1^3 Št« — 4| reto. Poštnina pavšaRrana. Današnja številka velja 2"— K V Utihljatii, sfCda 17. avgusta 1921» Naročnina za kraljevino SHS v Mesečno 40 K. Utno 480 K. f Inozemstvo: d- **sečno 50 K. Letno 600 Ki Oglasi: enostolpna ram vrsta za ••krat 2 K, večkrat popust. vseučeliš,ti SSS ' knjižnici v Ljubli, Uredništvo: VI. Telefon 300 ava: # Telefon 441 j e ne vračajo. t priložiti znamko >dgovor. “■‘“-ivaar-En -i:- Kralj Peter I. umrl Zadnje ure pokojnega kralia Petra. Beograd, 16. avgusta. Danes ob 17.30 Je končal kralj Peter svoje veliko življenje. Qb njegovi smrtni postelji je stal princ Jurij. Vse popoldne so bili pri kralju zdravniki dr. Vladisavljevič, dr. Nikolajevič, dr. Tuačanin in drugi. Takoj, ko so izvedeli, da je umrl kralj, so došli na dvor ministri z ministrskim predsednikom Pašičem na čelu. Telo kralja bo jutri dopoldne položeno v sa-bornl cerkvi na mrtvaški oder. Program pogrebnih svečanosti se določi takoj, ko dospe prestolonaslednik Aleksander v Beograd. Govori se, da bo rumunski kralj osebno prišel k pogrebu, sicer pa se bo dal zastopati po svojem sinu. Angleški kralj bo tudi poslal k pogrebu odposlanca. Program pogreba in pogrebnih svečanosti bo tekom jutrišnjega dne sestavil patriarh Dimitrije. Ljubljana, 16. avgusta. (Uradno.) Glasom uradne vesti, ki jo je prejel g. pokrajinski namestnik, je N j. Vel. kralj Peter I. danes ob 17.30 umrl. Do nadaljnjega vrši vso. kraljevskp oblast mihistrski svet. 1 < Beograd, 16. avgusta. (Presbiro) Njegovo Veličanstvo kralj Peter I. je danes ob 1730 umrl. Vtis kraljeve smrti v Beogradu. Heograd, 16. avgusta. Vest o Smrti kralja Petra ~e je z bliskovito naglico razširila po mestu takoj po smrti. Naredila je globok vtis na vso javnost. Uredništva listov so takoj izdala letake in posebne objave. Za- bavišča so se takoj zaprla, in mesto se je odelo v črne barve. Zvečer so bili vsi lokali zaprti. Listi so izšli v posebnih izdajah, v katerih so prinašali podrobnosti o smrti kralja in življenjepis. Ministrski svet. Beograd, 16. avgusta. Danes ob 20. bo imel ministrski svet sejo, na kateri se bo pečal s sestavo proklamacije. iTekst proklamacije se objavi jutri dopoldne v Službenih novinah. Proklama-cija bo najprej javila smrt kralja Petra in da zasede prestol po Členu 56. ustave Nj. Vis. prestolonaslednik regent Aleksander. Za odsotnosti prestolonaslednika vrši kraljevo oblast ministrski svet. Nadalje bo vsebovala proklamacija apel na narod ter pristavek o življenju in delovanju kralja Petra. Poleg tega se je sklenilo, da se takoj skliče zakonodajna skupščina. Predsednik skupščine dr. Ribar, odsotni ministri In poslanci so bili brzojavno pozvani, da se vrnejo v Beograd. Prvi sestanek parlamenta se določi dogovorno s predsednikom skupščine, kakor hitro pride v Beograd. Na tem sestanku bo novi v kralj prisegel na ustavo, poslanci pa, bodo prisegli v njegove roke. Kadar pride v Beograd regent, s« določi dan pogreba. Jutri ob devetih dopoldne bo kralju prisegel ministrski svet, ob desetih uradniki, ob enajstih pa priseže na Topčiderskem Brdu vsa beograjska garnizija. Kralj Peter je bil rojen dne 12. julija (29. junija) 1. 1844 v Beogradu. Njegov oče je bil Aleksander Karadjordjevič, tedanji srbski knez, ki je vladal Srbiji od I. 1842 do 1858, mati pa kneginja Persida, rojena Nenadovičeva. Aleksander Karadjordjevič je bil sin slavnega Karadjordja, osvoboditelja Srbije. Pokojni kralj Peter je bil tedaj vnuk tega ustanovitelja naše vladarske rodovine. Peter Karadjordjevič je bil rojen kot tretji sin; izmed njegovih bratov živi še knez Arzen (roj. 1. 1859.), ki ima sina Pavla Karadjordjeviča, rojenega leta 1893. Mladost kralja Petra. Mladost Petra Karadjordjeviča ni bila mirna in z rožami posuta. Njegov oče knez Aleksander je imel opraviti v Srbiji z velikimi notranjimi homatijami. Politične borbe so bile tako burne, da se je tudi dinastija zapletala vanje; zamotana situacija se je razrešila s tem, da je knez Aleksander 1. 1858 resigniral na prestol, na katerega je narodna skupščina vnovič poklicala starega kneza Miloša Obrenoviča. Kralj Peter v zreli dobi. Ko je !. 1870 izbruhnila ona velika, zgodovinsko tako usodna vojna med I'ranči jo in Prusijo, je vstopil princ Pe- Kralj Peter v prvih bojih za osvobojenJe. Po vojni Je Sivel princ Peter v Švici. Toda srbski narod je takrat prežiyljal težke Čase. Težnja po svobodi ni mirovala; vnemala je srbska srca po Za Karadjordjeviče je nastopila nova doba. Šli so iz Srbije in se naselili v Temešvaru v Banatu; mladi Peter pa je po dovršenem ljudskošolskem pouku v Beogradu odšel v Francijo, kjer je leta 1862 vstopil v francosko vojaško šolo, jo dovršil in vstopil v francosko vojsko, malo nato pa se znova posvetil študijam v Parizu. ter kot dobrovoljec v francosko fujsko legijo, kjer se je tako odlikoval, da je dobil odlikovanje red častne legije. vseh deželah, kjer je živel srbski rod. Povsod je vladalo prepričanje, je gospodovala volja, da bije Turčiji zadnja ura in da prihaja trenutek, ko bo strto stoletno Tur§ko gospodsfvo In osvobojeno slednje srbsko selo. Najbolj pa je gorel plamen svobodoljubja v Bosni-Hercegovini, kjer so gore odmevale od vojnih klicev četašev-upornikov, junaških borilcev za svobodo. Krvava borba, ki se je vnela v deželi, je obračala nase pozornost cele Evrope, Srbi pa so hiteli iz vseh pokrajin in se stavili prostovoljno junaškim Hercegovcem in Bosancem na pomoč. Ih med temi dobro- voljcl, k! so prišli bojevat boj za krst časni in slobodu zlatnu, je bil tudi princ Peter, ki je zapustil Švico in odšel na skrivaj v Bosno, kjer je zbral četo so-borilcev in se pod imenom Petar Mr-konjič junaško udeleževal bojev. Iz če-taških borb v Bosni-Hercegovini se je razvila velika vojna Rusije s Turčijo, toda njen rezultat ni bila svoboda srbstva, marveč Bosua je prišla v roke Avstriji. Kralj Peter si ustanovi tvojo družino. P Peter je med tem zapustil Bosi se podal v Črno goro, kjer je ostal na Cetinju. Tu. se je 30. junija 1883 poročil s kneginjico Zorko, hčerko Nikole I„ kneza črnogorskega. Ostal je z njo na Cetinju imela sta petero otrok; ! dva, Milena in Andrija, sta umrla v nežnem detinstvu, ostali žive, in sicer prestolonaslednik - regent Aleksander, princ Gjorgje in kneginja Jelena, vdova po ruskem velikem knezu Ivanu Kon-stantinovjču. Toda že 1. 1890 dne '4. marca je princu Petru umrla žena Zorka na Cetinju. Odšel je vnovič v Švico, kjer je odslej živel v Ženevi. Kralj Peter zasede prestol. . Med tem pa so nastopile v Srbiji usodne spremembe. Obrenoviči so vodili politiko, ki ni zadovoljevala naroda ne glede notranje ne glede zunanje politike. Milan Obrenovič in za njim njegov sin in naslednik Aleksander Obrenovič sta oba na znotraj vladala na voljo in želje večine naroda, to je narodne skupščinč, na zunaj pa stala tja avstrijski strani, zvezana z njo po posebni vojaški konvenciji. Ta avstrofilska politika, ki ji je narod, želeč si nacijonalne srbske smeri, nasprotoval po ogromni večini, je povzročila, da je ogorčenje prikipelo do vrhunca. Nastopili so usodni trenutki v juniju 1. 