GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
CENA 29.000 din     - LETO XLII — št. 95
stran 5
Odpovedi že prihajajo, predvsem manj škodljive
Kranj, torek, 12. decembra 1989
stran 7
dovtllcavzn
amen!" Un
Čas posrednikov
Srbija je Sloveniji spet napovedala trgovinsko vojno, že tretjo, odkar tam vlada Milo-ševič" in samoumevno je, da je ostrejša kot prvi dve. Prve odpovedi, tudi pisne, ne le telefonske, že prihajajo, mnoge so opremljene s političnimi obtožbami in "dobrohotnimi" nasveti, kar v poslovni svet ne sodi in pravi poslovneži se le grenko nasmehnejo in si mislijo svoje.
Po svoje bodo seveda ukrepali, tudi v Srbiji, zaznati je moč, da se tudi tam znaten del podjetij upira trgovinski vojni, bolj po tiho kot na glas, da bi prvi vihar minil. Žrtvovani bodo zlasti širokopotrošni izdelki, ki jih poslovni svet lažje pogreša, potrošniki pa težje, prve dni po blokadi so dobesedno spraznili slovenske prodajalne po Srbiji, zlasti Iskrine. Usahnili bodo nedvomno tudi poslovni stiki, ki so bili že zdaj na pol mrtvi, zlasti zaradi pomanjkanja denarja v srbskih podjetjih, ki menda gorenjskim dolgujejo že med tisoč do tisoč petsto milijard dinarjev. Ostale pa bodo vezi, ki bi jih bilo na hitro preveč boleče pretrgati, zlasti sestavine, oprema in surovine, brez katerih bi se
ustavile tovarne na obeh straneh. Vsaj po prvih znakih sodeč, je moč napovedati, da bo zlasti tovrstno blago ubralo nove poslovne poti, na pomoč bodo priskočili posredniki. Zanje so s srbsko-slovensko trgovinsko vojno napočili dobri časi, teritorialno pa bo nemara najbolj mikavno Sarajevo.
Čas posrednikov je že po svoji naravi prehoden, vprašanje, kaj se bo iz spora tzcimilo, je seveda izrazito politično spekulativne narave, glede na aktualno dogajanje v Vzhodni Evropi pa je možno tako rekoč vse in to tudi zelo hitro. Gromovniška politika, ki se tako boleče vpleta v gospodarstvo, sicer doživlja vse več porazov, toda človek nikoli ne ve... Sicer pa, kaj ni Srbija z gospodarsko blokado, ki je po svoji naravi meddržavno dejanje, v bistvu priznala slovensko suverenost in nemara s poudarjanjem svoje gospodarske samozadostnosti skuša uveljati svojo, kar politično lahko preberemo kot izstop iz Jugoslavije.
M. Volčjuk
Srbska gospodarska blokada bo prizadela predvsem slovenske tekstilne, čevljarske in druge tovarne, ki izdelujejo izdelke za široko potrošnjo, kar je navsezadnje nova voda na mlin prenove slovenske industrije. Foto: F. Perdan
Slovenska skupščina obsodila bojkot in obtožbe iz Srbije Linhartovi jubileji
Tarča Slovenija, žrtev Jugoslavija    Več kot obletnica
modernega teatra
Ljubljana, 11. decembra - Naš odgovor na ekonomsko agresijo ne more Šinigoj je zavrnil podtikanja,
biti maščevanje s povračilnimi ukrepi. Ekonomska blokada ne more da je Slovenija zaprla meje, saj
ostati samo v okvirih Slovenije in Jugoslavije, ampak je napad na Jugo- je med 30. novembrom in 2. de-
■lavijo, je v govoru delegatom slovenske skupščine dejal predsednik slo- cembrom v Sloveniji prestopilo
venskega predsedstva Janez Stanovnik. Predsednik slovenskega izvršne- državne meje 37.000 potnikov
ga sveta Dušan Šinigoj pa je dejal, da izvršni svet ni za povračilne xz drugih republik (drugje niso
ukrepe, vendar ne za vsako ceno. Ce se blokadi ne bo takoj uprla vsa mogH kot prek Slovenije). Me-Jugoslavija, bomo prisiljeni z vsemi sredstvi zaščititi svoje interese. V izvršnem svetu smo na to pripravljeni, je dejal Šinigoj.
Delegati na današnjem izrednem zasedanju so dobili na mizo med drugim tudi kopije govora Slobodana Miloševiča na seji srbske skupščine 5. decembra, v katerem preberemo tudi stavke, da je suverena republika Slovenija samo "slove-nački deo jugoslovanske države" in da bo bojkot Slovenije veljal, "sve dok snage konzer-vatizma, agresije in nasilništva ne ustupe mesto demokratskom, miroljubivom in bratskom u slovenačkoj politici."
Predsednik predsedstva SRS Janez Stanovnik je v govoru delegatom med drugim dejal: napetost traja že dlje, v bistvu pa 8re velike razlike v pogledih na Premagovanje krize in na prihodnjo gospodarsko in politično ureditev Jugoslavije; v tem Primeru ne gre za prepir dveh republik, kot mislijo mnogi in 2avzemajo kritično distanco tudi do Slovenije, da bi ostali nepristranski, vendar bistvo problema ni Srbija proti Sloveniji, a"ipak Srbija proti avnojski Jugoslaviji; Srbi na slovenskih l'eh niso bili nikdar ogroženi, *ato je nevarna politika netiti sovraštvo med narodoma, ker te obema potrebna svobodna pupnost, srbskim ljudem pa lahko zagotovimo, da bo slovenski narod, dokler bo dele-i enakega razumevanja in
pravic od vseh drugih subjektov naše federacije, zagovarjal in branil iste pravice tudi zanje; slovenska skupščina naj se opredeli do dogodkov, kot se je do prepovedi mitinga, opredeli naj se do poskusov ločevanja vodstva in ljudstva, zaščiti naj avtoriteto dr. Janeza Drnovška, ki je dobil mandat v tej skupščini, prav tako pa naj pove, pod kakšnimi minimalnimi pogoji je našo skupno domovino še mogoče ohraniti. Predsednik izvršnega sveta Dušan
je bodo še naprej odprte, v Jugoslavijo in v svet. Prekinitev stikov s Slovenijo je protiustavno (251. člen - spodkopavanje enotnega trga), to je kršitev obligacijskih norm, zato je nerazumljivo, da državno predsedstvo in ZIS tega nista jasno povedala. Blokada je zasnovana tako, da bi oslabila slovensko gospodarstvo, selektivnost pa je večja tam, kjer je nevarnost za slabitev srbskeg". Še naprej bomo delovali skladno z zakonom in pristojnostmi, brez posebnih kriznih štabov, je dejal Dušan Šinigoj. ________ J- Košnjek
Radovljica - Tako kot se za rojstno mesto prvega slovenskega dramatika spodobi, so se v Radovljici z decembrom začele odvijati prireditve znamenitemu rojaku na čast. Prireditev v radovljiški kino-dvorani, Linhartova proslava s podelitvijo priznanj, današnja otvoritev razstave v knjižnici - so le začetek široko zastavljenega programa praznovanj.
Delegati so rekli:
Marko Bule je dejal, daje blokada neustavna in protizakonita in daje slovenska zbornica za zdaj zvedela za 80 prekinitev sodelovanja, predvsem med trgovino, škodo pa bo imela vsa država, saj bo menjava za okrog 20 odstotkov manjša. Skupščini je predlagal, da blokado oceni kot neustavno, da naj se do blokade jasno opredelita predsedstvo države in ZIS, da je zbornica Slovenije pripravljena na iskanje razumne rešitve, če pa ne bo ukrepov države v desetih dneh. mora Slovenija zaščititi svoje interese s sa-mopomočjo in reprocit<:to. Marko Bezjak iz Radovljice je dejal, da samostojnosti Slovenija ni nikdar uresničila in je vedno napadena, kadar sproži to vprašanje. Rabimo analitične štabe za morebitne naslednje poteze. Vika Potočnik, delegatka zveznega zbora je očitala izrednost seje. ki bi morala biti redna. Menila je. da je Slovenija ranljiva, zato se mora zaščiiti. spraševala pa se je. ali je smiselno na vse očitke sploh odgovarjati. Srbija je grdo udejanila konfederacijo z negiranjem avnojske federacije, skupščini in slovenski vladi pa je predlagala ukrepe za gospodarsko suverenost, sklad za podjetja, ki bodo z blokado prizadeta, nacionalno valuto, uveljavitev zahodnih standardov, prispevek za federacijo samo v obliki kotizacije ter konec strahu pred bogatenjem. Vlado Klemenčič je menil, da gre za odločitev med sodobno, demokratično državo ali staro balkansko tvorbo s hegemonijo enega naroda.
POPUSTI!
.ov
KREDITI!
kmetijska mehanizacija
RAZPRODAJE!
• konfekcija, blago, kozmetika
f^P^      . pohištvo, bela tehnika, akustika,
gradbeni material
- nakupi za dedka Mraza - darila za otroke In odrasle
Zakaj toliko pozornosti Linhartu? Pravzaprav Sloveči s tem praznujemo dvestoletnico modernega slovenskega teatra. Ob tem pa, kot je dejal na Linhartovi proslavi v petek zvečer na šoli A. T. Linharta v Radovljici dr. Matjaž Kmecl, mislimo še na vse drugo, kar je s svojim velikim talentom in dejavnostjo Linhart počel - na 25 in več šol, ki jih je ustanovil tudi po Gorenjskem, na utemeljitev slovenske nacionalne biblioteke, na njegovo zgodovinopisje. Z vsem tem je Linhart po svojih najboljših močeh gradil temelje slovenski suverenosti, takrat predvsem kulturni.
"Skoraj samoumevno in brez hrupnega zagotavljanja se je počutil del Evrope, vendar s slovensko izvirnostjo," je dejal o prvem dramatiku dr. Kmecl in nadaljeval: "Naša Evropa so bila zmeraj samoumevna dejanja v Evropi kot širši domovini. V takšni samoumevnosti moramo vztrajati in iz nje nas, če se ne bomo ustrašili sami sebe, ne more iztrebiti nobena, še tako arogantna in banalnocinična procesija ali shod novodobnih križarjev z njihovimi očitnimi ali skritimi voditelji vred. Tudi če nas za kakšen Čas na videz povozijo. Ta moč je v nas preveč avtentična in pregloboko zakoreninjena. Na to mislimo, če je tudi videti vse še tako brezupno, pokvarjeno in črno."
L. M. Foto: Gorazd Šinik
64 zasebnih podjetij
Kranj, 8. decembra - Do konca oktobra je bilo na Gorenjskem ustanovljenih 64 zasebnih podjetij, več kot polovica v Kranju, na Jesenicah nobeno.
Od 64 gorenjskih zasebnih podjetij jih je bilo kar 40 ustanovljenih v Kranju, 15 v Radovljici, osem v Škofji Loki in eno v Tržiču, več kot polovica se jih ukvarja s finančnimi, tehničnimi in poslovnimi storitvami, petina pa s trgovino. Po neuradnih podatkih pa je bilo novembra na Gorenjskem ustanovljenih 30 do 40 novih zasebnih podjetij oziroma družb z omejeno odgovornostjo.
Reorganizacija Iskre Kibernetike
V Kibernetiki devet podjetij
Kranj, 8. decembra - Delavci Iskre Kibernetike so se 7. decembra 75,7 odstotno odločili za preoblikovanje v devet podjetij, družb z omejeno odgovornostjo, ki bodo povezana v sestavljeno podjetje Kibernetika, ta pa v delniško družbo Iskra.
Iskra Kibernetika bo tako v novo leto stopila kot sestavljeno podjetje, v katerega bo povezanih devet podjetij, družb z omejeno odgovornostjo: Tovarna Vega Ljubljana, Tovarna števcev, Tovarna mehanizmov Lipnica, Tovarna stikal, Orodjarna, Inženiring, Vzdrževanje, Tovarna sestavnih delov in Skupne strokovne dejavnosti. Pogodba, ki so jo delavci 72,75 odstotno sprejeli, statute novih podjetij pa 72,7 odstotno, vsebuje vse pomembnejše zahteve dosedanjih tozdov, pomembnejšo spremembo pa bodo doživele sedanje skupne dejavnosti, saj bodo Delovna skupnost, Razvojno-tehno-loški center in Delavska restavracija združeni v podjetje Skupne strokovne dejavnosti, ki bo opravljalo skupne naloge.
Nova podjetja bodo povezana v sestavljeno podjetje Iskra Kibernetika, ki bo povezano v delniško družbo Iskra, v katero naj bi se reorganiziral sozd Iskra.
30. Novoletni sejem
Kranj, 11. decembra - V Kranju se bo v petek začela tradicionalna sejemska prireditev ob koncu leta - 30. Novoletni sejem, ki bo trajal do vključno petka, 22. decembra. Prireditelji prireditve, ki je med najstarejšimi tovrstnimi v Sloveniji, obljubljajo bogato in raznovrstno izbiro pohištva, bele tehnike, akustike, konfekcije, blaga, kozmetike; pa tudi kmetijske mehanizacije, orodij in gradbenega materiala. Napovedujejo tudi privlačne sejemske popuste in ugodne nakupe zaradi razprodaj in še posebno pestro izbiro izdelkov zasebnikov. Na sejmu boste lahko naročili tudi darila.
