V LMOItl, v SOM dne 3!. шга 1924. Posamezna številka stane 2 Din. LMO LD.
Naročnina
za državo SHS:
na mcsec ...... Din 20
ca pol leta . . . . . .120 sa celo leto .... »240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
» Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... . 60
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 ln Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2*50, veliki po Din V— ln 4'—, oglasi v uredniSkem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjom naročilu popust
Izhaja vsak dan IzvseraSI ponedeljka In dneva po prazniku ob 4. uri sjutraj.
Poštnina plačano v oolovinl.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo i nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravništva 328.
Političen list
za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za inserale) Sarajevo 7.363. Zagreb 39.011. Prcga in Dunaj 24.797.


Slovenski in hrvatski narod sta se s srbskim leta 1918. združila v novo državo v trdni veri, da najdeta tukaj po stoletnih težkih borbah v novi državni zvezi, zgrajeni na popolni enakopravnosti, vse pogoje za razvoj svoje narodne samobitnosti na vseh poljih svojega javnega življenja. Če smo se združili v eno državo, smo to storili v trdni zavesti, da bodo v tej državi tem varnejše zaščitene vse one dobrine, ki smo jih morali skozi dolga desetletja v ljutih političnih in gospodarskih bojih braniti proti svojim narodnim nasprotnikom, kateri so nas politično zasužnili, gospodarsko izkoriščali in hotel i. pripraviti grob našemu narodnemu življenju. Že od začetka smo se zavedali, cla more naš slovenski narod v veliki jugoslovanski državi živeti svoje lastno narodno življenje le tedaj, če uživa v okvirju države kar največjo državno-pravno samostojnost. To prepričanje je prišlo do vidnega izraza v ženevskem dogovoru meseca novembra 1918. leta in kasneje v dogovoru Narodnega veča z vlado nekdanje kraljevine Srbije. Temeljna misel teh dogovorov je bila, da mora nova država oču-vati narodno individualnost kakor srbskega tako tudi slovenskega in hrvatskega naroda. In kaj smo doživeli? Slovesne pogodbe in dogovore 60 sramotno poteptali. Sedanji ministrski predsednik gospod Pašič je svojo velesrbsko zagrizenost javno dokumentiral na seji narodne skupščine z značilno izjavo, cla že od vsega početka ni imel namena držati dano besedo in slovesen podpis.
Že v prvih letih svojega narodnega življenja v novi državi smo morali bridko občutiti, da hočejo — seveda s častnimi izjemami — nad nami gospodovati, nas izkoriščati in da imajo tudi prikrite namene, da nam vzamejo našo narodno individualnost. Ta težnja je dobila viden izraz v temeljnem državnem zakonu v takozvani vidovdanski ustavi, ki je v državo vpeljala kruti centralizem in ž njim nadoblast enega naroda nad dvema drugima. Vse avtonomne pravice, katere si je ljudstvo izbojevalo, so s tem kratkomalo uničene. Na sramoto je bila ta ustava sklenjena tudi z nekaterimi slovenskimi in hrvatskimi glasovi.
Ali je čudno, če Sovenci in Hrvati niso mogli in niso hoteli sprejeti jarma, ki so jim ga namenili? Pričakovali so narodno enakopravnost, prišli pa so pod varuštvo in hegemonijo absolutistične klike. Slovensko ljudsko stranko je od vsega početka vodila misel, da morejo samo široke avtonomije z zakonodajnimi parlamenti zavarovati politične, gospodarske in kulturne pravice Slovencev in Hrvatov. S tem programom je stopila SLS v volivni boj za ustavotvorno skupščino, ta program je z vso odločnostjo zagovarjala v parlamentarnih hojih za ustavo, ta njen program je sprejel slovenski narod v svoji celoti pri lanskih volitvah, ko je z velikansko volivno demonstracijo poveril SLS, da gre v tem znamenju v parlamentarno borbo in ne odneha v tem boju tako dolgo, dokler svojemu programu ne izvojuje popolne zmage.
Po enoletnem težkem in ostrem parlamentarnem boju stopa SLS zopet pred svoje volivce z mirno zavestjo, da je sprejeto nalogo v polni meri vršila. Takoj po lanskih volitvah so se združile stranke, ki imajo slične poglede na notranjo ureditev države, v federalistični blok. S tem so ustvarile veliko parlamentarno silo, ki bi lahko, kakor hitro bi se začela v celoti v parlamentu uveljavljati, ustvarila čisto novo parlamentarno situacijo. Parlamentarno zastopstvo SLS je stopilo za program slovenskega ljudstva takoj na parlamentarna tla in je na parlamentarnem bojišču s spretno in dosledno taktiko ustvarilo dve fronti, ki sta se morali ravno z ozirom na državno-pravni program SLS jasno opredeliti. Izjaviti sta se morali, ali hočeta še nadalje vzdrževati sedanje stanje hegemonije, izkoriščanja in korupcije ali pa hočeta pošten sporazum med Slovenci, Hrvati in Srbi. In tako se je z aktivno delavnostjo zastopstva SLS osnoval opozicijski blok, sestavljen iz Slovencev, Hrvatov in dela srbskih poslancev. Parlamentarna borba SLS in z njo zvezanih opozicionalnih strank je pripravila teren, da so tudi poslanci HRSS opustili večletno abstmenčno politiko, predložili svoja poslanska polnomočja in posegli aktivno v parlamentarno življenje. Ta parlamentarna skupina predstavlja sedaj veliko večino ljudstva, ima absolutno večino v narodni skupščini, hoče uvesti v državno upravo red in zakonitost, pobijati hoče na celi črti korupcijo. Predvsem so se pa stranke opozicionalnega bloka programatično zavezale, da bodo notranje politične razmere v državi uredile na osnovi odkritosrčnega in iskrenega sporazuma med slovenskim, hrvatskim in srbskim narodom, ter da ne priznajo nobene državne ureditve, ki ne zajamčuje
Belgrad, dne 29. maja 1924.
prava o samoodločbi ljudstva. Tako se je v parlamentu na eni strani ustvarila večina, ki zagovarja politiko sporazuma, poštenosti in zakonitosti, na drugi strani imamo pa vlado parlamentarne manjšine gospoda Pašiča, ki jo podpirata radikalna stranka in frihičevieevi ljudje s slovenskimi demokrati vred. Te stranke zagovarjajo brezpogojno nadvlado političnega . velesrbstva, so proti sporazumni ureditvi države in proti izpremembi sedanjega za Slovence in Hrvate in tudi za državo samo skrajno pogubo-nosnega stanja. Dasi so manjšina, se hočejo za vsako ceno obdržati na vladi. S terorjem in nasiljem vplivajo na ljudske mase in po izjavi gospoda Pašiča, bodo uporabljali surovo silo, da se vzdrže na oblasti.
Naravno je, da je med blokom narodnega sporazuma in politične pravične ti, ter med blokom korupcije in nasilja moralo priti na parlamentarnih tleh do najhujšega spopada. Vlada gospoda Pašiča je bila dvakrat prisiljena odstopiti. V nobeni resnično parlamentarni državi se taka vlada ne bi mogla več povrniti na svoje mesto. V parlamentarno vladanih' državah spoštujejo načelo večine, pri nas pa, ki smo tudi po besedilu ustave parlamentarna država, so demokratično načelo večinskega zastopstva najbrutalnejše poteptali. Eno najbolj žalostnih in morda tudi najbolj usodepolnili poglavij v zgodovini naše države bo ostalo poglavje, kako so reševali zadnji dve krizi. Kje na svetu bi se mogli tako drzno igrati z ljudskimi zastopniki, kakor so se pri nas igrali z verifikacijo hrvaških! poslanskih mandatov? Kje na svetu bi se mogli ogabnejše igrati z ljudsko suvereniteto, ki jo predstavlja izvoljena večina poslancev, kakor so to storili pri nas zadnje dni? Najvišja je suverenost ljudstva in nihče nima pravice, ne da bi si nakopal največjo odgovornost pred zgodovino in narodom, da tepta to suverenost. Tudi to se je pri nas zgodilo! SLS in gotovo tudi še druge stranke opozicijskega bloka morajo vnaprej odklanjati vse da-lekosežne posledice, ki bodo iz tega nasilja nujno sledile.
Če moramo način, kako sta se zadnji dve krizi reševali, naj« ostrejše obsojati, kako naj šele ožigosamo nasilje, ki ga je izvršila vlada gospoda Pašiča na seji narodne skupščine dne 27. maja t. 1. Ta dan je • stala proti Pašičevi vladi absolutna večina, ki jo je tvorila združena opozicija. Mesto da hi se gospod Pašič uklonil parlamentarnemu načelu in odšel z vlade, si je izposloval kraljevi ukaz in s kraljevim ukazom je zaprl večini narodne skupščine vrata do 20. oktobra. Pribijemo, da se je s tem činom izvršil atentat na suverenost ljudstva, ki po svoji večini v parlamentu, a ne po manjšini deli s kraljem vladarska prava in dolžnosti, da se je izvršil državni udar, ker se jc proti izrecnemu besedilu sedanje ustave in proti parlamentarnim zakonom nasilno vpostavil režim skupščinske manjšine nad večino.
V imenu suverenega ljudstva zahtevamo, da se ta revolucionarni čin parlamentarne manjšine niti za trenotek dalje ne vzdržuje s silo, da se takoj uznrpatorska vlada ukine in da se zopet vpostavl ustavnost in parlamentarizem!
Zastonj je trud onih, ki menijo, da se bodo mogli z izigravanjem ustavnih določil parlamentarne večine in parlamentarizma samega dalj časa vzdržati na vladi in zadrževati nujni razvoj političnih dogodkov v državi. Število braniteljev sporazuma in sporazumne ureditve države raste. Vrste proticentralistov in protikorupeionistov se množe. V ustavo-tvorni skupščini so bili zastopniki SLS osamljeni, v trdnem boju proti vsem drugim parlamentarnim skupinam so morali sami vztrajno braniti avtonomistično misel in delati zanjo najživahnejšo propagando. Danes se morejo s ponosom ozirati na 41etno dobo uspešnih parlamentarnih borb za pravico slovenstva in hrvatstva in z zadoščenjem lahko konstatirajo, da je danes v narodni skupščini 160 poslancev — torej absolutna veČina — ki obsoja vsako nasilstvo nad Slovenci in Hrvati in priznava pravico samoodločbe tudi Slovencem in Hrvatom. Ali ni naša avtonomistična misel, za katero je SLS založila vse svoje sile, v naglem pohodu dobila največji razmah? Kje je sila, ki bi se mogla trajno ustavljati večini ljudstva? In kdo bi se drznil prezirati parlamentarno večino? Naj se pouče iz zgodovine, kako je ljudstvo obračunalo z nasilneži in korupcionisti.
Velja vztrajati. Ljudstvo, ld vrže vse svoje organizirane sile v politične boje za velike narodne in socialne ideale, je še vsikdar zmagalo. Ne dvomimo niti za trenutek, da ho slovensko ljudstvo vztrajalo v svojem velikem boju enotno in neomajano. V široki zakonodajni avtonomiji je edina garancija boljše bodočnosti slovenskega naroda. j
Dr. Korošec Anton
Bedjanič Andrej Bošnjak Anton Brodar Janez Falež Štefan Gostinčar Jože Pr. Hohnjcc Jos,
Klekl Josip Krajnc Davorin Kremžar Franc Kugovnik Jurij Dr. Kulovec Franc Nemanie Josip
Prčič Mirko Pušenjak Vlado
Rajič Blažko Stanovnik Ivan
Strcin Ivan „ Sušnik Anion
Šifter Geza Škulj Kari Vcsenjak Ivan Vrečko Jakob Žebot Franc
Štev. 124.
Slovenskemu, hrvatskemu in srbskemu narodu!
Na željo vlade, ki se je proglasila za neodgovorno, je kralj izdal ukaz o zaklju-čenju soj narodne skupščine. Na čelu državne uprave je ostala sedaj vlada, proti katori se je odločno izjavila večina ljud-etva po svojih izvoljenih zakonitih zastopnikih. Ostala je, da z narodnim denarjem in narodno usodo razpolaga proti volji ljudstva in broz kontrole narodnega predstavništva — vlada, kateri sta korupcija in nasilje edini vir moči.
Da se ta slaba vlada obvaruje pred pravično obsodbo narodno skupščine, so se zavrgli vsi oziri. Narodna skupščina se je zaključila v trenutku, ko je imela pred seboj najvažnejše in najnujnejše posle. Pozabili so tudi na invalidski zakon in na pravico, ki jo dolgujemo invalidom; ob pomoč so toliki poplavljeni kraji, katerim je hotela narodna skupščina pomagati; zanemarjeni so kmetje, katerih zakonodaja zastonj čaka, da pride na dnevni red; v arhiv so romali zakonski predlogi, katerih nujnost je narodna skupščina soglasno priznala.
Pretežni del hrvatskih narodnih zastopnikov se že leta ne vdeležuje dela narodne skupščino, ker smatrajo, da jim ustava in zakoni te države ne dajejo zadostnega jamstva za pravice onih, katere zastopajo. Leta žo se tem hrvatskim predstavi-teljem očita njihova izvenparlamentarna borba ter se pozivajo, da pridejo v narodno skupščino ter da v njej kot ravnopravni državljani branijo svoja prava in se bore za svoje ideje. Že nad leto dni se dela, sporazumno z najvišjim faktorjem v državi na velikem narodnem jjoelu zbližanja in sprave vseli delov našega ljudstva, delajo se priprave, da se oživotvori politika iskrenega sodelovanja na državnih poslih vse doslej sprtih in nezadovoljnih bratov.
A ko vsi hrvatski poslanci končno pridejo v Belgrad, tedaj ae vrata narodne skupščine zapro, da se v tem skupnem narodnem domu ne bi slišala njihova beseda, hi s tem aktom ne soglaša do kraja niti manjšina, ki stoji za vlado. Obo vladni skupini izjavljata, da želita sodelovanje Hrvatov v državnih poslih, a takoj nato se sodelovanje odkloni s kraljevim ukazom 1 Prihod tako velikega števila hrvatskih poslancev mora značiti za vse nas, počenši od najvišjega nosilca državne oblasti, ne зато poziv v bratski objem vseh državljanov nase države, ne samo dokaz o najtoplejši želji, da vsi vzajemno sodelujemo na splošnem delu za dobrobit in blagostanje na-8ega ljudstva, nego tudi uresničenje tistih idealov, ki so bili nam vsem od nekdaj najsvetejši. Ti ideali so mogli še-le s prihodom poslancev iz največje hrvatske stranke v narodno skupščino postati resnično dejstvo.
Ne smemo pozabiti niti tega, da je ena glavnih pravic ljudstva, da po svojih zastopnikih, narodnih poslancih kontrolira Bolgrad, dne 29. maia 1924.
vlado in njene organe, a to se vrši r parlamentu potom vprašanj in interpelacij. Narodni zastopniki so v zadnjem skupsčin-skom zasedanju vložili veliko množino interpelacij, s katerimi se ugotavlja korupcija, nezakonitost in nasilja od strani vlade in njenih organov. Po čl. 82. ustave in čl. 71. poslovnega reda so ministri dolžni, da odgovore na vso te interpfelacije tekom istega zasedanja, in to najkasneje v roku 2 mesecev. Vlada je, da narodnemu predstavništvu ne bi dajala računa o vseh svojih in svojih organov nezakonitostih, nasilju in korupciji — pobegnila izpred narodnega sodišča in s tem pogazila ustavo, ljudstvu pa odvzela eno njegovih glavnih pravic, pravico kontrole in sodbe.
Z zaključenjem narodne skupščine se je izvršil državni prevrat. Kralj ima pravico, da zaključi seje narodne skupščine, ko se je bil sklenil proračun in so ministri odgovorili na vse vložene interpelacije. Toda v pravni državi je pravica enega omejena po pravici drugega. Kraljeva pravica, da zaključi seje narodne skupščine, je omejena po pravici narodne skupščine, da kontrolira vlado in da je na čelu državne uprave vlada, ki vživa tudi njeno zaupanje. Če ustava pravi, da je ta država ustavna in parlamentarna monarhija, potem se morejo seje narrdno skupščine zaključiti samo na predlog vlade, ki ima zaupanje parlamenta, to je po posrednem pristanku narodno skupščine same. Z zaključenjem sej narodno skupščine brez njenega pristanka in proti njeni jasno izraženi volji se je po-gazil državni osnovni zakon, izvršil se ,'e udarec na suverenost naroda v tej državi. V parlamentarni monarhiji, v kateri vlada skoraj pol leta upravlja državo brez večine in brez parlamenta, torej brez prave odgovornosti, so že s samim tem dejstvom odpravljene tiste določbe ustave, ki tvorijo temelj državne organizacije, ustavljen je parlamentarni režim in začne se režim osebne volje in absolutizma.
Kot predstavitelji večino narodne skupščine in večine ljudstva izjavljamo, da tega ne puščamo brez posledic. Zahtevamo, da se storjena pogreška popravi s tem, da se narodna skupščina takoj skliče na izredno zaredanjo in tako vrne v vsa svoja prava. Ne moremo in nočemo sprejeti nobene druge rešitve in sklenili smo, da v nasprotnem slučaju temeljem pravic, ki nam jih daje ustava, pozovemo pred sodišče tiste, ki so za ta protiustavni akt prevzeli formalno odgovornost.
Narod te borbe ni hotel. Usiljuje se mu z državnim prevratom. Prepričani smo, da bo narod to borbo za svoje osnovne pravice in posebuo tudi za svoio suveroni-teto, ne žaleč žrtev, ki se bodo od njega zahtevale, sprejel in jo vodil do konca. In mi smo kot n jegovi izvoljeni zastopniki dolžni, da v tem boju vztrajamo skupaj z njim vse do zmage.
Radikali iščejo izhoda.
V imenu opozicionalnega bloka: Lj. M. Davidovič Dr. Korošec Dr. Spaho
živahen oiimev proglasov med ljudstvom.
У '»rad, 30. maja. (Izv.) Dosedaj ob-javlji :-; proglasi parlamentarne večine oz. posaumih njenih strank so imeli nepričakovano velik vtis med ljudstvom. K voditeljem opozicije dnevno prihajajo deputa-cije in dobivajo pozdrave ter pisma iz vseh krajev, kjer so ljudje že zvedeli za pro-
glas in so pravilno poučeni o državnem prevratu. Vlada namerava vsled tega izdati posebno obvestilo, v katerem bo skušala zagovarjati škandalozne in nezakonite dogodke zadnjih dni. O tej stvari bo razpravljal glavni odbor radikalne stranke, ki je nujno sklican za jutri zjutraj.
¥el!ka eksplozija ¥
Bukarešt, 30. maja. (Izv.) V okolici Bukarešta se je dogodila včeraj okoli 10. ure dopoldne strahovita eksplozija. V okolici Bukarešta leži predmestje Cotroceni, kjer se nahaja cela vrsta velikih vojaških zavodov. Tam so velike vojašnice, municij-ska skladišča in razni vojnotehnični zavodi. V skladiščih je bilo nakopičene ogromno immicije. Vsa mimicija pa se je včeraj vžgala in je razneslo vse objekte, ki se nahajajo v bližini. Znatno poškodovan je tudi kraljevi dvorec. Vojaštvo je bilo takoj alarmirano in je hitelo na pomoč.
