NIKO .UPANIE V ETNOGRAFSKEM MUZEJU V BEOGRADU Vesna Bi.ia Omeikus IZVLEEEK V elanku so predstavljeni dokumenti, ki jih hrani arhiv Etnografskega muzeja v Beogradu in prieajo o delu Nika .upaniea kot kustosa na antropolo.ko-paleontolo.kem oddelku omenjenega muzeja v letih 1914.1920 ter o njegovih kasnej.ih prizadevanjih za prodobitev antropolo.kih meril za delovanje Etnografskega in.titut, ki je bil leta 1921 ustanovljen v Ljubljani. Kljuene besede: etnologija, fiziena antropologija, Niko .upanie, biografije, Etnografski muzej Beograd ABSTRACT The article presents documents from the archives of the Ethnographic Museum in Belgrade which witness to the activities of Niko .upanie as curator of the museum's Anthropology and Palaeontology Department from 1914 to 1920, and to his later efforts to lay down the anthropological criteria for the operation of the Ethnographic Institute, which was established in Ljubljana in 1921 . Key words: ethnology, physical anthropology, Niko .upanie, biographies, Belgrade Ethnographic Museum Etnografski oddelek je bil izloeen iz Narodnega muzeja v Beogradu leta 1901 s preselitvijo v loeeno stavbo, ko je bil dr. Sima Trojanovia imenovan za njegovega prvega varuha.1 Do dvajsetih let 20. stoletja je bil Etnografski muzej v Beogradu edini etnografski muzej v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma v Kraljevini Jugoslaviji. Sima Trojanovia je ostal upravnik do leta 1921. Sima Trojanovia, po izobrazbi prirodoslovec, je v okviru svojega specialistienega .tudija iz muzeologije obiskoval tudi predavanja iz fiziene antropologije, ki jo je .tudiral tudi Niko .upanie. Nekatere predmete sta poslu.ala pri istih profesorjih in predavateljih. To je bil verjetno najmoenej.i razlog, zaradi 1 Vesna Bi.ia Omeikus, Dr Sima Trojanovia . .ivot i rad, Na poeetku, Dr Sima Trojanovia, Istra.ivae, nauenik i prvi euvar Etnografskog muzeja, Beograd 2002, 7.83 (cirilica). Vesna Bi.ia Omeikus Kolektiv Etnografskega muzeja v Beogradu junija 1921. Od leve proti desni: Emilo Cvetia, Nikola Zega, dr. Sima Trojanovia, Borivoje Drobnjakovia, dr. Niko .upanie in Milena Lapeevia. katerega je dr. Niko .upanie eno obdobje svojega .ivljenja in dela pre.ivel v Etnografskem muzeju v Beogradu. Ker je imel posluh za potrebo vkljueevanja (fiziene) antropologije v delo Etnografskega muzeja, je Sima Trojanovia svojemu kolegu omogoeil zaeetek tega znanstvenega podroeja v muzeju. Danes je v Arhivu Etnografskega muzeja v Beogradu pod .tevilko 117/I shranjen dokument, napisan v srbskem jeziku v cirilici, ki ga je podpisal dr. Niko .upanie in nosi naslov Delo na antropološko-paleontološkem oddelku Etnografskega muzeja 1914–1920. V dokumentu je dobesedno napisano: .S sklepom Ministrstva za prosveto z dne 30. julija 1913 (pod .t. 11147) je bil podpisani imenovan za kustosa Etnografskega muzeja s posebno nalogo, da se posveti 'v prvi vrsti merjenju .ivega in ne.ivega materiala prej.njih in sedanjih prebivalcev srbske dr.ave in tistih obmoeij, v katerih .ivi na. narod'. Ker novo poslopje z oddelki, namenjenimi mojemu delu, ni bilo sezidano, sem po ukazu tedanjega ministra za prosveto z dne 4. dec. 1907 ostal v Narodnem (zgodovinsko-umetni.kem) muzeju, novo