A. Z.
MIHA NAGLIC ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Evropa po Malti
Prebiram orumenele liste in naletim na besede, s katerimi je nekoč Victor Hugo označil devetnajsto stoletje kot stoletje razdeljenosti: »Različni jeziki, razumi, kodeksi, države; slovanski Adam se je boril proti germanskemu; drugačen človeški rod v Franciji, drugačen v Ameriki, drugačen v Londonu, drugačen v Rimu; zakon enega naroda je bil drugemu zločin: kralji so bili stolpi, bogovi obzidja; ni bilo možnosti premagati toliko temnih ovir.« Dvajseto stoletje pa je naslikal kot »polno nebo«: »mir, slava! nič več orožja; prenovljeni človek poleti proti nebu in vrže vrečo starega, plazečega se Adama od sebe.« Resničnost svojega stoletja je torej opisal zelo slikovito, v videnju prihodnjega pa se je uštel. Devetnajsto stoletje se je zavleklo daleč v dvajseto; stare delitve in neporavnani računi so povzročili dve veliki vojni in nato še dolgo trajajočo napetost med evropskim vzhodom in zahodom.
Zdaj je končno napočil čas, ko je »logika« včerašnjega sveta omagala in se bo naše stoletje vendarle dopolnilo kot novo in drugačno, kot dostojen sklep drugega tisočletja nove zgodovine človeštva. V mislih imam dogajanja, ki se v zadnjem času odvijajo pred našimi očmi: na eni strani pospešeno nastajanje ES, na drugi spektakularne spremembe na evropskem vzhodu. Evropa po Jalti seje pred tednom sklenila na Malti, kjer sta se sestala »velika dva«, da bi tudi neformalno in v človeško prijaznem ozračju potrdila to dejstvo.
V naših krajih prenovo Evrope doživljamo z grenkim priokusom. Še vedno smo namreč prisiljeni živeti v rezervatu včerajšnje Evrope, kjer je vzdušje prav zdaj sila neprijazno. Upamo, da se kmalu izboljša in da se Evropa zaveda, koliko lahko k temu pripomore. RAJ je namreč območje, po sredi katerega je dve tisočletji potekala temeljna evropska ločnica; med vzhodnim in zahodnim rimskim cesarstvom, med katoličanstvom in pravoslavjem, med krščanstvom in mohamedanstvom, med kapitalizmom in socializmom... in prepričani smo, da so vsa zaostala nesoglasja posledica teh stoletja nastajajočih razlik. Evropa nas je ločila in ona nam lahko pomaga, da se spet sporazumemo ali - če drugače ne gre — vsaj v miru raziđemo.
Malte, ki leži prav sredi Sredozemlja in je bila sama ena ne-vralgičnih točk križanja evropskega vzhoda in zahoda, sta prva državnika sveta pohitela »poročat« vsak v svoj tabor, eden v Bruselj, drugi v Moskvo. Temeljni evropski formaciji, vzhodna in zahodna, torej ostajata tudi po Malti, posebno v vojaškem oziru, da bi omogočili miren prehod v »skupni evropski dom«. Ta pa gotovo ne bo nastal čez noč, temveč z dolgotrajnim spletanjem novih vezi na gospodarskem, političnem in kulturnem polju.
Na večerni strani naše celine se z velikimi koraki nadaljuje integracija v ES, katere voditelji so se ob koncu minulega tedna srečali v Strasbourgu na »sestanku desetletja«. Ti so že tako daleč, da razpravljajo o evropski monetarni uniji, o vključitvi vseh valut članic v evropski denarni sistem, osredotočen v skupni banki in v zamisli o skupni evrovaluti. Na dnevnem redu je tudi socialna listina o delavskih pravicah v Evropi 92. Za njo stoji francoski predsednik F. Mitterand, star socialist, kije tudi sicer protagonist evropskega povezovanja. Nasprotuje mu M. Thatcher, ki očitno ne bo dopustila, da bi se tradicionalistična VB prehitro vtopila v evropskem loncu. In potem je tu še H. Kohl, ki v valutnem oziru ne okleva, saj je DEM že zdaj sidro, na katero so privezane druge valute. Ozira se proti evropskemu vzhodu, v prostor, ki ga zapušča S Z in v katerem se dogaja finlandizacija s perspektivo avstrifi-kacije. Še najbolj pa se muči z vprašanjem, kako uskladiti nemško povezovanje v ES z možnostjo ponovne združitve obeh Nemčij — čeprav sta mu velika dva že dala vedeti, naj s tem ne računa.
Velika Nemčija je namreč Evropi ta čas ravno tako nepotrebna in nevarna, kot je Jugoslaviji »velika« Srbija. Kar je bilo, je bilo, zdaj gre za to, kako spletati nove vezi med tistim, kar že je.
Z alternativne scene
GLAS
5E3GLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
I/daja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Naročnina za IV tromesečje 370.000 din
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notra-nja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija). Danica Zavrl Žlebir (socialna politika. Tržič). Dušan Humer (šport). Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje). Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
uredništvo tel. 21860
Gorenjski DEMOS?
Pred kratkim smo ugotavljali, kakšni vse so možni vzroki, da Gorenjska v primerjavi z ostalo Slovenijo tako pozno prihaja do opozicije vladajoči politiki. Danes lahko predvsem na osnovi dogodkov preteklega tedna hipotiteziramo naprej. Čeprav navzven zaenkrat še ni vidnih bistvenih rezultatov, znotraj občin poteka strnjevanje opozicijskih vrst oziroma njihovo formalno organiziranje. Pri tem moramo vedeti, da so po naših informacijah po tej plati prišli najdlje v Škofji Loki (demokrati, kmetje, krščanski demokrati in zeleni), v Kranju smo tik pred uradno ustanovitvijo tako demokratov kot socialnih demokratov, kjer bo začasno delovala tudi regijska koordinacija SDZS, vedno glasnejši pa so tudi krščanski demokrati, ki jim je pred časom spodletela ustanovitev. V Radovljici se zaenkrat govori samo o iniciativi krščanskih demokratov, na Jesenicah se poskušajo zbrati Zeleni (tudi koordinacija na regijski ravni, Tržič pa menda še vedno spi.
Povsod gre praktično, kljub formalnemu statusu, za prve korake, kajti vse preveč je očitno, da so pripadniki opozicije sicer približno enotni v strateških ciljih, da pa jim praviloma zmanjka moči za konkretizacijo posameznih idej. Seveda je potrebno osvetliti tudi drugo plat, ki ne sodi samo v popolno pomanjkanje in neizkušenost pri nas s političnim pluralizmom, pač pa tudi v neposredno problematiko, ki nastaja ob novih zvezah znotraj občin. Če namreč na ravni republike poteka dogovor okrog financiranja, obnašanja javnih medijev...lahko mirno ugotovimo, da so razmere v nižjih družbenopolitičnih skupnostih, kot se temu še vedno uradno reče. še toliko slabše.
, Zaenkrat torej po vsej verjetnosti z izjemo pretoka informacij ni pričakovati tesnejših stikov med posameznimi opozicijskimi političnimi grupacijami v domači regiji, res pa je tudi. da bo potrebno še marsikaj narediti, če se bo hotelo parirati sedanji politični oblasti, še toliko bolj, ker ta, tudi na Gorenjskem, očitno dodobra izkorišča privilegirani položaj. Jasno pa je, da bo to, vsaj v tolikšni meri, možno samo dotedaj, ko si opozicija vsaj zasilno uredi, lastne vrste in začne tehtneje nastopati navzven, kajti nerešenih korriunalnih vprašanj zanesljivo še nekaj časa ne bo zmanjkalo.
Vine Bešter
Škofjeloška opozicija
Proti komunistom
Pred dobrim tednom dni se je (po nedeljski maši) v Škofji Loki na občinski ravni tudi uradno konstituirala, po vzoru DEMOS-a (Demokratične opozicije Slovenije), alternativna politična koalicija, v katero so pristopili poleg članov Slovenske demokratične zveze. Kmečke zveze tudi krščanski socialisti in Zeleni Slovenije.
Na sestanku, ki gaje pretekli četrtek vodila Alenka P. Lauko pa so se v eni osrednjih točk predvsem dotaknili oblikovanja smernic konkretnega programa delovanja in (ne)možnega sodelovanja z uradno občinsko politično strukturo. Med idejami za nove akcije omenimo predavanja na različne teme iz človekovega vsakdana. V razpravi, ki pa se je dotikala uradne občinske politike, pa je bilo, verjetno zaradi prisotnosti njihovega predstavnika, največ govora o sodelovanju s SZDL.
Po oceni Laukove bo opozicija na spomladanskih volitvah nastopila predvsem proti ZK (katere podaljšana roka je tudi OK ZSMS) in hkrati volilcem kot eno glavnih orožij ponudila spremembo političnega sistema.
V. B.
Odlikovani Tržičani
Tržič, novembra - Ob letošnjem prazniku republike so bili z visokimi državnimi odlikovanji Predsedstva SFRJ odlikovani štirje zaslužni trži-ški občani: Janez Bergant, Lado Srečnik, Rudi Žagar in Franc Erlah.
Janez Bergant je bil odliko- Mercatorjevi blagovnici v Trži-
van z Redom zaslug za narod s ču ^rbi za vzgojo mladih pro-
srebrno zvezdo; Tržičani so ga dajalcev, vedno pa najde tudi
za to visoko odlikovanje pred- čas za družbenopolitično delo;
lagali zaradi njegovega pnza- posebej se je prizadeval za do-
devanja za ohranjanje čistega br0 delo skupnosti socialnega
okolja, za delo v planinskem varstva in skrbstva v Tržiču,
društvu, za opravljanje števil- zbor združenega dela, komiteja
nih pomembnih funkcij v druž- za SLO in drugod,
benopohtičnem življenju Trži- Franca Erlaha je Predsed-
stvo SFRJ odlikovalo z Meda-
Lado Srečnik je bil odliko- ijQ dela za njegove zasluge pri
van z Redom dela s srebrnim delu. Franc Erlah je poslovod-
vencem za svoje dolgoletno ja tržiške preskrbe, kjer dosega
družbenopolitično delo, pose- )epe uspehe pri delu z mladimi
bej v sindikatu ter uspešno de- kot inštruktor delovne prakse
lo na področju komunalne de- in mentor pripravnikov ob na-
javnosti v Tržiču. stopu prve zaposlitve. Vsa leta
Rudi Žagar je bil odlikovan je tudj aktiven družbenopoliti-
z Redom dela s srebrnim ven- čni delavec, zlasti v osnovni or-
cem za življenjsko delo; Tržiča- ganjzacjjj sindikata in v zboru
ni ga poznajo kot človeka, ki združenega dela.
kot dolgoletni  poslovodja v D Doienc
Pismo CK ZKJ, CK ZK Srbije in Slovenije
Tržič, 7. decembra - Delegati predkongresne seje OK ZKS Tržič so poslali sklepno izjavo CK ZKJ, CK ZK Srbije in CK ZK Slovenije, v kateri ogorčeni in zgroženi nad reakcijami v SR Srbiji v zvezi z ne-izvedenim "mitingom resnice" ostro protestirajo in zavračajo žaljivke, laži. podtikanja ter diskvalifikacije, s katerimi oblastni in politični organi v SR Srbiji poskušajo obračunati z vodstvom SR Slovenije, posebej z Zvezo komunistov Slovenije in njenim vodstvom.
Tržiški komunisti in občani podpirajo ukrepe, s katerimi je bil preprečen miting v Ljubljani, saj mitingi ničesar ne rešujejo, temveč le poglabljajo mednacionalne spore. Slovensko politično vodstvo je s tem dokazalo, da je sposobno in trdno odločeno zavarovati suverenost republike in demokratične procese v SR Sloveniji.
Tega prepričanja in podpore, poudarjajo tržiški komunisti, ne bodo spreminjali tudi ob grožnjah o prekinitvi vsakršnega sodelovanja med obema republikama, še manj pa ob neutemeljenih in absurdnih trditvah in zahtevah predsednika predsedstva SR Srbije, tov. Slobodana Miloševiča. Ne dovolijo tudi primitivnih in nizkotnih diskvalifikacij slovenskih politikov, dr. Janeza Drnovška, Milana Kučana in Janeza Kocjančiča. O primernosti kandidature tovariša Kučana bodo presojali edinole komunisti v Sloveniji.
D. Dolenc
Ekološka večtirnost
Gibanje ali stranka?
