Štajerski TEDNIK torek, 17. 3. 2020     COLOR CMYK stran 1
Aktualno
Podravje 
Malica za čakajoče 
šoferje pred 
mejnimi prehodi
 Stran 3
Kmetijstvo
Podravje 
Mlekarska 
zadruga zaradi 
koronavirusa v 
težavah z izvozom 
mleka
 Stran 8
Politika
Makole 
Svetniki po 
izpustitvi ene seje 
kot prerojeni
 Stran 4
Kronika
Podravje 
Talumovi delavci 
na prisilnem 
dopustu
 Stran 24
Ptuj, torek, 17. marca 2020
Foto: Črtomir Goznik
to
rk
ov
a
iz
da
ja
Letnik LXXIII  št. 22  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR
Spodnje Podravje  V Mlinu Korošec moko meljejo dan in noč
Moke ne bi smelo zmanjkati 
V Mlinu Korošec v Zabovcih v občini Markovci so imeli v minulih dneh enkrat več dela kot običajno. Takšne 
gneče Koroščevi ne pomnijo. Stranke so v petek pred vrati čakale že zgodaj zjutraj, celo pred začetkom 
odpiralnega časa. Nič kaj drugače ni bilo niti v večini prehrambnih trgovin, kjer trgovcem ni uspelo sproti polniti 
polic z izdelki. Več na straneh 3, 6 in 7.
Zdravstvo
Slovenija  Proti 
koronavirusu 
z zdravilom za 
artritis?
 Stran 13
Politika
Slovenija 
Vlada zapovedala 
ostre varčevalne 
ukrepe
 Stran 13
Aktualno 
Nujnega varstva 
v šolah in vrtcih 
ne bo za nikogar
 Stran 2
w
w
w
.te
dn
ik
.s
i
Postanite NAROČNIK, prejmite NAGRADO in 
sodelujte v VELIKI NAGRADNI IGRI, vikend paket 
za celo družino v BIOTERMAH Mala Nedelja
Korona virus 
Zaprti vsi lokali, 
cerkve, zavodi, ustavljen 
javni promet ...
 Strani 2, 5 in 13
Štajerski TEDNIK torek, 17. 3. 2020     COLOR CMYK stran 2
torek  17. marca 20202 Aktualno
Vse šole in vrtci so zaprti od 
ponedeljka do preklica. Kot so na 
ministrstvu zagotovili v sporočilu 
za javnost, je ukrep nujen in neiz-
bežen, prepoved pa so skrbno in 
strokovno premislili. Na podlagi 
omenjenega odloka je ministrstvo 
v nedeljo vsem vzgojno-izobraže-
valnim ustanovam in univerzam po 
državi poslalo posebno okrožnico. 
Kot piše v njej, se prepoved nana-
ša na vrtce, osnovne šole, osnovne 
šole s prilagojenim programom, 
glasbene šole, zavode za vzgojo 
in izobraževanje otrok in mlado-
stnikov s posebnimi potrebami z 
izjemo tistih, ki so ustanovljeni za 
delo z otroki s čustvenimi in ve-
denjskimi motnjami, srednje šole, 
višje strokovne šole, domove za 
učence, organizacije za izobraže-
vanje odraslih ter univerze in sa-
mostojne visokošolske zavode.
Velja tudi za dijaške domove, 
vendar ne za tiste dijake in študen-
te tujce, ki jim je zaradi trenutnih 
varnostnih razmer onemogočena 
vrnitev v kraj stalnega bivališča, 
ter prav tako ne za mladoletnike 
brez spremstva s statusom prosil-
ca mednarodne zaščite oziroma s 
priznano mednarodno zaščito.
Podobno velja za študentske 
domove. Izjema so tako študenti, 
ki imajo stalno prebivališče v štu-
dentskem domu, študentske dru-
žine ter študenti tujci in gostujoči 
profesorji, ki jim je zaradi trenutnih 
varnostnih razmer onemogočena 
vrnitev v kraj stalnega bivališča.
Ministrica opominja: 
»Naj otrok ne varujejo 
starejši!«
Začasno prepoved zbiranja v za-
vodih s področja vzgoje in izobra-
ževanja, univerzah in samostojnih 
visokošolskih zavodih je sicer z 
odredbo določil že prejšnji mini-
ster za zdravje Aleš Šabeder. Do-
polnjena odredba je predvidevala, 
da bo v času zaprtja vzgojno-izo-
braževalnih zavodov zagotovljeno 
nujno varstvo otrok tistih staršev, 
ki morajo opravljati delo v sektor-
jih kritične infrastrukture ali na po-
dročju nacionalne varnosti.
Novi vladni odlok o prepovedi 
zbiranja ljudi v zavodih s področja 
vzgoje in izobraževanja ter univer-
zah in samostojnih zavodih tega 
več ne predvideva, niti v manjših 
skupinah. Ministrica za izobraževa-
nje Simona Kustec prosi vse, ki lah-
ko družinam z otroki, ki potrebu-
jejo varstvo, priskočijo na pomoč 
pri varovanju njihovih otrok, da to 
storijo. A opozarja, naj to ne bodo 
starejši oziroma tisti, ki so v prime-
ru koronavirusa v rizični skupini.
Poziv vsem mladim, ki 
bi lahko pomagali pri 
nujnem varstvu
Kustečeva je še povedala, da je 
95 odstotkov staršev našlo rešitve 
za varstvo otrok, za ostale pa so v 
stiku z ravnatelji in predstavniki ci-
vilne zaščite in župani. „Pozivamo 
in prosimo, da se poišče rešitev v 
tem sklopu za individualna varstva. 
Iskreno naprošamo vse tiste, ki 
lahko po konceptu medsebojne 
pomoči in razumevanja priskočijo 
na pomoč in so zdravi, da se ogla-
sijo in da pomagamo razrešiti te 
individualne težave,“ je o varstvu 
otrok staršev, ki morajo biti v 
službi, dejala ministrica. Starši naj 
se obrnejo na lokalne skupnosti, 
civilno zaščito, župane, so pa po 
njenih besedah tudi na ministrstvu 
odprti za pozive, bodisi neposred-
no preko njihove službe za stike z 
javnostmi, kot prek ravnateljev, ki 
so v stiku z ministrstvom.
S prošnjo, da se v prihodnjem 
tednu čim bolj angažirajo glede 
pomoči pri organizaciji varstva 
otrok na domu, se je na župane 
obrnil tudi predsednik vlade Janez 
Janša. „Za pomoč zaprošam tudi 
vse zdrave mlade, ki imajo čas. Tre-
nutno je edina varna oblika varstva 
otrok namreč varstvo na domu,“ je 
zapisal. 
Po vrnitvi v šole 
začetek testov, 
spraševanja ...
Na šolskem ministrstvu sicer 
kljub izrednim razmeram želijo, 
da se izvaja učni proces. Za izobra-
ževanje na daljavo naj bi učitelji in 
učenci uporabljali različne komu-
nikacijske poti oziroma spletna 
orodja, tudi družbena omrežja. 
Prav tako so dodali, da naj učenci 
uporabljajo svoje zvezke kot dnev-
nike samostojnega učenja, kjer 
sledijo dnevnemu urniku, ki velja 
v šoli in v katerih bodo razvidne 
opravljene dejavnosti in predela-
ne vsebine. Po besedah državne 
sekretarke Martine Vuk bo na po-
dročju izobraževanja sodelovala 
tudi Radiotelevizija Slovenija, saj 
bo izobraževanje na daljavo pote-
kalo tudi prek programov državne 
televizije. Seveda je vprašljiva ka-
kovost podajanja učnih vsebin na 
omenjene načine, a križem rok ne 
gre sedeti, saj kot opozarja Kore-
zova: »Po vrnitvi v šolske klopi se 
bodo začeli testi, spraševanja, ko-
nec šolskega leta se namreč bliža. 
Za zdaj pa še nimamo navodil, ali 
bodo zaradi zdajšnjega zaprtja šol 
okrnjene prvomajske počitnice ali 
potrebne delovne sobote.«
Slovenija, Podravje  Zaprtje šol in vrtcev – drastičen ukrep s številnimi posledicami
Nujnega varstva ne bo za 
nobenega otroka!
Prvič po osamosvojitvi so vse šole in vrtci zaradi višje sile zaprli svoja vrata. Vlada je namreč v nedeljo 
popoldne sprejela odlok, s katerim prepoveduje kakršnokoli organizirano varstvo otrok, saj je širjenje 
virusa najintenzivneje prav preko najmlajših, neposredno ogroženo pa je tudi vse zaposleno osebje. 
Foto: ČG 
Kako bo potekal šolski pouk 
»Od šole do šole se odločite glede izvajanja učnih vsebin, saj vsi učenci nimajo dostopa do spleta. 
Nekateri so učencem razdelili učne liste, tako pouka na daljavo ta teden naj ne bi bilo. Bodo pa 
učitelji pripravljali vsebine, ki bodo učencem preko spletnih učilnic, spletnih strani, preko e-naslovov, 
dostopne od 23. do 27. marca,« je dejala Ivanka Korez, predsednica Društva ravnateljev ptujskega 
območja in ravnateljica OŠ Cirkovce. 
Na Bistriškem pa bo OŠ Minke Namestnik Sonje zaprta. »Trenutno ne razmišljamo, da bi učenci 
opravljali delo na daljavo. Če bo ukrep trajal dalj časa, vas bomo o vseh spremembah sproti obveščali 
preko spletne strani naše šole,« so povedali.
Iz Šolskega centra Ptuj in Srednje šole Slovenska Bistrica ter ormoške gimnazije so sporočili, da bo 
potekal pouk na daljavo in naj dijaki spremljajo dogovorjene spletne medije.
Foto: ČG 
Podravje  Javno življenje se povsem ustavlja
Zaprti vsi lokali 
in neživilske trgovine 
Vlada je z odlokom, ki je začel veljati v ponedeljek, prepoveda-
la obratovanje vseh gostinskih in drugih lokalov ter neživil-
skih trgovin. Že pred vladnim odlokom se je za takšno potezo 
odločila MO Ptuj in številne druge spodnjepodravske občine. 
Prav tako so v MO Ptuj do preklica zaprli javne sanitarije ter prepove-
dali zadrževanje in druženje na javnih površinah. Ob tem na Ptuju pristoj-
ne pozivajo k sprejemu jasnih navodil za živilske trgovine in k zaščiti vseh 
zaposlenih v izpostavljenih sektorjih. "Nujno je, da za živilske trgovine 
sprejmemo enoten protokol, saj nam nobena samoizolacija in zapiranje 
vse povprek ne bosta pomagala, če se bodo ljudje množično in nekon-
trolirano zbirali in gnetli v prodajalnah," meni županja Nuška Gajšek.
Ptujska županja je prav tako pozvala k ukrepom zaščite delavcev v 
vseh podjetjih z velikim številom zaposlenih.
Za občane, ki so oboleli in so v domači oskrbi, pa nimajo možnosti po-
moči svojcev in oskrbe s hrano ter drugimi nujnimi zadevami, bodo na 
Ptuju poskrbeli v sodelovanju z območnim združenjem rdečega križa. Za 
pomoč se lahko v času uradnih ur občinske uprave obrnejo na številko 02 
748 29 99 ali na elektronsko pošto obcina.ptuj@ptuj.si.
Gibanje v naravi je absolutno priporočljivo, kljub temu pa se velja izo-
gniti ekipnim športom, igriščem in igralom, predvsem pa naj ljudje skrbi-
jo za higieno rok.
Prepoved obratovanja lokalov je sicer enega od ukrepov boja proti 
koronavirusu že pred uradnim odlokom napovedal tudi zdravstveni mi-
nister Tomaž Gantar.  
Foto: ČG
Podravje  Vrata cerkva bodo zaprta
Odpovedane vse maše
V cerkvah so od petka odpovedane vse maše, podeljevanje 
zakramentov, ljudske pobožnosti in župnijska praznovanja. 
Praznovanje porok in krsta bo odloženo, pogrebi pa le ob 
strogem upoštevanju navodil.
Ukrepi bodo veljali do preklica. Duhovniki bodo maše po sprejetih na-
menih darovali izključno zasebno in brez prisotnosti vernikov. Somaše-
vanje duhovnikov in skupno obhajanje ni dovoljeno. Maše in križevi poti 
ter druge oblike pobožnosti na prostem niso dovoljeni.
Župnikom ško e nalagajo, naj na vrata cerkva pritrdijo obvestilo, na 
katerem naj bo napisano: »Svete maše so do nadaljnjega odpovedane. 
Možna je osebna molitev zdravih vernikov pod pogojem, da v cerkvi oz. 
kapeli ni več kot 10 oseb in so med seboj oddaljene vsaj 1,5 metra.«
Dopuščajo, da so cerkve v času epidemije odprte izključno pod nasle-
dnjimi pogoji: da gre za osebno molitev zdravih vernikov brez simpto-
mov akutne pljučne bolezni, da je istočasno v cerkvi največ 10 oseb, med 
katerimi mora biti vsaj 1,5 metra razdalje, da cerkev, ki je odprta za verni-
ke, vsaj dvakrat na dan očistijo z razkužilnimi sredstvi in da je vernikom v 
cerkvi na voljo razkužilno sredstvo za roke.
Spovedovanje je odloženo za nedoločen čas. Dovoljeni so cerkveni 
pogrebi ob strogem upoštevanju navodil državnih ustanov. Pogreb se 
opravi brez pogrebne svete maše in samo z najožjimi sorodniki. Pogreb-
na sveta maša bo lahko darovana po preklicu tega navodila.
V smrtni nevarnosti je dovoljeno podeljevanje bolniškega maziljenja 
ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Podeljeva-
nje zakramenta svetega krsta in poroke se preloži. Prav tako do preklica 
po župnijah ne bo verouka in drugih oblik izobraževanja ter župnijskih 
srečanj. Kateheti naj starše prosijo, da manjkajočo snov predelajo skupaj 
s svojimi otroki. Škofi jske in župnijske pisarne, cerkveni arhivi ter drugi 
cerkveni uradi ostanejo do nadaljnjega zaprti. Verniki se lahko na župnij-
ske urade obrnejo samo po telefonu oziroma elektronski pošti.  
Foto: ČG
Štajerski TEDNIK torek, 17. 3. 2020     COLOR CMYK stran 3
torek  17. marca 2020   3Aktualno
Da se nekaj bliža, je Koroščevim 
dajalo vedeti dogajanje na pustni 
torek. Ker je mlin v osrčju koranto-
ve dežele, ko se vse vrti samo okoli 
fašenka, takrat pri njih v mlinu obi-
čajno ni veliko strank in poslovanje 
končajo ob 12. uri. A letos je bilo 
drugače. Ljudje so kar in kar priha-
jali, vrata mlina so tisti dan zaprli 
šele ob 15. uri. Tudi naslednji dan, 
na pepelnico, je v mlin prišlo veli-
ko kupcev. Frekvenca ljudi je bila 
od jutra do večera velika. Potem 
se je stanje za teden dni umirilo, v 
četrtek, 12. marca, pa se je začelo: 
ljudje so nenehoma prihajali drug 
za drugim. Naslednji dan, v petek, 
13. marca, je bila v mlinu nepopi-
sna gneča. »Takšnega delovnika, 
kot smo ga imeli minuli petek, ne 
pomnimo. Ceste iz vseh strani so 
bile polne avtomobilov, prodajal-
na polna kupcev. Naš prodajalec 
Andrej je bil pri blagajni od jutra do 
večera, ostali smo mu pomagali pri 
oskrbi strank, polnili smo police. 
Tudi proizvodnja je tekla ves čas. 
Res, takšnega delovnega dne, kot 
je bil petek in nato še noč na so-
boto, ne pomnimo,« sta povedala 
Marija in Niko Korošec. 
Na moko čakali že pred 
odpiralnim časom
»Ljudje poslušajo poročila in se 
glede na informacije iz medijev 
tudi odzivajo. V petek zjutraj so 
pred mlinom čakali že 15 minut 
prej, preden smo odprli. Več ali 
manj so bili kupci v petek, ko je bila 
skozi ves dan nepopisna gneča, 
strpni. Tu in tam je kdo kaj poko-
mentiral, a ljudje smo pač različni. 
Večinoma so potrpežljivo čakali, 
da so prišli na vrsto in kupili žele-
no blago, največ seveda moke, pa 
tudi rezance, testenine, sol, riž, 
olje, kekse … Kupci so prihajali 
od vsepovsod, ne samo s ptujske-
ga območja, temveč tudi iz Celja, 
Slovenskih Konjic, Varaždina, s 
Pohorja … Nekateri so povedali, 
da našo moko kupujejo v Jagrovih 
prodajalnah. Ker je je tam zmanj-
kalo, so prišli kar do nas v mlin. Ves 
dan so nas klicali po telefonu, ali 
še imamo zaloge, ali lahko moko 
naročijo, kdaj jo lahko pridejo 
iskat … Tudi na veleprodaji je bilo 
izjemno povečano povpraševa-
nje. Z moko namreč oskrbujemo 
številne partnerje: prodajalne, 
pekarne, gostilne … Za področje 
veleprodaje računamo, da bo po-
večano povpraševanje še nekaj 
dni, medtem ko za maloprodajo v 
naši prodajalni v mlinu menimo, da 
so najbolj delovni dnevi za nami.«
Mleli in pakirali 24 ur 
na dan
Mlini pri Koroščevih so bili v mi-
nulih dneh nenehno v pogonu. Po 
petkovem izrednem stanju je nato 
še v noči na soboto proizvodnja 
tekla ves čas. Zaposleni v mlinu 
so razumeli situacijo in ostali na 
delu. V soboto zjutraj ob šestih 
je bilo moke ponovno dovolj za 
vse. Naložili so jo na tovornjake in 
odpremili do kupcev po vsej Slove-
niji, založene so bile tudi police v 
prodajalni v mlinu. Proizvodnja je 
bila nato v pogonu še ves konec 
tedna, da je bilo za ponedeljek 
zjutraj vse nared in pripravljeno. 
Koroščevi pravijo, da imajo zalog 
žitaric v skladišču zaenkrat dovolj. 
Z gospodarske zbornice so jih že 
tudi obvestili, da če bi jim zaloge 
začele pojenjati, lahko računajo na 
pomoč iz državnih rezerv.
Spodnje Podravje  V Mlinu Korošec moko meljejo dan in noč
Moke ne bi smelo zmanjkati, na voljo državne rezerve
V Mlinu Korošec v Zabovcih v občini Markovci so imeli v minulih dneh enkrat več dela kot običajno. Takšne gneče Koroščevi v svojem mlinu ne pomnijo. Stranke 
so v petek pred vrati čakale že zgodaj zjutraj, celo pred začetkom odpiralnega časa. 
Foto: ČG
Običajno proizvodnja v Mlinu Korošec teče od 12 do 14 ur dnevno. V minulih dneh so bili mlini in pakirne linije v pogonu 24 ur na dan. Mlajša Koroščeva 
generacija, Dani in njegova soproga Marija, se takšnih razmer, kot so bile v mlinu te dni, ne spominja. »Niti v času osamosvojitvene vojne ni bilo tako,« 
sta dejala.
Šoferjem, ki so popolnoma nep-
ripravljeni obstali na cestah proti 
mejnim prehodom Gruškovje, 
Zavrč in Središče, brez hrane in 
vode, se je odločil pomagati tudi 
ptujski gostinec Marjan Skok. Re-
stavracija Gastro je za tovornjakar-
je pripravila 250 malic. V paketu s 
sendvičem je bila voda ali sok po 
izbiri. Malico so jim razdelili za-
posleni Cestnega podjetja Ptuj. 
Na avtocesti je za razdelitev malic 
tovornjakarjem poskrbel Dars, pri 
delitvi pa so pomagali gasilci, člani 
PGD Tržec. 
Vsem, ki so pomagali čakajočim 
prevoznikom v kolonah, se je v so-
boto v Gruškovju zahvalil tudi novi 
minister za infrastrukturo Jernej 
Vrtovec. Ob tem je povedal, da s 
kolegi iz sosednjih držav iščejo re-
šitev za nastali položaj: »Blago je 
ujeto na avtocestah, kar ni dobro. 
Z ministri sosednjih držav iščemo 
in oblikujemo različne predloge v 
smeri, da bi bila oskrba nemotena 
in da bi tudi ujeti tovornjakarji lah-
ko prešli Slovenijo hitreje, seveda 
pa nato tudi druge države.«
Za hitrejši pretok 
skrbijo s konvoji
S spremljanim nadzorovanim 
potovanjem prek Slovenije, Hrva-
ške in drugih tranzitnih držav je 
sicer Slovenija do nedelje vrnitev 
v matične države omogočila 276 
tovornim vozilom in dvema avto-
busoma. 204 tovorna vozila in dva 
avtobusa so iz Slovenije izstopili 
na Hrvaško, 72 tovornih vozil pa 
na Madžarsko.
Poleg policije sta tovorna vo-
zila na ozemlju Slovenije spre-
mljala Dars in fi nančna uprava, so 
sporočili s Policijske uprave (PU) 
Maribor. Po uspešno izpeljanem 
prvem konvoju – spremljanem po-
tovanju tovornih vozil iz Italije na 
Hrvaško – so se prizadevanja za 
sprostitev čakajočih tovornih vozil 
pred kontrolnima točkama Vrtoj-
ba in Fernetiči na meji z Italijo na-
daljevala tudi ponoči. Do nedelje 
zjutraj so tako izvedli osem konvo-
jev, in sicer tri v smeri Madžarske 
in pet v smeri Hrvaške. Kot so do-
dali na PU Maribor, so se z uspeš-
no izvedbo konvojev skrajšale tudi 
čakalne dobe na mejnih prehodih 
s Hrvaško. Trenutno na območju 
Policijske uprave Maribor ni več 
daljših čakalnih dob za izstop na 
Hrvaško.
Podravje  Restavracija Gastro razdelila 250 obrokov
Malica za čakajoče šoferje pred mejnimi prehodi
Zaradi ukrepov, povezanih s koronavirusom, na mejah še naprej nastajajo zastoji. Med razcepom Draženci in mejnim prehodom Gru-
škovje proti Hrvaški je bil minuli konec tedna zastoj tovornih vozil, dolg 12 kilometrov, zastoj osebnih vozil pa tri kilometre. Podobno 
stanje je bilo na cestah pred prehodi Središče ob Dravi, Zavrč in na ostalih mejnih prehodih s Hrvaško.
Foto: ČG
Stanje na cestah pred mejnimi prehodi je bilo minule dni kaotično; prevozniki so ure in ure stali v deset- in večkilo-
metrskih kolonah, ne vedoč, kako bodo (če sploh lahko) prečkali slovensko-hrvaško mejo. Na fotografi ji je kolona 
tovornih vozil pred MMP Gruškovje.
Kako je bilo 
nekoč
Starosta Mlina Korošec, mlinar 
Vladko, ki še danes pri svojih 87 
letih vsak dan preveri situacijo 
v mlinu, se takšnega dogajanja 
ne spominja. Pravi, da so ljudje 
pred 50, 60 leti tudi stali v vrsti 
pred mlinom, a tisto so bili neki 
drugi časi. »To je bilo v obdobju, 
ko so prišli ljudje v mlin samo po 
dvakrat ali trikrat na leto in so si 
za to opravilo vzeli čas. S konjsko 
vprego so možakarji pripeljali 
po več vreč zrnja, ki smo jim 
ga zmleli ali so ga zamenjali za 
moko. Prihajali so iz vseh koncev, 
s Ptujskega polja, Haloz in še od 
kje. Dnevi, ko so v mlin pripeljali 
zrnje, iz njega pa domov moko, 
so bili za njih kot neke vrste 
praznik. Pri nas so preživeli ves 
dan, tudi kaj pomalicali in se 
podružili,« se spominja Vladko.
Foto: ČG
Čakajočim voznikom tovornjakov je z brezplačno malico in napitkom poma-
gal tudi Dars; pri razdeljevanju hrane pa so pomagali tudi gasilci PGD Tržec 
iz občine Videm (na posnetku).
Štajerski TEDNIK torek, 17. 3. 2020     COLOR CMYK stran 4
torek  17. marca 20204 Podravje
Slovenske gorice  Odpovedi uradnih ur 
Komunikacija na daljavo
Slovenjegoriške občine zaradi širjenja koronavirusa svojim 
občanom omejujejo ali prepovedujejo vstop v občinske stavbe. 
Tako do preklica ne bo več uradnih ur v občinah Destrnik, kjer ob sre-
dah tudi ne bo več mogoče plačevati položnic, Sveta Trojica v Slovenskih 
goricah in Sveti Andraž v Slovenskih goricah. V Juršincih so v času epide-
mije koronavirusa vstop v občinsko stavbo omejili na zdrave osebe, ki pa 
morajo upoštevati razdaljo 1,5 metra med osebami. Hkrati opozarjajo, 
da občanom na občini do nadaljnjega ne bo na voljo fotokopiranje. Ura-
dne ure za stranke v ostalih občinah zaenkrat ostajajo, v vseh pa občane 
naprošajo, da z občinsko upravo komunicirajo preko komunikacijskih 
kanalov, kot so telefon ter elektronska in navadna pošta.  
Foto: SD
Destrnik  Četrta dopisna seja 
Prodaja 8 ha zemljišč
Svetniki so na dopisni seji odločali o prodaji solastniškega 
deleža na dveh nepremičninah, ki bo v občinski proračun 
prinesla nekaj več kot 4.800 evrov.
Edina točka dnevnega reda se je nanašala na prodajo dveh parcel v 
Stavešincih v občini Gornja Radgona, kjer ima občina Destrnik skupaj z 
občinama Sv. Andraž in Trnovska vas, ki so nekdaj tvorile skupno obči-
no, v lasti kmetijsko in gozdno zemljišče. Kmetijsko zemljišče je veliko 
2.450, gozdno pa 5.751 kvadratnih metrov, od katerih je občina Destrnik 
polovična lastnica, ostali dve občini pa četrtinski. Za omenjeni nepre-
mičnini se zanimata dva kupca, občina Destrnik pa je pooblaščena za 
vodenje postopka prodaje. Destrniški solastniški delež za kmetijsko ze-
mljišče je bil ocenjen na dobrih 2.800, za gozdno pa na 2.000 evrov, kar 
pomeni, da bo občina s prodajo dobrih osmih hektarjev zemljišč zasluži-
la nekaj več kot 4.800 evrov.  
Foto: SD
Sveti Andraž  Omejitve v zdravstvu
Zdravnik v Trnovski vasi
Koncesijska ambulanta družinske medicine Vitomarci in 
Trnovska vas bo paciente do preklica sprejemala samo v 
trnovski ambulanti.
