija čutiti odgovorne za gospodarjenje v delovnih organizacijah in za mobilizacijo delavcev za zavestno odločanje o teh vprašanjih. Odločilnega pomena je, da se delavec Tov. Hafner v razgovoru z uredniki glasil zares čuti gospodarja. To namreč usmerja vse njegovo nadaljnje vedenje. Primer: kmet je v zdravstvenem varstvu izenačen z delavcem, toda natančno premisli, kdaj lahko izostane z dela — skratka, čuti se gospodarja. Zatorej, tembolj, ko bo občutek neposredne soodvisnosti za odločitve naraščal, bolj bo naraščala delavčeva samozavest, delovna disciplina, bolj se bodo zmanjševali bolniški izostanki. Gre pa seveda še za druge dejavnike, ki vplivajo na izostanke. Bolj kot je razvita preventiva, manj bo potrebne kurative in manj bodo delavci izostajali z dela. Nekatera opozorila pa tudi govore o tem, da se je po uvedbi participacije za zdravniške preglede skoraj za polovico zmanjšalo prvih zdravniških pregledov. Ivana Skamen Boljša kvaliteta in delovni pogoji V Svilanitu lahko označimo leto 1978 kot leto investicijske izgradnje, saj smo že pričeli ali pa smo tik na začetku izgradnje novih upravnih in proizvodnih prostorov med katerimi so največje: oplemenitiInica metražnega blaga, proizvodni prostori za TOZD SVILA in obrat družbene prehrane s prostori za skupne službe. K temu pa lahko prištejemo še nabavo novih strojev, kot so: širinsko razpe-njalni stroj za sušenje tkanin, šest statev za tkanje frotirja, dve statvi za proizvodnjo kravatnih tkanin in še niz manjših in večjih strojev ter naprav. Za vse to bomo v letošnjem in prihodnjem letu oporabili preko 9 milijard starih dinarjev. To so velika sredstva, katera moramo vložiti, če hočemo slediti zahtevam domačega in tujega tržišča ter na ta način uspešno posegati v čedalje hujši konkurenčni boj. Izgradnja oplemenitilnice metražnega blaga ter nabava širinsko razpenjalnega stroja je bila nujna, saj nam dosedanje kapacitete barvanja metražnih tkanin, kot tudi delovni prostori niso omogočali nadaljnje razširitve zelo iskanega asortimana proizvodov na tržišču. Poseben problem pa je predstavljalo sušenje oplemenitenih tkanin, saj je vsakodnevna vožnja mokrega metražnega blaga v ,,Pletenino" zahtevala veliko napora in truda in povečevala stroške poslovanja. Z izgradnjo novega objekta bo omogočeno organizirati racionalno oplemenitenje tkanin, poleg tega pa bomo pridobili nov manipulacijski prostor, kar bo vsekakor doprineslo k izboljšanju kvalitete gotovih izdelkov. Vzporedno z izgradnjo oplemenitilnice metražnega blaga se bo zgradila tudi nova čistilna naprava za odpadne vode, kot skupna investicija Svilanita in Ete. Tako bomo med prvimi v Kamniku, ki bomo rešili pereči problem onesnaževanja okolja. Ni potrebno posebej navajati vzrokov za izgradnjo novega objekta za potrebe TOZD SVILA, saj nam je vsem že dolgo časa jasno, da so sedanji prostori neprimerni in premajhni ter kot taki onemogočajo nadaljnji razvoj te temeljne organizacije. S preselitvijo Svile v nove prostore, bo možno razširiti konfekcijo frotirja, oziroma omogočiti normalne delovne pogoje ter uspešenjše organizirati delo. To je velikega pomena, saj so konfekcijski izdelki iskani na tržišču in nam nudijo tudi primeren dohodek. Istočasno pa bo mogoče urediti primerno skladišče gotovih konfekcijskih izdelkov, kar je predpogoj za uspešnejšo prodajo. Nov obrat družbene prehrane je dolgoletna želja delavcev Svilanita, saj je sedanji prostor premajhen in onemogoča hitro ter kvalitetno postrežbo. Z izgradnjo novega obrata pa bomo pridobili večji prostor kjer bo možno organizirati različne prireditve. Tudi delavcem skupnih služb se obeta rešitev iz stiske, saj bo nad obratom družbene prehrane v treh etažah pridobljenih nad 600 m2 delovne površine. Na ta način bo delavcem skupnih služb možno uspešneje organizirati delo in nuditi ustrezne delovne pogoje. V teh prostorih bodo pridobili svoje mesto tudi delavci vzorčno oblikovalnega oddelka TOZD FROTIR, s čemer bo podana možnost rešitve perečega problema garderobnih prostorov v tkalnici frotirja. Pred nami so torej obsežna investicijska dela, ki naj bi bila dokončana do septembra prihodnjega leta. Upajmo, da ne bo nepredvidenih ovir in da bomo tako tudi mi, delavci Svilanita, pripomogli k še svečanejšemu praznovanju 750 letnice Kamnika. Slavko ing. Ribaš Anina dolga leta zvestobe Dolgo je že, odkar je prvič prestopila prag naše tovarne. V vsaki naši statvi je vtkan tudi njen trud, njeno delo, njena vdanost, dolga že trideset let. Bosonoga, kot je prišla vprašat za delo, je tu preživela svojo mladost, najlepša leta življenja, pustila tu svoje najboljše moči in zdaj z mlajšimi nadaljuje pot svojega dela, ki jo' je sama pričela pred mnogimi leti. Njene delovne izkušnje so dragocen vir znanja, saj je v času svojega dela vršila naloge ročne tkalke frotirja, tkalke na avtomatskih statvah in malerke. Starejši tovariši ste gotovo v tej marljivi delavki prepoznali sodelavko tov. ZARNIK Ano; delavko, ki je ostala ponesrečeno neimenovana ob sodelavcih, ki so praznovali skupaj s tovarno 30 let vztrajanja v DO. Žal se tov. Ana zaradi odsotnosti z dela (preventivno okrevanje v zdravilišču) ni mogla postaviti pred oko kamere, kije zabeležila le osem jubilantov. Prisluhnimo zdaj pripovedi „devete jubilantke", ki se kot njenim sodelavcem — jubilantom začenja v letu 1948, meseca maja. Že, ko je bila še deklica, ji je pogled večkrat uhajal skozi vrata, takrat še privatne obrtniške delavnice v Šmarci in ob tem je razmišljala, kako lepo delo je ročno tkanje blaga. Takrat je v njej dozorevala odločitev, da se bodo, ko odraste, tudi pod njenimi prsti prepletale niti in se vtkale v najlepše vzorce tkanine. Kot večini otrok njene generacije je bilo tudi njej namenjeno, da se kot najstarejša od domačih otrok zaposli že zelo zgodaj; tako je komaj štirinajstletna potrkala na vrata sprejemne pisarne in zaprosila za delo v obratu „Oteks" v Šmarci. ,,Kar pridi", so ji rekli, ,,doma naj ti mama navije budilko, da ne boš že prvi dan zamudila." Tov. Ana se še dobro spominja teh besed in velike sreče, da je delo v tistih težkih povojnih časih sploh dobila; ni ji bilo mar niti bosih nog. Tako so se 14-letni Ani otroške želje uresničile. Kljub velikemu optimizmu in veseli naravi pa tov. Ana priznava, da je bilo delo takrat težko in delovni pogoji