1903; režim Aleksandra Obrenoviča je bil odstranjen z njimi vred v eni noči in narodna skupščina je izbrala nato dne 15. (2.) junija 1903 soglasno princa Petra Karadjordjeviča za kralja. S tem je bilo vsemu svetu dokumentirano, kaka je volja srbskega naroda; Peter je izvolitev sprejel in se napotil iz Švice v Beograd, kjer je dne 24. junija prevzel vlado. Nova doba se je sedaj začela za Srbijo. Kralj Peter se je v notranji politiki strogo držal parlamentarno-mo-narhističnega načela, da je kralj le najvišji predstavitelj države, za katere upravo je merodajna suverena moč naroda, izražena v izvoljeni narodni skupščini. In nikdar ni bilo najmanjšega konflikta med vladarjem in skupščino, med vladarjevim in narodnim nazira-njem. V Srbiji so v notranji politiki nastopili mirni časi. Doba vlade Petra pa je prinesla popolno spremembo tudi na zunaj. Sedaj je bilo konec onih sramotnih zvez z Dunajem; začela je doba prave srbske nacijonalne politike, politike slovanske, — še več, jugoslovanske. Srbija je šia za vlade kralja Petra zavestno in smotre-no k cilju osvoboditve vsega srbstva, vsega^juggsjovanstva. V Beogradu, ki je posfalT ?r#em, da je predvojna srbska ustava deducirala uredbe »na najmnajšo mogočo mero«. Izdajali jili je bilo mogoče le na podlagi zakonskega pooblastila in le za take predmete, za katere oi bila po ustavi predpisana zakonska oblika. One so morale ostati v okviru zakona in »nikdo m pomišljal, da b, z Uredbo menjal ali ukinjal zakone«. Med vojno pa so izvanrednc rnz-fnere zapeljale vlado, da je začela izdajati nujne zakone brez skupštine. lo *e je godilo tudi v drugih državah. Pri Angležih, Francozih, Italijanih Švicarjih pa je vlada zahtevala od parlamenta pooblaščenja za izdajanje za konskih uredeb (v Avstriji si je vlada to pooblaščenje na podlagi § 14 sama dala: skušala je torej var vati vsnj videz ustavnosti). Na F^aioskem vlada ni mogla dobiti splošnega pooblašce nja; pač pa je bjlo tako, in sicer pre-fcej širpko. dano v Italiji. Tudi angle- ška vlada jo je odobrila, vendar pa ne za davke, posojila iti pioračunske kredite (Angleži so pač ljubosumni na tvoje pravice). Srbska vlada ni zahtevala cd parlamenta pooblatilncgrt t/kcna, temveč je uredbe ‘zdajala brez parki pienta. Le za proračun jc na zač^ku Zahtevala parlamentarnega odobreni: proti koncu vojne je Uidi tc •■pustila. Povsod drugod so po vojni odpravili uredbe; le pri nas ro u.-*dl.e tudi potem izdajali, .Jočim j a je v a li mel vojno, tako nadaljuje bk beda t Jovanovič, z uredbami sledila, nas po vojni ž njimi »piosto pop>?*'ila«. Ni kakih deset zakonov, ki jih ‘C parlament izdal, pnii ij-t okoKi is1- ure'S in to računajoč le pra c, li*ai.,eve uredbe, ferez tistih, mno^osteviinn: ir»ii.ist'*ri-jalnih naredb. Tudi projactin 1* do. voljen z uredbo. Slobodan se bavi potem podrobneje z glasovito »obznano« od 29. de-icembra 1920, ki je izdana ne samo brez parlamenta, temveč celo brez kralja in ki ni bila nikdar objavljena v »Službenih Novinah«, temveč »iz-iepljena po ulicama kao pozorišni (gledališčni) oglas.« In vendar je bilo £e z uredbo od 13. novembra 1919 (Služb. Novine od 18. novembra 1919, štev. 14O določeno, da dobijo zakoni in uredbe obvezno moč z objavljanjem v Službenih Novinah«. Odločno nastopa Slobodan Jovanovič proti zahtevi, nai sodišča iz višjih državnih’ razlogov zatisnejo oko. »Dokler se sodišče drži izključno le zakona, in priznava le tiste akte upravne oblasti, ki se opirajo na zakon je ono v stvari neodvisno od vlade«. Cim zapušča to stališče, se s tem pod-ireja vladi. »Ono ne bi več stalo pod zakonom, temveč pod vlado«. Ta odvisnost pa bi bila tudi naj-veČje važnosti za posameznika. Dokler stoji sodišče pod zakonom, je posameznik siguren, da mu vlada njegovih po zakonu zajamčenih pravic ne more odvzeti, ker ga brani neodvisno sodišče. Ako pa sodišče prizna veljavnost uredb, je posameznik »vstavljen* na milost in nemilost vlade. Njegova osnovna prava, — pravo života, slo-bode, imovine, — zavise u buduče od »vladinih uredaba«. Slobodan Jovanovič je mnenja, da se je vlada dobro zavedala, da ni »ob-znana« polnoveljavna — saj je zahtevala kraljevi podpis celo za uredbo o ustanovitvi ene kobilarne in jo je tudi objavila v »Službenih Novinah«, pa ne bi upoštevala teh važnih formalnosti pri uredbi, ki proglaša izjemno stanje in oropa celo vrsto državljanov najvažnejših ustavnih pravic ako tega vseeno ni storila, se ja to po njegovem mnenju zgodilo, Ver je hotela komuniste le »praznom puškom upla-•šiti«. Posebno se čudi Slobodan Jovanovič, da sp vsemu temu ni uprl parlament in to niti takrat, ko je vlada izdajala uredbe, ko je bil parlament odprt. Parlament je prepustil vladi celo oktroiranje poslovnika ustavo-tvorne skupštine, akt, ki -ga vsak parlament reklamira za se in ga neza-upno brani proti »svakom, i najma-njem, vladinom mešanju«. Največja nevarnost od tega neustavnega postopanja preti po Slobodanu sodni oblasti, ki prihaja v težak položaj. »Upravna oblast more, v imenu višjih državnih razlogov, — in na svojo odgovornost. — prekršiti zakon.1 Sodišču to ni dopuščeno: ono obstoji v svrho strogega vporabljanja zakonov, fn ne more opirati svoje odločbe na nič druzega, nego na zakon«. Sodišče 'je postavljeno sedaj pred sledečo dile: mo: ali vporablja uredbe, s čimur priznava uredbam večjo veljavo nego zakonom, — ali jim odreka vporablja-nje, — in s tem razveljavlja vse vladino zakonodajno delo. No v celi stvari ne gre samo za samostalnost sodne oblasti in za slo-bodo posameznikov; »radi se o nečemu još' osnovnijem, a to je o postojanju prava u opšte«. Želeti je, da so pravni predpisi pravični; to pa ni njihov glavni znak, to je marveč stalnost. — Trajnost daje zakonu dostojanstvo, ki je neodvisno od vsebine. Da se zakonom zagotovi trajnost, se vežejo spremembe na posebne težave in formalnosti. V moderni državi ne izdaja vlada sama zakonov, temveč skupaj s parlamentom, seveda tudi spremembe. Celo v policijski državi je vladar redko menjal zakone, a gotovo jih ni menjal s priprosto uredbo. Sodišča so vporabljala le zakone. Pri nas pa se z uredbo menja vse in menja se vsaki čas. 2e pri svojem rojstvu nosi uredba na sebi znak nestalnosti. Izdana je brez parlamenta, torej brez kritike. Vsled tega so uredbe navadno površne in kličejo po spremembi. S tem računa tudi vlada: »ona se zadovoljava jed-nom »skicom«, koju če u docnijem iz-danjima razgradjivati i dopunjevati«. Sama vlada ni stalna, imeli smo že pet vlad z najrazličnejšimi progami. Kako se celo v najvažnejših vprašanjih uredbe hitro in bistveno menjajo, dokazuje Slobodan na agrarni' reformi, »koja predstavlja čitavu soci-jalnu revoluciju,« pa je izvedena le po uredbah. Vsak drugi mesec je izšla nova uredba in v vsaki je pojem veleposesti, glavnega predmeta reforme, drugače določen. In tako je v mnogih drugih slučajih. Slobodan zaključuje z zelo resnimi konstatacijami: Začasni pravni red, ki ni nikdar dovršen in nikdar utrjen, ni več pravni red. — in treba odkrito reči, da je vladno uredbovanje začelo razoravati same temelje pravnega reda. (To je bilo že aprila napisano!). Vlada se tega morda ne zaveda. Tz nredbovanja v sili je nastala navada in danes vlada niti ne čuti nevarnosti tega svojega dela. »Sasvim neosetno, ta vlada, tako buržoaska i tako nepri-jafeljski raspoložena prema komuni-stima. prihvatila je boljševičku ideju ukaznog zakonodav^tva- i pokušala, da se načini jedan sovjet sa diktatorskem vlašču.