dol.nost pa sem prevzel .ele 6. maja 1914 (N. M. .t. 233). Tako je bil v Etnografskem muzeju ustanovljen antropolo.ko-paleontolo.ki oddelek, edini tak.ne vrste doslej v na.i dr.avi SHS. Vendar pa razen prostorov (ena soba za laboratorij in en manj.i kabinet kot pisarna) ni bilo pripravljeno nie Niko .upanie v Etnografskem muzeju v Beogradu drugega. V prvi vrsti so bili na voljo antropolo.ki in.trumentarij, pohi.tvo in strokovna knji.nica. Za prve potrebe sem uporabljal R.Martinov mali in.trumentarij [Instrumentarium: instruments N° 1 et 5, P.Herman "Instruments scientifiques antropometriques", Katalog C3], ki je bil moja last kot tudi last knji.nice. Trudil sem se pridobiti sredstva od dr.ave za nabavo vsega, kar elovek potrebuje v neki na novo ustanovljeni znanstveni ustanovi. Opravili smo razgovore tudi z upravo Narodnega muzeja, da bi ta antropolo.kemu oddelku odstopil osteolo.ki material (.Crania Belgradensia.), ki sem ga zbral ob polaganju kanalizacije v Beograda leta 1909, ko je julija 1914 nenadoma izbruhnila srbsko-avstrijska in nato .e svetovna vojna (1914.1918). Neposredno pred vojno sem obdeloval antropolo.ki in etnografski material, 275 ki sem ga zbral leta 1912 v Greiji in en del objavil pod naslovom: .Hrvati kod Atine., Prilozi antropologiji i istorijskoj etnologiji Atike, z 11 slikami in 7 polami besedila (Posebna izdaja .Starinara. N. R. letnik VI, str. 95.152, Beograd 1914). .e na zaeetku vojne sem moral zapustiti Beograd, toda na .alost nisem mogel s seboj vzeti svoje knji.nice in zasebnega arhiva, temvee sem vse skupaj pustil na oddelku za antropologijo; do neke mere sem upal, da bo sovra.nik spo.toval znanstvene ustanove in predmete v primeru, da bi Beograd morda padel pod njegovo oblast. Vendar sem se u.tel, saj sem se v zaeetku leta 1920 spet vrnil v slu.bo v Beograd in svoje knji.nice nisem na.el, od rokopisov znanstvene vsebine pa je ostal samo doloeen del. .Crania Belgradensia. je bila unieena .e ob prvem bombardiranju Beograda 1914. leta, tedaj, ko je bila v Narodnem muzeju unieena .Milo.eva. in .Vukova. soba kot tudi predzgodovinski skeleti iz Vinee (eden iz neolitskega, drugi pa iz La Tene obdobja). Tako je bilo znova treba polo.iti temelje antropolo.ko-paleontolo.kemu in.titutu v Beogradu ter v dr.avi SHS nasploh. Na.a dr.ava je menda edina dr.ava v Evropi, ki nima ne univerzitetne katedre za antropologijo ne antropolo.kega in.tituta. Majhna Portugalska ima dva, Poljska pa na vsaki univerzi katedro za antropologijo, da o Belgiji ne govorimo ali o Ameriki, kjer posebej skrbno gojijo znanost o elove.kih rasah in antropogenijo. To .e zlasti poudarjam, ker sem ob mednarodnem antropolo.kem kongresu v Parizu (sept. 1920) prevzel dol.nost, da pri merodajnih dejavnikih energieno poskrbim za ustanovitev dr.avnega antropolo.kega in.tituta za raziskovanje porekla in rasnih znaeilnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njihovih sosedov tudi v dr.avi SHS. Med vojno je zamrlo antropolo.ko delo v Etnografskem muzeju, s katerim so po uvedbi okupacije s strani sovra.nikov od 1915.1918 razpolagali Nemci, nato pa Avstrijci. Podpisanega je Voja.ko ministrstvo ob koncu julija 1914 