Bukarešta, 30. maja. (Izv.) Eksplozija v Cotroceniju je napravila mnogo škode tudi v Bukarešti:, šipe so vsled silnega zračnega pritiska skoro vse popokale. Ljudstva se jo lotilo silno razburjenje. V mesto je eksplozija vrgla velikanske mase lesenih ogorkov, kosov opeke in kamenja. Zbegano prebivalstvo je bežalo na vse strani.
Bukiirešta, 30. maja. (Izv.) Eksploziji municije je sledil silen požar, ki je ogrožal tudi glavno mesto. Požar pa je v ojaštvo kmalu omejilo, da za Bukarešt ni nobene nevarnosti več.
Bukarešta, 30. maja. (Izv.) Po dosedanjih ugotovitvah je zletelo v zrak okoli 100 vagonov težke artilerijske municije. Vsled eksplozije so bile ubite 4 osebe.
Bukarešta, 30. maja. (Izv.) Vojno ministrstvo izjavlja, da je vzrok eksplozije isti, vsled katerega jo eksplodiralo že nebroj municijskih skladišč tudi drugod.
Italijanski parlament.
Rim, 30. maja. (Izv.) V seji poslanske zbornice dne 28. t. ni. je novo predsedstvo zavzelo svoja mesta. Novi predsednik R o c c o je imel daljši programatičen govor, v katerem je med drugim naglašal, da je parlamentarni režim mogoče in potrebno rešiti, da je pa v to treba predvsem obnove duhov. Večina se mora zavedati, da ima z glasovanjem pravico odločati, ne pa preprečiti razpravo, v kolikor je potrebna.
Nato je predsednik naznanil, da se je večinski kvester Capanni odpovedal svojemu mestu v prid manjšini. Manjšina je glasovanje o sprejetju demisijo odklonila ter je večina sama glasovala za sprejetje.
G r a n d i in tovariši so vložili predlog za proosnovo zborničnega pravilnika. Nato prosi za besedo socialist M o d i g 1 i -ani, ki se pritožuje, da so se po klopeh opozicije namestili tudi člani večine, ki so sicer zavzeli prostore na desnici, kar da je proti vsem parlamentarnim običajem. Nastal je velikanski prepir med večino in manjšino, ki se je končal še-le s prihodom v vojni oslepelega Delcroinjai
Prepir zaradi prostorov se je ponovil tudi v seji prihodnjega dne. Fašisti so ostali na mestih, ki so jih bili zavzeli. Večina je sprejela Grandijov predlog o reformi pravilnika. Nato je bilo glasovanje o izvolitvi drugega kvestorja. Dobil je Guarienti (ljudska stranka) 204 glasove, 31 glasov je bilo razcepljenih, praznih glasovnic 103.
Poravnaite naročnino'
KOMBINACIJA RADIKALOV Z OŽJIM OPOZICIONALNIM BLOKOM BREZ NIK. PAŠIČA IN PRIBIČEVIČA. - BREZ UPANJA NA USPEH.
Bolgrad, 30. maja. (Izv.) Ko se je vi-dek\ kako ogromno nezadovoljstvo so vzbudili širom države poslednja rešitev krize in ncparlamentarni dogodki, ki so isti sledili, so krogi, ki stoje blizu dvora, takoj pričeli izjavljati, da smatra krona to rešitev in to stanje kot začasno, ki mu mora takoj slediti kombinacija, ki bo čvrsta in ki bo zmožna vzdržati zako Uost in ustavnost. Dočim riekaleri krogi ne dajejo posebne važnosti tem vestem, češ da so vrženo v javnost samo v svrho ublaženje skrajnega ogorčenja ljudstva, so začeli radikali znova forsirati novo kombinacijo z Ljubo Jovanovićem. Ta kombinacija radikalov je poslednja poteza s Pribičevičem, kajti večina radikalov zahteva njegovo glavo. Da je ta kombinacija od radikalov resno mišljena, ni dvoma, kajti Ljuba Jovanovič je pridno na delu in se neprestano posvetuje z raznimi prvaki iz radikalnega kluba. Danes je imel sestanek z Andro Staničem in Mlšo Trifunovićem. Izvemo, da so na teh konferencah pretresali možnost kombinacije radikalov z ožjim opozicionalnim blokom brez Pašiča in Pribičeviča ter korupcionistov. Kakšni so uspehi in kako daleč je v svojih pogajanjih prišel Lj. Jovanovič, o teh podrobnostih se ne izve. Jasno je seveda, da mora biti položaj predvsem čist v radikalnem klubu, preden se
bo Lj. Jovanovič sploh upal stopiti v stik z opozicijo. Tako razpoloženje se je zadnje tri dni opazilo med radikali. Napadi iz radikalnih vrst na Pribičeviča in posamezne ministre so vsak dan ostrejši. Vendar ima Jovanovičeva akcija malo upanja na uspeh pri radikalnih poslancih, ker jih hočejo izraziti korupcionisti še bolj privezati na sedanje stanje. Večina radikalnih poslancev bo sedaj namreč, ker poslanci ne dobivajo (lijet, navezana na dispozicijski fond in na mastno plačane intervencije, katerih ugodna rešitev je odvisna od voditeljev bloka korupcije in nasilja in ti voditelji računajo vsled lega, da se bo krog pristašev korupcije v radikalnem klubu razširil. Jovanovič je pa tudi preveč neodločen. Že v par dneh se utegne ta kombinacija pokazati kot nemogoča in bo Lj. Jovanovič doživel neuspeh. Smatra se torej, da se bo krona že v prihodnjih dneh morala odločiti ali da še dalje vzdržuje sedanjo vlado manjšine ali pa da ee odloči za povrnitev na parlamentarna in ustavna tla. Stališče parlamentarne večine je jasno in je najbolj razvid ho iz dosedaj objavljenega proglasa opozicionalnega bloka in Jugoslovanskega kluba. Danes so objavili svoje proglase zemljoradniki in muslimani. Enodušno je lconstatirano, da je sedanje stanje nezakonito in protiustavno.
Huif spor med radikali m samosfoj. demokrati.
ŽEllJAVOVA KANDIDATA ZA VELIKA ŽUPANA PROPADLA.
Belgrad, 30. maja. (Izv.) Koalicija med radikali in- Pribičevičevci je pred defini-tivnim razkolom. Današnja seja vlade, ki je trajala od 5 do 9 zvečer, je menda ena poslednjih te koalicije. Na sejo so Pribiče-vičevi ministri in državni podtajnilri prinesli kopice svojih ukazov o imenovanju novih uradnikov. Med temi je bil tudi ukaz o imenovanju velikih županov na Hrvatskem in v Sloveniji in številni drugi ukazi. Med ukazi je bilo tudi imenovanje dr. B a 11 i č a za velikega župana v Ljubljani ja, znanega demokrata dr. Pirkmajer-in imenovanje ptujskega okrajnega glavar-j a za velikega župana v Mariboru. Glede teh dveh se je še pred sejo hvalil državni podtajnik W i ld e r napram svojim prijateljem, da sta imenovana. Vsi ti ukazi so
bili od strani radikalnih ministrov a llmine odbiti. Na seji je vsled tega prišlo po pripovedovanju samih ministrov do skrajno burnih prizorov in prepirov. Posebno ata ae razburjala Pribičevič in Wilder, ki sta očitala radikalom nelojalnost in kršitev sporazuma, češ da jim je Pašič dal besedo, da je smatrati Hrvatsko in Slovenijo za njihovo domeno. Nato jim je Pašič odgovoril, da je ta sporazum veljal za prvo koalicijo, da pa sedaj ne velja več. Vsled te izjave, ki so se ji pridružili skoro vsi nazvoči radikalni ministri, je prišlo še do hujšega prepira. Posledica tega je bila, da so se ministri razšli brez vsakega sklepa. Pribičevič je takoj nato sklical svoje pristaše na svoje stanovanje, kjer imajo sedaj posvetovanje.
AKCIJA DR. RAVNIKARJA V BELGRADU
Belgrad, 30. maja. (Izv.) V Belgradu se nahaja dr. Vladimir Ravni h ar. Kakor poročajo tukajšnji listi, je on pri glavnem odboru radikalne stranke podvzel korake, da mora Reisner odstopiti svoj mandat, ker so demokrati navajali kot glavni vzrok, zakaj se niso držali sporazuma, dejstvo, da je Ravnihar nameraval vstopiti v radikalni klub. Z ozirom na združitev NNS z radikali in z ozirom na zveze demokratov z radikali pa ta razlog odpade.
DEMANTIRANA VEST 0 POSLANCU NAST0VIČU.
Belc,Tad, 30. maja. (Izv.) Danes so tukajšnji iisti priobčili vesti, da je izstopil iz demokratskega kluba poslanec Našlo-v i č, Ta vest je neresnična in je prosta intriga režimovcev. Pač pa namerava iz Pri-bičevičevega kluba izstopiti poslanec B o -š k o v i č.
PROTI KRIVICAM V MAC^DONIJI.
Belgrad, 30. maja. (Tzv.) Nekateri radikalni poslanci so Pašiču poslali pismene zahteve, da se takoj pomiloste politični krivci v Macedoniji in da se takoj zaslišijo številni ljudje, ki se nahajajo v preiskovalnem zaporu že več kot leto dni.
VABILO NA INTERPARLAMENTARNE KONFERENCE.
Belgrad, 30. maja. (Izv.) Naša vlada je dobila vabilo za udeležbo na interpar-lamentarno konferenco v Bruxelles v Belgiji, ki se bo vršila v juniju, in na inter-parlamentarno trgovsko konferenco, ki so bo vršila v septembru v Brnu. Predsednik vlade je danes o tem obvestil načelnike parlamentarnih skupin in obenem izjavil, da je sklenjeno, da bo naša parlamentarna komisija sestavljena iz 10 članov in sicer 5 članov vlade in 5 članov parlamentarne večine. Danes popoldne so dr. Korošec in drugi načelniki strank parlamentarne večine sklepali o tej izjavi in sklenili, da se vlada v imenovanje teh članov nima vmešavati, ampak bo o zadevi odločevala skupščina sama. Ako ne odloči skupščina, potom je stvar vlade, koga pošlje v komisijo, vendar to ne bo parlamentarna komisija, marveč vladna.
HER RI0T0VA POS VETO VA NJA.
Pariz, 30. maja. (Izv.) Včeraj so nekateri listi poročali, da je bil na Herriota izvršen atentat. Te vesti so neresnične. Herriot se je včeraj cel dan posvetoval z raznimi zastopniki socialističnih strank.
FRANCOSKI SOCIALISTI NE GREDO .V VLADO.	ig
Pariz, 30. maja. (Izv.) Kongres' coskih socialistov je sklenil, da socialisti ne vstopijo v vlado.
PRIHRANKI V FRANCOSKEM DRŽAV. PRORAČUNU.
Pariz, 30. maja. (Izv.) Vlada je izdala odredbe, s katerimi bo prihranila v državni upravi okoli 450 milijonov frankov.
AMERIŠKI DAR FRANCIJI.
Pariz, 30. maja. (Izv.) Ameriški milijarder Roekefeller mlajši je Poincareju naznanil, da daruje 1 milijon dolarjev za popravo katedrale v Reimsu in za popravo zgradb v Versaillesu in nasadov v Fontain-bleau-u.
RUDARSKEGA бТКДЈКА V ANGLIJI NE BO.
London, 30. maja. (Izv.) Konferenca
rudarskih zastopnikov je sklenila, da sprejme predloge delodajalcev. S tem jc nevarnost štranjka odstranjena.
RAZPRAVA 0 BREZPOSELNOSTI V, ANGLIJI.
London, 30. maja. (Izv.) V nadaljevanju razprave o brezposelnosti v Angliji je rekel Mac Donald, da jo prvi pogoj za odpravo brezposelnosti svobodna trgovina, proti kateri se najbolj bore konservativci. Vlada s svoje strani pa bo izvršila vsa obljubljena javna dela, kar bo tudi znatno pripomoglo, da brezposelnost izgine.
ŽENSKA VOLIVNA PRAVICA V ANGLIJI
London, 30. maja. (Izv.) Parlament bo v četrtek sklepal o zakonskem predlogu, naj se dovoli volivna pravica že 21 let starim ženam (doslej so imele volivno pravico le nad 30 let stare žene). Splošno sodijo, da bo predlog dobil večino.
FAŠISTOVSKA
SINDIKALNA ORGANIZACIJA.
Rim, 30. шаја. (Izv.) Z dovoljenjem Mussolinija so sklenili fašistovski zastopniki delavstva ustanoviti posebno sindikalno organizacijo in izdajati svoj posobeu
dnevnik.
AMERIKA IN RUSIJA.
Washington, 30. maja. (Izv.) Z ozirom na poskuse ruske vlade, da dobi v Ameriki večje posojilo, izjavlja ameriška vlada, da posojila za Rusijo ne more odobriti, dokler sovjeteka vlada ne prizna opravičenih tirjatev ameriških državljanov, ki jih imajo do Rusije še izza predvojne dobe.
Iz zunanje politike.
*	Ali Nemčija sprejme zavezniški načrt ali ne? To je zdaj glavno vprašanje mednarodne politike. Vse kaže, da bo Nemčija Da-wesov načrt sprejela, čeprav pride na krmilo desničarsko orientirana vlada. Te dni je državni kancler, centrumaš dr. Marx, demisi-oniral, Po pogajanjih s predsednikom republike se je izkazalo, da nemški nacionalci kot najmočnejša stranka parlamenta nove vlade ne morejo sestaviti. Vsled tega je predsednik poveril sestavo vlade zopet dr. Marxu. Vzrok pa je ta, da nemški veleindustrijci, ki nem-škonacionalno stranico držijo, niso želeli, da bi postal državni koncler bivši admiral Tir-pitz, kateri je bil edini kandidat nemških na-cionalcev za to mesto. Zavezniki so namreč prijateljsko namignili, da bi to imenovanje smatrali za sovražen čin proti sebi. Nemška industrija je od blagohotnosti zaveznikov popolnoma odvisna. Zato tudi pritiska, da državi zbor načrt zaveznikov neizpremenjeno sprejme, tembolj ker se v tem slučaju Nemčiji vrne Poruhrje, se vzpostavi njena teritorialna in gospodarska enotnost in se ji zagotovijo veliki krediti, ki povzdignejo njeno valuto. Vlado sestavi torej zopet dr. Marx, vprašanje je seveda, s kom. Ker bi nemški nacionalci morali tudi kot opozicija omogočiti sprejetje Dawesovega načrta, bi rajši šli v Магхо-vo vlado, se pa boje svojega skrajnega desnega krila, ki bi se od stranke ločilo, ako sprejme pogoj, katerega ji stavlja dr. Marx. Dosedaj se še ni našel kompromis. Kar se tiče državnega zbora samega, se je sestal 27. t. m., pa se je seja zaradi velikih kravalov, ki so jih uprizorili komunisti, morala prekiniti. Komunisti so namreč zahtevali, da se morajo izpustiti oni njihovi poslanci, Ivi so vsled raznih deliktov, ko še niso bili člani državnega zbora, zaprti. Na drugi seji 28. t. m. so se nemiri ponovili, vendar se je lahko izvolil predsednik in sicer po ožji volitvi nemški nacio-nalec Wallraf. Pri tej izvolitvi se je pokazalo, da je desnica v slučaju potrebe kompaktna, dočim je levica ločena. Za Wallrafa so namreč glasovali pri ožji volitvi: nemški nacionalci, Deutschvolkische (Ludendorfovci), nemška ljudska stranka, bavarska ljudska stranka in desno krilo centra. Socialisti, centrum in komunisti so imeli pri prvi volitvi vsak svojega kandidata, dočim je pri ožji volitvi levo krilo centra in del demokratov glasoval za socialista (227 :151). Strankarske razmere so tedaj jako težavne. Dasi se bo zavezniški načrt po vsej priliki sprejel, bodo težave zelo velike, v notranjepolitičnem oziru pa zavlada reakcija, ki bo stavila zlasti centrum pred hudo preskušnjo. Monarhisti vsako nedeljo prirejajo kakšno patriotično slavnost, na drugi strani pa komunisti delajo z vsemi silami na tem, da se položaj še bolj zaplete in poostri.
*	Solidarnost zaveznikov je v sedanjem ffenotku popolna. Kakor hitro Herriot sestavi vlado v Franciji, se sestanejo vsi zavezniški premieri. Med Italijo in Belgijo se je glede Dawesovega načrta, oziroma njegove prime-nitve, že dosegel sporazum, istotako sta popolnoma solidarni Italija in Anglija, ki sta postali zadnji čas izvanredno veliki prijateljici. Čim pride v Franciji na krmilo Herriot, bo zavezniška fronta na celi črti enotna. Zavezniki bodo, kakor hitro se sestavi nova nemška vlada, zahtevali, da se le-ta jasno izjavi o svojem stališču glede zavezniškega repara-cijskega načrta. Ako ga Nemčija vsaj v glavnem neizpremenjenega sprejme, se mednarodni politični položaj znatno razjasni in nastopi zlasti gospodarski preolcret na bolje, ker bo začelo ameriško zlato teči v Evropo, kakor je izjavil nedavno Coolidge.
*	Italijansko-leški pakt podpisan. Minolo sredo sta ministrski predsednik Mussolini in češkoslovaški zunanji minister Beneš v palači Chigi podpisala italijansko-češki pakt.
*	Francoska socialistična stranka se zbere na kongres 1. junija. Najbrže se bo večina izjavilo proti vstopu v Herriotovo vlado. Pač pa jo bodo podpirali pod sledečimi pogoji: 1. Splošna amnestija. 2. Zopetno nastavljenje vsled štrajka odpuščenih železničarjev. 3. Uvedba davka na dohodnino in znižanje in-direktnih davščin. 4. Znižanje vojaške službene dobe. 5. Vzpostavitev normalnih odno-šajev z Nemčijo in Rusijo. 6. Sprejetje Dawe-sovega načrta brez izprememb in rezerv.
*	Nasprotsivo med Ameriko in Japonsko ee je zelo poostrilo, ker je Coolidge odobril sklep zbornice, da se Japonci ne smejo več vseljevati v Ameriko, že od 1. julija tega leta dalje. Japonski poslanik v Washingtonu Hani-hara je pooblaščen, da svoje mesto zapusti. Nadaljnji razvoj tega konflikta je negotov. — Med Ameriko in Japonsko vlada odnekdaj veliko sporno vprašanje zaradi premoči v Tihem oceanu. Amerika si je osvojila Kubo, Portoriko, Filipine in havajske otoke ter si zasigurala vso cono ob panamskem prekopu, tako da Japonsko čezdalje bolj ogroža. Kljub temu so zadnja leta vladale med obema državama dosti prijateljske razmere. Glede izseljevanja pa sta Hanihara in Hughes bila sklenila tkzv. »džentlmensko pogodbo«, po kateri se imajo vseljevati v Ameriko »boljši« sloji iz Japonske; izključeui so le kuliji. Ilanihara je ob debati o tej zadevi v ameriški zbornici po neprevidnosti v nekem pismu na Hughsa rab i izraz »težke posledice«, ako bi zbornica »džentlmenske pogodbe« ne odobrila. Posledica je bila, da sla senat in reprezentančna
zbornica zdaj prepovedala vsako vseljevanje sploh. Da Coolidge tega sklepa ni sistiral, kakor se je splošno pričakovalo, se razlaga iz tega, ker se boji za svoj predsedniški stolec, kajti države Oregon, Washington in Kalifor-nia, ki so vseljevanju Japoncev najbolj upirajo, bi Coolidga ob bližajoči se volitvi defini-tivnega predsednika gotovo, vrgle, ako ugodi Japonski.
