136. številni.
Današnja Številka velja 2 kroni
V Ljubljani, v nedeljo 19. junija 19Z1.
LIV. leto
Inhaja vaak dan pop o Ida o, Izvzemal aedslje ln praznike.
**J**rati s Prostor 1 mfm X 54 mlm za male oglase do 27 ml m višine 1 K, od 30 mlm višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 mlm K 2*—, notice, poslano, preklici, Izjave In reklame 1 mlm K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—„ Pri večjih naročilih popust.
Vprašanjem glede inseratov naj se oriloli znamka za odgovor.
flpravntttvo „Slov. Naroda" ln   .Narodna Tlakama" Snnflova ulica it 5f priUično. — Telefon st 304.
„Slovenski Mara4' vali« ▼ Jmaaalavljl:
celoletno naprej plačan .   K 300*— polletno ...»•••„  150'— 3 mesečno ......  „ 75**
1     - ........25—
v LJubljani ln po p o« ti i V lnozemaftvo:
celoletno......K4Rd-—
polletno.......„240*—
3 mesečno......., 120*—
..........40 —
Pri morebitnem povišanju se Ima daljša naročnina doplačati. Novt naročniki nai požljeio v prvič naročnin)   Vedno   '^gT  po nakaznici. Na samo nismem naro:ih brez poslane denarja se ne moremo ozirali.
CredaiStvo „Slov- Narods** Hnallcvi nlica it.  S,  I. nadstropja
Telefon stev. 34.
Dopisa  »prejema la podplsene in zadostno Irankovune. Rokopisov no vrača.
Posamezna ŠSevsSka velja 1*20 K
Poštnina piačsna v fjotoufni.
ankerof — ideal?
Načelnik komunističnih članov ljubljanskega občinskega sveta, g. žeL rev. Lud. Vencajz je na seji pred župansko volitvijo podal iz* javo, da »samo končna zmaga de* lovnega ljudstva, organiziranega v delavskih in kmečkih sovjetih, more zagarantirati popolno samo* upravo dežele, mest in vasi ter os? voboditi ljudstvo političnega teror* ja in gospodarskega suženjstva.« Zato poživljajo ljubljanski komu* nisti vse duševne in ročne delavce na skupno fronto proti kapitalizmu in — reakciji.
In naši komunisti so se v istem hipu zvezali s — klerikalci ter volili — vojnega milijonarja za župana. Zanimivo je, da naši slovenski komunisti še danes sanjarijo o so v je* tih in da je v našem narodu še do* sti zaslepi j encev, ki verujejo v ko* munistična nebesa. Venca j zu in to* varisem so ruske razmere — ideal! Značilno je dejstvo, da naši komu* nisti ne marajo vojaštva v sovjete, dasi se ruski sovjeti drže edinoie z vojaštvom. Zdi se, da Vencajz in tovariši ruskih razmer sploh ne po« znajo.
Medtem ko se slovenski komu* nisti navdušujejo za ruski boljševis ški sistem, priznavajo namreč zdaj sami ruski boljševiški voditelji, da je žel boljševizem popoln fiasko in da so bolj še viška nebesa bedasta utopija.
Diktator ruske sovjetske re» publike Ljenin brez sramu izjav* lja, da je boljševiški ideal nedose* žen, da je radikalna izprememba političnih, socijalnih in gospodar* skih življenskih oblik neizvedljiva. Gor niti z najhujšim nasiljem ni mogoče prestaviti. Na boljševiš* kem gospodarskem posvetovanju v Moskvi se je Ljenin posmehoval »idealnim fantastom, ki nočejo ra* čunati z realnostmi življenja.« Priz* nal je, da je zaradi teh fantastov komunizem prinesel ruski republiki kruta razočaranja, da je ruska in* dustrija skoro uničena in da beda in nezadovoljnost presezata že vse meje. Treba torej kapitala in bur* žuazije!
Boljševiški ljudski komisar Krasin je priznal, da je korrrunistič* na politika povsem odrekla, da je treba Še bolj odnehati in da je bila izprememba Ljeninove taktike ne*'
izogibna. Upanje, da se ruskim ko* munistom pridružijo komunisti po vsem svetu ter da zapali j o na vseh koncih zemlje revolucij onaren po* žar, se je docela izjalovilo. Vsi raz* Učni, majhni in večji, v Ljubljani naravnost smešni poskusi dvigniti revolucijo, so se zatrli v kali. Celo Nemčija in Anglija sta povsem od* povedali. Ruski osamljeni prolcta* rijat pa se je po triletni borbi izčr* pal in ne more več držati posto* jank. Gospodarski polom je L je* nina prisilil, da je kmetom popu* stil ter se je zatekel za pomoč k inozemskemu kapitalu in k inozem* skim organizatorjem industrije, prometa in trgovine.
Komunisti uvide vaj o končno, da brez kapitala ne gre. Ker pa so uničili ruski kapital, morajo prosja* čiri pomoči pri tujem kapitalu. Ni je bridke j še komedije, kakor je be* račenje komunistov, zakletih sov* ražnikov kapitalizma, za pomočjo angleškega in amerikanske a a kapi* tala. Toda brezupno stanje v sov* jetski republiki je prisililo komuniste na kolena pred zlatimi vrečami! Ruske železnice so ugonobljene in promet je malo ne splošno obtičal; premogovniki stoje, stroji so polom* ljeni in izrabljeni, delavci so brez dela in zaslužka, kuriva manjka povsod in že danes stresa boljše* viškim vodjem ude groza, kakšne žrtve bo zahtevala zopet bodoča zima. Drv in premoga ni mogoče dobaviti, ker noče nihče delati in ker materijala ni mogoče dovažati. Roparske tolpe postopačev pa ple* nijo po državi, more in izzivajo upore na vseh koncih in krajih.
Že ime: Ruska republika de* lavskih, vojaških in kmetskih sov* jetov je velika laž. Ker kmetje ni* majo nobene besede, vojake pa dr* ži Trockega železni absolutizem prav tako k tlom, kakor jih je cari* zem. Kmetje so upali na razdelitev zemlje, na razdelitev privatnega imetka, a naivno upanje se v splos* nem ni izpolnilo; kjer pa se je po* skušalo izpolniti, je ostalo brez vrednosti. Ker ni orodja, delovne živine, delavcev, semen i. dr., je socijalizacija zemlje pač brez uspe* ha. Socijalizacija podjetij in vele* industrij se je končala s polomom; delavci so postali še hujši sužnji, izkoriščanje je bilo še grše, in konč*
no se je morala veČina podjetij za* preti, ke ni bilo surovin, strojev in kuriva. Delavci pa so postali po* polni berači, brez pravic in brez svoboščin. Diktatura proletarijata se je izpremenila v diktaturo nad propalim proletarijatom.
Boljševiški vodja KarelRadek je te dni javno pisal, da zija med komunistično rusko stranko ter med ruskimi masami najširši pre* pad. Vri napori, doseči enakost med sloji in stanovi so se brez us* peha utopili v rekah krvi! Da se sovjetski despotizem vzdrži na kr* milu, je treba vzdrževati militari* zem v najgrši obliki. Treba je krmi* ti in oblačiti nad 5 milijonov voja* kov! Zaradi teh rdečih parasitov* razbojnikov^morilcev mora strada* ti vse ostalo: tudi delavstvo. Le de* lavci po tovarnah za vojni materi* jal so plačevani bolje kakor drugi. Toda prednosti zahtevajo tudi pre* mogarji, železničarji, strojni delav* ci. In sovjetska vlada mora popu* ščati. Zato pa se buni ostalo delav* stvo, in nezadovoljnost raste po ru* skih mestih prav med delavci huje in huje. Kmetje in nevojaško de* lavstvo ter vsa ostala inteligenca ne dela danes drugega, kakor pod* kopu je komunizmu tla.
Tri leta so gobezdali bolj ševi* ki, da dokažejo svetu, kako se praks tično premaga socijalno zlo na sve* tu, kako se uvede enakost in brat* stvo, kako se ustanovi nova doba vsesplošne pravičnosti in sreče. To* da ruska mesta so opustošena, kul* tura je ubita, poljedelstvo je padlo na najnižjo stopnjo, obrt in trgovina sta malone izginili, prometa sko= raj ni več, lakota, beda, splošna po* surovelost, anarhija, vseobče ogor* čenje, obup: to so sadovi bol j ševi* škega sistema, komunističnega evangelija,
Boljševiki, ki so pomorili ali pregnali vso rusko inteligenco in buržuazijo, so že leta 1918 po Troc* kem izjavili, da brez — buržuazije ne gre. In vabili so nazaj pobegle tehnike, inženjerje, zdravnike, pro* fesorje, učitelje, nekdanje častnike in uradnike, — da, celo umetnike, igralce in igralke. Brez kapitalizma in brez inteligence se pač ne da ži* veti, se ne da niti vladati. Bol j ševi* ki so podržavili trgovino in jo s tem iztrebili. Danes že prosijo trgovce, naj začno zopet svobodno trgovati Socijalizirali so industrijo ter jo s
tem ubili. Danes že prosijo prejšnje tovarnarje, naj prevzamejo zopet svoja podjetja ter jim ponujajo različne udobnosti in privilegije. Se nedavno so boljševiki grozili, da uničijo kapitalizem po vsem svetu, zdaj se na vse moči potijo, da bi z angleškimi, nemškimi in amerikan* skimi kapitalisti sklenili trgovske pogodbe. Obetajo jim vse možne koncesije, samo da bi prišli do bla* ga, strojev, surovin. Ker ne znajo in ne morejo sami pridobivati nafte in premoga, ponujajo tujcem, v iz* rabo neizmerno bogastvo ruskil tal. samo da pride tudi Rusija do kuri*
va. da dobe delavci zopet kruha. Boljševiki upajo, da bodo tuja pod* je t j a boijc plačevala delavstvo; ker tujina ima denar, Rur>ija pa je be* račića.
Tako hoče ruski kf>rviniz<5rrj skleniti /no\ a zvezo s kapitalom in buržuazijo, ker preti vseobči po^in in polom. Kruta resničnost življenja je začela zmagovati nad pijanosti« blaznih teorij; komunizem ic do/i* vei v Rusi: i popoln bankerot.
Za take razmere se t avdušuje* jo slovenski komunisti: ideal jim je anarhija, gospodarski in kultunii bankerot.
Dr. Fortnnat Miknletić, Trst.
■
ii.
Napadajoči dopisniki si tudi niso stvorih jasnega pojma, koli* ko dela zahtevajo druge formali* tete, ki so predpisane. Vsako vo* lišče (v Istri jih je bilo 145) mora prejeti tip glasovnice, overovljen od notarja. Ta tip glasovnice se ne sme poslati po pošti, ampak ga mo* ra predložiti na občini oseba, ki je za to pooblaščena z notarskim pismom. Ravno tako zahteva za* kon za imenovanje zaupnika stran* ke notarsko pismo, in to pismo se tudi ne more poslati po pošti, am* pak ga mora zopet predložiti ose* ba, pooblaščena v to zopet z no* tarskim pismom. Da izvršim te formah:ete, sem se poslužil ko* rajžnih mladeničev, ki so svojo na* logo, z eno samo izjemo, sijajno izvršili. Dva sta se vrnila težko ra* njena v Trst; mladenič, ki je šel v puljski okraj, je imel pravcati bokserski dvoboj z vodjem faši* stov in je s svojim odločnim na* stopom dosegel, da so mu predlo* žili tipe glasovnice in imenovanja zaupnikov sami člani vodnjanske* ga »Fascia« ter je prinesel v Trst potrdila, lepo vidirana od fašistov. Mladenič, ki je izvršil to nalogo na Lošinju, se je vrnil v Trst celo s potnim listom, izdanim od faši* stov. V Buje sem moral poslati 3 gospode zaporedoma, kateri so bili vsi trije v smrtni nevarnosti, po* sebno zadnji, ki pa je svojo nalo* go vendar rešil. Tip glasovnice za centralni volilni urad v Poreču se je moral poslati tudi trikrat. Prvi gospod, ki ga je nesel, je bil are*
tiran od fašistov, drugi je bil are* tiran od orožnikov, potem, ko so mu fašisti razbili nosno kost, ijj kot tretji sem šel jaz sam v Pore^fc da predložim tip glasovnic na naj/ važnejšem mestu, pri centralni vo*1 lilni komisiji. Pred očmi orodni* kov so tudi mene prijeli faiiiti Ln le svojemu odločnemu nastopu itt svoji previdnosti, da sem v*el srvcv jo ženo s seboj, ki me je ščitila z lastnim telesom, ko so fašisti vi* hteli palice nad menoj in orožni^j mimo gledali, se imam zahvaliti, da sem ugodil predpisom volilne^ ga zakona in da sem se> vrnil v> Trst s potnim li»tom, izdanim oj fašistov. Prilagam soetnijsko ovc* rovljeni prepis tega »potnega li* sta« in si ga lahko vsakdo ogleda v uredništvu. Mladeniči, ki so hity poslani v Istro, torej niao ime4{ na« loge, služiti kot informatorji za* upnikov, ampak so imeti samo \r* vršiti pogoje, predpisane po rak cm nu, katerim si 10 morali zadosti^ če smo hoteli sploh voliti. Izvrše* vali so svojo nslogo pod smrtne* nevarnostjo.
»Slovenec« vaklika; -ln koliko bi se še dalo povedati!«, NTaj mi dovoli, da si ta vsklilc izposodin^ od njega. Če se pomiali, kakšen te^ ror je vladal po vsej Istri, kako jq bila vsa pokrajina prepredena z mrežo naravnost vzorne fašistov* ske organizacije, opremljene z vsemi tehničnimi sredstvi, z ogrom*; nim denarjem in z neeomejeno prostostjo, če se pomisli na naša borna sredstva« če se pomisli, da
Balet.
(» Gozdne vile«. — »Šeherezadi«.
retln pajčolanO Balet, ki se je le kot gost za hip pojavil na našem odru že pred vojno, je postal po prevratu del naše gledališke umetnosti.
V prvi povojni sezoni je baletna pantomima »Evelina« Izzvala celo filistrski odpor, ki se je uduSil z blamažo. Nadaljni razvoj našega baleta sicer nI opravičil početnih nad; toda gostovanje izvrstnega ruskega baleta pod vodstvom Fromanovim je le še podžgalo Baše teženje za dobrim, strokovnjaško, torej resnično umetniško gojenim baletom. Danes imamo že več pogojev: nekaj ambicioznih plesalk-solistk, marljiv, dasi zelo majhen in daleko še ne dozorel baletni zbor, vsem na čelu pa resnično baletno umetnico, mojsterico klasičnega in modernega baleta, gospo H. Poljakovo s sijajno nadarjeno gdč. Nikitino.
Kaj Je balet? Z umetnim plesom In pantomimo prikazovano in po razlagajoči godbi spremljano dramatično dejanje. Balet je rezultat večtlsočlctnega razvoja. Začetke umetnega plesa »čelo ▼ bogoslužju antičnih narodov. Hrepenenje po lepoti In harmoniji. Izraženi v ritmičnih kretnjah dražestnih teles, je pač prirojeno človeštvu fe od pamtiveka. Zato Je Človeštvo gojilo plese, odkar se Je vžgala v njegovi duši Iskra umetnosti
Ce dumo v »knjigi kraljeve, da so priplessle kralju Savlu nasproti lene z bobnlcami ln cltrajni ter ©opevale med god-
bo druga drugi, si lahko mislimo, da so tiste ženske bile za tisti Čas umetnice v plesu In petju.
Ce je modri kralj David plesal Javno pred ljudstvom, je gotovo, da je plesati znal. Ako se je nad njegovim plesom zgražala njegova žena Mihala, je to le dokaz, da je čuti'a neumetniški, in prav nič se ne čudimo, če se je pesnik-glasbenik, plesalec in modrijan David ločil od žene. ki je bila brez okusa, brez duševne kulture, brez smisla za umetnost.
In Če je Šaloma plesala tako krasno, da Je zmedla glavo svojemu stricu Herodu, da ga je s svojo rafinirano plesno gracijo zavedla celo v zločin, si moramo misiiti, da Je bila Satoma že v davnih časih umetnica plesa.
Kajpada so prišli pni umetni plesi Iz orijenta. Ex Oriente lux. Iz orijenta Je prispelo v Evropo vse, kar Je v zvezi s kulturo. V Evropi pa se je oriientalska primitivnost izobličila, izraflnovala. Tudi začetki grške kulture so dospeli Iz orijenta, In le v začetkih trike tragične umetnosti je nastopal ametnl ples. Pri bogoslufnih svečanostih so spremljali boca Dlonlsa t kozje kožuhe oblečeni satiri ki so peli m plesali Ker so Jim rekli kratko kotli se je petje s plesom teh glumčev nazvalo kozlovsko petje = »tragodla«. Seveda so bili ti dlo-nlškl plesi sati rov ln silenov predvsem besni skoki, poltnost kaiočl zglbi Toda Izražali so; njih ples Je govoril, predstavljal, ▼ kretnjah la mimiki odkrival čustva in misli Torej Je bil dramatičen.
Seveda so Grki poleg tragedij posebno radi gojili veselo satirsko igro, in v Atenah se je v dobi sijaj in umetniške zabave posebno ljubečega Pizistrata dvignila plesna umetnost do visoke stopnje. Niti najbolj tragične drame največjih grških dramatikov niso izhajale brez kora. Kor je pel in plesal, izražal misli in čustva, pomisleke, ugovore, vzpodbujal je soliste, zadrževal dejanje in končno zarezoniral V tragedijah je bilo navadno 12, kasneje 15 zboristov-pevcev-plesalcev. S svečano odmerjenimi, natančno določenimi in temeljito priučenimi koraki so v ritmično Izrazitih kretnjah in v živahnem plesu pod vodstvom predpev^a in predplesalca ilustrira!! in oživljali dejanje.
Stari Rimljani so prevzeli grške plese in jih razvijali, modernizirali. Rimski hi-strijonl so Že samo plesali po ritmu melodij, ki so jih izvajali umetniški piščalkarji. In Rim je imel že prave pantomime — torej plesne drame logične vsebine.
In v kasnejši, še neujedinjeni Italiji se Je gojil umetni ples sistematično dalje. 2c koncem 15. veka so se na različnih iia'ijan-slrik umetnost gofečfh in podpirajočih dvorih uprizarjali sijajno opremljeni baleti, na katerih se je poleg Plesa, ki je bil bistvo, še tudi govorilo ln pelo. Tako se je okoli leta 1600 cačela razvijati opera.
Iz Italije le prišel balet v Pariz. Živahni lepoto, gracijo, harmonijo ljubeči Francozi so se seveda plesa oklenili z navdušenjem. Sam veliki državnik kardinal Riche-lleu Je pisal balete, t. j. sestavljal vsebino baletnega dejanja la baje je celo francoski
kralj Ludvik XIII. 1. 1625 plesal v takem baletu. Za njim pa je plesal tudi Ludvik XV. v Tuillerijah in plesali so najvišje dame ln najmogočnejši gospodje. Seveda če so bili dovolj lepi in gibčni. Zakaj bi pa ne? Ce je plesal kralj David in sviral na harfo!
Končno pa se je balet, ki je bil dolgo zvezan z opero, odločil ter je postal resnično dramatičen karakteren p^es popolne neodvisnosti. A izvajali so te bn!ete le mladi moški, ki so morali predstavljati tudi ženske. Zakaj da bi se bila pojavila na r.dru ženska, tega ni dovoljeval takratni bon tnn, tega ni dopuščala — morala. Niti igralka ni smela biti ženska! Do 1. 1660. so bile »igral-ke« le mladeniči in kastrati.
A šele ko se je smelo pojaviti tudi zen-stvo na deskah, ki pomenjajo baje svet, se Je razvila gracijozna lepota umetniškega baleta do vrhunca. Zakaj brez ženstva ni erotike, a brez erotike ni nobene umetnosti. Ženstvo je izvor in objekt poezHe. skulpture, slikarstva, drame in moderne plesne umetnosti. Zenstvo je vir življenja, vse«a najlepšega, najvzviseaejšeisa A tudi vsesra nasprotnega, kajpada. Ker ob največji luči je zmerom tudi največ seiee.
Tako je dalo baletu najvišji pelet In naidovršenei-'o obliko šele ženstvo. Spočetka seveda prekrasno, v javnosti navidezno (ker je bon ton tako zahteval in ker hočo vezati v javnosti vsak *attr za asketa') zaničevano, a skriva' ten bcij plam-teče oboževano, iskano \r>, plačevati a ^jn-stvo. Goji! se je le takozvani kla*i~r.i ples, posnet po antičnih risbah a vazah, amfo-
rah, skledah in drugih posodah, ples grtci-oznega stremljenja kvBJcu, kvfflru: tal > dviganje na rrste, izte.^an.e rok v vi*e\« tja k solneu, k Bo*u. A krila s> imele tl.te baleteze 18 .veka še zeh> dolga, riijelluii cal Scrutinv. ki sa preis^avlia af^l«*i:a karikatura iz 1. 179*., je nervozno a«#:i!. 4a krila niso bila prekratka, da rJefcelte1 ni bil pruglcbok in Ja so bile nomvite. ilaČe ii spodnjice dovolj srlidse. Tud: ee^Hi plesalk so bili Se mrhki, t. j. h*** *r«J-r* nesl 1 ki omogoča današnji baletko skakati So prstih. Seic ko se je ameb baletees obleči v triko let nositi le sesrero zračno lahkotni* krPc pa obuti baletne ćev'e z nosk~rn, ?cU takrat se je baletna umrtarv neovirani razmahnila do vrhuiea
In Matica! balet je postal htmonflsti
krasna kombinacija vseh BSOgocTh tehai'aik plesnih te^koč. V«k zib Ima *wje ime i» vsak gib je produkt do'ro*ijneja učsnja.
Tu ae govori o arabeski <r'«ah tnačjfisi skoku, o skotai Baskov, kapnjoh itd O višini plemenitosti, dovršenoail in lepoti via-ke take poze, kretaie. akc';a itd. pa sAsta-la seveda pri rarličnii plessUna 7scličai talent in temperament. Balsteca mora iasetf prirojeno gra:ijo, rafNran nonluh, sila rf vit čut za ritem, ckus za ies-mo ti • in avtokritiko za figumo plastiko. Treba ji j-skratka umetnistega čuta. la žaiaa&e-vztrajnosti. marljivosti in leleaae — Isante.
Ztres dobra btđtfnaa vn mere p#rt»tf na poJlac.i pravkar Mavedeni'i predu o le ona. ki se začne vaditi že v ctroikUi letih. Mučni, naporni, sila resni pouk traia ce-
22 stran
,SLOVENSKI NAkOD\ ant 19. Junija 1831.