poslalo na slu.bovanje v Voja.ko cenzuro v Ni.u, v zaeetku decembra istega leta po slavni srbski zmagi na Rudniku in Kosmaju pa je bil razre.en te dol.nosti, da bi se lahko eim bolj intenzivno posvetil nacionalnemu delu v zvezi z osvoboditvijo in zdru.evanjem Srbov, Hrvatov in Slovencev iz Avstro-ogrske monarhije. Kot predstavnik Slovencev v Jugoslovenskem odboru v Londonu je obeasno bival v Atenah (dec. 1914), Rimu (zaeetek 1915.), Parizu (maj 1915), Londonu (1915 do konca 1918) in pol leta v Zdru.enih dr.avah Amerike (Cleveland-Ohio). Nato ga Vesna Bi.ia Omeikus Prva in zadnja stran .upanieevega poroeila o delu antropolo.ko-paleontolo.kega oddelka Etnografskega muzeja v Beogradu 1914.1920 (dokumentacija Etnografskega muzeja v Beogradu). je vlada SHS (v zaeetku leta 1919) poklicala na Mirovno konferenco v Pariz kot tehnienega delegata v Etnografski sekciji. Tu je vodil delo v podsekciji za doloeitev nem.ko-slovenske meje (elani: dr. Slavie, dr. Kovaeie, J. Lakato., dr. Erlih- Po.tenjakovia). Ker so zavezni.ko politiko pri ru.enju starih in ustanavljanju novih dr.av v glavnem vodili zgledi nacionalitete (???), so si etnografi s strani politienih velika.ev pridobili spo.tovanje in so kot nikoli doslej imeli najbolj.o prilo.nost, da etnografsko znanje uporabijo v korist domovine. Poleg velikega .tevila del in elankov je podpisani med vojno objavil: 1. .Nëîâaíey., mapa slovenskih de.el. Izdaja za Rusijo, Beograd 1915, 2. "O Slovencima", Sa uvodom od Ivana Me.troviaa. (Tiskarna Hrvatski Svijet, 4 izdaja). New York 1915. 3. "The strategical significance of Serbia" (prvie natisnjeno v reviji The XIX Century, nov. 1914). London 1915. 4. "Pro patria mea Slovenia" (easopis Zveno). Petrograd 1915. "The slovenian lands" (v "The Southern . Slav library II). London 1915. 5. Map of Yugoslav territory (Jugoslovanska zemlja, scale 1: 1.500.000). London 1915. 6. "Slovenija vstani!" (Govor 28. IV. 1915 Cleveland v Ameriki) Cleveland 1916. Niko .upanie v Etnografskem muzeju v Beogradu 7. .Kosovo. (Zabavnik). Krf 1917. 8. .Znameniti Jugoslovani. Franc vitez Miklo.ie; Zabavnik, Krf 1918. 9. Jugosloveni behu jedno i biae opet jedno (odlomek iz Londonskega govora: Serbia virtute domina gentium, 11. VIII. 1917) Bizerta (Afrika) 1917. 10. Genealogical tables of Serbian kings (South Slav Monuments I: .Serbian ortodox church.). London 1918. 11. .Ave Illyria. (Préface de Jean-André Mercier. Avec 2 cartes et 13 planches hors texte. Societé générale d'imprimerie et edition Levé). Pariz 1919. 12. .Aperçue générale de la litterature Yougoslave.. Avec 1 carte et 2 planches hors texte, (Sociéte d'editions Levé). Pariz 1919. 277 13 .Le sang et la race Yougoslaves.. Avec 1 carte et 6 planches hors texte. Pariz 1919. . .La Carinthie.. (La question du Prekmurje, de la Styrie et de la Carinthie, etudiée par M. Brezigar, L. Erlich, I. .olger, N. .upanie). Pariz 1919. To so bila moja poljudno-znanstvena in politiena dela med svetovno vojno. Kadar mi je to dopu.eala nalo.ena uradna dol.nost, pa sem se kar precej ukvarjal tudi z znanostjo, da ne bi pozabil na .e pridobljeno znanje. Napisal sem razpravo: .Les premiers habitants des pays Yougoslaves". Ethnologie paleolithique