ft. L llet’ßs-läolfisl efiufe
in
%bvl<x
1875.
ljudske šole c. k. ru.dnika
V
1875,
©erlag bcs k. k. Ponfanärars jn Ibria.
— JJrack &. PiUilj in Xaibnclj.
ÜSie Snbitftrie ift ein mäcfjtiger .ßtoeig jur .fjebung unb bcrung be§ S35oI;Iftnnbe§ fotuol einzelner gamilien, als auc^ ganjer Motionen.
®er SSotf§fcf)ute ift bie Aufgabe geftellt, ju üermitteln, baf§ jur pflege unb (Siitiuicfcluug ber Snbitftrie ein getoecfter Seift borbereitet unb ein guter Sinn madjgmtfcn werbe. ®ie SKiidfidjtnahme auf bie inbuftrieHe (Sittuncfelung ber jiigenbficfjen Kräfte in unferen 9SoltSfcf)ut= gefefcen ift nur eine lobenswcrtlje, (Segen bringenbe. Sn erfter ßinie finb bon ber 2öoI)Itf)at biefer Seftimmungeu bie 9Jiäbcf)en getroffen, ba fie weit mehr für ba§ praftifdje ßeben aus ber «Schute baoon tragen fönneit, als bie Änaben. 2)ie3 gefdjieljt aber fetbftöerftänblicfj nur bann, toeitn ber bieSbejitgtidje Unterricht auf alle möglichen 93e-^etfc fid) ftii^en fanu unb einer in bibaftifefjer $infid)t tüchtig gebitbeten ßeitung anbertraut ift.
Sft bie erfte unb .'pauptbebingung erfüllt, bann ift bie ftrenge Sßertjattung ber 2J£äbd^en juin 23efud>e be§ SnbuftriatunterridjteS noth* toenbig, wenn ba§ Sßotf beffen SBertt) nod) nidjt gehörig ju fdjä|en Weift unb be§f)alb biefen Unterricht nid)t beeiden WiH.
®er Snbuftrieunterridit ift fo nothwenbig, wie jeber anbere Unterricht, unb e§ fotlten beSEjalb bie äWäbdjen ba^u eben fo »erhalten »erben, toie 31t auberen Unterridjtggegeuftäuben.
•Sollte gefragt »erben, Wa§ ift ber 3wecf ber Snbuftriefcfjule ? fo antworte id): Sn ber Snbuftriefdjnle tuirb ben 9JJöbd)en Suft unb greitbe jur Strbeit im Slllgemeinen unb befonberS jur SBerridjtung fjäitglidjer ©efdjäfte eiitgeflöfjt; hier wirb neben ber Anleitung jur SSerfertigung aller weiblichen § anbarbeiten audj ber ©cfjön^eitSfinn geWedt; hier wirb bie theoretifche gormlehre aud^ ^raftifd^ angewanbt; hier enbticf) werben bie Sftäbdjen ju einer rationellen £au§haftnng angeleitet.
$ie 2l«fgabe ber Snbuftrielefjrenn ift alfo jiemlid) umfangreicfj uttb »on großer 93cbeutung.
$)emungead)tet toirb biefem ©egenftanbe nocf) fefjr Wenig 21uf= merffamfeit jugeweubet, unb er wirb als eine Siebenfache 6ef)anbelt; bemt mit SluSnahnte einiger Weniger leifteten bie SSolfžfdjulen in Ärain auf biefent ©ebiete bisher wenig. ?lber and) an foldjen SInftalten, mo ber Unterricht in ben roeiblidjen §anbarbeiten bereits erteilt wirb, bleibt in biefer öinfidjt n o d) oiele§ ju wiinfd)en iibrig.
§ier ju Sanbe gibt e§ mcf)rftaffige $olf§fd)ulen, iu benen ber Unterricht in beit weiblichen .^anbarbeiten einer einzigen ßeJjreriit ju= getheift ift. ®a biefelbe jugleid) aud) ftlaffenlehrcriu ift unb bes= halb fo oiel ju t^un ^at, wie jeber Sehrer, fo tann fie ben 8ubu= ftriatunterric^t nur nach beit gewöhnlichen ßehrftunben uoritehmen. 2)a rnufj fie nun bie ftitiber jeben ?Uterš, oerfdjiebener S3ilbung§ftufen unb mannigfaltigen SluffaffungSoermögenS ju gleicher geit unterrichten. SBie fdjwierig ift ba ber Unterricht! 2Sie zweifelhaft bie (Srfolge be§= felben! SBie jerfplittert bie ßeljrfraft! Uttb fetbft in bem 3^, wenn ber (Sruppenunterridjt genau burd)gefü()rt ift, fommt ben einjelnen Abteilungen ber mittelbare Unterricht nicht in bem erwüufchten DJiafje ju Oute. ®ie ßefjmtn fjat eine anftrengenbe Slrbeit ju bewältigen unb bem einjelnen ©djulfinbe erwächst aber nur ein fe^r geringer 93ortheit barauä.
SBie immer man bei ber ©rtheilung biefeS Unterridjtes ju SQBerte gehen mag, ftet§ bleibt bctg $iel me^)r °ker tueniger ber ©rreid)ung entrüdt, was nicht nur bie fleißige, ftrebfame ßeljrerin, fonbern aud) bie beauffid)tigenben Organe um fo mehr unangenehm berührt, al§ fehr häufig üon biefen bie ju beläntyfenbeit ©djioierigfeiten unterfc^ä^t ober gar nicht berüdfid)tiget werben.
©ollen biefe Uebelftänbe befeitiget werben, fo wäre meiner un= maßgeblichen Slnfid^t nadj bafür ju forgen, bafs tüchtige ßeljrfräfte herangebilbet mtb für mehrllaffige Slnftalten mit einer jeitgemäfjen SDotajion für ben Unterricht in ben weiblichen §anbarbeiten bleibenb acquirirt, bafž ber §. 75 ber ©djul* unb UnterridjtSorbnung oom 20. Sluguft 1870 genau eingehalten, ba§ he^- einer Sehrerin nicht mehr als 40 Schülerinnen jum gleidjjeittgen Unterrichte jugewiefen; baf§ wo möglid) au allen Sdjultagen bie üöiäbdjen jur ^heilnahme an biefem Unterridjte »erhalten, bafür aber ber übrige ßeljr= unb ©tun= beitplan für SRäbdjen im 23ergleid)e mit jenem für Snaben etwas abgeänbert unb öerfürjt werbe; beim e§ täfjt fich taum rechtfertigen, warum ba§ SDläbdjett länger an bie (Schulbau! gefeffelt bleiben fotl, all
ein Snabe. SBüre nicfjt ba§ ©egerttljeil mehr am ^ßla^e, unb ift ba§ 9Jiäbcf)en ben ©Itern ant Sanbe toielleicf)t weniger behilflich, al§ ber ftttabe ? SSon beut mit 3tiic!|'idjt auf bie jejjige üeljrerinnenbilbung gar nicf)t ju red)tfertigenben Ufuž — eigene Snbuftrie^adjlehrerinnen ju beftellen — märe ganj abjufeljen, ber bieSbejüglidje Unterricht bem ®Iaffenunterrid)te einjutterleiben unb jebe Slaffenlehrerin für eine Ueberleiftnng über bas gefefclidje Služmaf; ber wöchentlichen £ef)rftunbett befonberg ju tjonoriren. 8n Sktreff ber Se£)r= unb Sernmittel für ben meiblidjen §aubarbeitunterrid)t barf e§ ferner an nidjts fehlen, maž aber nur bann ermöglid)t mirb, meitn ben ©djulgemeinbett bie ßaft, für bie ©djulerforberniffe ju forgen unb bie SKittel ju befdjaffen, benommen mürbe; — itberbie§ fott bie ©djuleinrichtung bie Sinflufj* nafjme ber Se^rerin auf bie übenbe Schülerin in feiner SBeife beeilt* trächtigen, fonbern ben Zutritt ju jeber geftatten unb fdjliejjlidj Ijätte ber ©taat ben (Semeinben bei ber Aufbringung ber ®otajion§mittel fräftigft unter bie 2lrme ju greifen.
2)iefe bürften bie pauptmomente fein, meldje eine gebed)üd)e ©ntmidelung bež befprodjenen Unterrid)t§jmeige§ bebittgen. Sn wie* ferne biefe bie ^ieftge f. f. 2Serf§tiolf§fd)ule fpejiell berühren, mögen bie ljol)en ttorgefefcten Organe felbft beurteilen. 3m Uebrigen mag e§ nidfjt unerwähnt bleiben, baf§ e§ ^ier mit ber 3nbuftriefcf)ule beffer ftet)t, als in manchen Stabten ®raiit§.
53i§ bor kurjem mar an ber fyierortigen 2öerf§fdjule eine eigene Snbuftriallefjrerin beftellt unb mirb biefer ^Soften jufolge ber neuen Drganifation tu o E) t balb mieber befe^t merbeu.
Unterbeffen ift ber Unterricht in ben meiblidjen panbarbeiten ber 2. unb 3. ^(affenletjrerin jugetfyeilt. 23eibe haben baju bie geljö* rige Befähigung unb mirlten fd)on auf biefetn ©ebiete an anbern 23olf§fd)ulcn. Sebe hat nun eine 9)iäbchcn=21btheilung, in melier fie möcfjentlid) 6 ©tunben unterridjtet. Sn ber erften Slbtheilung finb 108, in ber jmeiten 98 Schülerinnen. ®a in bie erfte Slbtheiluitg aud) Schülerinnen ber SBieberhoIuttgsfdjuIe eingereiht finb, mußten megen 3JJangel§ an geräumigen SoMitäten bie Sdjitlerinneu ber erften Slaffe gattj, fo mie jebeS äJiäbdjen, welches ju §aufe nur theilmeife einen Unterridjt in ben Weiblichen panbarbeiten befam, befreit merben. ®emnach mürben im öerfloffenen Schuljahre tum 205 5llltag§= unb 76 SBieberhoIung§=©chüIeriuuen 206 in ben meibfidjett panbarbeiten unterridjtet, 75 aber befreit.