136 štev.
od nikjer nismo mogli pričakovati kake dobrohotnosti in smo se mo* rali z mrzlično natančnostjo dr* žati predpisov zakona, če se pomi* sli, aa je bil način volitev za nas nov, Se se pomisli, kako malo ljudi imamo še v Istri, ki imajo sploh kak razred ljudske šole, če se na drugi strani pomisli, da je vsak volilec v Istri znal točno svojo na* logo, in da nimamo pri vsej ne* izmerili vrsti nasilstev in sleparij, ki so se godile v Istri, niti enega slučaja, kjer bi bil naš volilec pri* krajšan v svoji volilni pravici za* radi nepoznavanja predpisov vo* lilnega zakona, se mora vendar priti do sklepa, da se je vsaj ne* kaj delalo. »Pučki Prijatelj« je res svojo nalogo dobro shvačal in pi* sal primerno volilni dobi, toda urednik tega lista, gospod Jop, lahko potrdi, da je v tem oziru imel od mene vedno podporo z navodili, popravki in spodbuio. Da bi pa imel »Pučki Prijatelj« iz* ključno zaslugo na uspehu volitev v Istri, je, oprostite gospodje do* pisniki, nekoliko domišljavo reče* no. Saj veste, da so na primer v 2 min ju, v Poreščini, v Pazinščini, v Puljščini, na Voloskem in dru* god fašisti vsakokrat zaplenili ta list, na pošti in v prodajalnah. »Pučki Prijatelj« je zelo lepo pisal toda žaliboš čitateljem ni povsod prišel v roke. V slovenski Istri, kjer smo imeli največje uspehe, se »Pučki Prijatelj« skoro ne čita. Če pomislim, da sem bil skozi teds ne dan za dnevom vprežen v delo kakor konj, da sem zvečer, včasih brez večerje, še tekel v tržaško okolico in poučeval volilce o vo* lilnem zakonu in se vračal po pol* noči domov, in nato doživim, da se me na tak način napada, me to
res boli. Žal mi je, da moram jaz,
skromni premikač kulis, stopati pred javnost in se braniti proti ta* kim napadom.
Na nove eventuelne napada ne bom reagiral. Svesti, da sem storil v polni meri svojo dolžnost in še več kakor svojo dolžnost, mi nc bo nihče vzel. Napadajočim dopisnikom očitam samo to, da premalo poznajo italijanski volilni zakon in da so se premalo informi* rali o delovanju političnega društva. Mogoče so dopisnikom bite pred očmi volitve v drugih krajih, kjer se nastopa s hrupnimi impo* zantnimi shodi. Takega bolj tea* traličnega delovanja ne moremo izkazati Bilo je sicer par lepih shodov tudi v Istri, tora res je, da so bili nekateri možje, ki so hoteli prirediti shode, napadeni in prete* peni, res je tudi, da so mi mnogi Istrani, katerim sem izrazil željo njihovega kandidata dr. Wilfana, da se hoče na vsak način pokazati svojim volilcem, pa bilo makar ponoči v kakem gozdu, izjavili, da tega ni potreba in da nočejo, da bi se dr. Wilfan podajal v nevarnost. Priznavam rad, da se pri taki veli* ki akciji, kakor je organizacija vo* litev v kaki deželi, vedno najdejo ljudje, katerim to ali ono ni prav; toda izvajati iz takih eventualnih kritik take posledice in pisati take nepremišljene napade, ni umestno. Prosim uredništvi »Jutra« in »Slo* venca«, naj lojalno premislita, ka* ke posledice bi ali pa bodo imeli njuni članki za našo stvar na Pri* morskem, in naj se vsaj v slučajih, ki se nas tičejo, držijo gesla: sli* i sati tudi drugo plat zvona. Druga* | če ne bo preostajalo drugega, ne* go da jim poročamo: »Oče, odpu* sti jim, saj ne vedo, kaj delajo!«
Vilko Mazi:
Ilaša iluiinMgmnica In
uliti fakulteta.
tedicin-
V Ljubljani je mnogo ljudi, ki niti ne vedo, da imamo na Zaloški cesti, nasproti deželne bolnišnice, moderno zgrajen zavod za gluho* neme. Se več pa je takih, ki so trd* no prepričani, da uživajo učitelji na gluhonemnici nekako posebno sine* kuro, ker samo »malo pomigajo« (tako me je še nedavno čisto resno zavidal nek znan inteligent!) in da je še posebno prijetno, ker imamo samo po 15 učencev v vsakem raz* redu, ker nas ne bolijo ušesa od vpitja, skratka, ker uživamo para* diz na tem svetu.
Nimam zdaj namena, da bi do ikia posvetil v vse te številne zrno* te, ki so dostikrat naivne do same* ga nezavednega humorja. Predaleč bi me zavedlo in preveč vstran od predmeta, ki mi je danes v mislih. Potrebno pa se mi zdi, da vsaj v glavnem ocrtam naše delo in strem* ljenje ter tako razjasnim vpraša* nje, ki sem ga postavil v naslov svojega članka.
Skromnost je lepa čednost, pravijo tisti, ki so najmanj skrom* ni, jaz pa pravim, da je skromnost mnogokrat samo dekla krivice. Dvajset let se je vršilo med zidovi naše gluhonemnice samaritansko delo, ki nima primere, in pravična je bila sodba vseučiliškega profe* sorja dr. I., ki je ob neki priliki de* jal: »Nikoli nisem veroval v čude* že, dokler jih nisem resnično doži*
vel na gluhonemnici. Ljudje, ki jih je nerazrešna narava oropala sluha j in jim tako zaklenila vrata v veli« častno kraljestvo govora, so po ču* dovitih metodah in brezprimernih žrtvah svojih učiteljev premagali naravo samo in izpregovorili, kakor da se jim je vrnil izgubljeni čut. Če to ni čudež, potem sploh ni čude* žev!« Da, to so bile besede zrelega moža, ali izzvenele so samo v tucat ušes, javnost pa nam je še dalje za« vidala našo »sinekuro«. Kdo bi ji zameril? Učitelj stvo samo bi jo bi* lo moralo zainteresirati, ali ono ie ostalo skromno. Bila je misel, da bi izgledalo kakor hvalisanje in mc* galomanija, če bi se bilo tu pa tam javno povedalo o telesnih in du* ševnih žrtvah, ki jih učitelj stvo te* ga zavoda leto za letom nesebično polaga v dobrobit nalbednelših proletarcev, ki bi sicer ostali svoj živ dan nekake človeške živali in nadlega človeške družbe. Povedati bi bilo treba, da so časi kretalnega govora (»miganja«) že davno za nami in da se gluhonemi otroci da* nes uče in priuče živega govora in glasovnogovornega občevanja. Ta metoda, ki izgleda res kakor čudež, ni od včeraj, ampak se ne* guje na našem zavodu že ves čas njegovega obstoja ter neumorno iz« popolnjuje na podlagi izkušenj in intenzivnega znanstvenega razisko« vanj a priznanih strokovnjakov in
slovečih zdravniških kapacitet na
polju laringologije, ocijatrije ter fiziologije in psihologije govora.
Zato ni nobeno samohval no napihovanje, ako se naša javnost pouči o načinu in smotrih našega dela ter se ji nalije enkrat čistega vina v kozarec. Celo kvarno je, če tičimo vsi ponižni in skromni v ozadju ter se zadovoljujemo samo s tem, da z ljubeznijo polagamo svoje žrtve v prid najbednejših s«>* ci jalni h bitij, brez ozira na to, ali nas javnost vidi ali ne. Ni še dolgo tega, kar me je nek jako izobražen mož vprašal, ali je res, da ne otroci na gluhonerrinici uče čitanja iz knjig? Ko sem mu na to odgovoril, da se uče celo glasovne k on verza* cije in da nekaj naših bivših gojen« cev obvlada danes že par tujih je* zikov, je kratkomelo odkimal, da je to »bajka«. In vendar je to gola resnica, ki se lahko vsakdo prepri* ca o njej.
Vsem takim zmotam lajikov se nisem nikoli čudil. Če so sodili kri« vo o našem delu, je bil to greh na» šega skromnega molčanja. Začudil pa me je članek, ki sem ga nedavno čital v »Slov. Narodu«, začudil me je še posebno zato, ker ga je napi* sal (kakor je povedalo uredništvo) neki odličen zdravnik, od katerega bi bil pričakoval več razumevanja o ustroju in namenu gluhonemnice nego je mož to pokazal v svojih iz* vajanjih, bodisi kot zdravnik, bodi= si kot akademično naobražen ćlos vek.
Gre za oživotvorjenje ponolne medicinske fakultete v Ljubljani Žalostno bi bilo, ko bi se našel med nami človek, ki bi kakorkoli ugo* var j al tej lepi in plemeniti misfi. Vseučilišče, — naša stoletna sanja in koprnenje, najvišji pečat naše kulturne sile! Neokrnjena medicin* ska fakulteta Še posebej naša živa želja in potreba! In ali nismo mi učitelji gluhonemih še prav posebej zainteresirani na tem, da čimprej vstane ta prekoristna institucija, ki nam bo dobra in blaga vodnica na poti naše strokovne izobrazbe, ka* kor je to že po vseh kulturnih cen* trih, kjer so gluhonemnice v nepo* sredni bližini medicinskih fakulteti Nase delo še davno ni opravljeno samo s poukom gluhonemih, pokli* eani smo tudi, da prihitimo na po* moč velikemu procentu njihovih sotrpinov: nagluhim (po še neza* ključenih statističnih podatkih je takih nesrečnikov skoro 3 odstotke evropskega prebivalstva), da poma* gamo tudi onemu ogromnemu šte* vilu ljudi, ki trpe na vsakojakih go* vernih motnjah (jecanju, balbota* nju itd.). Vse te velike naloge nas še čakajo. Da se jih nismo mogli že lotiti, je vzrok, ker nas je bilo pre* malo in smo komaj premagovali de* lo na gluhonemnici, poglaviten vzrok pa je bil, ker nam je manj* kalo nepogrešljive opore zdravni* kov*specij alistov, skratka, medicin* ske fakultete.
Ni nam bilo neznano, da ima slavni pariški laringolog dr. Castex svoj laboratorij v eni tamošnjih gluhonemnic, tudi nam ni bilo ne* znano, da sloveči berlinski speci j a* list za govorne motnje dr. Herman Gutzmann prav pridno poseča qlu« honemnice ter na njih praktično preizkuša svoja bogata znanstvena dela. Pred par tedni pa sem se mo* gel na lastne oci prepričati, kako plodonosno delujejo dunaiskl uči* tel j i gluhonemnic na tamošnji poli* kliniki pod vodstvom priznanih oci*
jatrov dr. Urbantschitscha in dr Alexandra in nasprotno, kako važ* no torišča za znanstvena raziska* vanj a je imenovanima strokovnjakoma bat gluhonemnica, ki jo obiščeta ob ■lehemi priliki.
Kar so smatrali sloveči možje drugod po kulturnem svetu za do* bro in koristno, da pomagajo veli* kemu številu trpečega človeštva, te* ga pri nas vendar ne bomo zameta*
H, ki so nas vedno polna usta kul* ture in modernizma in ki sc tako krćevito otresamo »balkanizma«. Nak, pri nas vstajajo drus(ačnc mi* sli. Pri nas so najde »odličen zdrav* nik«, pa zamahne z malomarno ce* sto, kakor bi zapodil muho s pleše: »Ven z gluhonemnico! Ustanova nima nikakejia pomena!« Skoda, da je inož zamolčal svoje ime; rad bi •la poznal!
Pc!!fl£n& trssJl.
lih osem let. Le gospa Poljakova in gdč. Nikitina sta v našem baletu absolvirali to dolgotrajno baletno najvišjo, najpopolnejšo Solo.
Na Ruskem je namreč balet že dolgo gojena umetnost Zanesel jo je tja iz Pariza Filip Taglioni, Italijan, ki je v Petrogra-đu deloval dolgo vrsto let, sestavljal sam
balete ter si vzgojil izvrstne naslednike. Romanove! so ljubili balet in za vlade poslednjega ruskega carja je bil balet na carskih opernih scenah svetovnoslaven. Pole« ruske opere in glasbe vobče ter poleg ruske drame se je tudi ruski balet dvignil do najvišje tehnične ln do najgloblje psihološke dovršenosti V ruskih in francoskih listih smo čitali navdušena poročila o vir-tuozlteti solistk in solistov, o eksaktnostl baletnih evolucij in o pravljičnem razkošju in barvni krasoti baletne opreme na carskih odrih.
Imena klasične baleteze Peplti, moder aega plesnega revo'ucijonarca Fokina, eudovite lepotice Pavlove, končno ves ruski moški svet begajočih umetnic Karsovlne in KŠesinskaje, ki sta lomili srca celo velikim knezom, Gzovske, pa baletuikov Gerdta la Legata, vsa ta imena so dobila evropski sloves. Njih osebe smo dolgo gledali kvečjemu v ilustriranih časopisih. Toda Gzovska in Karsavina sta priSli tudi na Dunaj, v Prago, Berlin, Pariz Itd. ln očarjali. L. 1914 pa jt prišel v Pariz in v razna največja evropska mesta ves balet carske opere.
In osramotil je vse evropske balete, ki so se zavedi svoie zastarelosti In otrplosti. Kakor ruska drama, je bil ruski balet za Evropo presenetljivo odkritje. Z najvišjo tehnično dovršenostjo kakor čisto naravno Izražena najgloblja duševno«! Brezdanja, k mistiki stremeča ruska duša je produlavtfa
rudi balet in ga psihološki Izrmitnlrala do skrajnosti. Ker so balet podpirali tudi ruski prvi skladatelji! Že Gluck, Cherubim, Delibes in celo Beethoven so pisali baletne skladbe; a Rublnstcin, Čajkovsklj, Rirr.skij-Korzakov in drugi, tudi najmodernejši ru» ski komponisti so napisali baletni umetnosti skladbe, ki so ruski baietniki ž njimi po Evropi želi nečuvene rrlumfe.
In otemnela je slava sester Barrlsonk, Saharetke, Izidore Duncan, ki je uvedli ples bosjakinj, razburjajočih s svojo goloto po kabaretih izžete mlade In stare starce, obledela ie slava Cleo de Merode In vseh drugih »golih« ali »spečih« baletnih velikih zvezd, ki so doslej z več aH manj rafinlrani-mi, včasih grotesknimi, večkrat preveč vidnimi erotskiml. čisto zunanjimi sredstvi presenečale in Imponirale. Velike umetnice so bile vse te balete«, a njih renome' je vendarle otemnel pred umetnicami ruskega baleta, kakor se je pozabila slava nekdaj »božanskih« — nsadamoiselle Parisot la Lole Montez.
En sam oeamljen žarek peterburškega baletnega solnca je slučajno padel ra LJubljano: gospa P ol j a k o v a Dvanajst let že pleše in vzgaja nove plesalke; bi!a ie udeležena pri nezaslišanih trlumfih ruskega carskega baleta po Evropi In na bega pred boljševičkim terorjem Je obtičala med nami. Na srečo ln čast našega baleta. 2 njo le došla absolventka gdč. Nikitina, njena vrla. nadarjena tovarlšlca. Zelo obžalujemo, da se jima je dalo v minoli sezoni tako malo prilik, očtrjatl nas s svojo umetnostjo. Ker brez njiju bi tičali in tičimo t dile-tantstvu . . .
To se ie pokazalo drastično prav sadnje tedne. Balet »Gozdne vila«* ki ga Je po CoopinovJ glasbi sastavila. vprUorila ta S
družbi gdčne. Nflritine izvečine Ludi izvajala ga. Poljakova, je lirska fantazija skoraj čisto klasične forme. Plemenitost, dovršenost .gracija kretenj, rilbov, skekov, vr-tavk, plastičnih poz i. dr ge Poljakovo so ■avduševale in vedno znova privabljale vso sezono. Naše občinstvo ie hitro rarumelo to lepoto in brez potrebne razlag*) le samo opaialo. da krasna Chopinov! fjasbfl He Dodpiri le ritmičnih kretenj, nego razlaza tudi scenske prizore ter daje mbnicnini in pantomimičnim izrazom rok, nog in lica besed v tonih.
Ga. Poljakova le silno bogata v teh izrazih, s tehnične strani virtuozna, zlasti v stiliziranih gestah vedno okusna ln elegantna; plesalka bravurna, temperamentna, ostre in precizne ritmike, očarujoča s svojo etersko lahkostjo kretenj in z uglajenostjo krasno modeliranih lini) svojih poz.
Gdč. Nikitina lele llCe> svojo Individualnost A najde Jo kmalu, ker je Izreden talent velike tehnične usposobljenosti, ker ima za baletni poklic prav srečno zunanjost in poleg temperamenta pristen čut: muzikalna ln graciozna, kakor dih lahkotna, ima vse pogoje, da sledi ge. Poljakov!.
Izmed ostalih solistk Je omeniti gdčno. Svobodovo, ki ima predvsem dar aa grotesknost bi humor, gdčno. Chladkovo. ki Je nadarjena, le še čuvstveno nekam zaprta, vedno ambiciozno gdč. Spirkovo in g. Stres-nieva Ta ruski balernik Jt hkratn študent; nastopa elegantno, Živo, vedno okusno plastično ter Je kot kavalir ne svojem mestu. In končno ni pozabiti male gdč. Vavpotioe-ve, ki je naglo napredujoč talent
(Konec prihodnjič.)
ss Zgodovin«":! dan- Dne 21. jun, 1621. Je bilo v Pragi u\mrienlh 27 čeških pleme-niiaiev in maicanov. Padli so deloma pod mečem, deloma so bUl obešeni. Delovali so v hasttskem dufr.i proti Dunaja tn Rima, ali Uabsburgt srn Jih zajeli in se maščevali nad njimi. Prokop Dvo?eck$ iz Olbramovie Sfc rekel na moriSču, obrnjen proti tribuni, kjer so sedeli resanki gospodje: »Povejte cesarja, da je zadela mene krivična, njega pa zadene groana pa pravična sodba.* 27 rr.u-fenikov se spominjamo danes z vsem spo-štovmnjem. Iz grobov habsburških žrtev ie vzrastlo maščevanje za UabsbargS in jih pravično zadelo.
— O adpravj pokrajinskih vlad. Klubi vladna večino ie niso končnove-Ijavno sklenili o prehodnih naredbah in o ukinjanja pokrajinskih vlad. O tem se bo obrarrrevftlo v ustavnem od*eku. One 1«. ?. m. ob desetih boo\o člani ustavnega ortaka vledne veČine kon-ferirali o XIII. oddelku ostave, ki določa, naj fe namesto prokrajinskili vlad imenujejo kraljevi nMneptniki, ki bi imeli nalogo, dn a- treh ali štirih lotih likvidirajo pokrajinske vlade. Ustavni odaek ee bo o XIT L oddelku posvetoval 18. t m* popoldne. Vlada in poslan-ei iele, naq bi se čimprej* ftr/ava razdelila v objMti. Glede členki 133., ki jrovori o edmini^trtivni r.i*delitvi, se vsi člani vladne večina fMriniajo v tem, naj se ta Slan izpusti.
— flrvatsV.i ban v Beogrr.dn. Ban dr. Tomljenovič se jo pripclja.1 v Beo-ffra/i. da ee obveeti o ^oloža-jri.
— Kwrferene?i rs^ii Inke BaroS. B e o fz t a d, 17. junije. Danes popoldne so bili pri r. Psiicu d». Trumbič, La^inja, Krjoič in d«l*>gati zaereb&ke in luiHjenske trgovske zbornice. Ker £e niso dospeli vsi pozvani delegati, so Je preložila konferenca na $rtri popoldne.
= O Pek! !n BarHHa r>?še v »Samoupravi« poslanec dr. Lara Msrko-v15 med drusrim: Dovoljujoč, da se del naiega pomorskega teritorija, čs tudi samo zaiaarro, upravlja ođ korporacija, v kateri hi sedeli rudi predstavitelti Reke in Italije, bi mi na to koncesijo glede Beroikega basena pridobili glavno naio pravo za izkoriščanje reSkesa pristanišča ln sa udeležbo v m'eira upravi S tam bi bila s stališča na$« nacionalne politike najdena prava pot da se vspričo konstituiranja Reke kot neodvisne drŽavo vrdrfl ona nerazraSna zvera, ki Jo Je rsstvarfla sama priroda med Reko in naSim narodnim organizmom. Po tem potu bi mi mogli v miru in sporazumu s svojim najslavnejšim sosedom rešiti eden Izmed najtežjih jadranskih problemov. SpresDvorili smo nekoliko besed, da opozorimo na to, da ne gre za izgubo BaroSa, marveč za pridobitev pravic na Reko m Baron.
= Zahteve maslimaaslrega klnba. Beograd, 17. Junija. Danca dopokfne je imel maelimaoaki klub eejo na k v teri sta referirala dr. Spaho in dr. Ka-ramehmedovic o isvršitvi sporaziJTna % vlado. Klub ni bil zafovoljen, ker vlada ni iavrSila svojih obljub ter je sklenil, da sporoči g. PaSiču svojo sklepe. Zato so Mi danes popoldne muslimanski poslnnci Kurbegovio. Spaho, K arajn-ehroedo v i ć fn Hadfcikadič k ministrskemu predsedniku in zahtevali, naj odredi g. Pasic: 1.) da se izvedejo pravomoćna razsodbe v agrarnih sporih, 2.) Aa se ukine>o Srakoviceve naredbe, ki nasprotujejo naredbi o beg-lukih, Z.) da se izplača vakuiom subvencija v znesku 2 milijonov, dinarjev, 4.) da ta aateejo te»koi izvajati naredbe o likvidaciji kmečkega vprašanja is 6.) da se izvrši razdelitev države tako, da e«iane Bosna nerandeljena oblaet. G. Pa*>ic j« odgovoril, da bo vlada ugodila r?6m zaiitevam. Delegati so sporočili kluuu Pasieov odgovor, ki ga je klub vzol z zadovoljstvom na znaajs.
= RlaKka konferenca. RanmotrivaJoS konferenco v Rimu pi$e »Messazsero*, da njen Izid daic Italiji zadoščenje«. Uspeh pogajanj ne obstoii nmo v sklenjenih dogovorih, marveč tudi v tem. da so se vsa druga vprašanja približala razjasnitvi. Ust obžaluje odsotnost Madžarske med drugo polovico konference in izraža upanje, da se bo Madžarska udeležila pogajanj, ki se bodo zopet pričela v prvi polovici meseca oktobra
= 2*1 je nora osvobojenih. Pred-sedniitvo eentralnega odbora Jutfoslo-venskfe iietiee v Beogradu je prejelo nastopni ernojavkl: >&ibenik. H. junija. Solnee svoboda greje Šibenik, duša pa ni popolnoma srečna, ker se stotine nisoet naših bratov in seeter ječe v robetvu. Zato Šibenik v iiaisvetej&em nanosu in z najstrašnejšo zakletvijo pošilja poedrava Jugo«! o venski Matici a hrdno obljubo, da ne bo prej nn&el mira in sreče, dokler se sadnji Srb, Hrvat is Slovenec ne bo vrnil v krilo sveta nam svobodne majke imovine, katero bomo sale tedaj mogli imenovati veliko in silno, ko bodo z nasiljem oropani naši kraji za vedno zopet eamo naii. Od narodnega a veta sibeniškega okraja: Predsednik dr. Dinko Smol-čič.< — »Skradin. 14. junija. Danes, ko v našem mestu vshičeni gledamo bele orla, veetnike nova in dolgo pričakovane svobode« se s tenkim arceco apo«
min Jamo neosrobojenin naših I »i a tov in lej o Istre. Vse njihovu bolesti in storjene krivice sire v ms kot i-.rvrko iskre, ki boOo ug.iisnile pele tedaj, ko bodo naj i z asa in j eni bratje postali so-atami del nr^eo ljubljene domovino, UverjenJ ?uw da bo znak in pobuda 7% to junsfiki l^eocrnd, čicsr razvaline dokazujejo doprinc^ene žrtve za n;i-rodjio vstajenje. Zagotavljamo Vam svojo trdno odločnost za delo za navedene id<vdQ. Vam in svojim zarobije> nim bratom, po.^bno na siroti Istri, pošiljamo bratska pozdrave. Zupan: dr. KoelMf
=: Dr. Bene* za Poljake! Iz Ts.ri-
m poročajo, da fe čeAkoslovaAki zunanji minister dr. Benes 16. t. m, odpotoval v Prago. Po >Gauloisu< je dr. lične* trudil pridobiti angleško vlado za poljpko predloge o razdelitvi Gornjo £lr«zije. To se je zgodilo zlnsti radi trga, da se omogoči Poljski vetop v mulo nntanto.