et néolitique, XXX année N°. r2. Pariz 1919. Po povratku v domovino v zaeetku leta 1920 je Jugoslovanska akademija v Zagrebu na seji 16. junija 1920 sprejela mojo drugo veejo razpravo .Etnogeneza Jugoslovena., ki je bila .e natisnjena v 222. knjigi Rada Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, Zagreb 1920. To delo obravnava poglavitne poteze rasne zgodovine in analizo Srbov, Hrvatov, Slovencev in Bolgarov od najstarej.ih easov do danes. Kot sem .e povedal, sem pri povratku v Beograd na.el opusto.en antropolo.ki zavod v prostorih Etnografskega muzeja. Najveeji del strokove knji.nice je izginil, tisto, kar je ostalo od bro.ur in rokopisov, pa je bilo vse razmetano in postavljeno na tla. Ob.alovanja vredno je, da je izginila korespondenca z znanimi avtoritetami s podroeja antropologije in predzgodovine, kot so bili Johannes Ranke, Alfred von Schliz, Augustin Heisboch, Talko Hryncewicz, Felix von Luschan, J. Kollmann R. C. Najprej je bilo treba borne ostanke knji.nice in zasebnega arhiva pregledati list za listom, urediti in zlagoma pospraviti oddelek, da bi delo lahko normalno potekalo, oddelek pa slu.il svojemu namenu. Najpomembnej.a dela za strokovno knji.nico je podpisani sam preskrbel in to najpogosteje iz lastnih sredstev. Gospod upravnik muzeja mi je bil vedno v pomoe, vendar pa sredstva, ki jih ponuja dr.avni proraeun, niti slueajno ne morejo zadovoljiti potreb oddelka, .e zlasti zdaj, ko se ponovno oblikuje. Samo majhna pisarna je dobila svoje pohi.tvo; na laboratorij je treba .e poeakati, da bi ta lahko ustrezal potrebam fizio-antropolo.kih raziskav. Pri.lo je tudi do skromnih zaeetkov na podroeju kraniolo.ke zbirke antropolo.kega oddelka, in sicer z darili g. upravnika dr. Sima Trojanoviaa i g. Nikola Zege, uslu.benca Etnografskega muzeja. Prvi darovalec je dal eno rimsko (R1) in eno srbsko lobanjo (SPS1) iz poznej.ega srednjega veka, drugi pa prav tako eno starosrbsko (SPS 2) iz nekega verjetno bogomilskega groba v Srbiji; ta je Vesna Bi.ia Omeikus bila namree odkopana (18. IV. 1904) pod Budi.inem Mramorjem v vasi Budi.ia, 200 m dalee od Drine. Kamen ni vseboval zapisa, okra.en pa je bil z elementi grozdov, ki visijo s spiralno zavite trte. Na teh lobanjah smo za zdaj zbrali le nekatere poglavitne antropometriene podatke, in sicer s pomoejo piplonskega (???) .estila (Compas d'epaisseur): najveejo dol.ino (ND), najveejo .irino (N.), razmak kotov spodnje eeljusti (RUDV), razmak loka lienic . arcus zygomaticus (RIL), medtem ko smo najmanj.o .irino eela (N.E) ter .irino nosne odprtine . aperturae pyriformis (.N) in vi.ino nosu od suturae nosofrontalis do sredine spodnjega roba aperturae pyriformes (VN) merili s tako imenovanim Compas glissiere. Lobanjo SPS2 (brez spodnje eeljusti) je odkril g. arhimandrit Miron na 278 dvori.eu Groeanske cerkve ob neki dozidavi leta 1910 in jo podaril g. dr. Simi Trojanoviau. V ceveh lobanje so na.li srebrni denar kneza Lazarja (1371.1389) z zapisom v srb.eini. Anatomske mere: ND = 184 mm, N. = 135 mm, RIL = 131mm, N.E = 105 mm, VN = 54 mm, .N (apertura pyriformis) = 29 mm. Index cranii = 73 x 37 index nosi = 53 x 7 Ta oseba iz XIV. stoletja, doma s Kosovega polja (Î), je umrla v zreli dobi (v starosti kak.nih 40 let). Sutura coronalis je dobro opazna, medtem ko je sutura frontalis povsem zara.eena, tako da ni sledov o .ivih. Oseba je bila dolihokefalna in je imela ravno teme. Za nos je znaeilna chamaerhinia . indeks 13x7) -, gre za obliko, ki je v povpreeju ni najti med arijskimi narodi, temvee gre bolj za izjemo. Tak.en indeks nosu je znaeilen npr. pri etnienem kri.anju med Egipeani in Nubijci (52x0), pri Weddih na Ceylonu (>52x5), Tamilih (53x7) in zahodnih Afrieanih (>+ + 56x0). Lobanja SPS2 (s spodnjo eeljustjo) po vsej verjetnosti spada v poznej.i srednji vek. Oseba (?) je umrla v starosti okrog dvajesetih let, vsevakakor pa pred dopolnjenim tridesetim letom. Njegovi suturae coronalis in suturae sapittalis sta odprti, medtem ko je sutura frontalis gotovo .e zra.eena in je komajda razpoznavna. Anatomske mere: ND = 152 mm, N. = 136 mm, RIK = 145 mm, N.E = 111 mm, VN = 56 mm, SN = 25 mm (apertura pyriformis). Index cranii: 74x72 index nosi: 44x6 Oblika mo.ganskega dna je bila stegnjena in na zgornji meji dolihokefalije. Lobanja je bila visoka in usloeena v sagitalni smeri. Tubua frontalia in arcus superciliares sta bila dobro razvita, tako da je zaradi tega med njima na eelu nastala vdolbina. Indeks nosu pomeni, da je za lastnika lobanje znaeilna leptoprazopija, kar pomeni, da je imel ozek nos, kot npr. dana.nji prebivalci Elzasa (Index 45xi) in Badena (Index 45x8). Rimsko lobanjo R1 (brez spodnje eeljusti) so na.li v globini ulice pri kavarni Majdan v Beogradu. Pod truplom je le.al bakreni denar rimskega cesarja Julijana II Avroctata (361.363 po Kristusu), pod truplom pa je bil obieajen lamantin. Tu je bila torej po vsej verjetnosti pokopana neka me.eanka iz mesta Singidunuma iz Niko .upanie v Etnografskem muzeju v Beogradu okoli polovice IV. stoletja po Kristusu, v tistem easu, ko je v Panoniji, t.j. v severnem delu na.e dr.ave SHS vladal cesar C. Mammertinus, ki je dejal: Pannonia virtute domina glutium. Najverjetneje gre za mlaj.o .ensko, morda pod tridesetim letom starosti. Sutura frontalis ni vee prepoznavna, medtem ko so .ivi Suturae coronalis in Suturae sagittalis .e povsem dobro opazni. Lobanja je majhna, srednje visoka, z gladkim in rahlo nagnjenim eelom ter sorazmerno velikima bolj ali manj zaokro.enima oeesnima votlinama. Anatomske mere: ND = 72 mm, N. = 132, N.E=17, RIL = 124 mm, VN (Sutura nosofrontalis . sredina spodnjega roba aperturae pyriformis) = 20 mm. Index cranii = 76x74 Glavna oblika mo.ganske lobanje je mezokefalna, medtem ko je nos zelo 279 ozek, leptorin (index: 40x4), z navzdol zapognjenim hrbtom, tako da je videti kot arijski nos. Tako ozke nosove imajo danes npr. Grki (Index: 40x3?, medtem ko je nosni indeks pri frizijskih .enskah znatno veeji, t.j. po obliki .ir.i (indeks: 42x6,?). Na vsak naein ta lobanja predstavlja .ensko osebo gracilne telesne postave, kot jih obieajno sreeujemo v krajih okrog bazena Sredozemskega morja. * Podpisani namerava vztrajati pri tem, da se antropolo.ki institut eim prej in eim bolje uredi, tako da bo vse urejeno in pripravljeno, predno se zaeno raziskave fizienega znaeaja Srbov, Hrvatov, Slovencev in njihovih sosedov. Zato