Ines Emeršič in Tomaž Schaubach, specialista družinske medicine, ki 
izmenjaje delata v Vitomarcih in Trnovski vasi, paciente opozarjata, da 
se morajo zaradi preventivnih ukrepov pred širjenjem okužbe s koro-
navirusom o obisku ambulante po telefonu predhodno posvetovati, 
saj bosta sprejemala izključno naročene paciente. Potem ko so v občini 
Sveti Andraž v Slovenskih goricah odpovedali vse prireditve, so posle-
dično zaprli tudi večnamensko dvorano v Vitomarcih, do preklica pa je 
konec tudi s popoldansko rekreacijo v šolski telovadnici, sporoča župa-
nja Darja Vudler.  Svoja vrata pa za občane do nadaljnjega zapira tudi 
andraška občinska uprava, ki pa bo v tem času za stranke nemoteno 
dosegljiva po telefonu in elektronski pošti.  
Foto: SD
Do preklica bo zaprta ambulanta v Vitomarcih, saj bo zdravnik delal 
samo v ambulanti v Trnovski vasi.
Potem ko so se februarja vsak 
posamezno opravičili za izostanek 
na seji in je bila proračunska seja 
nesklepčna, je bilo na marčevski 
seji razpoloženje drugačno. Pro-
račun občine Makole, ki je bil prvič 
predstavljen junija lani, je bil po več 
kot pol leta vendarle potrjen. Brez 
pripomb. Zakaj? »Sedaj se je zgo-
dilo to, k čemur sem pozival že tri 
mesece. Prave osebe so se usedle 
skupaj,« je pojasnil Stanko Jančič. 
Ne le prave osebe, župan Franc 
Majcen je svetnikom, ki niso opozi-
cija, kot so opozorili, temveč zgolj 
pozicija, ki občasno blokira sklepe, 
dovolil, da 48.000 evrov razdelijo 
po svoje. 
Tako je letos za vaške odbore 
predvideno 26.700 evrov, svetniki 
pa so izbrali še prednostne cestne 
naložbe.
»Obdelajte železo, 
dokler je vroče«
S proračun pa so bila potrjena 
tudi sredstva za projekt nove je-
dilnice v Osnovni šoli Anice Čer-
nejeve Makole, in sicer v kletnih 
prostorih, čemur je šest strankar-
sko istobarvnih svetnikov doslej 
nasprotovalo. »Uporabniki, starši 
so izrazili željo, da gremo v preure-
ditev kletnih prostorov,« je dejala 
Diana Železnik iz odbora za druž-
bene dejavnosti. To željo so izrazili 
že jeseni, vendar je sedaj k sliša-
nosti najverjetneje pripomogel 
tudi razpis šolskega ministrstva za 
investicije v šolske objekte. Prip-
ravljavka izvedbene dokumenta-
cije Tanja Vintar je dejala: »Šolsko 
ministrstvo je po 10 letih objavilo 
razpis za sofi nanciranje šolskih 
investicij, kar praktično velja za ču-
dež. Dobro je, da je investicija za 
prenovo jedilnice in kuhinje tako 
daleč pripravljena, da ima gradbe-
no dovoljenje, da bo mogoče ob-
javiti razpis za izbiro izvajalca, kar 
je eno izmed prednostnih meril na 
razpisu ministrstva. Tiste investici-
je, ki so najdalj pripravljene ali se 
že izvajajo, imajo največ možnosti. 
Zato je smiselno, da to železo ob-
delate, dokler je vroče.« In svetni-
ki so v nadaljnjem koraku potrdili 
projektno dokumentacijo, ki pred-
videva obnovo kletnih prostorov 
(kuhinja z jedilnico, tehniško učil-
nico s kabinetov) ter izgradnjo zu-
nanje požarnega stopnišča. 
Davek na vikendaše?
Prav tako je občinski svet s šesti-
mi glasovi za (od enajstih) potrdil 
višje cene komunalnih odpadkov. 
Na decembrski seji so takšen sklep 
zavrnili. Posledično je Komunala 
Slovenska Bistrica občini za de-
cember in za mesece letošnjega 
leta izstavila račun, s katerim naj 
bi občina pokrila razliko do nižje 
cene. Strošek, ki je nastal, obsega 
približno 8.000 evrov. »Račun od 
nas zahteva tudi pokritje stroškov 
za gospodarske subjekte, kar pa ni 
skladno z zakonodajo in smo prak-
tično v prekršku, dejstvo pa je, da 
bo nekdo moral pokriti to razliko 
do višjih cen,« je dejal direktor ob-
činske uprave Igor Erker. 
Svetnik Zdravko Krošel pa je iz-
razil bojazen, da bi ostale občine iz 
sistema zbiranja odpadkov izločile 
občino Makole, ki je v prvi vrsti ha-
loška občina. »Občini Lovrenc na 
Pohorju se pobiranje odpadkov za-
računa ločeno in sedaj občani pla-
čujejo 22 evrov mesečno, pri nas bi 
se cene dvignile za dva evra. Me-
nim, da gospodinjstva to zmorejo, 
ob tem pa ne gre spregledati, da 
so vsa komunalna podjetja zvišala 
ceno te storitve.« Stanko Jančič pa 
se je dotaknil še imetnikov viken-
dov. Dejal je, da so »vikendaši le 
strošek, efekta pa ni od njih,« zato 
je občino pozval, da naj razmisli o 
kakšnem davku na vikendaše. »Saj 
jim pa ceste in vse rihtamo.«
Foto: Mojca Vtič
Makolski občinski svetniki so potrdili proračun za letošnje leto, ki predvideva 2,48 milijona evrov odhodkov. 
Največja projekta v tem letu sta investicija v osnovno šolstvo – kuhinja z jedilnico, za kar ima občina letos rezer-
viranih 450.000 evrov, ter pločnik Pečke, višina proračunske postavke je 165.000 evrov. 
Investicijsko dokumentacijo za 
obnovo cest in kanalizacije v Vid-
mu so svetniki potrjevali na dopisni 
seji. V okviru cestnega programa 
bodo obnovili tri odseke v skupni 
dolžini 2.185 metrov: Skorišnjak–
Kozel (v vrednosti 60.000 evrov), 
Majski Vrh–Drenova graba (55.000 
evrov) in Zgornja Pristava–Vinkler–
Cebek (76.000 evrov). Izvajalca del 
bodo predvidoma izbrali pred po-
letjem, dela bi končali v jesenskem 
času. Občina Videm bo investicijo 
pokrila z nepovratnimi državnimi 
sredstvi, ki ji pripadajo po 23. členu 
Zakona o fi nanciranju občin.
Videmčani nameravajo letos 
urediti tudi krajši krak kanalizacije. 
Položili bodo kanalizacijski cevo-
vod s črpališčem, hkrati pa obno-
vili še vodovodnega. S kanalizacijo 
bodo opremili gospodinjstva ob 
cesti od pokopališča v smeri Trž-
ca. Investicija bo veljala 146.000 
evrov, od tega bodo za kanali-
zacijski cevovod namenili nekaj 
manj kot 120 tisočakov, za obnovo 
vodovodnega sistema pa okoli 25 
tisočakov. Gradbišče bodo odprli 
prihodnji mesec, dela bodo pred-
vidoma izvajali do oktobra. Tudi 
za ta projekt bodo črpali nepo-
vratna sredstva po 23. členu ZFO. 
V občini Videm je na kanalizacijski 
sistem priključenih 10 odstotkov 
gospodinjstev, to je 229 od skup-
no 2.248.
Videm  Cestni program in kanalizacija
Dela v vrednosti 340.000 evrov
Občina Videm bo letos za program obnove občinskih cest namenila 191.000, za gradnjo 230 metrov kanalizacije in ob-
novo vodovoda pa 146.000 evrov.
Foto: MZ
Ta del Vidma bodo letos opremili s kanalizacijo in obenem obnovili vodovodni sistem.
Makole  Svetniki po izpustitvi ene seje kot prerojeni
Ko se za mizo usedejo »pravi« ljudje, 
sprejem proračuna ni vprašanje
Šest svetnikov, povezanih v svetniško skupino SDS, si je opomoglo, uskladilo življenjske urnike in se tokrat v 
polnem številu udeležilo seje. Predah pa je očitno tudi pustil posledice, tokrat so bili potrjeni vsi sklepi župana, 
tudi o dražjem odvozu smeti.
Štajerski TEDNIK torek, 17. 3. 2020     COLOR CMYK stran 5
torek  17. marca 2020   5Podravje
Delo v skupini Impol zaradi 
razsajajočega koronavirusa sicer 
še vedno poteka tekoče in brez po-
sebnih težav, prav tako do danes 
še niso zabeležili primera okužbe 
znotraj skupine. »Vladni ukrepi se 
sicer dnevno spreminjajo, ampak 
za zdaj uspešno iščemo rešitve in 
kupcem zagotavljamo pravočasne 
dobave,« je dejal Andrej Kolma-
nič, glavni izvršni direktor. Da bi 
preprečili hujše posledice virusa, 
so sprejeli številne ukrepe, med 
drugim so odpovedali malico v 
skupnih prostorih. To pomeni, da 
si morajo zaposleni malico prinesti 
od doma ter da bodo upravičeni 
do nadomestila malice v celotnem 
znesku. 
Slovenska. Bistrica  Impol z dodatnimi ukrepi
Zaposleni malico prinašajo od doma
Skupina Impol je z razglasitvijo epidemije ukinila malico v skupnih prostorih, za vse obiskovalce 
veljajo poostrena pravila, odpovedana so službena potovanja, sestanki pa se izvajajo preko video 
konferenc. 
Foto: MV
Skladno z odlokom se na ozem-
lju Slovenije prepoveduje izvajanje 
javnega linijskega prevoza potni-
kov, posebnega linijskega prevoza 
potnikov, stalnega zunajlinijskega 
prevoza potnikov, občasnega pre-
voza potnikov ter javnega železni-
škega prevoza potnikov v notra-
njem in mednarodnem prometu. 
Avtotaksi prevozi bodo še naprej 
dovoljeni, če bo voznik taksija pred 
vstopom novega potnika poskrbel 
za ustrezno razkužitev delov vo-
zila, ki so redno v fi zičnem stiku s 
potnikom. Prepoved ne bo veljala 
za prevoze, ki so potrebni za in-
tervencijske službe in druge nujne 
službe javnega sektorja. Pri teh 
prevozih bosta morala za ustrezno 
zaščito voznikov in potnikov poskr-
beti njihov organizator in izvajalec. 
Morebitne druge izjeme bo odobril 
minister za infrastrukturo.
Odlok prepoveduje tudi prevoz 
oseb z nihalnimi žičnicami, vzpenja-
čo in krožnimi kabinskimi žičnica-
mi. Ta prepoved ne velja v primerih 
nujne oskrbe, medicinske pomoči, 
zaščite in reševanja ter za osebe, 
ki so pred uveljavitvijo tega odloka 
opravile prevoz z napravami iz prej-
šnjega odstavka in se vračajo po 
uveljavitvi tega odloka. Tudi v tem 
primeru morebitne druge izjeme 
odobri minister za infrastrukturo.
Prepovedi in omejitve iz tega 
odloka veljajo do prenehanja razlo-
gov zanje, kar ugotovi vlada s skle-
pom, ki ga objavi v uradnem listu.
Slovenija, Podravje  Prepovedan ves javni prevoz
Brez avtobusov in vlakov, le še taksi 
Vlada je skladno z napovedjo sprejela odlok o začasni prepovedi in omejitvah javnega prevoza 
potnikov v Sloveniji zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije novega koronavirusa. Odlok ve-
lja od ponedeljka. Taksiji bodo lahko vozili, vendar bodo morali vozniki pred vstopom novega 
potnika vozilo razkužiti.
»Izpolnjevanje subvencijskih 
vlog za leto 2020 se prekinja za 14 
dni oz. do preklica, enako velja za 
izvajanje mlečne kontrole za pot-
rebe selekcije. Storitve v mlečnem 
laboratorjiu in laboratoriju za ana-
lizo tal se bodo izvajale na podlagi 
predhodnega dogovora. Vstopno 
mesto je na južni strani laborato-
rija,« je povedal direktor Andrej 
Rebernišek. 
Dodal je še, da so in bodo stro-
kovni delavci za nasvete dosegljivi 
na mobilne številke, ki so objavlje-
ne na spletni strani zavoda. Za vse 
nujne primere pa se je treba pred-
hodno dogovoriti. 
Podravje  Tudi ptujski KGZ z ukrepi
Prekinjena subvencijska kampanja
Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek sporoča, da so v sklopu ukrepov 
za zajezitev širjenja virusa 19 omejili oz. do nadaljnjega odpovedali nekatere storitve.
Foto: ČG
Od ponedeljka velja popolna prepo-
ved javnega prevoza. Taksiji bodo 
sicer lahko vozili, a le pod pogojem, 
da bo voznik pred vstopom novega 
potnika vozilo v celoti razkužil.
Foto: ČG
V ponedeljek zjutraj so delo ne-
moteno nadaljevali. »Delavci so se 
organizirali, prišli na delo z lastnim 
prevozom. Proizvodnja poteka 
nemoteno, držimo se navodil o 
varnostni razdalji. Imamo na voljo 
35.000 m2 delovnih površin, v eni 
Kidričevo  Boxmark brez avtobusnega prevoza
Izpadla nočna izmena
Zaradi ustavitve javnega prevoza je v podjetju Boxmark Le-
ather v noči z nedelje na ponedeljek izpadla nočna izmena.
Foto: ČG
Direktor Marjan Trobiš je dejal, da do včeraj dopoldan okužbe pri njih niso 
zabeležili. Že pred dnevi so delavce, ki so bili v tujini (službeno ali zasebno), iz 
varnostnih razlogov poslali domov in jim odredili čakanje na delo.
izmeni dela od 250 do 350 delav-
cev, tako da izvajanje ukrepa var-
nostne razdalje ni vprašljivo, pros-
tora imamo dovolj. Oskrbovalne 
verige za zdaj potekajo nemoteno, 
tako nabava kot odprema,« je po-
jasnil direktor Marjan Trobiš.
Štajerski TEDNIK torek, 17. 3. 2020     COLOR CMYK stran 6
torek  17. marca 20206 Podravje
Pri Jagru v Trnovski vasi so prvi 
dan po razglasitvi epidemije in 
ukinitvi javnega življenja podrli 
vse rekorde prodaje, saj se izku-
pičku tistega dne doslej niso niti 
približali pred nobenimi božičnimi 
in velikonočnimi prazniki, v času, 
ko si trgovci tradicionalno mane-
jo roke. Zaradi varnosti se v vseh 
slovenskih prodajalnah še bolj 
posvečajo higienski preventivi, 
zato redno razkužujejo nakupo-
valne košare in vozičke, postrežne 
pulte, blagajniške trakove in klju-
ke vrat, bolj kot kdajkoli prej pa 
je na postrežnih oddelkih kruha in 
pekovskih izdelkov ter sadja in ze-
lenjave obvezna uporaba rokavic, 
opozarjajo.
Hofer: ljudje se jezijo, ko česa ni
Poleg tega, da se v Hoferjevih 
trgovinah police praznijo hitreje, 
kot jih prodajalci uspejo polniti, so 
pregoreli tudi njihovi telefoni za-
radi večjega števila vprašanj, po-
vezanih s pojavom koronavirusa. 
»Trenutno dovoz živil v naše cen-
tralno skladišče v Lukovici poteka 
večinoma brez posebnosti, so pa 
količine dostav večje, s čimer od-
govarjamo na večje povpraševa-
nje in tako zagotavljamo zadostne 
količine,« pravijo v Hoferju in ob-
ljubljajo, da bodo v njihovih trgo-
vinah kmalu na voljo tudi postaje 
za razkuževanje rok, do takrat pa 
si lahko kupci roke razkužijo ob 
blagajni. 
Obenem kupce pozivajo k strp-
nosti. V lenarški prodajalni Hofer, 
na primer, je gneča precejšnja, 
ljudje pa se jezijo, ker zmanjkuje iz-
delkov, kot so riž, krompir, meso, 
tudi hladilniki z zamrznjeno hrano 
Spodnje Podravje, Slovenija  Trgovci zagotavljajo, da imajo polna skladišča in redne
Po razglasitvi epidemije ljudje iz
a panika ni potrebna: zalog je do
V trgovinah imajo zadnje dni ogromno dela, da lahko zadostijo povpraševanju kupcev; zaradi r
epidemije so se namreč ljudje prestrašili in začeli kupovati večje zaloge hrane in drugih potrebš
Hkrati sicer priznavajo, da občasno česa zmanjka, saj jim kakšnega izdelka ne uspe pravočasno 
dovolj hitro polniti praznih polic. Lačni ne bomo, nam zagotavljajo tako trgovci kot tudi kmetijs
Ormož  Mesto se v petek še ni ustavilo
Tržnica do sobote 
obratovala nemoteno
V petek ormoško mesto ni bilo kaj dosti drugačno od običaj-
nih dni, razen da so bili trgovski centri še bolj polni kupcev. 
Živahna je bila tudi prodaja na ormoški tržnici, kjer so kup-
ci nakupovali domače lokalne pridelke in izdelke. Pretirane 
zaskrbljenosti pa tam ni bilo zaznati. Že ta teden pa bo si-
tuacija zelo verjetno drugačna, saj se omejevalni ukrepi iz 
dneva v dan zaostrujejo.
»Ljudi ni strah, kot je videti zaenkrat. Kupujejo in prihajajo, je pa res, 
da danes sam beležim precej manj prometa kot običajno. Do sedaj 
sem prodal komaj za 20 evrov blaga, na običajen dan je promet tam 
okoli 100, 150 evrov. Vidim, da bolj povprašujejo po zelenjavi, mesu in 
mesnih izdelkih,« je povedal Stanko Ribič s Koga, ki na tržnici že dve 
leti prodaja domače pecivo, sokove in marmelade.
Dobro je šla prodaja od rok Mariji Štuhec iz Svetega Tomaža, ki je 
že vse od začetka prisotna na tržnici, še od takrat, ko je ta delovala 
na stari lokaciji med bloki v Ormožu. »Prodaja teče v redu. Za zdaj ni 
opaziti nič manj kupcev. Ljudje nakupujejo predvsem zelenjavo, še 
zlasti solato, krompir in čebulo,« je pojasnila Marija, ki je ponujala tudi 
domača jajčka, pa testenine, manjkalo ni niti pogač.
Foto: MH
Tržnica je v petek normalno obratovala.
Foto: MH
Prodaja na novi tržnici raste
Prodaja na novi tržnici se je sicer začela sredi februarja lani, obisk 
tržnice domačih dobrot pa je postal veliko bolj privlačen. Z njo so za-
dovoljni tako kupci kot ponudniki. »Tukaj je več ponudnikov, večja kot 
je ponudba, večje je tudi povpraševanje. Z novimi prostori smo izred-
no zadovoljni, nismo več na dežju in vetru. Zadovoljni so tudi kupci, ki 
pridejo v lep prostor,« je dodala Štuhečeva, ki jo imenujejo tudi mati 
tržnice. Na njenem zelniku je namreč pred petimi leti zrasla ideja o 
oživitvi ormoške tržnice. Po tem, ko je izgubila službo, se je skupaj z 
možem začela ukvarjati s pridelavo zelenjave, sčasoma pa tudi z izde-
lavo testenin in peko peciva ter rejo kokoši nesnic.
Ponudba na tržnici je bila v petek pestra kot običajno, so povedali 
ponudniki. Med njimi je na stojnici svoje medene dobrote ponujal tudi 
mladi čebelar Peter Marin iz Cvetkovcev. »Prodaja gre dobro in iz leta 
v leto narašča. Kupci so zadovoljni. S staro tržnico ni primerjave. Tukaj 
je res super. Sicer pa stranke najbolj povprašujejo po našem ajdovem 
medu. Ponujam pa tudi akacijevega, gozdnega, cvetličnega, lipovega 
in kostanjevega, pa cvetni prah, naša posebnost je tudi kremni med, 
za vse izdelke pa sem pridobil certifikat kakovosti kolektivne blagov-
ne znamke Jeruzalem Slovenija,« še pove in doda, da ima ta čas okoli 
70 panjev čebel.
Kupci celo iz Ptuja
Lokalne ponudnike je bilo na tržnici mogoče obiskati vsak petek 
med 8. in 12. uro, tržnični dan pa rade volje popestrijo še s kakšnim 
nastopom ljudskih pevcev ali etno skupine Gudalo OŠ Ormož. Vsega 
tega verjetno zdaj nekaj časa ne bo več.
Sicer pa tržnica za zdaj (ob določenih preventivnih ukrepih) normal-
no obratuje. Kot je povedala vodja projekta ormoške tržnice domačih 
pridelkov Anita Bolčevič, je na tržnici kakih deset ponudnikov lokal-
nih pridelkov in izdelkov. Kupci pa prihajajo tako iz domačega kakor 
tudi iz širšega okoliša, celo iz Ptuja. »Tržnica je v novih prostorih lepo 
zaživela. Ponudniki in kupci imajo streho nad glavo ter spremljajoče 
prostore, od sanitarij, kuhinje itd., tik ob stavbi je na voljo tudi več-
je parkirišče. To je bila res dobra poteza,« je dodala in izpostavila še 
kakovost lokalnih izdelkov ter da je večina ponudnikov na ormoški 
tržnici vključena v kolektivno blagovno znamko Jeruzalem Slovenija.
V PP drastičen porast naročil
Ob razglasitvi epidemije in zaostrovanju razmer zaradi 
okužb s koronavirusom so ljudje izpraznili police živilskih 
prodajaln, posledično trgovci pri dobaviteljih naročajo več 
blaga kot običajno.
V Perutnini Ptuj (PP) so imeli zadnje dni minulega 
tedna za dva- do trikrat povečan obseg povpraševanja v 
primerjavi z rednimi naročili, in sicer za segment svežega 
mesa, izdelkov in zamrznjenih izdelkov. A kot pravi direktor 
trženja David Visenjak, vseh naročil kratkoročno ne bo 
moč izpolniti: »Na povečano povpraševanje lahko zaradi 
razpoložljivih kapacitet in daljšega proizvodnega cikla pri 
mesu odgovorimo v omejenem obsegu.«
Delo od doma, v proizvodnji strogi ukrepi
Perutnina Ptuj je bilo prvo podjetje v regiji, ki je bilo zaradi 
potrjene okužbe s koronavirusom primorano zapreti vrata 
upravne poslovne stavbe. V četrtek in petek so bila vrata 
»črne dame« na Potrčevi cesti zaprta, včeraj so jih ponovno 
odprli. Kljub temu bo večina sodelavcev, ki so zaposleni v 
menedžmentu in administraciji (uprava Potrčeva cesta), še 
naprej delala od doma. 
V Perutnininih proizvodnih obratih medtem veljajo 
poostreni preventivni in zaščitni ukrepi ter visoki higienski 
standardi. »Ukrepi zajemajo omejitev vstopa v prostore 
PP za zunanje obiskovalce in poslovne partnerje, merjenje 
temperature vsem zaposlenim ob vstopu, dodatna čiščenja in 
dezinfekcije, opozarjanje na pravilno in večkratno umivanje 
rok ter ohranjanje ustrezne razdalje do sogovornika,« je 
poudaril generalni direktor Perutnine Enver Šišić.
Foto: ČG
Po besedah direktorja trženja v PP Davida Visenjaka bodo na po-
večano povpraševanje lahko odgovorili v omejenem obsegu. To po-
meni, da vseh naročil kratkoročno verjetno ne bo možno realizirati.
Preventiva
Trgovci so poskrbeli, da 
imajo zaposleni in kupci na 
voljo razkužila. Redno skrbijo 
za dezinfekcijo delovnih 
površin, POS-terminalov, 
tekočih trakov na blagajnah, 
vozičkov, nakupovalnih košar, s 
posebnimi obvestili opozarjajo 
stranke na uporabo zaščitnih 
rokavic na oddelkih sadja in 
zelenjave ter pri samopostrežbi 
kruha.
Foto: ČG
so pogosto prazni, kruha in drugih 
pekovskih izdelkov pa je dovolj, 
saj jih pečejo sami.
Lidl: najbolj iskani 
izdelki z daljšim rokom 
trajanja
Tudi v Lidlovih trgovinah bele-
žijo izredno povečanje nakupov. 
»Večinoma gre za izdelke z daljšim 
rokom trajanja oziroma suhega 
sortimenta ter higienskih pripo-
močkov, denimo riža, testenin, 
olja, kosmičev, trajnih kruhov, traj-
nega mleka, toaletnega papirja in 
konzerviranih živil,« našteva Tina 
Cipot, vodja Lidlovega korpora-
tivnega komuniciranja in dodaja, 
da so v podjetju aktivirali vse raz-
položljive kadre in da se vsi tru-
dijo kupcem zagotoviti najboljšo 
možno ponudbo iskanih izdelkov, 
seveda pa se dogaja, da občasno 
česa zmanjka.
V Sparu zaposlili več 
ljudi
Povečan obisk kupcev v zadnjih 
dneh beležijo tudi v Sparovih trgo-
vinah. »Poraslo je povpraševanje 
po osnovnih živilih, izdelkih z dalj-
šim rokom uporabe in higienskih 
pripomočkih. Za zagotavljanje pra-
vočasne dostave naročil na naši 
spletni trgovini Spar Online smo 
zaposlili tudi več ljudi, kljub temu 
pa so kapacitete spletne trgovine 
omejene, zato je v tem trenutku 
na dostavo treba čakati nekoliko 
dlje kot običajno,« pojasnjuje Pika 
Foto: SD
V lenarškem Hoferju zmanjkuje tudi zamr-
znjene hrane. P
Štajerski TEDNIK torek, 17. 3. 2020     COLOR CMYK stran 7
torek  17. marca 2020   7Podravje
Podravje  Ukrepi za preprečevanje širjenja 
koronavirusa
Bodo potrebne še bolj 
drastične omejitve?
Scenarij, kot si ga nihče ni želel, se uresničuje tudi v Slove-
niji. V zadnjih dneh je obolelih za koronavirusom iz dneva v 
dan več. Zajezitev virusa bo možna le z omejitvijo socialnih 
stikov, redno higieno in upoštevanjem vseh preventivnih 
ukrepov. Ti so v večini zavodov in ustanov začeli veljati že 
minuli teden. 
Konkretna navodila ministrstev z jasnimi omejitvami so bila javnosti 
predstavljena v četrtek, sočasno z razglasitvijo epidemije v Sloveniji. 
Že dan kasneje so se pokazali njihovi učinki. Vstop strankam so omejili 
tako rekoč povsod: upravne enote, krajevni uradi, občinske uprave, 
lekarne … Bojazen ljudi se odraža tudi na praznih trgovskih policah. 
Tudi pred bankami in lekarnami so se v petek dopoldan vile kolone 
ljudi, predvsem zato, ker povsod velja omejitev vstopa na eno zdravo 
osebo. Zaprtje teh ustanov, enako kot za šole in vrtce, velja do 29. 
marca, v primeru širjenja bolezni pa bo ukrep še podaljšan. Prestavlje-
ni so številni koncerti, prireditve in ostali dogodki. 
Foto: ČG 
Ukrepe v ptujski bolnišnici sta predstavila Teodor Pevec in Anica Už-
mah.