= češkoslovaški znnanji mrn:s*er BeneŠ o mali antanti. Sotrudniku i u-kare.-kesa Usta »Luptatorul* je Izjavil minister BeneA, da jc mala .antantl napravila konec nevarrremu političnemu sistemu, ki so je razvijal v Srednji Evropi ter je končno utrdil njeno uredbo z izpopolnitvijo vojaJko-p:>li;i::iih pogodeb. Sporazum je naperjen proti vzpostavitvi takozvane »Miitelcuropa« in proti vsaki kršitvi mirovnih pogodb* BeneS je izrckol upanje; da pride cct"-ska politika do pametL Ce?koslov?^ka nI nasilna proti nikomur j:i Madžari nimajo nikakega vzroka zi svojo proteste, tem manj ker slovaškim man j.linam ne dovoljujejo niti z daleka takih pravic kakršne vživajo manjšine na Češkoslovaškem. Pogodbe mod Jugoslavijo, češkoslovaško in Romunsko bodo imole dobre posledice za odno-Šaje med Češkoslovaško in Poljsko.
sss Častna aiera med fa£iPtom CHints ta Nemocm ToggonborgonL Tržaikl faMsl Glunta je poslal jninotiroliJosmt: poslanca TozKenborgn pismo, v katerem nagla&a. da je ToczenbuTf kot brvSI minister od govoren aa ravnanje z ItaJijaiml v internaeijtkih taboriščih. Temu je dodal Cinata več žalitev. Toggenburg je odgovoril s tom, da je predlagal častni sod.
= Program nemškfR poslancev v rimskem porlamenru. »Voasische Zei* tung« priobčuje rosaovor z nemškimi poslanci Iz Tirolike glede njihovega programa, KI ga hočejo razvijati v rimskem parlamentu. Nemški poslanci bodo zahtevali za svoj jezik iste prm-icei kakor jih ima že francoski. Peut Nico-lussi je izjaviL da hoče o nemški poslanci sodelovati pri delu za normalen upravni sistem v državi. Nobene prilike nočejo opustlfj. da ne bi povedali svojega rrinenja proti zlorabam in kršo* nju njihove pravice s strani nacionalistov. Upajo na stvarno pomoč pri poslancih drugth pri k lop J jenih pokrajin, pa tudi pri poslancih nekaterih italijanskih skupin. Tocffenrmrs: je mnenia, da nemiki poslanci dobe tudi v I tali. i zagovornike za svoi avtonomističnl program. Nemški poslanci bodo zahtevali, da se tirolsko prebivalstvo osvobodi obvezne služoe v 1 talijanski armada Delovali bodo v glavnem na polju notranje in ne zunanja politiko. Seveda pri tem ne pozabijo svoie skupnosti z nemškim narodom onstran meje.
= Novi načrti ekskralja Karla? Za-crrebSka >Rije<** poroča z Dumja: Dunajski đopiaalk >Vo*ssuaehe Zei-tang< Kari La.hra poroča svojemu U» stu: 50. arguser. slavi Madžarska na* renkn praznik kralja Štefana. Na ta historični d*n namerava Ea:l IV. ponoviti svojo velikonočno avanturo* Dan ev. Pfrefana je izbran od lepitiml* ffbov km odpoTor na oni rl«-*n, ko je moral Kaxl v sprem«tvu antantinih častnikov in avstrijskih •»o^iitJnih demokratov eatmetili Sut*>tilc> in se vrniti v Švico Kot runanii znak to na* mera se nava^-v dejstvo, da jo Kari zaprosil pri zvonni vladi v Švici za dovoljenje bivanja v SvLai sejno do avgusta t. 1.. Španska vlada r. n je energično demontirala vest, da bi bil Kari zaprosil pri njej za dovoljen jo bivanja v Španiji. Knrol si za mesec avgust ni izbral novega bivališča v iiiorem-stvn, ker se namerava vrniti na Madžarsko. Na ta nacMn bo mala antaxita znova postavljena pred vprasVinjo: aH resiavračija Habsburgovssv na Mad-zarkem znaci >casus belli?< klala an-tanta stoii torej pred novimi varnimi dogodki. Sedanja mndfcaraka vlada je zaprosila švicarsko, da prisna Karla na zakonitega kraljr Madsaraka, a to ja vrlo važen Čin, ki se je izvršil popolnoma neopaženo. Radi tega uspeha so karliptirni krogi v Švi^i zelo ponosni. Madžarski poslanik v Bernu dr. Feliks Earmer js predložil tajnirtvu Zveze narodov v Ženevi predlog, da »e dovoli Madžarski vstop v zvezo. V gotovih krorih upajo, da se bo s sprejetjem Madžarske v zveao narodov ustve-rila ugodna situacija za r-iitev vpra-lania madžarskega preetolv Ko bo Madžarska enkrat sprejeta v zvezo narodov, se bo predložil nov predlog, v katerem sa zahteva od zveze narodov, da prepove nedovoljeno vplivanje ino-aomatva z notranie zadeve Madiarska,
13o. Stev.
oLovrJroru rsiAKUU-, anc 19. junija 1^1
slran 3.
Po § 17. statutov zvezo narodov ni dovoljena pretnja 6  >casus bellic proti Madžarski, kakor se je zadnjič v Pra-gi in Beogradu to zgodilo. pc pravilih zaveze narodov ima vsaka država pra-vico, da uredi vprašanje notranjo formo države in njenega vrhovnega poglavarja po svoji lastni volji. Pravila zveze narodov torej sama zabranjujejo l ko ec-koslovaške kakor jugosloven-grožnje, kakor so se pojavile za Cv-.sa zadi.ie Karlovo avanture. Mađarskomu demantiju, da 20. avgust ni iz bran kot dan novega puča, je kaj malo verjeti, morda ravno toliko, kakor onim demantijem, ki so se pojavili v Budimpešti pred prihodom kralja Karla za Veliko noč. O madžarskem predlogu o vstopu v zvezo narodov se bo raspravljalo v Ženevi   tekom meseca septembra, ali Karol bo takrat že zdavnaj na Madžarskem.     Načrt za njegov povratek je sličen načrtu ob Veliki noči. Šele par dni po njegovem odhodu iz i-vice se bo javilo, da je zapustil svoje sedanje bivališče. Na razpolago mu bodo znova potni listi antante. Njegov T rihod v Madžarsko so bo držal tajno. V to svrho je na  Madžarskem dovolj mali gradov, kjer bo Karol lahko ostal neopazen. Nato so bo izvršil plebiscit, .^akor se je to dogodilo pred povratkom kralja Konstantina na Grško in :caj bi tak plebiscit pod današnjo vlado ?:a Madžarskem pomenil, je pač vsake-rnu jasno. Legitimisti upajo, da bo 2>vo-iia narodac v takem plebiscitu zelo vplivala na odpor inozemstva. Velikega ?^omena je nadalje dejstvo, da ministrski predsednik grof Bethlen   v tem vprašanju popolnoma soglaša z državnim upraviteljem Horthvjem in da upa, da bo po ratifikaciji trianonske mirovne pogodbe dobila Madžarska v vprašanju vpostavitve kraljevine s Karlom na čelu popolnoma svobodne roke.
= Grof Apponv pri ekskralju Ka-rolu. Iz Budimpešte poročajo: Grof Albert Apponvi je posetil na svojem povratku iz Ženeve, kjer je sodeloval pri sejah zveze narodov, kralja Karla. Ta ga je odlikoval z redom zlate rune, kot redom hiše Habsburg. t
= Shawovi »Junaki« so izzvali bolgarske akademike in sploh na Dunaju živeče Bolgare že drugič, da so v schonbrunnskem gledališču razburjeno demonstrirali. Predstave prireja dvorno gledališče. Shawova komedija >Junaki< so že starejše delo burleskne-aa in celo operetnega značaja. Shaw se norčuje iz juna-štva vobče, a dejanje komedije se vrši v Bolgariji, med bolgarskimi častniki in civilisti. Shavr je hotel zadeti militarizem, a je kruto razžalil Bolgare, ki jih smeši kot telesne umazance, kulturne zaostalce in strahopetce. Igrajo se >Junaki< v bolgarskih uniformah in nošah, častniki nosijo celo bolgarske rede. Akademiki ln starejši bolgarski gospodje so v gledališču že dvakrat hrupno in z vso energijo demonstrirali ter se sklicevali na to. da so bili Bolsrari med vojno požrtvovalni zavezniki Nemcev. A zdaj jih na Dunaju sramote, smešijo, blamirajo. Zahtevali so, naj se igra vrame z repertoarja, a ravnateljstvo je ertalo le najhujše žaljivke ter uprizarja komedijo dalje. Dunajska policija je že dvakrat Bolgare brutalno vrgla iz gledališča. Nemci se pač ravnajo po geslu: Zamorec je storil dolžnost, zato lahko gre. Bolgari so s svojo izdajsko zvezo z Nemci oosrazili svoj slovanski značaj, a hvaležnosti ne žanjejo. Plačilo jim je mržnja Srbov in posmeh Nemcev.
=■*= Italijansko - francoska rivaliteta. >Messagero< žigosa v svojem uvodniku način, kako se bavi dunaisko časopisje s slučajem generala Segreja in italijanske vojaške misije na Dunaju. List izvaja, da boj dunajskega časopisja daleč presega povod, potem ko je Italija pokazala, da bo krivce v misiji neizprosno kaznovala. Ta časopisna kampanja je dobro organizirana in zasleduje posebno svrho. List pravi, da naibrže stoji za to kampanjo Francija z namenom da bi Italiji škodovala. V Avstriji, kakor tudi zadnje mesece v Polivki, se je Italija izkazala za činitelja, ki hoče biti spoštovan. V Avstriji, kakor tudi v Poliski, obstoji oči-vidno poskus, ustanoviti francosko hegemonijo. Tako je izbruhnil nenadno v Avstriji proti Italiji časopisni boj, glede katerega ni težko dokazati, od kod izvira in kdo era vodi. kakor tudi je izbruhnila nenadno v Gornji Šleziji poljska revolta proti italijanskim četam.
— Vojni materijal za Poljsko. >Berliner Taceblattc poroča iz Beograda, da je Francija namenila ves njej določen avstrijski vojni materijal Poljski in da se prevaža ta materijal čez Jugoslavijo na Pobsko. List trdi, da je odšlo do sedaj že 300 vagonov pod nar pačno deklaracijo na Poljsko.
ac Italijansko časopisje e novi nemški vladi. >Temko< piše v uvodnem članku, da imajo zavezniki vedno več zaupanja v dr. Wirtha, ki stremi za tem, da obnovi pred zavezniki čast Nemčije. Vpoklic Hathenaua v vlado daje njegovemu kabinetu veliko mora-liC-no garancijo. Za Nemčijo in za vso Evropo se pričenja doba hitrega po-mirjenja. V istem smislu piše >Mrssa-ggeroc, Nittijev list >Paese< pravi, da je Vfirthov program dokaz o dobri volji Nemčije. Pariško časopisje bo moralo odslej spremeniti smer napram Nemčiji. — Dopisnik turinske >Stam-pec Salvatorelli pa meni, da je sprava med Nemčijo in Francijo samo navidezna. Francija bi morala opustiti nadalj-no oslabitev Nemčije in preklicati sankcije ob Renu. Toda v Franciji no misli nihče na to. Njemu se zdi ves manever v svrho zbližanja med Francijo in Anglijo, ker naj bi privedlo do transosko - angleške zveze proti Nsm-
— Francoski doneski k zgodovini
svetovne vojne. Amedee Dunois priob-euje v listu ^Ilumanitec novo doneske k zgodovini svetovne vojne. Gre za vprašanje, zakaj je bilo prizadevanje švicarskega poslanika Lardvja in dru-gili diplomatov, ki so skušali odstraniti v Quai d* Orsay izbruh katastrofe brezvspesno. Dunois pravi, da ni samo poslanik Lardy 1. avgusta 1911 obiskal fran oskega zunanjega ministra, »mnak je dan preje tudi avstrijska vlada storila tozadevne korake istočasno v Pe-tro^radu in Parizu. Avstrijski poslanik Szaparv v Petro gradu in avstrijski poslanik grof Szecsen v Parizu sta izjavila, da želi Avstrija razpravljati direktno s Srbijo v svrho onstra-nitve konflikta. Dunois piše: Kaj je odgovoril Szaparvju Sazonov še ne vemo, vemo pa, da je Rusija celo pospešila mobilizacijo in da Francija ni storila ničesar v podporo tega koraka pri ruskem zavezniku. 31. julija med 11. in 12. uro ponoči je prišel Szecsen v zunanje ministrstvo, kjer ga je sprejel Filip Berthelot, ker je minister Vi-viani že odšel. Berthelot je izjavil, da je že prepozno. Drugo jutro je obA^estil Viviani vse francoske zastopnike v inozemstvu o Szaparvjevi in Szecsenovi akciji, ni pa obvestil francoskega poslanika v Beogradu. Dunois pravi, da je to nerazumljivo in piše: Zakaj je
mislil Berthelot 31. avg. 1914 ob 11. ponoči, da je prepozno? Ker je vedel, da je ruska mobilizacija že 18 ur v teku. Ne moremo reci, ker ne vemo, da sta Poinearo in Viviani hotela vojno, moremo pa reči, da nista, vkljuh temu da sta mogla, storila ničesar, da bi se preprečil izbruh vojn**.
— Nemci v (>'<Ian>kem. Nemška napredna in gospodarska stranka, ki sestoji iz nemške demokratska stranke in svobodne goapodarak zveze je imela minolo nedeljo v Gdanakem svoj prvi občni zbor. na kateri m so prise. ii zvestob" nemštvu in sklenili, da mora biti stranka v ozki zvezi ?. nemško državo. Nadaljo so sklenili, da mora stranka delati na to, da se racije mladi ^danska država v nemško - liberalnem duhu.
— Wi!son zopet v političnem življenju. -Chicago Tribune^: porrv;;. da je bivši predsednik Zjedinjenih držav AVilson v krogu svojih prijateljev izjavil, da namerava vstopiti v politično življenje.
= Francoske nove voine ladje. Francoska zbornica je dne 13. t. m. sprejela načrt za voino mornarico, po katerem se zaradi 10 lahkih krizark. 22 torpedovk in ena ladja za aeroplane. Stroški znašajo 1 milijardo 413 nuliio-nov frankov.
Telefonska in brzolauna puroCila.
UpraSmie plebiscita na Štajerskem.
— d Dunaj, 17. juni i a. Se i a kr* ščansko * socialnega kluba, katere se je udeležilo tudi pet pooblašče* nih delegatov štajerske krščansko* socialne stranke, je trajala vse po* poldne in še pozno v noč. Kakor se
govori, priporoča štajerska kršcan* skossocialna stranka, naj bi se sta« jerskemu deželnemu zbor stavili novi predlogi, ki bi reasimirali skle« pe deželnega zbora.
Nsraitflcfrsiia pogodba med Francijo ta Poljske.
— d London, 16. junija. Poro* čevalec lista »Manchester Guar* dian« v Gornji Šleziji poroča, da obstaja med Francijo in Poljsko do sedaj še neratificirana pogodba, v kateri zagotavlja Francija Poljski svojo podporo v Gornji Šleziji. Poljska se obvezuje, vzdržavati ve* liko armado 600.000 mož, v čije ge? neralnem štabu bi bili francoski Častniki. V prihodnji vojni Poljske, ki ne bi bila napadalna vojna, bi Francija nudila Poljski svojo aktiv*
no vojaško pomoč. Na Rusijo se te določbe ne ozirajo in edina vojna, ki bi prišla resno v poštev, bi bila vojna zoper Nemčijo. Petrolcjsko ozemlje v Galiciji bi se prepustilo Franciji za izkoriščanje. Kakor javs lja poročevalec nadalje, raste na Poljskem odpor proti tej pogodbi. Podoba je, da se kaže močno giba* nje v prid boljšega sporazumi i en i a z Nemčijo na čisto gospodarski podstavi.
Sporazum med zedialesiiml držaoami in Japonsko?
— d London, 16. juni i a. Kakor javlja Reuterjev urad iz Washing* tona, bo temelje ureditve vorašania glede otoka Yapa med Zedinjenimi državami in Japonsko tvorila in* ternacijonalizacija kabelskih na* prav na otoku. Nadalje naj se čim
prej izpolni obljuba, da se Šantung vrne Kitajski, ne da bi se to vpra* sanje predložilo evropskemu tribu« nalu. Japonskf naj bi ostale v pro* vinciji samo tiste pravice, katere sc priznane tudi drugim narodom.
Ukinlenle carinskih sankci].
— d Pariz, 17. junija. »Petit Parisien« poroča: Medzavezniška komisija v Koblen-zu je proučila zahtevo državnega komisarja Brandta po ukinjenju carinskih sankcij in določila, da komisija v tem vprašanju, ki je
podrejeno pristojnosti vrhovnega sveta, ne more nič ukreniti. Vendar pa je mogoče, da se carinski režim nekoliko omili, zlasti kar se tiče uvoza živil.
Heinčiia plačuje o doSarfih.
— d Berlin, 17. junija. -vUniied Press« poroča iz Pariza: Reparacijska komisija je danes poslala nemški vladi noto, po kateri naj se v prihodnje ukinejo dolarski nakupi za reparacijska plačila. Poslej naj se vsako nemško plačilo razdeli na razne valute za-
vezniških in nevtralnih držav. Reparacijska komisija je sklenila to zato, ker so dolarski nakupi za prvo plačilo povzročTi povišanje dolarskega kurza na škodo valut zavezniških držav.
Iz sooieiske Rnsije.
— d Vladlvostok, 16. junija Protibolj-ševiške čete so razdejale viadukte med B:agovješ*čenskim ln Klavorovskim. Boljše-viške   topovske ladje so bombardirale vasi
ob Amurju, ki so pomagale vstalem. Pogajanja med Semenovom ln provizorično vlado so prekinjena.
Zoiianie brzolaonlh in telefonskih pristojbin o HostrilL
— d Dunaj, 17. junija. Kakor se uradno poroča, bo moralo prometno ministrstvo v bližnjem času zvišati brzojavne in telefonske pristojbine Besedni tarif za brzojavke v tuzemstvu se bo zvišal za navadne brzojavke na štiri krone, za časopisne brzojavke na dve kroni in najmanjša pristojbina na štirideset kron. V prometu z Nemčijo, Švico, Jugoslavijo, Češkoslovaško in Madžarsko se bo zvišala besedna pristojbina na šest kron, oziroma na tri krone, najmanjša pristojbina pa na Šestdeset kTon. V prometu z Italijo se bo zvišala besedna pristojbina na devet kron, oziroma na 4.50 K. najmanjša pristojbina na 90 K.   Za drugo inozem-
stvo se šele predkratkim povišane pristojbine sedaj ne bodo povišale. Telefonske pristojbino za inozemski promet se bodo zvišale za 200-/«, telefonske pristojbine na Dunaju za 80 do 150%, zunaj Dunaja pa za 100%. V telefonskem prometu s Švico se bodo pristojbine močno povišale, ker se doslej še nI primerno vpoštevala tečajna razlika med krono in švicarskim frankom. V prometu z Madžarsko se bo po vzajemnem sporazumu valuta zlatih frankov vzela za podlago pristojbfnskih računov. V prometu s Cehoslovaško in Poljsko pa se bodo računale tuzemske pristojbine z gotovimi pri-bitki.
najdba naselbine Iz ledene dobe na Štajerskem.
— d Gradec, 17. junija. V »Zmajevi jamic pri Mixnitzu so našli približno 300 m od vhoda lame človeške naselbine Iz ledene dobe. Najdeni ostanki, med njimi enostavno
orodje Iz kremenovske prodovine Mure. so prvi dokazi za človeka ledene dobe na Štajerskem. Kopanje vodi glavni konservator dr. Oeorg Kyrle.
Dražba Leykam-JoselsfaL
— Gradec, 17. junija.^ Včeraj se je vršila 50. redni občni zbor družbe Levkam * Josefstal. _ Cisti dobiček družbe znaša v pretečenem letu 9,440.000 K in se bo izplačala 30% dividenda. Poročalo se je na* dalje o stanju tvornice in konstati« ralo, da je imela družba do izbruha
vojne 8 papirnih tvornic, 4 za čelu* lozo, 8 tvornic za prepariranje le* sa, 2 tvornici za karton in 1 tvorni* co za klor. Papirnica v Podgori je bila uničena in se ne bo več zgradi* la, tvornice na Kranjskem pa so se n a ci j onalizirale.
Z oseb končen sneta.
— d London, 16. junija, V spod* nji zbornici ie navedel minister Greenwooa, da so sinfajnovci mes* ca julija 1920 na Irskem umorili 568 ljudi.
— d VVashlngton, 17. junija Iz Carigrada se poroča, da Je angleška vlada obvestila turške nacionaliste, da bo angleška vlada napad aa Carigrad smatrala za casus faaJU, Poroča aa tadk da bo ingltilni briga-
da nadomestila čete ari Ismidu. da bi tako preprečila poizkus nacionalistov, polastiti se glavnega mesta.
— London, 17. junija. Angleško ministrstvo za zrakoplovstvo je odobrilo 600.000 funtov šterlingov v svrho pospeševanja promet^ _ v zraku.
— d London, 17. junija. Uradno POboMo; £UfiavAnJQ andojca ifi
odločilo, da se ne vpostavi delo v rudnikih.
— d Varšava, 17. junija.   IN !; ska vlada je na prošnjo niske in munske vlade privolila v to, da se \ Varšavi vrši ruskomrrnunska kreferenc a.
— d Dunaj, 17. junija.  Od 25. do 29. maja t. 1. je v Parizu zb* vala mednarodna veterinarska ko -ferenc^. šio je pred^v srn za to, č se v Parizu usianov;   r.ic 'narod i-pisarnr, ki :-e bo   stalno   davila -proučevanjem ukrepov ra pobija nje nalezljivih Živinskih bolezni.