Radovljica, 8. decembra - Svet za varstvo okolja, ki deluje pri občinski konferenci SZDL Radovljica, kljub agilne-mu predsedniku ne zaživi in je pogosto na robu sklepčnosti, ker je sestavljen po (preživetem) delegatskem načelu, namesto tako, da bi bili v njem tisti, ki jih ekološka problematika najbolj zanima; za nameček pa ga nekateri v občini ne jemljejo resno in mu celo odrekajo pravico, da se "vtika" v velike probleme. Društvo za varstvo okolja Radovljica, ki je nekdaj prejelo celo zvezno priznanje, je že dalj časa nedelavno in tudi poskus, da bi ga oživeli, je propadel, ker so (kot piše v poročilu predsednika občinske konference SZDL za minulo enoletno obdobje) eminentne osebe onemogočile delo sklicanega občnega zbora. Blejska komisija za varstvo okolje je po zapletu zaradi nadstrešnic in še nekaterih drugih prostorskih posegov v razsulu. Občinska konferenca ZSMS Radovljica je novembra sicer ustanovila ekološko skupino, ki želi v sodelovanju s strokovnimi ustanovami vplivati na reševanje ekoloških problemov v občini (Blejsko in Bohinjsko jezero, onesnažene vode Pokljuke in Mežakle, potoka Zgoša in Mišca, kamnolomi...), vendar za zdaj tudi njej ni povsem jasno, kako bi delovala.
Je v občini, ki sodi med ekološko najbolj občutljive v Sloveniji, drobljenje moči in vplivnosti smiselno? Ali ni večtirnost, ko razni sveti, komisije, društva in skupine ne vedo za dejavnosti in akcije drug drugega, le voda na mlin strokovnim in upravnim organom, da lažje, brez presojanja kritične in ekološko osveščene javnosti, načrtujejo prostorske posege in teptajo naravovarstvena načela? In nenazadnje -ali ni v razmerah političnega pluralizma najboljše zdravilo zoper neučinkovito večtirnost gibanje ali stranka "zelenih", ki bi se zjasnim programom in strnjenimi močmi prizadevala za čimvečji vpliv v parlamentu, s tem pa tudi za vpliv pri prostorskem načrtovanju in reševanju ekoloških problemov? V radovljiški občini, kjer je že precej omajano zaupanje v pravilnost prostorskega urejanja in učinkovitost reševanja ekoloških problemov, takšno gibanje ali stranka zanesljivo ne bi ostala brez vpliva.
C. Zaplotnik
OK ZSMS Radovljica
Volilni program
Nobena noč ni tako dolga, da ne bi dočakali jutra, ilustraji vno pravijo člani radovljiške ZSMS, ki je prva izmed gorenjski'1 ZSMS predstavila temeljna načela volilnega programa.
Gre pravzaprav za dve tipkani strani zapisanih misli, ki s° razporejene v tri sklope - vsak naj živi in se razvija od svojega de* la, gospodarsko razvita in ekološko čista občina ter za demokffl' cijo in pravno državo. Najboljši sistem za vse čase in vse svetove, ki s(m)o ga gradili od osvoboditve sem, je preživet, zapitek bod" plačevale generacije, ki pri tem niso sodelovale in tiste, ki so s0' delovale zgolj kot sopotnik, opozarjajoč na nevzdržnost enoui"' nega in brezumnega ravnanja oblastnih mogočnežev, ki še do d3' nes niso spoznali, da je nujno oblastvovati drugače, so zapisali' uvodne misli svojega volilnega programa člani radovljiške ZSMS.
Sicer pa so navedli tudi nekaj, večinoma splošnih stalil med drugimi - zapreti finančne pipe za odliv akumulacije v druge dele države; razvoj visokogorskih kmetij; za pravno državo,v kateri se bo državljan lahko pred politiko zatekel na sodišče, ne pa da so sodišča člen v političnih igrah.
V. B
Pismo centralnemu komiteju ZKJ
V zvezi z aktualnimi družbenopolitičnimi dogodki so kom"' nisti na predkongresni seji občinske konference ZKS Škofja l0' ka 7. decembra sprejeli naslednjo izjavo:
»Obsojamo hude obtožbe predsedstva CK. ZK Srbije na J* čun SR Slovenije in grobo osebno diskvalifikacijo Milana Ku#' na kot enega najustvarjalnejših snovalcev demokratičnih Vx°c\ sov v SR Sloveniji ter Janeza Kocjančiča, ki v svojih nastopih j1 sejah CK ZK Jugoslavije ne ovinkari in odločno brani slovenj suverenost in politiko.
OD CK ZK Jugoslavije zahtevamo, da prepreči sedanjo nadaljnjo histerijo, ki jo sproža predsedstvo CK ZK Srbije, pre.. sedstvo RK SZDL Srbije in predsednik predsedstva SR Srb'J Slobodan Milošević proti SR Sloveniji. Ne priznavamo vseobs? gajočega nadzora, ene same resnice, avtoritarnosti in nestrpnos'1! ideološke monolitnosti ter centralistične, unitaristične države, > naj bi odpravila enakopravnost narodov in narodnosti.
Komunisti v Škofji Loki smo razočarani nad nemočjo, kiJ^ izpričuje CK ZK Jugoslavije ob zadnjih dogodkih. Zaradi teč
niso redke izjave članov, da izstopajo iz take organizacije, ki d° voljuje, da napadalna srbska politika z žaljivkami in raznimi df gimi nemogočimi izrazi napada suverenost SR Slovenije, nje.v politično vodstvo in žali dostojanstvo prebivalcev SR Slovefl'J CK ZK Jugoslavije se mora zavedati odgovornosti do članstva organizacije same. Ne more nemo opazovati osipa članstva, k1^ ZK Jugoslavije v zadnjem času izstopa predvsem zaradi nem0 CK ZK Jugoslavije in njegovega predsedstva.
Komunisti na predkongresni konferenci zaradi tega p^\. gamo, da se pri spremembi Statuta ZK Slovenije sprejme vse *ff ja zahteva članstva, da se dopusti možnost včlanjevanja sam0.:, ZK Slovenije. Članstvo v ZK Jugoslavije pa naj bo prostoV°j no.« *
Predkongresna seja jeseniških komunistov
Izredni kongres ZKJ ne sme biti žrtev nesoglasij v Jugoslaviji
Jesenice, 7. decembra - Evropa zdaj, programski dokument Zveze komunistov Slovenije, naj bi bila osnovna točka dnevnega reda na četrtkovi razširjeni seji občinskega komiteja ZKS Jesenice. Žal so tre* nutne razmere v Jugoslaviji presegle namen razprave in je velika večina razpravljalcev v skoraj triurni razpravi vse preveč opozarjala na trenutne razmere v Jugoslaviji, premalo pa je bilo razmišljanj o dokumentu Evropa zdaj. Stališče enega od razpravljalcev je bilo, da ne bi bilo smotrno, da bi se tudi slovenski kongres Zveze komunistov spustil v analizo trenutnih problemov, ker je namen kongresa bistveno več - začrtati smer razvoja in delovanja organizacije slovenskih komunistov v prihodnje. Ta smer pa je v demokratičnosti, odprtosti v svet in v Evropo, v socializmu po meri Človeka. Se slabše in brez smisla pa bi se bilo sestajati na Izrednem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, na katerem bi si dopovedovali stvari, ki so bile že povedane.
Predkongresna seja občinske konference ZKS Radovljica
Kaj bo prej - Evropa ali vojna?
Radovljica, 7. decembra - Delegati občinske konference ZKS Radovljica so na seji v četrtek brez razprave sprejeli dopolnjeni predlog programskih usmeritev radovljiških komunistov za naslednje konferenčno obdobje, razpravljali pa so tudi o republiškem partijskem programu Za evropsko kakovost življenja, o osnutku statuta ZKS in o kadrovski listi. Splošna ocena, ki se je oblikovala v radovljiški organizaciji ZK o programu slovenske ZK, je ta, da gre za obsežen, nenavaden, razumljiv in sprejemljiv dokument, ki pa je po naprednosti za več korakov pred predlaganim osnutkom statuta. Izmed pripomb, ki so jih dali (in sprejeli) radovljiški komunisti, velja omeniti predvsem tri: statutarna komisija ZKJ je glede na potrebne spremembe v ZK in v družbi na sploh kadrovsko prestara; volitve delavcev v centralni komite samo zato, da bi zagotovili določeno sestavo in ohranili delavsko revolucionarnost, niso sprejemljive, ampak naj bodo v komiteju tisti, ki so najboljši; Uroš Dolar pa po mnenju radovljiških komunistov ni primeren za sekretarja CK ZKS, ker bi njegova posredna vpletenost v novomeško afero negativno vplivala na ugled in delo ZK.
Še največ razprave o ponujenih rešitvah iz dokumenta Evropa zdaj je bilo okrog družbene lastnine, za katero v prehodnjem obdobju, ki je Pred nami, po mnenju enega od razpravljalcev ni pravih rešitev.
Zato se poraja upravičena bojazen, da bomo družbeno lastnino razprodali in bo prešla v zasebne roke. Ob tem pa ne gre prezreti dejstva, da je bila družbena lastnina dolga leta garant za socialno varnost delavcev, te garancije pa po odlivu družbene lastnine v privatne roke ne bo več.
Veliko več poudarkov v razpravi Pa je bilo naravnanih na trenutna Jugoslovanska nesoglasja, katerih razrešitev - takšna ali drugačna - bo dolgoročno vsekakor vplivala na Programsko usmeritev Zveze komunistov Slovenije. Iz razprave je bilo čutiti bojazen, da bodo slovenski delegati z našim videnjem razvoja jugoslovanske družbe na izrednem kongresu ZKJ ostali osamljeni ■n bo potrebno začeti iskati kompromise. In ravno ob kompromisih se je razprava še bolj izostrila na spore in zaostrene razmere med Slovenijo in Srbijo. Po mnenju ^/ancija Divca, soavtorja programskega dokumenta Evropa zdaj. je Cas za kompromise minil. Zalo je Pričakovanje rešitve v kompromisu ""zija in so tisti, ki želijo spraviti
sprte smeri, iluzionisti. Vemo, kje smo, kaj nas čaka in Čas ne bo prinesel več novih dejstev. Zato tudi obstaja velika nevarnost, da bo slovenska delegacija na zveznem kongresu osamljena. V tem primeru bo potrebno še enkrat opozoriti, da bo to pomenilo množično zapuščanje Zveze komunistov Slovenije, organizacija brez članov pa vsekakor ne sme in ne more biti v interesu Zveze komunistov.
Sploh pa je bilo ob omenjanju kompromisa več odzivov, da so meje kompromisa začrtane v slovenski ustavi, in da se lahko dogovarjamo samo do asimetrične federacije in, če s tem ne uspemo,o konfederaciji, nikakor pa ne more in ne sme biti kompromisa z usmeritvijo o povezovanju z Evropo.
Ob tem je bilo slišati tudi mnenja, da bi morala v tem primeru Zveza komunistov Slovenije izstopiti iz Zveze komunistov Jugoslavije. Na izrednem republiškem kongresu bi bilo v takem primeru potrebno začrtati nadaljnjo usmeritev delovanja organizacije, ki bi se morala preimenovati. Program Zveze komunistov Slovenije je eden naših redkih dokumentov in usmeritev, ki ima realne osnove, da potegne Slovenijo iz krize in jo poveže z Evropo, in bo zato potrebno ne glede na jugoslovanske razmere, to idejo
dograjevati in uresničiti s kadri slovenske Zveze komunistov, seveda, če bodo dobili na spomladanskih volitvah potrebno podporo ljudi.
Drug problem, kateremu so na seji posvetili precej časa. so volitve. Eden od zaključkov seje je bil tudi sklep, mora Zveza komunistov Slovenije za volitve pripraviti konkreten, vsakomur razumljiv in življenjski program, kako si zamišlja izhod iz krize in organiziranost naše družbe in za kaj se bo borila v prihodnje. V volitve bo morala ZKS vložiti vsa materialna sredstva organizacije pa tudi vse najboljše kadre. Razmere v Sloveniji so trenutno takšne, da imamo vrsto zvez in organizacij, ki se bodo pojavile s svojimi kandidati na volitvah. Vendar so te organizacije brez ovrednotenih in trdnih programov. Njihov način dela je oporekanje vsemu in vsakomur, ne dajejo pa svojih rešitev in predlogov. In če Slovenci spomladi ne bomo sprevideli tega načina delovanja in pridobivanja članstva, ki je trenutno še kar uspešen, se lahko zgodi, da bomo imeli po volitvah demokratično izvoljen parlament, katerega poslanci pa bodo brez konkretnih in v življenju uresničljivih zamisli o nadaljnjem razvoju slovenske družbe.
S. H.
Sekretar predsedstva občin-skega komiteja Franc Benedik je v kratko oceno strnil pripombe na kongresne dokumente iz os-n°vnih organizacij. Večina čla-n°v podpira nov program, ki je naPreden. napisan kratko in ra-2umljivo, v katerem so vidna pričevanja za demokracijo. Bolj *ot v starih časih pa se bo treba zavzemali za uresničitev programa. V zvezi s tem škofjeloški ko-"•Untsti sprašujejo, kako bodo ovenski program sprejeli drugje . Jugoslaviji in kako ga bo mogo-*e vključiti v program ZKJ. Izpo-'avljajo tudi vprašanje eventualna nadaljnjega članstva v ZKJ j? Pravico do članstva v ZKS, 'asti Je zaradi žaljivih napadov Predsedstva srbskega cekaja na , °venska kandidata za zvezni ce-
ka Ji
K-M uča
aneza Kocjančiča in Milana
na.