Dbmohl alfo aud) hi£r ber 3nbuftrie4Iuterrid)t fid) ttodj nicht auf alle Schülerinnen erftredt unb aud] hier bie klaffen überfüllt finb,
jo wirb bod) biete§ gur görberung biefe§ wichtigen Unterrid)te§ getfjan. SSor allem beforgt bie ttJoJ)HöbIicf)e f. t. S3ergbircftiort bereitroitlig bie notf)= toenbigen Set)r= unb Sernmittel, unb e» ftetjt ju erwarten, baf§ fjtefiir nadj SöoHenbung bež neuen @djutgebäube§ gemifš noc£> öiel mefjr getljan Werben wirb, ba für tjinlänglidje 9iaumtid)feiten genügenD geforgt fein foQ.
Stud) ber §err Ortsfdjulinfpeftor tfjut gewiffenfjaft bal ©eine, ©ie Stnjeigen über nadjtäffige Snbuftriefdjülerinnen »erben ftrenge Beamtet. 2lud) fjat bie toof)IIö6Itc^e f. !. 23ergbireftion ein ©amenfomite gur 33eauffidjtigung ber Snbuftriefdjule beftimmt. Sn baSfelbe würben bie grauen 9t o f a 2 i p o I b unb ® t a r a 0 it b e r f a, erftere bie @e= ntatjlin be§ !. f. Dberbergrattjež, unb ledere bie ©emafjtin be§ 0rt§fd)ul= jugteid) I. f. 33autnfpeftor3, gewählt.
©iefe ©amen befugten nun biefeS Safjr abwedjfetnb bie 8nbu= ftriefdjule unb ermunterten nad) (Sinfidjtnafjnte ber in ber Aufarbeitung befinblicfjen Sffeften burd) freuitblidje .gureben Schülerinnen unb Seherinnen jur ©fjätigfeit unb SluSbauer.
8m Vereine mit anbern ©amen unb ©dfjulfreuttben werben biefe ©anten, Wie fdjon burd) gWei Satire, aud) Reiter baljin Wirfen, ben SnbuftriefHüterinnen ein geft 31t üeranftalten, wetdjeS, ba e§ im greiett unb im Söeifcitt ber (Sttern, aller ©djutfreunbe unb Sefjrer ftattfinbet, p einem fdjönert ©djulfefte fidj geftaltet.
äftögett unfere 9}orgefe§te, tuie aud) bie ©anten unb ©djulfreunbe immer mef)r biefen widjtigeit Söilbttnggjweig förbern, unb fidj baburdj itidjt nur ben ©anf aller baran Settjeüigten erwerben, fottberu and) anbern junt nadjafjnutngswürbtgeit 33eifpiele bienen.
Sbria, ®nbe Suli 1875.
2Sl<ma Dörfler,
fieljrcrin.
Prijazna beseda staršem idrijskih šolskih otrok.
Jajubeznjivi starši! naša naj svetejša dolžnost je, svoje otroke dobro izrejati in odgojati; kajti človek je to, kar je po dobri ali slabi izreji. Že pri malem otroku morajo starši skerbeti, da se otrok doma prav izreja, ker domača izreja mora postaviti temelj temu, kar se pozneje pri nadaljevani izreji in odgoji v šoli od mladine tirja in pričakuje. Doma je treba skerbeti, da se pri otrocih zbujajo nježnja čutila, da otroci pridejo ljubeznjivi in prijazni, sočutni in delavni, odkritoserčni, pohlevni, priljudni in snažni v šolo, kjer se mladina dalje izreja in izobražuje, kakor ji je v domači hiši mogoče. Šola izrejo in izobraževanje dopolnuje ali pa še celo nadomestuje, ako so to starši zanemarili. Ali, žalibog, malo, prav malo pride dandanes tacih otrok v šolo, ki bi imeli saj nekoliko zgoraj omenjenih lepih lastnosti. Večjidel starši mislijo, da je šola vzrok, da njih otroci slabo napredujejo, in da so učeniki in učenice krivi, ako se otroci slabo uče; vzrok temu pa je naj večkrat le napčna domača izreja. Veliko otrok se doma tako razvadi, da so pri vsakem delu le poveršni in nepoterpežljivi, dane morejo nobene reči mirno in stanovitno opazovati, nič ne mislijo in hočejo govoriti kadar in kar jim na misel pride. Taki otroci v šoli premalo pazijo na to, kar se jim razlaga, pripoveduje in kaže, in toraj ne morejo napredovati. Pridejo pa tudi nevbogljivi otroci v šolo, in veliko je takih, ki še le takrat vbogajo, kadar jih s silo k pokorščini primoramo. Iz proste volje, iz ljubezni in zaupanja otroci le neradi vbogajo, in čertijo tiste, ki jih k pokorščini in vbogljivosti napeljujejo. Naj žalostnejše pa je, kar se pa, žalibog, le prepogostoma zgodi, da tudi starši z otroci potegnejo, ter o šoli, o učiteljih in učiteljicah v pričo otrok ne govore spodobno. Ako hočejo starši, da bo šola otrokom v resnici kaj koristila, treba je, da otroci o učiteljih in o šoli dobro mislijo. Zelo škodljivo in neumno je tedaj, ako se starši prederznejo v pričo otrok učitelja grajati, mu nevednost ali kako drugo napako očitati in tako njegovo dobro ime tamniti. Otroci, ki
od svojih staršev ali njihovih namestnikov o šoli, o učiteljih in učiteljicah slabo govoriti slišijo, gotovo ne bojo učiteljev spoštovali in tudi v šolskih “naukih ne bodo napredovali. Šolski napredek zader-žujejo pa tudi tisti starši sami, kteri mislijo, da so nekateri sedanji šolski nauki nepotrebni, in ker sami niso vživali dobrote šolskega poduka, ga tudi veliko ne cenijo in svojim otrokom ne privoščijo.
Dobremu šolskemu napredku svojih otrok pa škodujejo starši tudi s tem, da jim dovoljujejo zarad vsake male reči doma ostajati in šolski nauk zamujati, da teh zamud v šoli ne naznanujejo, in da se za šolska naznanila ne brigajo in jih tudi ne podpisujejo. Ljubi starši! ako hočete, da bodo Vaši otroci v šoli napredovali in se za svoj stan v življenji in za srečo pripravljali, podpirajte učitelje v podučevanji otrok. Brez Vaše podpore je naš trud zastonj, in če že ravno povsod ni zastonj, saj tistega vspeha nima, kterega dandanes vsa ljudstva od šole želijo in tudi po pravici tirjajo.
Kako pa hočemo učenike v podučevanji otrok podpirati ? bote morebiti vprašali. Na to vprašanje hočem Vam v sledečih versticah odgovor dati.
Dokler otroci še niso za šolo dorastli in jih le še doma imate, pazite, da v njih zbujate naj nježniša čutila ljubezni in prijaznosti, t. j. želja, da ljubijo in da jih drugi ljubijo, da so sočutni in delavni za svojo srečo in za srečo svojih rodovincev, da so vdani in vbogljivi, da so odkritoserčni in da jih veseli vse lepo in blago, da so pohlevni in priljudni. Ako ste otrokom teh lepih lastnosti vcepili in so oni šesto leto svoje starosti spolnili, pripeljite jih v začetku šolskega leta v šolo zapisati. Ako pa ktera mati ali kteri oče misli, da je otrok s šestimi leti še preslaboten na telesu in duhu, naj ne posluša le svojo, morebiti napčno, ljubezen do otroka, ampak pelje naj ga k zdravniku, ki ga bo pregledal in povedal, ali je otrok za šolo sposoben ali ne. Ko so Vaši otroci v šolo vpisani, preskerbite jim po svoji moči šolskih bukev in druzega šolskega orodja, ker veste, da brez potrebnih šolskih reči učenec ne more dobro napredovati. Revnim otrokom se knjige in vse, kar za šolo potrebujejo, zastonj poskerbi. Dolžnost staršev je, da svoje otroke večkrat opominjajo, da naj svojo šolsko orodje čedno in nepoškodvano ohranijo; ker do pomazanega in pokvarjenega šolskega orodja nimajo otroci nič več tacega veselja, iz razterganih bukev se ne marajo radi učiti, in čutilo za vse lepo popolnoma zanemarijo.
Kadar imajo otroci vsa potrebna orodja, je Vaša dolžnost, blagi starši, da jih prav redno v šolo pošiljate, in sicer ne prezgo-
daj in ne prepozno. Kako daleč je do šole, Vam je znano, in prav dobro veste, koliko časa otroci do šole potrebujejo. Ako gredo otroci prezgodaj od doma, postopajo z drugimi otroci po ulicah in cestah, vganjajo vsake verste nerednosti, in že velikrat je bil marsikteri otrok pri takih priložnostih popolnoma spriden. Otroke prepozno v šolo pošiljati je zopet napčno, kerpervič otrok ne sliši vsega nauka in potem ga tudi vediti ne more, njegov nauk je raztergan; drugič pa moti	tudi učitelja	in druge učence, in tako	se ne more	tako
vspešno	učiti, kakor	pri rednem pošiljanji otrok	v šolo.