— d LondGn, 17. junija. »Dailv Telegrt;.< javlja iz Srnin e, da 50 Grki novo ofenzivo proti kemali-stom odredili za nekaj tednov.
— d London, 17. {unija. T. Telegraf« poroča,   da je anck vlada priznala Krasina, KHškova in Bircina za pcrson.ic ^ratae pri iz-vedbi trgovinskega dogovora.
— d London, 17. junija, i Vil v Telegraf« poroča,   da   je i^ponski
poslanik izjavil odposl r ! čla*
nov parlf.menr:;. da    ■ C na>
merava prepeljati V . čet v Sibirijo.
_ d London«   1 ^a*
!     nik vlade je v 1?    " rnioj
izjavil, da ce ?c od j ',:clftl
•  rusk- ! "L'  'inske       1 l«Jjk
i • 1 ::ilo v %\\- \\o bi-—    -y —.00<J
V*   -    i. A n*
o v
rlinuov
>.: ijj izv din «" 397.1 1 'utj-- iter* . [0y pl , /.stov' -\ < Lično 1»:.'. o je   '.šlo rotcii 1 Rnsrjio,
— d > ntl ava, 17. .•'"•i; - Ruak* vlada jc bivšemu podtajniku v mi* nistrstvu za zunanje zadeve Vira Fifipoviczu p ii etila agrement kot zaiu.pnii-: Pol ske v Moskvi
— d London, 17. [unija« Za .cprc^.:i lev lastnikov rudni« 1 ov jc . . a! 1 128.170 -adarjev. prod pa 325.262.
iz naše kn£-r\~::r....
— Prira^r, vreden pohvale. T' »Na*-rodnoj Presveti< — glasilu udnizcnia jogoslavenskog ačiteljstva, čiiam, da je 9. ov. mes. bio u Beogradu priredi* n mantino >fl nnroritim programom pe-vaiija, sviranja i deklnmovanja, koje io izvodio učitoljski ppvaćki hor i uče-ui-ei-ce osnovnih ^kola<. Uz vrlo pohval* nu kritiku o ispndu ovo^r.a koncerta, pisac dotičnoga članka g. M. M. Stano-je\"ić izražava želju >da ovaj hor i ova deca, oodju ovako zajednički, u kakvoj ekskurziji, i kroz naie pokrajine, da pronesu našu pesmu i umetnost i kroz drupre krajeve, crdo če ovaj Bilni trud i rodoljublje svoj eho. kao krajnji cilj naših tendencija i gde 6e na.^a škola potvrditi opravdani glas koji je s pravom Btekla u vršenju na-cijonalnop; sadatkac. Pripominja, k tko ie >na ovonio koncertu bio prisutu 1 i jedan bogati trgovac iz Maribora, Slovenac, koji jo bio tako oduševljen stvarima, koje pu izvadjane na koncertu, a naročito Blovenackim pesma-ma, cime se je dokiunentovalo solidarnost i na ci iona Ino jedinstvo, da je pozvao u goste ceo hor da sa d ceo ci do-dju u Maribor o njegovom trosku i izvedu ove stvari tamo pred slovenač-kom publikom«:. Cin ovoga trgovca vrlo je pohvalan, osobito u dannšnjo materijalističko doba, vidi se njegov interes za školu i umetnost, dokazao je svoju nacijonalnu svest, težnju za medjusobno upoznavanje, za jedinstvo. Nastojat ćemo, da doznamo ime ovoga vredno? trgovca^ koje Semo onda i objelodaniti, da posluzi kao piamcr. Bilo bi medjutim dobro, da se dotični učiteljski hor sa decora pozove i 0 Ljubljanu, da i u našoj publici prirede ovakav ieda^i koncert, a poznavajući našn publiku, koju ovaka stvar osobito zanima, taj bi koncert bez sumnje dobro ispao i postigao svoj cilj. T. J.
— Konstituiranje Zajjreh.ukoR.i Zh.jrc. Na sjednici upravnog odbora Zagrebačkog Zbora održanoj dne 21. o. mi. u vije: 1 i TrgovaČko-obrtničke komore {zabran je za predsjednika g Josip Rndković. član iav-nateljstva Prve hrvatske štedionice, za prvoga potpredsjednika g. dr. Ote pl. Fran-geš, odjelnl predstojnik u. ni. i ravnatelj hrv. slav. gospodarskog društva, za drugog potpredsjednika g. Mirko £arč?\i^, ve'ctr-govac, suvlasnik tvrtke S. Bergera naslicd., za generalnog tajnika g. dr. Vaso pl. Helo-šević, docent na visokoj školi za trgovinu i promet, tajnik Zem. zaveza trgovaca, za pročelnika financijelnc sekcije g. savjetnik Sandor A pl. Alexander, kao zamjenik dr. Juraj pl. Tomičić, ravnatelj Narodne banke d. d., u propagandističku sekciju gg. Ante Brozović, tajnik novinarskog društva. Peto-slav Paskiević-Cikara. Ujnik Trgovačko-obrtničke kamore, Marko P.aucr, tajnik Zemaljskog saveza Industrijaca, Ivan ćupak, gradski zastupnik i tajnik Saveza hrv. obrtnika. U tehnički odbor izabrana su gg- rad-
inžirir \ nadinlinir larkovič, Dadiaii* nir Vrb:ii:i-. senator Kokk 1 ■ inir Kc-šak, u izložbeni odbor /a - tesarstva gg« nadzornik dr. Milan NjsavUc, sveo£Jli>ki profesor PodaubskJ i gradski veterinar dr« Novič. U izložbeni odbor za \ nski Mjam gg. Franjo Holujevič. \e!etr^ ^ac l i red-sjednik Hrvatskog RadlSe i z- Josla Kalenc. pročelnik odjela za \inogrt Ii-'t^s hn ilav. gospodarskog drsiva Olavnl iadu-strijalni odbor izabrat se na .slUede^ni sjednici
— Žciezn'ški promet v osvobojeni Dalmaciji. Beograd, 16. junija. Ministr-stvo saobraćaja ja vzpostavilo žclcz-niški promet na pro-ri Pcrkovu'-Slivao-Šibenik. Vlaki voziio redno vsak dan.
— K poplavi v Hosni. S a r aj e v o. 17. junija. Iz Bosanskega Broda javljajo, da i«"* bila v< eraj ponoći popravljena proga i :< ! Bosanskim Brodom io Radank •. r'.ri<' i ob i- bo od^el zopet j.ivi brzovlak v Sarajevo, Nadalfa poročajo, da Sava neprestano rasla. Tz Dobo ja pa p< roJajo, da je začela voda r&piđrj • padati. Tudi v olcolici Derven-te so ljudje rešeni nevarnosti.
— Prepovedan list« Notranji mini
* je s M. junijem eropovedal v naji državi razpe 1 ati list ^Amerikanski Slovenci • Glase, !;i v alovenakam jeziku izhaja v BeUenai, Pittsburg, Amerika, icer piše proti interesu nala dr-
7jl\ ve.
— T>evet ?rtc\- ronarr^r na cn dan,
1. t. m. je prišlo kakili DO do SO ropajo jev - vatašev v Javor in rnr^elo ptnro earinnmiro. v knteri ni bilo nikogar. Ker vodi preko Javora glavna pot v Sjenico, so vjeli ti ro^^rji ve" liudi, ki so šli po to; 1 oi\ bodla! v Sjatdoo, bodisi v Ivanjieo. Zaprli bo ^'ih v carinarnico. Ko jo prišel po poti poštni vo::. so ii" napadli in oropali, pisma pa zažgi Ii. Kmalu na to |e p]^rom?ial iz Sandžaka neki orožnik ženo in dete v Sjenico. Tudi te so rjell in zaprli. Po-poldne so sestavili posebno sodHšoa o tem. koga bodo ubili tn koga no. Skbv ni'i so, da al i;ojo des t ujetnikov. Tro<j izvršitvij • . 1 đbe -o obsojenim povedali, da \h ubijejo radi toga, ker fio njihove rodbine internirano v Srbiji. Nato so pričeli streljati na svojo žrtve. Eden pe ie rešil a tem, da so je noki ropar zavzel zanj pri poglavarju, od ostalih devet pa je bilo sodom na mostu mrtvih, a dva sta bila tež^ro ranjena, tako da ri upanja, da hi okrevala. Orožnika so najproje slekli, mu iztak-nili of-i ter ga z noži tako dolero ohde-lavali. da se ni mrtev zfrrudil. Pevdar-jali so, da bodo toliko č/u^a ubijali ljudi, dokler *^ lim njihove rodbine no vr-ne-o iz internacije. V«taši so po zatrdilu ranjencev, ki so jih roparji pustili ležati v carinarnici, iz okolice Bjelega r»olja v Sandžaku. Merodajno oblasti m ]>odvzele v.^e. da napravijo konec vsem tem Grro.-oi^-stvom vstašev.
— Z iua:o<ov. poslanci v rimski zbornici se pridno baviio razni italijanski listi. Tržaški >Lavoratore<: meni, da bodo jugoaloven=ki poslanci zasledovali v Bimu politiko, kakršno so zasledovali italijanski narodni poslanci na Dunaju. Naši poslanci so že zdavnaj izjavili, da bo vilj njihovega delovanja ta, da pride nase ljudstvo do vseh svojib pravic v politične*^ in gospodarskem oziru. Nikakor pa so no bodo naši poslanci v Rimu obnašali tako, kakor so se svoj čas italijanski poslanci v dunajski zbornici. Ti eo v Trstu tulili, kakor besni volkovi, na Dunaju pa 60 bili krotka iagnjeta, ki so glasovali za vs?, tudi za kredite in vojne naprave proti Italiji. Naši poslanci pa bodo svojim nalogam dosledni doma, kakor v Rimu.
— Boj proti drasrinji v Trstu. Zadnje dneve se ie vršil v Trstu oster boj proti previsokim cenam. Naperjen jo v prvi vrsti proti navijalcem cen, ki so provzročili, da je gc^podarsko življenje v Trstu že neznosno. Vsi, ki bo-čejo uspešen boj pro4i draginji, izvajajo, da treba pritisniti navdol in ne navzgor. Udarec mora biti naperjen tako, da se z znižanjem cen ne znižajo tudi delavske plače, kajti potem bi bili zopet tam, kjer so bili poprej. Včeraj smo povedali, kako so zniževali cene kmetijskim pridelkom fašisti. Divjanje fašistov se je 15. t. m. nadijevalo. Zjutraj so čakali na pamike iz province. Fašisti so stali v močnih skupinah, ko pa so prišle ladje, kmetje, katerih ja bilo mnogo manj nego prejšnji dan, niso hoteli stopiti na kopno, dokler se ne izpolni njihova zahteva, da se fašisti odstranijo. Enako se je zgodilo na MmjHfk £*tattUsa» » hir
lo na obrežju kakor tudi na pozi .h precejšnje število redarjov. F »isti so se umaknili proti trgu in tam cikali, da se načne običajna prodala. Naki zastopnik ob^n* jo nagovor!! hmate, zn~ gotavljajo" jih da Hra ne Ho nii ku-dega zgodilo, da obtina prTpra^Ha nev cenilnik za vse pridelke, an naj trpa-stovajo sedanje tažk« gpo«p*4*raket rar.-meTe in tem primemo prodajajo edal^t razne pridelke. Kmetje «o Mli s tem precej zadovoljni in so prodali nr--kup^ovMkini svoje ^tr^ri po -^etr -» znižanih con. Na trg je nrihit%lo vse polno žensk, misleč, da bo vso tako po ceni kakor prejšnji dan. Na Trgu Pen-terosso ie pri šio do preaira med fa^ šisti in prodnjalkami. kar »o fašisti zahtevali, da raoraio prodaja!ke se zm-žati cene. Pravočasno je t>riasl tržni komisar, ki je odstranil faŠMa, Nato so nastopili na trgu fnšieti v meevtei-žem številu, rekoč, da zaatoaajo kon-s umen te in zahtevajo prodajo pa ceaak prejšniecra dno. Tržni fnnkr^onarji -a jezno zatrjevali napram faatatem: Mi predstav ljama oblast, mi ima In, da ukrenem«■■. knr aroba. Vsa Haaa4a zaman. Fašisti so nadajje nadlagavali prekupčeval!:*, ki so krieale aa vae grlo, da zennste trgi «ko n* ho ntiru. Nato so prišli trije oddelki kraliava?:ili straž, ki so od danili fašista. BiW ja tu in tam se preeej prerekanT«. ali nla-go. ki ga ie bilo malo, i* bala kanalu razprodano. ALo bodo lajisti taka nadaljevali, bo tržaški trg knjalri praz<"».
— IS kemunietev ironšanm«. V Trstu so bili pred volitvami aretirali okoli 50 komunistov povodom edkritya zaloge bomb. Od teh 50 komunistov s* 6edaj izpustili 18, ker je tfegaila, da aa pov*om modolirfcl.
4. stran.
.SLOVtiN^Kl NAKULT, dnt 19. junija IS2K
135. tšev.
Gissssvi Iz Koroške.
— Bistrica v Rožni dolini. Po vseh voglih so nam nalepili Nemci velike lepake z nastopno vsebino: »Koroški Slovenci! Pravi Korošec ni izdajalec! Izdajalec pa bi postal, kdor bi pri volitvah dne 19. junija <lal svoj glas slovenski stranki. Ta je namreč postavila za kandidate može, katerim je samo na tem, da motijo mir v deželi. Ko bi šlo po njih želji, bi prišla nova nesreča nad našo deželo. Vaše sinove in očete hočejo s silo spraviti v srbsko vojsko kot cenen »kanonenfuter«. Naša polja in travniki naj bi posta* li bojišče v vojskah, ki še čakajo Jugoslavijo. Možje, ki stoje na slo* venski listi, se Vam lažejo, če trde, da hočejo braniti pravico koroških Slovencev. Izdajalci domovine so, plača jih Ljubljana. Spravili vas bodo le v nesrečo, nikoli vam pa ne dali toliko potrebnega in zaželjene* ga miru. Nobenega glasu ne sloveti* ski stranki, kajti njeni voditelji ka* lijo mir in so sovražniki naše do* movine!« — Tako pravijo ti lepaki, pisani prav lepo v slovenskem jezi* feu, Kadar gre za zatiranje Sloveti*
ca, jim je dobrodošla slovenska bo* seda, drugače se jo pa boje, kakor hudič križa. Ta lepak nam jasno kaže, kaj imamo pričakovati koro* ški Slovenci, ako pri volitvah ne bi smeli oddati svojih glasov za svoje može, in kdor bi to storil, da bi bil že izdajalec domovine? 1 Kako kru* to postopajo proti nam, kaže na* stopni dogodek: V nedeljo sta šla dva zavedna slovenska fanta Viaer in Male proti Podsinji vaai. Pred Kuraževo gostilno je stala tolpa Nemčurjev, ki so začeli za njima metati kamenje, potem pa ju zašle« dovati. Pri stari šoli so jima zasta* vili pot. Dva nemška suroveža Štin* gel in Gabrijel skočita k njima z nožem in polenom. Štingel udari enega s polenom, in ko je ta padel na tla, ga je še dalje obdeloval s polenom, drugi pa srečno odšel. Nemška surovina Štingel je kričal za njim, da, če ga dobi, ga bo tako naklestil, da se bodo čreva za njim vlekla. Tako se godi koroškim Slo* vencem, ki niso nikjer več varni svojega življenja. Naša nemška oblast vse to lepo mirno trpi.
Eiarc&io gospodarstvo.
—- Finančni položaj Grčije. Ravnatelj grške narodne banke Maximos je na občnem zboru del* ničarjev banke med drugim izvajal, kako silno je narastel dolg države pri banki tekom leta 1920. Dne 31. decembra 1919 je znašal dolg grške države pri narodni banki 653,036.179 drah em ter se ie tekom leta J920 zvišal za 716,263.564 drahem, tako da je znašal 31. decembra 3920 1369,299.743 drahem. To vsoto je država skoro izključno porabila za financiranje vojskovanja v Mali Aziji. Po navedbi ravnatelja Maxi* mosa je znašal skupni dolg grške države 31. decembra 1920 4200 miliš jonov drahem. Med tem pa se je državni dolg pri narodni banki se zvišal vsled posojila v znesku 75 milijonov drahem in 550 milijonov drahem, katero ie grška država na; jela pri narodni banki začetkom maja. Zato pa je država banki do* volila izdajo bankovcev v vredno? sti 500 milijonov drahem Ler po* daljšala privilegije narodne banke, ki bi potekli 31. decembra 1930, do konca leta 1950. Posojilo se ima let? no amortizirati s 4 in pol odstotka.
V zvezi s tem je sklenila narodna banka zvišanje svoje glavnice za 30 rnilijonov drahem.
— Nemški nakupi -<lata. Dr* žavno finančno ministrstvo se je odločilo nakupiti zlato po ceni, ki obstoja na svetovnem trga, s po* sredovaniem nemške državne ban* ke in državne pošte. Cena se kon* cem vsakega tedna nanovo določa.
V prvem tednu junija je znašala 360 mark za novec do 20 mark in 37.000 mark za kilogram finega zlata. Prodati zlato drugam je brez dovoljenja državnega Finančnega ministrstva prepovedano in kazni* vo. Zlatega nakita in drugih izdel* kov iz zlata se ne kupuje.
— Zvišanje glavnice. Dunaj* sko bančno društvo (Wiener Bank* verein) bo zvišalo svojo delniško glavnico za 200 milijonov, tako da bo znašalo odslej 500 milijonov K.
— Carina in železna industrija
V stari monarhiji je igrala železna industrija veliko vlogo v gospodar* skem življenju. Uživala je znatno carinsko zaščito in jo temeljito iz* koriščala, zlasti ob času obstoja že* leznega kartela. Železna industrija je dobila izdatno zaščito v Avstro* Ogrski, ker je imela velik vpliv po svojih zvezah in je znala dokazati, da je njena produkcija znatno draž* ja nego ona v Nemčiji. Brez zašČrte bi jo Nemčija v lastni domovini pogazila. Ob prevratu so začasno .odpravili v Avstriji carino za žele* ao. Leta 1920 so carino zopet delo* ma uvedli. Pred nekaj tedni je za* cela Alpinska montanska družba akcijo, da se uvedejo zopet carine, aoš, da sicer ne more vstrajati proti nadmočni konkurenci iz Nemčije, ki ima premog in koks ori roki. Proti tej zahtevi je nastal močen
odpor v kmetijstvu, med delav* stvom in v industriji, ki prideluje železo. Poudarjalo sc je, da je re* publika navezana na eksport in ne sme sama sebi dražiti prevažnega predmeta. Pretekli teden je bila na Dunaju velika anketa, ki se je pe* čala s tem vprašanjem. Uspeh je bil, da proti carinski svobodi za livno surovo železo ni bilo odpora, istotako ne za fino pločevino pod 0.32. Odpor pa je bil oster proti ca. rini za jckl. surovo železo, ingote, cagelne, železo v palicah, pločevino nad 0.32 in valjano žico. Za carino se je potegoval skoro izključno le direktor Alpinske mont. družbe g. Rothballer. Zanimive podatke je navajal glede podražitve potreb* ščin svojega podjetja. Podražilo se je: češki rjavi premog od 1.12 K na 280 K lesno oglje od 6 K na 11000 kron, dinamit od 172 K na 32.000 kron, žgano vapno od 175 K na 43C kron, cement od 3.60 K na 650 K. opeka od 35 K na 8000 K, strojno olje od 30 K na 7200 K. Vlada se še ni izrekla o tem, kakšno stališče zavzame. Položaj ni lahek, gre za veliko podjetje na eni strani, na drugi pa z ozirom na celo vrsto drugih železnih obratov in tudi konzumentov. Tudi naša industrija željno pričakuje carinske obrambe, ker se boji avstrijske, češke in zla* sti nemške industrije. Zadnje dni se čuje, da ji je vlada voljna ustro* či in privoliti za komerčno železo carino 300 K. Ob taki carini bi se položaj za domačo železno indu* stri j o izboljšal. Seveda, treba bo v interesu celokupnega gospodarstva paziti, da se obramba ne bo izkori* ščala. Podjetja bodo morala paziti, da povzdignejo svojo produkcijo, izboljšajo tehniko in zmanjšajo stroške. Doslej se je delalo v zelo skrčenem obsegu, izkoristiti je bilo možno le četrti del plavžov. Resni* ca je, da je situacija že postala te« žavna. Češka in nemška konkuren* ca je na potu in se peča že z vpra* šaniem konsignacijskih zalog v naši državi. Greinitz kot glavni za? stopnik Alpinske mont. družbe se je v baje nacijonalizirani formi na* stanil v Sara je vem, kjer se — pra* vi j o inozemski Židovi — lažje izha* j a z merodajnimi krogi. Glede Greinitza se nekod čuje, da nima v njem vpliva gospod Stinnes. Drugi pravijo, da ima Stines svoj vpliv potom znanega dr. Wutteja iz Gradca, ki je bil velikonemški po* slanec v Avstriji, pa je moral pu* stiti mandat, ker so prišle na dan razne kupčijske transakcije. Mož je težko bogat. Za nas Slovence in Jugoslovene je položaj v železni industriji prav težaven. Uveljaviti se nam je težko, ker manjka nov* cev in pa tehniških kakor kom dr* cialnih strokovnjakov. Manjka pa tudi pametnega zakona o delniških tujih družbah.
Da bmm® narod polfenjakoo!
Obvestilo   in poziv vsej slovenski javnosti.
Narodno svobodo smo Sloven* ci — žal, ne vsi — dosegli, a posle* dice vojne iz naše srede še niso iz* ginile. Ne le milovanja vredni inva* lidi nosijo na sebi posledice krva> ve morije, svet je po vojni tudi du* ševno invaliden. Treznost, nrav« nost, dostojnost in druge kreposti so vsled vojne strašno trpele.
Poleg skrbi za narodno svobo« do mora biti sedaj ena naših prvih skrbi, da naš narod nravno dvigne* mo. Ponosni smo, da smo Slovenci in Jugoslovani, — a samo ime nam HQ smo biti dovolj« Pijanost taiu*
zdanost in surovost delajo našemu imenu nečast. Le potem bomo lah« ko nase ponosni, ako bomo dobri, krepostni ljudje, — narod pošte* njakov.
Da to dosežemo — k tomu lo«
pemu cilju združimo svoje močit Na shodu »Svete vojske« proti surovosti, nenravnosti ili pijance*" vanja dne 10. aprila v Lfublfani v »Unionu« se Je sestavil v okrilju »Svete vojske« poseben odbor sa nravni preporod naroda« sestav?-iz pripadnikov raznih strank. Nja-gora naloga jat misli nasrsia ln
predloge, ki so se na shodu spro« žili, dejansko izvesti.