za dnašnje čase nepojmljivi. ,,Delali smo z rokavicami, oblečeni v plašče, pa smo se še tresli od mraza", pravi Ana. Ljubezen do dela, še posebno do tkanja je pomagala mlademu dekletu, da je premagovala vse težave. Poprijela je za vsako delo in dobro se še spominja, da je na začetku previjala, večkrat tudi ponoči, ko nočno delo še ni bilo vpeljano. Kasneje je delala na ročnih in mehaničnih statvah, vsak čas, podnevi in ponoči in si prizadevala, da bi bil njen zaslužek večji; potreben je bil njenim mlajšim sorodnikom, kasneje pa ga je potrebovala za svoje otroke in za gradnjo hiše. „Pogoji dela so se nekoliko izboljšali, ko smo se preselili sem, v današnji Svilanit", nadaljuje tov. Ana svojo zgodbo, ,,še najbolj pa nam je pomagalo prebroditi te težke čase veliko razumevanje in tovarištvo, ki nas je držalo skupaj." je pribila in se nasmehnila kot bi mi hotela reči, da mi, mladi tega sploh ne poznamo. Rada se spominja svoje funkcije predsednice mladine, ki jo je vršila kot mlada delavka. Kmalu po uvedbi delavskega samoupravljanja in s tem delavskih svetov je bila član tega vrsto mandatnih obdobij in se z vso zavzetostjo borila za pravične in humane odnose v tovarni; kot članica sveta enote je soodločala o delu in organizaciji v svoji enoti. Sodelavke in sodelavci jo poznajo kot izredno prizadevno delavko. „Vedno je dosegala odlične rezultate dela." pravijo in hvalijo tov. Ano še naprej. O njenem prizadevnem delu in aktivnem delovanju v samoupravnih organih najbolj zgo- vorno priča odlikovanje — medalja za delo, ki jo je prejela leta 1974. Zdaj tov. Ana že nekaj let opravlja naloge malerke v tkalnici frotirja. Še vedno dela v treh izmenah in pravi, da jo nočno delo utruja. S svojim zaslužkom ni zadovoljna, saj kot malerka zasluži precej manj kot njene sodelavke, tkalke. Njena delovna učinkovitost je ovrednotena po učinkovitosti dela tkalk in pravi, da se ji to ne zdi prav. „Celih osem ur se trudim in postorim vse, kar je potrebno, pa vendar konec koncev moj trud ne vpliva na boljši osebni dohodek. Pričakovala sem pa tudi, da bo delo malerke enakovredno ocenjeno delu tkalke predvsem zato, ker to delo lahko opravlja le delavka, ki dobro pozna tkanje." Pomagala sem ji zaključiti misel, da za opravljanje del in nalog malerke torej ustreza tkalka z bogatimi izkušnjami in je torej poleg znanja tkanja potrebno še veliko spretnosti in drugih sposobnosti. Tov. Zarnikova je hotela pristaviti še besedo ali dve o kajenju med delovnim časom, a je raje umolknila, češ, saj tako nima smisla. To mi je dalo misliti, da prepogosto odstranjevanje z delovnega mesta povzroča dodatne napake pri tkanju, ki imajo za posledico slabšo kvaliteto dela in povečanje dela malerk. Zelo rada se spominja veselja, ki ga je doživela, ko ji je leta 1960 delovna organizacija podelila stanovanje. „Nisem imela kam s svojo družino, poleg tega pa je bil najstarejši sin težak bolnik z bronhitisom." Varstvo otrok je bilo včasih slabo urejeno; njen starejši sin je popazil na mlajši sestrici, kadar pa je bil sam bolan, je tov. Ana kar med malico stekla domov in mu dala zdravila. ,,Da bi mislili o bolniškem dopustu, ni bilo govora", je še pristavila, ,,vsak dinar nam je bil prepotreben". Njena velika želja je, da bi v Svilanitu vsaj za starejše delavce bolje poskrbeli, in da bi za žene ukinili nočno delo. Prikimala sem ji, rekla pa nisem nič; o tem bodo govorili drugi. Mislim pa, če tov. Ani priznavamo njeno dolgoletno požrtvovalno delo, če smo jo predlagali za dobitnico odlikovanja, potem je že čas, da ji izpolnimo željo in ji olepšamo njeno delovno jesen v Svilanitu. Ivana Skamen Pred velikimi nalogami Proizvodnja frotirja je v preteklosti naraščala z zelo hitrim tempom tako, da bo v letošnjem letu realizacija že okrog 4.000.000 m2 frotirja. Seveda je plasma tako velike količine že dosti zahteven, posebno če upoštevamo stalno naraščajoče količine konkurenčnih podjetij. Upoštevati moramo predvsem nove kapacitete v Delčevem in Čitluku, kjer je tovarna frotirja že v izgradnji. Perspektivni razvoj frotirja naj bi slonel predvsem na sledečih smernicah. Proizvodne kapacitete naj bi se v perspektivi večale z manjšo stopnjo kot v preteklosti. Vso pozornost je treba posvetiti večji produktivnosti; večja sredstva bo potrebno vlagati v čimbolj sodobno opremo tako, da bi se delovna sila ne povečevala, ampak zmanjševala. Posebno velike rezerve imamo na previjalnih strojih v pripravljalnici, v šivalnici na fazah robljenja in pakiranja, precej se da povečati produktivnost tudi v konfekciji in pri izdelavi drobnih izdelkov z dopolnilom raznih specialnih strojev. Podobno moramo z novo opremo doseči tudi večjo produktivnost in kvaliteto v barvarni in tkalnici. Veliko je potrebno storiti na področju organizacije, modernizacije spremljanja podatkov in planiranja. Doseči moramo večjo plansko disciplino, kajti v nasprotnem primeru le-ta večkrat negativno vpliva na poslovanje in solid- nost. Na področju izvoza bo nujno dopolniti sistem izdelave kolekcije in tehniko prodaje, saj je na dnevnem redu, da noročila niso kompletna, ali naročila niso pravočasno znana za zasedbo kapacitet. Posebno pozornost je potrebno posvetiti asortimanu, v katerega mora biti vloženega več umskega dela. Naša proizvodnja mora biti zahtevnejša od konkurence in nuditi tržišču predvsem asortiman, katerega konkurenca ni v stanju proizvajati. Nočno delo v tkalnici je večni problem, katerega moramo v prihodnosti rešiti z razširitvijo proizvodnih kapacitet. Nesprejemljivo je na račun nočnega dela zmanjšati proizvodne kapacitete, ker bi zmanjšana proizvodnja ne mogla kriti fiksnih stroškov in velikih režijskih stroškov, kateri bremene našo proizvodnjo. Ta problem moramo reševati postopoma in vztrajno. Posebne težave bomo imeli s prostori, katerih pa brez gradnje ne bo možno pridobiti. Za razširitev tkalnice in pripravljalnice imamo na razpolago ,,Dornikovo" zemljišče. Do izgradnje teh prostorov pa lahko zmanjšujemo nočno delo samo tako, da zamenjamo Giani statve s hitrejšimi, brezčolničnimi stroji. Pri nabavi strojev so težave zaradi uvoznih dovoljenj. To nam onemogoča enkratno večjo investicijo. V letošnjem letu pričakujemo dovoljenje le za 6 tkalskih strojev. Z izgradnjo barvarne za metražo bo rešen velik problem, katerega imamo danes v proizvodnji