« V interesu društvenega mira je, da se vrnemo na staro načelo delitve oblasti, ki ne dopušča združeva nja zakonodajne in upravne' oblasti v istih rokah, in ki postavlja vlado pod zakon in ne nad njega. Največja nevarnost za družabni mir prihaja od neprestanega spreminjanja cen in neprestanega spreminjanja pravnih predpisov. Za obadva zla je v veliki meri kriva vlada s svojimi posojili pri Narodni Banki in s svojimi uredbami. Dokler se ne izvrši stabiliziranje cen in stabiliziranje pravnega reda, ni družabnega reda, a brez družabnega reda ne more biti niti družabnega miru. Tako je Slobodan sodil vže aprila mesca delovanje v’ade in s pro :-ir i..i duhom napovedal sedanje družabne pretresljaje, prir .jene od bol »š’ /1/111,1 od zdolaj a izzvane po boljševizmu od zgoraj. Radoveden sem, kaj poreče Slobodan Jovanovič k najnovejšemu vladnemu uredbodajstvu. Do sprejetja ustave se je mogla morda vlada izgovarjati, da ni ustave, ki bi natančno ločila kompetenco vlade in parlamenta akoravno je ta ločitev v vseh parlamentarnih državah že zdavnaj natančno opredeljena. No vlada : Ijujc s svojimi uredbami tudi p‘>< glasitvi ustave. Da jih more spi.iv iti pod čl. 130, ki vzdržuje v veljavi yse do 28. junija izdane začasne zakone in uredbe, datira svoje najnovejse uredbe in začasne zakone nazaj na dan 27. junija, akoravno jih šele sedaj objavlja. Pri tem pa vlada troje prezira. Prvič morajo ti začasni zakoni in uredbe biti izdani do 28. junija 1921. Izdani pa so zakoni šele z razglasit^ vijo v »Službenih Novinah«. Drugič pravi navedeni čl. 13O, da ostanejo ti zakoni do spremembe i nadalje 1. veljavi (važe i dalje); predpostavlja torej, da so vže bili v veljavi. Po vže navedeni uredbi od 13. novembra 1919, št. 141 Službenih Novin dobi vsak zakon (uredba itd.) obvezno 'noč šele z razglasitvijo v »Službenih Novinah«, torej »vazi« šele takrat naprej. Sedanji najnovejši »začasni zakoni« in uredbe pa so objavljeni šele po 28. juniju, niso torej pred tem dnem bile v veljavi in zato tudi ne morejo »važiti i dalje«. Tretjič pa bi bito absurdno misliti, da bi Ustavo-tvorna skupščina hotela vzdržati' v veljavi uredbe, ki niso bile še objavljene in torej iudi ne obvezne, da še več, ki jih skupščina niti poznala ni in niti poznati ni mogla, ker niso bile likjer objavljene in tudi niso bile skupščini niti v načrtu priobčene. Ali^pa na) res mislimo, da je hotela skupščina v naprej odobriti vse, kar bi hotela vlada 'šele v bodoče z jednostavnimi uredbami vzakoniti, ne da bi se skupščini niti sanjalo, kaj vlada namerava? Jaz sem v svo]t\n članku »Ne kršite ustave« pozval vse stranke, naj proti temu nasu pijo; moram pa priznati da od tega, parlamenta nič ne pričakujem. Vsled samomorilne taktike hrvaških opozicijonalnih strank je svoj čas v svrho pomoči Avstriji in srednji Evropi in katere sredstva do-sedaj še- niso i/.crpana. Omenjena komisija razpolaga še z najmanj 5. milijoni angleških l'ber, 6. milijoni holandskih goldinarjev in 23. milijoni skandinavskih kron, ki so bili podpisani, toda še ne porabljeni. Ta denar bi mogel biti osnova za novo pomožno akijo v prid bednemu ruskemu ljudstvu. Dr. Nansen je prosil Cičeiijia, da bi dovolil zgoraj omenjeni pariški komisiji razširjenie nienega do'< vanja tudi na Rusijo in mu obi nem nasvetoval, da naj čimpreje izpr.st’ ujete Amerikance, ker bi se sicer Amerika ne udeležila pomožne akcije Ameri-kanci so bili ^ resnici spuščen: in dr. Nansen je poslal sedaj kapetana Sundic v Moskvo, la se na icu mesta informira o pogoi n akcije. Tu nrstajajo r-\r ie cežkoče. Obe akciji stojita na stališču da mora ostati razdeljevanje denarja 111 živii v rokah oseb in korporacij, ki nimajo s sedanjo vlado ničesar skupnega. Ali se 1>o to dalo izvesti v državi, kjer ja vsaka zasebna inicijativa in Avtoriteta popolnoma uničena In nadalje. Mednarodna parižka komisija \i kreditna komisija, to se pravi, da gre vsaka pomoč, ki jo nudi na račun oz. na kredit lotične države. Sedaj nastane vprašanje, čr. je mogoče' pri današnjem stanju razmer v Rusiji nuditi tej drža h sploh kakšen kredit? In v kak^m razmerju nai bodo ti novi dolgovi k starim dolgovom še izza časa prejšnjih vlad. Kdo bo garantiral za denar, ki naj se uporabi za ublažitev ruske bede? Ali nai mar prevzame poroštvo za te nove dolgove sovjetska vlada in kdo naj v tem slučaju garantira, da ne bo prihodnja vlada zanikala obveznosti plačna teh' dolgov. Obnašanje sovjetska viade glede prejšnjih obveznosti Rusije jes slab prejudic za bodočnost, in bo težko vzbudil v kom pripravljenost posen jevati na tako labilno poroštvo. Za htevati pa, da bi Evi pa in Amerika, ki sami niste ravno na na boljšem, svojo pomoč Rusiji '-.ratkomalo darovali, pa se no more zahtevati in bi ne bilo niti možno >z finačnih ozirov. Vprašanje pomoči Rusije, bodisi z živili, bodisi 7 drugimi neobhodno potrebnimi stv.umi, p jstaja :3kO \pra-šanjc mednardne kontrole nad Rusijo. In to ni več samo navadna poi«*oza* akija, lem več finančno-politični pro* b'l e m sam rase, ki ga ne bo lahko re-< šili, da se drži v Rosiji vlada, ki n« predstavlja rednega zastopstva ruskega ljudstva. Tako sc- druži problem pomožne akcije s problemom, kako postaviti v Rus:ji resnično demokrat tično vlado po /.apadnem vzorcu. I11 v, tem zmislu.. bodo morali boljševiški vdjtelji, če jim gre resnično za poinoč ruskemu ljudstvu, kapitulirati pred opravičenimi pogoji onih, ki hoijejo :n znmorejo pmagati. Politična vesti. opozicija, v parlamentu obsojena na obnemoglbst, vladne stranke pa so izgubile menda že vsak čut za ustav-nosl in parlamenlnrne pravice. Ostaia nam samo še eno upanie in to so sodišča. Upravne oblasti se bodo onim najnovejšim »začasnim zakonom« brez pomisleka podvrgle: saj so to le i/.vr-ševalni organi centralne vlade; sodišča pa so še neodvisna in, kakor je Slobodan Jovanovič tako lepo dokazoval, poklicana, da varujejo ne samo svojo samostalnost proti neustavnim činom vlade, ampak da ščitijo tudi pravice posameznikov. Od njihove nevpogljivosti jc po 'Slobodanovih besedah odvisen nadalnji 1 obstanek nadaljnjega reda v naši državi a od tega družabni red in družabni — mir. Neustavnost najnoveiših uredb je tako očita, da smemo upati, da bodo naši sodniki pokazali, da so prav možje na pravem mestu n da je igra z ustavo za vlado izgubi iona. Pomožna akcija za Rusijo. Pomožna akcija, ki naj pomore ruskemu ljudstvu iz njegove strašne bede je eden glavnih gospodarskih problemov, s katerimi si belijo glave amerikanski in evropski ekonomi, pa tudi politiki. Nikdar namreč jse ni bila prilika tako ugodna podvreči si sovjetsko vlado kot sedaj, ko gloda na njenih že itak slabih nogah glad 111 kuga. Cela akcija razpada pravzaprav na dve samostojni akciji, ki imata p& nbe-dve mednaroden značaj. Predvsem prihaja vpoštev amerikanska akcija Hoverja, katera izhaja sicer iz zasebne inicijative g. Hooverja, ki pa ima tudi oficielni značaj, ker je^ gospod Hoover član kabineta Združenih držav. Ta akcija je slavila kot prvi pogoj za kakršnokoli pomoč osvobo-jenje 7. Amerikancev, ki jih je imela zaprte sovjetska vlada in nadalje mednarodno in ne sovjetsko kontrolo nad razdeljevanjem živil. Druga je Nansenova akcija. Slavni raziskovalec je že 1. 