*	Zunanjepolitični položaj Itabje se čedalje bolj »jačuje. Ob priliki posela italijanskega kralja v Londonu piše »\Vestminster Gazette«, da so se koncesije Anglije v Juba-lendu dobro izplačale. To se pravi, da bo Italija podpirala angleško politiko, kar ji bo v veliko korist tako glede utrditve njenega prestiža in njenih interesov v Sredozemskem morju, na Balkanu ter v Aziji kakor glede njenega položaja v srednji Evropi.
*	Mala antanta bi sc bila imela zbrati na posvetovanje že junija mcseca v Pragi. Zdaj se pa poroča, da ta stvar še nikakor ni gotova. Mednarodni položaj je premalo razjasnjen, da bi se mogla konferenca z uspehom sklicati že zdaj. Mala antanta se ne more prenagliti, preden velesile niso zavzele definitivnega stališča napram raznim vprašanjem, ld bistveno zadevajo malo antanto. To so: 1. reparavije, 2. priznanje sovjetske unije in 3. besarabski problem. Mogoče je, da so konferenca odloži do jeseni, na vsak način pa se ne vrši pred julijem mesecem.
*	Pogajanja med Anglijo in Rusijo so po zadnjih poročilih iz Londona znatno napredovala. Glede vseh točk se je pokazala možnost povoljne kompromisne rešitve. Anglija se odpove zahtevi po takojšnjem odplačevanju dolgov od strani Rusije. Glede odškodnine privatnikom so se imenovale že maksimalne vsote. Angleška delegacija je izjavila, da ji je na tem, da se pogodba sklene, ruska pa je istotako pokazala dobro voljo, da pride do sporazuma. Angleški listi izjavljajo, da ni nobenega dvoma, da so doseže povoljen rezultat.
-f Naši shodi. Na Vnebohod jo imela Delavska zveza dobro obiskan in prav lepo uspel shod v T r b o v 1 j a h , na kate-rem jc poročal tajnik SLS Cabrovšek, in -Zalogu pri Ljubljani, na katerem je poročal urednik Smcdej. Na tem shodu sla govorila še predsednik tamošnje delavske organizacije Štefan Rupnik in tov. Kuko-vica. Delavstvo je burno odobravalo izvajanja govornikov in bo trdno držale fronto slovenskega naroda, ki jo predstavlja SLS. Na I g u se je vršil izborno uspel shod SLS, na katerem je poročal dr. Janko Brejc.
Zagovorniki absolutizma. »Jutru« ni všeč, da »Jugoslovanski klub« ob proti-parlamentarni rešitvi sedanje krize povdarja suvereniteto ljudstva, ki se izraža v parlamentu. Tudi mu ni prav, ker je »Slovenec« zapisal, da je parlament vrhovni zakonodajni faktor, nad katerim ni nobenega drugega. Zato se ta »demokratski« (!!!) list napihuje v pozi do smrti zvestega čuvarja krone in grozi, da bo če treba z dragoceno krvjo slovenskih demokratov branil prerogaiive krone. — Stara resnica, ki so jo izkusili že mnogi vladarji tega sveta, je, da so tisti, ki so se, kadar je njim ugajalo, najbolj široko-ustili s evojo neomajno zvestobo prestolu, ta prestol strahopetno najprej izdali, če je pretila dejanska nevarnost ali pa sami strmoglavili kralje, če jim niso bili po volji. »Und der Konig absolut, solang' er unsern Willen tut.« Kar se ustave same tiče, je sicer grozno skrpucalo, zmašeno skupaj kakor mišje gnezdo, toda o enem oziru je jasna: da je v naši parlamentarni državi ena sama suvereniteta, ka ero ljudstvo po svojem zastopstvu deli s kraljem. Dve suvereniteti po zdravi pameti ne moreta biti, kajti v tem slučaju bi morala ena, ako bi ne obstojal med njima sporazum, biti drugi nadrejena. O tem pa v ustavi ni nikjer govora; narobe so določbe, kakor n. pr. § 53. — kjer se kralju n. pr. prepoveduje biti poglavar druge države brez privoljenja skupščine — po katerih se kralj podreja suvereniteti skupščine. Prosimo: po vidovdanski ustavi, ki so jo skrpucali radikali in demokrati! Torej je suvereniteta samo ena ali pa je cela ustava kompleks absolutno protislovnih načel, čisto bedasto zmašilo brez logike in smisla. Sicer pa ta ustava v § 126. suvereniteto kralja in skupščine vzporeja, ko pravi: »kralj in skupščina«, v § 125. pa »skupščina s kraljem« (smeta namreč iz-premeniti ustavo). Člen 46. določa izrecno: »Zakonodajno oblast izvršujeta kralj in narodna skupščina skupno.« Torej imamo eno samo suvereniteto, ki jo ljudstvo, oziroma parlament deli s kraljem, kar je najbolj smiselno, ali pa dve sebi popolnoma enakovredni suvereniteti, ki nista druga drugi nc nadrejeni, ne podrejeni, kar je že bolj komplicirano (jako milo rečeno), ker ni določeno, kdo odloča, ako sporazuma ni. Na vsak način pa v ustavi nikjer ni suvereniteta naroda kakšni drugi podrejena — narobe, sc v § 53., kakor smo že omenili, kraljeva suvereniteta izrecno podreja narodni skupščini. Pa tudi § 56. (o določitvi prestolo-naslcdstva), § 79. (o pogodbah s tujimi državami) in drugi to suvereniteto popolno-
ma podrejajo ljudskemu zastopstvu. Po § 51. kralj niti kot vrhovni poveljnik vojske ni absolutni suveren. — Kar se pa j tiče našega članka, ki se »Jutro« vanj zaletava, o kraljevi suvereniteti ali sosuve-reniteti sploh niti besedice nismo govorili. Te suverenitete ali sosuverenitete kralju nihče ne krati. Mi smo le povdar-jali, da je po naši stvarno tudi v ustavi utemeljeni teoriji nositelj suverenitete v državi ljudstvo, katero jo deli s kraljem, ki je »po milosti božji in narodni volji (prva stran ustave!), da pa nikakor ni suverena manjšina parlamenta, katero predstavlja Pašićeva vlada! To je absolutizem! Sicer pa naj gospodje ustavni pravniki pri »Jutru« preberejo § 54. ustave, ki določa, da kralj za noben čin svoje suverenitete ali sosuverenitete — kar že je — ni odgovoren. Odgovorna je za vse vlada. Vsaka kritika kakšnega vladarjevega čina je torej po naši ustavi eo ipso naperjena proti vladi in ne proti kroni, zakaj, za kar kdo ni odgovoren, zato se tudi nc more kritikovati. Za to, da se je parlament zaključil, je odgovorna vlada. Ta vlada pa zastopa parlamcntovo manjšino. Torej si je manjšina prisvojila odgovornost za čin, za katerega po ustavi ni upravičena, ker je to čin suverenitete ali sosuverenitete, ki je po ustavi parlamentarna manjšina nima in iroeti ne more, ampak more izvršiti samo parlamentarna večina, oziroma njena vlada in kralj. Torej je popolnoma jasno, da jc režim kršil ustavo, parlamentarizem in suvereniteto parlamenta, ki jo v parlamentu predstavlja edino le ljudstvo; drugi suvereni faktor pa je bil od Pašiča grdo izigran! Ta mož ni storil s tem nič drugega nego to, kar je odnekdaj vajen in kar Srbi-imenujejo: komu podvaliti, to je, koga grdo prevarati! — In še ena opomba: »Jutro« pravi, da celo konstituanta, ki ima sklepati o izpremem-bi ustave, v svoji suvereniteti ni neomejena. To ni res in si je »Jutro« to enostavno izmislilo. Tako misli tudi »Jutro« po zgledu svojega mojstra Pašiča publiko enostavno prevaratL Pa tudi to naj »Jutro« ve, da razen Boga in ide)-prototipov, po katerih je vesoljstvo ustvarjeno, ni nič, j prav nič na svetu večnega, najmanj še kakšna ustava ali državna oblika ter da ima ljudstvo pravico jo izpremeniti, ka-I darkoli jo hoče in kolikorkrat jo hoče. To bi morali demokrati vedeti, to je vendar prva dogma vsakega demokratizma.
Ribno pri Bledu. V nedeljo 25. maja smo dobili iz livarne ing. Biibla v Mariboru tri bronaste zvonove, ki zelo lepo in ubrano pojo. Posvetil jih je ob asistenci drugih duhovnikov g. dr. Andrej Suoj, profesor na univerzi v Ljubljani.
šoštanj—Polzela. 40 učiteljiščnikov iz Maribora priredi oh priliki izleta v Savinsko dolino dve glasbeni akademiji in sicer: V soboto, dne 31. maja ob 8 zvečer v šoštanju v dvorani hotela Union. V nedeljo, dne 1. junija ob 3 popoldne pa na Polzeli v dvorani g. Cimpermana. Savinčane opozarjamo na redki glasbeni prireditvi. Sodeluje popolen šolski orkester, godalni kvartet, dalje so na sporedu: zbori, dueli in soli. Poselniki akademije na Polzeli imajo zvečer ugodne zveze z vlaki na obe strani.
f Ivan Jeras, abs. phil.
umrl dne 22. maja 1924.
Dobro so mi še v spominu oni dnevi, katere sva skupaj z Ivanom preživela v njegovi sobici v prijaznem Šmartnem. Še so mi sveži načrti, katere je snoval v svojem mladeniškem idealizmu, načrti tako lepi, tako visokoleteči, a žal nerealizirani, — preprečila jih je prezgodnja smrt.
Že kot. gimnazijalec na pragu nižje in višje gimnazije je bil Ivan mlad sicer po letih, a zrel v svojem mišljenju, v svojih nazorih in načrtih. Takoj, ko je prestopil prag nižje gimnazije, je moral zapustiti knjigo in zagrabiti za orožje, zapustili zdravo šentviško polje in odrinili na bojno polje. Prestal je sicer bojni vihar, vrnil se sicer iz krvavega meteža, toda s kaljo bolezni v svojem srcu, katera ga je mučila ta dolga leta. In zopet sva se razgovarjala po njegovi vrnitvi v njegovi prijazui sobici, zopet je bil ves navdušen, poln oguja, da se je vendar vrnil med svoje tovariše — dijake, da jim da izpodbude in smernic za novo delo. Čudil sem se pri teh najinih razgovorih njegovi podjetnosti in navdušenju, da organizira dijaštvo svoje okolice v počitnicah in da vsakemu dijaku — inteli-gentu vsadi globoko v srce trdno prepričanje, da je dolžan delati za narod, ker le njemu se mora vsak zahvaliti za to, kar je. Njegovi prelepi načrti in koristni predlogi za reorganizacijo počitniških organizacij: podružnic SDZ razvidijo se iz njegovih dopisov v arhivu Kamniške podružnice SDZ.
In njegovo življenje in delovanje med domačini ljudstvom? Vsak, kdor je poznal Ivanovo plemenito srce, ga je spoštoval. Pa kako tudi ne bi ljudstvo vzljubilo onega, ki nui je vračat ljubezen, ki si je prizadevat, dn deluje in žrtvuje za njega, da mu da pred vsem srčne iu umske naobrazbe. Kako globo-
ko v srcu je nosil idejo prosvetnega društva, idejo prosvetnega doma, kateri naj postane skupno ognjišče vseh. Hotel mu je dati prave izobrazbe, srčne kulture in z okohiim dija-* štvom dal je v to svrho iniciativo s par pred* stavami med počitnicnmi. Uvidel je ludi Ivan potrebo današnjega časa: izobraziti vse — tudi slehernega kmeta iu delavca. Dati pri. like, da dobi fant iu dekle v roko pošteno knjigo, poučno in zabavno, katera naj mu kratkočasi dolge zimske večere in nedeljsko popoldneve. In ni nehal prej, dokler ni ustanovil k malo prej ustanovljenemu prosvetnemu društvu še knjižnice.
Ivan kot višjeginmazijalec, kot akademik? Višjo gimnazijo je položil v kratkih vojnih rokih, samo osmi razred in maturo je dovršil kot redni dijak in to z odliko. Po dovrše. nih srednješolskih študijah se je lotil filozo. fije: zgodovine in geografije, poslušal dva semestra v Ljubljani, a nadaljeval je študij V Belgradu. Ali belgrajske razmere so usodno vplivale na njegovo takrat že rahlo zdravje, vidno je slabil, dokler ni bil prisiljen, da zapusti Jugoslov. akad. društvo sv. Cirila i Melodija, katerega član je Ivan postal takoj, ko je prišel v Belgrad. Bil je to za njega težak' udarec: ločiti se od predavanj, od stroke, kateri je posvetil svojo življenjsko nalogo. Ločil se je sicer od univerze, a ni se ločil od knjige, ki mu jo bila zvesta spremljevalka celo na bolniški postelji. In črez leto dni so prijavi za izpit — moral sem občudovati njegovo vztrajnost in marljivost, ko sem poslušal njegove odgovore pred izpraševalno komisijo. Da bi imela njegova jeklena volja primemo telesno fizično moč! Ali ona jo pešali, ginila in v sredi njegovega dela, v sredi snhjočih načrtov je moral pustiti svoje delo in oditi na Golnik, odkoder se ni več vrnil.
Ivan, Tvoja blaga duša je odšla v večnost po zasluženo plačilo, a nas si pustil same; teda Tvoje akademsko društvo v Belgradu, Tvoje dijaštvo med počitnicami, a zlasti Tvojo slovensko ljudstvo bo le težko prebolelo to izgubo. — R. L. P.
Dnevne novice.
—	Odkritje Malgajevega spomenika. Na Vuebohod je bil z veliko slovesnostjo odkrit spomenik padlemu borcu za osvobojenje slovenskega Korotana Francetu Malgaju pri Gu-šlanju na lice mesta, kjer je Malgaj izdihnil svojo junaško dušo. Neštevilna množica domačinov in iz drugih krajev slovensko domc vine se je lepega slavja udeležila. Na kolo« dvoru je pozdravil došle goste predsednik pripravljalnega odbora dekan dr. Cukala. Ob 10 dopoldne je imel v Guštanju sv. mašo dr. Medved iz Maribora, ki se je v slovenskem govoru spominjal delovanja junaškega slovenskega borca Malgaja. Po sv. maši se je razvil sprevod k spomeniku. Sprevoda so se udeležili poleg neštete množice številna društva* vojaštvo, zastopniki uradov, orožništvo in vojaška godba, mariborska godba »Drava« in pevska društva. Slovesnost je otvoril predsednik pripravljalnega odbora dekan dr. Cukala, ki se jo v vznešenih besedah spominjal zmagovitega pohoda naše vojske na Koroškem in junaške smrti Franceta Malgaja, ki je tri tedne prej, 6. maja, prelil kri za slovensko do* movino. Ko je padla zavesa, je godba zasvi-rala državno himno, na spomenik pa se je vsulo cvctje, nakar je izročil dr. Cukala spomenik v varstvo in skrb tolstovrški občini. General Maister je v svojem govoru orisal delovanje junaka Malgaja. Govorila jo še cela vrsta govornikov, v imenu SLS, narodnih' obrambnih društev, Orlovske zveze, Sokolslva itd. Ob 2 je bila lepa slavnost zaključena, nakar se je vršila v Guštanju ljudska veselica.
—	Smrtna kosa. V četrtek, dne 29. maja je v Kranju umrl v starosti 67 let lastnik valjčnega mlina g. Vinko Majdič. Pokojni je zavzemal odlično mesto v slovenski industriji in je bil tudi predsednik Zveze industrijcev. — V Podutiku pri Ljubljani je 29. L m. umrl znani gostilničar in posestnik g. Albert Vodnik. Ljubljančani so se tudi ogla-, šali v njegovi prijazni gostilni. Pogreb bo danes dopoldne ob 9. na pokopališče v Št. Vidu^ — Umrl je v Šibeniku tamkajšnji kapitularni vikar msgr. Grgur Gojanovič, v starosti 7П let. Pokojnik jo bil vsestransko izobražen mož, odločen zagovornik glagolice; opravljal jei vzorno in požrtvovalno razna cerkvena dostojanstva in vžival splošno spoštovanje. Pogreb" s je vršil 25. t. m. ob vdeležbi vseh oblasti in korporacij ter muogobrojnega občinstva« Naj v miru počivajo!
—	Smrt zaslužnega bosonskega frančiškana. V sarajevski državni bolnišnici je umrl dr. fra Karlo I k i č, dolgoletni profesor in ravnatelj gimnazije v Visokem, zadnji čas gvardijan samostana v Sutjeski. Pokojnik je bil znan kot vzoren redovnik in kremenit značaj. R. I. P.!
—	Znižana vožnja za izlete. Prometno mi« nistrstvo je dovolilo polovične vozne cene na železnicah članom tujskih in planinskih društev ter dijakom, ako potujejo v skupinah najmanj 5 oseb, po Jugoslaviji z namenom, dr spoznajo njene pokrajine.
—	Iz poštne prometne službe. Vsled iz* premembe voznega reda na železnicah s 1. јич nijem 1924, se izpremene tudi poštni spoji, iq sicer: Poštna vožnja S t i č n a — Z u ž o m « bork bo odhajala iz Stične ob 7.40 in priha« jata v žužembrek ob 9.50; iz Zužembreka se bo vračala ob 15.30 in prihajala v Stično qH

18.40. — Poštna vožnja Toplice — Straža bo odhajala iz Toplic ob 8.25; vračala pa s« bo iz Straže ob 9.16 ter prihajala v Toplice ob 10. — Poštna vožnja V i n i c a — Č r -n o m e 1 j mora odhajati iz Vinice ob 6.30 in prihajati v Črnomelj ob 8.55; vračati pa se mora iz Črnomlja ob 12 ln prihajati v Vinico ob 14.25. — Poštna vožnja Stari trg — Črnomelj mora odhajati iz Starega trga ob 6 in prihajati v Črnomelj ob 9, iz Črnomlja mora odhajati ob 12 in prihajati v Stari trg ob 15.30. — Poštna vožnja Ribnica — Dolenja vas mora odhajati iz Ribnice ob 9.30 in se vračati v Ribnico ob 11.40. — Poštam vožnja So dr a žica — Ribnica pa mora odhajati iz Sodra/, i ce ob 6.30 in prihajati v Ribnico ob 7.40, odhajati pa mora iz Ribnice ob 9.30 in prihajati v Sodražico ob 10.40. — Poštna vožnja Loški potok mora odhajati iz Sodražico ob 12. — Avtomobil Novo m es t o — B r e ž i c e bo odhajal iz Novega mesta ob 12.15 po prihodu vlakov 1013 (prihod iz Ljubljane ob 12.05) in 1016 (prihod iz Karlovca ob 12.10) in mora prihajati v Brežice ob 15, da dobi zvezo k vlaku 619, ki bo odliajal ob 15.23 iz Brežic proti Zagrebu. — Poštna vožnja R a jhenburg — Koprivnica bo odhajala iz Rajheuburga ob 9.30 in prihajala v Koprivnico ob 11; vožnja Kozje—Koprivnica pa ob 10.40, iz Koprivnice se bo vračala ob 12 in prihajala v Kozje ob 13.40. — Pošti Brežice in Krško bosta vzdrževali vožnje na postajo k vlaku 611 (ob 5.30 oziroma 5.50) k ambu-lauci M. Z. 29 in Z. M. 29. — Na progah R e -čica na Pa k i — Gorenji grad in Mozirje — Solčava so prične s 1. junijem t. L avto m obilna vožnja. Avto bo odhajal iz Gornjega grada ob 3.30 in prihajal v Rečico oh 5.15. Iz Rečice se bo vračal ob 9 in prihajal v Mozirje ob 9.25. Iz Mozirja bo odhajal ob 15.35 na Rečico, kamor bo prihajal r'j 16. Iz Rečice bo oflhajal ob 16.30 in prihajal v Gornji grad ob 18.15. — Avto Mozirje — Solčava bo odhajal iz Mozirja ob 9.40 in prihajal v Solčavo ob 12.20. Iz Solčavo bo odhajal ob 12.40 in prihajal v Mozirje ob 15.20.