M*jda Puhar-Kovač: »Aktualni dogodki terjajo, da se °Predelimo, kako dolgo bojo še v ZKJ. Kot članica ^KJ ne pristajam več na pod-,e In osebne žalitve mojega Predsednika in drugih predstavnikov v CK ZKJ. Pozl-yam konferenco, da naslovi-1110 na CK ZKJ protest in izrazimo popolno podporo Ku-*»nu in Kocjančiču. V novem statutu ZKS pa predlagam !'"' ki nam bo omogočal v*Ijučitev zgolj v ZKS.«
^of^i kongresno razpravo so jeloSki  komunisti ponudili
nekaj predlogov že na nedavni programsko-volilni konferenci. Med drugim naj bi se na kongresu opredelili do lastne preteklosti, simbolov zveze komunistov ter umika zveze komunistov iz JLA.
Lado Abina iz osnovne organizacije Godešič je dejal, da v programu manjka usmeritev, kako pridobiti sveže, mlade ljudi za njegovo uresničitev, poudaril, da se bo namesto za člane poslej treba potegovati za volilce. V programu je izpuščena tudi krajevna skupnost, kjer člani največ uresničujejo svoje interese. Napad na Kučana in Kocjančiča je napad na vse člane. V zadnjem času si tudi v Sloveniji nekateri na podoben način gradijo kapital za volitve, pa so komunisti ob tem kar tiho.
Štefan Kalamar je citiral del pisma starejšega komunista Lojzeta Hafnerja osnovni organizaciji Kamnitnik. v katerem pravi, da ne more biti več v isti partiji z Miloševičem in Morino. Štefan Kalamar je terjal vgraditev slovenskega programa in statuta v zvezne dokumente, sicer se lahko zgodi Poljska, množični osip članov. Nekateri komunisti namreč čakajo samo še ta kongres. Zato naj se v slovenski statut vnese možnost članstva v ZKS.
Za večjo težo področju družbenoekonomskih odnosov v programu Za evropsko kakovost življenja se je zavzel sindikalist Sandi Bartol, ki je dejal, da se bo z izboljšanjem ekonomskega položaja in socialne varnosti delavcev rešilo tudi veliko političnih konfliktov. Predlagal je tudi konkretnejšo   opredelitev komunistov
Anica Greblo: »Osnutek novega statuta Zveze Komunistov Slovenije po svoji ambicioznosti zaostaja za programom. Treba ga bo spremeniti, da bomo lahko uresničevali program.«
Komunisti so za skupnega škofjeloškega in tržiškega delegata za 14. kongres ZKJ izvolili Miša Čeplaka iz Alpine. Strinjali so se tudi z imeni na kandidatnih listah za slovenski in zvezni ceka, menili pa so, da je za slovenskega predlaganih preveč poklicnih komunistov. H. Jelovčan
V radovljiški organizaciji ZK so program "Za delo in življenje" dopolnili in popravili na podlagi pripomb iz razprave na seji konference v Poljčah in predlogov, ki so jih dali komunisti in osnovne organizacije v času med konferencama. Še največ pripomb je bilo iz upravnih organov radovljiške občinske skupščine; komite, kasneje pa konferenca sta nekatere zavrnila z utemeljitvijo, da jih vsebuje že program slovenske ZK, večino pa sta jih sprejela in vnesla v program občinske organizacije. O programu, ki so ga dopolnili tudi s prednostnimi nalogami (reševanje gospodarskih problemov in likvidnostnih težav, spremembe statuta občinske skupščine, nova reorganizacija občinske uprave, izvajanje programov na komunalnem področju, vztrajanje pri sklepih o avtomobilski cesti, priprave na volitve itd.), na seji konference ni bilo razprave in so ga soglasno sprejeli.
Loški komunisti o dokumentih za 11. kongres ZKS
Pravico do članstva v ZK Slovenije!
škofja Loka, 11. decembra - V četrtek so se v Škofji Loki zbrali na odprti predkongresni seji občinske konference ZKS številni komunisti pa tudi nekateri nekomunisti, ki so najbolj razgreto razpravljali o Programu ZKS Za evropsko kakovost življenja, vsebini novega statuta in žgočih dogajanjih v Jugosla-yJJI* Bolj kot uvodna predstavitev programa Vide Tomlje, ki je med drugim dejala, da je prva "opcija" £veze komunistov Slovenije politični pluralizem, druga pa boj za federacijo, so za vsebinsko obogatitev smeri bodočega dela komunistov pomembna stališča škofjeloške "baze".
glede apetitov po dodatnih obremenitvah gospodarstva.
Blaž Kujundžič je sprožil vprašanje dvojnega članstva v družbenopolitičnih organizacijah in zvezah, posebej v zvezi komunistov in socialistični zvezi, kjer združitev ni mogoča, pravi, zaradi zveze komunistov, ki po Popi-tovem pismu ni razčistila znotraj sebe; pomeni, da se bo za enako idejo socializma treba boriti v dveh različnih organizacijah, pri čemer je po njegovem mnenju socialistična zveza bolj verodostojna.
O v programu predlagani nadomestitvi jedrske bilance z ekološko in ekonomsko najkvalitetnejšo bilanco je Franc Potočnik
iz RUŽV dejal, da gre zgolj za dobrikanje volilcem in da takšnega programa njegova osnovna organizacija ne more ponujati delavcem, ker bi s tem izničili vloženi trud in razvoj RU2V. Raje bodo izstopili iz zveze komunistov.
Ferdo Bern je dejal, da je . ZK Slovenije lahko le enakopraven član ZK Jugoslavije, ne pa manjšina, ki bi bila preglasovana na podlagi demokratičnega centralizma. To načelo je bilo v preteklosti velikokrat zlorabljeno in birokratsko zmaličeno, zlorabljali pa so ga oblastniki za doseganje svojih ciljev. Posameznik je bil postavljen v kot, člani ZK nismo bil nič in smo lahko le hvalili in plačevali članarino. Kdor se ni strinjal s partijskim "vrhom", je dobil etiketo reakcionar-ja ali frakcionarja; v ZK so bili zaželeni le disciplinirani, mirni in pohlevni, vojaki revolucije in verni v ZK. Tp je bila negativna kadrovska selekcija, ki jo je oblast po Bemovem mnenju opravičevala z zunanjimi in notranjimi sovražniki in ki nas je tudi pripeljala v sedanje krizne razmere.
Kot je dejal Janko Stušek-, sekretar predsedstva občinskega komiteja, je bila v radovljiški občini razprava o slovenskem partijskem programu dokaj bogata. Ob splošni oceni, da je dokument sprejemljiv in dobra osnova za delo komunistov v naslednjem štiriletnem obdobju, so bile tudi pripombe. Omenimo le nekatere! Program je še premalo napreden, saj ga nekateri zadnji dogodki v Jugoslaviji že prehitevajo. V nekaterih delih je protisloven: govori o brezplačnem osnovnem šolstvu in o podaljšanju šolanja na devet let, hkrati pa ne pristaja na dodatno obremenjevanje gospodarstva (kje torej dobiti denar?). Premalo poudarja strokovnost v javnih službah in ne zajema vseh področij (zdravstva, na primer). V gospodarskem delu, ki je najobsežnejši, ni dovolj natančno razjasnjeno razmerje med delom, kapitalom, lastnino in ideologijo. Kakšen bo po novem odnos med ZKJ in ZKS? V Radovljici menijo, da bo Z K Slovenije lahko obstajala le, če bo ZK Jugoslavija zveza (republiških in pokrajinskih) zvez. Načelo demokratičnega centralizma je nesprejemljivo že zato, ker ohranja hierarhične odnose in ne spodbuja ustvarjalnega delovanja članstva. Vprašanje o spremembi imena, simbolov in drugih "zunanjih znakov" ZK ni le formalno, ampak pomembno vsebinsko vprašanje, ugotavljajo v radovljiški organizaciji ZK, v kateri je predvsem mlajši del članstva naklonjen tovrstnim spremembam. O možnosti, da bi se v ZK po novem lahko včlanjevali tudi verni, je bilo med razpravo v radovljiški občini precej različnih mnenj, sicer pa je prevladalo stališče, da naj bo ZK odprta za vse, ki sprejemajo njen program in statut. Ker je Jugoslavija večnarodna skupnost z velikimi gospodarskimi, kulturnimi, zgodovinskimi in drugimi razlikami, so nekateri mnenja, da bi bilo treba ob
Miro Odar te je vprašal, ali je vodstvo slovenske ZK dovolj iskreno, da bo tisto, kar je zapisalo v program, tudi uresničevalo. Zakaj se sprenevedamo, da bo pri nas kmalu Evropa, ko pa vemo, da bo kmalu vojna. Ker izraz asimetrična federacija zamegljuje vsebino, bi bilo po Odarjevem mnenju bolje, če bi partija v program zapisala, da želi konfederacijo. Je politični pluralizem kaj drugega kot večstrankarski sistem, se je vprašal Miro Odar in v nadaljevanju razprave poudaril, da je zaupanje najšibkejša točka ZK. Največja tragedija zaupanja je v tem, da so se partijski vojvode v enem desetletju prelevile v partijske demokrate.
vseh spremembah upoštevati "jugoslovanski prag sprejemljivosti". Med pripombami, ki zadevajo obrambo in varnost države, so pomembne tri: komiteji za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, v katerih ima glavno vlogo ZK, so v razmerah političnega pluralizma postali neživljenjski, o oboroženih silah, še zlasti o JLA, naj več odloča skupščina, vojsko, milico in pravosodne organe pa je treba postopno de-politizirati.
Beno Šmid je dejal, da naj bi statut ZKJ izdelali na podlagi statutov republiških partijskih organizacij in ne obratno. Slovenska ZK naj bi sodelovala le pri tistih akcijah v okviru ZK Jugoslavije, za katere bi se prostovoljno odločila in dogovorila. V program bi bilo treba vključiti samo tiste naloge, ki so uresničljive; sicer pa bi morali spregovoriti tudi o vodenju in poveljevanju oboroženih sil. Po sedanjem načinu je mogoče, da se tudi teritorialna obramba obrne proti lastnemu narodu.
Tržiški komunisti pred kongresom:
C. Zaplotnik
Ne smemo biti razdrobljeni
Tržič, 7. decembra 1989 - Predkongresna seja Občinske konference ZKS Tržič je ugotavljala, da sam statut zveze ni toliko revolucionaren, zato pa je toliko bolj njen program. Tudi nanj so imeli vrsto pripomb.
Jože Kocijan je pripomnil, da se ne more strinja!", s programom v točki, kjer ta poudarja, da bodo komunisti proti obveznemu upokojevanju, saj vendar moramo misliti na mlade, ki bodo morali dobiti delovna mesta. Program je sicer dober, toda vprašanje je, kako ga bo moč spraviti v življenje in kaj bo, če komunisti na volitvah izgubijo.
Franc Kopač in Jože Rom-šak, sekretarja 00 ZK v Pristavi in Podljubelju sta poudarila, da bi morale osnovne organizacije ZK obstajati le v krajevnih skupnostih, da bi jih ne drobili kot doslej, saj bodo komunisti v prihodnje morali biti le močnejši in enotnejši. Tudi če se bodo z drugimi političnimi strankami morali boriti za oblast, naj se vse začenja v krajevnih skupnostih.
Zora šemrl, sekretarka OO ZK Bistrica, je bila v dvomili, da bi program tak, kot je predstavljen, lahko tudi uresničili.
Marsikje je presplošen, posebej pri spopadu z inflacijo. Več pozornosti bi morali posvetiti mladim znanstvenikom, to je res, vendar, kaj lahko tu stori partija? Ni tudi treba tako poudarjati sprejem vernih v Zvezo komunistov. Jedro dela novih osnovnih organizacij naj bodo akcijske skupine, osnovne organizacije pa naj se sestajajo le formalno, morda le enkrat na leto, določiti pa je treba, kdo bo vodil evidenco dela članov.
Janez Piškur, predsednik občinskega komiteja ZK Tržič je ugotavljal, da gredo komunisti v nove volitve kompromitirani, vendar čez štiri leta, jih bodo vsi ocenjevali po njihovem delu, po doslednem uresničevanju programa. Tudi on ugotavlja, da je program ponekod preveč načelen, posebej v točkah, kjer zveza komunistov obeta materialno pomoč ogroženim družinam, saj je že danes jasno, da tega ne bo zmogla. Za zaželene, zdrave otroke je potrebna zdrava prehrana,
vendar si jo bodo v teh socialnih razmerah lahko privoščile le redke družine. Tudi o brezplačni osnovni šoli v petih letih je brez smisla govoriti, saj prav šola vse bolj pritiska na družinske proračune. Prav bi bilo, da bi na kongresu izpostavili le nekaj vprašanj, a bi te morali obdelati bolj temeljito in obširneje. Pri članih je treba partijsko zavest okrepiti, narediti pa je treba revizijo članstva in ugotoviti, kdo je sploh še pripravljen delati. Bolj bi se moral vsak čutiti komunista. Tako pa se dogaja, da je nekdo na terenu član Zveze komunistov, ko pa pride, recimo na izvršni svet; se počuti vlado. Če si član Zveze komunistov, bodi to povsod. Marsikaj bo treba spremeniti v našem mišljenju. Prav je, je poudaril na koncu, da obdržimo čim večje število članov v zvezi, vendar ne za vsako ceno.