Breskvar iz Spara. »Kupcem zago-
tavljamo, da smo dobro priprav-
ljeni na dodatno povpraševanje in 
v naše trgovine Spar in Interspar 
nemoteno dobavljamo zadostne 
količine izdelkov. Zaradi izrednih 
razmer, ki so povzročile povečano 
gnečo v trgovinah, pa zaposleni 
ne zmorejo sprotnega polnjenja 
polic. Trudimo se po svojih najbolj-
ših močeh, prosimo pa tudi za po-
trpežljivost in razumevanje.«
Vse Sparove trgovine so odprte 
in obratujejo po nespremenjenem 
delovnem času, ob vhodih so kup-
cem na voljo razkužila, prav tako 
so razkužila nameščena na vseh 
postrežnih oddelkih. 
V Mercatorju so 
povečali naročila
Iz Mercatorja so sporočili, da 
s svojimi dobavitelji zagotavljajo 
stalno preskrbo trgovin tako z 
osnovnimi živili kot tudi drugimi 
izdelki za dnevno rabo v gospo-
dinjstvu. »Zato ni nobene potrebe 
za kupovanje večjih zalog,« so po-
udarili. 
Dodali so, da so nenehno prip-
ravljeni na večje povpraševanje in 
imajo v skladiščih vedno zadostne 
količine blaga, predvsem osnov-
nih živil. »V zadnjih tednih smo 
naročila še povečali in z dobavi-
telji zagotavljamo take količine 
izdelkov, ki zadoščajo za trenutno 
e dobave
zropali trgovine,
ovolj 
razmaha okuženih s koronavirusom in razglasitve 
ščin. A trgovci pomirjajo, da ni razlogov za paniko. 
dostaviti, še bolj pa zato, ker prodajalci ne zmorejo 
ska ministrica.
Jager: »Predvidevamo, 
da bodo trgovine odprte«
Boštjan Jager, trgovine Jager: »Predvidevamo, da do zaprtja 
živilskih prodajaln ne bo prišlo. Naše poslovalnice so načeloma v 
manjših krajih, v njih naenkrat ni veliko ljudi, možnost širjenja 
virusa pri nas je zelo nizka. Menimo, da je virus postal del 
vsakdana, z njim se bomo morali naučiti živeti, ga preboleti in 
iti dalje. Se pa moramo obnašati resno, odgovorno, preventivno, 
omejiti nepotrebno druženje in ne smemo biti lahkomiselni.«
Foto: SD
Pri Jagru v Trnovski vasi sredi dneva ni bilo mogoče kupiti kruha.
Foto: ČG
Pogled na Mercatorjeve police v soboto
Ukrepi tudi na Centrih 
za socialno delo
Zaradi naraščajočega števila okuženih s koronavirusom 
v Sloveniji in zaradi varovanja zdravja so tudi na Centru za 
socialno delo Spodnje Podravje omejeni osebni obiski strank. Te 
se morajo v primeru nujnih in neodložljivih zadev predhodno 
najaviti. Dosegljivi so na elektronskem naslovu: gp-csd.
sppod@gov.si ali na telefonski številki: 02 787 56 00. Vloge za 
uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in starševskega varstva 
se oddajo v nabiralnik v pritličju ali pošljejo po pošti.
Foto: ČG
Foto: SD
Prazne Jagrove police v Trnovski vasi
večje povpraševanje, vendar pa 
kupovanje večjih količin v tako 
kratkem času otežuje sprotno 
polnjenje polic. Frekvence dostav 
v trgovine so povečane, in to av-
tomatično, saj spremljamo stanje 
zalog v trgovinah, glede na raz-
mere pa v vsaki trgovini morda 
ne morejo povedati točne ure, 
kdaj bo katera dostava prispela. 
Vendar za tak pritisk na trgovine 
resnično ni razloga, z bolj umirje-
nim in racionalnim kupovanjem bi 
vsi bistveno lažje opravili nakupe. 
Zagotavljamo, da so zaloge za-
dostne, da predvsem osnovnih ži-
vil in potrebščin ne bo zmanjkalo, 
tudi sveže izdelke redno dobavlja-
mo. Kupce prosimo, da kupujejo 
razumno in strpno.«
Tuš skrbi za redno 
dobavo sadja in 
zelenjave
V Tušu so minule dni zabeležili 
največ povpraševanja in nakupov 
izdelkov z daljšim rokom trajanja. 
»Ljudje so na zalogo predvsem 
kupovali moko, sladkor, olje, suhi 
kvas, suhe mesnine, konzervirane 
izdelke, higienske pripomočke in 
zamrznjene izdelke. V trgovinah 
Tuš imamo dovolj zaloge izdelkov, 
trudili se bomo, da bodo naše 
trgovine ustrezno založene. Po-
lice polnimo sproti, če pa kateri 
izdelek zmanjka, je na voljo alter-
nativni. Blago na dnevni ravni do-
bavljamo iz lastnega logističnega 
centra, na policah imamo več kot 
70 odstotkov slovenskih izdelkov. 
Sadje in zelenjava tekoče prihaja-
ta, saj imamo različne nabave vire, 
od tega veliko slovenskega sadja 
in zelenjave.«
Jagrovim trgovinam 
police dnevno polnijo 
lokalni dobavitelji
V podjetju Jagros (trgovine 
Jager) nimajo skrbi, da bi police 
njihovih prodajaln z živili ostale 
prazne. »K sreči naše poslovanje 
v veliki meri temelji na lokalnih do-
baviteljih (Mlin Korošec, Kozjanski 
Mlin, Mlin Katič, Mlinotest …), ki 
nam dnevno zagotavljajo dobave. 
Je pa res, da včasih posamezna 
vrsta moke poide, a je na zalogi 
kakšna druga znamka. Torej moke, 
mleka, testenin in konzerv je do-
volj. Število kupcev v teh dneh je 
bistveno višje kot običajno,« je 
povedal Boštjan Jager, eden od 
direktorjev v podjetju Jagros. 
Pojasnil je tudi, da so nekate-
rim izdelkom zaradi višje nabavne 
cene dvignili prodajno ceno, a je 
bilo teh podražitev zelo malo.
Družabno življenje je več kot očitno začasno zastalo zaradi ukre-
pov, ki so nujni za zajezitev širjenja bolezni. 
Bolnišnica: zdravstveno varstvo fokusirano
na nujne bolnike 
Na vseh oddelkih Splošne bolnišnice Ptuj velja popolna prepoved 
obiskov. Izjema so za zdaj partnerji pri porodnicah in spremljevalec na 
otroškem oddelku. Ukrep prepovedi vstopa za obiskovalce že nekaj 
časa velja tudi v Domu upokojencev Ptuj, omejen je vstop v ZD Ptuj. 
V ptujski bolnišnici so s preventivnimi ukrepi za zajezitev širjenja 
virusa začeli že pred časom, konec prejšnjega tedna pa so sprejeli še 
nekaj dodatnih omejitev, ki veljajo od ponedeljka. 
Predstavila sta jih direktorica Anica Užmah in Teodor Pevec, stro-
kovni direktor bolnišnice, ki je pojasnil: »V celoti zmanjšujemo neaku-
tne posege in preglede. To pomeni, da vse, kar ni nujno in kjer odlog 
zdravstvene oskrbe ne bi privedel do poslabšanja zdravstvenega sta-
nja, odlagamo. Bolnike o odpovedih operativnih posegov in pregle-
dov obveščamo osebno.
V primerih, ko bi odlog kontrole pacienta lahko pripeljal do poslab-
šanja zdravstvenega stanja, bomo to seveda izvedli.«
Pevec je ob tem še povedal, da so sprejeti ukrepi preventivni: 
»Načrt je ohraniti zdravstvene zmogljivosti bolnišnice, ker v tem času 
prihaja do drugih bolezni in poškodb, ki ne morejo čakati. Bolnišnica 
mora relativno normalno delovati. Smo pa morali nenujne programe 
zmanjšati, da nam ne bi zmanjkalo materiala in stvari, ki jih pri svojem 
delu vsakodnevno potrebujemo.« Dostava medicinskega materiala je 
namreč zmanjšana in z novimi ukrepi se na Ptuju želijo izogniti more-
bitnim težavam. 
Osebje, ki trenutno ni potrebno, so pozvali, da koristi presežne ure 
ali dopuste. Želijo, da se tisto zdravstveno osebje, ki trenutno ni nujno 
potrebno, zadržuje bolj doma kot v bolnišnici. Omejeno je tudi število 
vstopnih mest v samo bolnišnico. Ker so obiski omejeni, informacije o 
pacientih v tej izredni situaciji dajejo po telefonu . 
Štajerski TEDNIK torek, 17. 3. 2020     COLOR CMYK stran 8
»Še vedno sicer zaostajamo za 
nekaterimi zahodnoevropskimi 
državami, vendar nam je uspelo 
doseči korekten nivo cen v regiji, 
na podlagi katerih lahko svojim 
kupcem zagotavljamo kakovostno 
surovino, da iz nje naredijo izdelke 
z višjo dodano vrednostjo. Naš cilj 
je bil, da nam kupci v regiji priznajo 
pošteno plačilo za naš trud in vla-
ganja v proizvodnjo, kar nam je v 
zadnjem obdobju uspelo doseči,« 
je zadovoljen z delom v letu 2019 
direktor zadruge Janko Petrovič.
Ena kmetija na teden 
opusti prirejo mleka
V zadrugi imajo 722 aktivnih pro-
izvajalcev mleka od Lendave do 
Koroške in Savinjske doline, med 
katerimi je kar 60 odstotkov manj-
ših kmetij, ki imajo v povprečju šest 
do osem molznic. »Vsem zagota-
vljamo iste pogoje in odvoz mleka, 
saj na ta način tudi pomagamo z 
ohranjanjem njihovega socialne-
ga položaja in hkrati obdelanega 
podeželja. Obdržali smo tudi tra-
dicionalne skupne oziroma vaške 
zbiralnice mleka, ki so jih ponekod 
v Sloveniji že ukinili. Dejstvo pa 
je, da se nadaljuje trend upadanja 
kmetij s prirejo mleka. Zadnja tri 
leta opažam, da to dejavnost vsa-
ko leto opusti približno 60 kmetij, 
kar pomeni več kot ena na teden. 
Večinoma gre za manjše kmetije, 
ki zaenkrat sicer še niso opustile 
kmetovanja, za začetek le prirejo 
mleka, in to najpogosteje zaradi 
starosti, bolezni ali pa kmetija bo-
disi živi še od česa drugega bodisi 
nima naslednika.«
In prav majhne kmetije so tis-
te, kjer imajo krave večinoma v 
klasičnih hlevih v tako imenovani 
vezani reji, torej so privezane. Če 
bodo v Nemčiji uresničili napovedi, 
da bodo trgovci zaradi pritiska ve-
ganskih in vegetarijanskih društev 
ter društev proti mučenju živali v 
dveh, treh letih prenehali odkupo-
vati mleko iz vezane reje, bodo šli 
v to smer gotovo tudi naši trgovci. 
Vezana reja le še na 
manjših kmetijah
»V Sloveniji se veliko ukvarjamo 
z dobrobitjo živali, kar je tudi eden 
od ukrepov skupne kmetijske poli-
tike. Tudi v naši zadrugi si prizade-
vamo, da bi čim več rejcev prešlo 
na prosto rejo. Drži, da na majhnih 
kmetijah mleko večinoma še proi-
zvajajo v vezanih rejah, toda kljub 
temu da je teh kmetij po številu ve-
liko, kar 60 odstotkov, pa več kot 
80 odstotkov proizvodnje mleka 
prihaja iz proste reje, saj je ta skon-
centrirana na 20 odstotkih velikih 
sodobno usmerjenih kmetij, ki ži-
valim zagotavljajo dobre pogoje 
bivanja z ustreznimi prezračevalni-
mi sistemi, hlajenjem, vodnimi pos-
teljami in drugim udobjem. Kot že 
rečeno, je dolgoročni obstoj manj-
ših kmetij s prirejo mleka ogrožen, 
sistem gre torej sam po sebi v 
smer proste reje, zato tu ne vidim 
večjih težav. Pri tem pa bo seveda 
morala pomagati tudi država, in 
sicer predvsem z več spodbudami 
za gradnje novih hlevov za prosto 
rejo,« pojasnjuje Petrovič, ki ga 
skrbijo ukrepi skupne kmetijske 
politike.
Imamo subvencijsko 
kmetijstvo
»Naše kmetijstvo namreč posta-
ja vse bolj subvencijsko. Kmetje 
po liniji najmanjšega odpora išče-
jo poti, po katerih bi prišli do čim 
več denarja, in tiste dejavnosti, za 
katere lahko dobijo največ subven-
cij. Tu je govedoreja v primerjavi z 
drugimi kmetijskimi panogami veli-
ko izgubila, saj je deležna bistveno 
manj državne podpore. In to kljub 
temu da ima Slovenija 400.000 
hektarjev travnatih površin in da 
naše naravne danosti omogočajo 
predvsem rejo prežvekovalcev ter 
posledično tudi pridelavo mleka, 
kar bi veljalo bolje izkoristiti. Ne 
nazadnje je govedoreja tudi stra-
teška panoga slovenskega kmetij-
stva prihodnosti.« 
V lanskem letu se jim je uspelo 
dogovoriti z Ljubljanskimi mlekar-
nami, da k standardni odkupni ceni 
mleka doda premijo za ekološko 
proizvodnjo mleka, ki znaša prib-
ližno 30 odstotkov k fi ksni ceni. 
»Ljubljanske mlekarne so zainte-
resirane za odkup vsega ekološko 
pridelanega mleka v Sloveniji, v 
naši zadrugi to za zdaj pomeni od-
kup mleka od sedmih certifi ciranih 
proizvajalcev.«
Koronavirus povzroča težave 
z izvozom 
Mlekarska zadruga Ptuj 75 odstotkov mleka proda 
domačim mlekarnam, 25 odstotkov ga izvozijo na tuje trge, 
predvsem v Italijo in na Hrvaško. Zaradi koronavirusa 
in karantene v Italiji so se že pojavile prve težave pri 
izvozu. »Vsi izvozniki mleka smo na istem, soočamo se 
z nekaj odpovedmi, ki pa jih za zdaj uspešno rešujemo s 
poslovnimi vezmi, ki jih imamo, in novimi kupci. Zaradi 
upada potrošnje v Italiji kupci niso več v stanju kupovati in 
predelati toliko našega mleka kot doslej. Zdaj je vse odvisno 
od poteka dogajanja, od zapiranja meja, transportnih poti, 
podjetij. Naredili bomo vse, da bomo mleko prodali, tudi po 
nižjih cenah. Na dveh kriznih sestankih, ki smo ju imeli na 
kmetijskem ministrstvu, je bilo med drugim predlagano, 
da bi sveže mleko, ki ga ne bo mogoče izvoziti, predelali 
v mleko v prahu in povečali državne blagovne rezerve, 
vendar so tudi tu kapacitete omejene, saj ga lahko v prah 
dnevno predelamo 'le' do 100.000 litrov. Če se bo situacija 
še poslabšala, obstaja pripravljenost večjih slovenskih 
mlekarn, da bi tržne viške surovega mleka predelali in 
plasirali po svojih tržnih kanalih izven naše regije v tretje 
dežele, a brez pomoči države in vseh vpletenih to žal ne bo 
šlo, saj slovenski predelovalci mleka niso pripravljeni in ne 
morejo vsega tveganja povečane predelave prevzemati na 
svoja pleča.«
Foto: SD
Janko Petrovič
torek  17. marca 20208 Kmetijstvo
Ptuj  Za mlekarstvo rekordno leto 2019 se letos ne bo ponovilo
Iz proste reje že 80 odstotkov 
proizvodnje mleka
Za najpomembnejši lanski dosežek Mlekarske zadruge Ptuj, specializirane zadruge za odkup surovega 
mleka ter njegovo prodajo in izvoz, ki je lani odkupila 64 milijonov litrov mleka in ustvarila za 28 mili-
jonov evrov prometa, štejejo dejstvo, da jim je uspelo doseči evropsko povprečje pri odkupni ceni mleka, 
ki je znašala 34,9 centa za liter ob povprečni kakovosti mleka. 
Foto: SD
V Mlekarski zadrugi Ptuj so v lanskem poslovno rekordnem letu odkupili 64 milijonov litrov mleka in ustvarili za 28 milijonov evrov prometa.
Podravje  Razpisi kmetijskega ministrstva
Podpora za mlade kmete
V zadnjem letu fi nančne perspektive 2014–2020 za razvoj po-
deželja si lahko kmetje in podeželske skupnosti obetajo še 14 
razpisov, nekateri med njimi so že objavljeni.
Kot so povedali na kmetijskem ministrstvu, so od leta 2015 objavili 63 
razpisov, do konca lanskega leta pa v okviru programa razvoja podeželja 
odobrili 71,7 odstotka ter izplačali 55,1 odstotka ali 609,9 milijona evrov 
razpoložljivih sredstev.
Še od lani je odprt razpis za ukrepe za blažitev podnebnih sprememb 
ali prilagajanje nanje, kjer je na voljo skoraj 2,5 milijona evrov, od januarja 
pa razpis, s katerim fi nancirajo vzpostavitev in razširitev širokopasovnega 
interneta v Podravski, Pomurski in Koroški regiji s skupnim proračunom 7,1 
milijona evrov. Objavljena je že tudi nova spodbuda za zagon dejavnosti 
za mlade kmete prevzemnike v višini skoraj 14,4 milijona evrov, kmalu pa 
bodo na vrsti še razpisi za podporo za novo sodelovanje v shemah kakovo-
sti, za naložbe v predelavo, trženje ali razvoj kmetijskih izdelkov, za usta-
navljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijstvu in gozdarstvu ter 
za naložbe v gozdarske tehnologije, predelavo lesa in trženje.
Dovolj časa za vse potrebne papirje?
V pripravi je še osem razpisov za naložbe na kmetijah, in sicer za prilago-
ditev na hmeljev viroid, za okoljsko mehanizacijo, za zaščito domačih živali 
pred velikimi zvermi, za ureditev hlevov in nakup mehanizacije za gnojenje, 
za naložbe v dobrobit živali s fokusom na plemenske svinje in zaščito pred 
divjimi prašiči, za tehnološko posodabljanje namakalnih sistemov, ureditev 
gozdne infrastrukture in za agromelioracije.
Na ministrstvu pozivajo kmete, da se čim prej lotijo zbiranja dokumen-
tacije in soglasij, ki jih potrebujejo za prijavo na razpise. Pridobivanje oko-
ljevarstvenih soglasij in gradbenih dovoljenj, ne nazadnje pa tudi poslovnih 
načrtov, namreč traja kar nekaj časa, zato je iz prakse že vnaprej jasno, da 
mnogim, ki sicer nujno potrebujejo nove investicije v svojo kmetijsko dejav-
nost, do rokov za oddajo razpisa ne bo uspelo.
Foto: SD
Za zagon dejavnosti za mlade kmete prevzemnike je na voljo skoraj 14,4 
milijona evrov.
Ptuj  Poslovanje Perutnine Ptuj
Ciljajo na 300 milijonov €
Iz Perutnine Ptuj so sporočili, da je bilo poslovno leto 2019 za 
njih zelo uspešno. V primerjavi z letom prej so prihodke dvigni-
li za sedem odstotkov.
»Dosegli smo odlične rezultate, ki so poleg dobrega dela naših zapo-
slenih tudi odraz sinergij z novim lastnikom, skupino MHP. Dosegli smo 
bistveno boljše rezultate poslovanja, kot smo jih načrtovali. Osredotočili 
smo se predvsem na poenotenje načina delovanja znotraj skupine Perut-
nina Ptuj in MHP, izvajali optimizacijo in skrbeli za tehnološko kakovost 
proizvodnje,« je povedal generalni direktor podjetja Enver Šišić. 
Perutnina Ptuj na ravni skupine zaposluje 3.700 sodelavcev, od tega v 
Sloveniji 1.856, večina teh delovnih mest je na Ptuju. V regiji zaposlujejo 
največ še v Hrvaški, BiH in Srbiji, kjer imajo proizvodna podjetja. Zaradi 
povečanega obsega proizvodnje bodo število sodelavcev še povečevali. 
Kot smo že poročali, bodo v prihodnjih mesecih ponudili okoli 80 novih 
zaposlitev, od tega 50 na Ptuju, nekaj pa tudi v Čakovcu na Hrvaškem.  
Foto: ČG
Vodstvo Perutnine Ptuj si je za letos zastavilo zelo ambiciozen cilj: prihodke 
skupine v primerjavi z lanskimi povečati za deset odstotkov. To pomeni, da 
bi prvič v zgodovini poslovanja podjetja iz prodaje ustvarili več kot 300 
milijonov evrov.
Štajerski TEDNIK torek, 17. 3. 2020     COLOR CMYK stran 9
Številne športne organizacije so 
se s prestavitvijo tekmovanj znaš-
le pred dilemami, na katere pa 
konkretnih odgovorov ni mogoče 
podati. Tudi Nogometna zveza 
Slovenije in MNZ Ptuj sta del širo-
ke športne zgodbe o prestavitvi 
tekmovanj pod njunima okriljema. 
Prve odgovore je podal Stanko Gla-
žar, podpredsednik NZS in predse-
dnik MNZ Ptuj. 
Tekmovanja pod okriljem NZS so 
odpovedana do konca marca, tek-
movanja MNZ Ptuj pa do preklica. 
Kakšen je vaš komentar sedanjega 
stanja in teh napovedi?
S. Glažar: »Vsekakor so omenje-
ne odločitve nujno potreben ukrep 
in posledica stanja v državi glede na 
razširjenje koronavirusa. Zdravje in 
zaščita ljudi sta primarnega pome-
na.«
Kakšen je po vašem mnenju re-
alen časovni okvir za zaključek iz-
vedbe tekmovanj pod okriljem NZS 
in začetek drugega dela tekmovanj 
pod okriljem MNZ Ptuj?
S. Glažar: »Tekmovanja v okvi-
ru Nogometne zveze Slovenije se 
bodo morala prilagajati usmeritvam 
UEFA glede kvalifi kacij za medna-
rodna tekmovanja in tudi terminu 
evropskega prvenstva. Posledično 
bomo morali lige Medobčinske 
nogometne zveze Ptuj uskladiti s 
termini NZS. Nikakor pa z začetkom 
naših lig ne bomo hiteli, ampak 
bomo počakali na umiritev zdra-
vstvenega stanja v državi.«
Je po vašem možna odpoved ali 
prestavitev EP, s čimer bi se spro-
stil čas za zaključek nacionalnih 
tekmovanj?
S. Glažar: »Izvršni odbor UEFA bo 
v naslednjih dneh odločal o omenje-
ni problematiki in sprejel usmeritve. 
Obstaja možnost, da se Evropsko 
prvenstvo prestavi, lahko pa bi po-
tekalo komaj v decembru.«
Kaj bi se zgodilo, če sezone tek-
movanj sploh ne bi mogli zaključiti 
(glede napredovanj in izpada v raz-
ličnih ligah ter seveda udeležbe v 
evropskih tekmovanjih)?
S. Glažar: »Potrudili se bomo, 
da se bo prvenstvo odigralo, lahko 
tudi v prilagojeni obliki. Na koncu 
pa bo o vseh nedorečenih zadevah, 
ki niso natančno določene s predpi-
si, odločal izvršni odbor NZS.«
Jože Mohorič
V Londonu med 13. in 25. mar-
cem potekajo evropske boksarske 
kvalifi kacije za olimpijske igre Tokio 
2020. Na Otoku nastopa 342 tekmo-
valcev in tekmovalk iz 43 držav, 77 
pa jih bo domov odšlo z vstopnico 
za OI (50 med fanti in 27 med dekle-
ti). Tekmovanje poteka v dvorani 
Copper Boxu, ki je del Olimpijskega 
parka kraljice Elizabete v vzhodnem 
Londonu. To je eno redkih tekmo-
vanj, ki jih korona virus ni ustavil …
Med nastopajočimi je bila tudi 
tričlanska delegacija Slovencev, v 
kateri so bili trener Dejan Zavec in 
tekmovalca Nik Nikolov Veber in 
Vida Rudolf. 
Prvi je v ring stopil 19-letni član 
kluba z Raven na Koroškem Nik 
Nikolov Veber, ki je nastopal v ka-
tegoriji do 57 kg. V uvodnem krogu 
je bil njegov tekmec tri leta starejši 
Španec Jose Quiles Brotons, ki je 
izenačen dvoboj na koncu dobil s 
tesno sodniško odločitvijo. 
Še veliko bolj izkušeno in kakovo-
stno tekmico je v uvodnem dvoboju 
dobila članica Dejan Zavec Boxinga 
Vida Rudolf. Ta se je v nedeljo po-
poldan v kategoriji do 57 kg merila s 
37-letno Ukrajinko Julijo Ciplakovo, 
o moči katere dovolj pove podatek, 
da je pred dvema mesecema slavi-
la na turnirju svetovne AIBA zveze 
v Bolgariji. Vida kljub srčnosti in 
vsemu vloženemu trudu ni bila kos 
Strelstvo
Spodnjepodravski strelci 
s petimi fi nalisti in enim 
državnim prvakom
Stran 10
Odbojka
Dve zmagi mladih Ptujčank
Stran 11
Vladimir Sitar
»Na nastalo situacijo se po-
skušamo odzvati čim bolje«
Stran 10
ABV Ptuj
Aleksander - mojster 
borilnih veščin
Stran 11
Urednik športnih strani: 
Jože Mohorič. 
Sodelavci: 
David Breznik, Uroš Krstič, 
Niko Šoštarič, Simeon Gönc, 
Franc Slodnjak, 
Silva Razlag,
Črtomir Goznik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Uspešna mlada plesalca 
Ana Ekart in Vincenzo 
Chianese trenirata v 
bližini Bologne, v kraju 
Molinello. Ker je Italija za 
celotno državo razglasila 
karanteno, nas je zanimalo, 
kako se Ana in Vincenzo 
znajdeta v teh razmerah. 
Odgovor je bil prav 
pomirjujoč, zanj pa je 
poskrbela … Anina mama!
Slovensko-italijanski plesni par je 
24. februarja nastopal na močnem 
mednarodnem plesnem tekmova-
nju v Pratu, severno od Firenc. Tam 
je v standardnih plesih tekmovalo 
111, v latinsko-ameriških pa 105 pa-
rov. Uvrstitvi Ane in Vincenza sta 
bili zelo dobri, saj sta v »standardu« 
zasedla 11., v »latinu« pa 21. mesto. 
Na tekmovanju je bila prisotna 
tudi Anina mama, ki je zaznala situ-
acijo in prihajajoče izredne razme-
re ter je mlada plesalca kljub njuni 
nejevolji – v Italiji imata namreč 
odlične razmere za trening – odpe-
ljala v Slovenijo. Zdaj sta ji seveda 
hvaležna in se zavedata resnosti 
razmer. V Sloveniji trenirata po 
prilagojenem programu in v okviru 
možnosti, koliko je v danih okolišči-
nah sploh mogoče. 