je treba nabaviti popoln antropolo.ki in.trumentarij kot tudi pohi.tvo, ki pripada k in.trumentariju. To je dol.na storiti dr.ava oziroma Ministrstvo za prosveto, ki ima na razpolago sredstva. .ele tedaj bomo lahko pristopili k antropolo.kemu (kefalometrienemu) opisu in znanstvenim raziskavam vseh predelov na.e dr.ave SHS. Drugaee bomo eakali z zaeetkom tega dela, dokler Mednarodni antropolo.ki in.titut v Parizu sporazumno ne izdela navodil in metod, po katerih bodo antropolo.ki zavodi zavezni.kih dr.av, zastopanih v Parizu, opravili antropolo.ke raziskave v svojih dr.avah. Na ta naein bo omogoeena in olaj.ana primerjava fizienih lastnosti ras in plemen, to pa za znanost pomeni deleke novih rezultatov. Septembra 1920 je bil v Parizu mednarodni kongres zavezni.kih antropologov (Réunion préparatoire pour la fondation de l.Institut International d.Antropologie, tenue a l.Ecole d.Antropologie de Pariz du 9 au 14 septembre 1920), na katerega so povabili podpisanega, da zastopa na.o dr.avo. Na prvi slavnostni odprti seji je imel podpisani east, da v imenu gospoda prosvetnega ministra prebere ta pozdravni govor: ' Messieurs, Je suis heureux que M.le Ministre de l.Instruction publique du Royaume des Serbes, Croates et Slovenes m.ait désigné pour assister, en qualité de représentant officiel de mon pays, a la Réunion préparatoire pour la fondation d.un Institut international d.antropologie. Tres touché de cet honneur, je salue en son nom et an nom de mes collegues messieurs les membres de la réunion. Vesna Bi.ia Omeikus Les antropologistes de mon pays promettent leur concours absolu, et forment les voeux les plus sinceres pour que l.oeure entreprise par nos grands amis et alliés français soit couronée d.au plein succes. Ils meneront a bonne fin l.immeuse tâche qu.ils se sont proposée et pour laquelle ils nous ont réunis; ils seront en cela les signes viaciples de leur illustre prévecesseur Broca. Puisse l.Institut que nous allons crier, profiter, non pas senlement a notre noble science, mais aussi au développement des liens entre les peuples, a leur connaissence et a leur estime réciproque!' Elani kongresa so se razdelili v vee sekcij, ki so delale vsaka zase ter se od easa do easa sestajale na plenarnih zasedanjih: 1. Morfolo.ka sekcija (.Antropologie 280 morfologique et fonctionelle.); 2. Sekcija za predzgodovinsko antropologijo in komparativno etnologijo; 3. Sekcija za etnologijo in etnogenijo (.Ethnologie, ethnogenie y compris les croisements ethniques.); 4. Psiho-sociolo.ka sekcija (.Psycho-sociologie et éthnologie Comparée. Religions et folklore. Criminologie et engenique.). Na zadnji seji kongresa niso bili sprejeti nikakr.ni dokoneni, temvee zgolj zaeasni sklepi in pravila; tako je bil na naslednjem kongresu v Liegeu (spomladi 1921) ustanovljen le zaeasen direktorij in.tituta ("Conscil de Direction provisoir de l'Institut Internacional d'Antropologie") s sede.em v Parizu, ki mu je predsedoval princ R. Bonaparte. Podpisanega so ob tej prilo.nosti izbrali za elana tega direktorija. Kot reeeno, antropolo.ki laboratorij je treba opremiti s kompletnim in.trumentarijem in pripadajoeim pohi.tvom ter .ele nato zaeeti s sistematienimi