Na predkongresni seji so delegati - tokrat so le bili sklepčni - izvolili delegata za 14. kongres ZKJ. Največ glasov je dobil delegat iz Škofje Loke, Miro Duič.
D. Dolenc
Priznanja za praznik - V dvorani Doma Kokrške čete v Šenčurju je bila v soboto zvečer osrednja proslava ob letošnjem krajevnem prazniku, ki ga v tej krajevni skupnosti v kranjski občini vsako leto praznujejo v začetku decembra v spomin na ustanovitev Kokrške čete decembra 1941. Tudi letos je bilo v krajevni skupnosti ves minuli teden več različnih prireditev, na sobotni pa so pred kulturnim programom, ko je predsednik sveta krajevne skupnosti Stane Verbič v slavnostnem govoru spregovoril o letošnjem delu in nekaterih večjih akcijah, podelili tudi priznanja najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam v krajevni skupnosti. Za častnega krajana so na proslavi proglasili Pavleta Drak-slerja, ki je v krajevni skupnosti opravljal doslej že različne funkcije in dolžnosti. Bil je predsednik krajevne konference SZDL, sveta KS, AMD, sekretar osnovne organizacije ZK, predsednik Lovske družine, zdaj pa je predsednik Društva upokojencev. Zlate plakete so podelili Pavletu Gorencu, Stanetu Verbiču in Filipu Veselu; srebrne Andreju Celjerju in Lovski družini Šenčur; bronaste pa Dragici Ajdovec, Francu Delavcu, Francu Keržanu, Miru Peternelu, Marjanu Podržaju, Alojzu Sitarju in Niku Umniku. Posebni knjižni priznanji pa so podelili tudi Francu Štefetu-Mišku in Pavletu Žerovniku. Avto-moto društvo Šenčur pa je šolam Predoslje, Jezersko in Šenčur podarilo na proslavi komplete brošur S kolesom v promet. Krajevno praznovanje so v Šenčurju zaključili v nedeljo, ko je bila v dvorani Doma Kokrške čete še prireditev Vrtiljak, ki jo je tudi letos pripravilo Društvo prijateljev mladine Šenčur. Na sliki: Pavleta Drakslerja so na proslavi proglasili za častnega krajana Šenčurja. - A. Ž. -Foto: F. Perdan
Prazniki
Dogodki, ki se jih v krajevnih skupnostih na Gorenjskem spominjajo iz NOB in ki so jih kot krajevne praznike določili in zapisali v svoje statute, postajajo že marsikje tudi vedno bolj neke vrste simbolika, ki jo vodstva in krajani skušajo združevati z uresničevanjem uspešno končanih del oziroma akcij, sprejetih v tem srednjeročnem ali letnem programu. Tam, kjer akcije do praznika niso končane, se že neredko odločajo, da praznik sicer v krajevni skupnosti je, vendar bodo praznovali, ko bodo uresničili tudi program. Kjer pa vseeno praznujejo, so ob prazniku vedno bolj kritični, do sebe in do širše skupnosti.e
Tako je bilo na primer pred dnevi tudi v krajevni skupnosti Šenčur, ko so na slavnostni seji izredno kritično ocenili svoj in širši program za to srednjeročno obdobje v krajevni skupnosti in celo z nezadovoljstvom odločno opozorili, da je zgolj obljubljanje v programih "prišlo iz mode" in da se bodo morali takšnemu nepremišljenemu metanju peska v oči, tisti, ki so pred volitvami doslej velikokrat in pogosto tudi veliko obljubljali, raje izogniti. Poslej bodo obljube postale najbolj kritično merilo odgovornosti in sposobnosti, dogovarjanje zapisano v program pa obveza, zaradi katere se bodo odgovorni, če je ne bodo izpolnili, lahko kar za lep čas osmešili in seveda tudi poslovili od svojih političnih parol.
Morda se zdi čudno, vendar prav nič nenavadno ne bo, če že zdaj napovemo, da bo krajevni praznik v prihodnje dobil še bolj izrazito sliko druge plati prazničnega trenutka: tudi (mogočo) zamenjavo širokoustniško- politične nesposobnosti z realno odkrito odgovornostjo...
A. Žalar
Razstava in obiski v delovnih organizacijah
Kranj - Ob letošnjem prazniku Jugoslovanske ljudske armade so se že v začetku meseca začeli v kranjski občini v osnovnih in podružničnih šolah obiski vojakov in rezervnih starešin. Ta teden bodo delo in življenje vojakov in rezervnih starešin ter TO predstavili tudi v izložbah kranjskih trgovskih in drugih organizacij, pripadniki JLA oziroma planinske enote komandanta Živka Juroša pa bodo obiskali tudi kranjske delovne organizacije. A. Ž.
Žalna svečanost na Pokljuki
Radovljica - Ob obletnici zmage Mrtvega bataljona na Goreljku na Pokljuki bo v soboto, 16. decembra, ob 11. uri pri spomeniku padlim na Pokljuki žalna spominska svečanost. Kulturni program bo pripravila Zveza kulturno prosvetnih organizacij Radovljica. Za udeležbo na proslavi bodo organizirali tudi prevoz z avtobusi, (cr)
Predavanje s predstavitvijo knjige
Tržič - Tržiška knjižnica Zavoda za kulturo in izobraževanje bo danes (torek) ob 18.30 pripravila v Paviljonu NOB v Tržiču zanimivo predavanje in predstavitev knjige Nakelčana, svetovnega popotnika Toma Križnarja. Tomo Križnar bo ob spremljavi pevke Ljube Jenček iz Cerknice, ki bo zapela nekaj slovenskih ljudskih pesmi, z diapozitivi in besedo skušal pričarati vtise s 15-Ietnih poti po svetu ter povedal, kako in zakaj je napisal knjigo O iskanju ljubezni ali Z biciklom okoli sveta... Prireditelji obljubljajo lep večer, ogrevano dvorano in možnost nakupa Tomove knjige z njegovim podpisom, (kj)
ureja ANDREJ ŽALAR
Krajevna skupnost Bukovica - Bukovščica
Po programu spet ena cesta
Bukovica-Bukovščica, 11. decembra - Že od združitve s krajevno skupnostjo Bukovščica imajo v današnji krajevni skupnosti Bukovica-Bukovščica v škofjeloški občini v Selški dolini 11. decembra krajevni praznik. Spominjajo se odhoda osmih prvoborcev v partizane. Vsako leto so v začetku decembra tudi praznovali in na skupnem srečanju ocenili, kaj so med letom naredili, kako uresničujejo programe in hkrati najbolj zaslužnim podelili priznanja. Letos pa so se odločili, da bodo praznovali malo kasneje; v začetku prihodnjega leta, ko bodo končana dela na prenovitvi šole v Bukovici. To bo resnično pravi razlog in trenutek za praznovanje, saj so si prenovljeno šolo želeli že vrsto let. Hkrati pa se bodo na ta način ob pomanjkanju denarja izgonili tudi tovrstnim dvakratnim stroškom.
Vendar pa je krajevni praznik še vedno priložnost za pregled in oceno, kaj se je v krajevni skupnosti pri uresničevanju programa, ki so si ga zastavili na začetku tega srednjeročnega obdobja in za letos naredili. Med pogovorom s predsednikom sveta krajevne skupnosti Nikom Štibljem in predsednikom skupčine krajevne skupnosti Viktorjem Potočnikom smo vsi skupaj ugotavljali, da so sprejeti srednjeročni program in letošnjega tudi tokrat dosledno uresničevali.
t "Podobno kot vsako leto imamo tudi letos eno novo asfaltirano oziroma rekonstruirano cesto," je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Niko Štibelj. "Tokrat je to asfaltirana cesta v vasi Pra-protno in sicer od mostu na cesti Škofja Loka - Železniki do začetka vzpona proti Tomaževem in manjši del proti Tomaževem, kjer je cesta tudi rekonstruirana. Asfalt od
Pravo praznovanje v krajevni skupnosti bo v začetku prihodnjega leta, ko bodo odprli prenovljeno šolo v Bukovici...
Kazine dom Mlake v Praprotnem so plačali krajani z denarjem in delom sami. Njihov prispevek je bil kar 1,539 milijarde (novih) dinarjev po današnji vrednosti, od tega pa v denarju kar 1,15 nove milijarde. Vaščani Tomaževega pa so za rekonstrukcijo prav tako zbrali 297 milijonov dinarjev. To ni bil majhen prispevek in opravljeno je bilo veliko delo, za kar vsi krajani v tem delu krajevne skupnosti zaslužijo priznanje."
Seveda pa so na območju celotne krajevne skupnosti aktivni vaški odbori skupaj z vodstvom krajevne skupnosti uresničevali tudi tako imenovani redni program komunalnega vzdrževanja. V Spodnji Luši so razen tega tudi bogatejši za dve luči javne razsvetljave in v Bukovici še za eno. V vasi Knape so letos dobili tudi nov zabojnik za odpadke in in jih imajo tako zdaj vse nižinske vasi, v prihodnje pa jih bodo postopoma nabavljali tudi v višinskih vaseh. Tudi cesta Ševlje-Bukovščica je zdaj lepo urejena, pri čemer so še posebej zadovoljni, da je Cestno podjetje Kranj poskrbelo za signalizacijo in uredilo ograjo na kritičnem odseku in na mostovih. Del takšne ograje bi veljalo postaviti tudi na odseku lokalne ceste Bukovica - Stirpnik.
"Poleg vseh družbenih sredstev oziroma sredstev od komunalno cestne skupnosti so letos krajani v naši krajevni skupnosti v delu in denarju prispevali kar 230 starih milijard dinarjev," je poudaril predsednik skupščine krajevne skupnosti Viktor Potočnik. "Največja pridobitev v krajevni skupnosti pa bo težko pričakovana in prenovljena osnovna šola v Bukovici. Dela so se začela oktobra in zdaj ob izrednem zavzemanju direktorice Zavoda za družbeni razvoj Škofja Loka Mane Veble-Grum, ravnateljice osnovne šole Ivan Grohar v Škofje Loki Bogomile Krvina ter odbora v krajevni
Za ureditev in asfaltiranje ceste v vasi Pra-protno so domač ini v delu in denarju prispevali 1,539 milijarde, prebivalci Tomaževega pa 297 milijonov dinarjev...
skupnosti potekajo po programu. Končana naj bi bila v začetku prihodnjega leta, trenutno pa imajo otroci pouk v dvorani zadružnega doma in v prostorih Gasilskega doma. Ta sedanja "neurejenost" pa nikogar ne moti, saj smo si vsi skupaj z učitelji resnično že lep čas želeli, da dobimo prenovljeno šolo, ki bo poslej skupaj s pred leti prenovljeno v Bukovščici zaradi zunanje uredi' tve polepšala kraj v celoti."
Oba predsednika v krajevni skupnosti pa pravita, da dobro delajo tudi nekatera društva; predvsem gasilsko, športno in kulturno. Kar pa zadeva načrte za prihodnje leto in obdobje pa nameravajo v krajevni skupnosti nadaljevati z rekonstrukcijo cest in komunalnih naprav. Čimprej se želijo vključiti tudi v urejanje kanalizacije Ševlje, Bukovica in Praprotno s čistilno napravo, pri čemer predlagajo, da bi bila v spodnjem delu Selške doline skupna čistilna naprava. Čas bi že bil tudi, da bi se začela urejati cesta Bukovščica - Strmica ■ občinska meja (s Kranjem); saj v kranjski občini dela na tej cesti že potekajo. In nenazadnje bi veljalo, kolikor se le da, pospešiti tudi ureditev ceste v dolini; še posebej na odseku v Bukovici, kjer nova trasa poteka izven naselja in ne posega v kmetijska zemljišča, na sedanji cesti v Bukovici na odseku Stirpnik - zadružni dom pa so zelo pogoste nesreče...
A. Žalar
Tržič ima prvi zasebni diskont
Na drobno in na debelo
Tržič, decembra - 4. decembra je na Cankarjevi cesti v Tržiču Marija Rupar odprla prvi zasebni diskont "Center" v Tržiču, kjer bodo kupci dobili vse potrebščine, kmetje pa tudi krmila.
Malo trgovske žilice je treba, veliko veselja s trgovino in seveda primeren lokal, pa si lahko omislite trgovino. Tako nekako je bilo z Ruparjevo Marijo, ki je bila prej tajnica v BPT, sedaj pa nabavlja, prodaja, vodi administracijo, poprime, kjer je pač treba. Dela ves dan in še več, če hočeš, da se trgovina sproti polni, da so vse cene nalepljene, da je blago v posebni ponudbi na vidnem mestu, da so zanj napisana opozorila. Podobno kot v kakšni preprostejši trgovini na avstrijskem Koroškem izgleda, prav takšne trgovine imajo svoj mik.