Še pred razglasitvijo epidemije v 
Sloveniji sta se prejšnji teden ude-
ležila tekmovanja v Brnu. Tudi na 
Češkem je bila konkurenca močna, 
čeprav ne tako številčna kot v Italiji. 
Tokrat sta boljši rezultat zabeleži-
la v »latinu«, kjer sta med 58 pari 
osvojila 11. mesto, v »standardu« pa 
sta med 59 pari zasedla končno 18. 
mesto. 
Ana Ekart: »V Brnu je že bilo 
manj tekmovalcev, ker se italijanski 
plesni pari niso smeli več udeležiti 
tekmovanja. Na tekmo smo morali 
prinesti podpisane izjave, da nismo 
prišli iz ogroženih območij. Sicer je 
tekmovanje potekalo v povsem obi-
čajnih okvirjih.«
Ples  Ana Ekart in Vincenzo Chianese
Izognila sta se krizi v Italiji 
- po mamini zaslugi
Boks  Kvalifi kacije za OI
Dejanova varovanka (zaenkrat) 
ostala brez olimpijskih iger
Foto: Rado Stropnik
Ana in Vincenzo sta še pred dobrim tednom uspešno tekmovala v 
Brnu na Češkem (fotografi ja je simbolična, narejena je bila na tek-
movanju v Mariboru).
Nik Nikolov Veber, Vida Rudolf in Dejan Zavec so bili slovenski 
predstavniki na evropskih boksarskih kvalifi kacijah za olimpijske 
igre v Londonu.
Foto: Črtomir Goznik
Stanko Glažar: »Potrudili se bomo, da se bo prvenstvo odigralo, 
lahko tudi v prilagojeni obliki. Na koncu pa bo o vseh nedorečenih 
zadevah, ki niso natančno določene s predpisi, odločal izvršni odbor 
NZS.«
odlični Ukrajinki, ki je slavila s so-
glasno sodniško odločitvijo. 
»Ukrajinka je super 
šampionka, a tudi Vida je 
pokazala to, kar sem od 
nje pričakoval. V danih 
okoliščinah sta oba naša 
borca odboksala vrhunsko, 
in čeprav nismo zmagali, 
ob odhodu iz Londona 
ohranjamo pokončno 
boksarsko držo. Zadovoljni 
smo lahko zaradi tega, ker 
smo v zadnjih štirih letih v 
celotnem olimpijskem ciklu 
dosegli veliko več, kot smo 
lahko pričakovali. Celotna 
izkušnja v Londonu je kljub 
skromnemu proračunu 
zelo pozitivna,« je iz Anglije 
sporočil Dejan Zavec. 
Za neposreden nastop na OI se 
je potrebno prebiti do polfi nala. 
Boksarji, ki jim je spodletelo v Lon-
donu, bodo imeli maja še eno pri-
ložnost na olimpijskih kvalifi kacijah 
v Parizu.
Dejan je v preteklih intervjujih 
že velikokrat poudaril, kako po-
membno je v boksu nabirati izku-
šnje, ustvarjati stike in se udeleževa-
ti takšnih in podobnih turnirjev pod 
okriljem evropske boksarske zveze 
in si s tem »ustvarjati ime«. Prav iz 
tega vidika je za slovenski boks, ki si 
že več let neuspešno prizadeva za 
uvrstitev na olimpijske igre, london-
ska izkušnja pomembna in dragoce-
na naložba za prihodnost. 
Jože Mohorič
Nogomet  Stanko Glažar
»Z začetkom naših 
lig ne bomo hiteli«
Ana se je dotaknila tudi 
sedanje situacije v Italiji: 
»Vsi zelo pogrešamo 
treninge, saj so plesno šolo 
v Molinelli, kjer treniramo 
plesalci iz celega sveta, 
zaprli. Veliko se jih je vrnilo 
domov. Preko družbenih 
omrežij pa od kondicijskega 
trenerja dobivamo vaje, ki 
jih lahko izvajamo doma. To 
so predvsem vaje za moč, 
kondicijo, streching ... Sicer 
se tudi Vincenzo v Sloveniji 
dobro počuti, a ga seveda 
zelo skrbi za domače.«
So pa začasno odpovedna vsa 
nadaljnja tekmovanja, tako v držav-
nem prvenstvu kot na mednarodni 
sceni.
JM
Štajerski TEDNIK torek, 17. 3. 2020     COLOR CMYK stran 10
nim rekordom (238,7) ugnala izku-
šena Postojnčanka Denis Bola Ujčič 
ter se veselila svojega prvega član-
skega naslova državne prvakinje.
Jan Šumak z drugim 
rezultatom kvalifi kacij
V moški konkurenci s puško je v 
kvalifi kacijah dobro streljanje po-
kazal domači favorit Ormožan Jan 
Šumak, ki je s 615,2 kroga postavil 
drugi najboljši rezultat in za tri de-
setinke kroga zaostal le za zlatim 
slovenskim olimpionikom Rajmon-
dom Debevcem (615,5) – bronastim 
na DP v 2019. Slednji je nato v fi nalu 
osvojil končno osmo mesto. Izkuše-
ni Šumak je v fi nalu streljal dobro, 
a mu je napaka v enajstem strelu 
z zadetkom v 8,2 preprečila boj za 
odličja – zadovoljiti se je moral s 
končnim 5. mestom. Po nastopu je 
Šumak povedal, da je bil vesel pre-
boja med fi naliste, tam pa je želel 
osvojiti odličje in je bil svojemu cilju 
zelo blizu. 
Prvi naslov državnega prvaka si 
je priboril Cerkničan Jakob Peteli-
nek (613,6) pred Mitjem Černijem 
iz Gančanov (613.8) in letos najbolj-
šim slovenskim strelcem Nejcem 
Klopčičem (615,0) iz Trzina. 27. 
Ljutomerčan Jan Nagy (604,0), 29. 
Kidričan Aleš Pernat (602,3), 32. 
Aljaž Čučko TSO (601,2), 33. Rajko 
Robnik (601,1), 37. Žan Tomažič 
(598,9), 45. Tadej Horvat (593,8), 
55. Matija Ambrož (575,9), 56. 
Igor Ranfl  (573,8), 57. Toni Križanič 
(572,5). 
Ekipni naslov državnih prvakov 
so ubranili Trzinci (1837,0), pred 
Olimpijo (1832,5) in Črenšovci 
(1831,1), ormoška ekipa Kovinarja 
(1807,9) je v postavi Jan Šumak, 
Žan Tomažič in Tadej Horvat osvo-
jila peto mesto, Ljutomerčani so bili 
sedmi (1777,6) in Ormožani Tovar-
ne sladkorja v postavi Aljaž Čučko, 
Matija Ambrož, Igor Ranfl  deseti 
(1750,9).  
Marsel Kranjc mladinski 
prvak
Med mladinci se je največjega us-
peha veselil Ptujčan Marsel Krajnc, 
ki je v kvalifi kacijah postavil drugi 
najboljši rezultat (545), nato pa v fi -
nalu ugnal še vodilnega v kvalifi kaci-
jah, Grosupeljčana Amadeja Slaka, 
in po lanskem naslovu kadetskega 
državnega prvaka letos že v prvi se-
zoni presenetil svoje starejše kole-
ge in osvojil še mladinski naslov dr-
žavnega prvaka. 13. je bil miklavški 
strelec Žan Habjanič (510). 
Med mladinci s puško je novi-sta-
ri državni prvak postal favorizirani 
Luka Lukić iz Trzina. Šest krogov je 
do uvrstitve v fi nale zmanjkalo kovi-
narjevemu strelcu Andreju Majhenu 
(598,7), 14. Kidričan Ivo Cicmanovič 
Zimet (594,4), 19. Jan Soto Vargas 
(588,2), 24. Tic Budja (578,3). 
Med mladinkami s puško je na-
slov državne prvakinje slavila Teja 
Medved iz Trzina, bronastega 
odličja pa ljutomerska strelka Brina 
Stanjko (608,3). Med mladinkami s 
pištolo je pričakovano nov naslov 
državne prvakinje slavila Anja Pre-
zelj iz Železnikov (559).
Simeon Gönc
Občinska strelska zveza Ormož 
s predsednico Vesno Mele in šte-
vilčno ekipo marljivih strelskih de-
lavcev je bila v nedeljo, 8. 3., orga-
nizator 29. Državnega prvenstva v 
streljanju z zračno puško in pištolo 
na 10 m za člane in mladince. 
Čeprav v zaostrenih družbenih 
razmerah in s povečanimi preven-
tivnimi ukrepi za zajezitev širjenja 
koronavirusne bolezni so izkušeni 
Ormožani z uspešno organizacijo 
poskrbeli za prijeten potek tek-
movanj. V prvem vrhuncu sezone 
v letu 2020 so med 264 nastopajo-
čimi strelci iz 53 strelskih društev, 
med katerimi si je odličja priborilo 
22 klubov, med njimi tudi SK Ptuj 
(1), SD Kovinar Ormož (1) in SD 
Mesto Ljutomer (2), poskrbeli za 
številne nepozabne spomine na 
»Ormož 2020«. Ob teh uspehih so 
imeli spodnjepodravski strelci še 
tri fi naliste, prvokategornika in do-
mača favorita, Ormožanka Urška 
Kuharič ter Ptujčan Sašo Stojak, pa 
sta po osvojenih naslovih državnih 
prvakov v letu 2019 in 2018 tokrat 
ostala brez posamičnega odličja na 
DP. Drugič zapored pa se je naslova 
državnega prvaka veselil mladi Ptu-
jčan Marsel Krajnc. Največ uspehov 
na DP sta dosegli SD Trzin (5) in SD 
Olimpija (6).
Med članicami Urška 
Kuharič v fi nale kot 
druga
Domačini so imeli največja tek-
movalna pričakovanja v kategoriji 
članic s puško, saj so branili dva za-
poredna naslova državne prvakinje, 
ki sta si ju leta 2018 v Gorišnici in leta 
2019 v Mengšu priborili Ormožanki 
Nuša Žnidarič in Urška Kuharič. 
Z mednarodnega vidika anajtežji 
konkurenci na DP je Kuharičeva v 
kvalifi kacijah s 625,0 krogi dosegla 
drugi najboljši rezultat in se zaneslji-
vo uvrstila v fi nale, boljša od nje je 
bila s prednostjo pičle desetinke le 
dvakratna olimpijka Živa Dvoršak. 
Le pol kroga do fi nala je na deve-
tem mestu zmanjkalo Ljutomerčan-
ki Antoniji Kosi (613,4), ki je dosegla 
svojo najboljšo člansko uvrstitev na 
DP, zelo uspešna pa je bila tudi nje-
na kolegica Sandra Kaučič (612,3), 
ki si je pristreljala enajsto mesto. 13. 
Petra Vernik (607,8), 18. Nuša Žni-
darič (603,5), 19. Bianka Vogrinčič 
(603,2), 23. Suzana Črnko (591,1), 
24. Vesna Mele (590,6), 30. Barbara 
Muhič (582,5). 
Kuharičeva v fi nalu 
tokrat brez odličja
V dramatičnem fi nalu se je kot 
prva poslovila nekdanja ljutomer-
ska strelka, ki zdaj strelja za Ruše 
– Nuša Špindler z osmim mestom. 
Presenetljivo skromnih uvodnih 
šest devetic v prvih desetih strelih 
pa ni pustilo ravnodušne tudi doma-
če favoritinje Urške Kuharič, ki se je 
po slabem začetku krčevito borila 
za obstanek v fi nalu. Čeprav se je 
zdelo, da je s serijo šestih zapore-
dnih desetic Kuharičeva ulovila ri-
tem v nadaljevanju, pa sta ji novi de-
vetici v petnajstem in šestnajstem 
strelu prekrižali visoke načrte in jo 
izločili iz fi nala kot šestouvrščeno 
strelko.
»Pričakovala sem več, želja je bila 
osvojiti vsaj medaljo, vendar sem 
imela precejšnje probleme s kon-
centracijo in občutki že v kvalifi ka-
cijah. Ne znam povedati, kaj je bilo 
narobe,« je povedala odlična ormo-
ška strelka Urška Kuharič.
V fi nalu je zablestela Grosupe-
ljčanka Klavdija Jerovšek in si s sed-
mimi desetinkami prednosti pred 
trikratno člansko državno prvaki-
njo Živo Dvoršak priborila svoj prvi 
članski naslov državne prvakinje. 
Ormožanke Kovinarja v posta-
vi Urška Kuharič, Petra Vernik in 
Nuša Žnidarič so pokazale dober 
ekipni nastop in si s 1836,3 kroga 
priborile četrti zaporedni ekipni 
naslov državnih podprvakinj in sed-
mo ekipno odličje v zadnjih devetih 
letih. Zmagala je Olimpija (1858,7), 
velikega uspeha s tretjim mestom 
in bronastim odličjem pa so se ve-
selile mlade ljutomerske strelke in 
prijetno presenetile svoje starejše 
tekmice. Druga ormoška ekipa – SD 
Tovarne sladkorja Ormož je v zased-
bi Suzana Črnko, Vesna Mele in Bar-
bara Muhič osvojila sedmo mesto.
Sašo Stojak najboljši v 
kvalifi kacijah, v fi nalu 
brez odličja 
V članski konkurenci s pištolo je 
v kvalifi kacijah s 570 krogi najboljši 
rezultat postavil Ptujčan Sašo Stojak 
in se kot edini spodnjepodravski stre-
lec zanesljivo uvrstil v fi nale najboljše 
osmerice. Dobro streljanje je pokazal 
tudi ormoški strelec Kovinarja Nenad 
Vignjević, ki je s 555 krogi za fi nalisti 
zaostal za šest krogov in se uvrstil 
na 14. mesto. Brez fi nalistov pa so 
tokrat ostali tako miklavški kot tudi 
juršinski strelci, v obeh ekipah pa sta 
najvišji uvrstitvi dosegla na 16. mes-
tu Aleksander Ciglarič (554) ter 18. 
mestu povratnik na strelsko sceno 
Ivan Druzovič (553). 
Sašo Stojak, državni prvak iz leta 
2018 in bronasti iz leta 2019, je v 
svojem petem zaporednem fi nalu 
začel dobro, v prvih desetih strelih 
je oddal pet desetic, a si po drugi 
strani privoščil tudi tri napake, kljub 
temu pa držal stik z najboljšimi. Po 
osemnajstem strelu je Stojak po 
napaki v predhodnem strelu z 8,0 
le za tri desetinke kroga ugnal trzin-
skega favorita in aktualnega podpr-
vaka Maria Hološa, ki je osvojil peto 
mesto, in se z Blažem Kunškom, 
Jožetom Čeprom in Klemnom To-
maševičem podal v boj za odličje. V 
dvoboju s Kunškom, aktualnim dr-
žavnim prvakom, je Stojak zaostajal 
za Kunškom dobra dva kroga, nato 
v dveh strelih minimalno zmanjšal 
razliko in se od fi nala poslovil s četr-
tim mestom. Zmagal je Klemen To-
maševič iz Železnikov, kar je njegov 
prvi naslov državnega prvaka. 
V ekipni tekmi so zanesljivo zma-
go z veliko prednostjo slavili rečiš-
ki strelci Dušana Poženela (1687), 
v troboju zelo izenačenih ekip iz 
Sevnice (1660, 2.), Brežic (1660, 3.) 
in Ptuja (1658, 4.) pa so najkrajše 
potegnili prav slednji, ki so z zao-
stankom dveh krogov po treh za-
porednih bronastih odličjih tokrat 
ostali brez glavne nagrade na četr-
tem mestu. Juršinčani so bili peti, 
Miklavž pri Ormožu pa je pristal na 
šestem mestu.
Ptujčanke brez Majde 
Raušl in brez visokega 
dosežka
V konkurenci članic s pištolo je 
bolezen prekrižala načrte letos naj-
boljši slovenski strelki Majdi Raušl, 
ki je tako po 28. zaporednih nasto-
pih na DP, od tega 27-krat v fi nalu, 
prvič ostala brez uvrstitve na DP. V 
boj za fi nale sta se tako podali pre-
ostali Ptujčanki, državna prvakinja 
iz leta 2018 Mateja Pešaković (529) 
in Darinka Mojzer (490), ki sta tek-
movanje končali na 13. in 24. mestu. 
Miklavška strelka Stanka Miholič 
(528) in Juršinčanka Nina Pavlin 
(501) sta osvojili 16. in 21. mesto.
V kvalifi kacijah je bila najboljša 
aktualna državna prvakinja – Sev-
ničanka Mojca Kolman, ki pa jo je v 
končnem obračunu fi nala z odličnim 
streljanjem in novim fi nalnim držav-
Vsi predsedniki nacionalnih pa-
nožnih zvez so glede na vladne 
odredbe poslali obvestilo svojim 
članom o prekinitvi tekmovanj, tudi 
Kickboks zveza Slovenije je storila 
podobno. Več nam je pojasnil njen 
predsednik Vladimir Sitar.
Kako ste v Kikboks zvezi Slove-
nije odzvali na priporočila državnih 
institucij glede koronavirusa?
V. Sitar: »Takoj ko so prišla vla-
dna obvestila in priporočila, smo 
poslali klubom te dopise. Istočasno 
smo imeli korespondenčno sejo 
predsedstva, kjer smo sklenili, da 
vse aktivnosti do nadaljnjega zau-
stavljamo. Pozvali smo tudi vse ko-
misije in odbore, da preko e-pošte, 
telefonov, video stikov in podobnih 
komunikacijskih kanalov organizi-
rajo sestanke in morebiti tudi semi-
narje.«
Ste ustavili tudi vse trenažne 
procese? Ste tekmovalcem dali 
kakšne individualne programe ak-
tivnosti?
V. Sitar: »Zaustavili smo tudi tre-
ninge, vadbe v vseh klubih in dru-
štvih. Strokovni delavci v klubih in 
društvih pa imajo nalogo, da svojim 
tekmovalcem in drugim dajo na-
vodila, po katerih se naj ravnajo v 
vmesnem času, ko ni tekmovanj.«
Kako sami ocenjujete trenutno 
situacijo glede športa v Sloveniji in 
svetu?
V. Sitar: »Situacija je izredna in 
moramo počakati in verjeti, da bo 
trajala čim manj časa ter da bo mi-
nila čim manj boleče ter brez žrtev. 
Seveda pa apeliramo na vse v naši 
zvezi, kakor tudi na druge posame-
znike, da se strogo držijo uredb in 
odlokov glede boja proti koronavi-
rusu.«
Boste odpadla tekmovanja v kik-
boksu poskušali nadomestiti v kas-
nejšem delu sezone?
V. Sitar: »Vsekakor bo to novona-
stala situacija, kjer se bomo odzvali 
čim boljše in čim hitreje, da se vrne-
mo na tekmovanja, seminarje in 
ostale aktivnosti v naši zvezi. Smo 
pa seveda s člani predsedstva ter 
ostalih odborov in komisij v stalni 
zvezi.«
Jože Mohorič
torek  17. marca 2020Šport10
Strelstvo  29. Državno prvenstvo 10 m Ormož 2020
Spodnjepodravski strelci s petimi finalisti 
in enim državnim prvakom
Kikboks  Vladimir Sitar, predsednik KZS
»Gre za novonastalo situacijo, nanjo 
se poskušamo odzvati čim bolje«
Foto: Strelska zveza Slovenije
Ormožanke Kovinarja so na domačem strelišču med članicami s puško osvojile četrti zaporedni naslov 
državnih podprvakinj, ki so si ga pristreljale Petra Vernik, Nuša Žnidarič in Urška Kuharič, Ljuto-
merčanke v postavi Sandra Kaučič, Antonija Kosi in Bianka Vogrinčič pa so se veselile zgodovinskega 
brona.
Foto: Črtomir Goznik
Vladimir Sitar: »Pozvali smo vse komisije in odbore v Kikboks zve-
zi Slovenije, da preko e-pošte, telefonov, video stikov in podobnih 
komunikacijskih kanalov organizirajo sestanke in morebiti tudi se-
minarje.«
Foto: Strelska zveza Slovenije
Ptujčan Marsel Krajnc je po lanskem naslovu kadetskega držav-
nega prvaka v Ormožu zmagal še med mladinci in se veselil druge 
zaporedne lovorike najboljšega mladega strelca s pištolo v Sloveniji.
Foto: UK
Jan Šumak (Kovinar Ormož)
Štajerski TEDNIK torek, 17. 3. 2020     COLOR CMYK stran 11
Poročali smo že o izredno uspe-
šnem nastopu mladih članov Šaho-
vskega društva Ptuj na državnem 
prvenstvu v standardnem šahu, 
kjer je Tilen Kovačec v konkurenci 
fantov do deset let osvojil naslov 
državnega prvaka. Temu uspehu 
je dodal še srebrno medaljo na dr-
žavnem prvenstvu v pospešenem 
tempu.
Po dokaj napornem ritmu deve-
tih krogov državnega prvenstva v 
standardnem šahu, ki so jih mladi v 
konkurenci od 8 do 18 let odigrali v 
sedmih dneh, so se že naslednji dan 
pomerili še za naslove najboljših v 
pospešenem tempu. Tukaj je bila 
udeležba še številčnejša. 
Petim članom ŠD Ptuj sta se 
pridružila še dva mladinca in dve 
mladinki in ponovno so s svojimi 
nastopi opozorili nase. Kot je bilo 
pričakovati, se je ponovno najbolje 
odrezal Tilen Kovačec, ki je tokrat 
osvojil še srebrno kolajno. Zbral je 
enako število točk kot zmagovalec, 
vendar se je po dodatnih kriterijih 
le za malenkost moral zadovoljiti z 
drugim mestom, ob tem pa je po-
novno ostal neporažen (7 zmag in 
2 remija). Na odlično 4. mesto se je 
kot peti nosilec uvrstil Anej Levanič, 
ki je nekoliko nepričakovano izgubil 
prvi dvoboj, v nadaljevanju pa je 
zbral šest zmag in le za las zgrešil 
mesta na stopničkah. 
Ponovno pa je svoj talent doka-
zal najmlajši Maks Mai Kokol, ki je 
kot 13. nosilec v konkurenci fantov 
do osem let osvojil 5. mesto. S peti-
mi točkami in osvojenim 11. mestom 
je lahko zadovoljna tudi Eva Medik 
v konkurenci deklet do deset let. 
Dve medalji in nekaj odličnih 
ostalih uvrstitev mladih članov ŠD 
Ptuj na omenjenih dveh mladinskih 
državnih prvenstvih je vsekakor 
porok, da se ni treba bati za nasle-
dnike uspešne starejše generacije 
ptujskih šahistov. 
Silva Razlag
Vlado Plohl je bil rojen 22. maja 
1960. Odraščal je na Kajžarju pri 
dedku in babici, ki sta imela kar ne-
kaj skrbi z njim. Če je le lahko, jima je 
zmeraj kaj ušpičil ... Že v rosno mla-
dih letih je bil vsestranski in iznajdljiv. 
Vsakemu delu in izzivu je bil kos, le 
knjige in šola so se mu izmikale, saj 
je – tako rečeno – »v šolo hodil, ko 
je imel čas«.
Leta so tekla, ustvaril si je druži-
no in dom pri Miklavžu pri Ormožu. 
Zaposlil se je na Cestnem podjetju 
Ptuj, kjer je opravljal njemu na kožo 
pisana dela – dela strojnika. Po ne-
kaj letih se je odločil za samostojno 
podjetniško pot, ki jo danes uspešno 
nadaljujeta sinova Danijel in Matej.
V krajevni skupnosti Miklavž je 
vedno priskočil na pomoč pri raz-
ličnih delih in donatorsko pomagal 
vsem društvom v KS ter posamezni-
kom, ki so bili pomoči potrebni. Bil 
je gasilec, tamburist, ljubil je svojo 
harmoniko in pesem. Pesem »Slove-
nija, domovina moja« mu je bila še 
posebej pri srcu. 
Navduševal se je za različne špor-
te, kjer je sodeloval na različne na-
čine. Spoznal pa je tudi, da so živali 
tiste, ki ga še najbolj navdušujejo in 
včasih tudi bolje razumejo. Tako je 
bil kot veliki ljubitelj živali tudi lovec. 
Živali je varoval in ščitil, rad pa je imel 
tudi trofeje, ki še vedno krasijo lese-
no uto na domačem dvorišču. Leta 
1967 si je priskrbel prve golobe. Vse 
od ustanovitve leta 1995 je deloval 
v Društvu malih pasemskih živali 
Ormož. Bil je mednarodni sodnik za 
male pasemske živali in je vzgajal 
golobe pasme pomeranski gušan. S 
svojimi golobi  je bil večkratni držav-
ni prvak. 
Aktiven je bil tudi  v Kinološkem 
društvu Ljutomer. Bil je lastnik nem-
škega ovčarja, opravil pa je tudi 
vrsto potrebnih izpitov za vzgojo 
psov. Vlado Plohl je bil tudi ustanov-
ni član Kinološkega društva Ljuto-
mer, ki so ga ustanovili leta 1994, 
sodeloval je pri gradnji vadbenega 
centra v Lukavcih in se udeleževal 
državnih in drugih prvenstev. Nav-
dušen pa je bil tudi nad kasači. Za 
nabavo prvega žrebeta ga je navdu-
šil Marjan Tramšek. Opravil je izpit 
in začel  kot voznik. Udeleževal se 
je kasaških dirk in vrstili so se odlič-
ni rezultati s Pasijonom, še posebej 
pa z Defenderjem (številne zmage v 
Sloveniji – 17, Avstriji in na Madžar-
skem). Svojega prvega konja je na 
koncu podaril Konjeniškemu klubu 
Središče ob Dravi, kjer so ga upora-
bili za jahanje in vprego za kočijo. 
Sledil je nakup francoske kobile, 
ki pa na žalost ni sledila predhodni-
kom. Nato je kupil trojanskega žreb-
ca, ki je dosegal vrhunske rezultate v 
Italiji. Leta 2013 je Plohlovo konjeni-
ško udejstvovanje zaznamoval konj 
Pepa, rejca Franca Novaka. Kobila 
Pepa je kot dveletnica na svoji prvi 
tekmi zmagala z voznikom Vladom. 
Leta 2015 je sledilo še 7 zmag, kar 
je prineslo tudi večji zaslužek in viš-
je range tekmovanja. In tako so se 
uspehi nadaljevali. Leta 2016 držav-
no prvenstvo triletnikov – voznik 
Vlado in osvojitev prvega mesta, 
kar je prineslo Šampionat Sloveni-
je. Leta 2017 sodelovanje na tekmo-
vanjih štiriletnikov; leto so zaznamo-
vale priprave na kasaški derbi in so 
potekale skupaj z Markom Slavičem, 
kar je bilo nagrajeno z osvojenim 
kasaškim derbijem v Ljubljani z nazi-
vom Šampionat Slovenije. 