Odbor je imel odslej 5 sej. Obrnil se je z ulogami do sledečih oblasti: 1. Do višjega šolskega sve* ta z raznimi prošnjami, tičočimi sc šolske mladine, kina, knjižnic, roditeljskih večerov, surovosti ln medsebojne sovražnosti pri mla* dini. Med drugimi pravi uloga: Naše šole so preveč učilnice, a pre* malo vzgojilnice. Višji šolski svet naj sestavi krog pedagogov, ki bo* do izdelali načrt za sistematično vzgojo mladine po šolah; naš od* bor mu je vedno na razpolago. — 2. Do deželne vlade v zadevi javne nravnosti, nravstvene policije, ple* sov, kina, knjižnic, revizije gostiln, izseljevanja, kupčije z dekleti, kon* kub inata. — 3. Do železniških rav* nateljstev s p.ošnjami, da dovolijo po vseh železniških vozovih nabiti lepake proti surovemu govorenju, da naj bodo vlaki zvečer razsver* ljeni, da naj se — v smislu določb opravilnega reda — pijani ljudje ne puščajo v vlak, da naj ima vsak vlak posebne kupeje za ženske in nekadilce. — 4. Do višjega dežel* nega sodišča s prošnjo, da naj sc mladoletnim zabrani vstop k porot*
nim obravnavam, kjer se uče vseh mogočih hudodelstev in da naj se mlada dekleta ne zapirajo skupaj s starimi grešnicami.
Iz teh vlog so nekoliko razvidne smeri in cilji našega odbora. Raz* Siriti želi svoje delo na vso Slove nijo. Stopil je v zvezo tudi z drugimi organizacijami v naši državi, ai iu.ajo iste cilje. Vse sedanje delo jc pa šele predpriprava na velik shod, ki bo v jeseni in po katerem se bo zadelo delo v popolnem ob* segu.
Upamo, da bodo vsi pošteni rodoljubi z veseljem pozdravili na* še stremljenje. Prosimo in poziv* ljamo pa tudi vso slovensko jav* nost, oblasti, šole, društva in po* sameznike, da naj naše delo krep* ko podpirajo. Želeti bi bilo, da sc v posameznih krajih Ustanavljajo toztdevni pododbori; en tak p^d* odbor se je že ustanovil. Odbor je hvaležen za vsak dobrohoten mig* < Ijaj. Kdor želi sodelovati, naj se prijavi na naslov: »Sveta vojska« Ljubljana, Poljanski nasip 10, ali osebno predsedniku oziroma ta in?* ku (nadučitelj Rudolf Horvat). Od* bor za nravni preporod naroda.
Dnevne oesfL
V Ljubljani. 18. junija 192 L
— Zdravstvene stanje N. V. kraflja. Kralj Peter se izvrstno počuti. Vitraj je mogel se obedovati s rodbino pri skupni iaizi.
— Javna morala. Prav je, da je enkrat energično in neustrašeno povedalo na onem mestu, kjer se pokažejo ljudje v vsej svoji nago* ti, kdo je kriv sploSne demoraliaa* cijc, — to je v sodni dvorani pred poroto. Tisti, ki so tiščali naše Ijud* stvo v kleščah, pozivali na poboj bratov, vzgajali denuncijante in še danes zagovarjajo moralno propa* lost! Višek vsega je dosegel tisti znani .lajbesnejši govor, ki ga je imel dr. Natlačen pod kandelabrom pred deželnim dvorcem. Ljudem, ki so ga čuli, se je gabilo v dnu du* še. »Brat bratu nož v srce« — se ie razlegalo po trgu, — in ljudi je iz* preletaval mraz ob misli, da je mož* no akademično izobraženemu člo* veku tako nečloveško govoriti. In zdaj si upajo taki gospodje grditi ljudi, ki jim povedo enkrat brezob* zimo resnico v obraz!
— Zakaj so klerikalci za avto* nomijo? Nato odgovarja »Naprej« takole: »Klerikalci niso bili še nik* dar za plemenske meje, zdaj pa so i pri nas i pri Hrvatih — samo zato, da se vzdrže še nekaj let pri jaslih. Zato tako demagoško izrabljajo vse nerodnosti sedanje centralistič* ne uprave, posebno tiste, o katerih vsak pastirček lahko vidi, da so res nerodnosti. Kako pa popraviti te nerodnosti, tega ne povedo, ra* zen »Bo že Bog dal«.
— Kleki, esvobofsa iz Mesarskega ujetništva. Nas prekmurski prvobo-ritslj Kleki ss j« napotil pred dvsmi leti na Ogrsko radi nekaterih nujnih poslov. Takoj pri prihodu na Ogr«ko eo ga aretirali, reš da )* prišel vohunit. Po dolgih mukah, ki jih j« moral K laki pretrpeti v vojaški ječi, j« vojno sodišče prišlo do spoznanja, da Kleki ni vohun in ga oprostilo vsake krivde. Toda seda; s« je začel Klekov krišev pot. Vojni sod je izročil Kleki« civilni sodni ji, toda tudi ona mu ni mogla dokazati vohunstva in ga osvobodila. Kljub temu so ga držali stio Isto in pol v zaporu. Na mnog« intervencije ne-šega sunanjef/a urada in nalaga zastopništva v Budimpešti, je madžarska vlada odgovorila, da js Kleki izginil >neznano kara< ter da ga >išeejo«\ >] skali« so ga vse nsffo osem meeeesv, s nesrečnež js sedel v zaporu. Sele na ponovno ia energično intervencijo naše vlad« v Budimpešti se bil« madžarska oblasti prisiljen« da Kl«kl« ven-darl« >na]d«fo< in s« sedaj nahaja v našom zastopništvu v Budimpešti. V nekaj dneh pa se prip«ljs v »preroštvu naiaga uradnika pri zastopništvu v Budimpešti v domovino. Tako postopajo Madžari s našimi ljudmi im potem ira«Jo še predrzno dal«, da govore, da as >kavalirski< narod!
— Triglavski kamen za sporna« nik vojvodi Mišiću. Kamen s TH* glava za spomenik vojvodi Mišiću je izbran in so ga te dni pripeljali vozniki SPD na Dovje. Kamen s« izroči kamnoseku, da ga obseka in obdela na kar se pošlje v Rumo Doslej se je ra kamen nabralo na čisto 5000 K, katera svota pa stroi* kov najbrže na bo krila. Zato pro* simo za nove prispevke, posebno pa apeliramo na imovito sloje, ki pač v to plemenito svrho lahko Žrt* vujejo znatne j ie svota. Za ta sklad nam je poslal g. Fran Bergant, tr* govec na šentjakobskem trgu, 20 kron.
— Zkradba Sokola I. m »Stov«nc«vl« J—iacogi V srado se )• seletel neki hI-eterični klerikalec. — pa meeda nI to »Aj-mar Kalan?c — ▼ prejšnji obe. »vat kar ja prodal Sokoli L ttavbtfCe na Tabora sa Sokolski dom ta park. Dotični svat j« t
društvo ia »s dalo ž*e Izvršuje. Zdaj ra stoka in vuMe »51ovenčev« demagog, kaj bodo poče i stari ljudje ln invalidi, ko ne bo pred cerkvijo več dstc »gmajne« ia po-nočneza brloga ra gotove pare. MeMo da bi bila »?lovenec« in nj-szo-vo bndalo Sokolu hvalena, da. bo to puščavo s «voiim densnern r*w*avrirai in ustvaril \f, nje moderen park za mladino in dosfcoine ljudi pa spušča po »Slovencu* svoje demagoška sline, ker niso morji — Orli dobiti in kupiti Tabora. Od tod ta klerikalna jaza!
— Podaljšanje kočevske želez« niče. Dne 12. junija se je vršilo v Predgrađu, občina Stari trg pri Čr» nomlju, zborovanje dvanajstih ob* čin v svrho podaljšanja kočevske železnice po kočevski in poljanski dolini. Skrajni čas je že bil, da so se sestale te občine in izvolil« iz svoje srede odbor, čigar naloga je, povedati ljudstvu, da je pri podalj* sanju kočevske železnice edino prava pot, če teče proga po naravni, najcenejši in naj koristne j ži črti, tc je, po kočevski in poljanski dolini v Srpske Moravice. Edino ta pre g a je za državo velikega pomena, ker se nahajajo ob njej bogate žile pre* moga in železne rude ter povsod preobilo lesa. Nadalje so pomemb* ne tudi velike podzemeljske jame, slične onim v Postojni. Železniško obratovanje bo elektrificirano po* tom več tisoč konjskih sil močne Kolpe, kar bo še bolj prihranilo dr* žavi na tozadevnih stroških. Nada* lja bo proga v korist mnogobrojnim obširnim občinam« kajti družine bo* do dobile doma kruha, ga ne bo treba iskati po Ameriki. Na tak na* čin bodo tranzitni in lokalno*go?po* darski interesi spojeni. Sedež odbo» ra je v Ljubljani, poštni predal št. 85.
— Klerikalna zlo tm ost. Prejeli smo in priobčuiemo to*le pismo t V »Slov. Narodu« z dne 15» U m. me je nekdo obdolžil velike lesne tatvine v gozdovih graščine Tro* miše pri Sv. Vidu pri Ptuju. Izjav« ljam, da jo to čisto narodno * klerikalna * nemškutarska podlost s katero nastopajo proti meni moji strankarski nasprotniki. Proti ose* bam, ki so to Izmislili sem itak že nastopil sodni j sko pot in bom tudi vsako osebo, ki o tem govori, sod* ni j sko zasledoval. Vinko Pernat, velepos. in krčmar pri Sv. Vidu.
— Orožne vaja rezervnih čast* nikov. Prad nekaj dnevi je bilo Či* tati v Čaaopisju, da bodo tokom le* toinjega poletja zanesljivo vpoklicani vsi rezervni častniki na dvo* meaečno orožno vajo. Ca jo to res* nično, potem smatramo aa potreb* no, opozoriti vojaško oblaati na sledeče dejstvo: Večina rezervnih častnikov iz Slovenije in sploh iz vseh bivših pokrajin staro Avstrije je popolnoma nevešča predpisov naša nova armade, vsaj v kolikor se razlikujejo od starih. Imamo tu* kaj v mislih razliko v jeziku, pove«
ljin in prad vsem formalnih mo* m on tih. Reaervni častniki, ki bodo vsak za sebe dodeljeni poeamnim formacijam, pridejo v čisto nove razmere in, navesani sami na se, se bodo komaj uživali v novi ustroj v tako kratki dobi. Zbog tega bi bilo potrobno, da se ta dvomesečna va* j a razdeli tako, da bi se otvorili v prvem mescu skupni kurzi, kjer bi se častniki teoretično in tudi prak* tično seznanili z razlikama odnosno posebnostmi nove armade. Drugi mesec pa naj bi se častniki poraz« delili k formacijam, kamor spada« jo. Taki kurzi bi gotovo uspeli in bi ta dvomeečena orožna vaja dosegls popolnoma svoj namen, — Reževa nt iaatniaa
_ Važni sklepi finančno*gospo«
darskega odbora. Finančno * gospodarski odbor je imel dne 16. t. m. popoldne sejo, na kateri se je raz* pravljalo o novih zakonih dede dr* favne trošarine in taks. Sklenilo so je, da. se oprostijo davka sokolske prireditve ln zabave ognjegnscev. Na luksurijozne avtomobile se uto de taksa letno 1000 dinarjev, za iz* vo&čke pa 200 dinarjev.
— I>nri!o sa po|rorrlre v Knezft vaai. Po posredovanju £. predaadnika d*»fcolno vlade dr. Baltiea sr> darovala iidružfno opekarne d. d. Ljubljana ra pogorele« v Knežji vasi. okraj Noto m^to, dA~a vagona zarezanih strešnikov.
— Javno zdravstvo in klerikalno časopisje. Radi prouredkve trga Tabora j« po klorika!nrtm mnenju ogroženo zdravje vsoh ljubljanskih upokojencev, invalidov, otrok itd. Ljubljanske nune imajo vrt. ki ob*ega vsa^ štiri Tabore in j« sr^tU me*tn med Blei-wai»ovo cesto in ILor^rcenira trgom. Tu r*sta solata* fižol in v ve&evnlB urah sa pojavi med rredini 15—50 črnih ianakih poatav. Ljubljanski Škof in »entpatrski župnik imata proitorne vr-toTe v bliMini Taiajra. Mnrjanisoe in Alojaijevisce kneia polovico n^zari-danih poljan. Vi. ki kričite proti Soa kolu. ki »e vara aree ?OT>i čistega ŠLtP vekoljubja. odprite najprej javnoati svoj* ogromne z visokim obzidjem obdane vrtove. Raaumemo vas dobro: ker Sokol eradi na trjru Tabor letno telovadile, groii nevarnost javnem« zdravju, ako bi se tu stavil temelj za novo oerkev ali samoatan, bi bilo vse v najboljšem redu.
— V ApaAah fe umrl prer! kratkim tia došli učitelj Androj Gabruc v najloDših letih. Pokojni Andrej O ah nič je bil rnan narodni dolavr« ia na*e slo« venske Koroške* rorhmi iz Pećnice pri
L/«4cnia<*>h., «l&n »vano mirodr^o rofVcrri* no Po pl»bi»oi tn »o je moral u malini ti v Slov enako Koroško,  ki  eSšaJajo v
njegov* izgubi snaga trojih na-Rx>Ufeih sinov. K. v m. p.!
— Tranzitna nrome« Mart bor-14u-tomor in Maribor - Celovec. Iz Mai> bora nam pise|o, da jo vzpostavitev* trantitnera prometa na ob«h progah zagotovljena. Promel so priene v ponedeljek 30. t m. Vlak v Ljutomer eo opremi z dverna vagonoma ra jucdsIo-v en ske potnike. Vlak spremlja naio in avstrijsko oeobta ter orotnisrro. V St Ilju kot obmeiaa poeta.j i se vozovi za-projo. Od tu pa do Radgone spremlja vlak avstrijsko osobje, Karfe oaobje mora ostati v vozovih. V Radgoni prevzamejo slafbo aopea nasi želernišarfi. Tlaki bodo v osili v nastopnem redu: Odhod lz Maribora št 70 ob 6.11, št 73 ob lS.si, povratek v Maribor št. 7:i ob IS.JO, št. 77 ob 21.52. Na Koroški prosi bo v Pliberku skupna postaja- Nase oeobje bo spremljalo vlake od Maribora do Pliberka, odtam v Celovec pa avstrijsko osobjo. Tlaki bodo vozili; Odhod Iz Maribora št. -111 ob 5, št 41$ ob 15, povratok v Maribor št. 414 ob 12.S3. **. 416 ob 30.45, Vlnk št. 14 ima direktno vozove sa Ghradeo na vlak 6k 72, vlak št. 73 iz Gradca v Celovec im« direktne vozove na vlak št 413.
— Velika prireditev v prid ruskim he-svjneem ▼ Mariboru. V nedtV->. dne 10 t m. ob 10. se vrši v parlf« mariborske vo)* ire realke velika prireditev v prid roikira bosruneem v StmllČu. V v«lfl*em beguntkem taborišču v Strnil*« se nahaja do 15^ ru* skih bestanoev, ki »o prtbežali z Vranjrlovo armado tn te nakajak> v ve fld bedi. Tu sta dva takorvana korpaia kadetov: Donski ia Krimski ter kolonija dvilruk beguncev. Kor* pas kadetov je zavod dečkov od osmega leta dalje, a vzgojrtelj! m učitelji so *a$t* nlkl, večinoma starejši gospodje ali vojra* mvaridl. Tak korpus kadetov je neke vrsto vojaški pemaijonat Večina dečkov je brez stariev ali ne ve sanje ničesar, ker so te rzgnbili v Tolnem metala. Z r.išim izrazom je torej tik korpus kadetov, ki so nahaja v Srrniioa, rarod Vojnih sirot, katerega li metel revolucije odtrgal ed domovi-ie S prenesel na nasa fla. Iz Pol tare in Iz Dond je prl*e1 na Krim* da tam na varnem predaka konec revolsdje. Ko je belala Vran* glova armada na ladje, re M v sploJni smedi potegnjen ž njo, tako aa ie gnala nsoda okrog, dokler se ni znašel med sami. Mi sedaj ne moremo razpravljati, če jc bilo potreba, da je prihežal k nam ln k J > bi bil dolžan skrbeti aan). V a rti moramo suho dejstvo, da Je priSel ln da so t! dečki popeln«-ma brez vsake svoie krivde £edaf moramo gledafl na njihovo stvar ;zk!]ušao s Melk iča šlovečaastva ih krflanske usmujteo-t sti sav eda H pa se moramo tudi dolga hvaležnosti do ruskih JmiaJtov, ki so preliti svoio ari za aaio svobodo. Inned nukfij beguncev v Strnllcm Je ze!o malo takih, lat ni tali amoeni dela la slnfbe. Velikanska večina Je dečkov, si Imajo svcifo solo in ja najbolje, da ostanejo akepaJ in se iolsjo po svojem načina. Dalje so nčltelfi in vefo-JitelJI, Id snoraio ostati pri dečkfa. Mnogo le starih tn slabotnih, dalje redbfne častnikov n oseb«, Id so 2 nllnsl v najtesntjl! zvest Osi pa, ki so zmotni deta hi slaffbe, rad! dela ISČcJo m s oga ie znnogt dobili. Naša doUnoet ps ja da pomagame ravnina sirotam m ne pustimo, da nropndeje med sami, ko so po ti'likih težavah prišla aa aaša tla. V prid tem reveiem te vrši r nedeljo prireditev v vojni realki s sodslova-■Jam marib. kulturnik društev la vojaštva In pod pokroviteljstvom gospoda polku tej ka Jakovljevfča, ravnatelja ve)aa realka Prireditev obeta biti krasna, rrograiu je vrlo zanimiv, kdor Jo be obiskal, bo imel prileten užitek ln razvedrilo ia iraven lepo zavest da ia nakaj frtvoval v o'ajianje beda ■aJr«Tne]ilm na*lh bratov.
— Za VeroTisk-BoritRlke* anoaiavfk. Pri prireditvah dne S. t. m. v korist asoma-sikov Veroyse« - Boritnka i a čis« dobiček 17.082 K 70 vla. Vsem sen j. Jaro\-eika« la ae^valeejn Je* jjB*n% kaJeri a* na aaja*
13o. štev.
.SLOVENKSI NAROD- dne 19. junija 1921.
stran 5.
rlkoli način pripomogli do tega uspeha, tem potom najglobokejša Iskrena hvala.— Udruženje igralcev.
— Govor o sv. pismu se vrši v nedeljo ob 8. zvečer v evangeljski cerkvi na Go-sposvetskl cesti.
— Važno za potnike v A me* riko. Ameriški konzulat v Zagrebu objavlja: Ker je ameriški konzulat do sedaj vidiral več potnih listov, kakor odpada na kvoto do 10. juni# j a, se daje s tem na splošno znanja, da se bo dne 20. junija ustavilo vi* diranje potnih listov ca izseljence in se bodo prošnje za vizum mogle vlagati šele od 1. julija dalje.
— Mtd Kranjem ta Smlednikom ni čez Savo nobenega mostu, dasi leži na obeh bregovih nad 10 vasi, ki bi rade prišle večkrat v stik; a ne le to, marsikdo ima od posestnikov onkraj Save tudi kako polje ali gozdič, pa mora napraviti za uro in več dolg ovinek da dospe na svoj svet. Ali bi dvoje alt troje občin ne zmoglo zgraditi lesen most čez Savo, ki je na več mestih ozka in plitva?
— Pražim stavblšča. Za premožne kroge ki bi hoteli graditi zasebne hise, je v centru kakor tudi ob periferiji mesta še nad 20 ugodnih stavbišč za razmeroma ne pretirane cene kvadratnemu metru na razpolago.
—1 Povode n| aa Opekarski četrti. Dne 14. junija je zaradi silnega naliva nastala na Opekarski eeeti povodenj. Priaadeti 90 bili posestniki Ignac Marinko. Josip Potrič, Frano Papler. Gregor Strle lu Frano Repio. Najbolj v straha pa je bil kiarinkov Trono, 55 let stari fant, dobro znani tioar in žabar. Ko je začela voda rprva le malo prihajati, 6e Frono ni dosti zmenil, šeš šabar ss ne sme bati vode. Ali ko pa je začela voda dreni v njegovo (k>amrtno inta-bnlirano kamrico, fe sešel Fronc gle-eaei okoli sebe. kake in kam si naj svoje imet Je in svoje reei spravi na varno. >JafpreJ ie nesel takozvani Skandrov protokol na svoj >cimr>er-eek«. če* ondi bodo te častitljive butve najbolj na varnem. Na te knjige ee pa raeamejo le trnovski in krakovski fant-fe in dekleta- Nekoe ja Frrmeu rekla neka trnovska dekle: >čakaj Frrmo, mene p* ne boš vpisal v Š kartonov protokol! TI ga bo prej voda odnsala.c Ia res bi bila seda* ta ielia dekletova skoro uslišana. JLo /e voda nastopila t kamrico nad visoko, so se zaeeli razni pajki umikati na suho: nato je naraščajoča voda vzdijraila steklenice, krožnike, škodele in sklede. Vse je pla> valo navskrii, le Fronoovi listki in kanarski so Se dalfe peU in ritali svojo »ladiške. Vse to ffi je ogledal g. masri-stratni svetnik Zupan, ko je bil pofcli-san na pomoč. Takoj je odredil vse potrebno in še isti dan popoldne je prišlo vao* mestnih pifonirjev, da so zasuti jarek iztrebili. V jarek se pač mece vse, trava zaraste in blato se nabira; zato voda ne more daljo. Seđ«4 uljudno pro-Mjo posestniki Opekarske ceste, naj bi se v kratkem sasu ob vsej cesta jarek iztrebil, ker je nujno potrebno.
— Strokovna pemoš večji m kmetovalcem. Nekaj odličnih letošnjih absolventov drž. vinarske in sadjarske šole v Maribora želi meseca avjrusta ali septembra t. L ▼stoniti v kmetijsko prakso na primernih boljših posestvih ter pe zadovoljuje v splošnem samo s prostim stanovanjem i n hrano brss plače v gotovini. So stari 18—28 let, med njimi raki. ki me reflekttrajo na -ralae slušbe. ampak za povrnejo posnela na svojo docnove, aa prevsejme>o vodstvo lastnega gospodarstva. Drajft refTektirale na stalne službe ra pozneje kjerkoli Zanlmanei za tak 9 izborne mlade strokovne moči n&4 izvolijo stopiti v zvezo z ravnateljstvom navedene šoj e ki pravrame bresplateo posre-ihvanja v interesu absolventov tn stvari.
— Iz Raf^tme parocafc: Ttt^ajSnfa policiia je aretirala Štefana Vre&ica iz 5trukoveev v Preknrarja. ki je oropal nekega dunajskega draraliarja za 100 ttsoo kron. Tiiot njegova tor ariša so sTijeli.
— Pv&spis mesta okrajne ha?
bice. V občini prečenski se odda ineeto okrajne babice, s katerim ie spojena letna remunerzcija 375 K. Proinje za to mesto se more vla« Sati ao dne 3. julija pri novome« škem okrajnem glavarstvu,
— V Sobnem pri Poljanah je oSa* Iela na umu Katarina Debelak, dekla pri noaestaniku Dolissn. Vdrla js v svinjak ter z šelesnim drogom razbila glavo emi inened svinj. Ubiti je hotela tudi ©oeeetnikoTeeja otroka, kar pa se k sreči pr*pre#li. Debel ako v a je bila te preje enkrat v asoobolniei.