in na .iroko zastavljenimi znanstvenimi raziskavami rasnih elementov dana.njega prebivalstva na.e SHS monarhije kot tudi v prej.njih stoletjih predzgodovinskih obdobij. Kljub vsemu pa smo delali tudi s pomoejo majhnega in.trumentarija za preueevanje .ivega gradiva na terenu. V soglasju z Ministrstvom za prosveto (U.br. 396 od 1. marca 1920) ter z dovoljenjem Voja.kega ministrstva in mornarice je podpisani maja in junija 1920 proueeval morfolo.ke in kompleksne lastnosti Bolgarov in Turkov, zajetih v svetovni vojni, ki so .iveli v internaciji v spodnjem delu beograjske trdnjave. Na ta naein se je nekoliko poveeal material, zbran leta 1913, ko so na istem mestu na podlagi sodobne somatometriene in kefalometriene tehnike preueevali vee kot tisoe ujetih Jugoslovanov iz Severne Trakije (Bolgarije) ter okrog 50 Turkov iz Anatolije. Od tega zbranega gradiva je bil objavljen samo manj.i del, namree rasne lastnosti Bolgarov iz Dobrid.e pod naslovom Pontski Bolgari (Posebna izdaja Prosvetnega Glasnika, Beograd 1913). Ob koncu tega poroeila bi rad .e enkrat poudaril potrebo po ustanovitvi in organiziranju antropolo.ko-paleontolo.kega in.tituta, kar posebej poudarjam tudi zato, ker sem kot elan direktorija A. Mednarodnega in.tituta v Parizu kot svojo prvo dol.nost prevzel skrb za ureditev tega vpra.anja pri merodajnih dejavnikih. 15. febr. 1921 Dr. Niko .upanie Beograd Kustos Etnografskega muzeja v Beogradu Niko .upanie v Etnografskem muzeju v Beogradu To poroeilo je svojevrstno prieevanje o delu (tako strokovnem kot znanstvenem), .eljah in prizadevanjih ter politienih stali.eih in opredelitvi dr. Nika .upaniea. Je dovolj izerpno in obse.no, zato ne zahteva nikakr.nega dodatnega komentarja. Iz arhiva Etnografskega muzeja v Beogradu Arhiv Etnografskega muzeja v Beogradu hrani tudi korespondenco v zvezi z in.trumentarijem, s katero se je ukvarjal dr. .upanie2. Prvo pismo z dne 2. junija 1919. leta je podpisal varuh Narodnega muzeja Miloje M. Vasia, naslovljeno pa je bilo na upravo Etnografskega muzeja s pro.njo, "naj izvoli ukazati, da se antropometrieni in.trumenti, ki jih je uporabljal g. dr. Niko .upanie, od tod prenesejo 281 v njegovo pisarno v tem muzeju". Drugo pismo datirano 14. novembra 1921, uradni dopis Etnografskega in.tituta v Narodnem muzeju v Ljubljani, naslovljeno na Etnografski muzej v Beogradu, je podpisal dr. Niko .upanie, vodja in.tituta. V njem je zapisal: .Imam east zaprositi upravo, da izvoli odstopiti svoj antropolo.ki in.trumentarij in nekatere knjige, ki se nana.ajo na antropologijo in etnolo.ko anatomijo, tukaj.njemu Etnografskemu in.titutu. Za to vas prosimo, ker se v Va.em muzeju nihee ne ukvarja s fizieno antropologijo, kot je to primer tudi v ostalih muzejih na.e dr.ave SHS, podpisani, Uradni dopis dr. Nika .upaniea iz leta 1921, naslovljen na Etnografski muzej v Beogradu s pro.njo, da le-ta odstopi svoj antropolo.ki in.trumentarij in nekatere knjige Etnografskemu in.titutu v Ljubljani (dokumentacija Etnografskega muzeja v Beogradu). 