Vlado je nad kasači in kasaški-
mi tekmovanji vse bolj navduševal 
svoja sinova in ju vse bolj vključeval 
v svet kasačev. Tako sta kmalu za-
čela osvajati lovorike in nadaljevala 
Vladovo delo … Tako je bila kasaška 
dirka za državno prvenstvo dvole-
tnikov 20. oktobra 2019 v Ljutomeru 
»spominska dirka« na preminulega 
rejca kasačev Vlada Plohla. Pokro-
vitelja dirke sta bila njegova sinova 
Danijel in Matej. Sinova sta ponosno 
in zadovoljno spremljala dogajanja, 
saj sta vedela, da je to vse, kar si je 
ata želel. 
Vlada Plohla se spominjamo kot 
človeka, ki se ni znal ustaviti, oziro-
ma ga ni moglo nič ustaviti. Njegova 
zagnanost, adrenalin, smelost in 
predvsem vztrajnost so zaznamovali 
njegovo življenje, ki je bilo zelo nak-
lonjeno tudi njegovi družini. Ni bil za-
dovoljen z »dobrim«, moralo je biti 
»najboljše, najhitrejše, najlepše … 
najsrečnejše«. Živel je svoje življenje, 
v katerem je užival in bil srečen. Za 
vedno so ga zaznamovala številna 
dela in dejanja, ki jih ni moč pozabiti.
Uroš Krstič in Emil Trstenjak
Pred časom so se na Akademiji 
bojevniških veščin Ptuj zaključili iz-
piti za pasove v karateju, aikidu in 
samurajskem mečevanju (iaido, ke-
njutsu, kendo). Izpitno komisijo so 
sestavljali strokovni vodja ABV Sil-
vester Vogrinec (6. DAN) ter člani 
izvršnega odbora društva in mojstri 
Denis Šumenjak (2. DAN), Matjaž 
Horvat (1. DAN) in Robert Cvetko 
(1. DAN). 
Najbolj uspešen je bil 
Aleksander Kos, ki je osvojil 
črni pas in mojstrski naziv 1. 
DAN v iaidoju ter kenjutsu. 
Aleksander je tudi mojster 
karateja (1. DAN), mojstrski 
kandidat (1. KYU) v aikidu ter 
nosilec 6. KYU v kendu. 
Borilne veščine je na ABV Ptuj 
najprej vaditi med letoma 2009 do 
2010, potem pa neprekinjeno od 
leta 2014. Pred tem je nekaj časa 
treniral sankukai karate v Ljubljani. 
Na božično-novoletnem turnirju 
2019 na Ptuju je osvojil 1. mesto v 
aikidu in 2. mesto v karateju. Za bo-
rilne veščine so ga v mladosti nav-
dušili fi lmi Brucea Leeja in Stevena 
Seagala.
O vzrokih za vadbo je dejal: »Bo-
rilne veščine treniram zaradi izbolj-
šanja psihofi zične kondicije, vendar 
mi skozi vadbo nudijo veliko več. 
Predstavljajo okolje, v katerem se 
sprostim od vsakodnevnih stresov, 
se zabavam in napolnim s pozitiv-
no energijo. Ob sebi imam ljudi, ki 
razmišljajo enako, delimo si ljube-
zen do borilnih veščin, do gibanja, 
igre. Ob tem se spodbujamo, saj je 
osvajanje tehnik včasih težavno in 
bi brez medsebojne podpore lahko 
vrgli puško v koruzo. Smo posebna 
'kimono družina', ki delimo strast 
do borilnih veščin. Občutek je zara-
di tega neprecenljiv. 
Borilne veščine so bile v preteklo-
sti namenjene borbi in preživetju, 
zato imajo danes tudi samoobramb-
ne koristi. Pri učenju oziroma izpo-
polnjevanju tehnik šteje vsak gib, 
vsaka nepravilno postavljena roka/
noga, zato so treningi temu ustre-
zno vodeni, prilagojeni, individuali-
zirani. Pozitivni učinki vadbe boril-
nih veščin so številni, zdravstveni, 
športno-rekreativni, sprostitveni. 
Treningi izboljšujejo koncentraci-
jo, osredotočenost, zato naši člani 
beležijo tudi izboljšanje učnega us-
peha v šoli. Vadba krepi pozitivno 
samopodobo, izboljša samozavest. 
Zaradi interneta in socialnih omre-
žij, ki povzročajo odtujitev in osa-
mitev, sta socializacija in druženje v 
klubu neprecenljiva. V borilnih veš-
činah na udeležence ne gledamo 
kot na nasprotnike, ampak kot na 
prijatelje, s katerimi sodelujemo in 
si medsebojno pomagamo k skupni 
osebnostni rasti.«
Matjaž Horvat
torek  17. marca 2020 Šport, šport mladih, rekreacija   11
Spomin na Vlada Plohla
Akademija bojevniških veščin Ptuj
Aleksander – mojster borilnih veščin
Foto: Denis Šumenjak
Aleksander Kos je osvojil črni pas v samurajskem mečevanju iaido-
ju in kenjutsu, ob tem pa je že mojster karateja in mojstrski kandidat 
v aikidu.
Uspešne mlade ptujske odbojkarice
Zmagovalec spominske dirke Vlada Plohla - Rene Hanžekovič.
Odbojka  ŽOK Ptuj
Dve zmagi pred številnim občinstvom
Šah  Mladinsko DP v pospešenem šahu
Še srebrna medalja za Tilna
Končni vrstni red:
- fantje U8 (15): 1.(1.) Leonard 
Belyaletdinov 8,5 točke, 2.(3.) Gal 
Tavčar (oba ŠK Ljubljana) 8, 3.(4.) 
Anže Daničič (ŠK Triglav Krško) 6,5 
... 5.(13.) Maks Mai Kokol (ŠD Ptuj) 
4 točke ...
- dekleta U10 (23): 1.(4.) Inti Ma-
ček (ŠD Komenda) 8 točk, 2.(7.) Iva 
Kampuš (ŠK Žalec) 6,5, 3.(5.) Taja 
Levstik (ŠD Kočevje) 6 ... 11.(19.) Eva 
Medik 5 ... 21.(23.) Arandjela Horvat 
(obe ŠD Ptuj) 3,5  ...
- fantje U10 (45): 1.(12.) Fran Ba-
barovič (ŠK Komenda) 8 točk, 2.(11.) 
Tilen Kovačec (ŠD Ptuj) 8, 3.(6.) 
Maksim Smirnov (ŠS Tomo Zupan 
Kranj) 6, 4.(5.) Anej Levanič 6 ...18.
(25.) Mihael Kukovec 5, 19.(38.) 
Tom Crnjakovič 5 ... 35.(30.) Jure 
Stojanovič 3 ... 41.(43.) Luka Rom 
(vsi člani ŠD Ptuj) 3 …
Nogomet  NK Avto Rajh Ljutomer 
(3. SNL – vzhod)
Pred odpovedjo tekmovanj še dvoje okrepitev: 
vratar in napadalec
V zadnji preizkušnji pred nadaljevanjem prvenstva v 3. SNL – vzhod 
so nogometaši ekipe Avto Rajh Ljutomer na gostovanju v Radencih 
premagali tamkajšnjega člana Pomurske lige s 3:1. Po mnenju pomoč-
nika trenerja Ljutomerčanov Maria Hošpla povsem pripravljeni priča-
kujejo prvo tekmo spomladi proti Zrečam na domačem igrišču.
»Okrepili smo se s šestimi dokaj znanimi igralci, nazadnje sta naše 
vrste okrepila še vratar Alen Frlež (Gerečja vas), nekdanji mladinski re-
prezentant, in bočni napadalec Nikolaj Čeh (Mons Claudius), ki je pred 
leti zastopal barve Aluminija iz Kidričevega. Čeprav so klub zapustili 
Mario Skuhala, Alen Brumen, Tomaž Markovič in Denis Kociper, sem 
prepričan, da lahko sestavimo odlično ekipo. Verjamem, da se bomo 
ob koncu prvenstva uvrstili v zgornji del razpredelnice,« pravi Mario 
Hošpel.
NŠ
Mala odbojka je na Ptuju sila 
popularna, kar je videti skozi odziv 
deklet, ki kot deklice 2007 in mlajše 
pod vodstvom trenerke Marijane 
Horvat vadijo trikrat tedensko. Svo-
je znanje prezentirajo v državne pr-
venstvu v B-ligi. 
Četrti krog se je še pred odpo-
vedjo odvil v športni dvorani Gim-
nazije Ptuj in domačinke so se izka-
zale z dvema zmagama pred lepim 
številom gledalcev. V prvi tekmi so 
z 2:0 prepričljivo premagale Ruše, 
druga pa je bila s Turbino veliko bolj 
zanimiva in izenačena, na koncu pa 
so znova slavile Ptujčanke. S tema 
zmagama so Ptujčanke prišle do 
prvega mesta v skupini C. 
ŽOK Ptuj: Eva Paternost, Maša 
Šauperl, Maja Šauperl, Taja Bingo, 
Kaja Predikaka, Tiara Ivnik Klemen-
čič, Zoja Vegelj, Lorelai Fras, Živa 
Zidarič, Eva Kozar, Lučka Solina in 
Lana Lovrenčič.
Polovičen uspeh 
kadetinj
V Mislinji so v 2. ligi igrale kadeti-
nje ŽOK Ptuj letnice 2003 in mlajše. 
Zabeležile so polovičen uspeh, saj 
so najprej ugnale z 2:0 Mislinjo, nato 
pa so 0:2 izgubile proti Zrečam.
David Breznik
Štajerski TEDNIK torek, 17. 3. 2020     COLOR CMYK stran 12
torek  17. marca 2020Ljudje in dogodki12
Ptuj  Evalvacija 60. Kurentovanja in načrti
Neznanke naslednjega 
Kurentovanja
Finančno gledano je organizacija javnega dela Kurentovanja 
zelo velik zalogaj. Letošnje, jubilejno, je stalo okrog 300.000 
evrov, od tega je bila skoraj polovica denarja porabljena 
za stroške infrastrukture, 50.000 evrov so stale pogostitve, 
20.000 evrov pa udeležba gostujočih skupin ... Že ta mesec pa 
so se začela pripravljati izhodišča za prihodnje leto. Največji 
uganki sta, kje bo organiziran komercialni del 61. Kurento-
vanja in kdo ga bo izvajal.
Zavod za turizem Ptuj in izbrana agencija AM agencija, d. o. o., 
sta letos skupaj zbrala 220.000 evrov. Na vprašanje, kdo med njimi 
je koliko zbral, direktorica Zavoda za turizem Tanja Bolšec Srečkov-
ič ni podala točnega odgovora, ampak pravi, da je bilo pridobivanje 
sponzorskega denarja plod skupnega dela in sodelovanja. 
Razpis, na katerem so izbrali prav agencijo AM, je predvidel, da 
bo ta plačana glede na uspeh pri zbiranju sponzorskega denarja. 
Delež (od 0 do 15 % ) jim pripada šele po tem, ko zberejo 150.000 
evrov. Glede na dejstvo, da so zastavljeni znesek presegli za prib-
ližno 70.000 evrov, je v njihov žep šlo 10.000 evrov. K temu je treba 
prišteti še dodatnih 40.000 evrov (brez davka), ki pa so jih pora-
bili za po pogodbi določene obveznosti. „Ta denar je bil v sklopu 
razpisa predviden, da se razdeli za ostale aktivnosti,“ je pojasnila 
Srečkovič Bolšečeva. Ta sredstva je agencija prejela za pozicionira-
nje blagovne znamke Kurentovanje kot osrednjega pomladnega 
kulturnoetnografskega festivala nacionalnega pomena, izvedbo 
marketinške kampanje, vodenje medijskega središča in tiskovnih 
konferenc, zakupi medijskega prostora  ... 
Koncerti drugo leto pod milim nebom?
Predvidoma že ta mesec pa se bo sestala širša skupina, ki bo 
pripravila evalvacijo letošnjih dogodkov in predvidela načrte za 
prihodnja Kurentovanja. Pred njimi bo precej težak izziv, saj jih v 
prvi vrsti čaka iskanje nove lokacije za izvedbo komercialnega dela 
Kurentovanja. V dvorano Qcenter namreč prihajajo nove trgovine, 
zato so se že pojavile špekulacije, da bo naslednje leto prizori-
šče dogajanja dvorana Sava Campus, v kateri je bil letos izveden 
Kurentanc. 
Srečkovič Bolšečeva tega ni potrdila, saj z upravljavci Campusa 
o tem niso še govorili. O tem, kaj bo najboljša rešitev, bodo razp-
ravljali v prihodnjih dneh. Veliko opcij sicer nimajo na razpolago, 
saj primernih dvoran na Ptuju za izvedbo tako velikega dogodka 
ni. Zelo verjetna možnost je, da bo prihodnje leto po treh letih do-
gajanje ponovno potekalo v šotoru.
Razpis za izbiro novega izvajalca komercialnega dela želijo ob-
javiti kar se da hitro. „Želja je v aprilu, najkasneje v maju, saj je čas 
pri pripravi tako velikega dogodka ključnega pomena,“ še sklene 
Srečkovič Bolšečeva, ki je s sodelovanjem z letošnjim izvajalcem 
(podjetje Songevents) zadovoljna. 
Foto: ČG 
Letošnji prihodki Kurentovanja so znašali okrog 300.000 evrov.
Za Kurentovanje porabljeno 
300.000 evrov
V 300.000 evrih prihodkov za letošnje Kurentovanje je 
zajeto okrog 220.000 evrov s strani sponzorjev in 50.000 
evrov, ki jih je prispevala občina. Okrog 30.000 evrov je 
prihodek iz naslova najemnin hišk ter stojnic na tržnici in v 
mestu, uporaba blagovne znamke Kurentovanje in delež od 
prodaje pijače v karnevalski dvorani.
Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem 
Ptuj, pričakuje, da bo celotna fi nančna konstrukcija 
zaključena predvidoma konec tega meseca ali v začetku 
aprilu, ko pričakujejo, da bodo prejeli vsa nakazila in račune. 
Več ali manj pa so zadeve s fi nančnega vidika jasne.
Vaščani že pridno vozijo les, od-
padno suho vejevje in ostali lesni 
odpad za velikonočno »vuzmen-
ko« na stalno lokacijo, v Športni 
park Stras v Središču ob Dravi, 
kot ga imenujejo domačini. Tradi-
cija kresovanja je tod prisotna že 
dolga leta. Ta pa očitno ni (več) 
pogodu nekaterim prebivalcem 
v neposredni bližini, ki so na ob-
čino pred kratkim vložili pobudo 
o ukinitvi kresa. Kot so zapisali v 
dopisu, sami sicer nimajo nič proti 
temu običaju, ne ustreza pa jim lo-
kacija. Po njihovem je kres preblizu 
hiš, težave jim povzročata pepel in 
vonj, ki je prisoten tudi po gorenju. 
»To je smešno«
Organizator Cverlin je pobu-
do naslovil za smešno. Kot pravi, 
vsa ta leta ni bilo nobenih pritožb 
vaščanov. Nasprotno. Zelo radi 
pripeljejo vejevje in se pridružijo 
dogodku. Kresovanja se udeleži 
kakih 300 ljudi, med njimi tudi god-
beniki in domači konjeniki, za kate-
re pripravijo pogostitev. Povedal 
je, da je za tak dogodek potrebno 
veliko dobre volje. Poskrbeti mo-
rajo za vsa ustrezna dovoljenja ter 
zadovoljiti vsem zahtevanim pred-
pisom, na prvem mestu pa je var-
nost: »Vsako leto pripravimo kres 
tako, kot je treba. Kres je oddaljen 
več deset metrov od hiš, poskrbi-
mo za ustrezno požarno varnost, 
vedno je pod nadzorom, varujemo 
ga z dvema gasilskima cisternama, 
kurimo samo les brez nevarnih in 
kakršnihkoli drugih odpadkov ... 
Pepel počistimo, letos bomo dan 
ali dva za tem pepel odstranili. Pol 
vasi se zbere na tem dogodku, še 
posebej je zanimiv za mlade. Čast 
prižiga pripada konjenikom, rade 
volje pa vsako leto na prijetnem 
dogodku zaigrajo godbeniki … 
In tako je že leta in leta. Ta običaj 
ima izjemno dolgo tradicijo, nikoli 
ni bilo nobenih težav, sedaj pa na-
enkrat nekoga nekaj moti … Ne 
vem, kaj bi rekel. Res se mi zdi vse 
skupaj smešno,« je pokomentiral.
Najbližja stanovalka ni 
proti kresu
Odpravili smo se do najbliž-
je sosede, ki naj bi bila celo med 
podpisniki vložene pobude. Treza 
Ploh nam je povedala, da s hčerko 
sploh nista vedeli, kaj sta podpisali. 
Ter še, da nikakor ne nasprotujeta 
kresu, da ju ta ne moti in da s tem 
nimata težav. Nasprotno. »Kam 
pa bi s tem odpadnim drevjem?! 
Mene ta kres prav nič ne moti,« je 
še dejala in hkrati pohvalila Cverli-
na, ki skupaj z drugimi organizira 
dogodek.
Borko: »Tradicijo kreso-
vanja želimo ohraniti«
Kaj bo pomenila vložena pobu-
da in ali bo ta grozila praznovanje, 
smo preverili še na vodstvu občine. 
Župan Jurij Borko je povedal, da že-
lijo dolgoletno tradicijo kresovanja 
ohraniti, saj prireditelj pridobi vsa 
ustrezna dovoljenja. Zato so na se-
stanku društev sprejeli dogovor o 
zmanjšanju količine materiala, ki ga 
nameravajo letos in tudi v prihod-
nje kuriti. »Upamo, da bodo upo-
števali priporočilo,« je dodal.
Središče ob Dravi  Praznični kres buri duhove
»Vuzmenka« na Strasu ostaja
V središki občini je te dni vroča tema kresovanje, ki ga na večer na veliko soboto že tradicionalno prip-
ravijo člani Rekreacijskega društva Stras. Kar naenkrat je ta nekatere začel motiti … Predsednik društva 
Ivan Cverlin pa odgovarja, da to ne bo ogrozilo praznovanja. 
Foto: MH
Vaščani že pridno vozijo les. 
Namen projekta Dostop za vse 
je znižanje oziroma poglobitev 
pločnikov pri prehodih za pešce, iz-
vedba klančin in odpravljanje arhi-
tektonskih ovir, ki invalidom in sta-
rejšim ter majhnim otrokom otežu-
jejo in ponekod tudi onemogočajo 
dostop do objektov v občini, kot so 
šola, vrtec, večnamenska dvorana 
… S projektom želijo prispevati k 
prijaznejši prometni infrastrukturi 
in javnemu prostoru ter s tem tudi 
vse druge udeležence v prometu 
spodbuditi k okolju prijaznejši in 
zdravi mobilnosti, kot sta hoja in 
kolesarjenje. Vrednost projekta je 
ocenjena na 55.682 evrov, od tega 
naj bi v okviru LAS pridobili 70 % 
sredstev, približno 16.900 evrov pa 
naj bi zagotovila občina.
TD Podlehnik 
zadovoljno z obiskom
S projektom Življenja viničarjev v 
Halozah nekoč pa je kot prijavitelj 
projekta uspelo Turistično društvo 
Podlehnik, ki je od lanskega junija 
najemnik viničarskega muzeja na 
Gorci. Vrednost projekta dosega 
20.585 evrov, v društvu se nadeja-
jo, da bodo iz naslova LAS pridobili 
več kot polovico, oziroma 14.342 
evrov. Turistični delavci iz Podlehni-
ka želijo s tem denarjem opremiti in 
restavrirati notranjost viničarskega 
muzeja (miza in klop, klop okrog 
peči, slike z ovirami, klopi in mize 
pred hišo, štokrli, obnova peči) 
ter izdelati promocijske zloženke. 
»Nadejamo se, da bomo z izvedbo 
tega projekta na Gorco privabili še 
več obiskovalcev,« je dejal predse-
dnik društva Milan Vidovič. Ob tem 
pa je poudaril, da imajo viničarski 
muzej v najemu dobrega pol leta in 
za zdaj so nad obiskom navdušeni. 
»Odziv domačinov in turistov nas je 
lani malodane presenetil, upamo, 
da se bo ta trend nadaljeval tudi v 
tem letu.« Viničarski muzej na Gor-
ci bo z majem odprt vsak konec te-
dna vse do konca oktobra. »Možen 
je tudi ogled po predhodni najavi 
izven tega delovnika. Nudimo pa 
voden ogled, degustacijo haloških 
vin in dobrot,« je še dodal.
Podlehnik  Občina in društvo uspešna na razpisih LAS
Odpravljanje ovir v Podlehniku 
in viničarski muzej na Gorci
Občina Podlehnik je na izboru projekta v okviru LAS Haloze uspela s projektom 
Dostop za vse ter v sodelovanju s Turističnim društvom Podlehnik še s projektom 
Življenja viničarjev v Halozah nekoč.
Foto: Mojca Vtič
V Podlehniku želijo med drugim znižati oziroma poglobiti pločnik pri pre-
hodih za pešce. Sedaj je sestop s pločnika starejšim in invalidnim osebam 
ter najmlajšim otežen.
Foto: Občina Podlehnik
Viničarski muzej na Gorci po izvedenem projektu z bogatejšo vsebino
Štajerski TEDNIK torek, 17. 3. 2020     COLOR CMYK stran 13
torek  17. marca 2020 Politika in gospodarstvo   13
Koronavirus  Kljub raziskavam veliko nejasnega
Kaj se zgodi, ko 
prebolimo koronavirus
V Evropi se epidemija šele dobro začenja, a v Aziji se nadejajo, 
da je najhujše že za njimi. Virus je prisoten že toliko časa, da 
se je že nabralo nekaj znanstvenih študij o njegovih lastno-
stih, učinkih in posledicah. Povzel jih je britanski časnik The 
Independent.
Študija, objavljena v prestižni britanski zdravstveni reviji The Lancet, 
ne vzbuja veliko optimizma. Bolniki, okuženi z novim koronavirusom, 
lahko tega v sebi nosijo do 37 dni. Pacienti bi tako lahko bili kužni še po 
preteku predlagane 14-dnevne karantene.
Lahko zbolimo dvakrat zaporedoma?
O domnevnih dvakratno zbolelih so poročali že iz Kitajske. Zdravniki v 
provinci Guangdong so namreč ugotovili, da je približno 14 % vseh ozdrav-
ljenih čez nekaj časa znova pozitivnih na virus. To so potrdili tudi Japon-
ci, ki so v začetku februarja drugič testirali pacientko iz Osake. Čeprav je 
ozdravela že nekaj dni pred tem, je bil njen drugi test na virus še pozitiven. 
A ti primeri ne potrjujejo, da se lahko z virusom okužimo večkrat. 
Obstaja namreč možnost, da se virus po prvih bolezenskih znakih umiri 
in skrije ter šele nato napade pljuča. Te nenavadne podatke bi lahko po-
jasnili tudi s človeško napako – pri testiranju ali pri odpustu iz bolnišnice.
Posledice virusa pri ozdravljenih
Zdravstvene oblasti v Hongkongu so proučile prvi val ozdravljenih 
pacientov. Gre za 74 ljudi, ki so že bili odpuščeni iz bolnišnice. Od tega 
so zdravniki zabeležili približno ducat pacientov, ki so se vrnili na pre-
gled zaradi težav, ki jih pred okužbo niso imeli. Predvsem so poročali o 
težavah z dihanjem in pojemanju sape. Zdravniki so ugotovili, da je pri 
nekaterih še vedno poškodovanih do 30 % pljučnega tkiva. Za zdaj še ni 
jasno, ali gre za trajne poškodbe, ki bi pacientom v prihodnosti lahko 
povzročale preglavice v obliki pljučnic, ali pa bodo pacienti lahko svojo 
pljučno kapaciteto rehabilitirali.  
Foto: Profimedia
Slovenija  Proti koronavirusu z zdravilom tocilizumab
Se rešitev skriva v 
zdravilu za artritis?
V boju proti pljučnici, ki jo povzroča novi koronavirus, se je 
pri kritičnih pacientih kot uspešno izkazalo zdravilo tocili-
zumab, ki ga sicer uporabljajo proti revmatoidnemu artriti-
su. Zdravilo so že nekajkrat uporabili v Italiji, njegovo učin-
kovitost pa so ugotovili tudi kitajski zdravniki.
Kot poroča italijanski časnik La Repubblica, so zdravilo že nekajkrat 
uspešno uporabili v Italiji. Paolo Ascierto z neapeljskega Instituta Pasca-
le je povedal, da so pri prvih dveh bolnikih, ki so ju zdravili s tocilizuma-
bom, že v 24 urah zaznali občutno izboljšanje.
Zdravilo sicer ni ustrezno preizkušeno za uporabo proti covidu-19, saj 
še niso opravili kliničnih študij o učinkovitosti proti novemu koronaviru-
su. Zato so zdravniki pristojne oblasti zaprosili za takojšnjo pripravo naci-
onalnega protokola za uporabo tega zdravila pri bolnikih s covidom-19 v 
kritičnem stanju. Proizvajalec tocilizumaba, farmacevtska družba Roche, 
je že sporočil, da bo italijanskim bolnišnicam, ki bodo za to zaprosile, 
zdravilo podaril, poroča La Repubblica na spletni strani. Kot pojasnjujejo 
zdravniki, je prednost tega zdravila tudi v tem, da je že dlje v uporabi in 
torej preizkušeno s stališča varnosti uporabe. Podobno velja za zdravilo 
remdesivir, sicer namenjeno zdravljenju ebole. Tudi to zdravilo v Italiji na 
podlagi priporočil WHO zdaj že uporabljajo kot eksperimentalno terapijo 
proti covidu-19.  
Foto: M24
Kakšno fi nančno škodo bo 
povzročil koronavirus, je nemo-
goče oceniti. Ne ve se, koliko časa 
bodo trajale izredne razmere, ne 
ve se, koliko podjetij bo propadlo, 
koliko ljudi ostalo brez dela. Re-
cesija v Evropi, ki je že nekaj časa 
trkala na vrata, je zdaj skorajda 
neizbežna. Dobra stran tega je, da 
večina držav že sprejema ukrepe 
za blaženje negativnih ekonomskih 
učinkov epidemije. Slovenija ni izje-
ma.
Naša vlada je pripravila ukrepe 
v višini skoraj milijarde evrov, ne-
kaj v obliki garancij in razširitev že 
sprejetih ukrepov za spodbujanja 
podjetništva, nekaj pa je takih, za 
katere bo treba dodatno poseči v 
proračunsko malho. Ta bo zaradi 
zaustavitve gospodarstva zagoto-
vo manj polna, saj bodo podjetja 
vanjo vplačala manj davkov. Zaradi 
nakupovanja zalog bo takojšen uči-
nek krize malce omililo več pobra-
nega davka na dodano vrednost, a 
večjega učinka to ne bo imelo.
Varčevanje v javni 
upravi, a plače ostajajo 
nedotaknjene
Vlada je tako že v soboto na 
seji sprejela sklep, da bo potreben 
rebalans proračuna za leto 2020. 