1919 skušat organizirati podobno pomožno akcijo, toda obtičal je takrat na težkočah. ki mu jih je postavila nasproti sovjetska vlada. . Sedaj se mu je predlagalo, če bi se pri sedanji akciji ne hotel zvezati z mednarodno kreditno komisijo za gospodarsko zboljšanje, ki se je stvorila Fašlstovske dlplomatične brihtnosti so natisnjene v »Popolu di Trieste« od dne 10. avgusta pod naslovom Albanija in orient, Nas zanimajo predvsem fantazije glede Albanije. Potem, ko opisuje člankar na giroko pomen Valone zavalijo, konstatira, da je položaj Italije v jadranskem morju popolnoma Inferioren, ker ima Jugoslavija LovČen in Kotor. Zaradi tega je treba revidirati albansko vprašanje. (Ko da bi imela Kotor in Lovčen, kake zveze z Albanijo). Kljub temu, da je Sforza z rapallskim ugovorom, ki je pripustil Lovčen in Kotor v popolno oblast Jugoslavije, tako zelo zadel življenjske interese Italije, pa je vendar rešitev za italijanske interese ob Adriji, če prideta namreč Valona in albanska država popolnoma pod laški upliv. Nespoštljivo je za fašistovsko glasilo, da je celo pozabil na kolosalen strategičen pomen otoka Saseno, ki pač mora že radi harmonije pripasti Italiji, — Tako je priprosto in enostavno rešeno albansko vprašanje. Albanija mora postati svobodna država in njeno svobodo pa mora ohranjavati Ttalija, ker drugače bi mogla Grška in Jugoslavija položaj Italije na Adriji spraviti popolnoma na Eja, eja alala! v Vodja fašistov, poslanec Mussolini je povedal fašistom par bridkih rcsnic, od katerih je bila pač najbolj neprijetna ta, da je vsled fašistovskih nasilsfev diskreditirano že vse fašistovsko cibanje. Zato zahteva Mussolini, da prenehajo nasilstva, ker interes Italije zahteva tako. Vsled tega je nastal v fašistovskih vrstah razkol, ki ga zaman skuša prikriti fašistovsko glasilo s tem, da široko poroča, katera društva da so sprejela Mussolinijev program. Resnica je namreč ta, da se je izreklo proti Mussolinija skoraj ravno toliko fašistov, kakor pa se jih je^ izjavilo za njegov program. Madžarska provocira (Izv.) žavni upravitelj jc potrdil spremembo v naslovu madžarskega diplomatift* nega zastopstva v Zofiji v »Kraljevsko* Madžarsk poslaništvo.« Sovjetsko-ukrajinski boji. Sovjetska vlada je koncentrirala v Ukrajini 20 kpvalerijskih divizij z namenom, da z oboroženo silo prisili Ukrajince k oddaji žita. V to svrho je bil mobiliziran ves prometni materiji in so bila ojačene posadke, na železniah. Brea ozira na to napadajo ukrajinski vstšl železniške transporte, ubijajo spremljajoče varnostne oddelke in rušijo železniške mostove. Vojaški diktator Ukrajine Bujiarejevv je izdal povelje. da se v okrožju Uporov nahajajoče naselbine porušijo do tul in da se imajo 17 vskae vasi na tem zctnlju 2J najuglednejših prebivalcev po prekem. sodu ustreliti. — Točnosti vesti, ki prihaja kot vse podobne iz poljskega vira, seveda ne moremo presoditi. Gospodarstvo. '-F Velike Investicije v Nemški Avstriji. Če nas ne vabijo vsi pojavi, bo sedaj sigurno odobren velik Uredit Nemški Avstriji. Italija, ki se je dosedaj glede svoje tirjatve držala zelo rezirvirano. se ie izjavila, da istotako svojo tirjatev preloži za 20 let. Da bo temu vzgledu sledila tudi Amerika, je gotova stvar. Posebno v političnih krogih se zatrjuje, da bo še v tekh tega meseca odobren kredit za milijonov funtov ter bo ta ogromna svota takoj stavljena Nemški Avstriji na razpolago. Vladni krogi so se odločili, da se večina tega kredita porabi za investicije, posebno za železnice. Toda ta upanja Nemške Avstrije so brez podlage, kajti Nemška Avstrija trpi na zelo velikem pomanjkanju vagonov ter potrebuje kakih 100 lokomotiv. Vse to naj se nabavi iz kredita. Ker obstoja mnenje, da se vsa ta dela izvrše v domači državi, se v vladnih krogih zatrjuje da bo industrija za dolgo dobo preskrbljena z delom v vseh panogah. Kar se tiče izkoriščanja vodne šile, se misli prepustiti privatnemu kapitalu Baje se že vrše tozadevna pogajanja med bankami in raznimi domačimi m tujimi interesenti. Posebno važnost se nolaga na srečanje prez>denta Ma-saryka in Hainischa. Upa s betišču za državne plemenjake. Ko-njerejci, ki imajo resnično prvovrstna žrebeta na prodaj, ponudijo naj jih v nakup komisiji, ki bo nakupovala žrebčeke dne 27 avgusta oli 8. uri v Kranju in dne 29 avgusta obi 9. uri v Lescah ha sejmišču. -j- Produkcija premoga v Trbovljah se je zadnji čas znatno zvišalo kar je za naš železniški promet velike važnosti. -j- Znižana carina na uvoz svile. Glasom poročil našega konsulata v Pragi, se je znižala carina na uvoz svile 7.a 25 odstodkov fakturne vrednosti Dnevne vesti. . ■“ Vsem Primorcem! Opcijski rok za lueosiovensko državljanstvo je podaljšan. Natančnejši podatki se priobčijo. 11. uTT JuKoslovenskI kreditni zavod v Mubljani, na Marijinem trgu 8, lepo napreduje. — Najlepše dokazuje to stanje vlog: «anje 1. Januarja 1921 K 6,172.076.,'>6, od j; Januarja do 31. Julija t. 1. vloženo f 8,054.451.43. Skupaj K 14,2*6.528.29. Od h Januarja do 31. julija t. 1. dvignjeno Jv 5,668.477.87. Stanje vlog 1. avgusta 1921 8,658.050.42. Prometa Je imel zavod v j*rvl polovici letošnjega leta nad 62 milijonov kron. — Zavodu gonja ob času občinskih volitev ni škodovala temveč mu ie *• celo koristila. , —- Dopolnilne občinske volitve. Občine, Kj so pri zadnjih obč. volltvaJi volile komunistične župane ali odbornike so prijele Iz ministrstva notranjih del naročilo, naj pripravijo najpozneje do 20. septembra t. 1. potrebno za dopolnilne volitve. — Dr. Šušteršič se vrne? »A tono-Mst« je zvedel iz Zagreba, da ie vlada dosolila dr. Šušteršiču povratek v Juv/osla-JJIo pod pogojem, da se nastani vsaj začasno v Zagrebu. — Z naše univerze. Imenovani so na Medicinski fakulteti: asistent fiziološkega instituta dr. Evgen Kausky za docenta. Na tehniški fakulteti, so imenovani: inženjer 'los. Vreg, dosedaj podravnatelj v oatent-■em uradu na Dunaju, za rednega profesorja ahorganske tehnologije; profesor na Pplitehniškem institutu v Kijevu Teodor wudinsley za kontraktualnega profcscrla Matematike; redni profesor donskega p »11-M-hniškega zavoda Lev SopockiJ za kotrak-Jialnega rednega profesorja reod zije. Na teološki fakulteti: iziedni profesor dr. Fr {•nkrnan za rednega profesorja lils* .-iLne “Ogmatike; izredni profesor dr. Matija S a-Vič za rednega profesorja blblišklh ved "a- testamenta In honorarni nastavn'k dr. Janez Fabijan za docenta sistematični dogmatike. . — Imenovanje. Za začasna pomočnika Komisarju železniške policije sta imenovana Javnik K. Suša v Mariboru in policijski ••Sar Mlan Matijašič v Rakeku, k — Volitev v obrtno sodišče. Opczar- »Kno vse prizadete, da so imeniki za voli-obrtno sodišče razpoložljivi v taj- Narodno - socijalističue str:v ke. V Wrho reklamacijskega postopanja «. iaj se J»akdo prepriča, ako ie vpisan v Imeniku 'H ne. l. “ Daleč so že prišli. Juirovcl nnmreč. •H citirajo v opravičenje ncdmokrnOko proti g. Peska »Fond> ?*• , )e na Klasu kot n ijp.vI5. — rženem je prestal pre<1 odhodom 2 nre-J®eno ječo, ker mladi si&rec je injcl prerad Wem!ada dekleta. — M'.