—	Spominska knjiga KSK jednote v Ameriki. Povodom 30 letnice svojega obstoja izda kranjska slovenska katoliška jednota v Cleve-landu Spominsko knjigo, ki bo obsegala zgodovino Jednote in njenih društev, statistiko in slike delegatov, Knjigo uredi uredništvo »Glasila KSKJ«.
—	Za izseljence-povratnike. I^seljeniški tcomisarijat v Zagrebu poroča: Od 1. junija t. 1. dalje se izseljencem, ki se iz prekomor-skih krajev vračajo v domovino, ne bodo več odvzemali potni listi, ker bodo mogli plačati pmratniško osebno pristojbino takoj ob prihodu v našo državo, in sicer pri železniških izseljeniških nadzornikih na Jesenicah, v Mariboru m na Rakeku, pri pristaniških izseljeniških nadzornikih v Gružu, Splitu in na Su-Saku m končno pri izseljeniškem nadzorniku v Zagrebu. S to uredbo bo izseljencem, ki le neradi dajo ir rok svoj potni liet, zelo ustreženo.
—	Nova pošta. Ministrstvo za pošto in br-*ojav je izdalo odlok, glasom katerega se v Križih na Gorenjskem otvori nova pošte in brzojav.
—	Nadzorovanje državnih bolnišnic. Ministrstvo za narodno zdravje je odredilo, da morajo okrožni fiziki redno kontrolirati delo v državnih bolnišnicah, in sicer v okrajnih bolnišnicah vsak šesti dan, v okrožnih pa vsak dan.
—	Nova železniška proga. Ozkotirna železnica Paračin—Stolac je gotova ter se otvori prve dni junija.
—	Zidarsko-kamnoseške šole otvori ministrstvo za trgovino še tekom letošnjega leta v .Velesu, Nišu, Knjaževeu in v Primgrju.
—	Nova organizacija za vzgojo šolske mladine. Dne 28. maja se je na povabilo Rdečega križa v Belgradu sešla konferenca, ki naj pripravi potrebno za novo organizacijo v svrho boljše nravne in fizično vzgoje mladine. Na konferenco so bili povabljeni zastopniki Sokolskega saveza, Trezvene mladeži, Izvidnikov, Ferialnega saveza, Krščanske zajednice mladih ljudi, Učiteljsko udruženje, Profesorsko društvo in ministrstvo prosvete. — Mladina je postala res prav poizkusni zajec za vse mogoče ideologije in organizacije. Dejansko pa je potrebno samo eno: več krščanskega duha v družine, šolo in javnost; brez tega še deset novih organizacij mladine ne bo rešilo.
—	Pripravo za stoletnico Gjure Daničiča. Meseca aprila prihodnjega leta poteče sto let, odkar se je rodil G jure Daničič. Za to priliko pripravljajo jugoslovanske univerze in
druge kulturne ustanove velike prireditve. Daničičeva dela izidejo v več založništvih.
—	Čebelarski kongres. Od 8. do 14. avgusta se vrši v Belgradu jugoslovanski čebelarski kongres.
—	Ljudskoprosvetni dan. Due 28. junija ee praznuje po celi državi ljudskoprosvetni dan. Program je izdelal odsek za ljudsko prosveto na prosvetnem ministrstvu.
—	Šolska kopališča. Ministrstvo za narodno zdravje namerava s prihodnjim šolskim letom po večjih mestih urediti moderna šolska kopališča, v katerih se bo smela kopati samo šolska mladina in sicer brezplačno. — To je sicer prav lep načrt, samo če bo tega deležna tudi — Slovenija.
—	Malica Srpska. To dni se je vršila v ftovem Sadu volitev poslevodečega predsed-
nika »Matice Srpske«. Radikalna mladina bi bila rada spravila na to mesto svojega kandidata Mita Klicina ter se je v to svrho v velikem številu prijavljala kot novi člani Matice. Izredni občui zbor pa teh prijav ni sprejel na znanje tor je izvolil za poslevodečega predsednika zdravnika dr. Miladina Sviujakova-Velickovića.
—	Angleško brodovje v Splitu. Kakor poročajo splitski listi, je za 3. julija napovedan prihod angleškega brodovja v Split. Brodovje bo štelo štiri dreadnoughte ter večje število manjših ladij s skupno posadko približno pet tisoč mož. Brodovje ostane v splitski luki tri dni. Splitska mestna občina priredi augleškim gostom na čast razno svečanosti.
—	Dražba lova. Dne 31. maja ob 1 popoldne se vrši v Dolenji vasi pri Ribnici dražba tamkajšnjega lova.
—	Razglas. Javno se daje na znanje, da bo dne 9. junija (t. j. na binkoštni pondeljek) ob 2 popoldne prodal na javni dražbi gospod Gregorčič hišo z vrtom, 2 gozda in 1 stelnik v Črnomlju štev. 106. Kupci se uajuljudneje vabijo na lice mesta.
—	Kolera v Bački. Glasom uradnih obvestil se je po naših krajih na romunski meji pojavila azijatska kolera. V vasi Oravici je obolelo trideset, oseb, ki se vse bore s smrtjo.
—	Carlier. Belgrajsko apelacijsko sodišče je potrdilo razsodbo, s katero je bil francoski stotnik Carlier obsojen na 20 let ječe. Carlierjev zastopnik dr. Topalovič je vložil nov rekurz.
—	Izpeljevanjo muslimanov. Kakor poročajo sarajevski listi, se pripravljajo vsi neože-njeni mohamedanci, da se izselijo v Turčijo. V lo svrho zahtevajo svoje deleže iz družinskega premoženja, kar je spričo sedanjega velikega pomanjkanja denarja v mnogih slučajih zelo težko izvršljivo.
—	Židovsko kulturno slavje v Sarajevu. Te dni je židovsko kulturno društvo »La Be-nevolenciac v Sarajevu obhajalo 30 letnico svojega dela. Ob tej priliki so se zbrali v Sarajevu zastopniki vsega židovstva v naši državi, tako da je prireditev nosila obeležje splošnega kulturnega židovskega slavja. Na slavnostni seji »Benevolencie« je govoril tudi sarajevski katoliški mestni župnik dr. Alaupovič. — Med Židi v Jugoslaviji vživajo »španski židje« — Sepc"i'lim — največ ugleda. Prišli so na Bal-kar > . -c'.u 1492., ko so jih izgnali iz Španije. Španski jezik so ohranili do današnjega dne.
—	Bivši rudniški mizarski in tesarski mojster išče primerno službo kot vodja lesne industrije, mizarske ali tesarske obrti. Je absolvent državne obrtne šole v Gradcu ter je več let poučeval na obrt-no-nadaljevp.lni šoli. Bil je že vodja obrata s polno-jarmenikom. Pripravljen je vložiti kavcijo. Ponudbe na Ju^oslovensko matico v Ljubljani.
—	Tatinski potnik. K posestnici Antoniji Gorjanc na Primskovem pri Kranju je prišel neki potnik, ki je nabiral uaročila za povečanje slik. Bil je mož precej vsiljiv in ji je pri tej prili ukradel zlato verižico in uhane in nekaj perila. Potnik je imel levo roko umetno iu je pravil, da je doma od Krškega.
I s črkami F. L., par klobas in žepni koledar, iz katerega je razvidno, da je utopljenec Slovenec. Iz raznih naslovov iu beležk so ugotovili, da je bil utopljenec lesni agent ali pa samostojen trgovec. Imel je naslov hotela Slon v Ljubljani, Narodne tiskarne v Gorici in imena lončka Zagradnik, Pivk Karlo, Perco Giu-seppe in Frančeskin. Obleka in vse, kar so našli pri utopljencu, hrani orožniška postaja v Trnovem pri Ilirski Bistrici.
9	HUPftTiLO
emoslovr с*ка
70° C blatne kopeiji y Slovaški.
Posebnost- Bolniki se kopljejo neposredno pri izviru in vdihavajo istočasno radij-cmanacijo, ki jo izhlapcvajo vrelci. To je razlog, da sc z izredno lepim uspehom zdravijo TRGANJE, REVMA, ISHIAS i. si. bolezni. Stanovanje in popolna prvovrstna oskrba počenši od Kč 40'—. Na češko-slov. železnicah 33% popusta. Dva direktna brzovlaka preko Bratislave. — Pojasnila daje Ravnateljstvo PISTYAN in zastopstvo L. SCHREIBER, Zagreb, kopališča PISTYAN in zastopstvo L. SCHREIBER, Zagreb, Akademičhi trg 1.	3100
p Osebna vest. V Gorici se je po 15 letni odsotnosti naselil prof. Stanislav Volarič, sin skladatelja Volariča. S tem bo ustreženo našim pevskim društvom, ker je prof. Volarič priznan pevovodja in dirigent.
p Kraški in vipavski vodovod. Predsednik kralj, komisije za upravo furlanske pokrajine je te dni sklical v Gorico sestanek zastopnikov kraških in vipavskih občin ter uprav kraškega in vipavskega vodovoda. Gre za lo, da se vodovodne naprave, ki so v obupnem stanju, popravijo in izpopolnijo. Po vsestranski razpravi so sklenili, da se ustanovi poseben konzorcij, ki bo upravičen pravno zastopati obe vodovodni napravi in prizadele občine. Nato se reši vprašanje lastninskega stanja vodovodnih naprav in vprašanje odškodnine za zemljišča, po katerih tečeta vodovoda. Vlada in pokrajina se pozoveta, da pristopita vodovodnemu konzorciju kot prava člana in prispevata k pokritju stroškov, katerih občine same ne zmorejo.
p Noznnn vtopljcnec. Iz reke »Reka« so potegnili pred kratkim truplo neznanega vto-pljenoa in so ga prenesli v mrtvašnico občine Trnovo. Sodna komisija je ugotovila, da je bil mož umorjen iu vržen v vodo. Vtopljenec je bil čedno oblečen in jo imel črn površnik, športni jopič in črne čevlje. Okoli pasu je imel privezana z bodečo žico dva kamna, tudi roke je imel zvezane z žico. Utopljenec je ležal že gotovo najmanj en mesec v vodi. Bil ie ustreljen v glavo. Pri njem so našli samo en robcc
š Burna seja mariborskega občinskega sveta. Za včerajšnjo izredno sejo mariborskega občinskega sveta je vladalo veliko zanimanje. Na dnevnem redu je bilo poročilo župana o 5 milijonskem posojilu pri bolgrajski hipotekami banki za zgradbo stanovanjskih hiš. Seja se jo začela ob tri četrt na 8. zvečer. Občinski svetniki SLS in NSS so po obč. svetniku Z e b o t u predložili nujni predlog v zadevi nabave nemških knjig. Leta 1921, je bil občinski svet sklenil, da se nabavi za občinske šole za 50.000 K uemških učnih knjig. Zupan Grčar pa je la kredit prekoračil. Izplačal je namreč iz mestne blagajne 286.000 Din, od katerih je prejela večino socialistična »Ljudska tiskarna«, 50.000 pa je izplačal za honorarje. Nednvno pa se je našlo še za 150.000 Din knjig neprodanih v zalogi, a poduraduik, ki mu je bila poverjena prodaja knjig, je oškodoval mestno blagajno za 17.000 Din. Občinski svetniki SLS in NSS so očitali županu samolastno postopanje in sokrivdo na malver-zaciji. Predlagali so, naj se izreče županu naj-ostrejša graja in naj odsek to zadevo natančno preišče. Raprava o tem predlogu je bila silno buina in župan je moral zapustili svoje mesto ter ga oddati podžupanu. Pri glasovanju je bil predlog SLS
in NSS z veliko večino sprejet in "e je županu izrekla graja. Značilno je, da je večina kluba JDS po agitaciji občinskega svetnika \Veixla zapustila sejo, da bi postal plenum nesklepčen in da bi na ta način župani Grčarja obvarovala nezaupnice. Zanimivo pn je tudi, da je Grčar, ko se mu je izrekla nezaupnica in ko se mu je očitalo, da je po triletnem županovanju zakrivil, da se po mestnih uslužbencih defravdirajo velike vsote, ostal kljub temu na svojem mestu in vse mirno v taknil v žep.
Nato jo prišel na vrsto predlog o 5 milijonskem (din) posojilu za zgradbo stanovanjskih hiš. Po dogovoru vseh klubov se je sklenilo, da se tozadevna ponudba belgrajsko hi-
potekame banke sprejme v principu, podrob-nejo pa bo moral stvar proučiti še finančni odsek. Zupan je poročal da so pogoji Hipote-karne banke sledeči: 1. 12letna amortizacija; 2. 14.20% obresti; 3. V,% za upravne stroške; 4. prvih 6 mesecev se ima odplačati 150.000 dinarjev, polom pa vsakega pol leta 300.000 dinarjev, tako se cela vsota v 12 letih vma Banka je ustmeno obljubila, da celotno vsoto izplača jeseni. Kot kritje zahteva garancijo občinske imovine, ki se ceni na 68 milijonov dinarjev; šolska poslopja in magistrat tu niso všteta. Občina pa zastavi tudi vse davščine. Graditi se bo začelo šele, ko se ves denar faktično izplača.
IZ PTUJA.
Muzejsko društvo je priredilo dne 23. maja predavanje. Predaval je vseučiliščni profesor dr. Izidor Cankar .o težnjah modernega slikarstva. Snov jo obdelal tako nazorno in razumljivo, da je bila sodba maloštevilnih ljubiteljev umetnosti v Ptuju nad vse pohvalna. Predavanje je spremi j evalo 30 skioptičnih slik. Upamo, da si bodo ptujska prosvetna društva skupuo nabavila novo lečo za skiop-tikon in da bodo dala na skupne stroške aparat popraviti. To je potrebno. Redna predavanja Muzejskega društva se bodo pričela zopet v septembru. Obljubili so predavanja: rektor Kidrič, vseuč. prof. dr. Metod Dolenc ir. dr. Ljudevit Pivko, ki bo govoril o pravnih običajih v ptujski okolici.
Umrla je v Gradcu gospa Marija F e r k, vdova po šolskem ravnatelju Ferku, ki je služboval na ptujski mestni ljudski šoli. Doživela je 74 let. — Po dolgi mučni bolezni je umrla hčerka g. davčnega uadupravitelja Sor-mana. Potrpežljivo je prenašala težko bolezen. Starišem izrekamo svoje sožalie.
Stavbeno gibanje. Okrajni zastop gradi za okrajnim glavarstvom stavbo za avtomobil-no garažo. — Trgovec Havelka pa je podrl kupljeno Horvathovo hišo in postavil novo. — Trgovec Fran Lenart adaptira prostore za skladišča.
Tiskovno društvo v Ptuju je že otvorilo trgovino s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami na Slov. trgu št. 1, kjer je bila prej trgovina g. trgovca Kraigherja.
35 letnico svoje »male mature« na nekdanji ptujski nižji gimnaziji nameravajo obhajati nekdanji ptujski gimn. učenci. Predpriprave za zanimivo proslavo je prevzel g. nadučitelj Klemenčič. Mnogo odličnih nekdanjih ptujskih gimnazijcev se je že prijavilo.
lj Uradniška vest. Pri oddelku za socialno skrb v Ljubljani je vpokojen vladni svetnik g. dr. Josip D e r m a s t i a, g. Franc Laviižar pa je prestavljen k ministrstvu za socialno politiko v Belgrad.
lj Osnutki za male stanovanjske hiše, ki jih je izdelal mestni stavbni urad in o katerih je razpravljal občinski svet v svoji javni seji dne 27. mrjuika 1924, so razpoloženi od 28. majnika do 11. junija 1924 ob običajnih uradnih urah v meshii posvetovalnici na magistratu vsakomur na vpogled. Interesenti se vabijo, da si te osnutke ogledajo ter even-tuelne pripombe prijavijo mestnemu stavbnemu uradu.
lj Razgrnitev volivnih imenikov. V smislu zakona z dne 23. avgusta 1877, dež. zak. št. 14 je razgrnjen v mestnem gospodarskem uradu v času od 24. maja do 22. junija 1924 med običajnimi uradnimi urami volivni imenik za volitve v podružnični odbor za obdelovanje Barja kat. občin Trnovo, Karlovško predmestje, Gradišče in Štepanja vas, ker je vsem volivnim upravičencem na vpogled. V ta podružni odbor bo treba pri volitvi, ki bo pozneje razglašena, izvoliti 7 odbornikov iu dva namestnka. Pritožbe proli volivnemu imeniku in reklamacije je vlagati pri mestnem magistratu tekom 8 dni po razgrnitvi.
lj Umrli so: S. Terezija Jamšek, bolniška sestra, 64 let. — Josipina Vugrin, novorojen-ka, hči črkostavca. — Ivana Bobek, hišna po-sestnica, 75 let. — Ivan Končina, livar, 22 let. — Gregor Gašperšič, učenec, 14 let. — Milan Pleterski, sprevodnikov sin, 26 mesecev. — Marija Snedic, posestnikova žena, 25 let. — Fran Dragar, kajžarjev sin, 16 let. — Anica Veber, brusačeva hči, 10 let.
lj Namesto venca pok. Albertu Vodniku je poklonil hišni posestnik Alojzij Pogačnik za meslne reveže 100 Din.
lj Skok v Ljubljanico. V sredo pop. okoli 2 je prišel od magistrata k Frančiškanskemu mOstu 42 letni brezposelni godbenik Jakob Breščak, doma iz Trsta. Ogledoval je nekoliko časa razne preproge, ki so tam razobešene, nato pa je snel z ramen nahrbtnik in ga je položil na tla, zraven pa je postavil vijolino. Pogledal je pnrkrat okoli sebe, nato pa se je zavihtil nenadoma na ograjo in je skočil na glavo v Ljubljanico. Priletel ie v precej globoko vodo in se mu j ni nič hudega zgodilo. Vendar pa se ie v hladni kopeiji premislil in bi se bil rad na vse možne načine rešil. Toda nikakor ni mogel priti do brega in bi bil gotovo utonil, da ni prišel pravočasno požrtvovalen in drzen rešitelj. Delavec Viljem Mar-kič je videl veliko gručo ljudi na mostu iu je kmnlo ugledal skesanega samomorilca, ki so je otepal po vodi. Skočil ,ie z nasprotnega brega v vodo in priplaval do Breščaka. Z velikim naporom in trudom in v veliki nevarnosti se mu jo posrečilo, da je s pomočjo vrvi, ki so
mu jo vrgli v vodo, Breščaka srečno spravil na obrežje. Breščaka, ki je bil že onesveščen, so prepeljali v bolnico.