_ Za krojaške delavnico v rovali đakezs domu ▼ Ljsbljani ss išče invalid - delovodja, ki Js obenem prikro-jevales. Reflektira se na prvovrstne moš ■ večletne rizm*n|o, Zadevne prodaja, eni smijene s i spričevali je poslati do 1. *uli!a 1011 invalidsk^rsm oddelka T^rerjeništra za so oi al no skrb v Ltus-ljani (8t  Petrska vojašnica).
— Risarsko orodje, izborno mona-kovsko is anrlsško blago, ima v zalogi Buškarna Kaiser v Ljubljani, Selen-enrzova aliea. Na izbiro so prvovrstne raseeokaae Oe-rpliesst') pslles sa sul-ee. šenke, rvoetrvi in lipane ter kolesa v«eb vrst Na razpolaao jo relika sale-ea frima svilenih vrvic vseh vrst, trnkov ter izbornih muh in različnega dmzejra ribarskejra orodja ne dunajskega izvora. Sprejemajo se vsa večja naročila in popravila. Blaro J* stro* . kornjaško izbrano in se be tudi v bo<V>- J še rasprodajalo seme le
blago, najboljših nemških in angleških firm. Enkratna nabava tega solidnega orodja, ki je ročno delo in ne nezanesljiv tvorniski >mnozinski predmete (alassenartikel), zadostuje za mnogo let. Ceniki eo na razpolago!
— Vesti in Amerike. Koncem maja je stopila v veljavo pogodba med Zje-dinjeroimi driavami in kraljsvino SHS glede pošiljanja paketov is Amerike v domovino. Jugoalovenski smoriaki listi vzklikajo; Končno vendar! Kar eo nv ši rojaki v Ameriki najbolj pričakovali, se je ERodilo! — V Clevelaridu je dobilo pred kratkim zopet 119 Slovencev air>eriiko driarlianetro; od lanskih volitev js naraetlo število na 455, do konca septembra naraste se za 150. Med čtevnim uradom in med jugoslo-venakimi zastopniki v Ameriki ss vrže pogajanja, po katerih se glede na število naših našeljencev v Ameriki pričakuje, da ce bo moglo priseliti iz eta,-rs domovine tekom leta okoli 800 Slovencev. Prve tri meseee t 1. Js prišlo v Cleveland iamed vseh narodnosti največ Jucoelovenov. Potem pa je začelo število padati, Kestni urad hvali nove naseljenca ker imajo zmisel za šolo in amerikanizacijo. Slovenski fant, ki je prišel okoli novega leta v Cleveland, danes še precej dobro govori angleško. — Umrla je t Novem Jor-ku Marija Potočnik, stara 52 let, doma ia Domžal. Zapušča soproga in tri ei-nove, V Lorainu je umrl Josip Leš-njak, doma iz vasi Ravne pri Logatcu. V Milvauke je timrl Alojzij Jerman, docia is rške s^>re na Dol en jek em.
— Automobili na Bleeu. Opozarja so, da je v občini Bled strogo prepovedano avtomobil istom hitro voziti, iz-vnemsi ▼ hitrosti navadnega konja. Cesta ob jeseru, pod rradom, pa js sploh prer>ovedana za vožnjo v avtomobili. To v vednost vsem poeeerm-kom avtomobilov s pripombo, da se bo na te odredbe najstromje pazilo.
— Drage matere! V torek, dne 21. junija, ob pol 8. zvečer bo v ve* liki dvorani Uniona važen materin* ski sestanek, h kateremu Vas pri* jazno vabi: Odbor Kola Jugoslo* vanskih Sester v Ljubljani.
— Državna r>osrcdoYit*ica za nek*. Dela Iščejo: pisara, moči, kovinarji, peki, mlinarji, mssarji, natakarji, natakarice, strojniki, kurjači, sedlarju rrz. »otradniki. prodajalka dninarji, dnir.arice, poljedelski delavci, pcljede'ske delavke, perice, bola strežnice, vajenci vajeske itd. — V dslo sc sprejmejo: hlapci, dekle, monterju kleparju mfrarji, čevljari. ziderji, teserj!, delava* ra deJavke v opekam o, stavbni kljn-eavničarji, opekarj!. služkinje, kuharice, sobarice, vajenci, vajenke itd.
— Cirkus Ren lom V ponedeljek 20. t. m. ob pol 9. rveder se vr*i sadnja velika poslo-rUna in benefiona predstava za priljubljena telovadca The Crietonscn. ki bosta izvaUla popolnoma novo telovadbo. Nadalje novi veli-komestni F-cored.
— Opozarjamo naše naročnike in tobakarne na današnii oi^las na zadnji strani Ciril in Metodovih vžigalic, ki jih priporočamo. No* ben trgovec in nobena tobakarna ne sme biti brez njih! Konsument* je, zahtevajte edino le to vrsto!
Dr. A. P.
Foinsgsflfs EigđMf
Pred dobrim letom diil js priobčil SI. Narod dopis pod tem vzklikom, kateri je opisoval nedostatke Bleda Is njezove potrebe kakor moderno letovišča. Pri vsej stvsrnosti je apelira! na poklicane činltelfs s primerno, mej dopustnosti nikakor pre-serajočo kritiko. Ta dopis jc tako zabo!«}, da se je zahtevalo, naj se tzsledi piser is pasove aa odzovor. To nas ne moli, da ne bi ponovili tega vzklika, in ponavtjstf ra hočemo, dokler se nas ne uslil?.
Bližamo se liavni sesill; rred nedavnim odstcpivli občinski sestop ra ni vkljnb lepi slmi in pomledi nič, pa prav m\l storil, dm pripravi letoviliče sa sprejem g *trv ter za po mogočnosti uredi sa njih udobnost. Pa to so tekoče, vsako leto se ponsvlltloče potrebe, — a c teh nam danes ni govoriti Porornoet odločujočih faktorjev hočemo marveč obračati na to, kako ss dvigne Bled z mrtve točke, na kateri sc gUde s-vojega razvoja seda) lo le davao nahaja, da se prične razvijati v modeno, če hočete svetovno letovišča
Bledn nedo«fafe prfenereJi stenoven) za sprejem >svetovnih« gostov, nedostaje občil, zedostaje naprav za zabavo in ras-vtdrilo gostov, sedosialc kor.ečic prostorov, kamor bi ss zatekali posebno en slabem vremen«, ko se vzdrži več med Štirimi stenami svojik sob. Raspravljati e vseh teh nedestatkih bi nas zavsdta predsleČ tn hočemo sc omejitt samo na eno potrebo, ki se nara pa zdi tako vafna, da ie edini seče-lek ia pogmj sadaljrjemu razvoju Rleda Ta potreba je zgradba modernega fcnteta, toda ne itavbc, da se v njej vrfi ssmo hotelski obrat ampak stavbe, v kateri bi bMo skrb-ljeno še en Številne drese letoviške so* trebe. Poleg restavracije, severne, stase* vanjskih sob ss goste, — vse moderne —, morala bi biti v tem hotein dvorana za vsakorine prireditve, gleda'.fsče, kine, ken-eerte; dalje čitalniiki prr>itorf ftd.
A kako stavbo v takem itiin danes tri obstoječih razmerah v stavbtai stroki Izvršiti? Od lokalnih faktorjev si nič pričakovati, hi ni in ni dovolj Imevitih ljudi; posameznik bi moral biti fe miliarder, sa hi se spustil v tako riskantne stavbe, «Wava pa pravi, da ff preti deficit S milijard fn finančni minister veli, da mora Izdatke ss Investicije črtati. Toda aedavno !e na Blede ssmem vznlkla neka oblike ffnenclrtrijs, katera se nam dozdev*, čeprav vpoSteveme vse in ss >.dec isp^emcgljivc zapreke, k-vedljlva, še )e vsarrtje siroševmjaki v , tok* Pe t lem k*\MmW i
iz ustauetoorne sfeHfsičifi^.
—d Beograd, 17. junija. V začetku današnje seje konstituante je minister Uzuno-vič odgovarjal na interpelacije. Ker ostali ministri niso bili prisotni, poslanci ?e niso dobili odsovorov na svoja vprašanj* Zaradi tega sta poslanca Brandner ln Laflč protestirala proti malomarnosti ministrov. Prešlo se Je na razpravo o VITI. oddc!ku.
Prvi je govoril po$l. luraj D e m e-t r o v i e, ki Je izjavil, da i« srrčen, det ima kot Hrvat braniti v skupičitri ta oddtlek, ki nai bi bil krona naisga ujedinjenja. Tembolj si šteje v čast, da govori o trm ČUnu, ker nekateri trdijo, da Je samo Jsii pravi Hrva:, ki fe v opoziciH proti ureditvi naše države. Prepričan Je. da bo bodočnost pokazala, da le imel prav on in niegovi enako m taleči tovariši. Nato Je omenil krtsko deklaracijo in sklepe Narodnega veča, ki najbolje dokazujejo, da mora biti naša država edinstvena. Oni, kateri zapuščajo konstituanto in oponiraj o proti taki ureditvi države, nimajo pravice reči. da /# taka ureditev iriave ivrlenje staranima. Poslanec trdi, da Je en del opozicije pav r gel temelje, sc kalirlh > zgrajena vpaka država. Pravi, da povgod na sveta obstaja tendenca centralizacije. Pa tudi če bi bilo federalistično in avtonomlsHe-no stališče pravilno, bi ga mi ne mogli sprejeti radi razmer, v katerih se nahaja naš narod. Nato Je obširno pojasnjeval, da Je brez podlage strah, da bi vsled takih samouprav došlo do nesoglasja.
Za nJim je govoril slovenski samcato!-ii kmet Ivan U r e k, nato pa zemljoradnik Vojislav Lazič, Med drugim je stavil La-zić predlog, naj se v členu 95 ne citira število prebivalstva če bodo oblasti določene po socialno-ekonomskih razmerah, tedaj citiranje števila prebivalstva nima pomena Posl. I-szić nato predhga, naj se ta člea vrne ustavnemu odseku, nakar se je seja ob 13.30 zaključila. Naslednja seja ob 15.
— d Beograd, 17. junija. Popoldanska seja ustavotvorne skupščine se je nadaljevala o* 17.   Posl. G i o no vič (republika-
nec) givori o samoupravi in erzariracijl oblasti. Smatra, da sta to dva razJičiu problema. Razlik v našem narodu ni Zato teži po uacionalni unifikaciji. Ka*e ozemlji in naš narod ni velik in xaio ta. federatiTuo ureditev ni nobenega razloga. — Besedo dobi posl. Bos ko vić (zemljoradnik), ki kritlAira o^mo poglavje in veli, da ima to poglavje polno slabih nač-l, kakor o ministrih brez portfelja, o državnih tajnikih, o sodiSčih z* ministre, glede oblasti pa pravu Ja bi n» bilo treba dolcčiii niti minimuira, niti maksimuma Itevila prebivalstva, Državne uradnika jt trc'^a gmotno preskrbeti, aivo drfavn i;očc, ds bo delovala v redu. — Potem govori posl. Ethtn Kristan, ki veli da obstaja edlnstvo nar^nla bolj v ideji, kakor v resnici. K edlnstvu je več potov, ftttl pa, ki ga predvideva osmo poglavje, ja gotovo najneurnestnejši. Ako hočemo postati edini, moramo likvidirah, kar je bilo r pre-I teklosti. Ne strinja se r. onimi, ki smatrajo, da je umestno, dovoljevati koncesije s katerimkoli mentaJiteta^ni, samo radi te«a, ker t« mertalitete obstajalo. Socialno-demo-kratska stranka ne stoji na plemenskem, pokrajinskem ali s:ićnem stališču, temveč stoji na stališče popotnega demokrartzrna m se zato ne zadovoljuje s tem poglavjem ustava kor !e v njem preveč zaprek «* razvoj prave demokracije. Sociulno-dernokrat-ska stranka hoče močno državo, sposobno za življenje, dsičim h:,-če n. pr. Padič kaos, ker nima jasnih ciljev Noče iti tako daleč, da bi govoril v tem zmislu, da je Radič ve-leizdajalec, marveč on samo nima jasrFh ciljev. Zato misli, da bo za njeguvo politiko najbolje, ako bi bila vsa situacija neurejena ln meglena, hi da bi ee nekaj zgodilo, kar bi z solim slučajem moxlo sJuiitl njegovim ambicijam. (Odobravanje.) Tu ne more biti sličnosti mtđ njegovo politiko in politiko socialne demkracije. Socialisti po svoji tradiciji hi po svojem programu tudi ne morejo biti £a drugo kakor za edinstveno močno državo. GovoroČ o številu prebivalstva v oblastih se protivi, da bi se določil maksimum, dočim pravi, da bi se minimum lahko odredil. — Po njegovem govoru se fe seja zaključila ob 19.30, prihodnja seja pa ie določena za jutri ob °- dopoldne.
slučaju, da v tem roku člunrmn.i m« bo poravii^.na, oziroma dru?-tvu no uspejo pismena, pojasnila, fo bo v smislu dmstvenih pravil v poitf»v pfiliajaj« m •Manntvo prrvatralo kot odstovivio b -črtalo iz članskega imenika.
=2
K ti
ZPZTi^Š ?agr
KRIZA V AVSTRIJI. — NA ŠTAJERSKEM NE BO PLEBISCITA*
— Dunaj. 18. junija. >Wiener allg-emeine Zeitunsf« prinaša v svoji včerajšnji številki interview svojega poročevalca z dunajskim italijanskim poslanikom, kjer se je ta Izjavil, da bi akcija za prikiopitev Avstrijo Nemčiji silno škodovala avstrijski stvari. Na podlag] te vesti sc jc napotila deputacija krščaniko-socijal-ne stranke k italijanskemu poslaniku, med njimi tudi štajerski deželni glavar dr. Rintelen. Italijanski poslanik je deputaciji predočil pretečo nevarnost, nakar se je deputacija odločila, da prekliče re Izdane priprave In od-peve glasovanje na Štajerskem. Temu mnenju se je pridružil tudi glavar dr. Rintelen.
— D?maj, 18. junija. »Reichs-post« poroča, da je sklep krščansko socialnega vodstva, da se prekliče glasovanje na Štajerskem, prvi korak k rešitvi vladne krize. List meni, da bo prišlo do sestave novega kabineta v prvih dnevih prihodnjega tedna. »£)eutschosterreichische Ta-zesieitung« meni, da je samoobsebi tatnljivo, da bodo Vclcnemci izvajali iz odpovedi glasovanja konsekv^ca in prešli po zborovanju njihovo stranke, ki se vrši v ponedeljek, v najstrožjo opozicijo proti novi vladi. KrščsLnski socijalisti bodo prisiljeni, da stvorijo manjšinsko vlado, katero bodo na tihem podpirali tud! socijalni demokrati. Tudi drugi listi po-vdarjajo potrebo, da ustvarijo krščanski socijalisti manjšinski kabinet. — »Neues Wiener TagblatU in »Neue Trele Presse* poročata, da bo štajerski dežeTni glavar dr. Rintelen še tekom današnjega dne, vsekakor pa po zborovanju štajerske krščan-skc-soclelne stranke podal svojo de-ftsijo. Domneva se, da bo podal de* mfsrjo tndl njegov namestnik dr. Ahrer. — V krščansko-socialnih krogih se govori, da bo prevzel posle državnega kanclerja dr. Ramek, dr. Maver pa bi prevzel posle državnega urada za zunanje zadeve. Naslednik dr. Rameka v notranjem ministrstvu bi postal nižjeavstrijski deželni svetnik Šegur.  Tudi v poljedelskem
ministrstvu je pričakovati felTKUi sprememb.
KONFERENCA V PORTOROSE.
— Lugana, 13. junija. Na pred« konferenci avstro * odrskih nasledi stvenih držav se je določil dnevni red konference v Portorose, ki se prične 2. julija t. 1. Po!er» Avstrije, Italije, Poljske. Češkoslovaške, Romunije in Jugoslavije bodo zasto* pane tudi Francija, Anglija in Amerika. Meuižarske ie v zadnjem treotku odpovedala udeležbo*
ITAUJAN5KI fENAT.
— Risa, 16. ftmija* ItalijrmaHi senat js imel roeraj sefo. v kateri imel pre<kfednit Tiftoii *▼©] nastonuS ps-vor. Glavni del srevora jc bil posvečen povdarku potrobs, da za dežela finančno rw*tavrira. Eraraih. doželnib in občinskih elovkov js v leta 193T>tt za 11 milijard, prihodnje leto pa do^esejo najbrže 14 milijard. To številka ukaera-jejo velika vseal čo varčnost. Govoril je ša o poatvotanja birokracije In o potrebi vsrpoemevitve di*žs^:e avsoritata.
ZASEDANJF SVETA ZVEZE NARODOV.
— d Ženeva, 17. junija. Po kratki javni seji je bilo danes otvorjeno trinajsto zasedanje sveta zveze narodov. Dnevni red o!;sesa več raz-pravnlh predmetov, ki so za evropski lir jako važni, med njimi vprašanje alandskih otokov, poljsko-Iitvan-ski konflikt srlede wi!-nskesa ozemlja, vprašanje albanske meje in avstrijski finančni problem.
JUgNOAlOBRiajOa DRŽAVB W-STOPIJO IZ ZVEZR JTArTODOT.
—d Franaj, iT. juni>a. Kakor Javlja >Politieshe KorraspondanB iz Londona, ja neutetn^Ijpna vest da namarara-
jo južnoameriške države izstopiti n. Zveza narodov.
KAJtOL «B rTB TRNB KA KA1>-2ARSKO!
— Dsjiof, IS. junija. f^o\^T\ M dr. Sahaper označuje vasti >Vossieoha 7Ag.< in >Ttroler ZtaL< o povrestka kralja Karla na Madlarska kot neresnične.
BLOKADA CARIGRADA.
— Oari^ra«, 1*. junije. v~sletl f>>-kstis turških prlatnnišo po angleških ladjah ja iiirška vlada eklenila. da agasme v Črnam morju T^s svetil].iko. isvzamSi anega.
I«islf3?r3a
s*   Giawesaa   iTatiaa v I^l}eesV
Dve je val rsrodukeig gojasiasv flasbe-es šola as vršita v veliki dve ram hotela Unio« in etear I. v ponsdelješT dna
V), t. m., II. v sredo dne 17. t. sn, vsakokrat ob 8. zvečer. Prva javna pro-dnkoije ajojeneav konaervatorifa Gsaa> bane Matice v Ljubljani za vrši v potek dne 14. t. m. v veliki dvorani hotela Union. Zaeet*k rodne ob 8. zveeer. Tstopniee za vsa tri nrodokaija šola ie konaervstoriia Glasbene afatiee se pridno prodajati v petek dn* 17. t. is. v trafiki v Prešernovi ulici, kjer se dobi tudi natančen mored. V aoboto dna 15. t. za. ob 4. ponolrina pa »a vrši interna vala £v>7sncav Sčlasbeiie lole prM atar-ii v dvorani Glasbene Matice, Vetrova ulica št 7/II.
— flokelaka araštva v slfšsi prisada e eedalia ie. janife k 1. ab S. popoldssa
Rvtso talove/Ibo as prostor« vojaškega tsiieea v Piski. Ob 6. popoldne vasa-Hea na BeJlevna. Godba dravska divizije pod vodstvom ar. dr. C erins.
— Lfsbljanakl Sokol Qasnan|a svojemu člsvostvu, da js društveni slnsrs končal s pobiranjem Članarine za prvo polletje leta 19?1. Del pla/^nih listkov pa še si plačan kljub temu, de se je skušalo šlaasrino večkrat izterjati. Drufi del plačilnih listkov ja nadostav-ljiv, kar so nekateri slani in šlaniea apretnetilll bivališče, ednosao atanova-nje, ne da bi dništvu naznanili spremembo. Prosimo prizadeto čl?natvo, da poravna članarino v dobi od 15. do M. Junija letos med 6. in pol 8. D&oaoaj sohi x MsfPdnse*
BORZB.
—d Bca?;r*d, 17. juniia. Dwhw SSen-
13" 25-  136.75, Pariz 20S-*>7. Zesesa 610—615. SoIsb 2^6—330,   Pr:'«a 50.45 k 50, 60, Berlin .«.75—S2.S0. Diuaj 5.42-š 45. Newyork 35.4035.90, Sofija «^>— 3°.T5, Khe-Milaa 182.30 -183 Valute; rreecosld tr««:W
2^^—393, jr>Kc Orahnie 222 amcrt«il cK^la r j i 33.20—36 40. italijan»ke lire 1^0 d6 1*2, nemška mark« 54.10—S4.25. f->?titm*li 'eii 56.10- S6JS, boizaf^kl lovi 40—40.5k 30 dinarjev v zlata 0—22.10. napoleordori 113.^0—113, ČciiHoslova<!;e krone 0—50, avstrijske krone 5.95—6.10.
—d Zagreb, 17. j umi a Devtze: Drmzj 21.75-2v«o, Berlin 210.50—111.50, nndtsfc
psSta 57.25-57.5". rVhareUa 221-^jso, helija 730—731.50. London 0—550, Newyors kabel 142.50—1U Cek 141—141.2Š. Pnrifc 118^*1188, Prari 19Q.ro— 201.10. %ym 2438—3440. Valute- amerisal dolarji lat (ft 1.33. avvtri'-Ke k- t 22^0—28, bolzars« levi 165—n, carski robiji 31—0, ČesTroslova-ik% krone -—0, nap 'condori 455- 480* nen:^ke n. .e 214—315. romanski kjl 22? do 225. italijanske lire 7iS—730 _
—d Praara. 17. ju ni ta. DavOu« AT!* mrnlam 2411. Barolin H'sJ.Te, Crrrtti 1253.50, Milan 367.50. P.\riz fAj.rA Ix>ndon 274, Novi Jorfe 71.37, Beofrr*& 1^.25. Bukarešta 112.50, ftoFj* 7^.78* Dunaj 10.»:^5. Vnxsava 5. Zavreo 49. Pu*liror^ata 27.00. Valuto: n< marka 105.75. švicarski franki 121 italiiftnsks lire 304.50. franooM Tranltl 586.50, angleški funti 272. ameriški dolarji tO.87, iuiroslovrniki dinai-ji 108 2^ romunski leji 110.2^. r^la;arskl levi 7B.25, avssrreke krone 10.335, poUsl*** marke 5. _
— d Curth, 17. juniK n«vf%e: Bertln 8.47, Holandija 19630, Hmf Yr>rk 5S9, London 22.30, Pa rte 48.15, Milan 29.^0, Prapa ^.20, Varšava 0.45, Zagreb 4.05. Budimpešta 2329. Bukarešta 9.12. Dunaj 1.20, avstrijske krone 0.89.