frotirja. Odpadel bo dnevni prevoz mokre tkanine na sušenje v Pletenino v Ljubljani. Dobili bomo nove možnosti za razširitev in dopolnitev te vrste proizvodnje, katera je čedalje bolj interesantna na domačem in tudi na tujem tržišču. Z montažo razpenjalno sušilnega stroja se nam odprejo nove možnosti obdelave striženega frotirja s parjenjem, kar danes ne moremo delati in seveda tudi ne dobimo takšne kvalitete, kot si jo želimo. Nemogoči pogoji dela, kakršne imamo danes v metražni barvarni, bodo s tem rešeni. Imeli bomo možnost za tehnološko in organizacijsko dopolnitev te proizvodnje. Z rekonstrukcijo sedanjih prostorov pa si bo barvarna uredila sodobno barvno kuhinjo in primerne garderobe. Za povečanje kapacitet barvanja preje pa je pripravljena rekonstrukcija barvnega aparata z 250 kg na 500 kg v eni partiji, s tem bo tudi zagotovljena kapaciteta za predvideni zahtevnejši barvni asortiman. Že sedanji asortiman povzroča težke pogoje za delo v skladišču gotovih izdelkov, kar ima vsekakor veliko negativnih posledic že pri formiranju naročil za proizvodnjo, kakor tudi nepreglednost nad asortimanom v zalogah. Posebno pereč problem predstavljata artikel COLOR in celotna konfekcija, ker zaradi pomanjkanja prostora ni možna evidenca po desenih, koloricah in številkah plaščev. Po preselitvi „svile" v nove prostore bo ta problem precej manjši, ker se predvideva skladišče konfekcije v sedanjih prostorih tkalnice svile. Končna rešitev tega vprašanja pa je izgradnja skladišča gotovih izdelkov nasproti sedanjega skladišča, kot je to s perpsektivnim planom tudi predvideno. S to rešitvijo bi dobila dovolj prostora tudi šivalnica in kontrola, omogočena bi bila organizacija ekspedita tako, da bi tekla proizvodnja v šivalnici kontinuirano, ne glede na asortiman, ker bi se le-ta kompletiral v ekspeditu ali v skladišču. S preselitvijo ,,svile" se sproste tudi prostori, katere bomo koristno uporabili za ureditev konfekcije frotirja. Sedanji pogoji skladiščenja blaga za konfekcijo ne odgovarjajo tako, da so stalne težave nad preglednostjo tkanin, katere so na zalogi. Poleg tega pa se dela velika škoda, ker je blago nepravilno skladiščeno in izpostavljeno stalnemu transportu. Poleg funkcionalne izboljšave prostorov konfekcije pa bodo možne tudi večje kapacitete, katere bomo v prihodnosti tudi potrebovali. Čakajo nas torej še velike naloge, ki jih bomo morali v perspektivi še rešiti. Stalno pa moramo imeti pred očmi, da bo naše poslovanje uspešno samo, če bo naše delo dobro organizirano z visoko produktivnostjo in asortimanom, katerega želi tržišče. Matija Jenko Sledimo modi Letošnji čas sejmov je že za nami. Jesenski sejmi so nam prinesli nekaj več obveznosti kot običajno, ker so bili termini sejmov zelo zgoščeni. Z rezultati sejmov smo zadovoljni, saj smo iztržili na Zagrebškem sejmu skupno 400 starih milijonov, od tega za bombaž 330 milijonov in za svilo 70 milijonov. Sarajevski sejem nam je doprinesel 230 starih milijonov, od tega za bombaž 170 milijonov, za svilo pa 60 milijonov. Na Beograjskem sejmu smo dobili naročila tudi za sezono pomlad/poletje 1979, kar znaša 1,1 milijarde starih dinarjev, za takojšnjo dobavo pa je skupni promet 400 milijonov, od tega za bombaž 280 milijonov in za svilo 120 milijonov. Tudi sejmi v duhu „30 let Sviianita" Izložbeni prostor mora biti prijeten za oko potrošnika Na Sarajevskem sejmu smo letos že drugič razstavljali. Na tem sejmu bomo sodelovali tudi v prihodnosti, da si utrdimo položaj na tržišču te republike. V Bosni namreč gradijo novo tovarno frotirja, zato moramo biti tam tem bolj aktivni. Obiskali smo nekaj trgovskih podjetij in s tem še bolj okrepili naše poslovno sodelovanje. Zanimanje za naše artikle je precejšnje, predvsem za konfekcijske proizvode, ki so v našem novem katalogu. Skoraj vsak kupec pa sega tudi po frotir brisačah, katere ni možno dobiti pri naši konkurenci. To so artikli KOLOR v vseh barvah in dimenzijah, MINA, LAST A, MERI, KIKI in otroške garniture ANDREJ. Toda žal vseh potreb trga ne moremo zadovoljiti. Pri tem naj omenim, da je precejšnje povpraševanje po enobarvnih pregrinjalih a rt. LARA, katere pa lahko nudimo samo desinirane. Kupci pripominjajo v zvezi s tem, da se le te težje barvno vsklajujejo s pohištvom. Da zares sledimo modi v svetu priča dejstvo, da smo bili na vseh treh sejmih zastopani z bogato kolekcijo ozkih kravat iz klasičnih sintetičnih materialov do zelo modernih pletenih kravat za moške kot tudi ženske. Prav tako smo prikazali tudi bogato kolekcijo volnenih šalov za moške in izrazito karo volnene šale za moške in ženske. Kupci so te artikle zelo dobro sprejeli. Na vseh sejmih je bil obisk zelo dober, kar pomeni, da smo prisotni na vsem jugoslovanskem tržišču. Z rezultati sejmov smo torej lahko zares zadovoljni. Sedaj pa je samo še od nas vseh tu v podjetju odvisno, kako in kdaj bomo vse to realizirali. Marja Drešar Karavana prijateljstva bratstvo in enotnost Karavana prijateljstva, kakor imenujemo srečanja delavske solidarnosti osmih pobratenih mest vseh republik in obeh avtonomnih pokrajin, prirejajo že od leta 1968, ko so sveti Zveze sindikatov občin Gornji Milanovac, Kotor, Kamnik, Peč, Slavonska Požega, Strumica, Travnik in Zrenjanin sprejeli sklep o pobratenju mest. Letošnja, 11. Karavana prijateljstva je bila od 22. do 23. septembra v Peči. Zbralo se je okoli 300 udeležencev iz vseh osmih mest. Kamniško karavano je letos sestavljalo Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in predstavniki 10 sindikata večjih osnovnih organizacij sindikata. S trga prijateljstva v Kamniku je avtobus z 42 udeleženci krenil v četrtek 21.9. ob 12. uri. Pot nas je vodila mimo Zagreba, po avtocesti Bratstva in enotnosti do Beograda, preko pobratenega Gornjega Mi la novca do Kosovske Mitroviče. Po dvajseturni vožnji z manjšimi postanki je karavana v jutranjih urah prispela v Peč. To mesto je bilo gostitelj letošnje karavane. Popoladanski sprejem in sprevod karavane pobratenih mest je bil enkraten. Na pečkih ulicah se je zbrala ogromna množica ljudi in mladine. Vse mesto je bilo v zastavah, številni transparenti z gesli delavske solidarnosti in besedami tov. Tita ter mladina s cvetjem so spremljali udeležence Kamniška karavana pred odhodom karavane na trg pred hotelom METOHIJA. V pozdravnih govorih