Zato so začasno zadržali izvajanje 
proračuna za vse neposredne pro-
računske uporabnike. Po razpolo-
žljivih podatkih imajo trenutno vsi 
neposredni proračunski uporabniki 
še proste pravice porabe v višini 
približno 400 milijonov evrov. Da 
bo denarja dovolj za vse, se je odlo-
čila vsem sredstva zmanjšati za 30 
odstotkov.
Ministrstva in drugi neposredni 
proračunski uporabniki morajo 
tako za tretjino zmanjšati: izdatke 
za blago in storitve, subvencije, 
transferje neprofi tnim organiza-
cijam in ustanovam, druge teko-
če in domače transferje, tekoče 
transferje v tujino ter investicijske 
odhodke in investicijske transferje. 
Nedotaknjene ostanejo le plače. 
Denar, ki ga bodo na ta način prih-
ranili, bo namenjen za zajezitev in 
odpravo posledic epidemije koro-
navirusa.
Dodatno zadolževanje 
bo neizbežno
Kljub drastičnim varčevalnim 
ukrepom pa je le malo verjetno, 
da bi to krizo rešili brez dodatnega 
zadolževanja. To je že ob nastopu 
svoje funkcije omenil novi fi nančni 
minister Andrej Šircelj in pripomnil, 
da je škoda, da se nismo zadolžili 
takoj, saj naj bi se pogoji za zadol-
ževanje za Slovenijo že poslabšali. 
Res je, da se je zahtevani donos na 
slovenske obveznice z desetletno 
ročnostjo za malenkost zvišal in 
je iz negativnega območja skočil 
na 0,3 odstotka, a pogoji za zadol-
ževanje so k sreči še vedno dokaj 
ugodni.
Neomejeni krediti
Deloma so k temu pripomogli 
ukrepi Evropske centralne banke 
(ECB), ki je za odkupe državnih ob-
veznic namenila dodatnih 120 mili-
jard evrov, del česar lahko za poce-
ni zadolževanje izkoristi tudi naša 
vlada. Poleg tega pa so se pri ECB 
odločili, da bodo odkupovali tudi 
delnice podjetij, s čimer bodo tudi 
njim omogočili relativno poceni za-
dolževanje. Poleg tega bo ECB med 
junijem 2020 in junijem 2021 uvedla 
ugodnejše pogoje glede obrestne 
mere in dovoljenega obsega za-
dolžitve, centralne banke pa bodo 
proučile tudi sprostitev zahtev 
glede dovoljenih instrumentov za-
varovanj. A vlagatelji so pričakovali 
tudi znižanje obrestne mere za de-
pozite, kar pa se ni zgodilo. Tako 
smo prejšnji teden na borzi videli 
pogrom, kakršnega še ni bilo. In-
deks Stoxx600, ki beleži »počutje« 
najboljših evropskih delnic, je prej-
šnji teden padel za 31 odstotkov. 
Stanje na fi nančnih trgih v Evropi 
se je izboljšalo šele, ko je nemški 
fi nančni minister obljubil posojila v 
neomejenem znesku za podjetja, ki 
jih je prizadela epidemija.
Ugodnejši krediti za 
likvidnostne težave 
podjetij
Tudi v Sloveniji je vlada napove-
dala možnost najemanja ugodnih 
kreditov za reševanje likvidnostnih 
težav podjetij. Posojila naj bi bila na 
voljo v naslednjih nekaj dneh. Ve-
liko skrbi imajo tudi posamezniki, 
ki jih bremenijo hipotekarni in po-
trošniški krediti. V Italiji so že izdali 
moratorij na plačevanje hipotekar-
nih kreditov. V Sloveniji tovrstnih 
ukrepov še ni na vidiku, je pa dobra 
novica za tiste, ki so se odločili za 
spremenljivo obrestno mero pri 
hipotekarnih kreditih, da je euribor 
še vedno krepko negativen in bo, 
kot kaže, tak ostal še dolgo časa.
Slovenija  Vlada zapovedala ostre varčevalne ukrepe
Od kod denar za rešitev 
gospodarske krize?
Popolnoma jasno je, da bodo posledice epidemije, ki jo je povzročil koronavirus, tako zdravstvene kot eko-
nomske. Tudi slovenska vlada je pripravila ukrepe za njihovo blaženje.
Foto: 
Pri presoji je treba po njihovih 
besedah med drugim upoštevati, 
ali gre za otroka do petega razreda 
osnovne šole, ki potrebuje varstvo, 
možnost zagotovitve varstva s 
strani drugega starša ali na drug 
ustrezen način, možnost drugačne 
razporeditve delovnega časa delav-
ca in tako naprej. Skladno s tem de-
lavce opozarjajo, naj v primeru ne-
zmožnosti opravljanja dela zaradi 
varstva otrok delodajalce obvesti-
jo o vseh relevantnih okoliščinah 
odsotnosti. »Če delavec ne more 
opravljati dela zaradi višje sile, si de-
lodajalec in delavec tveganje delita, 
saj je breme nadomestila nižje kot v 
drugih primerih,« še navajajo. 
Nadomestilo za odsotnost s tega 
naslova tako znaša 50 odstotkov 
plače oziroma najmanj 70 odstot-
kov minimalne plače. Ta je letos 
določena pri 940,58 evra bruto, 
kar pomeni, da nadomestilo za od-
sotnost zaradi varstva otroka ne 
sme znašati manj kot 658,41 evra 
bruto. 
Slovenija  Kdaj je odsotnost starša zaradi varstva otrok upravičena
Za dokazano nujno varstvo otroka 
50 odstotkov plače
Eden od staršev, ki zaradi varstva otroka do petega razreda ne bosta mogla opravljati službenih obveznosti, 
je upravičen do 50-odstotnega nadomestila plače. A prisotnost vseh elementov višje sile je treba presojati »v 
vsaki posamični konkretni situaciji«, opozarjajo na ministrstvu. 
Foto:Profimedia/M24
Štajerski TEDNIK torek, 17. 3. 2020     COLOR CMYK stran 14
torek  17. marca 2020Na sceni14
Zgodba ansambla Livada se je 
začela spomladi leta 2011, ko so 
se Vid Vidic, Patrik Košir in Nejc 
Trček dobili na vaji za šolski 
koncert. Svet narodno-zabavne 
glasbe so začeli spoznavati kot 
trio. Prvič so skupaj nastopili na 
svoji valeti 14. junija 2011. Želja 
po večglasnem petju in po šir-
šem repertoarju je kmalu po tem 
nastopu v ansambel pripeljala 
tudi pevko Evo Debevec. Kad-
rovsko so se ustalili v letu 2016.
„Skupaj smo preživeli poletje, 
ki bi si ga marsikdo težko pred-
stavljal. Vadili smo ne glede na 
vreme, dan, tudi po pet ali šest ur 
dnevno. Tudi, ko nismo bili sku-
paj, smo se pogovarjali o skladbah, 
novih idejah, tudi o puncah smo 
kakšno rekli. Prvi letnik gimnazije 
nam je zaradi pomanjkanja časa 
vzel pevko Evo. Nadaljevali smo 
kot tričlanska zasedba in dosegli 
nekaj lepih uspehov. Na festiva-
lu Igramo, kot znamo 2012 na 
Vrhniki smo prejeli prvo nagrado 
strokovne komisije, tudi Cerkve-
njak 2013 nam je prinesel prvo 
nagrado strokovne komisije, na 
festivalu Dolenjske Toplice 2013 
smo zasedli 3. mesto in prejeli zlati 
termalček. Nastopov je bilo vedno 
več, še vedno pa nismo bili zado-
voljni sami s seboj. Pridno smo 
vadili, saj smo želeli še več, veli-
ko več. Žal so se naše poti zaradi 
različnih ciljev v letu 2014 razšle. 
Po svoji poti je odšel Nejc, Livadi 
pa se je pridružil novi basist, pe-
vec in bobnar David Rozman iz 
Bevk. Tudi z novim članom smo 
nadaljevali po zastavljeni poti, 
veliko nastopali in malo opustili 
tekmovanje na festivalskih odrih. 
Do nove spremembe je prišlo 
poleti 2016, ko smo se odločili, 
da bomo predvsem zaradi kako-
vostnega igranja medse sprejeli še 
enega člana. Vlogo glavnega voka-
lista je tako prevzel Domen Cerar 
iz Moravč, ki pa igra tudi bariton 
in bas kitaro. Kako smo se našli, 
nam še vedno ni povsem jasno. 
Prepričani smo, da bi težko našli 
človeka, ki bi se bolje vklopil med 
nas. Vsi člani namreč na glasbo in 
na svoje ustvarjanje gledamo ena-
ko. To je pripeljalo tudi do tega, da 
smo konec lanskega leta izdali svoj 
prvi CD. Sedež imamo še vedno 
v Borovnici, kjer imamo tudi veči-
no vaj in vsako leto decembra tudi 
samostojni koncert. Letošnji bo že 
osmi pod vrsti,“ je zgodbo ansam-
bla Livada predstavil Patrik Košir.
Predstavljajo se z zelo raznoli-
kim repertoarjem. Zaradi klavirske 
harmonike v svoji zasedbi veliko 
posegajo tudi po starih Avseniko-
vih skladbah (trio Avsenik 1955), 
tudi Kovačičevih, za skladbo Moja 
dežela so posneli tudi priredbo. 
Igrajo pa tudi veliko modernejših 
skladb, tako Gadov, Modrijanov. 
Igrajo tudi zabavno glasbo, zimze-
lene skladbe in novejše uspešnice. 
Lastno glasbo ustvarjajo sami, be-
sedila piše kitarist Patrik, melodije 
harmonikar Vid. „Verjamemo, da 
lahko le z lastnim delom ustvari-
mo nek svoj stil, po katerem nas 
bodo ljudje prepoznali. Zelo težko 
je ocenjevati, v čem je tvoja glasba 
drugačna od druge, to bi najlažje 
ocenili poslušalci. Nek poseben 
zven nam daje že klavirska har-
monika, ki ni najbolj običajna v 
zasedbah tria. Naša glasba je po-
sebna na nek način tudi zato, ker 
jo pišemo sami tako, kot je nam 
všeč in tako, kot nam najbolje zaz-
veni. Nastopamo po celi Sloveniji, 
največ na porokah in drugih do-
godkih. V lepem spominu imamo 
veliko koncertov. Posebej pa bi 
izpostavili naš lanski samostojni 
koncert ob predstavitvi CD-ja. 
Pričakala nas je nabito polna dvo-
rana, z neverjetno energijo, ki nam 
je dala zagon za nadaljnje ustvar-
janje. Narodno-zabavna glasba 
nam pomeni veliko. Z veseljem 
so ustvarjamo in izvajamo, saj je 
del nas. Smo pa pristaši bolj kla-
sične narodno-zabavne glasbe kot 
pa moderne. Najpomembneje pa 
je, da je glasba narejena s srcem 
in iskreno, saj le tako najde pot 
do poslušalca,“ so o svoji glasbi 
povedali člani ansambla Livada, 
ki se z veseljem udeležujejo tudi 
festivalov. Prepričani pa so, da bi 
ansamblom veliko pomagalo, če bi 
se po festivalu lahko pogovorili s 
člani komisije, da bi tako morda 
bolje razumeli, zakaj so rezultati 
takšni, kot so, na čem je treba še 
graditi v določeni zasedbi.
Tudi načrtov jim zlepa ne bo 
zmanjkalo. Predvsem pa se želijo 
čim bolj zabavati na vseh nastopih, 
ki jih letos še čakajo.
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ  —  Ansambel Livada
S klavirsko harmoniko so posebnega zvena
Foto: zasebni arhiv
Ansambel Livada 
V sklopu projekta nastaja Na-
ravni park Haloze – Čerinovo, kjer 
so pred dnevi posadili visokode-
belna sadna drevesa. Zbralo se je 
več kot 70 prostovoljcev, posadili 
so čez 80 dreves. Med sodelujoči-
mi so bili tudi učenci OŠ Leskovec 
in dijaki Biotehniške šole Ptuj. 
V okviru projekta se bo obliko-
vala še pašna skupnost, v katero 
vabijo rejce goveda in drobnice. 
„Pašna skupnost se vzpostavlja 
na zemljiščih v Naravnem parku 
Haloze – Čerinovo v Trdobojcih, 
Mala Varnica in Gruškovje, skup-
no na 19 hektarjih zemljišč, ki so 
vpisana v ekološko kmetijstvo. 
Pašnik je ograjen z električno og-
rajo s petimi žicami in je razdeljen 
na več čredink. Voda za živali bo 
urejena z napajališči, ki so priklju-
čena na mestni vodovod. Paša 
se bo izvajala predvidoma med 
aprilom in oktobrom. Pašna skup-
nost bo z zemljišči razpolagala 
brezplačno za obdobje 20 let. 
Predvideno je pokrivanje obrato-
valnih stroškov (voda, elektrika, 
nujna vzdrževalna dela na ograji 
…). Pašna skupnost se ustanovi 
na podlagi pogodbe, v kateri se 
uredijo medsebojne pravice, ob-
veznosti in odgovornosti, vpiše 
se v register. Prednost pri vklju-
čitvi bodo imele kmetije oziroma 
kmetijska gospodarstva, ki že 
imajo sklenjen sporazum o sode-
lovanju pri projektu, so ali bodo 
vključena v ekološko kmetijstvo 
in nameravajo uporabljati kolek-
tivno blagovno znamko suhih tra-
višč iz Haloz pri prodaji živine oz. 
produktov iz mesa pašnih živali,“ 
je povedal Golc. Dodal je, da bi 
letos pašo drobnice na posestvu 
Čerinovo in morda še na katerih 
drugih individualnih lokacijah za-
čeli v maju.
Foto: Nika Debeljak
V ponedeljek, 9. marca, so prostovoljci na strmem haloškem pobočju sadili visokodebelna sadna drevesa.
Haloze  Naravni park Čerinovo v Trdobojcih
Sadili drevesa, nastaja pašna skupnost
Podeželsko razvojno jedro (PRJ) iz Cirkulan, ki ga vodi direktor Jernej Golc, je kot partner vključeno v petletni 
projekt ohranjanja in upravljanja suhih travišč v vzhodni Sloveniji.
Ptuj  V Mestnem gledališču brez predstav
Iščejo nove termine
in tudi prostore
Kljub koronavirusu še vedno lahko nakupujemo v živilskih tr-
govinah, vsaj do konca marca pa ne moremo več v gledališče.
V Mestnem gledališču Ptuj so do preklica, najmanj pa do konca marca, 
odpovedali vse predstave. Gre za osem predstav, od katerih je bilo šest že 
vnaprej razprodanih. Odpadla so tudi tri gostovanja. Po oceni direktorja 
MGP Petra Srpčiča bodo zaradi tega ob 30.000 evrov prihodkov. V tem tre-
nutku pa tudi še ne more napovedati, kako bo s premierama dveh novih 
predstav, ali ju bomo tudi morali prestaviti oz. kako drugače izpeljati. Pre-
miera Seks z neznancem (Helena Peršuh, Domen Valič) je bila predvidena 
za 2. april, za duhovno Ško eloški pasijon, koprodukcijo MG Ptuj in Prešer-
novega gledališča Kranj pa naj bi bila prva premiera že na odprtju Tedna 
slovenske drame, 27. marca v Kranju, 17. aprila pa na Ptuju.
„Nastajanje novih predstav sicer poteka nemoteno. V kakšni obliki bomo 
izvedli obe premieri v tem trenutku, tudi še ne vemo. V tem obdobju tudi 
za že odpovedane predstave iščemo nove termine. Vsem, ki bodo to hoteli, 
pa bomo vrnili denar. Morda pa bomo maja celo igrali na prostem. Tudi ni 
izključeno, da bomo v oder spremenili našo novo tržnico, da jo bomo na-
polnili,“ je še povedal Srpčič.
Foto: Črtomir Goznik
V MGP so odpovedali vse predstave do konca marca.
Štajerski TEDNIK torek, 17. 3. 2020     COLOR CMYK stran 15
Petrol v vrednosti 400 evrov;
- 2-krat bon za 20-odstotni po-
pust na avtomobilsko zavarova-
nje Zavarovalnice Sava;
- 2-krat električni skiro Xiaomi;
- 2-krat darilna kartica Petrol za 
nakupe na bencinskih servisih 
Petrol v vrednosti 250 evrov;
- 2-krat JBL bluetooth zvočnik 
Xtreme 2;
- 2-krat darilna kartica Petrol za 
nakupe na bencinskih servisih 
Petrol v vrednosti 150 evrov;
- 2-krat darilni bon za 40 evrov 
za AMZS članstvo.
Med vsemi udeleženci polfinal-
nih izborov bo izžrebanih 10 
dobitnikov, ki bodo prejeli kole-
sarsko čelado, in 10 dobitnikov, 
ki bodo prejeli odsevni jopič 
(nagrade podarja Javna agenci-
ja RS za varnost prometa). 
Avto-moto zveza Slovenije četr-
tič zapored organizira izbor Naj-
boljši za volanom, s katerim bo 
Slovenija maja dobila najboljšo 
mlado voznico in najboljšega 
mladega voznika tega leta. 
Izbor je leta 2017 k sodelo-
vanju privabil skoraj 1.500, 
predlani in lani pa že več kot 
3.000 mladih. V prvi fazi iz-
bora, tj. do vključno 6. aprila 
2020, AMZS vabi mlade vo-
znike in voznice do vključno 
26. leta starosti, da opravijo 
test oziroma preizkus znanja 
na www.najboljsizavolanom.si. 
Test vključuje poznavanje ce-
stnoprometnih predpisov, prve 
pomoči, avtomobilizma in av-
tomobila. Najboljših 50 reše-
valcev in najboljših 50 reševalk 
spletnega preizkusa bo pova-
bljenih v AMZS Center varne 
vožnje na Vranskem, kjer se 
bodo v polfinalih, ki bodo 14. 
in 15. aprila 2020, pomerili v 
najrazličnejših spretnostnih in 
vozniških preizkušnjah. Naj-
boljši bodo postali finalisti in fi-
nalistke izbora in se bodo 12. 
maja 2020 preizkusili še v fi-
nalnem tekmovanju. Finalisti in 
finalistke, še posebej pa zma-
govalec in zmagovalka, bodo 
postali mladi ambasadorji in 
ambasadorke varne vožnje.
Naslov Najboljši za volanom je 
že sam po sebi dosežek, ki si za-
služi spoštovanje in občudova-
nje. A najboljši si za svoj trud 
zaslužijo še več. Nanje čakajo 
privlačne nagrade. Zmagovalec 
in zmagovalka bosta eno leto 
uživala za volanom povsem no-
vega športnega križanca – For-
dove pume.
Na pogumne mlade voznike in 
voznice pa čakajo še številne 
druge atraktivne nagrade:
- 2 kompleta 4 premium pnev-
matik Continental po izbiri 
nagrajenca oziroma nagrajen-
ke;
- 2-krat mobilni telefon Huawei 
P30;
- 2-krat darilna kartica Petrol za 
nakupe na bencinskih servisih 
Izbor najboljše mlade voznice in najboljšega 
mladega voznika Slovenije 2020
Kolofon
Avtodrom, 
oglasna priloga 
Štajerskega tednika
17. marec 2020
Urednik priloge: 
Jože Mohorič
Fotografije: 
Črtomir Goznik
Avtorji prispevkov:
Natalija Škrlec,
Jože Mohorič, sta, 
AMZS
Lektoriranje: 
Lea Skok Vaupotič
Tehnično urejanje:
Dani Rižner
Trženje: 
Marketing družbe Radio 
Tednik Ptuj
Mladi po krivem veljajo za nevarne 
voznike
Vesna Marinko, v. d. direktorice Javne agencije RS za var-
nost prometa, je na nedavni tiskovni konferenci izpostavila, 
da so mladi marsikdaj neupravičeno stigmatizirani: »Pozd-
ravljam projekt Najboljši za volanom, ki daje mladim pri-
ložnost, da dokažejo, so lahko zelo dobri vozniki, da so za 
volanom previdni in preudarni ter s tem ovržejo stereotipe 
o nevarnih voznikih. Mladi, ki sodelujejo v izboru, so lahko 
zgled svojim vrstnikom in tudi nam, ki imamo več vozniških 
izkušenj.« 
Mlade avtomobili še vedno 
privlačijo
Ambasadorja Najboljši za volanom sta tudi le-
tos vplivneža Ciril Komotar (Komotar Minuta) 
in Tjaša Perko, ki prav tako spodbujata mlade 
(in tudi druge udeležence v prometu) k varnej-
ši in strpnejši vožnji.
Ciril Komotar je ob tem, da je glavna nagra-
da v izboru Najboljši za volanom avto z naj-
sodobnejšimi asistenčnimi sistemi, izrazil 
zadovoljstvo, da avtomobili postajajo vse var-
nejši: »Asistenčni varnostni sistemi naredijo 
vožnjo udobnejšo in varnejšo. Lahko celo reši-
jo življenje.« Ob tem pa položil na srce: »Vsak 
voznik se mora kljub napredku tehnologije in 
varnosti avtomobilov zavedati, da v trenutku, 
ko sede za volan, prevzema odgovornost za-
se in druge potnike v avtomobilu ter tudi za 
vse druge udeležence v prometu, s katerimi 
se utegne srečati.« 
Izpostavil je še, da se pri nas prometna kultu-
ra, ne le med mladimi, izboljšuje in dejal: »Mor-
da mlade v povezavi s prometno varnostjo in 
obnašanjem na cesti premalokrat pohvalimo. 
Zato upam, da jih bo čim več sodelovalo v Naj-
boljši za volanom in pokazalo, kaj zanjo.« 
Pri tem je še omenil, da se ne strinja z neka-
terimi, ki pravijo, da mlade vse manj zanimajo 
avtomobili: »Res je, raste delež tistih, ki si av-
to najamejo ali delijo, sem pa prepričan, da so 
mladi še vedno zelo za avtomobil.«
Štajerski TEDNIK torek, 17. 3. 2020     COLOR CMYK stran 16
Za prometne nesreče so v 95 
odstotkih krivi vozniki oz. člo-
veški faktor. Izbira avtomobila 
pa bistveno vpliva na to, kako 
posameznik vozi, trdi kulturni 
in socialni antropolog Dan Pod-
jed. Vedenje voznikov »velikih 
nemških črnih limuzin« tako ni 
iz trte izvito, večje škode presti-
žnih avtomobilov beležijo tudi 
zavarovalničarji.
Znanstveni sodelavec inštituta 
za slovensko narodopisje ZRC 
SAZU Podjed je na okrogli mi-
zi v okviru dogodka Anatomi-
ja slovenske vožnje dejal, da 
smo v avtomobilu drugačni in 
to, »kakšen avto imaš, vpliva bi-
stveno na to, kako voziš«. »Ve-
lja, da si to, kar voziš,« je dodal.
Pri tem se je dotaknil stereoti-
pov o domnevno slabi vožnji 
voznikov iz Celja ter voznikov 
»velikih nemških črnih limuzin«, 
za katere velja, da so na cesti 
arogantni in ne upoštevajo pra-
vil. »Ljudje se ne jezijo več na 
Celjane, ampak na kulture, ki so 
utemeljene na tem, kaj voziš,« 
je pojasnil Podjed. Po njegovih 
ugotovitvah se vozniki avtomo-
bilov najbolj jezijo na kolesar-
je, ki so tudi najbolj ogrožena in 
tvegana vrsta v prometu.
Slovenski vozniki se po njegovih 
besedah jezijo bolj pasivno-agre-
sivno, kar pomeni, da grdo gle-
dajo, pobliskavajo z lučmi, rahlo 
trobijo, rahlo pritiskajo na plin. 
Toleranca na cesti pa je bistveno 
večja med kolesarji in pešci, saj 
imajo tudi večjo možnost med-
sebojne komunikacije, medtem 
ko smo v vozilu izolirani in lahko 
kvečjemu pokažemo kakšno ge-
sto z roko, je dodal Podjed.
Direktor osrednjega regijskega 
škodnega centra v Zavarovalni-
ci Triglav Boris Kuhelj je dodal, 
da imajo prestižni avtomobi-
li večjo škodno pogostost, po 
drugi strani pa s temi vozili tu-
di prevozijo več kilometrov. Tudi 
če ne upoštevamo prevoženih 
kilometrov, je škod pri luksuznih 
avtomobilih še vedno za 10 ali 
20 odstotkov več.
Po mnenju avtomobilskega no-
vinarja in vlogerja Cirila Ko-
motarja pa se malo preveč 
oklepamo klišejev, saj prekr-
ške v prometu delamo vsi. Kot 
je dejal, so sodobni avtomobili 
zelo varni, kar nam daje lažen 
občutek varnosti. »Ne glede na 
število asistenčnih sistemov je 
voznik odgovoren za svoje vo-
zilo,« je opozoril in poudaril po-
men lastne refleksije voznikov.
2 AVTODROM, oglasna priloga Štajerskega tednika
Izbira avtomobila 
vpliva na način vožnje
ELEKTRIČNI ALI BENCINSKI/DIZELSKI MOTOR
PEUGEOT 3D i-Cockpit®*
POLAVTONOMNA VOŽNJA**
  Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 0 do 4,9 l/100 km. Izpuh CO2: od 0 do 113 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0 do 
0,0459 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0 do 0,00072 g/km. Število delcev: od 0 do 4,20. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz 
prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Serijsko odvisno od nivoja 
opreme. **Inteligentne funkcije za pomoč pri vožnji in večjo varnost. Na voljo kot opcijska oprema.
NOVI PEUGEOT 208
ODDOLGOČASI PRIHODNOST
SPC TOPLAK d.o.o., Dežno 1d, 2286 Podlehnik, tel. 02 788 4050
Evropski avto leta – Peugeot 208
V Ženevi, na mestu vsakoletnega slovitega avtomobilskega salona, so pred dnevi
razglasili zmagovalca izbora Evropski avto leta 2020. Laskavi naziv je pripadel pe-
ugeotu 208; o zmagovalcu je odločilo 60 novinarjev iz 23 držav.
Novi peugeot 208 se predstavlja 
s svojo mladostno podobo, ki na-
kazuje na športno tekmovalnost. 
Njegovo notranjost dopolnjuje 
povsem novi peugeot i-Cockpit® 
3D. Za novega peugeota 208 je 
na voljo celovit izbor motorjev z 
notranjim zgorevanjem zadnje 
generacije, ki ustrezajo zahtevam 
emisijskega standarda €6.d za 
bencinske motorje in €6.d-temp 
za dizelske motorje. 