"Če bo obisk tak, kot je bil prve dni, bomo kar zadovoljni," pravi Marija Rupar. "Vsak teden bomo imeli kakšno posebno ugodno prodajo. Trenutno imamo v akcijski prodaji laško pivo, ki je še 10 odstotkov cenejše od diskontne cene, uvožene nogavice dobite 2 para za 25 starih milijonov, cenejši so Fructalovi jumbo sokovi, kava Loka je samo po 56 starih milijonov, poceni se dobi vino Herceg, buteljke in litrsko, in še bi lahko naštevala. Tudi žrebanja bomo organizirali za kupce, tako da se bo vedno kaj dogajalo. Obljubljamo tudi, da cen ne bomo takoj popravljali."
V najnovejšem tržiškem diskontu torej dobite skoraj vse; kmetje iz Loma, Jelendola in od drugod bodo tu lahko dobili tudi krmila, pa cele vreče moke, sladkorja in podobno. Sicer pa Marija obljublja, da se bodo ravnali po željan kupcev. Naročila si tudi zapisuje, če hočete tudi za dedka Mraza. Odprto ima vsak dan in celo vsako soboto in nedeljo dopoldne.
D. Dolenc
I—PRITOŽNO KNJIGO PROSIM-1
Na drugi strani (ne)reda...
Kranj, decembra - Redko se zgodi, da bi v uredništvo tako rekoč hkrati prišlo toliko pritožb in poudarjenega nezadovoljstva (in še bolj redko, da so tisti, ki se pritožujejo, organizacije oziroma odgovorni za red), kot je bilo to pred dnevi, ko so nas poklicali iz KOGP Kranj in KZK Kranj...
Objestnosti, recimo, da je šlo morda samo za to, so se dogajale pred nedavnim in sicer v novem delu Planine in na
vhodu v že precej lepo urejen Kanjon Kokre v Kranju. Na Planini, kjer so odgovorni za javno razsvetljavo v KOGP Kranj pred nedavnim v prehodu in v podzemnih garažah poskrbeli za osvetlitev in varnejšo pot, so čez poletje razbita svetila komaj popravili in nadomestili z novimi, ko so jih, še preden je bil račun poravnan, neznanci že spet razbili. To je bilo pravzaprav med zadnjimi prazniki. Odgovoren za vzdrževanje javne razsvetljave v 12 KS na območju Kranja v KOGP Kranj Aleš Vovk je povedal: "V petih letih, odkar skrbimo za vzdrževanje javn« razsvetljave na območju mestnih in primestnih krajevnih skupnosti v občini, tolikšne masovne škode še ni bilo. Vrednost razbitih luči na Planini znaša skoraj staro milijardo dinarjev, samo razbita tabla v podzemnih garažah pa je vredna nekaj starih milijard..."
Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v Kanjonu Kokre v Kranju, ki soja Parkovna služba v KZK skupaj s Člani Hortikul-turngea društva in predstavniki KS ter šolarji že precej lepo uredili. Stojala-žabe za odpadke so po praznikih "obležala" razbita...
Čeprav odgovoren za to početje ta trenutek še ni znan, pr»' tožba (z druge in skupne strani) tokrat še kako velja...!
A. Žalar
Gorenjska gospodarska zbornica o letošnjih gospodarskih gibanjih in srbski gospodarski blokadi '_
Odpovedi že prihajajo, predvsem manj škodljive
Kranj, 8. decembra - Obravnava devetmesečnih rezultatov gospodarjenja so na seji izvršilnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko dopolnili z aktualnimi problemi zaostrovanja notranje likvidnosti in srbske gospodarske blokade. Prve odpovedi pogodb in poslovnega sodelovanja že prihajajo, vendar se nanašajo predvsem na posle, ki so za srbsko stran manj pomembni in bodo prekinitve povzročile manj gospodarske škode, nanašajo pa se zlasti na širokopotrošne izdelke, medtem ko jih pri investicijski opremi in sestavinah ter kooperacijah, skratki pri dolgoletnih poslih, ki bi povzročili več gospodarske škode, praktično še ni.
Fizični obseg proizvodnje pada, izvoz raste
Fizični obseg industrijske proizvodnje na Gorenjskem še naprej pada, kar se dogaja že skoraj četrto leto, v letošnjih desetih mesecih je glede na lanskih deset upadel za 3,3 odstotka. Obseg industrijske proizvodnje je tako na ravni začetka osemdesetih let, kar bi bilo zaskrbljujoče, če ne bi mogli sklepati, da gre za kvalitetni napredek, saj se je v primerjavi z letom 1982 izvoz na konvertibilna tržišča podvojil, gorenjska industrija se je v tedanjem deviznem kolapsu prilagodila in intenzivno usmerila v izvoz, je dejal Bojan Urlep, predsednik gorenjske gospodarske zbornice. Morda bomo konec letošnjega leta, je nadaljeval, dosegli magične pol milijarde dolarjev izvoza, saj je v desetih mesecih znašal že 374 milijonov dolarjev.
V celotnem izvozu se povečuje konvertibilni, saj ima že 82 odstotni delež, klirinški pa ima torej le 18 odstotnega, v to pa seveda niso všteti dodelavni posli, ki jih tudi na Gorenjskem ni malo, ter storitve. Presežek pri konvertibilni zunanjetrgovinski menjavi je v desetih mesecih znašal skoraj 20 milijonov dolarjev, kar ni največ doslej, saj je znašal že 70 milijonov dolarjev, še vedno pa je dosti večji kot* v Slovenji, kjer je še komaj opazen, na Gorenjskem je bil v desetih mesecih letošnjega leta konvertibilni uvoz z izvozom pokrit •07 odstotno.
Aktualno že postaja vprašanje stečajev
Podatki o finančnih rezultatih gorenjskega gospodarstva, ki jih je pripravila kranjska podružnica Službe družbenega knjigovodstva, imajo tokrat zanimivo no-v°st, zaradi neprimerljivosti namreč pri Prikazu devetmesečnih rezultatov niso yzeli enakega lanskega razdobja, temveč 'etošnje prvo polletje. Nenehne spremembe obračunskega sistema in visoka inflaci-Ja onemogočajo dobre primerjave in trenutno res največ pove delež gorenjskega Sospodarstva v slovenskem, ki je bil pri celotnem prihodku 10,7 odstoten, prihodku od izvoza 11,5 odstoten, pri odhodkih '0,8 odstoten, pri amortizaciji 9,4 odsto-Ifen, pri dobičku 8,9 odstoten, pri izgubi /<8 odstoten, pri akumulaciji 8,5 odstoten •n pri deležu zaposlenih 10,7 odstoten. Pri ekonomičnosti večje razlike ni, saj je bila na Gorenjskem 104,2 odstotna, v Sloveniji Pa 104,9 odstotna, dokajšnja pa je pri aku-^nulativnosti, ki je bila na Gorenjskem '«97 odstotna, v Sloveniji pa 3,1 odstotna. Pr> vseh kazalcih gorenjsko gospodarstvo Presega slovensko povprečje, je dejal hranc Podjed, direktor SDK Kranj, razen Pf| osebnih dohodkih, na Gorenjskem je Povprečni mesečni osebni dohodek v de-vetih mesecih znašal 5,15 milijona dinar-rvr V s'°venskem gospodarstvu pa 5,37 m,'ijona dinarjev.
• Največjo izgubo je v devetih mesecih kranjski Tekstilindus, kjer je znašala
'3 rnilijar(je dinarjev, v gorenjskem delu .'ektrogospodarstva približno 100 milijo. d'narJev, v škofjeloški Gorenjski premici 58 milijard dinarjev, v leski Verigi ,.' milijard dinarjev, v kranjski Kiberneti-P 34 milijard dinarjev in v kranjski Iskri ^9 43 milijard dinarjev. Največje težave •^Jo Tekstilindus, Veriga in tržiški BPT, Je dejal Franc Podjed, saj so imeli že toli-
0 dni v letu blokiran žiro račun, da je že sKtUalno vprašanje stečaja, v zadnjim me-pa se Jim P" tem vse bolJ Pridružuje-J° železarna, Kibernetika in ERO.
taiki pehajo Železarno v izgubo
I   Po dolgem času je imela jeseniška Že-2arna v letošnjem prvem polletju dokaj ^^dne pogoje gospodarjenja, v drugem
polletju pa se na vseh področjih naglo poslabšujejo, je dejal direktor Železarne Boriš Bregant. Če ne bi imeli tako velikih problemov s finančno disciplino, bi morda vse še lahko zdržali, toda od junija naprej se rapidno poslabšuje in dosegla je raven, ki za poslovanje ni več sprejemljiva, saj so pri 50 milijardah vrednosti dnevne proizvodnje lahko že veseli, če priliv znaša 20 milijard dinarjev. Šest tednov traja proizvodni ciklus, 40 do 50 dni mine do plačila, torej kar 13 tednov od nabave do plačila, kar v razmerah visoke inflacije povzroča vse večjo zadolženost. Pri vračanju posojil pa je finančna disciplina povsem drugačna kot pri plačevanju računov, kjer dosledna revalorizacija z obrestmi skoraj praviloma ni uveljavljena, kupci že kar naravnost povedo, naj se razpolovi. Finančna nedisciplina dobiva že tolikšen obseg, je dejal Bregant, da se zastavlja vprašanja smotrnosti nadaljnjega poslovanja, statistično gledano se nam v tem trenutku ne splača več delati, saj so imeli stroški financiranja novembra že 40 odstotni delež in so tako znašali dvakrat več kot plače.
S proizvodnjo v novi jeklarni so že sredi leta presegli pričakovane rezultate, vendar pa tudi to ne pomaga. Pozitivni rezultat iz prvega polletja se je v tretjem trome-sečju "stopil", zdaj se borimo, je dejal Bregant, da bi bil negativni rezultat obvladljiv, prihaja do blokade žiro računa, ti dnevi pa se seveda seštevajo, če bodo takšne razmere trajale še dva, tri mesece, se bo res zastavilo vprašanje stečaja.
Pomagajo si z zmanjševanjem primarne proizvodnje in zadrževanjem finalne, dobave ustavljajo slabim plačnikom, kajti, če blago ni plačano v 40 dneh, se jim ga splača izvoziti. Decembra bodo izvozili že več kot 40 odstotkov celotne proizvodnje, kar za črno metalurgijo ni normalno.
Jeseniško jeklo kljub blokadi še zaželeno
Dodatne težave povzroča srbska gospodarska blokada, saj zaplet že povzroča zadrževanje blaga, motnje sicer še niso tako velike, da bi bila potrebna drugačna poslovna politika, je dejal Boris Bregant. Jeseniška Železarna je doslej na območje Srbije prodala 18 do 19 odstotkov izdelkov, razvila nekatere posebne izdelke, ki so namenjeni le določenim kupcem. Za zdaj pisne odpovedi niso dobili še nobene, kupci jim skušajo razložiti, da v tem trenutku blaga sicer potrebujejo, vendar želijo poslovno sodelovanje ohraniti, zaznati je moč, da bodo skušali pomagati s posredniki, iz podjetja v Kragujevcu pa so jim že sporočili, da ostajajo njihov kupec.
Dobili pa so pismo beograjskega podjetja Inos, ki je odpovedalo decembrsko dobavo jeklenih odpadkov, zato že iščejo drugega dobavitelja. Dodati pa velja, da po prvem decembru niso dobili nobenega plačila kupcem iz Srbije, ki so že prej slabo plačevali, podatek pa je včerajšnji, je bil natančen Bregant.
Marsikaj je ugasnilo že prej
Poglavitni problem je finančna nedisciplina, izpad plačil je velik in pod takšnimi pogoji dolgo ne bo več moč zdržati, je dejal Viljem Žener, direktor kranjske Save, seveda tudi mi na dobavni strani zadržujemo plačila, toda veliko težje, ker veliko domačih dobaviteljev ni. Tudi slovensko gospodarstvo ni dober plačnik, problem pa je v tem, da najslabše plačujejo veliki sistemi, TAM-u vendar ne morejo kar tako ustaviti dobav.
V sodelovanju s srbskim gospodarstvom je zaradi finančne nezmožnosti marsikaj ugasnilo že prej, navsezadnje pa je to že tretja letošnja blokada, le da je bolj ostra. Težko je oceniti, kolikšen delež naše proizvodnje je namenjen srbskemu
trgu, saj Sava polovico proizvodnje izvozi, preostala pa je v glavnem namenjena prvi vgradnji v vozila, deloma tudi tržišču, morda 15 odstotkov, je dejal Žener, kar pa seveda ni zanemarljivo.
V Savi so doslej dobili le eno pisno odpoved, poslal jo je beograjski Centrotek-stil, prizadela pa bo predvsem umetno usnje in lepila. Več pa je bilo telefonskih klicev, zlasti od veletrgovcev, tudi od nekaterih tozdov Crvene zastave, kar je v nasprotju z izjavo predsednika poslovodnega odbora Micića. V petih Savinih prodajalnah v Srbiji in Vojvodini prodaja normalno poteka, zanimanje za nadaljnje sodelovanje pa kažejo v Zrenjaninu in v Loznici, kjer Sava kupuje umetni kavčuk in tekstilne armature.