Nikdar pa ne dopuščajte otrokom, da bi zarad kakega malega opravila iz šole izostajali. Prav pogostoma se otroci izgovarjajo, da so imeli to ali uno opraviti, n. pr. sem šel v mlin, sem šel po denar; po olje, po Špeha, sem derva nosil, sem šel v mejo ali gozd po derv, i. t. in tako po pol dne, celi dan ali še več dni zamudijo. Taki izgovori so prazni, ker vse to se da pred šolo ali po šoli opraviti, in Vi starši imate od takih zamud odgovor dajati, kar Vam gotovo ni ljubo. Raji opravite sami taka opravila in pustite svoje otroke v šolo iti, ker zamuda v šoli je veliko večja, kakor pa Vam	otroci doma	koristijo, ako jih od šole	zaderžujete.	Ako
pa Vaši	otroci zarad	bolezni ali iz kakega druzega veljavnega vzroka
v šolo priti ne morejo, naznanite to sami ali pa po kakem zanesljivim učencu dotičnemu učitelju ali dotični učiteljici, da bojo potem šolske zamude Vaših otrok opravičene, in tako ne bote imeli sitnosti in ne zapadete kazni. Ljubeznjivi starši! pošiljajte tedaj svoje otroke vsaki dan in ob pravem času v šolo, in otroci bodo gotovo bolje napredovali. Glejte pa tudi na to, da Vaši otroci nimajo nobene tovaršije z otroci, ktere poznate, da so hudobni in sprideni, ali ktere Vam učitelji kot take naznanijo. „Ni ga hujšega od slabega tovarša.“ „Po slabi tovaršiji rada glava boli.“ Vaša naloga pa je tudi, da poprašujete otroke po šolskih predmetih: Kdo je danes učil ? Kaj ste se učili? Kaj imate na pamet se naučiti, kaj za brati, kaj za pisati? i. t. d. Ako ste zmožni in če Vam čas le količkaj pripusti, prepričajte se sami, ali so spolnili otroci svojo naloga; če pa niste zmožni in Vam čas ne pripušča, da bi poskusili svoje otroke, so li se pripravili za prihodnji nauk, poskerbite si koga druzega; tudi učenec iz višjega ali ravno tistega razreda je dober, da poskusi v pričo Vas Vašega otroka, ali je pripravljen ali ne, in če je izdelal in se naučil svoje naloge. Naj bolje pa bote zve-dili o napredovanji svojih otrok, ako dotičnega učitelja pogosto o tem poprašujete. Žalibog, da se to pri nas tako redkokrat zgodi,
in starši, ki se celo šolsko leto za svojega otroka niso pobrigali, se konec leta hudujejo nad učiteljem ali učiteljico, ako je njih otrok slab napredek naredil. Vsak učitelj bo Vam rad povedal, v kterem predmetu je Vaš otrok bolj zaostal, kje je bolj slab, v čim mu gre dobro spod rok, ali se obnaša lepo in če spolnuje svoje dolžnosti kot učenec. Kakor hitro pa vidite, da Vaš otrok ne bere preden gre v šolo ali kadar iz šole pride, ali da le malokrat kaj piše, spoznajte iz tega, da je otroku malo mar za šolo, da gotovo slabo napreduje in da je treba pomoči zoper lenobo, ktera se je otroka lotila. Idite tedaj k učeniku, poprašajte ga, poslušajte njegove nasvete, ravnajte se po njih, in napredek Vaših otrok bo gotovo boljši. Kadar svoje otroke poprašujete, če imajo kaj za učiti, ali če imajo kaj za pisati; pa Vam odgovorijo, da že vse znajo, da nimajo nič učenja in pisanja, ne verjemite jim, taki odgovori so žalostni in niso resnični, in zopet kažejo lenobo, ktera se hoče otroka polastiti. Učitelj uči svoj nauk vsak dan naprej, ker šolski nauk je razdeljen na več let, in vsako leto ga mora učitelj toliko vzeti, kolikor mu je po postavi odmerjenega, in noben dan ne uči eno in ravno tisto; ampak ponovi poprejšno in gre dan za dnevom, korak za korakom naprej. Zatoraj je vsaka šolska zamuda otrokom v napredku na kvar.
Preden sklenem, dovolite mi še eno opazko. Kadar gredo Vaši otroci v šolo, poglejte jih vsaki dan, če so čedno umiti in lepo počesani, ali je njih obleka kolikor mogoče cela in snažna. Res je, da je veliko staršev revnih, ki ne morejo svojih otrok lepo in čedno oblačiti, pa dosti je tudi nerednih in zanikernih, in ta nerednost in zanikernost staršev se vidi na umazanih in razcapanih otrocih. Cedite in snažite svoje otroke, da se bodo tudi oni že v mladosti snažnosti navadili; kajti snaga je Bogu in ljudem draga!
Ljubeznjivi starši! ako se bote po teh besedah ravnali, hote učitelje v podučevanji otrok podpirali; Vaši otroci bodo v šoli bolje napredovali in iz njih bodo postali dobri kristjani in zvesti in vdani deržavljani.
V Idriji, konec šolskega leta 1875.
gshuhmslmohtm
ßcljrfcörpcr.
1.	gaßoli ^ngfič, jroeiter Sefjrer unb interimiftifdjer Schulleiter,
tetjrte bie ©egenftänbe ber 4. Stoffe urtb bie 9f{ed)tfd)reibung in ber 3. Snabenftaffe, müdjcntlid) 21 ©tunben.
2.	^oljattn ^utxm, 93eneficiat, lehrte bie 9Migicm§IeIjre in allen
Staffen ber	2Berftag§fd)ule	unb in	ber	2Biebert}oIung§fdjuIe
ber Snaben, njödjentlidj 14 ©tunben.
3.	3>oßatttt gineftita, ©tabtjpfarr = Kooperator, ertfjeitte ben Sfteli*
gion§unterridjt ben 2SiebertjotungSfcf)üterinnen, tuodjentlicfi 1 ©tunbe.
4.	ütriott ,Xe»fliß, britter Setjrer, teerte bie 0bftbaumjud)t unb
bie	anbern ©egenftänbe in	ber 3.	Snabenftaffe, fowie ba§
geidjnen in ber 4. Snabenftaffe unb im gemerbticfjen gort* bitbungšfurfe, tt>öd)enttidj 24 ©tunben.
5.	Jlfots	fjotwli,	Dierter Setjrer, teerte	bie	©egenftänbe in ber
2.	Snabenftaffe, ben ©efang in ber 2. SKäbdjenflaffe unb ba§ geicbnen im getoerblidjen gortbitbungSfurfe, Hjödjentlid} 25 ©tunben.
6.	3paj	ISožič,	fünfter £ef)rer,	teerte	bie	©egenftänbe ber 1.
Snabenftaffe, ben ©efang in ber 3. Snabenftaffe unb bie @e= genftänbe in ber Snabentt)ieberf)otung§fdjute, iDöc^entticf; 23 ©tunben.
7.	$rl. gütaria	Jtraštter, sen., erfte Seherin, tetjrte bie ©egen=
ftänbe ber 3. ÜDMbdjenftaffe, ben ©efang in ber 4. Staffe unb bie ©egenftänbe in ber 2. ÜKäbdjenftaffe ber 2Biebert)otung§= fdjute, möcfjenttid) 25 ©tunben.
8.	grt. j&aria	gärftel, jmeite Seherin, teerte bie ©egenftänbe
ber 2. SJtäbcbenftaffe ber SSerftaggfc^ute, bie ftob. unb beutfdje ©pradfje in oer 1. Stoffe ber DJiäbdjentmebertjolungsfdjute unb bie tueiblid^en §anbarbeiten, tuodjentticf) 27 ©tunben.
9.	grt. §Sarta	Jtrašttcr, jun., britte Sefjrerin, teerte bie ©egen=
ftänbe in	ber 1. SJiäbdjenftaffe, ba§ ©djönfd)rei6en unb
Keinen in ber 1. SJiäbdjenftaffe ber Sßieberf)olung3fdjuIe unb bie meibtidjen anbarbeiten, mödjentftdj 27 ©tunben.
10.	poljan«	©tabtpfarrorganift unb SJiufiftefjrer, lehrte
ba3 SSiotinfpieten, toödjentlidj 6 ©tunben.
gfftrgr#t»$tönAt tmcT £tuu(trunu$nuT$s.
	U'crl;tngsfd)ul:							3«. ftu|tric- fdjult "SFiSetT		[g	UJiclirrtjoluHgs- fdjulc				na K <5* CD c Jo s 0 s 1 ©	e u Ä 5 « u yO w g j= <«
			ft 1 a		U						S I		f f c			
ßcljrrirniriiflänöc	I.		II.		m.		IV.	a	b		I.		II.			