Ultra varen
Z novim sistemom Drive Assist 
najnovejši peugeot 208 odpira 
pot pol avtonomni vožnji s kori-
ščenjem sistemov za pomoč pri 
vožnji zadnje generacije, ki so 
med najboljšimi v segmentu:
• prilagodljivi tempomat s funk-
cijo Stop & Go pri samodej-
nem menjalniku EAT8 (ali 
Automatic Cruise Control 
Stop & Go) z nastavljivo re-
ferenčno vrednostjo razdalje 
med vozili;
• pomoč pri zadržanju na vo-
znem pasu z možnostjo izbi-
re položaja na voznem pasu s 
strani voznika;
• Full Park Assist – sistem za 
uvoz in izvoz s parkirnega me-
sta samodejno krmili volan, 
pedal za plin in zavoro;
• samodejno zaviranje v sili za-
dnje generacije (zaznava pe-
šce in kolesarje, podnevi in 
ponoči, do hitrosti 5 km/h) in 
opozorilnik na nevarnost na-
leta;
• aktivni opozorilnik na ne-
namerno menjavo voznega 
pasu (ali prekoračitev talne 
črte) s popravkom smeri vo-
žnje od 65 km/h dalje;
• opozorilnik na voznikovo ne-
pozornost ocenjuje stanje vo-
znikove pozornosti na daljših
vožnjah in pri hitrosti, višji od
65 km/h, in sicer z analizira-
njem mikro premikov volana;
• samodejni preklop dolgih
luči;
• prepoznavanje prometnih
znakov za omejitev hitrosti in
priporočeno hitrost;
• razširjeni sistem za prepo-
znavanje prometnih znakov
(Stop, enosmerna cesta);
• aktivni sistem za nadzor mr-
tvega kota (s popravkom
smeri vožnje). Funkcija je na
voljo od 12 km/h dalje;
• električna parkirna zavora.
Štajerski TEDNIK torek, 17. 3. 2020     COLOR CMYK stran 17
3AVTODROM, oglasna priloga Štajerskega tednika
Novi golf – eno generacijo bolj udoben, 
inteligentnejši in bolj povezan
Novi Golf postavlja nova merila na področju digitalizacije na cesti. Inteligentni 
asistenčni sistemi vsako vožnjo spremenijo v udobno in sproščeno izkušnjo. 
Novi Golf ima veliko odlik, predstavljamo vam 
tri:
Vaš golf vas prepozna – ter glede na opremo po-
polnoma avtomatsko aktivira vaš osebni vozniški 
profil: od nastavitve sedeža in osvetlitve do na-
stavitev klimatske naprave za prijetno počutje. 
Priljubljene nastavitve lahko preprosto vnesete 
v opcijski armaturni plošči Innovision Cockpit: 
s 25,4-cm digitalnim kombiniranim instrumen-
tom v kombinaciji s 25,4-cm navigacijskim siste-
mom Discover Pro. V digitalnem kombiniranem 
instrumentu lahko poleg klasičnih vsebin, kot so 
merilnik števila vrtljajev, merilnik hitrosti in šte-
vec prevoženih kilometrov, prikažete tudi druge 
uporabne podatke. Tako lahko celotna površina 
na primer prikazuje navigacijski zemljevid. Veli-
kanski zaslon navigacijskega sistema Discover 
Media ali Discover Pro se uporablja za prikaz šte-
vilnih funkcij s privlačnimi grafikami in anima-
cijami, podobnimi tistim na vašem pametnem 
telefonu. Začetni zaslon lahko po svoje oblikujete 
s fotografijami in najljubšimi funkcijami.
Novi golf je serijsko opremljen z glavnimi LED-
-žarometi, ki so vidno dinamični in se raztezajo 
navzdol v podaljšani sprednji del, na straneh pa 
v blatnika. Serijski sta tudi integrirani sprednji 
meglenki. Sprednje luči so še vedno zasnovane 
v videzu štirih oči. Tudi na zadku je zapovedana 
skladnost – ob pogledu od zadaj vidno prevladu-
jejo ozki LED-žarometi. Opcijsko je mogoče izbra-
ti matrične LED-žaromete IQ.LIGHT z dinamičnim 
uravnavanjem dolgih luči Dynamic Light Assist, 
ki porazdelitev svetlobe samodejno prilagajajo 
prometni situaciji.
Vozila, ki v cestnem prometu komunicirajo med 
seboj, lahko izboljšajo varnost na cestah, poskr-
bijo za manj zastojev in opozarjajo pred lokalnimi 
nevarnostmi. Serijski sistem za opozarjanje na lo-
kalne nevarnosti vozniku pomaga z uporabnimi 
informacijami, tako da ga na primer opozarja na 
gradbišča ali intervencijska vozila. Komunikacija 
poteka s tehnologijo Car2X prek omrežja WLAN 
(pWLAN). Opcijsko avtomatsko uravnavanje raz-
dalje (ACC) s tehnologijo Car2X vozniku nudi 
obilo uporabnih informacij in lahko v sili aktiv-
no poseže v vožnjo – na primer na koncu zasto-
ja. Vse omogoča stalna izmenjava podatkov prek 
omrežja WLAN (pWLAN).
Najvišja varnostna ocena za novi renault 
clio – slovenski avto leta 2020
Novi renault clio je bil Euro NCAP priznal kot najvarnejši med malimi mestnimi
avtomobili, ki so jih preskusili v letu 2019 (skupaj z Audijem A1). Clio, prodajna
uspešnica Skupine Renault, je sredi leta 2019 dobil najvišjo varnostno oceno z re-
zultati na najvišji ravni ne glede na razred.
Novi clio ima zelo bogato se-
rijsko vgrajeno varnostno 
opremo, ki vključuje: šest var-
nostnih blazin, protiblokirni za-
vorni sistem ABS s pomočjo 
pri zaviranju v sili, kamero in 
radar, ki omogočajo delovanje 
pomagala za ohranjanje voz-
nega pasu, prepoznavo prome-
tnih znakov z opozorilnikom za 
prehitro vožnjo ter opozorilni-
ka za varnostno razdaljo z za-
viranjem v sili, poleg tega pa 
še regulator in omejevalnik hi-
trosti, opozorilnik za neupora-
bo varnostnega pasu (tudi za 
zadnje sedeže, če so zasedeni) 
in klic v sili v primeru nesreče. 
Poleg tega vidljivost izboljšu-
jejo serijsko vgrajeni žarometi 
z izključno svetilnimi diodami, 
samodejni vklop žarometov in 
notranje vzvratno ogledalo z 
zatemnitvijo.
Novi captur – športni 
terenec s športnimi 
linijami
Tudi novi renault captur je po-
polnoma spremenjen. Pohvali 
se lahko z dovršeno in prilago-
dljivo notranjostjo. Pametna ka-
bina se pohvali s 23-cm (9,3'') 
multimedijskim zaslonom na 
dotik po meri voznika, s 25-cm 
(10,2'') digitalno instrumentno 
ploščo, inovativno lebdečo kon-
zolo s futuristično prestavno ro-
čico »E-shifter«, s pametnimi 
odlagalnimi mesti in še več.
Z 18-barvnimi kombinacijami, 
ki so na voljo, pa ga lahko pri-
lagodite po svojem okusu. Novi
captur ima še več elegance in
tehnologije spredaj in zadaj za-
hvaljujoč svetlobni podobi v
obliki črke C, ki je prepoznaven
znak Renault identitete.
Maja po napovedih prihaja na tr-
žišče tudi v hibridni izvedbi. 
Štajerski TEDNIK torek, 17. 3. 2020     COLOR CMYK stran 18
Teoretičen del vozniškega iz-
pita v prvo uspešno opravi le 
polovica kandidatov. Uspeš-
nost kandidatov je sicer padla 
s spremembo testa v elektron-
sko različico leta 2014. Kriterij 
za pozitivno opravljen test je na-
mreč visok. Na Agenciji za var-
nost prometa (AVP) so pojasnili, 
da se varnost cestnega prometa 
odraža tudi v ohranjanju življenj.
Kandidat mora doseči 90 od-
stotkov točk. Hkrati pa sme na-
pačno odgovoriti na največ eno 
vprašanje, ki je ovrednoteno s 
petimi točkami.
Na AVP so pojasnili, da pri testu 
zahtevajo pasivno znanje. »Teo-
retični del vozniškega izpita se 
nanaša na varnost cestnega 
prometa. Torej tudi na ohranja-
nje življenj in tu morajo biti kri-
teriji strogi. Nesprejemljivo je, 
da kandidat ne bi obvladal pra-
vil vožnje v križiščih, pa bi vsee-
no opravil izpit, ker bi s solidnim 
znanjem na drugih področjih 
dosegel recimo 60 odstotkov 
točk, kar je v šolstvu pogosta 
meja za pozitivno oceno,« so 
pojasnili.
A ima trenutno veljaven sistem 
nekaj slabosti. Direktor avtošole 
Šmarca Borut Žagar je izposta-
vil, da manjka javno objavljena 
zbirka podatkov, ki se jih morajo 
naučiti kandidati. Tako se lahko 
zgodi, da učitelji na predavanjih 
poudarjajo druge stvari, kot pa 
so dejansko zajete v izpitu.
Po opravljenem teoretičnem de-
lu izpita pa kandidati pristopijo 
k vožnjam. »V povprečju kandi-
dati opravijo med 35 in 40 ur 
vožnje,« je pojasnil Žagar. Števi-
lo ur je nekoliko povezano z go-
stoto prometa. Kandidati, ki izpit 
opravljajo v večjih izpitnih cen-
trih, tako opravijo nekaj ur več.
Izpit za avto stane od 1.200 do 
1.400 evrov.
Na teoriji v prvo 
uspešna polovica 
kandidatov
Na teoretičnem delu izpita je 
v prvem poskusu uspešnih 
približno polovica kandidatov, 
uspešnost je po uvedbi elek-
tronskega testiranja upadla. Kot 
razlog za neuspeh kandidatov 
na izpitu so na AVP navedli, da 
kandidati nimajo dovolj znanja. 
»Glede na to, da jih v treh po-
skusih izpit opravi skoraj 90 od-
stotkov, bi jim to lahko uspelo 
tudi v kakšnem poskusu manj. 
Razlog je tudi v visokem kriteri-
ju, saj je razlika med popolnim 
in nezadovoljivim znanjem le 
10 odstotnih točk,« so zapisali.
A se v praksi kaže, da morajo 
kandidati danes za izpit pozna-
ti več podatkov kot pred uved-
bo elektronskih testov, je ocenil 
Žagar. K izpitu pristopijo bolj 
pripravljeni, vendar se marsika-
tero vprašanje nanaša na prak-
tično znanje.
»V preteklosti so kandidati po-
gosto vozili še pred začetkom 
učnih ur vožnje, danes pa čeda-
lje več kandidatov ne vozi niti 
kolesa, zato je preskok iz vloge 
pešca v vlogo voznika še toliko 
večji,« je pojasnil Žagar.  
Na AVP so v analizi testov ugo-
tovili, da kandidatom preglavice 
povzroča slab besedni zaklad. A 
pojasnjujejo, da lahko kandidat 
za vsak izraz, ki ga ne razume, 
na izpitu dobi pojasnilo, razen 
če gre za izraz, ki bi ga kandi-
dat moral poznati in bi njegova 
razlaga pomenila neupravičeno 
pomoč pri reševanju testa.
Dobra novica za voznice in vozni-
ke na področju Ptuja. Rešitev po-
škodb stekel na vaših avtomobilih 
bo odslej lažja – Carglass® je na 
Rajšpovi 22 odprl novo posloval-
nico.
Poškodbam stekla na avtomobi-
lu se je sicer seveda najbolje izo-
gniti. Največ jih povzročijo leteči 
kamenčki izpod koles avtomobi-
lov, zato velja paziti na varnostno 
razdaljo. Vedno pa vsega v izogib 
poškodbam ne moremo storiti. 
A brez skrbi. Carglass®, vodilno 
podjetje za popravila in menjavo 
avtomobilskih stekel, je v najsta-
rejšem slovenskem mestu na-
mreč odprlo vrata svoje sedme 
poslovalnice pri nas. Serviserji na 
Rajšpovi ulici 22 že s polno pa-
ro popravljajo in menjujejo avto-
mobilska stekla. In to po najvišjih 
standardih kakovosti in varnos-
ti koncerna Belron® ter z najno-
vejšim znanjem in tehnologijo, ki 
jo razvijamo v razvojnem centru 
Belron Technical. Uporabljamo 
jo v več kot 30 državah skupine 
Belron po svetu, kjer v povprečju 
vsake tri sekunde nekomu zame-
njamo ali popravimo steklo na av-
tomobilu.
Zaupanje v naše serviserje in teh-
nologijo nam omogoča, da vam 
za opravljeno delo nudimo ne-
omejeno garancijo. Pri tem oh-
ranite tudi tovarniško garancijo 
vašega vozila. Pri nas opravimo 
cenitev škode za zavarovalnico, 
ob menjavi poskrbimo tudi za na-
domestno vinjeto, vgrajujemo pa 
stekla proizvajalcev originalnih 
nadomestnih delov (OEM). Čas 
je dandanes še kako pomemben. 
Za izvedbo termina za menjavo v 
povprečju od prvega klica potre-
bujemo le dan in pol, popravilo 
pa lahko največkrat opravimo tu-
di kar takoj. Popravilo vetrobran-
skega stekla pri nas sicer traja le 
30 minut, menjava pa uro in pol.
S poškodovanim steklom na av-
tomobilu torej ni treba več v Ma-
ribor, kjer je bila doslej najbližja 
poslovalnica. Seveda pa je še 
vedno prav tako na voljo servis s 
Carglass®-ovo mobilno enoto, ki 
se lahko pripelje na želeno loka-
cijo – k vam domov ali v službo 
na primer.
AVTODROM, oglasna priloga Štajerskega tednika4
Carglass® odslej tudi na Ptuju
Uspešnost kandidatov po uvedbi 
elektronskega vozniškega izpita upadla
051 412 691 ali 051 487 940
Štajerski TEDNIK torek, 17. 3. 2020     COLOR CMYK stran 19
torek  17. marca 2020 Nasveti   19
Pripravila: Alenka 
Šmigoc Vinko
Kaj bomo danes jedli
Sestavine: 500 ml mleka, 4 jajca, 130 g sladkorja, 125 g zmehčanega masla, 5 žlic gladke moke (130 g), 
2 vanilijina sladkorja, ščep soli, lupinica 1/2 limone, nekaj kapljic limoninega soka, sladkor v prahu.
Rumenjake in sladkor stepemo v kremo. Dodamo zmehčano maslo in vanilijin sladkor, moko z limonino 
lupinico in na koncu mleko. Beljake stepemo v sneg z nekaj kapljicami limoninega soka in soli. Sneg na-
rahlo vmešamo v maso. Masa je zelo tekoča (ne se ustraši, nič ni narobe!), zato za pečenje uporabimo 
pekač, ki mu stranice dobro tesnijo. Obložimo ga s papirjem za peko in vanj vlijemo maso (uporabimo 
majhen pekač, približno 20 x 20 cm). Damo v že ogreto pečico na 165 stopinj Celzija (ne več!) in pečemo 
60 minut. Če nam zgoraj skorjica prehitro rjavi, jo med peko pokrijemo s papirjem za peko. Pečenemu 
kolaču se sredica še vedno narahlo trese – kot žele. Kolač pusmo v pekaču, da se ohladi. Nato ga hrani-
mo vsaj 3 ure v hladilniku. Ohlajen kolač narežemo na kockice in posipamo s sladkorjem v prahu. (Kolač 
je ‚pameten‘ zato, ker se bodo med počasnim pečenjem sestavine razdelile v več plas.)
TOREK SREDA ČETRTEK
vampi po tržaško, 
pražen krompir, 
sadje
zelenjavna 
mineštra, 
polnozrnat kruh, 
zapečene skutne 
palačinke
juha, makaronovo 
meso, motovilec, 
rulada
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
milijonska juha, 
ribje palčke, 
špinača, pire 
krompir, kompot
fižolova kremna 
juha, lazanja, 
zelena solata, 
kakavove rezine
gobova juha, 
pečen piščanec, 
široki rezanci, 
solata, pametni 
vanilijin kolač
čufti v omaki, 
dušena prosena 
kaša, puding
Pametni vanilijin kolač
Vampi po tržaško
Lukovke oziroma čebulnice
Vsebujejo veliko žveplenih spojin, ki uspešno uničujejo številne mikroorganizme, žal na viruse nimajo 
posebnega vliva, a vseeno pomagajo pri sami obrambi telesa. Največjo napako delajo vsi, ki se izogibajo 
ostremu okusu čebule ali se bojijo nekoliko močnejšega vonja česna. Oster okus čebule ravno pomeni 
veliko žveplenih snovi, ki branijo vstop okužiteljem v naša telesa že v ustih. Seveda pa velja, da sta surova 
čebula in česen učinkovitejša od kuhane. Naš ptujski lük je v eni izmed analiz pred 20 leti vseboval veliko 
več teh snovi, kakor so jih vsebovali primerjalni vzorci enega hibrida in tudi dve drugih domačih sort. 
Tisti, ki imate težave z želodcem in vam čebula preprosto ne ustreza več, se lahko odločite za por, ki 
pa ga je seveda treba pojesti veliko več. 
Križnice 
Zelo dobro je pri »zdravljenju« s hrano urediti naš prebavni sistem, ki se pogosto duši v množici na-
pačnih mikroorganizmov, ki že sami po sebi povzročajo zdravstvene težave, pa še preprečujejo, da bi se 
koristne snovi iz živil vsrkale v telo in prišle do naših celic. Zato je seveda na prvem mestu zdaj zagotovo 
uživanje kislega zelja in kisle repe in tudi druge fermentirane zelenjave. V zelnici je namreč zelo veliko 
tistih mikroorganizmov (v slovarju prehranskih dopolnil jim učeno rečejo probiotiki), ki jih želodec in 
prebavni sistem potrebujeta za pravilno prebavo hrane. Če kdaj, je torej zdaj čas za uživanje kislega zelja. 
Ne smem pa seveda pozabiti omeniti, da jih je veliko tudi v mlečnih izdelkih, predvsem pa v sirotki, 
seveda. 
Kislo zelje in kisla repa vsebujeta seveda še veliko C-vitamina, ki ima prav tako velik vpliv prav na 
odpornost našega telesa.
Tudi druge križnice, ki jih ne fermentiramo, vsebujejo številne različne vitamine in druge koristne 
spojine. Po mnogih analizah naj bi imele najširši spekter različnih pomembnih snovi. Sama izredno 
svetujem čim več uživanja zelenih delov teh rastlin, kot so listnati ohrovt, ohrovt in tudi brstični ohrovt. 
Prav tako so rukola, mesečna redkvica, redkev, predvsem črna redkev tiste, ki vam bodo pomagale pri 
ohranjanju dobre kondicije, s tem pa pri ohranjanju imunskega sistema. 
Zeleni nasveti
Zelenjava, ki pomaga 
imunskemu sistemu telesa
Zadnji dogodki v Sloveniji kažejo, kako ranljivi smo lahko v primerjavi z naravo. No-
vega virusa sicer ne bomo preprečili, zagotovo pa lahko z uživanjem zelenjave poma-
gamo, da bo potek bolezni lažji. Katera zelenjava sodi med tiste, ki pomagajo telesu pri 
obrambi zimskih tegob. 
Foto: Miša Pušenjak
Sestavine: 300 g kuhanih govejih vampov, 1 čebula, 2 stroka česna, 50 g pečene slanine, 1 žlica 
olja, 1 žlička sladke paprike, 2 žlici drobn, 1 žlica paradižnikove mezge, 200 ml vode, 50 ml bele-
ga vina, 2 žlici naribanega parmezana, sol po okusu.
Goveje vampe, ki jih kupimo že narezane in kuhane, dobro operemo. Pri nas jih kljub vsemu še 
kuhamo kake pol ure z jušno zelenjavo (čebula, česen, cel poper, lovor, peteršilj), da izgubijo svoj 
značilni vonj, nato pa jih odcedimo in iz njih poberemo kuhano zelenjavo. V drugi lonec damo olje in 
slanino, rahlo prepražimo, dodamo še čebulo in česen in spet vse skupaj pražimo. Drobne, papri-
ko in paradižnikovo mezgo dodamo v lonec in dobro premešamo. Nato dodamo vampe, še enkrat 
premešamo, zalijemo z vodo in kuhamo približno 30 minut na zmernem ognju. Na koncu dodamo 
še belo vino. Pri serviranju na krožnik vampe po tržaško potresemo s sirom. Zraven lahko ponudimo 
pražen krompir, polento ali krompirjev pire z muškatnim oreščkom ali kruh.
Korenje
Čeprav korenje ne deluje neposredno na imunski sistem, pa vsebuje veliko vitamina A, ki tudi igra 
veliko vlogo pri delovanju našega telesa. Korenček je letos brez težav prezimil in ga zagotovo še imate na 
vrtu. Bolje, kakor v trgovinah, ga je kupiti na tržnici ali pri kmetih. Res ni vedno tako bleščeče oranžen 
in lep, je pa bolj zdrav. Poleg korenja vsebujejo oranžna barvila tudi sladki krompir in, ne boste verjeli, 
tudi listnata zelenjava, predvsem rdeče obarvani radič, zelje in solata vsebujejo veliko oranžnega barvila 
in s tem vitamina A.
Radič in solatnice 
Predvsem prezimne sorte radiča, ki se že dobi na tržnicah, upam pa, da ste ga sejali tudi na svojih vrto-
vih, so odlična zelenjava za čiščenje telesa po zimski, nekoliko manj zdravi prehrani. Seveda vsa listnata 
zelenjava vpliva pozitivno na naše zdravje, a radič ima prav posebno vlogo. Njegove grenčine, zaradi 
katerih ga mnogi zavračajo, namreč čistijo telo nečistoč, ki se v njem naberejo zaradi napačne prehrane, 
stresa, napora … Tako očiščeno telo pa bo zagotovo bolje delovalo in prej opravilo z vsiljivcem, ki nas 
zdaj s tako močjo napada. 
Zato si vsaj zdaj zapomnite in nekje v juniju posejte na vrtovih prezimne sorte radiča. Ker pravijo, da 
imajo domače sorte še posebej pozitiven vpliv na nas, naj bo to predvsem sorta solkanski, ki, kot ime 
pove, prihaja iz goriškega dela Slovenije. A po mojem sta tako treviški in predvsem verona pri nas že tako 
udomačena, da tisti, ki imate radi in poznate te sorte, lahko še vedno ostajate na njih. Radič posejte v 
vrste, približno 40 cm narazen, saj je poleti velik in v gneči hitro zboli, napadejo ga tako gnilobe kakor 
pepelaste plesni. Zdaj pa vam vaš trudi povrne s svojimi koristnimi sestavinami.
Res je, da imajo zdaj rdeče in oranžno obarvane zelenjadnice posebno vlogo, a morda se bo zgodilo, 
da bomo naslednje leto potrebovali klorofi l in njegove koristne sestavine. Zato med rdečelistne sorte 
prezimnega radiča posejte še tržaški solatnik, ki je zelen. Klorofi l je v zelenih listih solate, endivije, pa 
tudi špinače … Vsebuje veliko magnezija, železa …, skratka veliko koristnega za nas. Zato je povsem 
napačno, da pri solati, predvsem pa endiviji, nekateri odstranjujejo zelene liste in uporabljajo samo 
notranji, obeljeni del.
Vaš vrt in tržnica na drugem mestu sta prava lekarna tudi za te čase. Samo izkoristiti moramo to, kar 
nam nudi narava. Želim vam zdravje in vseeno polno življenje v teh, res nekoliko težjih časih.
Štajerski TEDNIK torek, 17. 3. 2020     COLOR CMYK stran 20
torek  17. marca 2020Križemkražem20
AKIS - ljubimec nimfe Galateje, KRMIN - mesto v Furlaniji, OSWALD, Lee Harvey - atentator na JFK-ja (Johna F. Kennedyja), 
ŠTOOS, Pavao - pokojni hrvaški pesnik
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj 
Direktor: Drago Slameršak
Odgovorna urednica: Simona Meznarič
Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, 
Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik 
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič  
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16  
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.  
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si 
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si 
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, 
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:  
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 
749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega 
tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 
1948. Izhaja vsak torek in petek. 
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. 
Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 
EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. 
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in 
se obračunava v skladu z  41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (44)
Točka na GPS-u se premika 
po polžje. Če na tej cesti 
obstajajo pravila, jih kršijo 
vsi, pomislim. 
Motorist na desni izsiljuje 
prednost, taksist pred nami kdo 
ve čemu trobi kot zmešan, kara-
van na levi pa vsako priložnost 
izkoristi za to, da pritisne na plin. 
Naš šofer si hladnokrvno prižge 
cigareto, moška ki pometata 
cestišče, pa se za kaos križišča 
sploh ne zmenita. Tristokilometr-
ska vožnja bo dolgotrajnejša, kot 
sem predvidevala.
Južno od najpomembnejšega 
maroškega pristanišča Casablan-
ce leži Marakeš. Njegovo ime je 
berberskega izvora (Berberi so 
etnična skupina, ki živi v Maroku, 
Alžiriji, Tuniziji, Libiji in Egiptu) – v 
prevodu »božja zemlja«. Mesto 
se ponaša z največjim tradicional-
nim berberskim trgom v državi. 
Tvori ga vrtoglavo število stojnic 
in trgovin, kjer je mogoče kupiti 
vse od preprog, keramike, tradi-
cionalnih oblačil, nakita, usnje-
nih izdelkov, sandalov, pisanih 
luči, naravnih parfumov, čajev, 
začimb, suhega sadja, oreščkov 
… Ob spektru barv in zapeljivih 
vonjev človeka kar prime lakota. 
Nekdo izmed popotnikov pred-
laga tradicionalno restavracijo 
v eni izmed ozkih ulic, ki se drži 
živahnega trga. Slepo sledim, saj 
z vsako stopnico težje razločim 
prostor pred seboj. Hladna klet-
na restavracija je osvetljena le z 
nežnim sojem sveč.
Kraljevska pojedina se začne 
z drobnimi predjedmi (ki jih ne 
znam imenovati), nato prinese-
jo skledo kuskusa, svež maroški 
kruh in berberski viski. Temačna 
restavracija postane hrupnej-
ša, ko v jedilnico od bog ve kod 
priplešejo orientalske gospo-
dične. Miganje z boki in igra z 
ognjem. Ognjene plesalke se 
namreč zvijajo, medtem ko jim 
na nastavku, ki ga imajo na glavi, 
gori vsaj pet sveč oz. bakel. Ples 
nas tako prevzame, da vsi odlo-
žimo žlice.
Foto: M. Toplak 
Marakeš, Maroko
Informacijski sistem slovenskih 
občin (ISSO) vključuje bazo podat-
kov s ključnimi razvojnimi kazalniki 
za slovenske občine, sodi pa v okvir 
sistema Zlati kamen, v katerem sta 
še dve povezani aktivnosti. Ena od 
njih je medijski splet Zlati kamen, ki 
je namenjen prenosu dobrih praks 
in glavnih informacij, pomembnih 
za razvoj na lokalni ravni, vključuje 
pa vsakoletno konferenco, spletni 
portal, revijo in elektronski bilten, 
druga pa nagrada zlati kamen, ki 
je glavno orodje za spodbujanje 
dobrega razvoja, enkrat letno pa 
jo na konferenci podelijo razvojno 
najprodornejši občini. Kot je znano, 
je letošnja prejemnica te nagrade 
občina Idrija.