predstavnikov družbenopolitičnih organizacij je bil orisan pomen srečanj delavske solidarnosti pobratenih mest in pomen bratstva in enotnosti z našo socialistično Jugoslavijo. Pri tem so posebej poudarili, da krepitve bratstva in enotnosti naših narodov in pobratenih mest ne smemo omejiti le na srečanja, kot so karavane prijateljstva, temveč so te osnova nadaljnjega sodelovanja na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih. To lahko veliko prispeva k nadaljnjemu zbliževanju narodov in narodnosti Jugoslavije in k našemu nadaljnjemu razvoju. Po krajšem kulturnem programu narodnih plesov Kosova in Metohije je bil zaključen uradni začetek karavane. Na pečkih ulicah so se srečevali stari znanci, udeleženci prejšnjih karavan, sklepala so se nova poznanstva in prijateljstva. Ljudsko rajanje in kolo sta trajala pozno v noč. Sobotno dopoldne je bilo po programu namenjeno spoznavanju mesta s 50.000 prebivalci in precej razvito industrijo. Po polaganju venca pred spomenik žrtvam druge svetovne vojne je bil ogled tovarn v Peči. Med večje tovarne spadajo PIK s tovarno sladkorja, tovarno sladu in tovarno piva, kombinat usnja in obutve ter tovarna avtomobilskih delov v okviru SOZD Zavodov „Crvena Zastava". Poleg tega pa ima Peč še tovarno pohištva z žago, ki je najstarejša tovarna na tem področju. Vsa ta industrija, ki se je intenzivneje razvijala od leta 1958 dalje, ima pomemben delež v današnjem razvoju mesta in okolice. Peč postaja sedaj mesto naglega razvoja. Stare predmestne hiše se postopoma umikajo novim hišam, stolpnicam in poslovnim zgradbam Mesto ima danes 17 osnovnih šol z okoli 20.000 učenci, na srednjih šolah pa za poklice usposabljajo preko 6.000 dijakov. Športna hala z okrog 4.000 sedeži, moderna blagovnica, hoteli v mestu in okolici s 1.500 posteljami, vse to daje Peči izgled mesta, ki se je v povojnih letih razvilo iz zaostalosti in mu daje garancijo še za nadaljnji razvoj. Med pomembnejše kulturne spomenike spadata samostan Pečka patrijarhija iz tridesetih let 13. stoletja ter samostan Visoki Dečani. Oba samostana sta poslikana s številnimi dobro ohranjenimi freskami in imata knjižnico z rokopisi iz 13. in 14. stoletja. Mesto Peč je nasprotje novega in starega v arhitekturi in ljudeh. Na ulicah srečuješ ženske v dimljah in zavite v feredže, moški z značilnimi oblekami in čepicami, ob teh pa se sprehajajo mladi v kavbojkah in se vedejo kot mladina drugih jugoslovanskih mest. Večerno prijateljsko srečanje v hotelu Metohija je bilo v znamenju novih poznanstev in prijateljstev. Obujanje spominov na pretekle karavane, razmišljanja o trudu in delu domačinov v zvezi s pripravo in organizacijo karavane, kovanje načrtov za ponovna srečanja na naslednjih karavanah, narodna pesem in kolo so ustvarili nepozabne trenutke srečanja. Z roko v roki se je vilo kolo iz dvorane v dvorano, kolo bratstva osmih jugoslovanskih pobratenih mest. S kolom in pesmijo „Druže Tito, mi Ti se ku-nemo . . ." je bilo prisrčno zaključeno prijateljsko srečanje. Nedeljsko jutro je bilo jutro slovesa. Stiski rok s prijatelji in novimi znanci, stiski rok in topla zahvala domačinom, organizatorjem karavane, pogled na mesto gostitelj in slovo od 11. karavane prijateljstva. Kilometer za kilometrom poti, Kosovska Mitroviča, Niš, Beograd, Zagreb .... vrnitev. Ostal je spomin na preko tisoč kilometrov dolgo pot in prav tako dolgo vrnitev, spomin na prijatelje v vseh republikah, spomin na gostitelje — domačine. Utrdilo se je prepričanje, da brez bratstva in enotnosti vseh narodov in narodnosti ne bi bilo razvoja zaostalega juga, za razviti sever ne bi bilo miru in socialističnega razvoja. Ob spominu na minulo karavano prijateljstva razmišljamo že danes o tem. kako bo Kamnik, ob svoji 750 letnici, v naslednjem letu gostil 12. karavano prijateljstva in kakšna bo naša dobrodošlica sedmim pobratenim mestom. Bogo VViegele Spomenik NOB v Peči Oktobersko srečanje z upokojenci »Svilanita« Sreda, 11. oktober. Megleno jutro, ki je sicer napovedovalo lepo vreme, nas je ob pol osmi uri zjutraj zbudilo iz dremavosti, kar pa ni pregnalo veselja in zadovoljstva vseh pri avtobusu in v njem zbranih upokojenih članov kolektiva. Tov. Mišič Danica je vsem obrazložila program izleta, ki je bil naslednji: Z avtobusom se odpeljemo proti Ljubljani, dalje po novi cesti proti Vrhniki in Postojni, v motelu Erazem nas bo čakal zajtrk, sledi obisk Predjamskega gradu z vsemi posebnostmi, dalje pa vožnja po stari cesti iz Postojne proti Senožečam in Sežani, do Kobilarne v Lipici, kjer je organizirano kosilo. Po kosilu sledi ogled kobilarn in konj ter dresurnega programa v pokriti jahalnici. Po ogledu programa še ostane malo časa za klepet ob kavici, nato pa se proti večeru vrnemo v Kamnik. Izleta so se poleg direktorja ing. Ribaš Slavka udeležili še predstavnik DO tov. Zakrajšek Boris, vodja spl. službe, predsednik sindikata tov. Pirš Albin, vodja DE šivalnica tov. Hubad Anka in tov. Golob Polde, vodja izmene v DE tkalnica. Vožnja do Ljubljane je ob prijetnem klepetu hitro minila, vendar smo z občasnim čakanjem skozi Ljubljano, kljub vsemu kmalu prešli Vrhniko in se zapeljali po lepi, široki cesti proti Postojni. Izza megle je včasih pokukalo sonce, prijetno in toplo, ki je pred Postojno zasijalo v vsej lepoti in nas grelo skozi šipe avtobusa. Kratek postanek pri motelu Erazem smo najprej izkoristili za prijeten klepet z našimi bivšimi sodelavci, ter nato skupaj odšli na zajtrk. Vse prisotne je v imenu kolektiva pozdravil direktor ing. Ribaš Slavko in jim zaželel še obilo zdravja in zadovoljstva v jeseni njihovega življenja. Vsakemu posebej je bila izročena tudi denarna nagrada tako, da je bila dobra obara z ajdovo polento še bolj okusna. Veseli in zadovoljni smo se nato odpeljali proti Predjamskemu gradu. V Predjamski grad smo prišli polni moči, sonce pa je čudovito grelo, saj je bil topel, brezoblačen jesenski dan, kakršnih si vedno želimo. Z veseljem smo prisluhnili vodiču v Predjamskem gradu, saj je vse zanimala zgodovina močne srednjeveške utrdbe na slovenskem. V muzejski zbirki so prikazane arheološke izkopanine iz gradu in jame, gradivo in oprema nekdanjih lastnikov gradu, starinsko orožje in pohištvo, likovne upodobitve neznanih in znanih slikarjev iz srednjega veka ter nekateri dokumenti in gradivo iz