	C 0 vO 1 t-» JO	C 6 § e jO	p CJ 2 & ■O	4? Ct i Ui a» ja	e 2 ä Ö jQ	JS CJ «■ jo :"3 § il	SS IS ■o 3	s 4r JO s«S § S JO	S ■c JO »« S w QJ JO	-SS =	c: «> SO 2 5 s-» o jo	4r J-» J=>	£ S=> Ö 5 s JO	Ir :<3 § 8 ■*>		
1. SReligion«lel;re . .	1	1	2	2	•2	2	3	-	—	-			1		—	15
2. ©Itmenifdjc ©pradje	\	1	6	6	5	5	2			—	—					—	34
	I9	9														
3. ®eutf<f)e ©pradje .	)	j	7	7	7	7	8	—	—	—	2	1			—	47
4. (Beinen ....	5	5	3	3	3	3	3	-	—	-	1		1	2	—	28
5. Watutfunbe . . .	—	—	—	—	1	1	1	-	—	-	-	—			—	3
6. Oeografie u. ©efdj.	-	—	-	—	1	1	1	—	—	-	—	—			—	3
7. ©djonfdjreibeit . .	5	5	2	2	2	2	2								—	20
8. gormenl.u. Seinen	—	-	1	1	1	1	*4						2	—	2	10
9. ®cfang ....	-	—	1	1	2	2	2									8
10. ITurnett ....	-	—	2	—	2	—	2	-	-	-	-	—	—	-	—	6
11. äBeiblidje £anb<																
arbeiten . . .	—	—	—	—	—	—	—	6	6	—	—	—	—	—	—	12
12. ajiuftf ....																6
3 u f a m m e n .	20	20	24	22	26	24	26	6	6	6	3	2	3	2	2	192
*) &ie Äitaben au« bet 4. .Waffe erhielten im 3ei($nen unb in ber ffotmen--leljre ii'ödjenKid) einen llnterridjt »on 4 ©tunben, unb jioat an ®ien«tagen 2 ©tun* ben unb an Sonntagen in ©emeinfdjaft mit ben SBieberfyolungSfdjülerti 2 ©tunben.
far JtöwtfeittÄM.
a) 2Berftag§fdf)uIe:
ft t a 1 f c	®tnber oon 2Ber!§= genoffen	Äinber oon 9^icf)t= werf§= genoffen	S(u§= »artige Äinber	Summe
IV. Slaffe, ftnaben .	40	6	16	V 62
IV. „ 2Jiäbdjen .	19	3	1	23
III. „ Knaben .	47	7	19	73
III. „ SJiäbdEjen .	40	11	3	54
II. „ Snaben .	86	6	10	102
II. „ 9jjäb<f)ert .	49	7	4	60
I. „ ftnaben .	59	6	9	74
I. „ 2Käbdf)en .	55	9	4	68
3 u f a m m e n .	395	55	66	516
b) 2Biebert)otung§fcf)uIe:				
I. it. II. Änabenflaffe .	15	2	14	31
I. u. 11. äJiäbdjenttaffe	68	5	——	73
,3 u f a nt m e tt .	83	7	14	104
c) d5etoerbIidf)cr $ortbübung§fur§				
3eic^enf(f)ule . . .	11	4	1	16
gufammen a) b) c)	489	66	81	636
Cljrontk.
SDftt @rlaf§ be§ fyofjen f. f. 21<ferbau=2Jiinifterium§ tiorn 6. (Septbr. 1874, 3- 10677 murbe Sofob Sugtič jum jtoeiten Seljrer intb iit= terimiftifd^en SdjuIIeiter, Stntou Seöftif jum britten SeJjrcr, 21 (oi3 91 o Da! junt öiertert Setjrer unb Sgnag 93 o ž i č jum fünften Selber an biefer <Scf)ute ernannt. DJfit bemfelben tj oljen ©rlaffe würben audj bie gräulein 3JČari a Srašner sen. jur erften, SJlaria Seidel jur jmeiten unb SJiaria prašit er jun. jnr britten Sefyreriit an biefer Seljrauftalt ernannt.
®a£ ©cfyuljaljr 1874/75 murbe am 1. Dftober 1874 mit bent
1)1. ©eiftamte eröffnet.
Slnt 3. gebruar 1875 ftarb §err Sofef © it j ejba, <Stabt= pfarrorganift uitb ÜJiufiffetjrer, itadjbem	er	12 Satire	bei	ber I)iefigcit
f. !.	2Berf3=9SoIf§fdjuIe al§ 2JiufifIeljrer	tfjätig mar.	ör	mürbe üott
ber gefammten ©djittjugeub unb ber Seljrerfdjaft jit ©rabe geleitet.
9Kit SiBcrfžfonfnltatioužbefdjIufj öom 27. ÜJiärj 1875, 3- 603 mürbe beffeit 93ruber, .'perr Sodann ©ttj ejba, probemeife jur S3e= forgung be§ Drganiften = unb 9Jfufi{(ef)rerbienfte§ einberufen.
Sm Saufe be§ ©cfyuljaljreS Ijaben bie	P.	T. Herren	9Ji. 33. Sipolb,
I.	f.	Dberbergratlj, unb 3- Dnberfa,	f.	f. San=	unb	ÜRafdjinen»
infpeftor, bie einzelnen (Sdjulflaffen mit itjveiu 93efudje beehrt, um fid) bou ben gortfdjrittcn ber ©djuljugcnb jtt überzeugen.
Stud) bie P. T. grauen 9iofa Sipo 1 b, geb. Sßeber üon 2Be= bern, unb Ätara Dnberfa befucfjten öftere mäfjrenb bež <Sd)ut= jatjrež bie 3nbuftriefdjule unb befaßen bie Slrbeiten ber einzelnen ©djülerirmen.
3m SBinter gelten einige Seigrer an Sonntagen S'iacfjmittag für bie ermadjfenc männtidje Seöölferung Vorträge über bie metrifdjen SJlajje unb ©emidjte.
Sm Saufe bež öerfloffenen @d)utjal)re§ ftarben 3 ©djulfinber, uitb jmar 1 Sttabe unb ein SÖJäbdjen auž ber 1. Slaffe unb 1 SDitib* d^en au§ 3. klaffe, loetdje alle brei üon ber Seljrerfdjaft unb ber ©djid= jugenb auf ben griebfjof begleitet mürben.
®ie ©djutjugenb mofynte unter Sluffidjt bež Setjrperfonaleš jebeu ©onit = unb geiertag unb in ben märmeren Monaten audj au SSerftagen toödjentlidj jmeimal ber fy. üöieffe bei.
Sßöhrenb be§ ©djutjahreS empfingen bie ©djulfinber breimat bie ©acramente ber Sufte unb bež Slltarš.
3Int 20. Sunt I. Saures empfingen einige ©djnffinber jum erften SJiale ba§ allerlei!. SUtarSfacrament, bei Welcher (Gelegenheit auch eine 0rd)eftraImeffe aufgeführt würbe, wobei bie ©cfjuljugettb fowolji beim ©efange als aud) bei ber ÜDlufi! mitwirlte.
2)a§ geft be§ 1)1. 2(lotfiu§ Würbe bamit gefeiert, baf§ bie ©djul= jngenb mit bem ßehrförper einer f). üfteffe beiwohnte.
SlHmonatüd) würben Sehrerfonferenjen abgeljatten, bei melden bie ©djule unb ben Unterricht betreffeitbe ©egenftänbe oertjanbett Würben.
Sie öffentlichen Prüfungen würben am 28., 29. unb 30. Suli abgehalten.
Stnt 31. Suli um 9 Uhr Vormittag fanb in ber ©tabtpfarrfirche ba§ SDanfamt, barauf in ben ft'afinotolalitäten ber feierliche 3ahre§* fchlufj unb Sladjnuttag ein fiinberfeft auf ber „Zeuilja“ ftatt.
4?cljt- unb ßcrnmütd.
®ie 2ehr= unb Lernmittel würben im oerffüffenen ©djuljaljre baburd) Vermehrt, baf§ bie f. f. 93ergbire!tion für ben „Zeichenunterricht 24 ,£>efte §öger§ öanbfcfjaften, 19 §efte jEaubittgerž	un&	26
§efte ©trafjgefdjwanbtnerS £I)tcrc antaufte unb für bie 3nbuftriefd)ule
3	neue ©tidrahmen anfefjaffte.
Sidjulbibliotljck.
®te hierortige ©tfjulbibliothcf würbe um 6 $8ücfjer oermehrt, welche Dom Mohori-Sßereine für ba§ Saht 1874 auSgegeben würben.
©cflfentlidjcr Dauh.
3m Saufe be§ ©djuljaljrež finb ber ©djutleitung itad)bcnannte ©efdjcnfe jugefontmen:
1.	S3om §errn S3ejir!§ri(^ter S o h a n n SB e n j o w § f i jur Sln= fdjaffung tton ©djreibreqitifiten für arme ©djultinber 5 ff.
2. 93om löfiK. &afiuo=58ereine a(§ Ertragnis eines am <5ilüefter= abenb üeranftatteten ©ütcffjafens jur 2Ittfdjaffung boit Slleibern für arme ©djutfinber 31 fl. 43 fr.
3. Sßorn £>errn ©tenereinnefjmer Sofef üiotter 1 ^Saar ipofeit, eine SSJefte unb 2 §emben für einen armen ftnabeit.
4. SBont §errn S8au = unb $D?afcf)ineninfpeftor Sodann On= berfa für arme ©cfjulftnber 9 fl. 50 fr.
5. SBom gewefenen §errn ©djulbireftor 8 o a tt n 5 u b a n für bie ?efyrerf>if>Iiotljef 4 ^a^rgänge be§ öfterreicfjifcfjen ©djulboten, 2 Safyrgänge ber Saibadjer Sdjuljeitung unb 5 Saf)rgänge be§ Učiteljski Tovariš.
6. Sßom Iperrn SejirfšfdEjutinfpeftor ^etif Stegnar für bie Sefjrerbibliotfycf 11 üerfcfjiebene bon ber Slovenska Matica f)erau§= gegebene 53üd)er.
fjiir ade biefe Spenbeit wirb ben genannten Herren 2Bof)ltf)ätern unb greunbett ber ©cfjule Ijiemit ber inuigfte Sau! ausgebrücft!
Učiteljstvo.
1. Jakob Inglič, drugi učitelj in začasni šolski vodja, je učil pred-
mete v 4. razredu in pravopisje v 3. deškem razredu, 21 ur na teden.
2. Janez Juvan, benefic., je učil keršanski nauk o delalnikih v vseh
4	razredih in ob nedeljah v deški šoli, 14 ur na teden.
3.	Janez Svetina, mestni duhovni pomočnik,	je učil	keršanski
nauk v nedeljski dekliški šoli, 1 uro na	teden.
4. Anton Levstik, tretji učitelj, je učil sadjorejo in druge pred-
mete v 3. deškem razredu in risati v 4. razredu, ob nedeljah pa risati v nadaljevalni obertnijski šoli, 24 ur na teden.
5.	Alojzi Novak, četerti učitelj, je učil predmete v 2. deškem
razredu, petje v 2. dekliškem razredu	in risati	v nada-
ljevalni obertnijski šoli, 25 ur na teden.