lj Prijet slepar. Ključavničarski pomočnik Anton Srčnik je prinesel nekemu trgovcu na Gltncah ponarejeno pismo njemu znanega trgovca, ki ga prosi, da mu da na račun moke 5000 Din. To se je posrečilo. Srčnik in njegova dva tovariša, ki sta zaprta, so pa poskusili še večji trik. Pisali so pismo še neki drugi tvrdki, kjer so na enak način hoteli izvabiti kar 10.000 Din. K sreči pa ta trgovec ni. imel slučajno toliko denarja v blagajni. Srčnik je po aretaciji svojih tovarišev pobegnil v Zagreb, kjer so ga aretirali in pripeljali v Ljub Ijano.
lj V Zvezdi na klopi je zaspal utrujen, pregret in malo vinjeu Iv. T. V spanju je padel pod klop, kjer se je stisnil v senco in je smrčal dalje. Ko ga je stražnik prebudil, je možakar opazil, da je bil ta spanec precej drag. Neznan žepar ga je namreč olajšal za niklssto žepno uro s srebrno verižico, usnjatc denarnico s 100 Din in pa za srebrno ciga retno dozo.
lj Neznan vlomilec je vlomil s ponarejenimi ključi v 4 sobe hotela Štrukelj v Ljub ljani. Vlomilec je po sobah vse razmetal, našel pa ni ničesar drugega kot eno pištolo sistema »Steyer«, vredno 200 Din.
lj Premeteni sleparki je nasedla natakarica v postilni pri Tišlarju v Kolodvorski ulici Marija Čehova. V gostilni jo prenočevala neka ženska, ki se je izdala in podpisala za Julijo Prošnikar iz Koroške. Ženska je imela pri sebi precejšno vsoto denarja. Ponudila je v nakup natakarici vložno knjižico Balkanske banke v Zagrebu, na katero je bilo vloženo na ime Marija Mali 500 Din. Natakarica je knjižico kupila, ko pa jo je poslala v banko, da dvigne denar, so ji povedali, da jo Balkanska banka v Zagrebu že propadla in nima knjižica nobene vrednosti.
lj Tatvina na kolodvora. Delavec Anton Šapina i.; Lesc na Gorenjskem je okoli drugo ure zjutraj, ko je čakal na vlak, zaspal na klopi v vestibulu na glavnem kolodvoru. Ko se je prebudil, je opazil, da mu je ukradel nekdo košaro, v kateri je imel nekaj obleke. Košaro, toda prazno, so našli na nekem travniku v Pražakovi ulici, kot tatu pa so aretirali osumljenca Josipa Pavšiča, čevljarskego pomočnika, doma iz Črnega vrba.
lj Tatvina. Služkinja Fani Tometova v Židovski ulici je ukradla svoji tovarišici Ceciliji Skrilovi črno ševijot obleko in volnen jumper v vrednosti 900 Din.
lj Policijske ovadbe. Včeraj je bilo vloženih 27 ovadb in sicer: 4 radi tatvine, radi goljufije, kaljenja nočnega miru, nedostojnega vedenja, sanitarnih predpisov, zglaševnlnih predpisov in prestopka obrtnega reda po ena ovadba, radi prestopka cestno policijskega reda 11, policijske ure 2, pasjega kontumaca 3 ' in radi lahke telesne poškodbe 2 ovadbi.
lj Ukradeno kolo. Trgovskemu poslovodji Iv. Rozini je bilo ukradeno kolo znamke »Tribuna« št. 852.790 (na ф-ogu pod črnim sedlom) iz veže na Miklošičevi cesti št. 4. Kolo je črno pleskano, ima na kolesih zelene črte, pnevmatika bela in dobra. Izsleditelj tatu dobi 500 Din nagrade.
lj Mica Kovačeva. Slaščičar Nace Rozman je prišel v gostilno Franjo Črnagoj v Rožni dolini. Jedel je in pil, iu ko se je dobro pokrep-čal, jo izginil. Oškodoval je natakarico Frančiške StaniČevo za 33 Din.
lj Nesreče. Desetletni posestnikov sinček Jeretov Lojzek in Iške loke je padel iz podstrešja in se jo težko poškodoval. — V šoli na Ledini sta se slepla dva učenca. Med preri-
vanjem je padel Tone Gartner tako nesrečno, da so ga morali prepeljati v bolnico. — Na cesti proli Tacnu je padel 14 letni sodarski vajenec Anton Novak iz Tacna pod Šmarno goro pod voz, in so je tako težko poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnico. Konje mu je splašil vajenec Albin Kepic.
lj Tat v hlevu. Delavec Franco Burgar se ga jo malo preveč nacehal iu se jo zatekal v hlev restavracijo pri Levu na Gosposvotski coeti. Tam se je mož tako dobro počutil, da je v kratkem trdno zaspal. Zbndija ga jo silna žoja, in ko je hotel piti en »špricar«, je [ opazil, da mu jo ukradel nekdo mod spanjem usnjato Ustnico, v katori je imel 500 Din.
Borzna poročila.
Dne 30. maja 1924.
ZAGREBŠKA BORZA.
Na deviznem in valutnem tržišču je bila tudi danes tendenca čvrsta. Blaga je bilo zelo malo. Narodna banka je le malenkostno intervenirala. Pariz je danes dalje oslabel. Na efektnem trgu promet slab, čvrsta samo Slavonija.
Devize in valute.
(V oklepaju tečaji z dne 28. maja 1924.)
Dunaj 0.1143 do 0.1163 (0.1141 do 0.1161), Italija 3.58 do 3.61 (3.5850 do 3.6150), London 352.50 do 355.50 (352.875 do 355.875), New-york 81.15 do 82.15 (80.00 do 81.90), Pariz 4.315 do 4.365 (4.35 do 4.40), Praga 2Г.3975 do 2.4275 (2.39375 do 2.42375), Švica 14.40 do 14.50 (14.37 do 14.47), Bukarešta 35.50 do 88.50 (34.25 do 37.25), efektivni dolar 80.125 do 81.125 (79.875 do 80.875).
Vrednostni papirji.
Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 133 đo 134; Hrv. slav. zem. liipot. banka, Zagreb 69; Jugoslavenska banka, Zagreb 120; Hrvatska svoopča kreditna banka, Zagreb 128; Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915; Slavenska banka, Zagreb 118; 7 odstotno državno investicijsko posojilo 67; Dioničko društvo za eks-ploataciju drva, Zagreb 122.50 do 125; Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Zagreb 1180; Naši ca 100; Narodna Sumska industrija, Zagreb 98; Guttman 870 do 880; Slavonija d. d. za ind. drva, Zagreb 112.50 do 117; Trboveljska pre-mogokopua družba, Ljubljana G10.
CURIŠKA BORZA.
'(V oklepaju tečaji z dne 28. maja 1924.)
Belgrad 6.95 (6.95), Pežta 0.0065 (0.0065), Berlin 1.345 (1.34), Italija 24.85 (24.90), London 24.46 (24.61), Newyork 567.25 (566.25), Pariz 29.65 (30.10), Pra^a 16.65 (16.65), Dunaj 0.007960 (0.007960), Bukarešt 2.60 (2.60), Sofija 4.05 (4.05).
• • •
TRGOVSKA AKADEMIJA V LJUBLJANI je imela v sredo zvečer v dvorani Trgovske in obrtniške zbornice svoj I. redni občni zbor. Zborovanjo je otvoril g. Ivan jelačin ml. Pozdravil je zborovalce, zastopnika vlade vlad. svet. Milka Lubeca in tajnika Trg. in obrtne zbornice g. dr. Franca Windisclierja. Poročal je nato o delovanju društva, pri čemer je omenil, da je kupilo društvo na vogalu med Bleiweisovo ш Erjavčevo cesto zemljišče za zgradbo trgovske akademije. Ta nakup so omogočili razni zavodi in razna podjetja kakor: Ljub. kreditna banka 250.000 Din, Trgovska banka 25.000 Din, Kreditni zavod 50.000 Din, pivovarna »Union« 25.000 Din, tovarna za dušik v Rušah pri Mariboru 25.000 Din, papirnica Vevče 25.000 Din, Kranjska industrijska družba 25.000 Din, prometni zavod za premog 10,000 Din, Schneider & Verovšek 5000 Din, Vinko Majdič v Kranju 2500 Din, gremij trgovcev v Ljubljani 2500 Din, tvornica lanenega olja in firneža Hovat & Comp 2500 dinarjev. — Vlada jo nakazala 75.000 Din. Tudi Trgovska in obrtniška zbornica je prispevala društvu lepo vsoto 75.000 Din. — Vseia imenovanim in neimenovanim podpornikom je izrekel toplo zahvalo. — Nato se je spomnil umrlega člana odbora Trgovske akademije vlad. svet. g. Ivana Š u b i c a. Gen. ravn. g. Tykač jo podal blagajniško poročilo, ki izkazuje aktiva 442.837 in znaša po odbitku izdatkov društveno premoženje 440.000 Din. Predsedniku g. J e 1 ač i n u so izrekli zborovalci posebno zahvalo za njegovo požrtvovalnost pri nabiranju podpor pri raznih zavodih, posebno pri Kreditni banki. Iz tajniškega poročila, poročal dr. Jože Pretnar, posnemamo, da šteje društvo 158 članov, med katerimi je 8 ustanoviteljev in 6 pospeševateljev. Tajništvo je z uspehom posredovalo pri raznih oblastih glede Odpisa davščin in pristojbin, ker je to kulturna ustanova. Letna članarina jo bila določena na 100 Din za člana. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Ivan Jelačin v odbor pa 1. podpreds. g. Ivan Knez, 2. podpreds. dr. Fr. W i n d i -s c h e r, blag. ravn. T y k a č, za tajnika dr. Jože Pretnar, za odbornike pa Fr. B o ■ n a č, Fran Medic,— .Anton R o j i n a, Andrej Šara bon, inž. Milan Šuklje, Viktor Moden, in ravn. dr. L. B5hm. V stavbni odsek so bili izvoljeni inž. Vladimir Š u b i c, arhitekt Jos. Costaperaria, ravn. R. S k u b e c, in viš. svet. inž. S k a -b-erne. Končna debata se je bavila z raz-
nimi vprašanji, kako pospešiti prispevke in izvesti realizacijo stavbe, nakar je predsednik
zborovanje zaključil.
* « *
g Izredni občni zbor ljubljansko borze, ki se včeraj radi nepričakovanih ovir ni mogel vršiti, se vrši v petek, dne 6. junija ob petih popoldne.
g Žitni irg, Na novosadski blagovni borzi notirajo sledeče: pšenica Din 305. rž 255, koruza 227, fižol mešani 525, ječmen 300, oves 290, fižol beli 650, moka 0 460, moka št. 2 410, moka št. 5 370, št. 6 330, pšeuični otrobi Din 200. — Nova pšenica se ponuja za dobavo avgusta mescca po Din 275. — Tendenca je 5e vedno slaba pri zadostni ponudbi, povpraševanja malo.
g Vinogradniške potrcbSčmc. Modra ga-lica je danes pri večjem odjemu Din 9, dočim notira pri posameznih 100 kg po Din 9.25 za 1 kg. Blaga ni veliko več na trgu. Za žvepleni cvet za tri.s se zelo povprašuje in je tukajšnji trg še dovolj založen s tem blagom. Sedanja cena za dvojno rafinirano žveplo jc Din 3.75 za kg, pri odjemu posameznih vreč. Rafije primanjkuje ria trgu in je vzrok temu previsoka cena, ki je vladala začetkom, ter se vsled tega trgovci niso zalagali s tem predmetom. Nove pošiljatve bi skoro gotovo došle pre-казпо. Za brizgalnice proti peronospori, ki si jih vinogradniki namesto izrabljenih str-ih povsod nabavljajo, vlada živahno povpraševanje. Veljajo okrog Din 500 po komadu.
g Izvoz živine .in prašičev. Avstrija. Izvoz goveje živine na Dunaj je od 19. t. m. zopet padel. Od 26. t. m. imamo tedensko poročilo: dovoz iz Ogrska 1277 komadov, iz Romunske 431 komadov, iz Češke 51 komadov, iz Jugoslavije 18 komadov. Cene: voli pritna 15.000 do 17.500 Kti ali 16.95 do 19.78 Din, srednji 12.500 do 14.500 Kn ali 14.12 do 16.38 Din, biki 13.000 do 17.000 ali 14.69 do 19.21 Din, krave 12.500 do 15.000 Kn ali 14,12 do 16.95 Din, klobasarice 8500 do 12.500 Kn ali 9.60 do 14.12 Din. — Kupčija je bila živahna. — Jugoslavija goveje živine na Dunaj ne more izvažati, ker zahteva pretirano visoke cene, ki bi morale z ozirom na konkurenčno zmožnost pasti najmanj za 15%, Isto je s prašiči. 27. t. m. je bilo na Dunaju 6567 prašičev. Od teh 4911 mesnatih nedopitanih in 1656 špeharjev. Uvozile so: Poljska 3955 komadov, Ogrska 938 komadov, Jugoslavija 618 komadov, Nizozemska 402 komada, Švedska 371 komadov, Danska 226 komadov. — Cene: izpitani prašiči 19.000 do 20.500 Kn ali 21.47 do 23.16 Din, polpitani prašiči 20.000 do 22.000 Kn ali 22.60 do 24.86 Din, stari težki prašiči 19,000 do 19.500 Kn ali 21.47 do 22.03 Din, mesnati težki prašiči 20.500 do 22.500 Kn ali 23.16 do 25.42 Din, mesnati lahki prašiči 2Ć.OOO do 22.000 Kn ali 22.60 do 24.86 Din, angleški mesnati 23.000 do 23.500 Kn ali 25.99 do 26.55 Din. Kot razvidno, se najboljše plačuje prvovrstno mesnato angleško blago v teži od 60 do 80 kg.
Italija: Italija je vsled ponovnih slučajev slinovke in parkljevke predpisala za uvoženo živino strog živinski kontumac, ki dela posebno direktnemu uvozniku velike neprilike. Ker uvoznik pred potekom konlu-maca živine ne sme prodati, pa mu med kon-tumacijsko dobo nastopi živinska kuga, je prisiljen prodati blago za slepo ceno. Cene, ki se danes plačujejo v Julijski Benečiji in severni Italiji, so sledeče: voli prima 5 do 5.40 lir za kg ali 18 do 19.44 Din, voli srednji 4.50 do 4.70 lir za kg ali 16.20 do 16.92 Din, krave prima 4.60 do 5 lir za kg ali 16.56 do 18 Din, krave sekunda 4.20 do 4.80 lir za kg ali 14.40 do 16.20 Din, junice prima 5,30 do 5.50 lir za kg ali 19.08 do 19.80 Din, junice sekunda 4.20 do 4.80 lir za kg ali 15.12 do 17,28 Din, mladi biki prima 4.40 do 5 lir za kg ali 15.84 do 18 Din, mladi biki sekunda 3.80 do 4.20 lir za kg ali 13.68 do 15.12 Din. — Za v resnici iz-pitane vole se dosežejo tudi cene do 5.70 lir, a takega blaga Slovenci žal nimamo. Teleta plačuje danes Trst po 8.60 lir, t. j. za celih 5 Din manj, kolikor stane nakupna cena, izvozna in uvozna carina s prevozom in drugimi stroški. Najnižja cena, po kateri bi se dalo danes izvažati teleta v Italijo, bi bila 10 lir. Navzlic temu, da ee cene v Italiji po malem dvigajo, ne more njihov porast doseči naše eksportne možnosti, kar se mora zgoditi v najkrajšem času vsaj v toliko, da se približamo cenam srednjeevropskega trga.
g Mesni trg. Cene dne 30. maja v Ljubljani. Voli prvovrstni za kg žive teže 15 do 17 Din, voli debeli 14.75 do 15 Din, voli rejeni 12.50 do 13.50 Din, biki debeli težki 13.50
do 14 Din, biki. rejeni lahki 11 do 12.50 Din, telice debele 12 do 13.50 Din, telice rejene 11 do \2 Din, krave rejene 11.50 do 12 Din, krave klobasarice 7 do 8 Din, teleta živa 14.75 do, 16.25 Din, teleta zaklana 19 do 20.50 Din, prašiči domači debeli 15 do 16 Din, prašiči peršutarji 14 do 15.50 Din, prašiči zaklani 18 do 21.50 Din, prašiči banaški 20 do 22.50 Din. — Cene goveje živine so se nekoliko popravile in učvrstile. Prvovrstna pitana živina pa je c^lo poskočila v ceni. Teleta so obdržala cene prejšnjega tedna, boljše blago pa se je plačevalo tudi nekoliko dražje. Pri prašičih se je padanje cen ustavilo in je pričakovati, da se cena obdrži na sedanji višini.
g Bodoča tendenca v živinski kupčiji. Debela in dobro rejena živina izgleda da se bo vsaj še en mesec lahko dobro prodajala iu je pričakovati, da cene tekom enega meseca no bodo padle ali pa vsaj znatno nikakor ne. To zato, kor se vplivi bogate košnje pokažejo šele po prvi košnji. Vse drugače pa je s cenami telet. Ker je že pričelo prihajati na trg letošnje južno sadje zlasti češnje, zatem pridejo jagode in drugo sadje ter se mnogo tega kupuje in konzumira manj 'elečjega mesa, zato je prej pričakovali padca cen telet, kakor kakšnega poviška.
Cene prašičev pa se bodo nekako ustalile zlasti za lažje prašiče; težki prašiči pa bodo v ceni gotovo še padli. Pričakovati jo, da do konca avgusta no bo bistvenih sprememb. Največ povpraševanja je sedaj za prašiči v živi teži 75 do 90 kg. Na vsak način pa bodo cene proti jeseni znatno padle in sicer na debelo po 25.— Din kg. Cena amerikanske masti je bodoče merilo za cene naših prašičev špeharjev. Vsekakor bodo imeli prednost v kupčiji lepo rejeni prašiči pršutarji, ker se le ti izvažajo v inozemstvo, zlnsti če se spravi skupaj izenačeno blago v živi teži 70 do 85 kg za komad.
g Položaj na mlečnem trgu. Množina mleka, ki ga imajo slovenski kmetovalci na prodaj, je zadnja leta v primeri s prejšnjimi povojnimi leti narastla za več kakor 100 odstot. Danes se iz Slovenije dnevno izvaža preko Maribora in Jesenic nad 30.000 litrov mleka. Dunaj, Gradec in Celovec (oz. letovišča na Koroškem) so postala najboljši odjemalec za naše mleko. Trst in južni kraji, kamor je pred vojno šlo vse kranjsko mleko, ne konzumira danes od nas ničesar. Kljub razmeroma velikemu izvozu mleka, je produkcija sira iu masla za našo domačo potrebo prevelika, tako da so vedno več tega blaga kupiči v skladiščih. Tudi ti izdelki so se dosedaj v precejšni meri izvažali v Nemško Avstrijo. Hud udarec pa pripravlja slovenskemu mlekarstvu nova avstrijska carinska tarifa s precej visoko uvozno carino za maslo in sir, vsled česar lx> v bodoče onemogočen izvoz teh izdelkov v Avstrijo! Vsled nadprodukcije so začelo cene siru (bohinjcu ter domačemu ementalcu) znatno padati, tako da so nudi ta sir danes v engros trgovini po Din 43.— za kg v primeri z Din 50.— v mesecu januarju t. 1. Cene mleku v Nemški Avstriji imajo vsled velike ponudbo iz Češke padajočo tendenco. Ker so torej na eni strani padle že cene mlekarskim izdelkom, na drugi strani pa se surovo mleko, po katerem je bilo v mesecih februarju, marcu in aprilu veliko povpraševanje, ne bo dalo prodati po dotedanjih cenah, je pričakovati, da bodo cene mleku v najbližjem času padle za najmanj K 2.— pri litru.
g Mlečni trg. Na trg prihaja precejšnja množina mleka, tako, da je začelo zaostajati. Prodajna cena mu je 3.75 do 4 Din za liter. Ker prihaja zlasti z ljubljansko okolice veled dobre krmske letino obilo mleka na trg, je pričakovati, da bodo cene mleku padle. — Mlečni izdelki, kot je sir in surovo maslo, pa se letos bolj malo kupujejo, vsled previsokih cen, kojih vsak konzument danes žo ne zmore. Za polmastni sir se plačuje po 40 Din za kg na debelo, za surovo maslo se plačuje 45 do 60 Din za kg na debelo. Na drobno pa so za sir in surovo maslo cene za J5 do 20 odstot. višje. — Kakor vsa znamenja kažejo imamo v bližnji bodočnosti računati na znatno znižanje cen mleka, kar bo imelo za posledico tudi znižanje cen mlečnim izdelkom. Vzrok, da se zlasti malo surovega masla proda je ta, ker je razlika med ceno surovega masla in masti prevelika in je čisto gotovo, da se bo padcu con masti morala prilagoditi tudi cena surovega in kuhanega masla.
g Občni zbor Splošno stavbene družbo v Mariboru se jo vršil včeraj. V prošlem letu je bil razvoj družbo omejon, ker je država naročala vse v delokrog te družbe spadajoče naprave na račun reparacij iz Nemčije. Delavnica za železne konstrukcije na Teznu je bila v minulem letu zaposlena največ z naročili privatne industrije. Za Falsko elektrarno je izvršila Splošna stavbena družba velikanski daljnovod Fala—Trbovlje. Oddelek za talno gradnjo jo prevzel pri zgradbi železnice Murska Sobota—Ljutomer—Ormož pnevmatično fundiranje mostu čez Muro kakor tudi izvedbo nekaterih manjših mostov.