2 Arhiv Etnografskega muzeja v Beogradu, inv. .t. 465, 517, 516, 513. Vesna Bi.ia Omeikus ki se je vrsto let ukvarjal z antropologijo v beograjskem Narodnem muzeju ter uporabljal omenjeni in.trumentarij, pa bi rad po premestitvi isto delo nadaljeval v Ljubljani. In.trumentarij, ki ga je de facto za podpisanega leta 1912 kupil Ruski arheolo.ki in.titut v Carigradu ob antropolo.kih raziskavah v Greiji in Arhipelagu, trenutno ni uporaben, saj se je pokvaril med avstrijsko okupacijo. Ljubljanski Etnografski in.titut bi se potrudil popraviti antropolo.ki pribor in nadaljevati fizieno-etnolo.ke raziskave. Ker podpisani teh raziskav ne misli omejiti zgolj na slovenske de.ele, temvee jih raz.iriti tudi na ostali . srbski in hrva.ki del na.e domovine, se toplo priporoea Upravni.tvu in Svetu bratskega naroda v 282 Beogradu, da izvoli to pro.njo vzeti na znanje ter jo po potrebi priporoeiti ministrstvu.. Pokrajinska uprava za Slovenijo, odd. za prosveto in vere v Ljubljani, je 24. novembra 1921 prav tako poslala dopis Direkciji etnografskega muzeja v Beogradu. Predmet dopisa je bil in.trumentarij za antropometrijo in etnolo.ko anatomijo za Etnografski in.titut Narodnega muzeja v Ljubljani ter najtoplej.e priporoeilo, da dr. Niko .upanie priene z delom na Etnografskem in.titutu Narodnega muzeja v Ljubljani. Dopis je podpisal s .Po naroeilu namestnika, .ef oddelka za prosveto in vere Shabem... Skoraj istoeasno s tem pismom (30. novembra 1921) je dr. Jovan Erdeljanovia poslal pro.njo upravi Etnografskega muzeja v Beogradu, da odstopi svoj in.trumentarij za antropometriene meritve etnolo.kemu seminarju na Univerzi v Beogradu, ker je bil in.trumentarij tega seminarja med zadnjo vojno unieen. Nato se je pojavil .e dopis upravnika Etnografskega muzeja Nikola Zege (2. decembra 1921) Umetni.kemu oddelku Ministrstva za prosveto, v katerem je zapisal: .Etnografski muzej hrani in.trumentarij za antropometriene meritve, ki ga je uporabljal g. dr. Niko .upanie. Med vojno je bil ta in.trumentarij moeno po.kodovan in manjkajo mu mnogi deli. Etnografski in.titut v Ljubljani prosi, da se mu ta in.trumentarij skupaj z nekaterimi knjigami iz Muzejske knji.nice da v uporabo. Etnolo.ki seminar beograjske univerze prav tako prosi, da mu odstopijo ta in.trumentarij za vaje .tudentov, ker je bil njihov in.trumentarij med vojno po.kodavan in unieen. Ker po odhodu g. .upaniea s tem in.trumentarijem v muzeju nihee ne dela, sem mnenja, da se omenjeni in.trumentarij lahko odstopi enemu od tu imenovanih zavodov, pae po presoji gospoda ministra. V prilogi imam east prilo.iti pro.nji g. dr. Jovana Erdeljanoviaa, prof. beogr. univerze, in dr. N. .upaniea, vodje muzeja v Ljubljani. Ministrstvo za prosveto Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (Umetni.ki oddelek) je 2. decembra 1921 poslalo svoj dokoneni odgovor Etnografskemu muzeju Niko .upanie v Etnografskem muzeju v Beogradu v Beogradu. Odgovor je vseboval en sam stavek: .In.trumentarij, o katerem gre beseda, se odstopi Univerzi v Beogradu za potrebe njenih .tudentov.. .e enkrat se je oglasil Nikola Zega z zahtevo, da se po.lje oseba, ki bo in.trumentarij sprejela in dala reverz. O nadaljnji usodi antropolo.kega in.trumentarija, ki ga je uporabljal dr. Niko .upanie, ni nikakr.nih pisnih sledi. Ali je .e pri .ivljenju ali pa je za vedno izgubljen, ostaja neznanka in skrivnost.