Iz tovarne v vojvodinski Rumi, ki bo s Savo do konca letošnjega leta še povezana v okviru sozda, pa so dobili pismo, da obsojajo slovensko politiko, vendar nameravajo s Savo še naprej sodelovati. Verjetno pa bo nekoliko odložena naložba v proizvodnjo traktorske pnevmatike, ki jo tovarni pripravljata s skupnim poslovnim partnerjem.
Blago bo ubralo posredne poti
Sestavine, ki jih izdelujemo v Iskri, bodo do srbskih tovarn prišle verjetno s pomočjo posrednikov, tudi naročene investicijske opreme ni moč odpovedati čez noč, zmanjšala pa se bo verjetno prodaja širo-kopotrošnih izdelkov, v najboljših letih je imelo pri njih srbsko tržišče 30 odstotni delež, zdaj le 20 odstotnega, je dejal Miro Krek, direktor Iskre ERO iz Kranja. Iskra ima v vseh večjih mestih Srbije svoje prodajalne, zanimivo je, da so bili te dni Iskrini izdelki dobesedno razprodani, saj so se ljudje bali, da jih ne bodo dobili več.
V beograjski poslovalnici škofjeloškega Alpetoura so že prve dni blokade zaznali zmanjšanje tovora, zdaj pa ga praktično ni, je dejal direktor Alpetoura Roman Teržan, napovedujejo pa tudi ukinitev beograjske poslovalnice. Z dovolilnicami za mednarodni transport pa imajo težave že vse leto, doslej so jih uspeli dobiti le 60 odstotkov lanskih, nenavadni beograjski ključ obstaja celo pri maloobmejnih, saj so jih dobili le pet, makedonski prevoznik pa sto.
Kranjskemu KŽK-ju so odpovedali stalen paviljon na sejmu v Novem Sadu in Pečinovcih in zavrnili izdajo lokacijskega dovoljenja za izgradnjo poslovnih prostorov, niso pa še prispele že plačane dobave beograjskega IMT Agromehaniki, že prej pa so kasnile tri tedne, je dejal Janez Tavčar, direktor KŽK-ja.
Pri kranjskem Merkurju ima srbsko tržišče 8 odstotni delež, le štirje od štiridesetih poslovnih partnerjev so doslej sporočili, da ne želijo več sodelovati, med njimi je tudi smederevska Železarna, verjetno se bo tako odločila tudi nikšiška.
Tudi pri škofjeloškem LTH se je delež srbskega trga že doslej z 20 zmanjšal na 14 odstotkov, vrnjena so dobili dva vagona pošiljke niškima trgovskima podjetjema. Pri nabavah pa imajo srbrska podjetja 20 odstotni delež, dobili bo že sporočila iz Sevojna in Majdanpeka o ukinitvi dobave 500 ton bakra.
M. Volčjak
Zaprta vrata
Brezposelnost se bo prihodnje leto na Gorenjskem podvojila že v primeru, če se gospodarske razmere ne bodo poslabšale.
Kako trdno so zaprta zaposlitvena vrata, najbolje vedo vsi tisti, ki zaman trkajo nanja, žal pa je med njimi tudi veliko mladih. Konkurence pri zaposlovanju namreč še ni, mnogo delovnih mest je zasedenih po "tihem" postopku, potrebo sicer javijo skupnosti za zaposlovanje, vendar z oznako "zasedeno", kaj šele, da bi se odločili za javni razpis v časopisu, na radiu. Nemara bi bilo res prav, da bi se takšnih primerov lotili inšpektorji dela, saj jih bo z naraščanjem brezposelnosti sicer vse več.
Brezposelnost kmalu utegne postati pereč problem tudi na Gorenjskem, letos je delo zaman iskalo 2.232 ljudi, ocenjujejo, da jih bo prihodnje leto 4.000, če se gospodarske razmere bistveno ne bodo spremenile. Da pa se ne bi poslabšale, malokdo še upa, notranja dolžniška kriza ne obeta boljših, temveč za zaposlovanje slabše čase, prezaposlenost so zdaj nekako še vzdrževali, s še slabšimi časi pa bodo na dan bruhnili tudi ekonomski in tehnološki presežki, saj zdaj šele ugibamo, koliko ljudi bo morda brez dela, 700 iz Tekstilindusa, 500 iz Verige, kdove koliko iz BPT itd. V postopku preusposabljanja je bilo na Gorenjskem do konca lanskega leta 1.416 ljudi, do konca letošnjega septembra pa 2.105 ljudi, skupaj torej 3.521, kar je 21 odstotkov vseh, ki so skozi takšen postopek šli v Sloveniji. Podatki so seveda zbrani na osnovi dodeljevanja sredstev za preusposabljanja, kako so bila kje porabljena, je seveda že drugo vprašanje.
Še bolj skrivnostno je povečanje 1,7 odstotno povečanje zaposlenosti na Gorenjskem v tretjem letošnjem tromesečju v primerjavi s prvim polletjem, izračunano na osnovi delovnih ur. Nikakor se namreč ne ujema s podatki skupnosti za zaposlovanje, kjer pravijo, da je bilo letos zaposlenih od 900 do 1.000 ljudi manj kot lani. So torej zaposleni opravili več delovnih ur ali pa je nemara zaradi nove omejitvene politike pri plačah spet prišlo do prikazovanja "mrtvih duš".
Ob vseh tem pa je zanimiv podatek, da se na Gorenjskem še vedno zaposlujejo delavci od drugod, kar je navsezadnje odraz "zaprte" zaposlitvene politike. V devetih mesecih se jih je na novo zaposlilo 244, v zadnjih treh mesecih 94, verjetno zlasti v gradbeništvu.
Vse te podatke smo natresli ob črnoglede napovedi gospodarstvenikov, ki pravijo, da ob do skrajnosti zaostreni notranji plačilni krizi lahko zdržijo le še nekaj mesecev, srbska gospodarska blokada pa je še dodaten zaplet, v dokajšnji meri verjetno tudi posledica pomanjkanja denarja. Z dokajšnjo zanesljivostjo je torej moč napovedati, da bo brezposlenost prihodnje leto tako boleč problem, kot je letos inflacija. Kaj vse bo prinesla s sabo, pa seveda lahko le slutimo. Danes se srbski delavci, ki so zaposleni v slovenskih predstavništvih in prodajalnah, bojijo za delo in dobro plačo (prišli bodo na naše spiske brezposelnih!) nemara se bodo že prihodnje leto mnogi v Sloveniji zaposleni delavci iz drugih republik bali za delo, kajti normalno je, da je vselej najprej odveč prišlek, v razmerah zaposlitvene nekonkurenčnosti toliko prej. Obetajo se nam torej še bolj boleče napetosti in konflikti, kijih bo zlahka moč obarvati nacionalnost in že zdaj bi se bilo pametno nanje pripraviti in jih, kolikor se pač da, preprečiti.
M. Volčjak
V DELOVNI HALJI
Julka Oblak, pletilja
Letošnje kape morajo žareti
Orehek pri Kranju - Ko je pred petnajstimi leti Julka Oblak začela s svojo pletilsko obrtjo, je najprej izdelovala otroške pletene komplete in nogavice, zdaj pa že dobrih deset let iz njene delavnice prihajajo smučarske kape in trakovi, kape s senčniki in zadnja leta tudi kape in trakovi za teniške igralce.
Pravi, da je najhujša konica že mimo, pravkar oddajajo še zadnje pošiljke svojim stalnim odjemalcem, Ferro-motu, Topru, Mercatorju, Emoni, Lesnini, Tekstilni zadrugi Pletex v Ljubljani, Slovenijašportu in drugim. Njene kape je dobiti prav v vseh športnih trgovinah in tudi po vseh drugih, kjer je naprodaj takšne vrste blago. ;
Letošnje kape morajo žareti, kajti tako, kot so fluorescenčni elementi vde
lani v smučarske kombinezone, tako se ti morajo pojavljati tudi na kapah. Letos bodo modne kape modre, lila, močne rumene in ciklamne barve.
Prodaja je utečena, na sejme ne hodijo, le na smučarskega. Letos se je tam slabo prodajalo, pozna se, da kupna moč upada. Tudi firme vse slabše plačujejo. Zadruga Pletex, na primer, ji še za septembrsko pošiljko ni nakazala niti dinarja.
"Telefonariš, prosiš, a nič ne pomaga. Ko bi vsaj inflacija ne bila tako kruta. Zdaj obljubljajo, da bodo morali plačevati v 60 dneh. Doslej smo na plačila čakali tudi po 90 dni. Prodaja sicer dobro teče, kajti vedno skušamo loviti modni trend. V Italijo hodimo po modno pletivo, drago je, toda brez njega bi ne bilo naročil. Sicer pa zelo kvalitetne materiale dobimo tudi doma, največ od slovenskih predilnic, naročamo ga pa tudi v makedonskem Bitolatexu. Po novem letu bo malo zatišja, takrat bomo pripravljali vzorce za nove kolekcije in tudi že začeli z izdelavo kompletov za teniške igralce. S teniškim programom lepo zapolnjujemo proizvodnjo, tako da ta nemoteno teče vse leto. Je pa dosti skrbi, da prav in dobro organiziraš delo za štiri ljudi, kolikor nas dela v moji pletilski delavnici in moj delovnik nikoli nima le osem ur."
D. Dolenc
/ureja MARIJA VOLČJAK^
mssm
ODGOVOR NA JEŽEVO BODICO
Gre za rubriko, v kateri Gorenjski glas opozarja na različne nepravilnosti in težave, na katere naleti človek, ko se srečuje z različnimi institucijami (tudi banka je med njimi). Menimo, da je rubrika kot taka potrebna in koristna, sprašujemo pa se, ali so kritike res vselej upraviče-ne, še posebej, kadar so posplošene in ker so anonimne.
Tudi z Ježevo bodico z dne 17. 11. 1989 »Eni smo jedli, drugi čakali« je nekaj takega.
Tako kot v vseh ostalih ekspoziturah Gorenjske banke smo tudi na Planini pričakovali gnečo in se zato tudi primerno organizirali. Delali so trije delavci in ne dva, kot trdi Jež in tudi poslovni čas je za eno uro daljši, kot trdi on. Malica, ki je v tem primeru sporna, je potekala izmenično, pač takrat, ko je bilo v vrsti najmanj ljudi. V situaciji, ki jo opisuje Jež, jih v ekspozituri ni bilo deset. Delavki se je zdel ta č as najprimernejši za malico (kupljeno pred začetkom poslovnega časa), in kot trdi sama se ni zadržala več kot deset minut. Sodelavca pa sta poskrbela, da zaradi tega delo ni potekalo počasneje.
In kaj želimo z našim ponovnim opisom dogodka sploh povedati? Nič drugega kot to, da so eni in na drugi strani bančnega okenca samo ljudje. Najprimernejši, kar je z njegove strani mogoče razumeti. Vendar bančna delavka je bila na delovnem mestu celo sobotno dopoldne in je lahko objektivneje ocenila, kdaj je pravi čas za malico oz. so bile vrste najkrajše.
V upanju, da bi do podobnih situacij ne prišlo več, vse skupaj opozarjamo na korekten, vljuden, prijazen in pošten odnos ne glede, na kateri strani bančnega okenca se nahajamo.
Tovariški pozdrav!
Sektor poslov, z občani B. Likar
NOVA HOTELA V KRANJSKI GORI IN GOZD MARTULJKU
Čeprav gre za osnutek programskih zasnov, ki bo dan v javno razpravo Krajevnim skupnostim in njenim organom, vas prosimo, da objavite tudi mnenje Vaškega odbora Gozd Martuljek.
Vaški odbor Gozd Martuljek je na svojih sejah, na katerih so bili navzoči novinarji časopisov in Radia Triglav-Jesenice, ter prestavniki raznih DO, KS, Turističnega društva Kr. Gora, SZDL in SO Jesenice, sprejel dolgoročni program razvoja turizma v Zgornjesavski dolini vključno z Gozd Martuljkom. Ta program je po javni obravnavi na zboru krajanov našega kraja in drugih potrdila Krajevna Skupnost Kranjska Gora, TD Kranjska Gora in SO Jesenice.
Predsednik IS SO Jesenice pa ta program in pripombe nanj ne upošteva, temveč vodi svojo lastno politiko, pri tem pa vleče nekorektne in nesramne poteze, o čemer bi se delegati občinske skupščine Jesenice vendarle morali zamisliti in ustrezno ukrepati.
Vaški odbor Gozd Martuljek, KS Kranjska Gora in TD Kranjska gora so za področje naselja Gozd Martuljek sprejeli stališča, in sicer:
- da se v kraju ne dovoli nobenega večjega posega v naravo, dokler se o tem ne izrečejo krajani, kmetijska skupnost, ekologi idr.