-nda ie to tudi pre- Pripomoglo k prcseltvi v novi svet Ko z? ie Meden 5 ckt. 1919 vrnil iz Amerike, je *,•* doma kot amcrikanskl bogataš — Valci’i 1 Pritlc- Seznanil se ie po posredo-niknvr. Si 4,etno Anico .Takuoinovo, posest-ie r^° ,z Tavželj. Zahotelo se mu ■— Rn * nei,stra^Iie žene in zasnubil lo je. 11 lfim-Ka Amerikanec i* obhubil Anici, da trt/n,;-1 POSestvo, odpre gostilno !n otvorl ime in°Tin vse to ta^°l prepiše na njeno j,, Polakomili s,j se starši. zVv;ilo ljubezni p?ročil° 73lttnega starca. O dpio v n* bilo govora, oua je vl- in trsrovlnn « sanv' Posestvo. gostilno 3LJn v tem sijaju je zginila senca hišo v Š mar h? m°Ža- " Zenln ie res kupil krm. oh™’ Pravi da ie d‘‘! zani° 24.000 nesel Iž Amerik« 0a po' e danes’ da le I,ri* roka se le vrt?, Samo <6° dolarjev. - Po-1920 in Tirivnnn x v Tavžljah 3. majnika ■n iZ 1 Amerlkancc vse to ien« »bolela in Pobem?K£- «ia™'zn”. te vv«? S2SEA uvedel, da ima mlada zena mMirJn Ceneta, da hoče pobegniti | Sta v"a£S ko, kjer nihče ne ve, d* Je že SročcnT da ?* njemu to prikrivajo, ker bf Amca rada Jfvabila od njega kolikor megoče L m denarja. _ To Je bilo Amerikancu p^eč Napotil se Je 26. juniia v Tivžijo, km prišel zvečer. Prenočil Je za Dečlo ‘ena Je bila zaprta v kamri. J Zhitlai okoli 6. ure - bilo je v kuhinji - Je *al Anico še enkrat če hoče z njim. Ko mu je ta odgovorila, ne da bi ga pogledala, da "e gre. Je potegnil samokres In ustrelil ženo v glavo. — žena se je zgrudila v$a krvava J? nezavestna, mož pa je ponegn'1 v I.Jub-.J.ano na svoje stanovanje na Selu — Svojo "‘so v Šmarju je namreč med tem že pro-— Anico se prepeljali d'iigi dan v bpl-"‘co, kjer so ji vzeli krogljo Iz glave. Ostaja le v bolnici 4 tedne, posledice rane pa bo J*"ela trajne. — Mož še daues pravi, da t“‘.a zeno silno rad in da jo !.e hotel samo “Strašiti. Z ozirom na čudno razmero in J&,transk0 nepremišlleno prstopanje je . “sodilo sodišče Jožeta Meder.a samo na 6 nesecev težke Ječe, vštevši preiskovalni ČaE°L°d3./7. — Ženi Anici pa mora pla-ne 0,2P° kron za bolečine In vse zdravH-oe stroške. Usodno pismo. Orožnikova soproga Kvarčeva iz Brezovice, ki zna samo lana V * dobila 21. aprila od svojcev pismo, žhn^M ie bil° Preveč gu nija, kar Je kae« . sumnio. da je bilo pismo cu irto in nele zopet zaprto. Obdolžila le poštno upraviteljico na Brezovici, da Je ona odprla pismo. Govorila je to proti več osebam in pristavila celo, da je vzela upraviteljica iz pisma vzorček za torbico* Priče so obtožbo v bistvu potrdile in sodišče je obsodilo Skvarčevo po § 104 na 50 dinarjev denarne kazni ali 24 ur zapora. — Ukradeno kolo. Palme Simoni na Vojskem je ukradel neznanec 1500 kron vredno staro, črno pleskano kolo. — Umor v Topčideru. Dne 13. avgusta so našli v Topčideru umorjenega Milenka Saviča iz Kotraše. Poleg trupla so našli nož z nožnico, s katerim je bil Savič umorjen. — Punt v kaznilnici. V veliki kaznilnici pri Kremsu na Sp. Avstrijskem so se pred kratkim spuntali kaznienci ter poskusili ubežati. Moralo je r-osredovati vojaštvo, ki je bilo prisiljeno rabiti orožje. Štirje kaznjenci so bili ustreljeni, /eč jih je ranjenih, trem se je pa posrečilo ubežati. ■ Ljubljana. — Llubljatia žaluje. Vest o smrti našega junaškega kralja Petra I., ki je dospela v Ljubljano iz Beograda okoli 18. ure se je bliskovito razširila po vsem mestu. Od ust do ust je šla žalostna vest; »Naš kralj, kralj Peter je umrl!« — In mesto sc je ogrnilo žalno. Pokazale so se črne zastave in žalostno mrtvaško zvonenje se je razleglo iz stolpov vseh ljubljanskih cerkva. — Odpovedane so bile vse zabavne prireditve in kmalu nato so zaprli vse gostilne, kavarne in javne lokale. Ljubljana žaluje za svojim prvim jugoslovanskim junaškim kraljem Petrom I. = Zborovanje blagajnlčnih zdravnikov Slovenije. Ob priliki III. jugoslov. lekarskega kongresa v Ljubljani se vrši v petek, dne 9. septembra ob 9. dopoldne v mali dvorani, Narodnega doma zborovanje blagajnikih zdravnikov z naslednjim dnevnim redom: 1. O bodočih nalogah socllalnega zavarovanja. Poroča dr. Bleiwcis. 2. Stanovska vprašanja. 3. Slučajnosti. Kolegi — gostje dobrodošli! = Vpeljava permanentne službe pri osebnih blagajnah za čas od 7. do 19. ure. Da se pred odhodi vlakov naval potnikov pri osebnih blagajnah na južnem kolodvoru v Ljubljani gl. k.. Mariboru gl. k. in Zagreb J. k. kolikor mogoče omili, je južna železnica odredila, da ie do nadaljnega ena izmed osebnih blagajn od 7. do 19. ure vedno odprta. Občinstvo si vsled tega vedno lahko kupi vozne karte naprej za vse vlake, ki odhajajo do 24. ure dotičnega dne, razven za dunajske.D brzovlake št. 4 In 508. = Podrobnosti o samomoru na železniškem tiru ob Grubarjevem kanalu. Kot smo že poročali, Je skočil v petek ob Grubarjevem kanalu pod vlak neznan mož, katerega le popolnoma raztrgalo. Daljnja poizvedbe so dognale, da je samomorilec 50 letni Franc Sivec, oženjen, delavec Iz Bizovika. Spoznali so ga po tem, ker Je imel na roki tetovirani začetni črki svojega Imena. Mož. ki je precej rad pil, se je večkrat kregal z ženo. Tudi tisti dan sta se sprla In mož je odšel z besedami: »Ne boš me več videla.« Par trenutkov predno je Izvršil samomor je stal z neko žensko ob železniški progi. Med pogovorom mu je ona rekla, kako da je vroče. On pa ji je odvrnil; No, saj meni ne bo dolgol Kmalu nato je pridrvel vlak in mož je vpričo žene skočil pod stroj, ki ga ie popolnoma raztrgal. s* Vlom pod Turnom. V soboto ponoči je vlomil neznan tat v stanovanje kontorl-stinje Helenc Nemeth pod Turnom 8 In ukradel več posteljnega perila, srajc, čevljev In zlato turško liro a 20 turških frankov in zlat francoski frank za 20 frankov. O storilcu nimajo še nobene sledi. <*> Tatvina v hotelu. Josipu Hoffmannu iz Črnomlja je ukradel iz sobe št. 3 v f)0-telu Štrukelj neznan tat 2000 avstrijskih kron. 250 dinarjev, potni in orožni list In nekaj drugih listin. = Porod na cesti. Marija Gašperlin Iz Bodešč pri Cerkljah se Je podala v Ljubljano. Naenkrat ji postane slabo, nato pa je na vse zgodaj, ob 5. uri zjutraj porodila kar na cesti čvrsto in zdravo hčerko. Gašperll-novo so prepeljali v bolnico. = Tat v Šentpeterski vojašnici. Neznani tatovi so vlomili 15. avgusta ponoči skozi okno v Sentpetersko vojašnico in ukradli kovčeg, v katerem je bilo več obleke, perila In. pa denarnica z 52 dinarji. = Tatvina civilne obleke v Kralja Petra vojašnici. Pred senatom dež. sodišča se ie vršila obravnavan proti Mihaelu Gliha Iz Dolge njive. Obtoženec se je sestal dne 18. julija s tovarišem Hrenom v Ljubljani. Potožil mu je. da potrebuje perila. Hren ga pelje pred vojašnico In ga skrije v krompirju. Kmalo nato pride Hren in prinese 3 nahrbtnike polne civilne obleke, čevljev In perila. Dva nahrbtnika je izročil Hren Glihi, enega pa je nosil sam. Na Ižanski cesti pa jih je ustavil stražnik in aretiral. Hren je vrgel nahrbtnik in pobegnil. Dobili ga še niso. Gliha prizna soudeležbo, vedel je namreč, da gre Hren v vojašnico krast. Obsojen Je bil na 2 meseca Ječe. — Povodom razprave pa se le ugotovilo, da bi uprava vojašnice lahko malo bolj poskrbela za shranjeno In zaupano civilno obleko, čevlje ln perilo vpoklicanih vojakov. Po policijskih aktih se je namreč uradno dognalo, da leži v tamošnjih skladiščih civilnih oblek, perila In čevljev v vrednosti za več milijonov kron. Res so vrata skladišča zaklenlena. vendar pa nudi