Da bi se delavnica napravila čim manj odvisna od naročil države iu da bi se čim plo-donosneje izkoristili je sklenila Splošna stavbena družba en del delavnice preurediti v moderno tovarno vijakov pri kateri so udeleži velika tovarna vijakov v Rohrsrhachu v Švici. V ta namen je sklenil občni zbor zvišati delniško glavnico od 5 na 10 milijonov dinarjev s pravico nadaljno zvišbe do 20 milijonov.
Ker ie pretekla funkcijska doba upravne-
ga sveta, so so vršile novo volitve. Novovoljeni so bili: generalni ravn. inž. Rohschitndlcr, generalni ravn. Alois Tykač (kot zastopnik Ljubljanske kreditne banko), Štefan Karamata, generalni ravnatelj Jadransko - Podunavsko banko, Prof. Martin Pilar kot zastopnik Prve Hrvatske Štedionice, prof. inž. Dušan Sernoc kot zastopnik Zadružne gospodarske banke, inž. Maks Droschl, ravnatelj Falske elektrarne iu ravn. Holm Routter.
g Za olajšavo izvoza. Da odstrani, odnosno olajša različne ovire pri izvozu blaga, je predložil trgovski minister vladi predlog, na podlagi katerega naj se ukinejo curine na izvoz moke in zdroba. vseh vrst mesnatih pro-:z -odov, masti, graha, suhih sliv, žive tn zaklane perutnino in jajc. Dalje bi se na polovico zmanjšala carina na vse vrsto cerealij (razveu pšenice), govejo živino, gradbeni les in vse vrste lesnih proizvodov. Izvozna carina na pšenico bo ostala nespremenjena, da se tako zavarujejo interesi domačih mlinov. — O tem predlogu se bo vršila v kratkem konferenca, med finančnim in trgov«kim ministrom ter referenti.
g Našo železarno nc vstopijo v kartel. —> Pred nedavnim časom smo poročali, da bo tudi naša železna industrija stopila v kartol, ki sta ga sklenili Alpine Montan in češkoslovaško jeklarue. Kakor javljajo sedaj iz Prage in Dunaja, jo naša železna industrija res stavila ponudbo, ki so pa iti mogla vpoštevati, ker naša železna industrija no more dati do volj kompenzacij.
g Uradni kurz od 1.—30. junija. Finančno ministrstvo je izdalo sledeči kurz, ki velja od 1.—30. junija 1024.: napoleondor 238 dinarjev, turška zlaia lira 320, angleški funt 350, dolar 80, 100 franc. frankov 432, 100 italij. lir 355, 100 čeških kron 237, 100 madžarskih kron 0.10, 100 roinun. lejev 39, 100 bolg. lovov 58, 100 pezet 1110, 100 holand. goldinarjev 3000, 00 danskih kron 1355, 100 avstr. kron 0.113, milijon poljskih mark 12, 100 bclg frankov 370 dinarjev.
g Tvrdka J. Goreč nam pošilja: V Vaši včerajšnji številki imate objavo, da se jo uvedlo proti moji tvrdki konkurzno postopanje. Faktično se je to storilo, toda sodišče je napravilo juridično pogreško ter je postopanje še isti dan preklicalo. Tvrdka je le. v poravnalnem postopanju. Z odličnim spoštovanjem Joso Goreč.
g Izkaz Narodne banke. Po izkazu Narodne banko z dne 22. t. m. je znašala metalna I podloga 439.4 milijonov dinarjev, kar pomeni I napram prejšnjemu izkazu z dne 15. t. m. ! zmanjšanje za 2 milijona dinarjev. Obtok bankovcev dne 22. t. m. je znašal 5 milijard 479.3 milijone dinarjev in se je od 15. t. m. sem zmanjšal za 62 milijonov dinarjev.
g Nova valuta na Poljskem. V najkrajšem času so pričakuje na Poljskem zakon, ki bi naj uredil konvertiranje bitanc delniških družb v zlote. To naj bi se izvršilo pred 1. januarjem 1925. Kapital industrijskih in trgovskih podjetij mora znašati najmanj ДООО.ООО zlotov, kapital denarnih zavodov pa 1 milijon zlotov. Potrebna povišanja kapitala bi se naj izvršila do 1. januarja 1925. Nominalna vrednost delnic ne sme biti manjša kakor ;10 zlo tov.
NajconejSe in najnovejše oblek« za damo in gospode dobite sumo: Solenb. ul. 3. Gričar & Mo-јаб.
Sv. oče Pij XL in Družba za širjenje vere.
Letos od 12. do 21. marca je imel Vrhovni svet Družbe za širjenje vero, ki je glavno ali osrednje vodstvo te svetovne misijonske družbe, svojo prvo sejo, odkar je bila Družba ob svoji Stoletnici povzdignjena do časti pa-peške ustavnove. Bili so zbrani zastopniki iz .11 držav sveta, kjer je Družba doslej že ustanovljena. Sešli so se zato, da razdelo prejemke leta 1922 vsem misijonom po svetu. 20. marca pa jih ji sprejel v posebni avdienci sv. očo Pij XI. iu v prisrčnem govoru dal duška svojemu veselju, da Družba tako lopo napreduje, jih navduševal za nadaljnje delo in jim naročil: »Ko so povrnete vsak v svojo domovino, vsi povejte, kako zelo sem hvaležen in kako trdno zaupam v sodelovanje tistih, ki jih vi zastopate. Povejte jim, da jih iz vsega srca blagoslavljam, njo in njihovo družine in vse, kar jim je pri srcu in da Boga prosim, naj nje in njihove skrbi blagoslavlja, jih v trpljenju tolaži, jim o potrebah pomaga in jih obsipa z dobroto!« — Tako zelo je sv. očetu pri srcv Družba za širjenje vere.
Letos 7. aprila je pa sv. oče že drugič sprejel Vrhovni svet Družbe za širjenje vere v svoji prestolni dvorani. Zastopnike Družbe je k papežu pripeljal kardinal van Rossum, ki je pre-fokt Propagande. Kardinal je papežu poročal o napredovanju Družbe. Sv. oče pa se je V, daljšem govoru zahvaljeval Družbi za njeno misijonsko delo in med drugim rekel: »Ko so boste vrnili vsak v svojo domovino, vi, ki sto prišli v Rim tako častno zastopat toliko raznih narodov, povejte vsem svojim rojakom, kako zelo sem bil potolažen, ko sem rprejel vaš obisk in slišal o vsem dobrem, ki so vrši z vašo pomočjo po tolikih deželah sveta. Povejto vsem, kojih ljubezen jo velikodušno prispevala k darovom, ki jih boste razdelili, povejte jim glasno, da jih blagoslavljam iz vsega srca z blagoslovom, ki gn je Bog obljubil dobrotnikom. Zaslužijo ga toliko boli, kolikor boli jo
vzvišeno njihovo misijonsko delo nad vsemi drugimi, ker prav s tem delom sodelujejo pri širjenju evangelija po vsem svetu. Povejte »■sem, povejte povsod, dn je to širjenje vere tudi moje poglavitno prizadevanje, stvar, ki mi je najbolj pri srcu in ki jo cenim in ljubim in želim najživeje... S tem vam hočem povedati, eminenca in preljubi sinovi, s kakšnim veseljem vam čestitam k dobremu delu, ki ga vršite. Hočem vam povedati, kako zelo sem ginjen, ko vidim vas in vašo Družbo... Kakor vi tako tudi jaz ljubim in v srcu nosim to Družbo, ki vam jo je Bog zaupal in ji želim največjega napredka, ki si ga morete misliti. Spominjajoč pa se svetega in lepega pregovora davnih dedov: Probatio dilectionis exhibi-tio est operis (najlepše dokažeš ljubezen z dejanjem) hočem tudi jaz prispevati in v svojem imenu darovati 100.000 lir, da povečam vaš zaklad. Ta prispevek, ki je res majhen v primeri s tem, kolikor bi rad daroval, pa naj saj
dokaže, da se čutim dolžnega udeležiti ee tiste dolžnosti, kateri bi tako rad videl, da se podvržejo vsi verniki brez izjeme. In da končam, vam hočem v spomin poklicati lepo besedo, ki jo je eden mojih velikh prednikov, Pij IV., nekoč izgovoril vladarju Frideriku I., ki se ie hotel odtegniti važni dolžnosti: Bodimo vitezi in dobri kristjani!« (Tednik Les missions ca-tholiques 18. aprila 1924.)
Tako visoko ceni in za tako važno ustanovo smatra Družbo za širjenje vere sv. oče, oče vseh katoličanov! Ali bi smel biti katoličan nasproti taki želji in prošnji brezbrižen?! Poučimo se zato o Družbi za širjenje vere in stopimo v krog svetovne armade, ki hoče z mo-iltvijo in miloščino širiti kraljestvo božje po vsem svetu! O Družbi vas pouči knjižica >Družba za širjenje vere«, ki jo dobite pri župnem uradu ali pa pri Družbi za širjenje vere, Ljubljana, Pred škofijo .12. Bodimo vitezi in dobri kristjani!
Zanimivosti.
Dežela reklame.
Kaj misliš, aH je to praktično, ali pa otročje predrzno, ali oboje skupaj, ta najnovejša ameriška misel — da zidaš družinsko hišo na ravni strehi trideset do štirideset nadstropij visokih stavb? AH pa je to reklama? Saj imajo Amerikanci reklamo radi. Ne uporabljajo samo časopisov, knjig, cestnih letakov, ne samo hišnih sten in vseh vrst luči, temveč pošiljajo spretne letalce tudi visoko v zrak, da ti na nebo zapišejo bleščeče se besede; ravnotako podtaknejo vernikom po cerkvah na spreten način naznanilo o tem in onem.
Nekateri ameriški časnikarji odkrito |>riznajo, da so veliki ameriški časopisi, tiskani v več 100.000 in tudi v milijonskih izvodih, v prvi vrsti sredstva reklame; vsebina je le v toliko važna, v kolikor ne ovira razširjenja časopisa — če ga podpira, je tudi prav. Ogromne svote porabijo, da imajo večji promet in da več izvodov prodajo. Ko je to doseženo, dajo oglase avtomatično v ta ali oni predal in zaslužijo pri tem milijone; saj stane ena stran oglasov 3000 do 10.000 dolarjev. Reklama ima v Ameriki veliko večjo vlogo kakor pri nas. Ona velika gospodarska in politična enota, ki jo imenujemo Unija ali Zedinjene drža-ive, je v okusu in življenju veliko bolj enotna kakor katerakoli evropska velika država; ni čudno, saj sta razvoj in razlikovanje šele dobrih sto let stara. Tu je tudi temelj za skupno preskrbo ameriškega naroda: deset in zopet deset milijonov ljudi uživa isto tovarniško hrano, se oblači v isto tovarniško obleko in uporablja iste tovarniške izdelke. — »Slovenec« je že poročal, kako enostransko razvito je tudi vse ameriško časnikarsko poročanje in življenje, kako imajo v New Yorku vse časopisje v rokah in preskrbujejo podeželske liste s popolnoma istimi novicami, političnimi spisi, dovtipi itd.; lahko se voziš po vsej Uniji, pa boš povsod slišal eno in isto. — To nam osvetljuje tudi centralizacijo kapitala, ki je naši pojmi doseči ne morejo, podjetja, kakor je Fordovo, ki pro-ducira na dan že do 10.000 avtomobilov, Ud., itd.
Narava te produkcije v masah zahteva ludi enakovredno reklamo. Tu notri je pomen reklame. Ameriška politika sloni na istih temeljih kakor vse ameriško gospodarstvo; vsako leto izdajo okoli 200.000 državnih, mestnih in drugih odredb, kongresi in državna zakonodaja izposlujejo na feto povprečno 10.000 zakonov; zato je reklama tudi na tem polju eden najvažnejših činiteljev. Omenjene številke nam govorijo o živahnem delovanju ameriške politike; a Amerikanci so tudi navajeni, da jih vsak dan zaposlujejo z vprašanji dnevne politike, da jih vprašajo za mnenje, oziroma, da jim svoje mnenje vcepijo.
Ameriški politiki porabijo vsako priliko, da se pokažejo svojim sodržavljanom; uporabljajo stare metode propagande — časopise, klube, sestanke itd. —, gredo pa tudi na cesto, v kino, v gledališče in v cerkev, delajo povsod v javnosti in tudi doma, potom splošno razširjenega brezžičnega telefona. Da, ravno radio je postal za politično reklamo eden najvažnejših faktorjev; priča dejstvo, da so žc lani samo v New Yorku prodali 750.000 sobnih sprejemnih aparatov.
Ni pa odvisen od spretno uporabljene reklame samo uspeh v notranji politiki, temveč tudi v zunanji. Amerikanec je pač zato dovzeten. Saj se še mi slednjič navadimo, če nam govorijo le zmeraj eno in isto. —
• . .
PONEHAVANJE LINČANJA V AMERIKI.
Samovoljno obsodbo hudodelca in takoj-Injo izvedbo njeno brez uradnega sodstva imenujemo po nekem njenem ameriškem izvajalcu Lynchu linčanje. Zlasti se je razširila ta navada v Ameriki; posebno črnci so bili reveži, vsak prestopek, resnični in tudi izmišljeni, je bil kaznovan takoj, na licu mesta. Letno poročilo >narodne zveze za napredek črncev« sa leto Д923 pa pravi, da se je delu zveze posrečila omeirtes &еуДа žrtev te instice. Leta
skoraj neobhodna potreba. Kako bi mogli izhajati v življenju brez njih? Pripovedujejo nam o napredkih v tehniki, znanosti in nam dajejo v lepi opremi nekaj, kar ne moremo z ničesar drugim nadomestiti. Brez knjige ni kulture.
(Pcrnerstorfcr.)
Po svetu.
1922	je bilo linčanih — usmrčenih — 61 oseb,
1923	samo še 28. Nazadovanje je trajno. 1892 226 oseb, 4913 84 itd. Med 28 žrtvami sta bila tudi dva belokožca. Kako se črnci zanimajo za svoje ljudi, nam kaže tudi tale slučaj: Leta 1917 je bil v Ameriki takozvani Houstouov upor, uprl se je 24. infanterijski polk. 54 črn-cev-vojakov polka je še sedaj zaprtih. Črnci so sedaj s pomočjo one zveze zbrali 120.000 podpisov za prošnjo na Coolidgea, naj jih po-milosti.
ZADREGA V SING SINGU.
V	znameniti ameriški kaznilnici Sing Sing vprašajo vsakega novega kaznjenca, v kakšnem delu je izučen, da ga potem v tem delu zaposlijo. Nedavno so pripeljali v kaznilnico novega gosta. Ječar ga vpraša po poklicu, a kaznjsnec odgovori, da je letalec. Ječar se v zadr —i popraska za ušesi in pravi, da zanj v k. .:-., i niči zares ni posla: če bi mu dali letalo, ga najbrže ne bi več videli.
ETIKETA IN MORALA.
Nedavno so v Aleksandrovem gledališču v Petrogradu igrali »Sardanapalac. Občinstvo je med predstavo opazilo, da je v eni prvih lož neki gospod slekel svoj suknjič in sedel golorok. Vsled te kršitve etikete se je občinstvo čutilo žaljeno ter je zahtevalo, naj brez-obzirnež zopet obleče suknjič. Le-ta pa se je hladnokrvno odrezal: »Če nastopajo na odru nage ženske, ne da bi kdo proli temu ugovarjal, smem tudi jaz v svoji loži sedeti brez suknjiča.« To je zaleglo, pustili so ga v miru.
KRASNA NAZNANILA.
V	nekem listu beremo:
Vilo za visoko gospodo prodajamo. Največji komfort; vsega, kar se da pogrešati, je v obilici. Sobe so tapecirane s papirnimi markami, nemškim denarjem. Hud pes. Za najemnike, ki so s silo prišli noter, celica iz gumija. Hlevi za deset penzijskih prašičev. Sprejemni-ca s švedskimi zastori. Ponudbe na upravo lista, geslo: Le pogum!
• • .
Družinska vest.
Rojstvo zdrave kreditne banke naznanjata »Moratoria« ,Goldmark in gospa valuta, rojena Heckdpfenig.
• • .
Radio
naznani vse Poincarčjeve govore z vsemi zaupnicami. Samo za tiste, ki imajo močne živce!
Tudi Pašič — Pribičevič bi lahko dala svoje zaupnice po svetu radiizirati — če bi jih imela.
SLADEK ŽELOD.
Nemški listi poročajo, da se je posrečilo nadvrtnarju Kannappelu v Marburgu o. L. vzgojiti hrast, ki rodi sladek sad, po okusu zelo podoben lešnikom. Meso sladkega želoda je svitle, rumeno-rožnate barve in ne rujave, kakor pri grenkem želodu. Očividno je kislina v zvezi z rujavo barvo. Sladki hrast so imenovali po njegovem iznajditelju Guer-cus oessiliflora (robur) Kannappelii. Ako se bo sladkost prenesla tudi na seme, bodo pokazali poizkusi. Zaenkrat se da sladki hrast odgojiti samo po cepitvi,
O KNJIGAH.
Soba brez knjig — telo brez duše.
(Cicero.)
• • •
Kdor ne čita knjig, je navadno reven ignorant; njegovo pripovedovanje ni drugega kot prazno, brezpomembno čvekanje.
(Herschel.j
• • •
Ne spodobi se knjig, od katerih si želimo količkaj užitka, sposojevati v knjižnicah; — kdor ima sredstva, naj si jih raje kupi.