6.	Ignaci Božič, peti učitelj, je učil predmete v 1. deškem
razredu, petje v 3. deškem razredu in ob nedeljah predmete v deški šoli, 23 ur na teden.
7.	Gospodična Marija Krašner, star., perva učiteljica, je učila
predmete v 3. dekliškem razredu, peti v 4. razredu in ob nedeljah v 2. dekliškem razredu, 25 ur	na teden.
8.	Gospodična Marija Jäckel, druga učiteljica,	je učila	predmete
v 2. dekliškem razredu ob delalnikih, slovenski in nemški jezik v 1. dekliškem razredu ob nedeljah in ženska ročna dela, 27 ur na teden.
9.	Gospodična Marija Krašner, ml., tretja učiteljica, je učila pred-
mete v 1. dekliškem razredu, lepopisje in računstvo ob nedeljah v 1. dekliškem razredu in ženska ročna dela, 27 ur na teden.
10.	Janez Gnjezda, organist pri mestni farni cerkvi in godbini
učitelj, je učil gosti, 6 ur na teden.
Nauki in razdelitev učnih ur.
Obert-
nijska
dola
oddelek
Šola o delalnikili
n. i ih. irv.
C O
Predmeti
Keršanski nauk
Slovenščina
34
Nemščina
47
88
Prirodoznanstvo
Zemljopisje in zgod.
20
Oblikosl. in risanje Petjo .	.	.
10. Telovadba
II. Ženska ročna dela
12
12. Godba
20 20 24 '22 26
26
2 192
*) Risali so in se vadili v oblikoslovji učenci 4. razreda 4 ure na teden, in sicer ob torkih 2 uri in ob nedeljah z učenci nedeljsko šole 2 uri.
Število šolskih otrok.
a) Šola o delalnilcih:
K a 'L r e d	Otrok rudarskih	Otrok nerudar- skih	Otrok od drugod	Vkup
IV. razred deški . .	40	6	16	62
IV. „ dekliški	19	3	1	23
III. „ deški . .	47	7	19	73
III. „ dekliški .	40	11	3	54
II. „ deški . .	86	6	10	102
II. „ dekliški .	49	7	4	60
I. „ deški . .	59	6	9	74
I. „ dekliški .	55	9	4	68
Vkup .	395	55	66	516
b)	Šola ob nedeljah:			
I. in II. razred deški .	15	2	14	31
I. in II. „ dekliški	68	5		73
Vkup .	83	7	14	104
c) Nadaljevalna obertnijska			šola:	
Risalna šola ....	10	4	1	16
Vku p a) b) c) .	489	66	81	636
Kronika.
Z odlokom visocega c. k. ministerstva za poljedelstvo od 6. septemb. 1874. štev. 10677 je bil Jako b Inglič za druzega učitelja in začasnega šolskega vodja, Anton Levstik za tretjega učitelja, Alojzi Novak za četertega in Ignaci Božič za petega učitelja imenovan. Z ravno tistim visokim odlokom so bile tudi gospodične Marija Krašner str. za pervo, Marija Jäckel za drugo, in Marija Krašner ml. za tretjo učiteljico na tej šoli imenovane.
Šolsko leto 1874/75 se je pričelo 1. oktobra 1874. s slovesno sv. mašo k sv. Duhu.
3.	februarja t. 1. je umeri gosp. Jožef Gnjezda, organist pri mestni farni cerkvi in učitelj godbe, ko je 12 let kot učitelj godbe pri tukajšni c. k. rudniški ljudski šoli deloval. Šolska mladež in učiteljstvo so ga spremili do groba. Po sklepu rudniškega posvetovanja od 27. marca 1875 štev. 603. je bil njegov brat, gospod Janez Gnjezda za organista in učitelja godbe začasno poklican.
V	teku šolskega leta sta p. n. gospoda M. V. Lip o ld, c. k. rudniški nadsvetnik in J. Onderka, c. k. stavbeni in mašinski inšpektor, večkrat v posamezne razrede prišla, da bi se o napredku šolskih otrok prepričala.
Tudi p. n. gospi Roza Lipold, roj. Weber pl. Webern, in Klara Onderka ste med šolskim letom večkrat v obertniško šolo prišli in dela posameznih učenk ogledovali.
Po zimi so nekateri učitelji ob nedeljah popoldan odrastlim moškim metrično mero in vago razlagali.
Med letom so umerli 3 šolski otroci, in sicer 1 deček in
1	deklica iz 1. razreda in 1 deklica iz 3. razreda. Vsi 3 so bili od šolske mladine in učiteljstva na pokopaljišče spremljali.
Šolska mladina nadzorovana od učiteljstva, je hodila ob nedeljah in zapovedanih praznikih in o toplejših mesecih tudi ob de-lalnikih po dvakrat na teden k sv. maši.
Med letom je sprejela šolska mladež trikrat zakramente sv. pokore in presv. rešnjega telesa. 20. junija t. 1. je prejelo nekaj šolskih otrok pervikrat sv. obhajilo, in pri tej priliki je bila sv. maša z godbinim sprevodom, pri kteri je šolska mladež godla in pela.
Praznik sv. Alojzija se je s tem praznoval, da so bili učenci z učiteljstvom vred pri sv maši.
Vsaki mesec je imelo učiteljstvo konferenco, pri kterih so se šolo in nauk zadevajoče reči obravnavale.
Javne skušnje so bile 28., 29. in 30. julija.
31. julija je bila ob 9. uri v mestni farni cerkvi slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo, potem v kazini šolskega leta slovesni sklep in popoldan otročja veselica na „Zemlji“.
Učila in samoučila.
Učila in samoučila so bile s tem pomnožena, da je c. k. rudniška direkcija za podučevanje v risanji nakupila 24 zvezkov IIö-gerjevih narisanih okolic, 19 zvezkov Taubingerjevih podob in 26 zvezkov Strassgeschwandtnarjevih živali, in za obertniško šolo je omislila 3 nove okvire za vezenje.
Šolska knjižnica.
Tukajšna šolska knjižnica je bila pomnožena za 6 bukev, ktere je društvo sv. Mohorja za leto 1874. izdalo.
Javna zahvala.
V	pretečenem šolskem letu je šolsko vodstvo sledeče darove sprejelo:
1. Od gospoda okrajnega sodnika Janeza Wenzowski-a revnim otrokom za pisalna orodja 5. gld.
2. Od slav. kazinskega d r u š t v a kot dohodek na Silvestrov večer napravljenega srečkanja za napravo obleke revnim otrokom 31 gld. 43 kr.
3. Od gospoda davkarja Jožefa Rotter-ja 1 hlače, 1 telovnik in 2 srajci za nekega revnega dečka.
4. Od gosp. stavbenega in mašinskega inšpektorja Janeza Onderka za revne otroke 9 gld. 50 kr.
5. Od bivšega šolskega vodje gospoda Janeza Juvana 4 letnike avstrijskega šolskega poslanca, 2 letnika ljubljanskega šolskega časnika in 5 letnikov Učiteljskega Tovariša za učiteljsko bukvarnico.
6. Od gospoda okr. šolsk. nadzornika Feliksa Stegnarja
11	različnih, od Slovenske matice izdanih knjig, za učiteljsko bukvarnico.
Za vsa ta darila se tukaj imenovanim gospodom dobrotnikom in prijateljem šole izreka najserčnejša zahvala.
ucsaesT.
IV. 3{fa|Tß* — IV. razred.
§eljt flufcit gforfgattg JjaDctt gemalt: Prav dobro so se učili:
Kafol Janez iz Raven.
Gostiša Franc iz Idrije.
Gulin Ljudovik iz Tomina.
Wulz Janez iz Malborgeta.
Singer Janez iz Idrije.
Prezelj Andrej iz Tomina.
Mikuš Janez iz Hotederšice.
Strauss Jožef iz Cirknega. Modrijan Janez iz Idrije.
Kenda Peter iz Idrije. Seigerschtnid Matija iz Idrije. Lenardič Franc iz Kamonj. Gregorač Franc iz Idrije.
$uteit ^forfgaitg Ijaßm gcmadji: Dobro so se učili:
3ftittcrmä§tgen gforfgang JjaBc» gemalt:
Slabejše so se učili:
Jereb Franc mlj. iz Idrije, Justin Leon iz Ljubljane.
Bobik Janez iz Ljubljane. Božič Jožef iz Idrije.
Hladnik Janez z Rovt.
Ferjančič Franc iz Idrije. Ferjančič Janez iz Idrije. Gruden Jožef iz Idrije.
Čel ek Janez iz Idrijo. Didič Franc iz Idrije.
Kavčič Janez z Ledin.
Kenda Janez iz Tomina.
Kenda Matija iz Tomina. Mihevec Janez iz Idrije.
Pegan Jožef z Gaberje.
Rejec Janez mlj. z Zavrača. Rudolf Alojzi s Čemega verha. Strel Janez od Fare pri Idriji. Tušar Janez iz Idrije.
Vončina Jožef iz Idrije.
Božič Franc iz Idrije. Bratuš Janez str. iz Idrije. Bratuš Janez mlj. iz Idrije. Brenčič Ignaci iz Idrije. Gregorač Janez iz Idrije.
Grom Filip iz Idrije. Jereb Franc str. iz Idrije. Jurjavčič Janez iz Idrije.
Kolar Anton iz Idrije. Kos Ferdinand iz Idrije. Kovač Jakob iz Idrije.
Seljak Jernej iz Idrije. Spet Jožef iz Idrije. Trevon Franc iz Idrije.
Leskovec Franc od Fare pri Idriji. Troha Franc iz Idrije.
III- ^KCaflß- — III. razred.
gefjt gute» Jfotfgang	getna^t:
Prav dobro so se učili:
Stemberger Anton iz Jelšane. Hartman Alfred iz Horovic na Češkem.