tatovom lepo priliko popolnoma odprto ln nezavarovano okno. * Avtomobilska nesreča na Dunajski cesti. Dne 25. aprila dopoldne se Je peliala žena sobnega slikarja Neža Jezernik Iz Cer-nuč proti Ljubljani. V bližini artilerijske vojašnice na Dunajski cesti io ie dohitel avtomobil. katerega le vozli ravnatelj tovarne Spalikove pri Kamniku Jellenlk. Zena le vozila pravilno na levi strani. Začula Je žvižg avtomobila, ki ie vozli tik za njo, dasl le bila cesta, ki je tam preko 10 m široka, prazna. V istem hipu. ko le začula žvižgi; se le obrnila, videla avto. se prestrašila, dobila Strahovit sunek in padla z visokega sedeža na cesto, kjer Je obležala nezavestna. Z njo ie padel tudi njen otrok. Avtomobil, ki je vozil s silno brzino. ie trčil namreč v ogibu na desno v zadnji del voza In ga precej razbil. Ustavil se Je šele 8 do 10 m od mesta nesreče. Jezernikovo so odpeljali na policijo, kjer Jo Je preiskal policijski zdravnik. Bila Je popolnoma zmedena od strahu In udarca. Posledice te nesreče nosi še danes in toži o glavobolu, zmedenosti, o Izgubi vonja in oslabljenlu okusa. Jellenlk se zagovarja, da Jo v Istem hipu, ko Je dal znak in krenil na desno, Jezernikova nenadoma obrnila voz tudi na desno vsled Cesar |e prišlo do usodnega sunka. Sodišče se po Izreku prič ni uverilo o tem in ugotovilo, da ie zakrivil nesrečo obtoženec, ker je zavil avto premalo na desno. Tudi se je ugotovilo, da je voz cel čas ostal v svojem tiru. Obtoženi ravnatelj Jellinek je bil obsojen radi pogreška po §§ 335 in 337 na 5 dni navadnega zapora. Poškodovanki je plačal Jellinek pred obravnavo za bolečine in izgube zaslužka 4000 kron in plača še druge stroške. * Ukraden voziček. Vrtnarici Franji Hribernik v Zvonarski ulici 9 Je ukradel neznanec na Pogačerjevem trgu 9. avgusta tekom dopoldneva dvokolesni voziček. = Ukradena ura. Posestniku Josipu Žitniku na Stranski poti št. 9 je ukradel nekdo iz zaprtega okna v pritlični kuhinji niklasto uro. vredno 500 kron. Sumljiv je čevljarski vaienec Franc Šurk, ki le znan, da rad krade, ker ga ie njegov mojster že zasačil pri tatvini podplatov. *= Zatekel se le siv pes volčje pasme v nedeljo 15. avgusta iz »Tabora« neznano-kam. Psa prosim oddati na naslov: J. Kal-mlČ, Sv. Petra cesta 27 orotl nagradi. Maribor. je bila tudi gostilničarka ranjena na roki. Ostali trije tujci so pobegnili. Samomor. Pred par dnevi so našli v ulici Parinl v Trstu žensko, ki ni dala od sebe nikakega sledu življenja. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je ženska umrla vsled zastrupljenja. Zenska se baje piše Marija Morpurgo In je še mrtva krepko tiščala v roki sliko svojega moža. Kaj Jo je gnalo v smrt — bogve. Obisk umetnostne razstave bratov Kralj je prav obilen, kar dokazuje veliko zanimanje občinstva za razvoj mlade umetnosti. Ker so danes stopile v veljavo novo določene mesne cene. so sklenili mesarji, da ne prodajajo več mesa. Stojnice so bile prazne. Ker hočejo s tem Izsiliti zopetno povišanje cen mesa, bi bilo dobro, ako bi občinstvo samo organizirajo nekako protistav-ko, ki bi, kakor tudi v drugih deželah, gotovo Imela svoi uspeh. Posledica bi bila, da bi ti gospodje nekoliko popu M v svoji objestnosti. Celje. 1. jugoslov. šahovski turnir se Je pričel v pondeljek 15. t. m. v Celju. Priglašeni j>o najmočnejši igralci naše države. Turnir obeta biti zelo zanimiv; šahovski klubi so noslall svoje najmočnejše reprezentante in ria turnirju so poleg Srbov, Hrvatov In Slovencev zastopane tudi vse ostale narodnosti naše države. Borba za prvo r. 'to bo huda. Kot najresnejši kandidati za mojstrstvo pridejo v poštev mladi Hrvat Vukovič, ki ie Mos na mednarodnem turnlrlu na Dunaju 'egel časten uspeh, izkušena praktika S-'i :nca dr. Kramer in Poljanec in v budimpeštanskih šahovskih klubih dobro, znani Erdey. Turnir 1n predsedstvo Istega le v novi kavarni. O poteku turnirja bomo poročali. Obrtno-trgovski shod v Celju. Dne 11. t. m. le imel minister za soc. pol. Dr. Kukovec v v hotelu »Balkan« obrtno trgovski shod. kateri se Je precei burno vršil. Potek celega shoda je pokazal, da so volilcl (po večini pristaši JDS) nezadovoljni s se- danjo gospodarsko politiko vlade. Slišalo se le celo vsklike, da ne pojdejo trgovci za gospoda ministra pri eventualnih novih volitvah več na volišče. Na interpelacijo glede povišanja stanarine s strani hišnih posestnikov. se le izrazil g. G„ kdor ne more plačati ali pa nima denarja, naj pa ostane na cesti. Komentarja k temu ni treba in ie g. G. pokazal s tem vso svojo JDSarsko Inteligenco ln dobrosrčnost 'Konec Je bil ta, da Je Izjavil g. minister, da si on nikdar ni predstavljal, da ga bodo lastni volilcl na javnem, in to njegovem lastnem shodu kritizirali. Je pač hudo; obljuba dela dolg in tega je treba plačati. Kar pa se tiče udrihanja po druzih strankah, pa g. ministru ne zamerimo, ker ga dobro poznamo. Bomo že prenesli, če boste le vi. Koncert Adolfa Perman Iz Frankobroda ob Meni se vrši v petek 19. t. m. ob 8. url zvečer v mali dvorani hotela »Union« v Cellu. Z obiranjem aolilimt-hmclja so minule dni pričeli hmeljarji po Savinjski dolini. Prišlo Je precejšnie število hmeljskih obiralcev Iz drugih krajev. Vinogradi tudi okrog Celja lepo kaželo in obetajo dobro letino. Vsekakor jim prija letošnja poletna vročina in bo po nje] dobra gotovo tudi letošnja kapljica. Prezidava in preuredim bivše Semalne vojašnice v Gregorčičevi ulici se bliža koncu. Sicer je izvršiti še precejšnjih del, vendar je upati, da bo Invalidski dom otvorjen še tekom tega leta. Iz preišnie, že skoro napol podrte vojašnice Je nastala sedaj lepa stavba, ki bo tudi v kras našega mosta. Umrl je v Gotovljah pri Žalcu tamošnjl župnik g. Zupančič. Nogomet. V nedeljo ste se vršili dve nogometni tekmi: ena na glaziji med »S. K. Celje« in »S. K. Korotan Maribor«, ki,Je končala z 8 : 2 v korist Maribora, druga med »Atletiki, Celje« in »S. K. Ptui«. ki ie končala z 16 ; 0 v korist »Atletlkov«. Šport in turistika. Waterpolo tekina med J. s. K. Viktorija Iz Sušaka ln S. U. Somborom se vrši danes 17. t m. ob pol 6. url zvečer na Ljub-lianlci In ne kot preje objavljeno v KolezijI. Waterpolo moštvi sta izborno trenirani In moštvo Iz Sombora ie svetovno znano ter ima nad 9 let trenaže. Zanimive vmesne točke kot nlavanje in skok! bodo Izpolnile program, ki bo v svoji pestrosti in obsežnosti nudil prvovrsten športni užitek. Primorje. 139 slovenskih in hrvatskh šol so Italijani zaprli v treh letih svoje okupacije na Primorskem, vsled česar Je skoraj 14.000 Jugoslovanskih otrok brez pouka. Visok vinski davek. Italijanska vlada ie naložila 15 Ur davka na vino, kar vlnorejce silno razburja posebno z ozirom na letošnjo sušo. Ardltl ln fašisti se pretepajo dalje po Trstu. Dne 9. avgusta je bil pogreb npkega komunista, ki je umrl vsled ran, zadanih od fašistov. Pogreba so sa udelcfni tudi tr?