—t l.jahljanski tm. Znltstajo mc^lll eea. Zastali Izvoz je povzroče padarrjc roii Živine, osobito v Hrvatski tn Srbiji 51ere-rJja počasi sledi. Za ljubljanski tiz se ■I" k>Ca]o sledeče najvišje prodajne cen«: aa stojnicah volovsiko me*o aadnii dci 3*1 Hi prvi de! 20 K, po mesnicah S mesti ta rr# ma vole 36 K zadnji del, 32 K prvi del. Telečje meso se bo razprodajalo na st-vtatean: Preclovič, Smoljan in Kraševec prve vr^a^ 20 K. dn?ze vrste 18 K kz. Na omef:jew^i treh stojnicah se bo prodniaK slanina po snižanih cenah —riba-saio 46 K. driK« v 42 K k*. Najvišja csna ja telečje n.eeo ne vseh drujih stojnicah ;e 24 K prve vTSStt 22 K ke druce vrste. Pričakovati je. da ftc bod^ cene tclečjeca mesa 4e anliale. Zćl«*-niave je v izobilje po zmernfh cerab. S čre§njami j« trg: preplavljen. Najviša \>ro~ dajna eana za čreinje prvo vrste za prihodnji teden je 12 K. DomaČo šreSnJe se rnz~ prodajajo po 8 K kg. Dofle so prve onpor-tirane hrošSfe Jaje je dovoi po 1 ^0 R f.os. Moka stoji na etni 17 K ks il 0. Penit' q je na trga dovolj,   par pllčancev 50—00 K.
Mariborska porota.
— Okradena obmejna straža. Wa ns> mejni stražnici v SodiSnici v Prekm«:)* se je pripetil slučaj velike predrznosti ttke-tapcev. Ko je obmejna straža lani dne 2. aprila prejela svojo mesečno plačo 1.^0
Is morala nazlo na lov 2a tiiioiapci, ki so nakupovali jajca po 80 via. ter »ih pro(iajaJl v Avstrijo po 5—5 K 5tr«2a je zasacTs 12 tihotapcev, med njimi tudi krojaskeca po-močnika Al. Nemca ia Tišine, Med aas!. c-vanjeni v st_a2nice so tihohapji iztekniU ec-nar. od katereza je v^el j>enič bankovec za 100 dinarjev, ostali me*ek pa Nemec rer za aunaj razdelil med tihotapce. Straza/^i so pozneje dobili denar naaai. Kri Nesncu «o dobili ie 1Š3 K. Z ozirem ra skeea io priznanje in na povrnjena 2kode in ker >c Nemeo le do'zo sedel v aapnre, te sa fe-rotniki oprostili.
— Nsllea abo|. Na sMsfai vevar se \c vračalo iz SenČarjeve zosame v MsrallcBt aesadu domov večja 6ru?A>e. jo fo vočer nadlezoval K. znidarič to SeW8£a. 2nidariC je od saJaJ porinil bodalo Stranca v prsa in mu prerezal »liača, na fcar la Pitanec na cesti umrl. Na predsednjkeve vprašanje, čs se CttH kriveia, js 2sidarstt osorno odgovoril, da je ctls obtolba itif-njiva. Dobil je 4 leta težke ječe.
—Nevaren tat. Anton 2abrl od Sv. 8*ne pri Cela Je amkrivil celo vr^io al^eav tatvine v skupni vrednosti tati 4*008 fc. Kradel ]e ara, obleke itd. Obsojen j« »a 2 leti tetke ječe.
— Navihan slepar. Trgovski pomoe*^ Anton Vrstovšek ir Maribora Je M 21. «e-▼embra lani K pek« Jož. Mlsleje na Ka-roški cesti In mu ponudil vzoreo mote. šef, da je dobil večjo zalozo moke Lz Mrvatske. od katere ima 30 vreč preveu. Ponudil ja moko za 2 K eentje, če*, da potrebuje ar sa denar In ker hoče razreiid la drvj;i ve-loa moke, ki je na pote. .Vialej ma je verjel ka odštel 30.97i K. Takoj a«to pa je bil trzovec Serer na Alekaandravi eesfl te. . fonićno obveičen ne kic pekarne MndaK na) posije Mhleia takoi 20 vrač aaosa. Kar Je bil Mislej Sorsriov odjemalec, je poslal le ta po hlapen naročeno moko. VrstovSek te spremil voz, vzel hlapeu račun ln uredil svaje esdevo. Takoj na to pa je pa straaskik petih odlal s tovarišem Snoploss v Avstrije, kjer je pustil v Lipaici Saopla in mm rekel, ns| zs počaks. dokler te ne vrne. Vretoviefc je le! na Dunaj ia kupil tam reetavracfje sa 200 000 K. Ker se je pa Snopi naveličal Iskati, sa je vrnil v Maribor, kiat so ia aretirali in tako le priila sleparija na dan. Vr-stovšek Ii bfl oUojen os *▼* šeflke leže.
6. stran
»SLOVENSKI NAROD*, dne 19. junija 1921.
štev. 138
— VojaSka revolta v Mariboru. Kakor znano, se je v noči 22. julija L L pobunilo vojaštvo v Mariboru. Največji naval je bil v topniški vo* jašnici, kjer so dragonci zanetili upor« Večja druhal, na čelu Ogri* £ek, je vdrla v inspekcijsko sobo, se polastila telefona ter obvestila mestno komando, da imajo vse vo* jašnice v svojih rokah. Ogrizek je udri v sosedno sobo, kjer je bilo 6 blagajn, med temi dve polni. Ogri* yek je ukradel 99.780 K eraričnega denarja, ki ga je razdelil med upor« trike. Nekaj je dal tudi službujoče* mu četovodji Rubini Ogrizek je bil na zadnji poroti obsojen na 18 mesecev ječe, Rubin pa je zbežal y Zagreb, kjer so ga zasačili. Pred poroto se je moral zagovarjati sa* mo zaradi tatvine. Porotniki so ga z devetimi glasovi — oprostili. Zagovarjal ga je dr. Irgolič.
Društvene uesff.
• * — V vednost gasilcem. Vsi gasilci v firoju, ki se udeležijo povodom občnega zbora JQZ 401etnice gasilnega društva v Žalen dne 9. in 10. julija t 1 se vozijo za .polovično ceno poštnega vlaka III. iazreda aa vseh progah južne in državne železnice sj/ Sloveniji m Hrvatski. Za legitimacijo mu etaži poverllni list domačega društva, da se
res pelje na zvezni občni zbor v Žalec. Vozni listek celi velja tudi za povratek Iz Žalca. Za državno železnico ie treba še na legitimaciji poverila od zveznega predsedstva, da se je dotični gasilec resnično udeležil občnega zbora Jugoslovenske gasilske zveze v Žalcu. Karte južne železnice so ve-1 javne za čas od 9. do 11. Julija, one od državne pa celo od 7. do 13, Julija zaključno. Vozni listek je treba torej shraniti za vožnjo domov!
— Šentjakobski semenj. Ker bo letos župni zlet sokolske Župe Ljubljana I dne 31. julija, bo šentjakobski semeni 7. avgusta v prid knjižnici, dramatskemu odseku in pevskemu zboru šentjakobskega naprednega društva.
— Klub »Soia« priredi v nedeljo, dne 19. t. m. izlet v Kranj in sicer v GaJte), 5 minut od postaje, ter vabi k udeležb) svoje člane in prijatelje. Prireditev bo domača in neprisiljena. Na vsporedn je petje, godba, solospevi, recitacije, šaljivi prizori, deklamacije novih izvirnih pesmi itd. Tudi za telesni blagor bo preskrbljeno. Odhod iz Ljubljane južni kolodvor ob 13.30, povratek iz Kranja 22.40 Za udeležence bodo rezervirani posebni vozovi. Izlet se vrši ob vitkem vremenu. Zbirališče na južnem kolodvoru ob 13.
— Pošast v Ljubljanici aili pofl -konja - pol - ribe. Nekaterim starim Trnovčanom je še v živem spominu nepojasnjen dogodek, ko so takratni ribiči potegnili iz Ljubljanice zgoraj omenjeno pošast, ki jim pa je utekla v vodo. Ker ie zopet začela ojrrožati Ljubljano,
se odpravijo tekom prihodnjih dni znani najboljši ribiči in junaki na lov za >podkovanim kartonu odločeni, da ga gotovo ujamejo in v nedeljo dne 26. t. m. v veličastnem sprevodu popeljejo skozi mesto v Hribarjev gaj na >2egnanje v Trnovemc, ki ga priredi pevsko društvo »Krekovo - Trnovoc.
Tnflsflka In s? rt.
— Sturm Graz : Ilirija. D;:nrs oh pol 19 igra proti Iliriji S. K. Sturm iz Uradca, najmočnejši klub na jugu Avstrija Sturm je zmagal preteč eno nedeljo v Spi ta nad Hajdukom 1 : 0, kar potrjuje njegovo izvrstno formo. Tekma se ponovi v nedeljo rb 18. — Vstopnina: numerirani sedeži 30 K, s t de ž i II. vrste 20 K, stojišča 12 K, dijaške in članske vstopnice 6 K.
•— Planinske kode SPD. Slovensko planinsko društvo naznanja, da se o tvorijo dne 19. t. m. nanovo 4 planin, koče i. s.: Kamniška koča 1800 m na Kamniškem sedlu, Cojzova koča 1800 m na Kokrskem sedlu, Koča na Veliki planini 1668 m nad Kamnikom, Prešernova koča 2198 na Stolu, Koča na Be^runščici. Na Begunščiei je sedaj najlepša flora. Vse Trirlavske koče pa se bodo otvorile dne 28. t. m. Poleg gori imenovan i h koč so sedaj v oskrbi že tudi: Jeseniška koča pod Golicami, Kadilnikova koča vrh Golice, Valvasorjeva koča pod Stolom, Turist-hotel, »Aljažev dom< v Vratih, Turist.-hotel, »Zlatorop« in Grand - hotel >Sv. Janez« ob Bohinjskem jezeru.
Raznoterosti.
* Pobesneli volk. 7. t. m. se je priklatil v vas Šišare v Srbiji pobesnel volk, ki je obgrizel vse, kar mu je prišlo v bližino. Iz te vasi jo pobegnil po cesti naprej ter napravil isto še v vaseh Vrnaokolo, Kobaš in Binač. Na svojem potu je obgrizel 32 ljudi, 82 goved, 4 kobile, 1 osla in 10 prašičev. Sele v vasi Binač so je posrečilo nekemu kmetu in orožniku ubiti pobesnelega volka.
* Hrvatske kolonije na Češkem. »Lidove Noviny<* poročajo, da se nahajajo pri Hodonu ob slovaški meji tri vasi, v katerih žive Hrvati, ki so se tjakaj naselili za časa turških napadov na Hrvatsko. Narodna zavest je pri itih dobro ohranjena, kar dokazuje de;-stvo. da so se pri zadnjem ljudskem štetju vsi vpisali kot Hrvatje. Predsednik češkoslovaške republike dr. Masarvk je rojen v bližini teh hrvatskih vasi.
* Umrljivost otrok v sovjetski Rusiji. Po podatkih litvinskega rdečega križa v Petroprradu je dosegla umrlii-vost novorojenčkov in otrok v ruskih mestih svoj višek. Povprečna umrljivost otrok znaša nad 90%.
Polzoedbe.
— Iajrubila se je zapestna ura dne 16. junija med 9.—10. uro iz Trubarjevega parka po Bleiweisovi cesti mimo deželne vlade do Dramskega gledali.^ča po Kongresnem trgu na Mestni trg. Pošteni najditelj se prosi, ker je ura drag spomin, naj jo odda v uprav-nišrvu SI. Naroda._
Glavni urednik: Pasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik:
Božidar Vodeb.
Poslano.
Darila.
Upravi našega lista so poslali za Jugnslovensko   Matico: Neimenovano
omizje v gostilni pri Lozarju K 100. brčna
hvala!
P. n. So d ar ska zadruga. Tacen pod Šmarno goro.
Razne govorice od strani Vade konkurence čez slabo delo, les, itd. o vin?ki skladiščni posodi v izmeri 1200 hektolitrov, ki sto jo izvršili za mojo veletrgovino vina ter postavili v mo o novo klet, me morajo, Vam tem potom izreči zalivalo za vseskosj strokov-njaško in mojstrsko izvrš 9oo delo zgoraj navrdeno posode. Pel«) je izvršeno v mojo popolno zadovoljna ter morom Vašo zadrugo lo vsakomur priporočati.
V Ljubljani, 17. juniin 1021.
Milko JcMih.
• Za vsebino teza spisa ie uredništvo
odgovorno, kolikor dnloča zakon.
Eot potnik ail sala-
el I A m lir iščem mesta, starejša IUBM1I1I. mo£ Cenjene ponudbe pod »Agilen 34/4203" na upravništvo 5!ov. Naroda. 4203
Prvovrstni Mmi
ss tovarno stolov se sprejme. Stadler Ljubljana, Sodna ul. 11. 4202
Hiša
ft trgovskim lokalom, s predsobo, 2 sobi in 1 kuhinja, klet, 3/4 orala zemlje 15 minut od mesta Maribora, se proda z vsem inventarjem za 50.000 dinarjev. Takoj za vselitev. Cerkovska cesta 38 Pebrežje pri Maribora. 4184
Naznanilo.
Naznanjam cenjenemu občinstvu, ds sem otvorila ne Krakovskem asslpu ftt. 14 v popolnoma renoviranih prostorih staro znano gostilno (po domače pvprl Kogloeaku"). Todla bom prvovrstna štajerska (halo-žanska) vina, dalmatinska in dolenjska ter postrezala z mrzlimi ln gor kim i jedili. Sprejemajo se tudi abonenti na Ivano.
Za obilno udeležbo se priporoča 4212 Anica Kolesa.
Knpl te dobro ohranjen
štedilnik
srednje velikosti Ponudbe na trgovin^, Sv. Jakoba nabrežje 21. 4210
Proda se majhne
enonadstropna hita.
Poizve se: Rožna dolina, gostilna pri .Čeha- 4215
Iščem službe.
Sem vešča slov. in nemškega jezika, pripravna sem za vsa dela. Ponudbe prosim pod .L. M. Z./4206" na uprav. Slov. Naroda. 4206
Moderna oprave za
Jedilno sobo,
z medenimi okovi, skoraj nova, se proda. Več se izve iz prijaznosti na Dnnajskl cesti 17, III. nadstropje, ita tS. 4211
Monslenr etaerohe
conversatio* francaise.
Les offertes a 1' administration a chiffre JRANCAIS 4213«. 4213
Kotarski pomočnik
se tako] sprejme. Daljnja pojasnila daje Bmdolf Anderlič,  trgovao v
4218
Premem ali vzamem
v najem takoj dobro idočo meš. trgovino v kakem prometnem kraju če tudi as deželi. Ponudbe pod .Trgovec/4219« na uprav. Slov. Naroda. 4219
Krasno slovensko letov liče
Bled na Jezeru
viln Rodoslnuo
Peneion, vse novo, čisto, lepe sobe, dobra hrana. 4205
Pisalni stroj
za potovonje in nov površnik na prodaj« Naslov pove oprava Slov. Nareda. 4207
•   vi «1
za fino veliko delo sprejme takoj proti dobri plači Mih. Maherko, Trkov-
ifeiLat.ee. 4217
o občina Mirna okr.
te potrebuje izvežbanega
Invalidi imajo prednost. Plača po dogo-Ponudbe in zahteve plače na
4140
Trsti? ze strope izdelale in prodala
na debelo in drobno m2 po K 4*— pri večjih naročilih znaten popust. Steiner Anton, Linbljsna, Jeranova al. 13, Trnovo.
26
Sdf f»n! te a nekn' starn< se
I%&tiga?0 dobro ohranjenih
stolov«   Ponudbe na Hradeckega vas
št. 48. 4102
Sprejme se za
ndH mmlprltvulk't "■
liana.
£ Komp., Ljnb
4116
V stalno službo se sprejme prvovrstna
pisarniška moč.
Popolno znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter dvojnega knjigovodstva. Ponudbe naj se pošiljajo na Knežje oekrknleive v Konjicah. 4142
Jfaprodaj je stavbna parcela
z mizarsko delavnico in z inventarjem. Naslov pove upravništvo Slovenskega
Naroda.
Popolnoma samostojno
kontoristinlo,
veščo v vseh pisarniških del, sprejme tovarniško podjetje v bližini Ljubljane Natančne ponudbe na urravo Slov. Naroda pod .Dolenjsko/4138". 4138
Klavirje
sglasae Is popravlja soflano Hi točno
ter gre tudi na deželo.
»Plia.LllMjai.Mai.45.
ilogaoice
z znamko „ključ" in brez nje pri Tvornici čarapa, Sarajevo Samo na veliko! Cenik zastonj. Par nogavic znamke „ključ" traja kakor 4 pare drugih.
Polnogumijasti obroči
ze tovorne svtomoblle
Pnevmatika
sa kolesa ln avtomobile
Kolesa Avtomobili
najceneje
J
• «*va v vt Me*e»Bje.asse9 ftosposvetska cesta številka 14.
ERJAVEC 6 TURK
trfiovinn z železnino
„prl Zlati lopati* 114 (prej Ksmmarschmldt)
Ljubljane, Valvazorjev trg 7
nasproti kriievmlSke oerkve. Zeloge cemente.
zanesljiva, samostojna moč, z letnimi spričevali, sa sprejme. Pismene ponudbe s prepisi spričeval (priloži naj se slika in stavijo nogoji), ie oddati ns poltm prodal it. 27, Ljubljana. 4192
Popravila!
raznovrstnih tvornllkih, poljedelskih, mlinskih In vseh dragih strojev ln naprav iz* vrstijo s trakove laško In točno „BIST HA", kovinska UtJjMtrtl* Deeaial* 4162
Kipi se pisalni stroj
rabljen in dobro ohranjen. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Dobra pisava/ 4177'. 4177
Proda se hiša
z gostilno, skladiščem in hlevom Kolodvorska alka St 7 4155
Pohištvo
za epalno sobo, dobro ohranjeno, fino, se proda. Selo 41. 4159
Prodam f
13 X 18 Mentor - zastorna kamera z anast?gmatom Voigtlaender Kollinear št 4; 4 kasete in usnjata torba Vse nivo vrstno. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 4187
Deklica za vse,
ki ima voljo in veselje se naučiti kuhanja,  lsčs  slnibe. Ponudbe pod .L. S." poste restante, Ruma, Bosna. 4180
Kuharica,
vajena samostojnega gospodinjstva ln šivanja, lece eloibe k samojstojnim
gosp., ako tudi z otroki. Službo nastopi lahko 15. julija aH 1. avgusta. Ponudbe pod .Samostojna gospodinja 4178" na upravo Slov. Naroda. 4178
Dobro prodajalka
Galanterijske ali papirne stroke, se sprejme. Prednost imajo one, katere so bile zaposiene v knjigarni. Ponudbe s prepisi spričeval in eventualno sliko se dopošljejo na tvrdko Oorlftar Jt Leskoviek, Celje.
Motor
na surovo olje (Rohol motor) 6 HP, Waholovski, skoro nov, se ceno pioda z vsemi pritikli-nami. Klan oni k Jb Kompara, tovarna mizarskih Izdelkov, Maribor. 4008
Cement
ApnoI a Premog
nalboljse vrste v vssko množino
Sloveniji dobavita
, Ava\ Lesko
Met: Filozofska hfsforila 130.
Sijajni historički i ljubavni roman. Upravo izašao. Naručite si odmah kod Če skof ugaslo venske naklado J. Herelk, Is-greh. 4067
!
( Holzstabge-webe)
za strope in stene izdelujem z najmodernejšimi stroji ter dobavljam tako) v vsaki množini na i ceneje
Joa. R- Puh,
LJublj/Mi*. OndaSka ul. 22. Telefon 513.
F. Jefflek
v Liubleat felfova IS.
Izerisjea a zla lene ja ter popravila gla-ssvkjev Is harmonije? isedjelts strokov-*e, tecso ia cest.
Parna opekarna na Viču
L SiiilifAl startnu, Uailiaia.
Rimska cesta Jt. 2.
Nudi se dobro žgana opeka prvovrstne kakovosti po dnevnih cenah- 4170
Perfektna stenegrafioja in stroje-
niti/H za slovenščino in nemščino se pisnu spreime na neko gra;šč no. Ponudbe pod .Perfektnost 4129* na upravo Slov. Naroda. 4129
Proda se večja množina vinskih hram-liiti, transportnih in malih
sodov.
Stadler, Ljubljana, Sodna ul. štev. 11.
novo, 31 konj. sil, širokost 2 m, premer 5 m, z vsemi gonilnimi deli, proda .BISTRA" valjčni mlin, Domžale. 4181
Knpl se konj.
srednji vos za samca ln brak. Ponudbe z navedbo cene pod .Vse v dobrem stanju 4199" na upravo Slov. Naroda. 4199
Prodajalka
Izurjena v špecerijski stroki, se sprejme takoj. Ponudbe na tvrdko J. Tavčar, Ljubljana. Stari trg 30. 4198
Družabnika
(kompanjona) iščem za trgovino z manufakturo. Lokal pripraven. Ni tieba tekočega kapitala, samo garancijo do 60.000 K. Začetek takoj mogoč. Ponudbe pod .Družabnik takoj 4196" na upravo Slov. Naroda. 4196
Prodam
vsled odhoda po lastni ceni deset tednov starega psa dobeimana, garantirano čistokrvne pasme. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 4222
lire n za 1. inli ali lakaj tlita,
moilima ISbS z električno razsvetlja-tHCOlUdlJu duUfl vo prot< dobri najemnini. Ponudbe pod .Cisto/4195- na uprav. Slov. Naroda. 4195
stanovanje,
nemeblIreno, obstoječe iz dveh sob. kuhinje s pritikllnami, išče mlad zakonski par brez otrok proti dobri nagradi in plači. Ponudbe pod .Nagrada 4194" na opravo Slov. Naroda. 4194
3šeem službo potnika ali skladiščnika.
Ponudbe pod .Koroški begunec/4193* na uprav. Slov. Naroda. 41°3
s 100/00 — 200.000 K vložka, kateri se lahko zavaruje z vknjiženjem, se šče za kenvčno tehnično industrijo. Dorisl pod .Industrija" na anončnl zavod 1. Sulnik. Maribor, Slovenska ul. 15
e
J(a prodaj različna posestva,
graščinska posestva od 64 — 300 oralov, kmetijska posestva od 2 — '50 oralov z vsem inventarjem, trgovske hiše, gostilne in mesarije, krasna manufakturna trgovina v Mariboru, hiše, vile, mlini, tovarne, parni mlin in parna žaga na polnojarmenik, veleposetvo na Hrvatskem in vinogradska posestva, nbrnite se na Ksrele Srssztlks, Celje, lelfo polje %m 3640
Trgovina
z deželnimi pridelki, moko in špecerijskim blagom na debelo in drobno zelo dobro vpeljana v prometnem obmejnem kraju Slovenije, ob glavni cesti, se radi družinskih razmer tekat edaa. Prodajalna z velikim skladiščem je sedaj v najemu. Potrebna glavnica 400.000 K. Naslov pove upravniltvo Slovenskega Naroda. 4126
M izurjenih ilvllj
se spreime. Naslov pove upravništvo estov. Naroda. 4074
Sobo fšcG
boljši soliden gospod za 1. julij v bližini pošte. Ponudbe pod .Boljši 4107* na upravo Slov. Naroda. 4107
Trgovski pomofnlk
železeninar, starejše moč, se sprejme za prvo mesto. Plača po dogovoru Stanovanje na razpolago. Ponudbe na upravništvo Slov. Naroda pod .št. 2100 4164*.