Prezelj Anton iz Tomina.
Rustja Jožef iz Kamenj.
Tavčar Andrej iz Dutovelj.
Boiič Viktor iz Šturje.
Seljak Franc iz Idrije.
Herzig Jožef iz Idrije.
Gulin Jožef iz Tomina.
Onderka Herman iz Rovt na Koroškem. *
Tuzulin Anton iz Tomina.
Meden Friderik iz Cerknice.
Jurca Pavel iz Studonega.
Kos Jožef iz Štaniela.
Lamprecht Franc iz Idrije.
Merlak Franc iz Idrije.
Perlič August iz Benedek.
St er guleč Anton iz Idrije.
Baraga Juri iz Gorice.
Dolinar Anton iz Idrije.
gforfgung {Men gerna^t:
Logar Filip iz Idrije. Majnik Jožef iz Idrije. Modrijan Jožef iz Idrije. Novak Anton iz Idrije. Oszwald Janez iz Idrije. Poženel Anton iz Idrije. Prelovec Valentin iz Idrije. Rejec Janez str. iz Idrije. Rovtar Jožef iz Idrije.
Winkler Franc iz Idrije.
Zahl Število Unklassifizirt blieb
Vversten ni bil
Zusammen ^ Vkup /
) 62.
Dobro so se učili:
Feigel Anton iz Idrije. Ferjančič Franc iz Idrije.
Gostiša Janez iz Idrije. Karuza Janez z Gaberje. Kosmač Friderik iz Idrije. Lapajne Leopold iz Idrije. Likar Martin iz Idrije. Perlič Ferdinand iz Idrije. Pollak Friderik iz Idrije. Poljanšek Štefan iz Idrije.
Prelovec Franc od Fare pri Idriji. Prezelj Franc iz Tomina.
Rupnik Anton iz Idrije.
Smuk Janez iz Idrije.
Šinkovec Janez iz Idrije.
Šušteršič Engelbert iz Kostanjevice. Tratnik Franc od Fare pri Idriji. Tušar Anton s Trebuše.
SSiftefmftftgett §forfgatig 0a6eit gma^f: Slabojše so se učili:
Božič Matevž iz Idrije. Breitenberger Ignaci iz Idrije. Brus Valentin iz Idrije. Ferjančič Anton iz Idrije. Hladnik Peter iz Logaca. Jurjavčič Janez iz Idrijo. Kavčič Jožef iz Idrije.
Kenda Ignaci iz Idrije. Kolenec Anton iz Idrije.
Kos Martin iz Idrije.
Lapajne Franc iz Idrijo.
Likar Janez iz Idrije.
Logar Franc iz Idrije.
Malž Loopold iz Idrije.
Maxei Janez iz Idrije.
Mohorič Franc iz Idrije. Mohorič Janez iz Idrije.
Novak Janez iz Idrije. Petschirer Marka iz Idrijo. Perlič Alojzi iz Idrije.
Perlič Valentin iz Idrije.
Pirc Franc s Černega verha. Poljanec Franc iz Idrije. Puntschuh Franc iz Idrije. Razložnik Janez iz Idrije.
Reven Jernej iz Idrije.
Troha Franc iz Idrije.
Tušar Janez iz Idrije.
Vončina Anton iz Idrije.
Vončina Franc iz Idrije.
Vončina Janez iz Idrije.
Z;ijec Franc iz Idrije.
Zalil \ ?2 Število j
Unklassifizirt blieb \	^
Vversten ni bil /
Zusammen \
II.	rl{ffl|)ß. — II. razred.
gttfctt gtorfgang (jaßen Prav dobro so se učili:
Jemec Anton iz Novak.
Kavčič Matevž a. iz Žerov. Rejec Janez iz Žerov.
Vidmar Rajmund iz Lokve.
Žust Janez z Zavrača.
Brus Janez a. iz Idrije.
Štravs Jernej iz Cirknega.
Lapajne Jernej z Vojskega. Mrak Feliks iz Idrije. Seljak Matija iz Idrije. Rijavec Antmi iz Idrije. Majnik Jožef iz Idrije. Treven Janez iz Idrije. Močnik Franc b. iz Idrije. Modrijan Matija iz Idrije. Vončina Miha iz Idrije.
Jforfgattfl (jafien Dobro so se učili:
Abram Janez iz Idrije.
Albrecht Matija iz Idrije. Bogataj Jožef iz Idrije.
Bratuš Boštjan iz Idrije. Demšar Janez iz Idrije.
Erjavec Leopold iz Idrije.
Gliha Valentin iz Zatične. Gnezda Janez iz Idrijo.
Hladnik Janez iz Idrije. Hladnik Jožef iz Idrije.
Hladnik Lepold iz Idrije.
Kobal Leopold iz Idrije. Kosmač Alojzi iz Idrije.
Likar Franc od sv. Magdalene. Močnik Franc a. iz Idrije. Modrijan Ignaci iz Idrije.
Moravec Franc iz Idrije.
Moravec Leopold iz Idrije.
Novak Ignaci iz Idrije.
Pelhan Franc iz Idrije.
Pelhan Ignaci iz Idrije.
Petrič Julij iz Idrije.
Podobnik Janez z Vojskega, liupnik Franc od Fare pri Idriji Sternad Anton iz Idrije.
Škerlan Janez iz Idrije.
Velikajne Janez iz Idrije.
Vidmar Anton iz Idrijo.
Vidic Ignaci iz Idrije.
Vidmar Janez b. z Vojskega. Vončina Janez iz Idrije.
^otfgattg jjafieit	:
Slabejše so se učili:
Bedenik Leopold iz Idrije. Bedenik Bafael a. iz Idrije. Bedenik Kafael b. iz Idrije. Bogataj Jakob iz Idrije. Božič Janez iz Idrije.
Božič Leopold iz Idrije. Brus Janez b. iz Idrije. Brus Jožef iz Idrije.
Čuk Janez iz Idrije.
Erjavec Janez iz Idrije. Eržen Ferdinand iz Idrije. Eržen Ignaci iz Idrije. Fortunat Janez iz Idrije. Gregorač Tomaž iz Idrije. Grum Janez iz Idrije.
Herzig Feliks iz Idrije. Jereb Janez iz Idrije.
Jereb Karol iz Idrije. Kavčič Matevž b. iz Idrije. Kobal Anton iz Idrije. Kogej Anton iz Idrije. Kogej Jakob iz Idrije. Kolar Alojzi iz Idrije. Kolar Franc iz Idrije. Kosmač Janez iz Idrije. Kunstel Jožef iz Idrije. Logar Avgust iz Idrije. Logar Jožef iz Idrije. Maksel Franc iz Idrije. Močnik Janez iz Idrije.
Ozimek Janez iz Idrijo. Pajar Franc iz Idrije. Pavšič Pavel j iz Idrije. Pelhan Jožef iz Idrije. Petrič Franc iz Idrije.
Treven Anton iz Idrije. Treven Franc iz Idrije. Troha Anton iz Idrije. Turk Jakob iz Lipe. Vidmar Filip iz Idrije. Vidmar Janez iz Idrije. Vončina Anton iz Idrije. Vončina Valentin iz Idrije. Žulgaj Franc iz Idrije.
Petschirer Janez iz Idrije. Petschirer Štefan iz Idrije. Poljanšek Anton iz Idrije.
Rovtar Matevž iz Idrije. Seljak Janez iz Idrije. Spet Franc iz Idrije.
Zahl Število Unklassifizirt blieb Vversten ni bil
| 101 > *
Steiner Jožef iz Idrije. Sternad Jožef iz Idrije. Stross Leopld iz Idrije. Terpin Štefan iz Idrije. Tratnik Jakob iz Idrije.
Zusammen
Vkup
| 102.
I.	3{Cafle. — I. razred.
§cf)t guten Fortgang fiaßett gemadjf: Prav dobro so se učili:
Sedej Matevž z Zavrača.
Blaion Vincenci iz Planine.
Golja Peter iz Podmelca.
Kavčič Janez iz Idrije.
Pogačnik Valentin iz Idrije.
Likar Jožef iz Idrije.
Harmel Karol iz Idrije. Seigerschmid Jožef iz Idrije. Petrič Janez iz Idrije.
Tončič Franc s Černega verlia. Likar Franc z Vojskega.
Kenda Šimen iz Idrije.
Hoff er n Viktor, vitez, pl. Saalfeld iz Planine.
Goslar Aleksander iz Idrije. Gruden Jožef iz Ljubljane.
Kos Anton iz Idrije.
Likar Franc iz Bele.
gufeit šfotfgattg Italic» gnuatfjf: Dobro so se učili:
Brumen Lovrenc iz Idrije. Česnik Janez iz Logaca.
Demšar Franc iz Idrije. Eržen Feliks iz Idrije. Franko Valentin iz Idrije. Goslar Karol iz Idrije. Kodar Anton iz Idrije. Kogej Anton iz Idrije. Likar Janez a. iz Idrije. Likar Janez b. iz Idrije. Logar Jožef iz Idrije. Markš Jožef iz Idrije.
Medved Jožef iz Idrije. Močnik Jožef iz Idrije. Novak Jožef iz Idrije. Pelhan Anton iz Idrije. Poljanec Matevž iz Idrije. Tratnik Filip iz Idrije. Troha Janez iz Idrije.
Troha Leopold iz Idrije. Velikajne Vincenci iz Idrije.
38itfefm&Htgen ^totfgattg (jafieit gcma^jf: Slabe j še so se učili:
Albrecht Leopold iz Idrije. Čar Janez iz Ledin.