narodnoosvobodilnega boja. Stavba, ki jo lahko danes vidimo, se sestoji iz ostankov Jamskega gradu iz 11. stoletja in grajskega poslopja iz 16. stoletja — današnji Predjamski grad, ki se do danes ni bistveno spremenil, kar mu daje tudi posebno zgodovinsko vrednost. Grad Jama je znamenit zaradi svoje izredne lege, prav tako pa zaradi edinstvenih podzemeljskih jam, ki so že od nekdaj rabile človeku ne samo za bivališče, ampak predvsem za skrivališče in obrambo. Posebej zanimiv je kot prizorišče zgodbe iz domače srednjeveške zgodovine, ki poroča o obleganju zadnjega roparskega viteza na Slovenskem, Erazma Luegerja in njegovih prigod. Od konca 14. stoletja je grad upravljala plemiška družina Luegerjev, od katerih je ostala znana ljudska legenda: Utrinki s praznovanja Zapeli so lepo, lepo ... in nas prijetno presenetili Mladi so se ponovno izkazali z lepim kulturnim programom LEGENDA O ERAZMU Okoli leta 1500 je Erazem na cesarskem dvoru v prepiru ubil maršala Pappenheima. Da bi se izognil obsodbi, je zbežal v domovino, v nedostopni Jamski grad. Ko je baron Ravbar dobil cesarjevo povelje in je zvedel za Erazmovo zatočišče, ga je začel oblegati, misleč, da ga bo z lahkoto prisilil k predaji. Vendar se mu je Erazem rogal in oblegovalcu vrgel na štiri dele razsekanega vola. V Jami se je slišalo govorjenje in dim je kazal na to, da kurijo noč in dan. Vendar so oblegovalci vseeno od pusta naprej čakali na predajo Erazma, ko pa jih je ta za Veliko noč povabil na jagnje in vrgel navzdol nekaj živih koštrunov, kasneje pa pošiljal po slugi še ribe, zrele češnje in drugo sadje, ki ga je dobil po skrivnem rovu iz Vipavske doline, je Ravbar spoznal, da z obleganjem ne bo nič. Podkupil je Erazmovega sluga, ki mu je prinašal te darove; ta jim je svetoval, naj na določeno mesto v gradu, ki ga bo označil z belo ruto, izstrele kanone, ko se v gradu pokaže luč. Na ta kraj je hodil njegov gospod na neko posebno opravilo, ki ga celo turški cesar ne more opraviti po svojem odposlancu, ampak le sam. Tako so tudi storili in ko je sluga dal znamenje z lučjo so ustrelili na cilj. Krogla je podrla kos zidu, ki je ubil Erazma. Nato je služabnik predal grad in pokazal tudi skrivni izhod, po katerem je Erazem dobival hrano, ki sojo njegovi sovražniki naropali po Vipavskem, Tržaškem in Goriškem. V letu 1567 je dal deželni knez Jamski grad v najem Janezu Kobenclu, ki je bil v zelo slabem stanju, zato je Kobencl sezidal popolnoma nov, današnji grad. Kmalu po dokončni gradnji današnjega — Predjamskega gradu so Kobencli grad odkupili in je ostal v njihovi lasti skoraj 250 let. Zadnji lastniki gradu so bili do konca II. svetovne vojne knezi VVindischgratzi, ki sov njem prebivali le občasno, n.pr. ob času lova in drugih priložnostih. Tako kot v času turških vpadov in srednjeveških obleganj je kraška narava ponovno pomagala človeku v času narodnoosvobodilnega boja. Skrite dupline v jami so bile zavetišče partizanov. V težko dostopnem zahodnem delu predjamske stene je delovala v letu 1944 partizanska ciklostilna tehnika „Nanos". Organiziranost in varnost teh je bila takšna, da skupine partizanov — tiskarjev niso vedele druga za drugo. Stavba Predjamskega gradu je trinadstropna, zgornji stolp pa doseže celo višino petega nadstropja. Kamnite stopnice so prislonjene ob živo skalo. Skalna stena je pri gradnji omejevala globino gradnje na le en prostor, zato ima grad kljub razsežnosti razmeroma malo uporabnih prostorov. V spodnjih nadstropjih so bili v glavnem pomožni prostori, v drugem nadstropju pa so bile sobe za upravne in sodne namene. V tem nadstropju je tudi globoka jama, kamor so metali obsojence, zato so ljudje to imenovali mrtvašnica. V tretjem nadstropju je bilo stanovanje grajskega lastnika. Zahodni del gradu se kot stolp dvigne do petega nadstropja, od koder je prehod na ostanke starega Jamskega gradu. Za nekatere naše udeležence izleta je bil vzpon do petega nadstropja v ostanke starega gradu kar nekoliko težak, vendar so se počasi in z zadovoljstvom vračali proti avtobusu, saj je bil ogled tega gradu zelo zanimiv. Pot nas je dalje vodila po stari cesti do Sežane, naša končna postaja je bila Lipica. Pri kosilu in po njem smo z našimi bivšimi sodelavci poklepetali o težavah, ki nas v proizvodnji tarejo, pa tudi o naših uspehih, ki jih v tovarni dosegamo. Sami so presenečeni nad tem, kakšne uspehe danes dosega Svilanit, katerih se tudi sami veselijo, saj še vedno čutijo z nami prav tako, kot da bi bili še vedno aktivni člani delovne organizacije. Po kosilu smo si skupaj ogledali kobilarno, lepe parku v okolici in zvedeli marsikaj o čistokrvnih konjih — lipicancih. Kobilarna razpolaga s 50 jahalnimi konji, ki jih vsak dan izposoja za jahanje svojim gostom. V pokriti jahalnici smo si ogledali program dresurnega jahanja, v katerem so nastopali dresirani lipiški žrebci, ki prikazujejo vse veščine stare jahalne umetnosti iz dunajske šole jahanja ter vožnje. Skupaj smo zaploskali temu enkratnemu nastopu, se okrepčali s kavo in se pozno popoldne odpeljali proti Postojni. Še kratek postanek v Postojni, ki smo ga skupaj preživeli ob prijetnem klepetu, in prišel je čas, ko smo jim še zaželeli — DRUGO LETO NASVIDENJE. Anka Hubad Aktiv ZB Svilanita v partizanskih krajih Aktiv ZVEZE BORCEV, ki šteje 16 članov seje odločil, da v letošnjem letu obišče partizanske kraje Notranjske in Dolenjske. Kljub deževnemu vremenu smo se dne 30. 9. 