«škl ardltl, ki so tako manifestirali proti fašistom. Na rovratku so ?!! T>red fašlstovskl doni In pričeli tam streliatl. Fašisti so odgovoril! na nanad s streli in končno zagnali med ardlte 4 bombe, ki so se razletele s strahovitim pokom. Med arditi ie nastala tedai panika, ki so Jo uporabili lašisti in se zagnali nad bedečimi. Nad to »zmago« io silno ponosno faustovsko glasilo. Toda lahko Je doseči zmago, če je eden oborožen do zob, d rud pa brez vsega. Zato bomo tudi skoral slišali, ko Jo bodo brtspll fašisti pred arditi, ko bodo tl bolj oboroženi. Ustreljen orožniški brigadir. V neki gostilni v Skopem na Krasu so popivali štirje neznarll moški. Mimo prlšedšl brigadir z orožnikom sta zahtevala legitimacije. V odgovor Je potegnil eden neznancev samokres ter ustrelil brigadirja. Orožnik Je nato ustrelil ennga izmed neznancev, orl čemur ; mm v mm Glavni dobitek 60.000 K. Srečka 1 dinar. Žrebanje nepreklicno 20. avg. 1921 Najnovelie vesti. PECUJ NOČE POD MADŽARSKO. Pečuj, 16. avgusta. Narod Srbov, Madžarov in Nemcev iz zasedenega ozemlja Baranje in Dajskega trikota, ki se mora po odločitvi entente izročiti reakcijonarni Madžarski na podlagi pravice do samoodločbe, je na velikem zborovanju v Pečuju dne 14. t. m., katerega se ie udeležilo okrog 30.000 ljudi, meščanov in delavcev, proglasil baranjsko-srbsko republiko, ki se je stavila pod protektorat kraljevine Srbov, Hrvatov !n Slovencev in pod zaščito male entente. Predsednik izvrševalnega odbora republike ie pečujski slikar Peter Dohmvič. Proglasitev republike se je naznanila kraljevski vladi v Beogradu in potem zastopnika ententne misije v Pečuju. angleškega polkovnika Gosseta, tudi vrhovnemu svetu v Parizu. Narodi baranjske demokratske republike hočejo 7 orožjem v roki preprečiti prihod vojske madžarske vlade. Tovsod se snujejo narodne hrambe, katerim sr pridružujejo srbski prostovoliri iz Baranje, Vojvodine in drugih delov države. V vaseh v Baranji vlada veliko navdušenje. V večjih krajih se prirejajo zborovanja, na katerib se narod ob nepopisnem navdušenju pridružuje proglašeni baranjski republiki. Ta spontani in odločni korak prebivalcev Baranje bo vsekakor vplival na izpraznitev ozemlja. Beograd, 16. avguta. V Beograd sta prišla dva delegata pečujske organizacije za odpor proti evakuaciji Baranje, in sicer predsednik izvrševalnega odbora novoproklamirane baranjske republike slikar Pobrovtč in član izvrševalnega odbora doktor Schwarz. Skupno r T.indnerjem sta predpoldne popetila min. predsednika Pašiča in ministra za notranje stvari Pribičeviča, katerima so sporočili potrebo obstanka baranjske republike. Potem so prosili, da se TCarolyju dovoli povratek v Pečuj, katerega bi bilo treba postaviti na čelo Baranje. Delegate ho tekom današnjega dne sprejel tudi vojni minister. KRALJEVI NAMESTNIK V MURSKI SOBOTI. Murska Sobota, 15. avgusta. Na obedu, ki ga je gospod namestnik Ivan Hribar priredil, v Murski S« boti, dne 14. t, m. ob petnajstih, je gospod na mestnik v svojem govoru poudarjal, da ie bila minula vojna že davno dogovorjena med nemškim in avstrijskim cesarjem ter da je glavni krivec te vojne bil tudi bivši madžarski ministrski predsednik grof Tisza, ki je še nedavno pred razsulom izjavil v Saraje-vem, da ima še toliko moči. da uniči vse Slovane.-Toda to se ni posrečilo. S pomočjo Rusov in Srbov se je ta nakana ponesrečila in naši junaški srbski vojski se imamo zahvaliti, da smo dobili svojo svobodno narodno državo. V znak hvaležnosti je pozval gospod namestnik vse prisotne, naj napijejo najvišjima predstaviteljema naše državne in narodne edinosti Nj. Vel. kralju Petru I, in regentu prestolonasledniku Aleksandru. Gospodu namestniku je odgovoril poslanec Klekl, ki je v svojem govoru navdušeno pozdravil namestnika ter ga v imenu Premurcev prosil, naj predloži na najvišjem mestu izjave ndnnosti in lojalnosti vsega Prekmurja. Italija pripravlja novo zahtevo, s katero bo zahtevala nd naše držive, da se luka Baroš da posebnemu konzorciju skupno z Reko v eksploatacijo zar 99 let. Proti temu predlogu in radi prekinjen ja pogajanj je naša v>a.U vlo< žila pri ilalijanski vladi protest. POGAJANJA MED DEMOKRATI IN RADIKALCI. Beograd, 15. avgusta. Tekom današnjega dneva so pogajanja med radikalci in demokrati radi določitve delovnega programa koalicijske vla* de Nikole Pašiča niso vršila. Dopoldne so imeli radikalni delegati sestanek s svojimi ministri v svrho sporazuma ^IcJc pnsame~>u!. /pra-šanj, ki bi mojrla priti v ra.-pravo na posvefnvanju delegatov. Včer. j SO • -'stanek Jc... -tski delegati 7 iri demokratskega KRnu ter so i toiako razpravljali o glavnih vprašanjih, ki bi mogla priti v program vlade Nikole Pašiča: Ugotovili so, da je treba najprej izitla*i načrt o delavski zakonodaji, katero bi se uredila delavska vprašanja, kakor tudi u«Crt o komitejski zakonodaji, s lu Drobil. * Med plavanjem odpadli ob« nog«. To se ni zgodilo v Lazah, ampak tam daleč v Ameriki v jezeru Ely. Vozilo se je po jezeru vcČ fantov. Coln se je prekucnil in vsi so padli V vodo. Utonil ni nobeden, pač pa so vsi srečno priplavali h kraiu. T-c eden izmed njih je imel tako smolo, da je v vodi zgubil obe nogi, ki sta pa bili k sreči — leseni. Ponesrečence jc bil namreč invalid. Ne pozabile v svobodi na v robstvu. Drobiž vzpostavilo gornjo direktno progo in naznanja interesentom importerjem ter eksporterjem, da so zastopniki tega društva: Spielmann & Cie., Luisenhof • Hamburg 8, za Hamburg, nadalje Armando Farina 9, Quai aux Char-bons, Anvres, za Anvres in Banaz & Rusko za Gruž in Dubrovnik. Kupi se« i ELEKTROMOTOR, 300 VOLT NAPETOSTI */« PS, z 1200 obrati na minuto, z pogonskim oporom, se takoj kupi. Cenjene ponudbe prosim na upravništvo lista. 1613 16S2 • POTNIK ti arobnarilsko, galanterijsko In pletenin-sko branSo, dobro vpeljan v Sloveniji In na Hrvptskem, se 15če za vc5o galanterijsko tvrdko v Sloveniji; v istem podjetju se rabi tudi PRODAJALCA za detailno trgovino v enaki branji; ponudbe! naj se pošljejo fia uredništvo Časopisa. « J 626 Slttžbes'v • TRGOVSKI POMOČNIK star 33 let specerijske In mešane stroke ? večletnimi spričevali želi nastopiti službe kot skladišnik prevzame tudi vodstvo tre. na deželi, gre tudi kot kompanjon z 150.000 do 200.000 K ali prevzame tudi komisijsko trgovino. Cenjene ponudbe pod kompanjon na upravo »Jugoslavije« v Ptuju. 1699 KONTORISTINJA samostojna, slovenska In nemška kore* spondentlnja. ter zmožna stenografije in strojepisja se takoj sprejme. Golob In Comp. tov. kem. Izd. 1695 SAMOSTOJEN MIZAR, kot vodja kateri se razume popolnoma na stroje in risanje za stavbe in pohštvo se sprejme pri Klančnik in Kompara, tovarna mizarskih izdelkov, Maribor. 1694 POSTREŽNICA' s hrano in dobro plačo se sprejme takoj. M. P. Mestni trg 19, I. nadstr. 1691 UMETNO KLJUČAVNIČARSTVO bj se rad šel učit 15 let star, močan fant, ki ima 2 mešč. šoli, iz dobre kmečke hiSe. Naslov pri upravniStvu. 1678 Razno: GOSPODIČNA1 išče nieblOVano .sobo s kompletno dobra oskrbo v hiši. Ponudbe pod »stan« na upravo lista. ]ffj2 VINSKA KLET s skladiščem za sode ozir. primernim dvoriščem v Ljubljani se išče za takoj ali pozneje. Ponudbe na An. zav. Drago Besellak in drug. Ljubljana. Sodna ul. 5. 1703 DIJAK --- TRGOVSKI AKADEMIK išče v Ljubljani za prihodnje šolsko leto stauovauje. Ponudbe na upravo lista pod »Trgovski akademik«. 1700 BREZPLAČNO STANOVANJE blizu Ljubljane onemu, ki mi odstopi stano. vanje v mestu s tremi ali več sobami. Po-nudbe na: »F. M. 22« na upravo lista. 