Feigel Jožef iz Idrije. Ferjančič Jožef iz Idrije. Jereb Jakob iz Idrije. Klemenčič Janez iz Idrije. Kolar Anton iz Idrije. Kolar Miha iz Idrije. Kovač Franc iz Idrije. Krapš Franc iz Idrije. Krapš Jakob iz Idrije. Lapajne Alojzi iz Idrije. Likar Anton iz Idrije. Likar Janez c. iz Idrije. Likar Leopold iz Idrije. Logar Leopold iz Idrije. Makselj Anton iz Idrije. Miklavčič Janez iz Idrije. Podgornik Miha iz Idrije.
Poljanec Franc iz Idrije. Poženel Franc iz Idrije. Eazložnik Šimen iz Idrije. Kepar Filip iz Idrije.
Sedej Franc iz Idrije.
Seljak Jožef iz Idrije. Steiner Albert iz Postojne. Sternad Janez iz Idrije. Treven Ignaci iz Idrije. Vončina Alojzi iz Idrije. Vončina Franc iz Idrije. Vončina Leopold iz Idrije.
Zahl \ Število / Unklassifizirt blieben \ Vversteni niso bili /
Zuzammen
Vkup
71
JÜöjfifikö|i88 itif f^iUmxtx»
IV. 3{fa(7e. — IV. razred.
fluten §forfga»fl I)o0m gemalt:
I‘rav (lobro so se učile:
Mlinaršič Antonija iz Idrije.
Kavčič Ana iz Idrije.
Vidmar Ana z Otelce.
$ttfctt Fortgang 0a0cit gemalt:
Dobro so se učile:
Erjavec Terezija iz Idrije.	Mihevec Marija iz Idrije.
Gruden Leopoldina iz Idrije.	Modrijan Antonija iz Idrije.
Harmel Frančiška iz Idrije.	Petrič Ana iz Idrije.
Herzig Karolina iz Idrijo.	Poljanšek Antonija iz Idrije.
Jurman Frančiška iz Idrije.	Sedej Jožefa iz Idrije.
Kogej Ivana iz Idrije.	Žnideršič Alojzija iz Idrije.
gStifteCmäffigen gforfßang öaßett gemadjt: Slabejše so se učile:
Abram Marija iz Idrije.
Bajt Frančiška iz Idrije.
Kobal Terezija iz Idrije.
Treven Frančiška iz Idrije Tratnik Marija iz Idrije.
Vončina Frančiška iz Idrije.
Vončina Marija iz Idrije.
Zahl \ Število /	22
Unklassifizirt blieb \	1
Vverstena ni bila /	L
Zusammen Vkup 1	23.
III.	—	III. razred.
§cf)t guten gfotfgaitg (laßen 8cnuu0f: Prav dobro so se učile:
Lapajne Marija Stefan iz Idrije. Piletič Hermina iz Idrije.
Vidmar Marijana iz Idrije.
Majnik Jožefa iz Idrije.
Krivec Marija iz Idrije.
Kobal Ana iz Idrije.
Likar Ana od sv. Magdalene.
Logar Antonija iz Idrije.
Smuk Marija iz Idrije.
Novak Zofija iz Idrije.
Öttfcit gforfgattg fiafien
ISiffcfmäligen Srortgang 0aßen gemalt: Slabejše so se učile:
Dobro so se učile:
Čuk Neža iz Idrije.
Dolinar Ana iz Idrije.
Dolinar Marija iz Idrije. Fortunat Frančiška iz Idrije. Furlani Viktorija iz Kihenberga. Goslar Marija iz Idrije.
Hladnik Antonija iz Idrije.
Jereb Ivana iz Idrije.
Lapajne Marija Franc iz Idrije. Lazar Marija od sv. Magdalene. Likar Ivana iz Idrije.
Logar Ana iz Idrije.
Modrijan Jožefa iz Idrije. Pavšič Marija iz Idrije.
Poljanec Antonija iz Idrije. Puš Marija iz Idrije. Eazložnik Frančiška iz Idrije.
Stajar Antonija iz Tdrije. Šinkovec Jožefa iz Idrije. Terpin Marija iz Idrije. Vončina Jožefa iz Idrije. Žigur Ivana iz Podrage.
Bedenik Ivana iz Idrije. Cigale Marija iz Idrije. Čar Neža iz Idrije.
Slokar Ivana iz Idrije. Šinkovec Antonija iz Idrije.
Didič Jera iz Idrije. * Hvala Marija iz Idrije. Jurjevčič Ivana iz Idrije, Kodar Ivana iz Idrije. Kogej Lucija iz Idrije. Kogej Marija iz Idrije.
Tratnik Jožefa iz Idrije. Uršič Jožefa iz Padove.
Vončina Frančiška iz Idrije. Vončina Katarina iz Idrije.
51
Logar Frančiška iz Idrije. Močnik Ana iz Idrije.
Močnik Katarina iz Idrije. Poljanšek Frančiška iz Idrije,
Unklassifizirt blieben Vverstene niso bile
Zusammen
Vkup
II.	^Kfaflc, — II. razred.
$c(jr gttfctt ;3fottgang fjaßm gemadjf:
Prav dobro so se učile:
Rejec Marija z Zavrača.
Uoischer Marija iz Idrije.
Kavčič Huberta iz Idrije.
Kovač Marija a. iz Idrije.
Tušar Katarina iz Idrije.
Kummer Frančiška iz Idrije.
Kodar Marija iz Idrije.
Rupnik Ivana iz Idrije.
Kovač Marija b. iz Idrije.
Kenda Marija iz Idrije.
Moravec Karolina iz Idrije.
Osztvald Frančiška iz Idrije.
Maxei Doroteja iz Idrije.
Novak Karolina iz Idrije.
Šebenik Terezija iz Idrije.
Velikan je Marija iz Idrije.
Filipič Marija iz Idrije.
Kavčič Marija iz Idrije.
Krapš Frančiška iz Idrije.
^ufctt gforfßaitß (laßen gemalt:
Dobro se se učile:
Gostiša Marija iz Idrije.	Močnik Ivana iz Idrije.
Habe Ana iz Cirknica.	Pavšič Marija iz Idrije.
Jereb Antonija iz Idrije.	Sedej Marija iz Idrije.
Kanduč Katarina iz Idrije.	Šinkovec Jožefa iz Bistrice.
Kavčič Amalija iz Idrije.	Šinkovec Terezija iz Idrije.
Kobal Marija iz Idrije.	Tratnik Frančiška iz Idrije.
Krapš Ivana iz Idrije.	Troha Marija iz Idrije.
Kunstel Frančiška iz Idrije.	Velikanje Karolina iz Idrije.
Lapajne Frančiška b. iz Idrije.	Vidmar Ana iz Gosensasa na Ti-
Mahorič Leopoldina iz Idrije.	rolskem.
SRittefmftpgctt gfortfluttg llafiett gcmadjt:
Slabejše so	se učile:
Ambrožič Marija od Fare pri	Idriji.	Jazbar Terezija	iz	Idrije.
Belar Rozalija iz Idrije.	Jurjevčič Marija	a.	iz Idrije.
Čar Ana iz Idrije.	Jurjevčič Marija	b.	iz Idrije.
Felec Frančiška od Fare pri	Idriji.	Juvan Frančiška	iz	Loke.
Gnejzda Frančiška iz Idrije.	Klemenčič Frančiška iz Idrije.
Lapajne Frančiška a. iz Idrije. Leraovec Barbara iz Idrije. Likar Amalija iz Idrije.
Logar Marijana iz Idrije. Mahorič Ivana iz Idrije. Miklavčič Karolina iz Idrije. Moravec Marija iz Idrije.
Mrak Terezija iz Idrije. Petrič Ana iz Idrije.
Sedej Frančiška iz Idrije. Tratnik Marija iz Idrije. Vončina Antonija iz Idrije.
Zalil \ Število j
I. 3{fafle. — I. razred.
gcfjt guten šrotfgattg fjalieit flcmadjt: Prav dobro so se učile:
Terček Katarina z Veharš.
Poženel Marija iz Idrije.
Likar Antonija iz Idrije.
Hladnik Frančiška iz Idrije. Gostiša Alojzija iz Idrije.
Stajar Marija iz Idrije.
Tušar Katarina iz Idrije.
Onderka Ivana iz Idrije.
Modrijan Marija iz Idrije.
Raspet Ivana iz Idrije.
Kos Jožefa iz Idrije.
Strauss Neža iz Idrije.
Grom Marija iz Idrije.
Kummer Marija iz Idrije.
Vidmar Frančiška iz Idrije. Winkler Frančiška iz Idrije. Kamenšek Marija iz Idrije.
Goslar Jožefa z Kovt na Koroškem. Kunst el Terezija iz Idrije.
$ufeit ^foftganß Ijttßcn gemalt: Dobro so se učile:
Baloh Marija iz Idrije.
Božič Marija str. iz Idrije. Čuk Katarina iz Idrije. Jurjevčič Antonija iz Idrije. Kasosnik Ivana iz Idrije. Kavčič Frančiška iz Idrije. Kogej Ana iz Idrije.
Kolar Ivana iz Idrije.
Krapš Frančiška iz Idrije.
Lapajne Ana iz Idrije. Makuc Jožefa iz Idrije. Mihevec Frančiška iz Idrije. Mikuš Alojzija iz Idrije. Mikuš Neža iz Idrije.
Novak Gabrijela iz Idrije. Pacher Elizabeta iz Idrije. Pacher Jožefa iz Idrije.
Puš Frančiška iz Idrije.
Poliska Antonija iz Idrije.
Seljak Ana iz Idrije.
Slabe Jera iz Idrije.
Staudacher Villielmina iz Černomlja. Svoboda Marija iz Karnice.
Svoboda Terezija iz Karnice.
Tratnik Alojzija iz Idrije. Tratnik Amalija iz Idrije. Vončina Frančiška iz Idrije. Vončina Ivana str. iz Idrije. Vončina Ivana mlj. iz Idrije.
gtortpttß Jjaßctt gcrna^f: Slabejše so se učile:
Baloh Ana iz Idrije.