1978 ob 6. uri zjutraj s kombijem odpeljali proti Ljubljani ter po stari cesti proti Planini. Ogledali smo si Cerknico, Lož in Stari trg ter se peljali naprej do idiličnega lovskega gradu Snežnik. Do prihoda vodiča smo si ogledali okolico s parkom in ribnikom, nato pa smo preko dvižnega mostu vstopili v grajske prostore, kjer so nas poleg grbov lastnikov in zbirke orožja, skozi lepo urejene prostore s stilnim pohištvom, urami in starimi slikami, spremljale nagačene divje zveri, ustreljene v okolici. Videli smo mogočne rogove vseh velikosti, preproge iz volčjih kožuhov in ,,beneško sobo". Posebno pa nas je zanimala zgodovina gradu v času narodno osvobodilnega boja, saj je bilo tu posebno po kapitulaciji Italije stalno zatočišče borcev in štabov NOV. Na Blokah smo si še posebno ogledali partizanske terene, ki so poznani tudi nekaterim članom DO. Vračali smo se mimo Rašice, rojstnega kraja Primoža Trubarja in Velikih Lašč do Turjaka. Znameniti grad obnavlja Zavod za spomeniško varstvo SRS. Oskrbnik, oz. vodič pa nam je podrobno opisal nastanek gradu, pestro zgodovino, posebno pa pomembne dogodke iz NOB za časa italijanske in nemške okupacije; delovanje bele garde na tem območju ter končno trodnevno borbo med belogardisti in našimi ob končnem zavzetju utrjenega Turjaka. Med ogledom notranjosti gradu smo izvedeli še marsikatero podrobnost in si ustvarili bežno sliko o težkih in srditih bojih naših borcev. Pri večerji na Polževem smo preleteli vtise, ki smo jih odnesli od posameznih krajev, obujali partizanske spomine in doživljaje posameznih borcev in aktivistov ter se zadovoljni, da živimo v svobodni in srečni domovini vračali proti Kamniku. Danica Mišič Trafalger Sguare, Piccadily Circus, Tower Člani Društva inženirjev in tehnikov tekstilcev Kamnik, smo se v dneh od 13. do 15. oktobra udeležili strokovne ekskurzije v London. Ekskurzijo smo organizirali v sodelovanju s firmo ICI iz Manchestra, ki je naš pomemben dobavitelj barvil. Poleg kulturnih in zgodovinskih znamenitosti Londona, smo si zlasti želeli ogledati tovarno VVardle Fabrics, v kateri je instaliran najmodernejši rotacijski tiskarski stroj za frotir. Ker želimo v naši proizvodnji v prihodnosti posvetiti večjo pozornost prav tisku, smo z velikim zanimanjem pričakovali obisk omenjene tovarne. Žal pa smo neposredno pred odhodom dobili sporočilo tovarne VVardle Fabrics, naj poskusimo zaradi večjega popravila na tem stroju obisk preložiti za en teden. Novico smo sprejeli z velikim obžalovanjem, saj kaj takega zaradi potrjenih rezervacij hotela v Londonu in letalskih kart pri J atu ni bilo več mogoče napraviti. Kljub vsemu smo se dobro razpoloženi zbrali na ljubljanskem letališču in nekoliko nestrpni le pričakali letalo, ki je zaradi največjega sovražnika letalskega prometa — megle, nekoliko kasnilo. Celo londonski Heathrovv je bil v zgodnjih jutranjih urah zaprt, čeprav je znano, da so Londončani z meglo temeljito obračunali in je zaradi tega celo v mestu, ki je postalo sinonim za sivo kopreno, dokaj redek pojav. Kako uro dlje je zaradi tega naš Boeing mešal angleški zrak tako, da se nam je zaradi samih levih ovinkov že skoraj začelo vrteti v glavi. Po pristanku na mogočnem Heathrovvu smo se z avtobusom odpravili v hotel VVhite Mouse, kjer si niti nismo hoteli oddahniti, saj smo se najbolj navdušeni kar takoj odpravili v znameniti muzej voščenih lutk Madame Tussaud. Zvečer nas je kar malo preveč polna podzemeljska železnica popeljala v središče msta, kjer smo lahko „na lastne oči" videli kup stvari o katerih smo zvečine le brali ali slišali: T ra f a Iga r Sguare z Nelsonovim spomenikom, Picca-dily Circus s koncertom Odrešilne armade na vsakem vogalu in nepregledno množico ljudi na ulici; živobarvne reklame in trgovinice z gnečo kupcev, osamljenega flavtista na robu pločnika, ki je igral še najbolj za svojo zabavo in hkrati z enim očesom pogledoval na škatlo, v katero so mimoidoči metali denar; kino Empire: v katerem vrtijo najnovejši film Johna Travolte z razprodanimi vstopnicami in podjetnimi prekupčevalci pred vhodom. Skratka, večerni utrip velemesta. Naslednje dopoldne je bilo namenjeno praznjenju denarnic. Kljub temu, da smo se te naloge zelo intenzivno lotili, smo si vzeli toliko časa, da smo na koncu še kar dobro vedeli kje je ponudba najbolj ugodna. Čeprav plastična vrečka z napisom znane veleblagovnice Harrod's potrjuje izjemno ugleden status njenega nosilca, se nismo kaj prida postavljali niti z njimi, niti z njihovo vsebino, saj smo kaj kmalu ugotovili, da je uglednost ulice na kateri stoji trgovina v premem sorazmerju s cenami izdelkov, ki jih v njej prodajajo. Popoldne je bil na sporedu ogled mesta z avtobusom in vodičem Vugotursa. Največjo pozornost smo posvetili ogledu Tovvra in njegovih znamenitosti: kraj kjer so padale kronane in navadne glave; znamenito zakladnico kronskih draguljev, katerih nepredstavljiva vrednost spravi človeka malce ob sapo; postavni Beefeaterji — jedci govedine, ki smo jih doslej gledali le na steklenicah gina; zgodbe o Ann Boleyn, Thomasu Mooru in drugih, katerih življenje je bilo zlasti na koncu povezano s Tovvrom . . . Višek večera pa je bil obisk gostilne iz starih dobrih časov — Shakespeare's Tavern & Playhouse, kjer ob dobri jedači in pijači postrežejo še s sproščenimi navadami veselih prednikov današnjih otočanov. Glede na to, daje bilo tam nekaj naših fantov in deklet slovesno sprejetih v družbo kraljevskih igralcev — o čemer pričajo pisani dokumenti s podpisom samega VVilliama Shakespeara, o njihovih sposobnostih in dolžnostih igranja vseh mogočih iger in dram mislim, da smo rešili problem prostovoljcev za nastope na različnih slovesnostih. Naslednje jutro se je skozi rahel dež kar prehitro približala ura našega odhoda. Še pogled skozi okno avtobusa na znane kraje in že smo bili spet na Heathrovvu, od koder nas je Jatov D C—9 ponesel čez pol Evrope domov. Otovorjeni z lepimi vtisi smo se tako vrnili in upamo, da se nam bo ob letu ponudila priložnost obiskati kakšen kraj, kjer bomo v dobri dužbi sodelavcev in poslovnih prijateljev lahko spoznali to in ono. Adi Kužnik Kako smo dopustovali? (Rab, Umag, Mali Lošinj, Velika planina) Za nami je ne preveč vroče poletje, ki nam je v letošnjem letu večkrat zagodlo, posebno zaradi tega, ker smo se še v začetku julija oblačili v toplejša oblačila, prav nič primerna za ta letni čas. Razmišljali smo o tistih, ki se jih drži „smola", da morajo biti v tako slabem vremenu na dopustu, ne da bi uživali v kopanju. Seveda so nas mnogi tisti presenetili z odgovorom, kar je potrjevala tudi lepa zagorela polt, da so imeli vseeno sonca in kopanja na pretek in da je mnogim „prišel prav" kakšen hladnejši nesončen dan pri zdravljenju rdečih in opečenih hrbtov. Ker so počitniški domovi že zaprti, na dvorišču pa stojijo naše kamp prikolice, ki nas ob vsakem mimohodu spominjajo na brezskrbne lepe dni, moramo napraviti obračun za nazaj, kaj je bilo letos boljšega in lepšega, kaj pa je še od lani ostalo nerešenega. Pogovarjala sem se z nekaterimi delavci, ki so letovali v naših domovih in prikolicah. Seveda je vseh preveč, da bi opisala njihove prigode z dopustovanja, zato kar psiluhnimo nekaterim in prvim, ki