Projekt Zlati kamen skupaj vodi-
ta dve podjetji, in sicer SRB, ki skrbi 
za vsebinski, in Planet GV, ki je za-
dolžen za organizacijski in poslovni 
razvoj, pri izbiri razvojno najbolj 
prodorne občine pa podjetji sode-
lujeta s strokovnim svetom Zlatega 
kamna, neodvisnim telesom, v ka-
terega so vključeni strokovnjaki s 
treh slovenskih univerz in iz prakse.
Certifi kat za 1.159 evrov
»Poleg skupnih analiz ISSO lah-
ko vsaka občina naroči tudi ločeno 
analizo za svojo občino; ta jo stane 
1.159 evrov, na približno 100 stra-
neh pa dobi dokument, v katerem 
je celovit oris razvojnega položaja 
občine ter njena uvrstitev po posa-
meznih področjih glede na vseh 212 
občin ali glede na občine v regiji,« 
pojasnjuje Kaja Foršček s Planeta 
GV.
Sistem ISSO, ki je osnova za ana-
lize, razvijajo že devet let, trenutno 
pa vključuje 61 kritičnih kazalnikov 
uspeha z osmih področij: demogra-
fi je, učinkovitosti, gospodarstva, 
trga dela, izobrazbe, življenjskega 
standarda, socialne kohezije in 
okolja. »Tako združimo vse najpo-
membnejše dostopne kazalnike 
razvoja na ravni občine in s tem 
omogočimo primerjalno presojo 
oziroma vrednotenje občin. Vred-
nost vsakega posameznega ka-
zalnika primerjamo tudi z 'zlatim 
standardom', to je z vrednostjo, ki 
na nekem področju velja za odlično 
v slovenskih razmerah.« 
Na leto se za analizo ISSO v pov-
prečju odloči 20 občin, ki večinoma 
prejmejo srebrni certifi kat. »Nismo 
pa preverjali, koliko od vseh 212 
slovenskih občin je analizo naroči-
lo doslej. Opažamo tudi, da se vse 
več občin za analizo odloča večkrat, 
nekatere prav vsako leto,« sklene 
Forščkova.
Slovenija  Informacijski sistem slovenskih občin (ISSO)
Za analizo se odloči 20 občin na leto
Občina, ki naroči analizo po sistemu ISSO, prejme dokument, iz katerega je razvidno, koliko je 
razvita glede na posamezna področja in glede na druge občine. 
Foto: Planet GV
Na leto se za analizo ISSO, ki jih 
stane 1.159 evrov, v povprečju od-
loči 20 občin, večinoma pa prejmejo 
srebrni certifi kat.
Sveti Tomaž  Revija otroških pevskih zborov Cicido
Prepevalo več kot 400 otrok
Za prihodnost zborovskega petja se na našem območju zagoto-
vo ni bati. Na območni reviji je namreč prepevalo več kot 400 
mladih pevcev iz 14 otroških pevskih zborov iz občin Ormož, 
Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Zaradi velikega števila pev-
cev so srečanje razdelili na dva dela.
Območno revijo, ki jo je v sodelovanju z OŠ Sveti Tomaž organizirala or-
moška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti, je s svojim nasto-
pom odprl otroški pevski zbor (OPZ) Vrtca pri OŠ Sveti Tomaž. Sledili so: OPZ 
Murenčki Vrtca Velika Nedelja, OPZ Male kapljice Vrtca Ormož, Mini otroški 
pevski zbor OŠ Središče ob Dravi, OPZ Mali muzikant OŠ Ormož in OPZ OŠ 
Središče ob Dravi. V drugem delu so nastopili: OPZ Smeško Podružnične 
šole Kog, OPZ podružnice Podgorci, OPZ Sonce OŠ Ivanjkovci, OPZ OŠ Sveti 
Tomaž, OPZ OŠ Velika Nedelja, OPZ Tilen OŠ Miklavž pri Ormožu in OPZ OŠ 
Ormož. Strokovna spremljevalka srečanja je bila Manja Gošnik Vovk.   
Foto: Arhiv JSKD, OI Ormož
Štajerski TEDNIK torek, 17. 3. 2020     COLOR CMYK stran 21
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
Sudoku  Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka 
številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem 
manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji?
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 17. do 23. marca 2020.
1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično
Ljubezen Posel Denar Zdravje
Oven  ☺☺ €€ 
Bik  ☺☺☺ €€ 
Dvojcka  ☺☺ € 
Rak  ☺ € 
Lev  ☺☺☺ €€ 
Devica  ☺☺ € 
Tehtnica  ☺ €€€ 
Škorpijon  ☺☺ € 
Strelec  ☺☺☺ €€ 
Kozorog  ☺☺ € 
Vodnar  ☺☺☺ €€€ 
Ribi  ☺☺ €€ 
Da boste lažje ugotovili, vzemite v 
roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr-
tah in nato na novo sestavite kvadratke 
ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko 
s svojimi podatki pošljite na naslov 
Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 
2250 Ptuj, do ponedeljka, 23. marca. 
Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s ku-
pončkom z izpolnjenimi osebnimi podat-
ki) in jo pošljete na elektronski naslov: 
tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pra-
vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim 
kupončkom, bomo vsak teden izžrebali 
dobitnika praktične nagrade.Podarja jo Knjigarna Bukvica iz Ptuja. Zdaj pa veselo 
na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: 
Anica Hostnik, Videm.
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Tednikova nagradna razrezanka - kuponček
Ime in priimek: ______________________________________
Naslov: ____________________________________________
Pošta: _________________________________________

Foto: ČG
6 1 4
8 4
3 5 2 1
6 3 1 2
4 9
5 8 6 7
9 4 8 6
5 1
2 4 7
torek  17. marca 2020 Za kratek čas   21
Kaj pa zdaj? Kako naj pišem 
o dogajanju za šankom, če pa so 
šanki zaprti?
Ja, malo smo bili neprevidni, 
nekoliko smo podcenjevali 
dogajanje v tujini – pa smo virus 
naselili tudi pri sebi, na sončni 
strani Alp. Nekaterim je sicer še 
vedno vseeno, druge grabi panika. 
Ne eni ne drugi nimajo prav, 
ker pa očitno nekateri ne znajo 
samo odločiti, kaj je za njih 
najboljše, je pač stvari vzela v 
svoje roke država. In čeprav 
velikokrat dvomimo o 
dobronamernosti državnih 
odločitev, je pač že tako, 
da je treba ‚nadrejene‘ 
ubogati. In če nam o tem 
govori Jelko Kacin, je stvar 
prekleto resna!
Tisti previdni so se že pred 
nedavnim ‚ropanjem‘ trgovin 
oskrbeli za hude čase. Pravzaprav 
bi človek zmeraj moral imeti 
doma kakšno zalogo za hude 
čase. Ampak trgovci so nas 
tako razvadili s svojim nonstop 
odpiralnim časom, da človek 
sploh več ne razmišlja, kaj 
bo potreboval za današnje 
kosilo – in tudi če deset 
minut pred začetkom 
kuhanja ugotovi, da 
mu za takratno kosilo še 
nekaj manjka, lahko skoči 
v trgovino. Saj je vendar 
odprta! Če ne bi bila odprta, 
pač ne bi živeli od ure do 
ure, ampak bi načrtovali 
svoje življenje vsaj nekaj 
ur naprej – če že ne znamo 
tega storiti za ves teden. 
Očitno je edino, kar 
načrtujemo naprej, 
smučanje v 
Italiji. In tja 
rinemo, tudi 
če nam to 
odsvetujejo!
Kakorkoli že – sedaj 
smo pač v kaši. Kako vročo 
bomo pojedli, je spet 
odvisno od nas samih. 
Če se bomo odločili 
pametno, bomo 
lepo čakali doma, s knjigo 
v rokah, ob poslušanju 
glasbe – in počakali, da se 
kaša ohladi. Saj nam je ne 
bo nihče med tem časom 
pojedel. Če smo nespametni, 
bomo zamahnili z roko – in 
se odšli družit s prijatelji. 
Res, da to ne bo v običajnem 
kafi ču, ampak ker smo bili 
pametni, smo si nabavili 
zaloge tudi za prijetno 
druženje. Slaba odločitev! Ki 
žal ne bo prizadela samo vas, 
ampak tudi mnoge druge. Pa 
čeprav vi ‚niste mislili tako‘! 
Je pa se tako odločil virus, ki 
nam zadnje čase kroji usodo.
Sedaj smo torej doma, ne 
za šankom. Mi je zadnjič 
rekel kolega: »Veš, zdaj manj 
časa preživim v gostilni in se 
več časa doma pogovarjam z 
ženo. Sem ugotovil, da sploh 
ni slaba ženska!«
Pa ostanite zdravi!
Za šankom
Ostanimo doma – ostanimo zdravi!
Vsem, ki bi se znašli v duševni stiski zaradi trenutnih razmer, svetu-
jejo, naj imajo v mislih, da gre za obdobje, ki je trenutno težko, a bo 
minilo. Ljudem svetujejo, naj ostanejo mirni. Pomaga lahko pogovor z 
zaupanja vrednimi ljudmi. 
Tistim, ki čutijo, da so zaradi nastale situacije čustveno preobreme-
njeni, predlagajo, da se preko telefona obrnejo na enega od telefonov 
za pomoč v stiski. 
- Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro).
- Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, 
vsak dan). Klic je brezplačen.
- Društvo SoS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 
55 (ponedeljek-petek med 12. in 22. uro; sobota, nedelja, pra-
zniki med 18. in 22. uro).
- TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 
12. in 20. uro) Klic je brezplačen.
Slovenija  Socialni stiki so pomembni 
Ste zaradi koronavirusa 
v stresu? Pokličite!
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so objavili zbir 
informacij in nasvetov za vse, ki se zaradi epidemije nove-
ga koronavirusa soočajo s stresom, občutki strahu, panike 
ali zaskrbljenosti. Kot poudarjajo, so občutki žalosti, stresa, 
zmede, strahu ali jeze v nepredvidljivih situacijah povsem 
normalni.
občina Kontakt 
Ptuj (02) 748 22 00 
Cirkulane 031 648 993
Dornava 041 378 317, 031 441 310
Duplek 031 654 444
Gorišnica 041 694 710, 041 378 392
Hajdina 051 340 250, 041 385 121 
Juršinci 070 366 826
Lenart 041 654 931,  041 496 994
Majšperk 051 304 777
Markovci 02 788 88 80
Ormož 041 450 116
Podlehnik 041 604 257
Rače - Fram 041 770 085, 041 663 910, 051 815 947
Središče ob Dravi 041 206 059, 051 636 120
Starše 041 765 982,  031 669 581
Sv. Andraž v Slov. goricah 041 937 143 
Sveti Tomaž 031 313 662
Trnovska vas 02 757 95 10, 070 842 278, 031 728 010
Zavrč 02/761 04 82 
Žetale 041 378 313, 031 546 119
Kidričevo 041 642 743
Destrnik 041 707 546 (župan), 031 744 481, 041 
449 719 in 031 784 843
Videm 041 325 240
Vir: Občine
Kontakti štabov Civilnih zaščit 
po občinah
V tabeli so navedene telefonske številke, kamor lahko občani 
pokličejo za pomoč pri najnujnejših potrebah, kot so pomoč dostave 
blaga vsem starejšim, invalidnim in bolnim osebam, ki ne morejo 
do trgovin. Prav tako se lahko na te številke obrnejo oboleli za ko-
ronavirusom, ki potrebujejo asistenco pri pridobitvi najnujnejših 
potrebščin.
Štajerski TEDNIK torek, 17. 3. 2020     COLOR CMYK stran 22
torek  17. marca 2020Poslovna in druga sporočila22
ZAUPANJA VREDNA TRGOVINA!
Nakupovalni 
49,90 €
29,90 €
GARANTIRANA
@najnakupi
-20%
IZDELANO
V ITALIJI
-17%
www.reporter.si
P R I  P R O D A J A L C I H  Č A S O P I S O V
IZ NOVE 
ŠTEVILKE
ZGODBA TEDNA
Zgodbe okuženih Slovencev: 
stigma, šikaniranje in grožnje do zbolelih za koronavirusom
INTERVJU
Franc Strle, infektolog: o epidemiji in pasteh koronavirusa za Slovence
INTERVJU
Frane Adam, sociolog: zakaj je padel Šarec in se vzpel Janša
OBRAZI PODJETNIŠTVA
Jože Strgar, družinsko podjetje Pro Horto: urejanje vrtov in parkov
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 
Lepi spomini ne bledijo!
w
w
w
.te
dn
ik
.s
i
Vsako
sredo
ZA ZVEZDE
Štajerski TEDNIK torek, 17. 3. 2020     COLOR CMYK stran 23
torek  17. marca 2020 Oglasi in objave   23
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre.
Le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi drage žene, 
mamice, babice in tašče
Hermine Šneberger
IZ TRUBARJEVE UL. 2
3. 12. 1948–16. 2. 2020
se neizmerno in iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, 
dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, 
cvetje in sveče.
Hvala patru Mateju za opravljen cerkveni obred, Ptujskemu 
kvartetu za odpete pesmi, hvala godbeniku za odigrano Tišino, 
kakor tudi ge. Nadi za ganljive besede slovesa in vsem drugim, 
ki ste nam v teh težkih in žalostnih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: mož Hugo, sin Robert z družino 
in hčerka Darja z družino
Kdor živi v spominu drugih,
ni mrtev, je samo oddaljen.
Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
  (Kant)
ZAHVALA
V 84. letu starosti se je od nas poslovila 
naša mama
Jožica Hvala, roj. Borko
IZ ČRTKOVE ULICE 14, NASELJE BRATOV REŠ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-
ljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, 
izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče. Iskrena zahvala Nadi 
Kotar za besede slovesa. Zahvala ženskemu kvartetu za zapete 
žalostinke, izvedbo milejšega zvena fl avte in kitare. Iskrena 
hvala vsem, ki ste se poklonili naši mami, jo pospremili na njeni 
zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: Dušan in Armando z družinama
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja,
utihnil je tvoj glas,
bolečina in samota sta pri nas.
Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš,
pa vendar v domači delavnici z nami bediš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka
Ivana Gomilška
ubrtnika in podjetnika
IZ ULICE VIDE ALIČ 44
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sode-
lavcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. 
Hvala vam za izrečene besede, hvala pa poslana sožalja, stisk 
roke, za darovano cvetje, sveče. Hvala združenju obrtne zbor-
nice Ptuj za zadnje slovo. Hvala gospodu župniku Andreju, glas-
beniku za odigrane melodije, pevki za odpete pesmi, g. Mohorku 
za spust golobov ter hvala pogrebnemu podjetju Javne službe 
Ptuj.
Žalujoči vsi njegovi
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova 
drva vseh dimenzij in bukovo hlodovi-
no ter zelo kakovostne smrekove pelete, 
brezplačna dostava, ugodna cena. Dani-
lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 
667 170.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo 
vse vrste hlodovine, predvsem hrast in 
bukev. Možnost odkupa tudi na panju. 
Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro-
gaška Slatina. Tel. 041 785 318.
RAZNO
IŠČEMO osebo, ki bi se bila pripravlje-
na preseliti k starejši – težje gibljivi osebi 
(ženska 93 let). Nudimo plačilo, preno-
čišče in prehrano v zameno za druženje, 
opravljanje osnovnih nujnih storitev (po-
moč pri kopanju, tuširanju, oblačenju ...) 
ter osnovnih gospodinjskih opravilih. Lo-
kacija: 2272 Gorišnica. Kontakt: 031 
263 749.
PRODAM kostanjeve sohe debeline 10 
cm in dolžine 150 cm in vrtno garnituro: 
mizo, dve klopi in stol. Tel. 068 132 941.
Franc Prosenjak, Štuki 21a, roj. 1943 – umrl 5. marca 2020; Stanko Korenjak, 
Ptuj, Prečna pot 12, roj. 1923 – umrl 4. marca 2020; Anton Majcen, Bratislavci 
24a, roj. 1953 – umrl 5. marca 2020; Jožefa Hvala, roj. Borko, Ptuj, Črtkova ul. 
14, roj. 1937 – umrla 4. marca 2020; Janez Gomilšek, Ptuj, Ulica Vide Alič 44, 
roj. 1938 – umrl 6. marca 2020; Franc Pihler, Vintarovci 11a, roj. 1948 – umrl 7. 
marca 2020; Jakob Butolen, Ptuj, Kariževa ul. 1, roj. 1926 – umrl 7. marca 2020; 
Marija Unuk, roj. Belca, Zg. Jablane 38, roj. 1933 – umrla 8. marca 2020; Marija 
Juršek, roj. Kokol, Belski Vrh 96, roj. 1934 – umrla 9. marca 2020.
Umrli so 
SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO
PREDNOSTI ZA VAS:
neodvisnost,
10- letne izkušnje,
plačate le razliko 
Made in EU,
preprosta in hitra izvedba.
PREDNOSTI ZA VAS:
zadovoljni kupci,
monolitna
 20 - letne izkušnje,
poštena cena in kvaliteta,
Made in Germany,
35 let garancije.
objavlja 
JAVNI RAZPIS 
ZA DELOVNO MESTO DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA 
POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ-ORMOŽ
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
1. 
2. 
3. 
• 
• 
»Javni 
 
KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA,
VOLITVE IN IMENOVANJA
Skromno sta živela,
v življenju mnogo pretrpela.
Nihče pa ne ve, kaj sta si
takrat želela.
V SPOMIN
S KOČIC 30
Minilo bo eno leto in minilo je 20 let, odkar sta za vedno odšla, draga brata, strica in svaka. Hvala 
vsem in vsakemu posebej za lepo misel v srcu in prižgano svečko.
Vajini najdražji
Alojz Krivec
roj. 29. 4. 1951  †18. 3. 2019
Jože Krivec
roj. 23. 1. 1954  †7. 1. 2000
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis-
terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik 
za drva in preostalo kmetijsko mehaniza-
cijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva v metrih. Tel. 051 
316 591.
KUPIM traktor in traktorske priključke. Te-
lefon 031 525 793.
Štajerski TEDNIK torek, 17. 3. 2020     COLOR CMYK stran 24
Vsa zaščitna sredstva so tako 
spet na razpolago, vendar v prvi 
fazi le za zdravstvene domove in 
domove upokojencev. »Promet 
mora biti odobren, če hočemo ta 
zaščitna sredstva dobavljati in da 
delo na tem področju nemoteno 
poteka,« je ob robu nove odredbe 
povedal minister za zdravje Tomaž 
Gantar. Ko in če bodo zaščitna 
sredstva na razpolago v lekarnah, 
jih bodo po ministrovih besedah 
lahko kupili tudi državljani. Dodal je, 
da ga ni strah, da Slovenija ne bi bila 
uspešna pri nabavi opreme. Ob tem 
je napovedal, da bodo možnost 
dostopa do vseh zaščitnih sredstev 
postopno širili na vse druge sku-
pine, ampak v prvi vrsti trenutno 
ostajajo zdravstvene ustanove in 
domovi starejših občanov.
Med zaščitna sredstva spadajo: 
sredstva za osebno in skupinsko 
zaščito (rokavice, kombinezoni, ob-
leke, maske in očala), razkužila ter 
druga sredstva in izdelki, ki so lahko 
uporabljeni za zaščito zdravstvenih 
delavcev in sodelavcev.   
Danes bo sprva precej jasno, 
popoldne in zvečer pa bo ob-
lačnost od severa naraščala. 
Najnižje jutranje temperature 
bodo od -6 do 0, ob morju okoli 
4, najvišje dnevne od 16 do 20, 
ob morju okoli 14 °C.
V noči na sredo bo na seve-
rovzhodu možna kakšna kaplja 
dežja, v sredo dopoldne pa se 
bo razjasnilo. 
Vir: ARSO
4-dnevna napoved za Podravje
Rojstva: Karmen Valentan, Starošince 
13a, Cirkovce – deklica Ema; Polona Čeh 
Cigrovski, Pleterje 58, Lovrenc na Dravskem 
polju – deček Luka; Laura Sever, Majeričeva 
ulica 3, Maribor – deček Finn; Katja Josipo-
vić, Ulica Moše Pijada 23a, Maribor – deklica 
Mila; Sara Fruk – deček Lan; Monika Vise-
njak – deček Liam; Alenka Pignar – deček 
Tim; Sara Kuster – deklica Klara.
Slovenija, Podravje  Vrste pred lekarnami
Zaščitna sredstva najprej v zdravstvene domove
Bivši minister za zdravje Aleš Šabeder je v petek odredil prepoved prodaje zaščitnih sredstev, a je po oodloku nove vlade 
njegova prepoved preklicana. 
Foto: ČG
Vrste pred lekarnami, kot smo jim bili priča te dni.
Slovenija, Podravje  Pošta Slovenije 
zaostruje ukrepe 
Nič več osebnega 
vročanja pošiljk 
in pisem
Pošta Slovenije je z včerajšnjim dnem zaostrila 
ukrepe pri dostavi in izročanju pošiljk. Pismono-
še bodo v hišne predalčnike še naprej vlagali pi-
semske pošiljke, za pisma, kjer je zahtevana oseb-
na vročitev, pa bodo puščali obvestila s pozivom 
za prevzem v poslovalnici. Od ponedeljka bodo 
ustavili sprejem pisemskih, paketnih in EMS po-
šiljk za Italijo.
Pošta je od ponedeljka dalje prilagodila postopke vročanja 
pisemskih pošiljk v dostavi, s poudarkom na »brezkontaktnem« 
vročanju pošiljk. Za pisma, kjer je zahtevana osebna vročitev oz. 
za katera mora naslovnik ali pooblaščena oseba prevzem potrditi, 
bodo pismonoši v hišne predalčnike vlagali obvestila s pozivom, 
da jih naslovnik prevzame na pristojni pošti.
V primeru vročanja paketov bodo stranke pozvali, da se 
opredelijo do alternativnega vročanja, ki ne vključuje fi zičnega 
kontakta oz. podpisa ter pakete prevzamejo na dogovorjenem 
mestu npr., pri vhodu v stavbo, pred garažo ipd. Določene 
storitve, kot so vnos/odvoz blaga v stanovanje naslovnika, do 
nadaljnjega ne bodo izvajali.
Ustavljen poštni promet z Italijo
Na Pošti so tudi izpostavili, da je od ponedeljka dalje ustavljen 
sprejem pisemskih, paketnih in EMS pošiljk za Italijo. Prav tako 
je s tem dnem do nadaljnjega ustavljen promet poštnih pošiljk iz 
Italije za naslovnike v Slovenijo. Še vedno pa bo možen sprejem 
pošiljk UPS za Italijo, pri čemer bodo pred sprejemom preverili, ali 
je za naslovno območje omogočen prenos pošiljk.
Foto: Arhiv Pošte
Od ponedeljka ni več osebnega vročanja poštnih pošiljk. Popolnoma je pre-
kinjen tudi poštni promet z Italijo.
Hajdina  Potrjen primer koronavirusa
Okužen telovadil v šolski telovadnici
Vodstvo Osnovne šole Hajdina je v petek zjutraj Nacionalni inštitut za javno zdravje RS obvestil, da se je po telovadnici 
v četrtek gibal moški, ki so mu potrdili koronavirus. Šolo so nemudoma izpraznili.
V petek ob 9.30 je ravnateljica 
OŠ Hajdina Vesna Mesarič Lorber 
prejela klic iz Nacionalnega inšti-
tuta za javno zdravje RS, od koder 
so ji sporočili, da se je v šoli gibal 
moški s p otrjenim koronavirusom. 
Nemudoma so izpraznili šolo, otro-
ke odpeljali na dvorišče in poklicali 
starše, naj pridejo po njih.
Telovadnica se namreč oddaja 
v najem zunanjim uporabnikom, 
prav to pa je bil razlog za današnji 
preplah. »Ugotovljeno je bilo, da 
je moški, sicer član enega izmed 
Foto: ČG 
V petek so hajdinsko šolo izpraznili, saj je bil še dan prej v njej moški s 
potrjenim koronavirusom. 
vaških društev, zbolel za koronavi-
rusom. V petek zjutraj je bil njegov 
test pozitiven, in ker je bil še v četr-
tek v šolski telovadnici, smo ukre-
pali. Izpraznitev je bila dejansko 
le preventivni ukrep,« je pojasnila 
ravnateljica. 
V ponedeljek so bili na šoli delav-
ci NIJZ, ki so prostore telovadnice 
razkužili. V petek je bilo na hajdin-
ski šoli prisotnih 68 otrok, od tega 
naj bi bili štirje v telovadnici. Zanje 
za zdaj izolacija še ni potrebna.
Med ukrepi, ki so jih sprejeli na Pošti, je tudi omeji-
tev hkratnega vstopa več strank na pošte. V notran-
josti pošte je lahko sočasno le toliko strank, kolikor je 
aktivnih poštnih okenc, ob tem pa stranke pozivajo, naj 
spoštujejo priporočeno medsebojno razdaljo. Če bodo 
vsa okenca zasedena, Pošta Slovenije stranke prosi, da 
počakajo pred vrati.
Kidričevo  Koronavirus v Talumu
Delavci na prisilnem dopustu
Nekateri zaposleni so zaradi razmer, ki jih povzročajo okužbe s koronavirusom, ostali 
doma. Koristijo ure, preostanek letnega dopusta iz 2019, pa tudi novi dopust za 2020.
Upočasnili so tempo proizvodnje 
in prešli na tako imenovani vikend 
način delovanja. »Zagotavljamo nuj-
ni delovni proces, ki je vezan zgolj 
na zagotavljanje nemotenega ob-
sega proizvodnje, dobav v oskrbo-
valni verigi ter odprem kupcem. Vse 
druge aktivnosti potekajo v nujno 
potrebnem minimalnem obsegu. V 
primeru nujnih potreb se zagotavlja 
delo na daljavo, v primeru izrednih 
potreb delo v pisarnah omejimo 
Foto: ČG
V Talumu so potrdili, da so bili v soboto obveščeni o prvem primeru okužbe 
s koronavirusom med sodelavci. »Dotični sodelavec je bil že nekaj dni prej 
odsoten z delovnega mesta, njegova najožja ekipa je bila nemudoma obveš-
čena, pozvana k samoopazovanju in se počuti dobro.«
na največ enega sodelavca. Omejili 
smo vse nenujne stike, sestanke, 
usposabljanja, službena potovanja. 
Gibanje znotraj industrijske cone je 
strogo omejeno in nadzorovano, 
združevanje zaposlenih ni dovo-
ljeno, v garderobah, pri malici ali v 
odmoru je nujna varnostna razda-
lja, površine dodatno dezinfi cira-
mo,« je pojasnil predsednik uprave 
Marko Drobnič in dodal, da odpo-
vedi naročil do tega trenutka niso 
zabeležili. »Proizvodni proces teče 
nemoteno, dinamiko prilagajmo 
razmeram. Oskrbovalna veriga za-
enkrat deluje, ocenjujemo, da naj-
večje tveganje predstavljajo evrop-
ske logistične poti. Pričakujemo, da 
se bodo aktivnosti zniževale proti 
koncu meseca, čemur se bomo mo-
rali ustrezno prilagoditi.«