(Felix Dalin.)
• • •
Izbrana zbirka knjig je najboljša hišna oprava.
(Pctrarca.)
♦ * »
Čudno, pa resnično je, da napravi majhna biblioteka tudi najneznatnejšo sobo prijazno, kakor da bi stanovalo s teboj še drugo živo bitje, ,
(P. Hocker.)
» * *
V knjigah je toliko dobrega, kar potrebujemo za življenje, da so nam ooslale
—	Svetovni kongres tretje internacionale.
Iz Moskve poročajo, da se snide tamkaj svetovni kougres tretje internacionale dne 15. junija t. 1.
—	Kontrola telefonskih razgovorov. V švedskem parlamentu se je to dni vršila burna razprava zaradi tajnosti telefonskih pogovorov. Javnost je namreč zvedela, da je postavila policija celo vrsto telefonskih prog in posameznih številk pod nadzorstvo s tem, da je vse »sumljive« številke zvezala s policijskim kontrolnim aparatom. Veliko razburjenje je vzbudilo dejstvo, da je policija postavila pod kontrolo tudi telefon bivšega ministrskega predsednika Brantinga in tudi vse telefone državnega zbora. Zbornica je z velikim ogorčenjem obsodila to postopanje in sklenila, da se mora tajna kontrola telefonskih razgovorov takoj odpraviti. — V dobro poučenih krogih trdijo, da obstoji tajna kontrola telefonskih razgovorov tudi v drugih državah.
—	Pel'ef.ier d'Oisy je preletel 16.000 km. Njegov polet smatrajo za zaključen, ker bi bil moral po navodilih vso razdaljo preleteti z enim samim neroplanotn, ki se mu je pa v Šanghaju razbil. Vsega skupaj je prevozil dosedaj 16.000 lan v 14 etapah in 90 efektivnih urah, kar znači povprečno hitrost na uro 180 km. Z drugim strojem bo letel še naprej do Tokia. Če pa hočemo biti še bolj strogi in zahtevamo tudi isti motor, je bil konec poleta v Hanoju, kakor smo žc poročali: 14.000 km, 74 letalnih ur, 190 km na uro.
—	Za najlepšo in najmogočnejšo stavbo, kar jih je bilo sezidanih od 18. stoletja dalje, se smatra nedavno dovršena mestna palača v Stockholmu. Palača je delo profesorja slock-liolmske umetnostne akademije Ragnar Ost-berga. S svojimi mogočnimi fasadami, ki se dvigajo nad nizko kolonado neposredno nad morjem spominja na palačo dožev v Benetkah, linije in gigantski masivni stolp pa ua pnpe-ško palačo v Avinjonu. Ornamentika je lina in umerjena; motivi so najraznovrstnejši, povečini orientalski.
—	Vulkan v vzhodni Galiciji? Poljski listi poročajo, da je blizu Vološčine v vzhodni Galiciji izbruhnil vulkan, ki bruha iz sebe pepel ter paro. Med prebivalstvom vlada panika. Mogel bi pa biti to »gcyser«, kakršni so v Izlandiji. Kakor znano, hranijo gallška tla mnogo nafle.
Cerkveni vestnik,
c Mesec presv. Srca v cerkvi sv. Jožefa. Ves mesec junij bo vsako jutro ob šestih sv. masa z blagoslovom, vsak večer pa ob pol osmih kratek govor z litanijami in blagoslovom.
c Pri sv. Primožu n od Kamnikom bo cerkveno opravilo letos na binkoštni pondeljek zvečer ob pol 8 in na binkoštni torek zjutraj ob 5. S tem je vsako drugo naznanilo preklicano, ki bi pomoloma došlo v kak naš list.
c Na planinsko goro! Z odlokom rimske stolice z dne 14. februarja 1924 spadajo razne župnije ljubljanske škofije pod goriškega line-zonadškofa. Ker ni omenjena v tem odloku Planinska župnija, oziroma Planinska gora, se je vprašalo, kam ta spada. Odgovor nadškofa je: >Po najnovejši rimski določbi spada ves del ljubljanske škofije, kar ga je pod Italijo, tudi pod jurisdikcijo podpisanega; zatorej odo-brujem, da se v božjepotni cerkvi na Planinski gori vršita cerkvena shoda na velikonočni in binkoštni pondeljek mesto torka.« Oziraje se na to, se je vršil nov shod s službo božjo ob 10 dopoldne na velikonočni pondeljek. Drugi novi shod se bo vršil binkoštni pondeljek. Ta shod bo pa združen s spovedovanjem. Pridejo 3—4 spovedniki. Na predvečer bo govor in slovesne večernice. Drugi dan dvojna božja služba: ob G in 10. Oba druga shoda: na Veliki šmaren in v nedeljo po Malem šmarnu ostaneta kakor sta bila. Vodnjak, ki se je v vojnem in povojnem času pokvaril, da ni bil več raben, se je popravil. Postreglo se bo abstinentom, pa tudi neabstinentom; za vse se bo dobila okrepčava. Pot je take dneve prosta za vse romarje od vseh krajev. To je tudi prav. Marija je naša skupna Mati; vsi potrebujemo Njene pomoči. Slovenci potrebujemo na ti strani Marijinih božjih potov, da ostanemo zvesti Mariji in narodu. Ako pa pride Planinska gora zopet nazaj, kamor spada, bomo vseeno radi poromali k Mariji, pribižališču grešnikov. Bližnji in daljni duhovnijski uradi, odkoder prihajajo navadno romarji, so prošeni, da naznanijo to svojim vernikom. — Zupni urad v Studenem, dne 20. maja 1924.
Razbojnik čaruga pred sodiščem
Na razpravi dne 27. t. m. jo bil zaslišan kot priča bivši Čarugin tovariš Nikola Mijič, ki je po vsej priliki ubil orožniškega straž-! mojstra Tintorja ter je bil že obsojen na 20-j letno ječo, katero dosedeva v Mitrovlct. Ko so ga pripeljali v sodno dvorano ter je šel mimo Čaruge, je le-tr^a objel in ga pogladil uo laseh. Naiiaiiue nežnosti ie predsednik s
strogo besedo prekinil. Mijič je zaslišan o na padu na železniško drezino. V svoji izpoved očividno skuša razbremeniti Čarugo in obre meniti Prpiča Velikega.
Na razpravi 28. t. m. ni bilo sprva navzo* čega nobenega izmed zagovornikov razen Ča-rugiuega, dr. Bujlierja. Lovili so jih skupaj po celem sodišču, nakar se je zasliševanje prič nadaljevalo.
V popoldanski razpravi so Čarugi preči-tali ovadbo državnega pravdnilm v Zagrebu zaradi dvakratnega roparskega umora pri Oborovu, izvršenega dne 19. septembra 1919, Čaruga se je nasmejal in rekel: »Oprostite gospod svetnik, toda jaz sem bil tedaj v je8 v Mitrovici.«
Kasneje so dognali, da je bil tedaj Čaruga res še v mitroviški kaznilnici, iz kater« je še-le kasneje ušel.
Naznanila
Družabni klub priredi za binkoštne praznik« izlet v Postojno in si ogleda slovito postonjsko jamo. Sestanek, spored in odhod iz Ljubljane se ob-javi pravočasno v Slovencu. Skušalo se bo dobiti polovično železniško vožnjo do Rakeka. Vsak naj si preskrbi v ta namen potni list ali legitimacijo s fotografijo ter Člansko legitimacijo Planinskega društva. Brezplačno dovoljenje za prekoračenje državne mejo odnosno vizum preskrbi Družabni klub vsem udeležencem, v kolikor bo to ob tej priliki mogoče. Pismene prijave z znamko za odgovor sprejema ter daje informacije do srede, dne 4. junija odbor Družabnega lduba, Miklošičeva cesta 5 Akademski dom in sicer dnevno od 18 do 19 po poldne. — Predsednik.
Ogled umetnostnih spomenikov. Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v nedeljo, dne 1. junija, celodnevni izlet v Crngrob in na Suho pod vodstvom konservatorja drja F. Steleta. Odhod z glavnega kolodvora ob 0.40 zjutraj, cilj postaja Bitnje. Kosilo bo v škofji Loki. Izleta se lahko udeleže člani in prijatelji društva.
Strokovna zveza javnih nameščencev vabi vse svoje člane zveze, da se udeleže pozdravnega večera, ki se vrši danes v Rokodelskem domu, na vrtu. Pričetek ob 20. uri. — Obenem se opozarjajo vsi člani posmrtnega fonda naše zveze, da je bila po umrlem članu izplačana posmrtnina, zato naj ee sigurno odzovejo plačilnemu vabilu, katero prejmejo prihodnje dni, vsaj do 10. j u n i j a 1924.
Odbor.
Po končanih strelskih tekmah dne 15. junija
1924 se vrši ustanovni občni zbor »Lovske zadruge« v Ljubljani r. z. z o. z. ob 18. uri v steklenem salonu restavracije na glavnem kolodvoru. Dnevni red: 1. Pozdrav predsedujočega; 2. Pomen in smoter zadruge; 3. Pravila; 4. Volitve načelstva in nadzorstva; 5. Samostojni predlogi, ki jih je poslati do vštetega 8. junija t. 1. ^Slovenskemu lovskemu društvu« v Ljubljani; 6. Slučajnosti.
Društvo policijskih nameščencev ima v so> boto, dne 31. maja ob 19. v salonu hotela »Lloyd< širšo odborovo sejo. Ker je dnevni red zelo važen, se vabijo tudi upokojeni tovariši-člani.
Javno predavanje priredi društvo slušateljev fil. fakultete v nedeljo, dne 1. junija ob 10 dopoldne v zbornični dvorani univerze. Predava Marij Kogoj o »Vzajemnosti evropskih kultur« mesto časopisnega odgovora g. dr. Lajovicu. — DSFF.
Udruženjc jugoslovanskih inženjerjov in arhitektov — Sckiija Ljubljana opozarja svoje člane na V. redni občni zbor, ki se vrši v soboto, dne 31. nmja 1924 ob 16. uri (štirih) popoldne v dvorani Mestnega magistrata z običajnim dnevnim redom.
Vojaški koncert se vrši nocoj na vrtu hotela Štrukelj. Vstop prost.
Ustanovljeno 1842.
Najstarejša pleskarska in
črkoslikarska tvrdka v Sloveniji
Brata EBERL nasledniki
IHartinc, 1шт б C§
/ družita z o. z.
LJUBLJANA, Igriška ulica 6
(polog dramskega gledališča). Prevzema pleskanje stavb, pohištva, centralnih peči, železnih konstrukcij itd. Črkoslikarstvo na steklo, zid, les, pločevino itd.
Prosveta.
pr IV. koncert jugoslovanske komorne glasbe se vrši v ponedeljek, dne 2. junija ob 8 zvečer v Filharmonični dvorani. Spored koncerta tvori cela vrsta umetuih samospevov najboljših sodobnih srbskih komponistov. Na programu so zastopani Stevo Hristič, Petar Konjevič, Kosta Manojlovič in Milo je Miloje-vič. Poslednji tudi s 4 svojimi klavirskimi deli, ki so-izšla v tisku v Parizu in ki jih igra gospod Janko Ravnik. Drugi del sporeda pa tvorijo čudovito lepe in globoko občutene srbske narodne pesmi v Konjevičevi priredbi za en glas in klavir. Kot solista nastopita: sopra-nistka gdč. Milica Priča, ki je nastopila tudi že v naši operi in pa Julij Betetto, ki je brca dvoma najodličnejši interpret naših samospevov. Koncert je namenjen v prvi vrsti abo-nentom, ki imajo že tudi vse sedeže, v razprodaji pa so šo stojišča proti navadni ceni.
pr Zbornik znanstvenih razprav. Izdaje profesorski zbor juridične fakultete, III. let nik 1923-24. V Ljubljani 1924. Založba juri dične fakultete. Cena 50 dinarjev. Natisnih tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. Prav kar jc izšel III. letnik »Zbornika znanstveni! razprav«, obsegajoč 249 strani s sledečimi ve lezanimivimi razpravami: 1. LTniv. prof. dr Mevptl До1епс_: žPmvgsgdstvo .eisterciciišk«
opatije v Kostanjevici in jezuitske rezidence v Pleterju od konca 16. do konca 18. stoletja «
2.	Univ. prof. Mihail Jasinski: >Kada i na koji način je bio sestavljen kastavski statut?«
3.	Univ. prof. dr. Stanko Lapajne: >Kaj je in kaj ni meddržavno zasebno pravo?« 4. Univ. prof. dr. Aleksander Bilinovič: »Pojem statike« in »dinamike« v narodnogospodarski vedi«. 5. Univ. prof. dr. Mirko Kosić: »Novi tipični pokušaji konstituisanja sociologije.« 6. Univ. prof. dr. Gjorgje Tasić: »Da li država može činiti protipravne radnje?« — Opozarjamo vso naobražence, osobito pa naše pravnike na to publikacijo, ki se naroča pri dekanatu juridične fakultete v Ljubljani. On-di sta tudi še v založbi prva dva letnika Zbornika znanstvenih razprav, ld prinašata prvi na 19, drugi pa na 12 tiskovnih polah vsega skupaj 14 znanstvenih razprav iz pravnozgodovin-ske, civilnoprave, državnopravne in narodnogospodarske stroke. Kdor naroči vse tri letnike hkrati, jih dobi za skupno ceno 100 Din. Znesek naj se vpošlje s poštnino vred vnaprej. V založbi juridične fakulteto jo izšel tudi učbenik prof. dr. Milana Škerlja » Me-
nično pravo«. Broširan izvod te knjige stane 35 dinarjev.
pr Predaprobacijo je podelilo ministrtvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, za »Slovensko čitanko za obrtne nadaljevalne šole«, ld jo je sestavil profesor H. Podkraj-šek. Knjiga izide še pred začetkom prihodnjega šolskega leta, kar naj služi v vednost
aka
Pacciaijeva opera »Чалоп Leeraut« kot tjud- | borbo. Zadnje srečanje med Ilirijo in SV jo-predstavit. V nedeljo, dne 1. juniju eo poje v soiii 1923 v Beljaku jo končalo z 2 :1 v prid
opernem gledališču Puccinijeva opera »Manon Lescaut« in sicer kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Vlogo Lesco poje gdčna Zikova, njenega brata g. Cvejič, dijaku g. Šimenc, generalnega blagujnika g. Zupan, manjše vloge imajo gdč. Sfitlgojeva ter gg. Banovec, Mohorič, i-Subelj, Bogo-
vsein, ki se zanimajo za ta potrebni učni pri- icvil5> Finkov in Perko. Začotok te predstave je
' točno ob pol 8. — leti večer so igra v drami francoska veseloigra »Paglavka« s lhitjato in Nablot-sko v glavnih vlogah. Ta veseloigra jo pri premi-
UČenca sprejmem takoj |
v starosti 16—18 let, Anton < MARČIČ, usnjar ▼ Slov. Bi- | strici. Učna doba 3 leta; za hrano in obleko poskrbljeno.
Sprejmem VAJENCA
zu pekovsko obrt z dobrim Šolskim spričevalom. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod Stev. 3091.
. asp
pomoček.
' Narodno gledišče.
DRAMA.
Začetek ob 8 zvečer.
31, maja, sobota: Izgubljene duše. Red E.
1.	junija, nedelja; Puglavka. Izven.
2.	maja, pondeljek: Kamela skozi uho ši-vanke. Red F.
OPERA.
Začetek ob pol 8 zvečer.
31. maja, sobota: Carjeva nevesta. Red C.
1,	junija, nedelja: Manon Lescaut, ljudska predstava. Izven.
2.	junija, pondeljek: zaprto, ■шкшнмнип чтшЈнп
! SENOŽET na BLATU,
občina VIČ,
jeri dosegla popolen uspeli, ker jo velozabavna pa tudi precej duhovita.
Turistika in šport.
Sportverein (Beljak) : Ilirija. V nedeljo, dne 1. junija igra SK Ilirija nogometno tekmo s koroškim prvakom Sportvereinom iz Beljaka. SV so nahaja letos v jako dobri formi in ima najboljše izglede, da vnovič doseže prvenstvo v koroškem nogometnem eavezu. Dosegel je razen tega letos nekaj lepih rezultatov proti graškim in dunajskim klubom. Ilirija se bo morala torej pripraviti na trdo
SV. — Tekma se prične ob 17.30, predpro-daja vstopnic v trg. J. Goreč. Cene: sedeži pin 20.—, stojišča Din 12.—, dijaške in članske stopnice Diu 8, vstopnice za nedoletno do 14 let Din 3,—. Znižane karte za dijake, redno članstvo in vojake so izdaja samo v prod-prodaji, mladinsko karte samo pri dnevni blagajni. Tekma so vrši ob vsakem vremenu. 1 Vsem turistom v vednosti Kamniška koča na Kamniškem sedlu se otvori v soboto, dne 31. maja t. 1. — Preskrbljena je z dobro jedjo, pijačo tor fotografičnimi razglednicami. Pot do vrba jo prosta snega, lo ob stenah Brane in Planjave se nahajajo še sne/.išča. — Osrednji odbor SPD.
Cuznurjcva kola pri Peričniku so otvori v nedeljo dno 1. junija. Oskrbljena bo z mrzlimi jedili in pijačo po zmernih cenah.
Kur Vi potrebujete, je Elzafiuid. To pravo domače sredstvo preženo Vaše bolečine! Poizkusila pošiljka 27 Din. Lekarnar Eug. V. Feller, Donja Stubica, Elza trg št. 13-!, Hrv.
Ulionn^ za čcvlj. obrt
VaJCULttl Sprejme Mart.
GORJANC, čevlj. mojster v	„„,„„
Krojaški ulici «.4, Ljubljana NILN1CE v PTUJU,
brim ali absolvent dvoraz-redne trgovske šole г najmanj prav dobrini uspehom. Adjutum v 1. službenem letu po dogovoru. ProSnje do najkasneje 20, junija t. i. na ravnateljstvo MESTNE URA-3120
Tovarna cementa Zidanimost!
Z današnjim dnem Vam radevol/e potrjujemo, da smo s cementom, ki sle ga dobavili za stavbo našega novega šolskega poslopja, prav zadovoljne.
Vporabl/al se je za navadna betonska dela, kakor tudi za ielezobetonske stropove in stopnice in nam je čast pohvaliti Vašo tvrdko tudi za točno postrežbo.
Vodstvo zasebne dekliške šole šolskih sester, Celje.
Celje, 24. V. 1924. Za zavod: S.Justina Zmazek i. r.