Božič Marija mlj. iz Idrije.
Brus Terezija iz Idrije.
Brus Uršula iz Idrije.
Faulhammer Emma iz liošič na Moravskem.
Hladnik Jožefa iz Idrije.
Kenda Ana iz Idrije.
Kobal Jožefa iz Idrije.
Kolar Ana iz Idrije.
Krapš Ivana iz Idrije.
Lampe Jožefa iz Idrije.
Lapajne Marija iz Idrije.
Lemovec Frančiška iz Idrije. Makuc Frančiška iz Idrije.
Kejec Lucija iz Idrije, liupnik Frančiška iz Idrije.
Seljak Ivana iz Idrije.
Tratnik Marija iz Idrije.
Zahl \ Število / Unklassifizirt blieben \	0
Vverstene niste bile / Zusammen \
Vkup /	68'
gtt ^rt&djcn-£nbuffriefd)ufe Jjafieit ficQ ausfjesetdjucf: V dekliški obertnijski šoli so bile izverstne:
Kokel Frančiška iz Idrije.
Mlinaršič Antonija iz Idrije.
Harmel Leopoldina iz Idrije.
Merlak Rozalija iz Idrije. liauc/i Ema iz Insbruka.
Šinkovec Frančiška iz Idrije.
Idpold Brigita iz Dunaja.
/jniderstič Alojzija iz Idrije.
Carl Ivana iz Idrije.
Sedej Apolonija iz Idrije.
Erjavec Frančiška iz Idrije.
Piletič Frančiška iz Idrije.
Lapajne Marija ml. iz Idrije.
Vidmar Ana z Otelce.
Kogej Marija iz Idrije.
Boiic Marija iz Idrije.
Šinkovec Jožefa iz Bistrice.
Logar Marija st. iz Idrije.
Podobnik Terezija iz Idrije. Bizjak Ivana iz Idrije. Jurman Frančiška iz Idrije.
Furlani Viktorija iz Rifenberga. Likar Ana od sv. Magdalene. Lazar Marija od sv. Magdalene. Gostiša Marija iz Idrije.
Vidmar Marijana iz Idrije. Modrijan Jožefa iz Idrije. Hoischer Marija iz Idrije.
Likar Ivana iz Idrije.
Razloinik Frančiška iz Idrije. Puš Marija iz Idrije.
Poljanšek Frančiška iz Idrije. Oszicald Frančiška iz Idrije. Sedej Frančiška iz Idrije. Močnik Ivana iz Idrije.
Rejec Marija z Zavrača.
Tratnik Marija iz Idrije.
(Sitten ^orfgang fjaBett getna^t: Dobro so napredovale:
Abram Marija iz Idrije.
Bajt Frančiška iz Idrije, Božič Amalija iz Idrije. Erjavec Terezija iz Idrije. Goslar Marija iz Idrije. Gruden Leopoldina iz Idrije. Harmel Frančiška iz Idrije. Herzig Karolina iz Idrije. Kavčič Ana iz Idrije.
Kobal Apolonija iz Idrije. Kobal Terezija iz Idrije. Kogej Alojzija iz Idrije.
Kogej Ivana iz Idrije.
Kogej Terezija iz Idrije. Krapš Frančiška iz Idrije. Kunstel Frančiška iz Idrije. Lapajne Antonija iz Idrije. Lapajne Marija st. iz Idrije. Logar Ivana iz Idrije.
Majnik Terezija iz Idrije. Moravec Jožefa iz Idrije. Pavšič Antonija ml. iz Idrije. Petrič Ana iz Idrije.
Poljanec Marija iz Idrije.
Poljanšek Antonija iz Idrije. Pivek Ivana iz Idrije.
Eejec Antonija iz Idrije. Rejec Terezija iz Idrije. Rupnik Ivana iz Idrije.
Sedej Jožefa iz Idrije. Sternad Marija iz Idrije. Šinkovec Antonija iz Idrije. Šinkovec Jožefa st. iz Idrije. Treven Frančiška iz Idrije. Tre ven Marija iz Idrije. Troha Marija iz Idrije.
Tušar Ivana iz Idrije.
Uršič Jožefa iz Idrije. Velikanje Marija iz Idrije. Vidmar Antonija iz Idrije. Vončina Ana iz Idrije. Vončina Frančiška iz Idrije. Vončina Marija st. iz Idrije. Vončina Marija ml. iz Idrije.
Ambrožič Marija od Fare pri Idriji. Belar Rozalija iz Idrije.
Čar Ana str. iz Idrije.
Čar Ana ml. iz Idrije.
Čuk Neža iz Idrije.
Dolinar Ana iz Idrije.
Dolinar Marija iz Idrije.
Filipič Marija iz Idrije.
Fortunat Frančiška iz Idrije. Gnjezda Frančiška iz Idrije. Habe Ana iz Idrije.
Hladnik Antonija iz Idrije. Hvala Marija iz Idrije.
Jazbar Terezija iz Idrije.
Jereb Antonija iz Idrije.
Jereb Ivana iz Idrije.
Jurjevčič Ivana iz Idrije. Jurjevčič Marija st. iz Idrije. Juvan Frančiška iz Loke. Kanduč Katarina iz Idrije. Kavčič Huberta iz Idrije.
Kavčič Marija iz Idrije.
Kenda Marija iz Idrije. Klemenčič Frančiška iz Idrije. Kobal Ana iz Idrije.
Kobal Marija iz Idrije.
Kodar Ivana iz Idrije.
Kodar Marija iz Idrije.
Kogej Marija iz Idrije.
Kovač Marija st. iz Idrije.
Krapš Ivana iz Idrije.
Krivec Marija iz Idrije.
Kummer Frančiška iz Idrije. Kunstel Frančiška iz Idrije. Lapajne Frančiška st. iz Idrije. Lapajne Frančiška ml. iz Idrije. Likar Amalija iz Idrije.
Logar Ana iz Idrije.
Logar Antonija iz Idrije.
Logar Frančiška iz Idrije.
Logar Marijana iz Idrije.
Maxei Doroteja iz Idrije.
Močnik Ana iz Idrije.
Močnik Katarina iz Idrije. Moravec Karolina iz Idrije. Moravec Marija iz Idrije.
Novak Karolina iz Idrije.
Novak Zofija iz Idrije.
Pavšič Marija iz Idrije.
Petrič Ana iz Idrije.
Poljanec Antonija iz Idrije.
Sedej Marija iz Idrije.
Šebenik Terezija iz Idrije. Šinkovec Terezija iz Idrije.
Slokar Ivana iz Idrije.
Smuk Marija iz Idrije.
Stajar Antonija iz Idrije.
Terpin Marija iz Idrije.
Tratnik Frančiška iz Idrije.
Troha Marija iz Idrije.
Vidmar Ana iz Idrije.
Vončina Antonija iz Idrije. Vončina Katarina iz Idrije.
Žigur Ivana iz Podrage.
Mittelmässigen Fortgang |
haben gemacht i 36 Slabeje jih je napredovalo J Unklassifizirt blieben \ Vverstenih ni bilo /
Sclobtc in t>er sObftbaunijucfit. Pohvaljeni v sadjereji.
Stemberger Anton iz Jelšane.
Božič Viktor iz Šturje.
Hartman Alfred iz Horovic na Češkem.
Prezelj Anton iz Tomina.
Pollak Friderik iz Idrije.
Rustja Jožef iz Kamenj.
g«tt>erßft<(jett ^orfßitbuttgsfiurfc ßaßett uot$figft($c ^cicfjmwgett geliefert mtb »erbietten öffetttli^es ^o5;
V	nadaljevalni obertnijski šoli so hvalevredno risali:
Božič Franc iz Idrije.
Bratuš Janez iz Idrije.
Eržen Janez iz Idrije.
Gulin Ljudevit iz Tomina.
Gregorač Franc iz Idrije.
Justin Leon iz Ljubljane.
Kenda Peter iz Idrije.
Lenarčič Franc iz Kamenj.
Lukežič Franc iz Idrije.
Mihevec Janez iz Idrije.
Modrijan Janez iz Idrije.
Wulz Janez z Malborgeta.
33elobfe in brr SfRuftf: Pohvaljeni v godbi:
Wulz Janez iz Malborgeta. Hartman Alfred iz Horovic. Tušar Anton iz Trebuše.
ber IptebcrljofMncisfdiwfe Jjaßett	gefei/lef:
V	nedeljski šoli so izverstno napredovali:
I.	Sllaffe. — I. razred.
Erjavec Anton iz Cirknega. Ferjančič Andrej iz Podberda.
Feijančič Ana iz Idrije. Tušar Ivana iz Idrije. Poljanec Marija iz Idrije. Gruden Terezija iz Idrije. Kogej Alojzija iz Idrije.
II.	maffe. — II. razred.
Vončina Avgust iz Idrije.
Kogej Janez iz Idrije.
Sedej Apolonija iz Idrije. Seljak Marija iz Idrije. Moravec Jožefa iz Idrije. Steinšek Terezija iz Tersta.
Saš @djuljat)r 1875/76 beginnt mit bent Ml ©eiftamte am 16. «September 1875.
Šolsko leto 1875/76 se bo začelo 16. septembra 1875. s slovesno sv. mašo k sv. Duhu.
OECJ>'
l-l	1	\ ■	:	'	..	j	*,/?,
v.-; ' "ri ‘‘.'v .? ;
,:-V!	<	ssfrr;	>	.	i	:	v*/';-v
				
				
				r-:-::,...-'
				
. .	.	r
.
: ' - ■
■
' - 1
mu ois-f ■: ■': - v*: . '	-	‘v	v.?	1	:
: r.,	.,:C-	01. .
-oi& ?. uv'3i ■	■