so letos orali ledino s kampiranjem v prikolicah na Malem Lošinju: Vsi vprašani enoglasno pravijo, da je bilo čudovito in enkratno, vendar pa pripominjajo, da je za tiste, ki so vajeni rednih dnevnih obrokov ob določenih urah, bolje, da se ne odpravijo tja, ker so potem sužnji lastnega gospodinjstva. Večina naših dopustnikov na tem otoku si je uredila čas tako, da so združili prijetno s koristnim in si kuharska opravila porazdelili kot hobi v družinskem krogu. Drugo leto si želijo še to, da bi spet našli tako mesto za prikolico, ker je bilo vse ostalo „kar takoj pri roki". Torej lahko v drugem letu pričakujemo še več tistih, ki bi želeli letovati v prikolicah na Lošinju. Pa s prikolicami v Umagu? Naši člani kolektiva so bili v Umagu zadovoljni s hrano in ostalim. Tisti, ki so bili v času hudega neurja (ko je odnašalo šotore in pustošilo v bližini naših prikolic) na letovanju, so sicer preživeli nekaj groze in strahu, kljub temu, da pri naših prikolicah ni bilo materialne škode in ne poškodb. Slabše pa so jo odnesli tisti, ki so privatno kampirali v šotorih. Vendar so na prijetnem soncu, v topli vodi in ob brezskrbnem lenarjenju kmalu pozabili na to. In naš Rab? V domu je bilo počutje prijetno in za dobro kapljico poskrbljeno. Kuharica je skrbela za dobro hrano in upravnik za prijetno počutje nas vseh. Ko prisluhnemo še tistim, ki so bili v privatnih sobah Simičiča, zvemo, da niso bili zadovoljni, saj vajeni higiene in čistoče godrnjajo, ker lastnik zapira vodo v straniščih in v umivalnikih, ker se boji, da ne bo greznica prehitro polna. V lanskem letu se je menda to dogajalo bolj občasno, letos pa mu je to že kar prišlo v navado (v letošnjem letu je na Rabu veljala le prepoved uporabe tušev — op.p.). Kazalo bi resno razmisliti, da se na osnovi ankete zbere mnenja naših članov kolektiva in če se pokaže potreba, pristopi k razširitvi kapacitet samega doma kot predlaga naš predsednik sindikata. Treba bi bilo delati na tem, da se pripravijo načrti za morebitno dograditev in preureditev ter da se pravno uredi zadeve za pridobitev dela zemljišča za lastni parkirni prostor. Tri hišice v IMovigradu, so bile seveda ves čas sezone, pa tudi v pred in posezoni vedno zasedene. Prijetne so za bivanje za tiste, ki imajo en teden morja dovolj, pa tudi za one, ki nimajo možnosti, da bi se pripeljali z lastnim avtomobilom. Nekateri predlagajo, naj bi se v hišicah zamenjalo ležišča v predsobi, ki je že močno dotrajano in izdelalo pograd z jogi ležiščem. Ker je bilo kandidatov za Novigrad veliko, nam je Počitniška skupnost Tekstilindusa tudi letos odstopila 25 ležišč v njihovih hišicah. Velika planina, je bila v času dopustov spet plno zasedena. Nekateri so bili zadovoljni, drugi šobili nejevoljni, ko je zmanjkalo vode, kar so pa k sreči kmalu uredili. Upravičeno pa so negodovali tisti, ki jim je bila v času dopustovanja poslana ekipa delavcev, ki so nekaj dni opravljali pleskarska dela. Vsekakor je potrebno, da se taka vzdrževalna dela opravijo v predsezoni ali posezoni. Ljudje so na take stvari občutljivi, kajti vsakdo ima na dopustu rad mir. Anka Hubad Tekmovanje v počastitev 30-letnice Svilanita V okviru praznovanja tovarniškega praznika in 30-letnice Svilanita so se zadnji teden pred praznikom vršila tekmovanja v sledečih panogah: streljanju, kegljanju, šahu, namiznem tenisu, tenisu, odbojki, polževi vožnji s kolesi, teku v vrečah in vlečenju vrvi. Udeležba je bila zadovoljiva, čeprav bi lahko posamezniki prispevali k še boljši. Le točno, pa mirno roko, krogi štejejo. . . Rezultati tekmovanj so sledeči: STRELJANJE: ŽENSKE: 1. ŠKAFAR Marinka 2. FLERIN Mija 3. BREZNIK Olga MOŠKI: 1. ČOŽ Ciril 2. PREGL Andrej 3. RIFEL Ivan 4. ALEŠ Franc 5. JEGLIČ Rajko 6. ŠMIDOVNIK Anton 7. SIMIČAK Ciril 8. KADUNC Janez 145 krogov 1 42 krogov 123 krogov 1 56 krogov 143 krogov 141 krogov 124 krogov 116 krogov 116 krogov 111 krogov 86 krogov NAMIZNI TENIS: MOŠKI: 1. KADURA Hasib 6 točk 2. SVETEC Jože 5 točk 3. JENKO Emil 4 točke 4. NOVAK Franc 2 točki 5. SELJAK Bogdan 2 točki 6. ZAJC Alojz 2 točki 7. SIMIČ Radenko 0 točk KEGLJANJE: ŽENSKE: 1. KOROŠEC Mojca 373 kegljev 2. ZIKA Helena 366 kegljev 3. KLEMENC Sonja 354 kegljev 4. FICKO Silva 331 kegljev 5. ŽNIDAR Marija 323 kegljev 6. OSOLIN Nina 297 kegljev MOŠKI: 1. NOVAK Franc 422 kegljev 2. PREGL Leon 402 keglja 3. GORIČAN Jože 401 kegelj 4. NOVAK Maks 394 kegljev 5. PREG EL Andrej 390 kegljev 6. NOVAK Miro 387 kegljev 7. JENC Stane 382 kegljev 8. KOZOLE Stane 375 kegljev 9. ZAJC Lojze 358 kegljev 10. ŠMIDOVNIK Tone 347 kegljev 11. CAFUTA Franc 342 kegljev 12. SELJAK Bogdan 330 kegljev 13. JEGLIČ Rajko 306 kegljev 14. FRANTAR Boris 284 kegljev 15. JERMAN Alojz 249 kegljev ŠAH: MOŠKI 1. JAGODIC Ivan 14 točk 2.-3. NOVAK Marjan 10 točk ŽLEBI R Franc 10 točk 4. PIRŠ Albin 8,5 točk 5. GOLOB Jakob 5,5 točk 6. STANKOVIČ Brane 5 točk 7. KIMOVEC Janez 3 točke 8. ROZMANIČ Vinko 0 točk TENIS: MOŠKI: 1. NOVAK Marjan 2. REPIČ Marjan 3. ZAKRAJŠEK Boris 4. NOVAK Franc 5. SELJAK Bogdan 6. RIBAŠ Slavko POLŽEVA VOŽNJA S KOLESI: 1. ČOŽ Ciril 2. ZAJC Alojz 3. ŠTIFTAR Andrej TEK V VREČAH: ŽENSKE: 1. PESTOTNIK Olga 2. ŽNIDAR Mari 3. OSOLIN Nina Dobrodošel bi bi! nasvet Karpova Odboj kaši so nam prinesli zmago v troboju Potegnili so si zmago MOŠKI: 1. ZLATNAR Dušan 2. MOČNIK Lojze 3. SO VINŠEK Janez ODBOJKA: Vzdrževanje in energetika : tkalnica frotirja 3 : 1 (15:8; 15:7; 8:15; 15:1) POSAMEZNICE: 1. Marolt (Induplati) 2. Gorjan (Induplati) 3. Maravič (Induplati) STRELJANJE: EKIPNO MOŠKI: 1. Induplati 2. Tosama 3. Svilanit EKIPNO ŽENSKE: 1. Svilanit 2. Induplati 340 krogov 3. Tosama 180 kegljev 180 kegljev 1 78 kegljev 476 krogov 414 krogov 392 krogov 360 krogov 340 krogov 203 krogov POSAMEZNIKI: 1. Rihtar (Induplati) 2. Lautar (Induplati) 3. Kos (Tosama) POSAMEZNICE: 1. Flerin (Svilanit) 2. Porenta (Induplati) 3. Kropivšek (Svilanit) ODBOJKA: TOSAMA : INDUPLATI SVILANIT : TOSAMA SVILANIT : INDUPLATI 1. Svilanit 2. Induplati 3. Tosama VLEČENJE VRVI: NAMIZNI TENIS: Tkalnica frotirja : vzdrževanje in energetika 2:0 TEKMOVANJE IGD: MOŠKI: 1. Živilska industrija 2. GD Kamnik 3. Svilanit Kljub številnim prijavam ženskih desetin, so se tekmovanja udeležile samo Svilanitove gasilke. EKIPNO 1. Induplati 2. Svilanit 3. Tosama POSAMEZNIKI: 1. Svetec (Svilanit) 2. Skok (Induplati) 3. Pipan (Induplati) ŠAH: 1 69 krogov 163 krogov 148 krogov 135 krogov 129 krogov 120 krogov 0:2 (1:15, 8:15) 2:0 (15:3, 15:4) 2:0 (15:5, 15:9) 2 zmagi 1 zmaga 0 zmag 2 zmagi 1 zmaga 0 zmag 12 zmag 11 zmag 10 zmag REZULTATI TROBOJA: KEGLJANJE: EKIPNO MOŠKI: 1. Svilanit 2355 kegljev 2. Tosama 2292 kegljev 3. Induplati 2195 kegljev EKIPNO ŽENSKE: 1. Induplati 713 kegljev 2. Tosama 652 kegljev 3. Svilanit 643 kegljev POSAMEZNIKI: 1. Andromako A. (Induplati) 456 kegljev 2. Kerč Jože (Tosama) 428 kegljev 3. Novak Franc (Svilanit) 424 kegljev EKIPNO: 1. Induplati 16,5 točk 2. Svilanit 15,5 točk POSAMEZNIKI: 1. Ogrinc (Svilanit) 6,5 točk 2. Jagodic (Svilanit) 6 točk 3. Hajdinjak (Induplati) 5,5 točk V EKIPNEM SEŠTEVKU SO SLEDEČI REZULTATI: 1. INDUPLATI Jarše 2. SVILANIT Kamnik 3. TOSAMA Domžale 62 točk 58 točk 42 točk Športne novice je pripravil: Franc Novak , i- fio, -j^/ £-'y ^C^Kl-vČ ^v - ' % ^JfT ^ Itur^^itrk- Slienaton Mara to J 117, Manila PhilippMfes ^ Izžrebanci nagradne križanke Uredništvo je prejelo 9 rešitev nagradne križanke. Izržre-bani so naslednji delavci, ki so poslali pravilne rešitve: 7. nagrado prejme SUŠNIK Metka (kravata LARA) 2. nagrado prejme MUŠIČ Anica (brisača MALTA) 3. nagrado prejme GAMS Majda (brisača FORTUNA) PRAVILNA REŠITEV: ŠIVALNICA, U, DEKLAMATOR, ETA, PIROGA, AR, PAG, MR, LOŽA, REICH, IVO, MAT, II, ZK, KANIN, M, P, D, TEAM, STOJAN, ATEIZEM, IST, LIRA, KOLESA, STO, SOVA, IVA, JTT, OBLOGA, J, ROVA, EMO, ORLI, RE, ARKSUR, MET, AJVAR, N, A, R, RINA ITA, E, JAHTA, OKA, BA, SOB, EVRIDIKA, MA, SLOJ, B, IT, DA, PAROLE, E, ROBOTI, TRS, PADAR, ITO, ELKE, TANK, RN, S, V, IALOMITA, ONE, ARŠIN, ERIKA, UBOJ, ČU EN, REBRA, OSEL, MK, CT, AO, GARDA Uredništvo Zahvala Ob izgubi moje mame Kotnik Frančiške se vsem sodelavcem iskreno zahvaljujem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Mencinger Francka Zahvala Ob boleči izgubi ljubljenega sina se vsem sodelavkam in sodelavcem ..Svilanita" iskreno zahvaljujeva za podarjeni venec, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Kamnik, 15. 5. 1978 Marija in Silvo Škapin POSLOVNO ZDRUŽENJE TEKSTILNE INDUSTRIJE LJUBLJANA TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA UMITEM = LJUBLJMIN1M TITOVA81 - 61001 LJUBLJANA- JUGOSLAVIJA Delovna organizacija UNITEX Zunanja trgovina, p.o., Ljubljana, Tivoa cesta 81, opravlja naslednje posle: — izvoz: vseh vrst tkanin, usnjenih in krznenih izdel- kov, pletenin in konfekcije, — uvoz: surovin, reprodukcijskega materiala, strojne opreme, utenzilij in nadomestnih delov ter barv in kemikalij, — posreduje v zunanji trgovini, — zastopa tuje firme, — notranja trgovina na debelo. Škofja Loka Gorenjska predilnica Škofja Loka priporoča svoje izdelke za široko potrošnjo: — volno za ročno pletenje, — jersey pletenine Industrijskim podjetjem združenega dela pa priporočamo razne vrste bombažne preje, sintetične preje, mešanic bombaža in sintetične preje, volnene preje, mešanic volna—sintetika, kodranko in nylon filament. Razpolagamo tudi s plemenitilnimi stroji za pletenine in priporočamo naše usluge plemenitenja. GORENJSKA PREDILNICA JUGOBANKA SEDEŽ LJUBLJANA B. P. 368-VII 61001 LJUBLJANA JUGOBANKA — ustanovljena 1 955. leta — 18 temeljnih bank — 260 poslovnih enot v SFRJ — 20 predstavništev v tujini — 2500 ustanoviteljev — članov banke — 2.000.000 varčevalcev — korespondentski odnosi s 1 350 bankami v 1 30 državah JUGOBANKA — kreditira razvoj gospodarstva — razvija zunanjetrgovinsko menjavo — povezuje domače proizvajalce s tujimi tržišči — zagotavlja sredstva za uresničevanje načrtov v domovini JUGOBANKA — opravlja vse posle varčevanja — odpira in vodi devizne račune — opravlja promet s tujimi plačilnimi sredstvi — vodi tekoče račune občanov — odobrava vse vrste posojil JUGOBANKA TEMELJNA BANKA LJUBUANA n. sub. o. Ljubljana, Titova 32 FILIALA MARIBOR Maribor, Razlagova 11 Likvidaturi: Svetozarevska ul. Cankarjeva 11 EKSPOZITURE: V LJUBLJANI: Celovška 1 06 Pražakova 14 Titova 64 CE LJE, Titov trg 7 SEŽANA, Partizanska 7 NOVA GORICA, Kidričeva 7 JESENICE, Maršala Tita 20 MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 5 NOVO MESTO, Komandanta Staneta 35 JUGOBANKI ZAUPANI BANČNI POSLI SO OPRAVLJENI Z VSO POZORNOSTJO! zastopstva, izvoz-uvoz, servisi, konsIgnacije vertretungen, export-import, kundendienst, konsignationslager agencies, export-import, Services, consignment stocks commerce ljubljana, jugoslavija, p. o. ^^PRBDILNICA LITIJA Pošta in železniška postaja: 61270 LITIJA — Tel. n. c. 88-411 p.o. PREDILNICA LITIJA v Litiji proizvaja kvalitetno bombažno kardirano in česano prejo, ter prejo iz sintetičnih in viskoznih vlaken. Svoje izdelke priporoča kupcem! Foto arhiv Ponosni smo bili na Svila ni tov Buick leta 1959 Zmaga v letu 1963, kaj pa v letu 1978. . . ,,KAMNIŠKI TEKSTILEC" LETNIK XVI. ŠT. 9-10 GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE , SVILANIT" KAMNIK GLASILO UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Balantič Silvo, Hubad Anka, Alenka Doplihar, Stankovič Brane, Okoren Tomaž Tehnični urednik: S KAMEN IVANKA Odgovorni urednik: BORIS ZAKRAJŠEK NAKLADA: 800 IZVODOV Tisk: Mestni muzej Idrija Mladoporočenca leta 1963 Nagradna križanka 1 AZ- NZ- KALIJ 12 MESE- Ž.IME Vv,nTa SAMOGL KAMION STROKOVNJAK ZA KRANIO-LOGIJO TRGOVSKI POTNIK 7meW VARNO- SVET bEa MUTAST KAMNIKU o0lg°aB EINSTE- INU STAR. IRAN FR. POSODA ZA CVETJE LUKSEM- ZAPOR PLAČILO ZADELO BAJESLOV. ETOLSKI PREPIS SLOV. REKA INDIJ. RODOVNI NAJSTAR. PREVOD PISMA ničla OCET ORANJE RADON PRIJEDOR PARADIŽ PRIPRAVA METALKO. OPATIJI RIJEKA EN,CA PISARNA JUD GR. ČRKA LOŠKA TOVARNA NASPROTI UVIDEVEN TEDNU KOŽA DRAM.IGR. kNrTo TUKAJ ODE^A KARTAŠ- DAL Ž. IME GLAVI OTO ARNIČ SEVER VRHUN- SKI ŠPORT- PRIHODI V GOSTE KRAJ PRI VRHNIKI SLOV. GLEDALIŠ. ZAVEST TONA STOP RD.KRIŽ SLOVENIJE POLITIK VERA ZNAK NA DOPRSNI VESTNIK V TRSTU L 1919. RAST- LINSKI OČRT TOV. V PESNI- TEV SARAJE- VO UP ANTON DERMOTA VELIKA STOJEČA OKROGLA BRAZGOT. TREBUHA POSODA ZA VINO TROPSKA PAPIGA POVAB- MEDMET LETNI ČAS IME ČRKE IGR.KART TONA ILOVICA < BREME VIDOV ŠUMENJE NENADNA TUJO Čl VELIKO- MESTNI ZLOČINEC s™" AN. PO V R. MERA UROŠEVAC ŠIBENIK KALIJ NOVAK TONE NAPRAVE NEKRI- LATI PARA- ZITI GORENJ- SKA METRO- POLA SOGL. DOBAV RAZVOJU KEMIJE OD 16.-18. STOL KRATICA TISKOVNI SESTA- VIL G. J.