Dvoje trgovskih, starih, dobro ohranjenih »ROLET« za izložbeno okno ia za vra- 1 ta, najmanjše vrste, kupim. Ponudbe s ceno na upravo pod »ROLO štev. 3122.«
K boljši družili i
želi priti inteligentna gospodična, ki ima veselje do otrpk, kuhinje in gospodinjstva. Gre tudi za samostojno gospodinjo. — Ponudbe pod .Samostojna 3138« na upravo
Brusimo v Celju
britve, škarje, nože itd. — Nova električna brusarna. -Prešei nova ulica št. 19.
sprejme Mestna hranilnica v no sodni dražbi naprodaj. -Ptuju. Pogoji: 1. neomadeže- j Meri 9490 m5, izklicna cena vana preteklost; 2 popolno i 37.500 Din. Dražbeni pogoji zdravje; 3, absolvent trgov- i P« sodišču v Ljubljani, soba ske akademije z najmanj do- ! 37- Dražba 9. junija ob 3.
popoldne na licu mesta
Landauer
(Hcrrt;chait8wagen), eleganten, ceno naprodaj. Vprašati je v trgovini MUZIKALIJ, Mestni trg čtev. 3. 3067
PRODAJAM DRVA ZA KURJAVO
(odrezki od žage in parket) in žaganje od trdega lesa — dokler traja zaloga — po znižani ceni, :-;
Kupujem okrogel LES
(hlode) za žago od vseh vrst listnatega drevja, posebno hrast in bukev, vedno vsako množino po najvišjih cenah. Ozira se le na ponudbe z navedbo ccne, množine in kvalitete franko vagon nakladalna postaja. — IVAN ŠIŠKA, tov. parket in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica Stev. 4.	3052
PRVOVRSTNO
SUPER1EURE nudi najceneje »FKUCTUS«, Tabor 2.
Prodam dobro ohranjen
LONČEN ŠTEDILNIK
Ogleda se: Stari trg 22/1.
KUPIM VSAKO MNOŽINO HRASTOVIH PRAGOV
2.20 m dolžine, 16/24—28. Takojšnja dobava, — Najnižje ponudbe na upravo »Slovenca«« pod štev. 3102.
RESNICA JE IN OSTANE, da napravi najceneje in po
najnovejšem kroju

Košnjo ee'nfprtLr: I
Naslov v upravi pod št. 3109.
ŠČ8
dobro ohranjeno, zeleno ple-зкапо, s steklom obloženo, ln več hrastovih HLODOV
seno in deteljo - ODDAM. -MATJAN, Zgornja Šiška 57.
Inc'ustrijsko podjetje
7. lepo bodočnostjo, brez konkurence, na zelo prometnem kraju Slovenije, ob železnici, naprodaj za 400.000 Din, —
PRODA Tovarna verirf d. »»Proda« 400.000 Din. -d- LC3CC pri Eiedu. 3077 I ^Tvtj^ 'obril celi"

ie ANTS PREZELJ, krojač, Gospoavetska cesta 16. 3026
j kovano in lito, KUPUJE po j najvišjih dnevnih cenah v celih vagonih CENTRALNA za enodružinsko hišo na po- , NAKUPOV \LNICA STARE-ščeni zemlji v L;ubl)ani, ku- I _ .	_ .....
plm. - Ponudbe pod «Zagreb j GA ŽELEZA, LJUBLJANA, štev. 3053« na upravo lista, i Gosposvetska cesta Štev. 1.
roaaia les
Iz gozdov mesta Kočevja ne ponudbenim potom pro. da približno 500 stoječih JELK in SMREK v doprsnem premeru od 40 cm naprej.
Pismene ponudbe je vložiti
iiQ 7. junija 1.1, ob poS 12, uri dcp.
v podpisanem uradu.
Kavcije je položiti v gotovini <2.500 Din. Pogoji predaje sc dobijo med uradnimi urami oH 8. do pol 12. ure dopoldne proti plačilu 25 Din v prepisu ali pa se ;>ogoji lahko isti čas vpogledajo v podpisanem uradu.
Premoženjska uprava mesta Kočevja,
dne 25. maj* 1924.	<
Sprejemam
dame in gospodične
v praktičen pouk v avrho priučenja za lastno rabo samostojno izvrševati vsakovrstne modne KLOBUKE. -
S 1. junijem tudi večerni tečaji. — Konc, nčni tečaji za modno obrt in modni salon
A. VIVOD - MOZETIČ,
l jubljena, Pred Škoiijo 21/П.
Prvovrsten
Lnesii flmež
Najfinejše


tovarna ZABKET & Kom p., Brttcf pri Kr&nfn.
NajsfarejjŠK tovarna Se virste v Jugoslaviji.
Telefon interurban: KRANJ 29.	Na zahtevo se pošljejo vzorci.
ii iiii—iiiii iiiiinwi ni mm ||ј1шжт'ддјжпш|ј|п1
Naznanilo.

MA
rS t
S tem naznanjam, da sem otvoril v Ljubljani Sv. Petra cesta 85 ssastiopstvo Ooeiz-ove pive i ss Maribora. Proizvajam izvrstno marčno pivo in prvovrstno črno pivo znamke »Eoks«, ki je zelo priljubljeno v športnih krogih. Dnbi se v steklenicah in sodčkih franko postaja. Cenjene restavraterje, pivnice in gostilničarje prosim, da se obračajo na mojega glavnega zastopnika Tiaela Jakše v Ljubljani, Sv. Petra cesta 85, (gostilna pri Jernejčku) dvorišče. — Se priporočam
lomaž taoeiaSj, lastnik: pivovarne v Mm'Haorii.
James Oliver Curwood:	31
Kazan, volčji pes.
(Kanadski roman.)
' (Dalje.)
Trikrat sta se že bila napadla ta dan. Poteptan sneg okoli njih je bil ves rdeč od krvi. In ta duh krvi je prijetno drezal Kazana in volkuljo Sivko v nos, ki sla ga požrešno udihavala. Čudni glasovi so prihajali iz njih žrel in lizala sta si čeljusti.
Oba borca sta si stala nasproti s pove-senim rogov jem. Stari jelen si še ni pridobil zmage. Pomagali so mu njegova bojna umetnost, njegova večja teža, večja moč in ogromno rogovje. Mlajši pa je bil vsled svoje mladosti bolj vstrajen in ni lako silno sopihal kot stari.
Potem pa, kakor bi bil neviden duh dal znamenje, sla se obe živali umaknili v areni nazaj, da pridobite na prostoru, in boj so je spet pričel.
Osemnajst sto funtov mesa in kosti starega jelena se je bliskoma zaletelo preti mlademu nasprotniku, ki se jc ravnolako nagnil in dvajsetič je udarilo rogovje ob rogovje. Na pol milje razdalje bi bilo mogoče čuti udarec in prasket.
Med tem ko so moči starega samca vidno pojemale, je manjši napadal z vedno Večjo živahnostjo. Razumel je, da se boj bliža koncu in podvojil je svoj trud.
Kazan in volkulja Sivka sta nenadoma začula oster prasket, kakor bi kdo prelomil palico na kolenu. Bilo je meseca februarja, to so pravi čas, ko začenja rogati divjačini odpadati rogovje. To je odločilo zniauo.
Del ogromnega vejevja starega samca se je odlomil od črepinje in padel v okrvavljeno areno. Trenutek pozneje mu je mlajši porinil kot bodalo ostri rog svojega rogovja štiri palce globoko v ramo. Starejšemu je upadel poguni, izgubil je up na zmago. Začel se je umikati korak za korakom, med tem ko ga je zmagalec neprestano napadal in mu vbadal v vrat in rame, odkoder so začeli teči curki krvi.
Slednjič so jc oprostil in v trojnem diru je zbežal v gozd. Mlajši je gledal za njim, a ga ni zasledoval. Par trenutkov je stresal glavo in težko sopihal z razširjenimi nosnicami. Nato se je pa vrnil lc samicam in mladiču, ki зе ves čas niso niti ganili.
Kazan in volkulja Sivka se v svojem silnem razburjenju nista brigala za zma-galca in njegovo družino. Iz svojega skrivališča sta videla okrvavljeno meso in ne-vzdržljiva želja se ju je polastila, okusiti ga. Umaknila sta se in šla na krvavo sled, ki jo jo stari jelen zapustil za seboj.
Kazana je lakota tako pekla po čre-vesih, da je pozabil na volkuljo Sivko in zdirjal naprej po sledi. Ogenj se mu je pretakal po žilah, oči so mu žarele in iz gobca so se mu cedile sline.
Toda Sivka ga ni rabila za vodnika. Nos je tiščala k tlom in tekla tako naglo za Kazanom, kot bi njene oči videle.
Čez pol milje sta dohitela starega samca. Ustavil se je tu za skupino balzainov-cev in stal tu nepremično sredi mlake krvi, ki se je razširjala okoli nJega v snegu.
Boki so se mu od sopihanja naglo dvigali. Njegova mogočna glava, ki je izgledala prav čudno z enim samim rogom, jo bila sklonjena. Nozdrvi so mu krvavele.
TeJa kljub njegovi utrujenosti je bil še silen in v tem položaju bi se ga tolpa volkov ne upala lotiti.
Toda Kazan ni čakal. Z divjim reneo-njoin ga je naskočil in zasadil svoje zobe v debelo kožo vratu velikana. Nato je padel na tla in se umaknil za kakih dvajset korakov, da takoj ponovi napad.
To pot se je pa posrečilo staremu jelenu prestreči ga na njegov edini ploščati rog, zavihtel ga je visoko v zrak in ца vrgel na pol mrtvega daleč proč.
Toda volkulja Sivka je že prišla na pomoč. Priplazila se je bila od zadaj in vkljub njeni slepoti se ji je posrečilo zagrabiti z zobmi, ostrimi kot nož, mišico ene zadnjih nog neprijatolja.
Velikan sc je stresal, da bi sc je o!re-sel, toda držala ga je krepko. Med tem časom ga je pa spet Kazan naskočil od strani in ko se jih je slednjič stari borec otresel, jo moral priznati, da je bil premagan ludi v tej drugi bitki in moral je spet bežati.
Kr.zan in Sivka, ki nist;> hotela znova po nepotrebnem napasti, sla mu sledila. Komaj se je vlekel naprej. Iz raztrganega iKika in iz vratu mu je tekla kri. Strašno je šepal na levo nogo, ua kateri mu je Sivka pregrizla mišico.
Čez četrt ure se je spet ustavil. Komaj je dvignil svojo težko glavo in pogledal okoli sebe. Potem jo je spet povesil. Ni bil več ponosni gospodar brezmejnih pustinj, nepremagan celili dvajset let. Ponos je izginil Iz njegovih motnih oči.
Njegovo dihanje je bilo samo 5e šum-no in presekano hropenje. Rog mladega jelena mu je bil prodrl do pljuč. Izkušen lovec bi bil to takoj spoznal in tudi volkulja
Sivka je to vedela. V družbi Kazana je začela hoditi okoli bivšega wildskega kralja, pričakujoč trenutek, da se zgrudi.'
Toda to ni šlo tako hitro. Več kot dvajsetkrat sta ga že obkrožila. V sredi tega kroga se je pa starec vrtel okoli samega sebe in zasledoval z očmi obe živali.
Cirkus je trajal opoldne še vedno. Dveslokrat sta Kazan iu Sivka obhodila svoj krog, ki jo bil žc globoko izhojen od osmih volčjih nog in še svetil v žarkih zahajajočega solnca, med tem, ko je stari jelen krvavel, krvavel neprestano... Tako se je končevala ena tragična stran wild-skega življenja, nepoznana, kot toliko drugih, boj, v katerem je moral slabojsi poginili, da podaljša življenje močnejšega.
Slednjič pa je prišla ura, ko se v sredi mrtvaškega kroga stari jelen ni več obračal za Kazanom in Sivko. Ta dva sta razumela, da je konec blizu in nista več nadaljevala tekanja v krogu. Zapustila sta poteptani sneg, se malo umaknila in se potuhnila pod nizko smreko ter čakala.
Še dolgo je premagani velikan stal kol pribit na mestu, nato se je zgrudil na kolena in slednjič se je hripavo hrop6 zrušil na tla.
Kazan in Sivka r ta spet začela hoditi po krogu, a ga vedno bolj zoževala, tako da sta se polagoma bližala svoji žrtvi. Ko sta žc bila čisto blizu, sc je staroc še enkrat, a zaman dvignil. Spet se jo zgrudil na tla...
Tu se je pa volkulja Sivka vsedla na njegov zadek in zatulila v zmrzlo pustinjo, kjer jo razsajala lakota, divji klic zmage.
Za njo in za Kazana so bili dnevi lakote končani.
Žalostnega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc naš nadobudni sin in brat
Ivan Albreht
danes dne 29. maja v cvetu zorne mladosti, star 13 let, previden s sv. zakrami^iti, preminul v Gospodu.
Pogreb ljubljenega bo v soboto dne 31. maja ob 5 uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče v Hotedršici, Hotedriica, dne 30. maja 1924.
MARIJA, mati. — JOŽEF, brat. — Žalujoči rodbini Albreht in Plečnik.
TRBOVELJSKI
PREMOG in DRVA
dobavlja Dražba .ILIRIJA«, Kralja Petra trg 8. - Plačilo tudi na obroke. Tel. št. 220.
DETELJA in TRAVA
za košnjo, se bo prodajala v nedeljo 1. jun. ob 4 uri pop. Zbirališče pri gostilni Fortune na Vodnikovi cesti. 3134
□SF ZA BIRMANCE I
Lepa darila
dobe BOTRI in BOTRICE
najceneje v veliki izbiri najstarejši ljubljanski tvri
Jki
LUD. ČERNE
trgovina UR in ZLATNINE Ljubljana, Woliova ulica 3.
OBČINSKI ODBOR OBČINE ŠENT VID NAD LJUBLJANO naznanja žalostno vest. da jc njegov nadvse delaven in požrtvovalen član, gospod
Albert Vodnik
občinski odbornik, gostilničar in posestnik v Podutiku
danes dne 29. maja, po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti preminul.
Pogreb preblagega pokojnika se vrši v soboto dne 31. maja ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti, Podutik št. 25, na farno pokopališče šent Vid nad Ljubljano.
Blag mu spomini
ŠL Vid nad Ljubljano, 29. maja 1924.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni soprog, sin, bratranec, svak in stric, gospod
Miroslav Leopold
strojevodja juž, žel.
danes v petek, 30. maja ob pol 6. uri izdihnil svojo zlato dušo. — Pogreb ljubljenega bo v nedeljo ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Resljcva cesta št. 27, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 30. maja 1924.
Žalujoča SOPROGA — MAMA ostali SORODNIKI.
ter vsi

Inserirajte v »Slovencu«!
Danes je preminul v 74. letu svoje starosti gospod
e a	m	o
bivši lekarnar v Postojni
Pogreb dragega pokojnika se vrši v soboto dne 31. maja ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Ivan Murnikdva ulica št. 18 (na Mirju), na pokopališče pri Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 30. maja 1924.
ža^joel ostali.

Zveza industrijcev na slovenskem огеш!|и Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani javlja pretresljivo vest, da je njen velezaslužni predsednik, gospod
Za žejo
so imlboll$l pravi Marsnerovl Sumeči llmonadnl bonboni Dobilo se povsod. Oroslslom popust.
Glavna zalotila. Josip Vitek,
LlubUana Kruhov trg S.
UGODNO NAPRODAJ nova
ENODRUŽINSKA HIŠA
v Novem Vodmatu, 3 sobe, kuhinja, pritikl., lep ograjen vrt, elektrika, vodovod. Takojšnja vselitev. Poizve sc pri županstvu т MOSTAH.
Priporočamo tvrdko
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
NojcenetSl nahnp
nogavic, žepnih robcev, brlsaik, klola, belega in rujavega platna, šlfona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebšiin za Šivilje, krojače, Solingen in za obrezovanje trt.
HA UEUK0 IN MALO.

Pozor I
\ЊШ№
Pozor!
PO ZNIŽANI CENI se prodaja: moderne spalnice, Jedil, niče, kuhinje, pisalne mize amerikanskega sistema in drugo pohištvo. Sprejemajo se naročila. — ANDREJ KREGARi strojno mizarstvo, Vižmarje — St. Vid nad
Ljubljano. — Zaloga nasproti postaje Vižmarje. 2850
POZOR!
Nadaljevanje
POZOR!
se vrši dne 2. in 3. junija. Razprodaja se vsakovrstno moško in žensko blago, izgotovljcne obleke za gospode in najmodernejše obleke in kostume za dame. — Nadalje stelaže, pulte, mize in popolnoma nov iivalni STROJ znamke «SINGER«.
Vse blago se lahko ogleda v konfekcijski trgovini
BRATA BRUNSKOLE,
LJUBLJANA, Židovska ulica štev. 5.
Prva slov. zidarska zadruga
Ljubljani.
reglstmcna zadruga z omejeno zavezo.
Pisarna t Ijuls" TržaSka c. Z. - Tehnične vodstvo po oblastveno avtom i. i gradbenem Inženirju. - Prolektlra in Iz-vrSule vsa v atBvcsno In inženirsko streho spadajota dela.
Delo solidno.
Cene konkurenčne
in HARMONIJE na obroke:
Bosendorier, Fiirster, Stein-wav etc. Vse instrumente za bleh- in štrajh - godbo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno. ALFONZ BREZNIK, Ljubljana, Mestni trg 3 (pri magistratu). Naj-sposob. tvrdka Jugoslavije.
Hiši. podgane, stenice in šCurhfi
morajo poginiti, ako uporabljate naša preizkušena sredstva; proti mi im m podganam Din 7*50, ca ećurke D 10 za stenico ]>in 10, za molje A Din. proti mrčesa ? in 7*50 Din mant proti tu. o m & Din. mast proti ueora t obleki 7"60 Din, proti mravljam 7-50 Din. Rotor иа oiććenio madožov 7 Din
Pošilja po povzetju. »Artes. kem. laboratorij, M. .Ifinker,
Zagreb 39, Potrinjska u<ica 3/Ш.
K. WIDMAYER
»Soln-
ZA VODO. — Priporočam: Raznovrstno perilo, svilnate in druge robce, šerpe. Manufakturno blago, oblek-ce, predpasnike. Vso opravo za novorojenčke. Maje in nogavicc domač, izdelka Vcnčke in šopke za neveste in birmanke. Kovtri. Abtahi (peče). Na debelo popusti
Stavbene potrebščine,
Iinole,], asfaliovanja, ksilolitna tlakovanja. —
Špocijalna sredstva za izolacijo proti vlagi, izsušitev vlažnega zidovja, proti hišni in lesni gobi. - Mavčne plošče. - Strešna lepenka, ru-beroid, lesni cement, katran, karbolinej, asfalt, bitumen, mavec itd. itd.
Ljubljanska komercijalna družba, LJUBLJANA, Bleivveisova cesta 18»
ne
Kr. angleška
poštno-parobrodna linija.
General, zastopstvo za kraljevino SHS;
Zagreb
Trg I. Stev. 17.
Redni potniški promet.
Hamburg—Cherbourg—Southampton v Novi )ork in Kanado
Cherbourg—Liverpool—Southampton v Južno Ameriko
Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo.
Odprava potnikov 1, Z 3. razreda, — Kabine 3. rac. z 2 ln 4 posteljami
Udobnost — Sigurnost — Brzina
Podzastopstva: Bcogrnd, Karagjergjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska 26. — Vel. Bećkerek, Kralja Aleksandra 4.
Brzojavni naslov za vsa gornja podzastopstva „R0YMAILPAC". Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gružu,
Naslov za brzojavke; Prometna bank*.
Dopisovanje v vseh jezikih.
пеиши&ВШШ
veleindustrijalec, imetnik reda Svetega Save III. razreda itd.
včeraj dne 29. maja 1.1. ob 3. uri popoldne prerano legel k večnemu počitku.
Pogreb se vrši 31. t. m. ob 18. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Kranju. Blagopokojnik je bil med ustanovitelji naše organizacije ter ji je načeloval od njenega početka. Neumorno in požrtvovalno je deloval za napredek in procvit našega narodnega gospodarstva. — Slava njegovemu spominu!
Ljubljana, dne 30. maja 1924.