Kleparje,
učence in pomočnike, sprejme tvrdka I*. M. Bolter sinova, kleparnica v LJubljani. 4115
Korespondent,
samostojen, dobro izurjen v nemški in slov. korespondenci, se sprelms proti dobri plači. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 4094
M lepih gosi zamenjam
% močnimi ro|I čebel. Pran Kavčič, Selo, tik kemične toysrne pri Llabljanf. 4120
Fotogrnfsbd obrt,
obstoječa črez 20 let, opremljena In dobro idoča se da v zakup ali proda samostojnemu dobremu fotografu. Ponudbe če mogoče nemško z navedbo razpolagajoče glavnice na M« Weln-berg, fotograf, Gospić, Hrvatsko. 3928
Slaščičar,
21 let star, ki se spozna pri vsem pecivu in tortah ter drugem, spreime mesto pod zmernimi pogoji, \\lclav Otto Prsna II., Floreac 9, Československa republika. 4223
Gospodična
se želi izobraziti v kuhlrrfctvu, najra}ša v privatni hiši. Pripravljena je pomagati domača dela in plača po dogovoru. Ponudbe pod .Privatna hiša 4220" na upravo Slov. Naroda. 4220
Kupujemo samo na vagone
: tesan les :
a/3„ */4„ 4-3 m, </4„ </s„ 5-8 m. 3/6„ 6-10 m, «/r„ 8-12,9/i8„ ,5/i5„ 8-12 m Paralelne deske 13, 20, 25, 30, 40, 50 mm 4, 5 m. Late 25/50 mm 4, 5 m. Stafli in žagan les gornjih dimenzij itd. Ponudbe prosita Brača lvkov, Sitar ar, Bačka. 2978
Sprejme ee več
s mehanikov:
za dvokolesa in otroške vozičke. F. Batjel, Ljabljaoe, Sarlovska e. 4.
4221
Vabilo
na
redni občni zbor
Prve do!eolske posojilnice v Metliki, al se bo srftil w četrtek. 30. jenlje Itll
ob 8. uri zjutraj v zadružni pisarni v Metliki št. 15. V slučaju nesklepčnosti prvega se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor na istem mestu s prvotnim sporedom, ki sklepa brezpogojno. Računski zaključek za 1. 1920 je članom ed 20. t. m. v zadružni pisarni na vpogled.
SPORED:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva
2. Odobr tev letnega računa za 1.1920.
3. Razdelitev Čistega dobička In določitev nagrade po §21 zadružnih pravil.
4. Slučajnosti.
Metlika, 17. junija 1921.
Elektromotor
1 H?, 150 V, se proda. Naslov pove an. zav. Drago Beseljak & drug, Lhb-Ijana, Cankarjevo nabr. 5. 4165
jfa dobro hrano sc sprtjne več gospodičen. ?t°esv!09,'I.a
Učenka
z dobrimi spričevali, krepka, zdrnva, brez hrane in stanovanja, se sprejme pod ugodnimi DOgoji v modno trgovino v Ljubljani Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4171
Ssbo išče boljša gospodična
za 1. ali 15. julij v sredmi me^ta. Ponudbe pod .1 ali 15 julij 4168" na upravo Slov, Naroda. 416S
mE Is za doSoTciiia
znab'.ti tudi za nadalje, primeren posel, event. kot teštrnkfor, d >mači učitelj. Priglasi pod .Junst'4163, na uprav. Slov. Naroda. 4163
Mirna gospodična
le mogoče s hrano,zalo. julij. Prijazne ponudbe pod .Hrana 4160c na upravništvo Slovenskega Naroda. 4160
35če se gostilna v najem ali na račun.
Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Gcstilna/4156\ 4156
Sobo le bolita mtiin
za 1. ali 15. julij v sredini mesta. Ponudbe pod .Julij/4169" na upravništvo Slov. Nareda. 4163
Sprejme se vel! gospnrjav oa foln tečg iirans v Meto!
Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 41 3
Lepo mesečno sodo
s posebnim vhodom, po možnosti z uporabo kopalnice, liče proti dobremu plačilu mlad rod etnik Ljubljančan. Ponudbe pod .Stalen dom 4121 • na upravo Slov. Naroda. 4121
Starejša pisarniška moč
se sprejme takoj, tudi vdova, hrana ln stanovanje v hiSi, plača po dopovoru pri J. Erasevle,  Žalec pri Celi j
ffaprodaj ie godbeni avtomat
(Orchestrion Margareta) z dvema va-larjema, vsak po 6 kom. igrajoč, pa jako nizki ceni. Naslov pove upravo Slov. Naroda. 3927
Proda se na zelo prometnem kraju na vogalu, križišče treh cest,
hiša s kovačnico
pripravna tudi za vsako drugo obrt Kupec dobi takoj stanovanje. Poizve se na Bllaeah 8t. 74 pri Ljubljani.
4070
Pozor I
Razprodaja!
Zavese, vrhnje odeje, preproge, garnitura za spalno sobo. Poizve so vsak dan od 2.—3. poo. Sf. Petra cista 38. 4167
AM. ASnolo, UuMIond
priporoča svo(o zalogo
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spadajoči h predmetov. Steklo za okna vseh v»st vedno v zalegi. 4013
Kupujem
po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovi-na, Ruše pri Maiiboru. 230
2938
0254
00
136. štev.
, SLOVENSKI NAROD-, d nt 19. junij* 1921,
wm
L, Mikui
l *J$tm. NnM trs f t. ».
prperofta svojo Mk>fO
seio*cw to sobUnua* ter ti*eft4ala!a paNc
PojmivHb m ksrlejele telim ta somms.
ilarleeCla zloga
klavirjev in pianinov v Ljub-
It        I     Bi mm A _
Ijani Tvrdkj
Hana, HliSss-eva ell, pri-
poroča v nakup najboljše instrumente prvovrstnih to varen po solidnih in zmernih cenah.
Biišaf s>ei Sfranfei (Btovasifa) $kj-3(ri^:3ac§rfd. SkW»le: »ovisit.
Proizvaja jedilno laneno olje, tehnično laneno olj«, prima laneni firnel, lanene tropine in druge vrste oljnih Irdelkov.
Brzofavt: Zabret ■WwllJMBffW
Padavica (epilepsija)
Že 20 let rueicke&eai .Bnilepticon' Dr. Well, Prenkfurt a. m. % uspehom rablJ3 zdravniki, bolnice za uspeSno sredstvo aa pobijanje epi-lepsife pa tndi proti Vidovemu plesu, histeriji, živčnim bolečinam in živčni oslabelosti. Bolniki ga radi oživajo in lahko prenašajo. Dr. med. K. Ganz piše: .Noben pomočtk pii zdravljenju epilersije ne služi tako dobro'. Dobiva se 2opet v veliki množini  v veiedrogerijah   in lekarnah.
Izdeluje ga sareotvornica Dr. R. k Dr. 0. Weii, Frankfurt, a. M. 420
^TAMPlHp
IJUBLJAJSTA
"tranke
Nudim brezobt esno
Ciril-Metodove vžigalica
„DRAVA"-VŽIGALICE druib© «v. C!riia In Matoda. Zaleg« pri »v. Pr^Mi , Ljakljm*.
_ei
Te vSaSrailo«
•• v f*M SraSfei r». Ciril« Mete** _______^^LJU^BLJANM.........
Pri posameznih m\bojib fkatljica K 106 od skladišča Ljeblj&ua. Eagrosistl imajo primeren pojim.
J. Perdan, LI ubijana.
Kcdi po aataft&ši cestni cent ta v vs&VU ssmoHnl
M. družiš JrUlov"
tovarna branil v Šmarci pri Kamniku.
i Kmafeo pri IMm
izdeluje za rudnike, kamnolome 11, d. ter lovec:
I) varnoetne eksploziva, Essonikttt
I v jakosti dinamita,
II v jakosti dinamona,
ITI v jakosti tvetterdinamona. I) atlaški smodnik
vrste B goli in prežan v cilindre (na zahtevo tudi vrste A), rud a rs k. 1 a g u m s k i goli m prešan v cilindre 3j WfKk§alne vrvice (ZOndschnGre) in 4) vse vrste lovskega smodnika.
Navedeni eksplozivni predmeti se dobe pri najbtižjin ubojoSa skladiščih.
H*|starej£a sloves aka
pleskoRko m ntanko
delavnica
IVAH BSi&BLJ, Banatska čas. 16,
se piiporoća. Izvišitev točna cene zmerne. 1250
Zahtevajt
cenik
e
I
m
n poštnine prosto
e itvee&a LjnbSjana 4, Bfiesini trg šle^. 23-
Naivečja zaloga ur, zlatnine in srebraine Lastna prctokolirana tovarna urvšvic
jsm «ii!t§, st
ia vse gedasea mora poginiti, ako pcrabljite moja najbolje preizkušena in splnano hvaljena sredztva( kot proti poljsirfm is hifeiim m!§tm R 1?, xa podgane 16 K; za. aVHtrfes posebno močna vrsta K 20; flnktnra za senir.e K 15; usiftevalec 3e«j3£*v K 10m 30; prašek proti mrssso« k 10 in 90; maiilo proti neem pri l$«dsh K 6—12; mazilo sa nši pri sivini 6—12: praiVk za e& v o&SsSd tn perilu K 10 in 20; tinktura proti saacreeacaai na saden in zg4ss^hu (uničev. rasfinl PraSsk n?i; ssrsvfliaai K 10. in 90. PoHfia pa povzetju 2avod za eksport iS »rt&e&er, Petri»jrssSR vi. 3. Ze^reb 15*
PregsroeSaJaSei pomttst!
& S< it)
^'i» t^^iJ^ ^^ii e^g;
0 š(¥stai stroji
izborna konstrukcija in elegantna iavrsMtev iz tovarne v LIncu
Ustanovljena 1. 1867
Risalni stroji »ftcifer'
Centri z&st^sH ts fraiafe©.
Etalgsfi Iz pr«i&[ felera
3firkc^, 9*77*5s Wane«racB.
Začasno znižane cene.
ilil
popolaoma samostojen, zanesljhr, bilsndst, vešč slov. in nemsk. jezika, se S"p£'3j*ae pri večjem tovarniškem podjetju. Pismene ponudbe s prepisi spričeval je vposlati na Ljnbijano, poštni predal 9.
eeaaa,
7, stran.
Novo ustanovljena fvrdka
Friderika ICssslsr
nHca it. 41,
oet«! m
4fD4
mM.
^ozorI
obstoječe iz S stavb. Poten se v BsSI ^SSM l&d tfA SdaM.^-i1..
prej (Avstro-Asterikaaa) Trni - Asisrflta trevais potaikc v New Terk redne 3 krat t jtrf-no AiPtfiko pe 1 krat meactoo.
P. t Potnikt kateri želijo se z brzoparnikora Preeident Wihion na dan 18. junija v Nsw-York voziti, speejmejo se Se do 15. junija t. !.
Pejasaila daje In vez oe liste prodaje
SlNOi! RHCTEC,
iuni mMt ia eijiiig Mi
9Q t»G w5H? eto S8. t. m. v LIVeM^jr?". Rsrtiov« rasta St 4.
4017 S spodtovenj«m Sx39«
—■■' <iig»»n...... ,........■■■ ■     ■ akw
i!
S lil
5^" •> ^
debakl v Ljub
priporoča sv
bogato zalogo angl-fkega, čcflccga, francoskega ia H sksga proizvoda po zelo znižaniS cenah.   Solidna B I
postrežba zajamčena.
veletrgovina maiiufaktiirnega blaert
Sjani, Dunajska cesta 33 pri »Bajkami*,
V. Karsano Teltfsn 226
Flavni lastepaik za Slovenijo t Ljubljani, Keledvorsža ulica 21
ifborno mone^ovsko in ansfleSko bltfo ima vadm v zalogi
8ai8lMSi?'.;
Ma izbiro so prvovrstne rasceptane (|f«5plies6f) palice za aaJce, ščuke, postrvi in lipane ter kolesa vgeh vrst. Na raapolago je ve-ika zaloga prima svilenih vrvic veefa vrst, trnkov ter iabornih muh n različnega druscfa ribarske^a orodje, ne dunajskega iavora. Sprejema se vsa v«q"a naročila m popravila. Blago je strekovnja-§ko izbrano in sc bo radi v bodoče razprodajalo samo le preiaku-šeno blago nemikih in an^rleekJh firm. hnkratna nabava tega so-ialnega orodja, ki je ročno delo in ne nezanesljivi tvorniiki rano-žinski predmet (Massenartikel), zadostuje za mnogo let.
flaaufei m m raa^a^al
i 1*m*l
m m
acas imu ', 111
u koturima kao i kutije iz valovite ljepenke izraJ-u:
inis MmM i M\i W (Mmmt)
Rožankowski
Xfi§ra^| SsvskA cesta 27
mm
«   ^ Š Jii W ^fei v
ZflCREB
Moderne tvomilke oprave, stroji za vst industrij?, precizijsko in probo orodje, zastopniki   prvovrstnih tvornic, prodajna   pisarna   za Jugoslavijo tvrdke G. Rot, a. Wien III. Hidravli-ške naprave, motorji vseh vrst opreme za mline.
Redni občni zbor dne 2*. apnJa  1921 je sfttenii zvišati d^l-
nt»ko glavnico
m K 2,500.000'
drag d
v'a s
I
urfst
■ &
TsTersa kmaervj sata«! ia SsJofcas
ter pooblastil apravni »vet, izdati 2600 h&sactar novfh de^^.o ^9 Ž 2SCB— seoslnaJa, glasečih se na ime, pod sledečimi pogoji;'
1. Starim delničarjem se pridrži pravica do nakupa epejup^e. delnice na pet starih po kurxa K 300'—.
2. Ostale delnice se pre?ufti po kurzti K 400'—.
3. Delnice se bodo izdale v komad'h po 1, 10 in 25 dehTifc.
4. Delnice participirajo na čistem dobičku podjetja od l. Ilirija t 1. dalje.
5. Kupnino je polno vplačati pri rxxlp»3tt.
6. Rok za subsknpcijo delnic sa prične d«e tO. jmllja ti. iti traja 4/9 v^e^&oa 30. ]as^ja 11«
7. Kot pcdpisovalmca fangira J^srfborslia esfeorrspt'^a T333£2SS n|ana pcorsžnica v MmralK Sobetl in ehapo^ilura ■ Baconi ia Sogrefi&i SSatl&i.
8. Reparticijo delnic si pridržuje upravni svet.
Maribor, v juniju 1921.
Upravni svet Mariborske tiskanje d. d. v Mariboru,
M Ustrezajoč nujni gospodarski potrebi sva podpisana usta-"  novila t Gradca, Oirardigasse  8./L, trgovsko družbo
naznanja, da zopet izdeluje že v predvojnem času priljubljene konserve kranjskih klobas z zeljem kakor tudi vse druge viate metnatHi konserv in oferira po najnižjih dnevnih cenah s^/oje prvovrstne izdelke, ka-ker: eajSlsalaa saJamne (®tFaIxe}i Icrakevafee, teftfiarloe, : ^etee ei^asae, *?izxfe!m\Q U t. č«
PaMIatve pa paaai ki ialesmicl đaavao.
kot specialno podjetje za trgovski promet z Jugoslavijo.
lf aai|nlitrta i
Izvoz v™h vrel sirn^Vp iteflfl poSffldelslilh
ter strojev za leno ?ađaatr?.'o (lndtslaoija
kon2°il&iaih i.-.'O, lolsesiob!!, psrr.ih slro{evf
SsspfiHi cieS^irS^zilfa poprav^ milaev far ielea> sslse. Laaftsri biženar^l
Uvot vseh agrarnih pridelkov Ju^rosiavfje, „KONDOR* je rojakom na razpolago v vseh trgovskih in gospodarskih zadevah ter ga kot domače poletje priporočava vsestranski cenjeni naklonjenosti.
Z odličnim spoštovanjem
Sr. Vdfeoalav Maifeo Sergen.
IfaMiaaa, KUčerfeva cl, 7.
Zpeeielno ca&T^e-•io potffatla za be-ialaxa%e>
e   Izrsebaa as
vodnih aH.
»«   tki   i     -       ^ %
$®lmmo zdravifiSle Rikli
(zračne, solnčne kopeK, etektroterapija, dietetiene kure) Sefzdia^nitK dr. Novakovi* it Zagreba, med. stev, dr. Bde* z DutmJ^
Prospekti pri npravftefjstvu. i    - ' firmn-fin ------- ■ ■■ m m ađmta
KRISTALIIN d. d., Zagreb,
ieesptoSsas simis i amtesasmi BoikovMm mv br. 16-
Tat- Dr. e 70.
preporuča svoje bogato skladište staklene i porculanske robe. Raspolaže u svako doba sa proizvodnjama iz prvorazrednih čeških tvornica kao i što i sa svim vrstima stakla za urezivanje te gracJJevne svrbe. — Preuzima narudibe ta takozvane „KOMBINIRANE VAOONE-aa skladišta i izravno k tvornica az dnevne tvorničke cijene. — Izvolite zatražiti cjenike !
B. stran.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 19. junija 1921.
136. štev.
Jetika!
Specialist za pljučne bolezni Bn Pednik zdravi ln ozdravi pOfOsto j etiko. 20 let skušnje iz zdravilišča in iz prakse. Tuber-kulindiagnoza, fizikalično zdra-viliščno zdravljenje. Tačaa za« iaaoo Št Jurij ob ]už. žel pri Celju. 3275
Edina tovarniška zaloga Siv, strojev za rodbinsko in obrtno rabo, v vseh opremah, mater-jal predvojni. Dalje igle, olje, posamezni deli za vse sisteme na veliko in malo.
JOSIP PETELINC
LinMjana, Sv. Petra nosi? št. J.
Večletno jamstvo. — Ugodni plačilni po-—   goji, — Popravila se sprejemajo. —
Na veliko in malo potrebščine za šivilje, kro-
jače, Čevljarje in sed-
larje, sukanec, ćevljar-ska preja, toaletne potrebščine, modno bla-
go, pletenine  i. t. d
Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri
Franc Cerer
tovarnar v Stobu  :.osta Dotnža!.:
Prevzemajo se tudi stari klobuki iii slamniki v popravilo  pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica šf. 5.
Spre emtcjo v sredo lu souoiOt
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice pri Novem mestu
zdravi rheumatiamus, protin, neuralgijo, posledice zlomljenih kosti, ran in eksudatov.
Sezona od 1. maja do 30. septembra
Železniška postaja Straža - Toplice 3733 Pojasnila daje ravnateljstvo.
Modni salon
Ljubljana
Židovska utiss štev. 3. Dvorski tre štev. 1*
Priporoča
najiei izim
s^smlsdar.skSh in slsccslkov.
Popravila se točno izvršujejo.
Žalni MobnUi v sa2ot?i.
Prvovrstn
pnevmatike
Dualap - ReHnoffer - Sutctiinson
priporoča
IGN. VOK,
Ljubljana, Sodna ulica 7.
Ne pozabite obiskati našo podružnico, katera je prejela veliko množino vseh vrst
SINGER
Šivalnih strojev, SINGER Igel in strojnih de!«?. SINOER olja. sukanca ta svile. Lastna mehanična delavnica povečana!    Prodaja na primerne obroke 1
Si«??er šivalni stroji Soarno & Co, Hew 7orb.
Po d rut niče i Ljnbllsna Šeleabnrgova al. 3. Nuvo me-mesto, Maribor, Zagreb, Kar ovec, Osjck, Brod na Savi, Varaž-
Barva  vsakovrstno blago.
Kemično  čist! obleke.
Tovarna
ovratnike, za«
Ljubljana, Poljanski naeip št. 4 -!-!-:-
Fodr.is.lo. . Seleuburgova ulica 4.     Bg^jg >" Srajce._
PODRUŽNICE:      MARIBOR      NOVO MESTO KOČEVJE Ooiooska nI. 38.       Slavni trg Stev. 39.
ovi Sad. — Zastopstva v vseh večiih okrajih In mestih.
Pristni kranjski laneni
F1RHEZ UME
LAKI HI Sasfal izdelki se floto nalome]* pri tvrdkl
SMO PREMERI.
LJUBLJANA, Kolodvorska ollea št. iS.
■BBEBB
40C2
znanilo.
Koncesifonirana potovalna pisarna
IVAN KRAKER v Ljubljani
se je preselila
iz Oosposvetska ceste it. 13, (Kolize}) v
ofcedĐ&rsfcn nllco It. 41.
fetize glav *ega koSodvora.
M linije ln Ham. Cheitaoro in Antwerpen ? Mko.
■rT^Tii^i^iaTirrrei
Čehoslovaški izdelek
Param©
gumijevi podpetnski
Zajamčeno mirovna kakovost! Me-doseina stanovitnost!
Tvornica: Bratislava - Petržalka. =
Mm pisarna: Paiaaoii-Giiiiiioiistrie M111.. neoltaarjasse 7.
delnUMa drolba za
transporte
RAKEK
OcprFcJecfe Tečjfh Id nsal!h osobito živinskih ln mesci* transportov. Raekspediciie vsakovrstno.
. LiUI
reglstrovana družna z omejenim poroštvom. KXXXMX
i
Gorajsaija družba je sklenila na svojem občnem zboru dne 12. junija 1921
podjetja
Podjetje je na lepem prostoru tik železniške postaje Križevci pri Ljutomeru, na križišču treh okrajnih cest, opremljeno z najmodernejšimi novimi opekarskimi stroji na pogon s 100 HP Dieselovim motorjem, umetne sušilnice (patent Ing, Geiger, Konstanz), elektrarno, ki razen obrata razsvetljuje še tri sosednje občine, mreža
električnega voda je last opekarne.
Velika zaloga različnega inventarja in materijalij kakor: avtomatični vozovi za spravljanje opeke v sušilnice, tračnice, 250.000 komadov remic i, t. A Obratuje se lahko vse leto, ter izdela do 6,000.000 različne robe iz najboljše v Pragi in Ljubljani strokovno preizkušene in kot najizbornejše vrste kvalificirane ilovice, katere zaloga
je na lastnem posestvu neizčrpna.
K podjetju bi se lahko postavil še umetni mlin in žaga za boljše izkoriščanje gonilne sile. Razven tega spada še k podjetju 10 oralov lepega mladega gozda, ki se lahko kupi s podjetjem ali brez njega. Zaradi izborne kakovosti izdelane robe je podjetje sloveče po vsej bivši Avst.-0gi\ tako, da je odjem vsake izdelane robe najsigurnejši.
Reflektanti
vabijo!
Cena po dogovoru!
ki tisk »Narodno tiskarne«
Za iaseiatnl del odgovoren Valentin Kopitar.