169Ž * Davek za neoženjene v Romu- alji. Kmalu sc bo v romunskem parlamentu sklepalo o načrtu zakon, s ka-t«rim bo uveden za neoženjene možke od 26 do 30 let letni davek 500 lejev, od 30 do 35 let 1000 lejev, od 35 do $> let 2000 lejev. Ženske od 21 do 35 let 100 lejpv, od 25 do 30 let iljo lejev, od 30 do 36 let 200 lejev, z »aksimalnim letnim dohodkom 6000 lejev. 1 • V aeroplanu na severni pol. Fizik Edwin Neulty namerava preleteti v septembru s tremi spremljevalci v a^foplanu v Alasko in preko severnega pola v Norveško. Stacije bi imel: fco prvi četrtini bo prvi počitek pol. <^rugi Spitzbergi, tretji medvedji otroki, četrti Nordcap. Prijeti roparji. Od junija 1920 se ponavljajo na progi od San-Francisco Newyorka roparski napadi vsak mesec. V teku ene^a leta je bilo uro-panih okolih 6,000.000 dolarjev. Ka-■|br poroča »Newyork Herald« se 'e P°! rečilo policiji prijeti poglavarja roparske bande. Preiskava v tem oziru obfta biti zanimiva, ker so baje soude-leifne pri teh ropih tudi osebe, ki uživajo kot pristni trgovci vseobče spo-Movanje. • Direktna pomorska proga Ham>-Burg Anvers Gruž Reka. 1’arobro-darsko društvo »Adria« na Peki je Proda se: DOBRO VPELJANO DELIKATESNO TRGOVINO 30 let obstoječo, na najbolj prometnem kraju, v sredini mesta, se pod ugodnimi pogoji takoi proda. Naslov v upravi lista. 1704 VEČJA MNOŽINA’ fotografskega materllala, slikarska omarica 1. opremo, omara za led, šivalna miza, divan, zavese za okna, vrtni solčnlk, volnene odeje in razni drugi predmeti. Poizve in ogleda se vsak dan od 1—5 ure pop. v gradu Wlndischgr3tz. Bled. 1698 NOVO POPRAVLJENA HIŠA v Rimskih Toplicah. 2 minuti od toplic, ob cesti in Savinji, z 2, gostilniškimi sobami, 5 sobami za stanovanje, 3 kletmi, z enim oralom njive, s senčnim In vrtom za zelenjavo. z nekaj gozdiča, vsled smrti lastnika. Naslov pove upravništvo. 1693 OPRAVA ZA SPALNO SOBO IN KUHINJO v dobrem stanju, se po ugodni ceni proda. Ogleda se lahko vsak dan v Slovenski ulici 36, Maribor. 1696 KauSoK MUalnlji Najnižje cene! HajugodncjSi trenutek za prempjije sedanji trgovinske Ml Najcenejši, najbogatejši nakupni in trajni tinančni izvirnik nudi obisk največjega vzorčnega velesejma v Češkoslovaški republikJJ Čez 3000 raztavlialcev! Promet Najnižje cene! tvornica gumijevih tehn. In industrijsko podjetje dr. z o. z. v Ljubljani, Gradišče štev. 9. jako poceni zaradi premertjene dispozicije izdelkov v Kranju Steklo, porcelan, keramične proizvode, jablonske dragulje, usnje obutev, rokavice, instalacije, avtomobile, blago iz kovine in emajla, kemične proizvode, tkanine, klobuke in slamnike, čipke, gumbe, papir in papirnato robo, pohištvo, drveno robo, godala, živila, likerje, airovine, polofabrikate in proizvode vseh obrtnih strok kupite hitro in poceni na 1 električni motor 17 P. S. 440 Volt, ca 1100 obratov, izdelek Brown - Bovveri z reostatem in drugimi pripadki. I električni motor II P. S., 300 Volt, ca 1200 obra- tov, kompleten. Za oba motorja aie prevzame garancija za takojšnjo uporabljivost. izdeluje prvovrstne podpetnike Čisto domače podjetje I ■■ preskrbuje prevode vseh vrst jezikov v vse jezike Dopise naslovite na pisarno, nujni odgovori se dostavijo takoj. Uradne ure od 15 do 18. ure Karlovška cesta 24/1. Zaloga pohištva Raznovrstno Kami Preis-a, v Mariboru, se le preselila V Ciosposko ulico ii. 20. Pirhanova hiša velika zaloga lesenega, železnega in tapetniškega pohištva. Ceniki na razpolago I N? debelo! EKsport! Ma drobno S Osvojitev trgovine. Naznanjam, da sem otvoril trgovino z mešanim blagom, za kar , se cenjenem občinstvu najtopleje priporočam. Postrežba točna, cene solidne. 'S spoštovanjem Al. Šinigoj, trgovec . Sv. Florijana ul 17. na drobno in debelo 1 in pol vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro kanalizacijo, (škotske) irske peSi, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah PffOJHEr, tehn. ind. podjetje LJUBLJANA. Kor se od strani zavistnežev vedno širijo govorico, da je v restavraciji Slon poslu-;oČI plačilni natakar moj družabnik izjav, Ijam, da so te govorice neresnične, In da nimam nobenega družabnika. Svojo obrt vodim z mojo ženo sam, g plačilni natakar vrši le vestno in natančno svojo služ-ho In ni.Čosar drugega To v pojasnflo-da ne bo nadlegovanja. Večja množina odpadkov Krojači samostojni, vestni in natančni delavci dobijo takoj trajno dela Vpraša se Emonska cesta 8. Ljubljana. Obvestilo Imam v zalogi vse sokolske potrebščine, kroje, telovadno obleke, čevlje, ovratnike gumbe za člane In članice. Ceniki na razpolago! PETER CAPUDER Zdravo 1 Dobavitelj J. S- S. se proda Porabljivo zelo za mesarje, delikatese itd. Natančneje v upravi lista išče veliko elektrotehnično podjetje za člm-prejšni vstop, ki je tudi zmožen naprave obračunati (Anlagenabrechnung) in maga-clner|a. Oba morata biti v stroki in po možnosti tudi slovenskega In nemškega jezika vešča, Ponudbe z referencami In navedbe zahtev pod »Stalna služba« 945/V na upravo. Nadmonter zmožen in zanesl|iv. ki je tudi akvtzatO> rično uporabljiv slovenskega in oemšfceg* jezika zmožen se takoj sprejme Ponudbo pod »Elektropodjetje« 046/V na upravo. Pozor kupci! Nl prodaj je posestvo s celim inventarjem v jako dobrem stanu. Gozdne parcele zelo gosto zaraščene Cena po dogovoru Josip Kastelic, Podgrad, Ctrm št. 1, Novomesto. j Pred nakupom naj si j vsakdo ogleda veliko Elektrarna na Dobrovi pri Ljubljani t. z z. o. t razpisuje stavbna in elektrotehniška dela zn svojo elektrarno. Načrti in ofertnl pripomočki se dobo pri Jakobu Trobec posestniku v Kozarjah št 0 pri Dobrovi. Ponudniki na| stavijo svoje pismene ponudbe na zadrugo do 24 avgusta t. I. Odbor sl pridržuje pravico oddati posamezna dela poljubilo Izbrane ponudnike. Onemeli v črni žalosti, javljamo, da je naš verni drug Joža Piber abiturlent V pondeljek na praznik Marijinpo^a Vnebovz. dne 15. avgusta 1921, odhitel v večno življenje. Pogreb bo v sredo ob 3. pop. iz mrtvašnice dež. bolnice. Bil je med nami mož .. . Ljubljana, 16. avg. 1921. Krščanska socialistična omladina Jugoslavije. roman O.Waldowe je izšel v knjigi in stane broširan 20 K, vezan 26 K ' v platno vezan 32 K. Cena 16 kron. jedilnega orodja, jeklenega in aluminijevega, potne košare, čevlfarsk. orodja, rinčic in zapon za čevlje, sukanca, gumbov, vezenin in naSivkov ter vse druge potrebščine za krofače, šivilje. Čevljarje, sedlarje 1. t d. pri -aesa 02» počitnicah se naši šolarčkl najlepše zabavajo z zabavno in poučno knjižico s slikami Pohištvo in tanila iavia .Primorske pesmi1 ..NARCIS" Spisal IGO GRUDEN. BroSiran 24 K, vezan 30 K. Izdala in založila Zn knjigarna1, Ljubljana, Wolfova ulica štev. 1. Vedno velika izbira vseh vret bombaža, sukanca« kvačkanca. nogavici 7.U dame In gospode, ter galcnterljo na debelo, Karol Prelog, Ljubljana, Sv. Jakob^ nabrežje štev 11. Ljubljana, Sy. Petra nasip4 iU NaJveZja Izbirat Nizka canal TU\ VELIKO IN MALOM Obrestovanje vlog, nakup in prodaja-vsakovrstnih vred nostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter ku jfe LJUBLJANA Prešernova ulica št 50, v lastnem poslopju. LJUBLJANA ajjk ' Brzojavni naslov: KREDIT UUBUflNA. — Telefon It 40 In 457. ' —- ponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits i. t. d, Odgovprnl urednik: Dominik Čebin Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani* Stran JUGOSLAVIJA avgusta 193. Stev.