- da se ne dovoli nobene večje gradnje (hotela ali podobnega objekta), dokler se ne obnovi in razširi vodovodno omrežje, ki v letni ^sezoni ne zadovoljuje več potreb krajanov, da se razširi telefonsko omrežje, saj že več kot 10 let čaka na telefon nekaj nad 150 krajanov,
- da se uredi in popestri trgovska ponudba, ki je izredno slaba, saj ne zadovoljuje potrebe kraja.kaj šele turistov.
- da se izboljša obstoječa turistična ponudba.
To je le drobec problemov v kraju Gozd Martuljek, ki so narekovali sprejetje takih odločitev, zato vam sporočamo, da ne bomo dovolili izgradnje novega avto kampa, niti hotela, kaj Šele apartmajev, ki smo jih iz programa črtali. Uporabili bomo vsa ustavna in pravna sredstva za dosego našega cilja, to pa je spoštovanje dogovorov in pripomb v zvezi programa dolgoročnega razvoja na področju turizma.
Vašo novinarko pa vabimo, da se kdaj oglasi tudi pri Vaškem odboru, kjer jo bomo lahko temeljito seznanili z vso krajevno problematiko.
ZA VAŠKI ODBOR GOZD MARTULJEK Predsednik: Bojan Kordič
l^^bERVISNO PODJETJE KRANJ
TAVČARJEVA 45
SERVISNO PODJETJE KRANJ
Podjetje za izvajanje zaključnih obrtnih, servisnih in inštalacijskih del v gradbeništvu Kranj, Tavčarjeva ul. 45
Objavlja prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili pod št. 1 in dela in naloge za nedoločen čas pod št. 2
1. VODENJE TEHNIČNE OPERATIVE Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
- VI. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
- V. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj
- strokovni izpit iz gradbeništva
- izpit iz varstva pri delu
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
2. MONTERJA CENTRALNE KURJAVE
Pogoji:
- IV. ali III. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne kovinarske smeri
- najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj
- dvomesečno poskusno delo
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Servisno podjetje Kranj, p.o. Tavčarjeva ul. 45. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 8 dneh po odločitvi delavskega sveta oz. komisije za MDR in DS za OD.
JE V TRŽIČU POLOŽAJ DIREKTORJA -POLOŽAJ VSEMOGOČNEGA?
V Tržiču je plačevanje storitev komunalnega podjetja že dalj časa tema prebivalcev v stanovanjskem naselju Deteljica.
Stanovalci naselja Deteljica že skozi celo leto ostajamo ob sobotah, nedeljah in prazničnih dneh brez vode. Odgovora o vzrokih odvzema vode nam pristojni v komunalnem podjetju ne posredujejo (čeprav imamo lokalno radijsko postajo), še manj pa nam je znano, kako in na kakšen način poteka obračun porabe vode. O tem, da se poraba vode odčitava na števcu, so v službi Komunalnega podjetja v Tržiču že pred več kot dvema letoma pozabili.
Ker je pogost odvzem vode postal v naselju pereč problem in stanovalci na urgence ne dobimo odgovora z izigravanjem zaposlenih po telefonu, kar je sila neprimerno, si pristojni privoščijo še posebne »poslastice« s prizadetimi.
Tako se je dne 13. 11. 1989 sestal na enem izmed svojih se-
stankov HS Deteljica 3 in med drugim obravnaval odvzem vode v zadnjem času. V tem HS stanuje tudi direktor Komune inega podjetja Tržič. Glede na to, da se dotični tovariš ne udeležuje sestankov HS, smo stanovalci zaradi obravnave teme prosili tovariša direktorja, kije v času sestanka prišel domov, naj se sestanka udeleži in nam odvzem vode pojasni, saj je pričakovati, da bi podal informacijo iz prve roke. Na prošnjo sostanovalcev se ni odzval. Na pobudo vseh udeležencev sestanka, sem osebno odšla do njegovega stanovanja. Do besede sprošnjo za njegovo udeležbo nisem prišla, ker me je v hipu, ko me je zagledal, prijel za rame in me dobesedno vrgel po hodniku v naročje sostanovalcev. Izgred je bil sila nemogoč. V tem pismu se sprašujem, ali je sploh mogoče pričakovati takšno vedenje od človeka, kije ne samo sostanovalec, pač pa tudi vodilni delavec v komunalnem podjetju, kije družbenega pomena. Poleg tega opravlja pomembne funkcije v občini, kot je npr. predsednik Turističnega društva ipd.
Sprašujem se, ali je možno, da človek na vodilnem položaju, ta položaj more opravljati s tako neprimernim vedenjem, kot je njegovo?
O tem izgredu je bil obveščen tudi pravobranilec SO Tržič.
Marina Roblek Deteljica 3 64290 Tržič
TRGOVINA IN STORITVI
p.o., KRAf-JJ, Koroika e.1
TRGOVINA IN STORITVE p.o., KRANJ, KoroSka c. 1 Gospodarska komisija
objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo
POSLOVNIH PROSTOROV V POSLOVNO STANOVANJSKI ZGRADBI V GORENJI VASI št. 49 v izmeri 156,01 m: koristne površine
Izklicna cena poslovnih prostorov je 5.531.792.740.- din. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Varščina znaša 10 % izklicne cene, ki jo interesenti lahko položijo eno uro pred pričetkom javne dražbe na blagajni Merkurja, Koroška c. 1, Kranj.
Po končani dražbi bomo varščino vsem kupcem vrnili, razen kupcu nepremičnine, ki mu bomo položeni znesek všteli v kupnino.
Zastopniki pravnih oseb morajo imeti pooblastilo, kavcijo zavarujejo z bariranim čekom.
Nakup nepremičnine je po načelu "videno-kupljeno", kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec lahko plača kupnino takoj ali najkasneje do 30. 12. 1989. Morebitno plačilo prometnega davka nosi kupec. Javna dražba bo dne 28. 12. 1989 ob 9. uri na sedežu investi-torskega inženiringa Merkur Kranj, Koroška c. 1. Ogled poslovnih prostorov je možen po predhodnem dogovoru s poslovodjem prodajalne v Gorenji vasi, tel. Št. 68-218 ali 68-287. Dodatne informacije posredujemo po telefonu 26-290 (dopoldan).
NOVO - NOVO - NOVO - NOVO
v Kranju, v Tomšičevi 30, od DANES, 12. decembra 1989, dalje
TRGOVINA S ŠPORTNIMI REKVIZITI
ZIMSKA IN ŠPORTNA
KONFEKCIJA
DARILA OB DRUŽINSKEM
NAKUPU
V trgovini tudi:
SALON ARK LESNE INDUSTRIJE IDRIJA
prodaja pohištva po sistemu STARO ZA NOVO ugodni kreditni pogoji nasveti strokovnjaka na domu
Delovni čas: 9-13,15 -19 sobota: 8-12
OBIŠČITE NAS!
Franc Puhar - Aci
Kranjske zgodbe iz tega stoletja
MOST ČEZ KOKRO V PLAMENIH
Leseni most čez Kokro, ki ga je po načrtih ing. Fakina tik pred vojno zgradil stavbenik Kavka ni več varen. Posebna komisija strokovnjakov tehnične fakultete iz Ljubljane je po ogledu svetovala, da naj se most poruši. Tak nasvet je komisija dala občini 10. sept. 1946. Odločitev je padla in most so na sredi zamini-rali, da bi se sesedel. Ker to ni uspelo, so ga zažgali.
- Leta 1947 -
USTANOVI SE "LJUDSKA UNIVERZA"
MLO je na seji 11. februarja 1947 sklenil, da se takoj ustanovi delavska univerza. Predavanja bodo vsak petek. Vse sekretarje OF se obvesti, da v petkih ne sme biti sestankov in drugih predavanj. Tudi kinopredstave ob petkih niso zaželene. Tako bodo predavanja dobro obiskana.
VISEČA BRV ČEZ KOKRO
Denarja za most na Podrtini občina nima. Izseliti bi morali 18 družin, stanovanj pa v Kranju ni. Zato se je MLO 30. aprila 1947 odločil, da se čez Kokro postavi viseča brv na istem kraju, kjer je bil leseni most. Iz Puterhofa so pripeljali jekleno žico od nekdanje žičnice za spuščanje lesa. Tudi ta povezava mesta z novim naseljem na Planini je bila le začasna!
SOCIALIZACIJA FRIZERJEV
Jakšetova brivnica se likvidira. Iz brivskih obratov Franko n Kunstelj pa se organizira mestna brivnica. Tako je treba narediti tudi z gostilnami, pleskarskimi obrati ter vrtnarijo, so sklenili na seji MLO 14. jan. 1947.
HRANE PRIMANJKUJE
Pri popisu živine je bilo veliko utaje. Zato bo posebna komisija MLO šla po vseh hlevih in ponovno popisala živino. Tak sklep je MLO sprejel 30. decembra 1947, tik pred Novim letom. Mesa v trgovinah pa ni. Primanjkuje tudi krompirja. Mestna trgovina ga ima le nekaj vagonov. Delitev krompirja bodo izvedli krajevni sveti državljanov.
PRED GRADNJO MOSTU ČEZ SAVO
Pred začetkom gradnje bi morali porušiti GabriČevo kovačijo, nekdanji hotel Union, Rozmanovo avtomehanično delavnico ter Majdičevo stanovanjsko hišo pod Škrlovcem. Izseliti bi morali 10 strank. Občina stanovanj ni imela, zato do rušenja ni prišlo. Most pa že gradijo.
ZAČETEK GRADNJE STANOVANJ
MLO je na seji dne 22. aprila 1947 sklenil, da se začne graditi 5 stanovanjskih blokov, vsak z 18 trisobnimi stanovanji. Dela bo prevzelo gradbeno podjetje "Projekt". Kasneje pa je "Projekt" gradnjo odklonil, ker ni niti opeke in apna, cementa pa sploh ni možno dobiti. Predsednik MLO ing. Brillv je bil istočasno direktor podjetja "Projekt", pa tudi to ni nič pomagalo.
- Leta 1948 -
PONOVNO GORENJSKI ČASOPIS
Dne 1. oktobra 1948 je izšla 1. številka novega časopisa k j glasila OF za Gorenjsko. Brez Jesenic in Radovljice. Po 7 letfl^ molku je Gorenjska zopet dobila svoj časopis, ki je dobil nas!" GORENJSKI GLAS in ne GORENJEC kot pred obema vbj"3' ma.
TOVARNA "ISKRA" V ČAST KONGRESA KPJ
Delavci in mojstri tovarne ISKRA so v počastitev II. k0£ gresa KPJ izdelali dva nova Kinoprojektorja v dneh, ko je k^j gres trajal. V Ljubljani so na teh projektorjih že vrteli naš W umetniški film "Na svoji zemlji". Tako je poročal Glas 25- fl j vembra 1948.
DOM ONEMOGLIH V PREDDVORU .
Na predsedstvo vlade LRS se pošlje predlog, da se grV Turn v Preddvoru nameni za dom onemoglih. Vse onemogl* doma v Škofji Loki se nato preseli v Preddvor.
Graščina na Okroglem pa se nameni kot zavetišče za sirot'1
ZAMISEL O NADZIDAVI HIŠ
Ker v mest primanjkuje prostorov, bi jih lahko pridobi'' nadzidavo pritličnih in enonadstropnih stavb. V Kranju bi la'V.J nadzidali obe Maverjevi hiši na Glavnem trgu, Savnikovo h'*' poleg hotela Evropa, Andrešičevo hišo poleg trgovine Mef^ J stavbo okrajnega sodišča, gorenjsko tiskarno, celo gimnazijo j poslopje okraja. To zamisel iz uradnih virov je objavil Glas *e prvi številki! /
Radovljiška Linhartova priznanja
RADOVLJICA V ZNAMENJU LINHARTA
Radovljica - Podelitev Linhartovih priznanj za delo na kulturnem področju v radovljiški občini je bila slovesna kot že vsa leta doslej, letos pa je bila seveda v znamenju obletnice - dvestoletnice prve uprizoritve Županove Micke. To je v svojem slavnostnem nagovoru tudi poudaril slavnostni govornik in predsednik častnega odbora za praznovanje Linhartovih jubilejev dr. Matjaž Kmecl.
Če je kdo pričakoval, da ne bo šlo brez Zupanove Micke ali Matička se je zmotil, toda ne preveč. Miran Kenda si je za uvod v proslavljanje Linhartovih jubilejev zamislil in režijsko upodobil Linhartovo dopisovanje z Martinom Kuraltom - seveda v izboru, ki lepo povezuje Linhartovo delo in življenje od ubežnega semeniščnika iz stiškega samostana do prvega slovenskega dramatika. Linhartovo korespondenco sta zaključila dvogovora med najzanimivejšima protagonistoma iz obeh najznamenitejših Linhartovih del. Kulturni program z naslovom Ostanite mi prijatelj so poleg Mirana Kende izvedli še Nataša in Franci Černe ter flavtistka Maja Gogala - Dvor-šak.
Na osrednji Linhartovi proslavi konec minulega tedna so podelili devet priznanj Kulturne skupnosti Radovljica za de-
lo na kulturnem področju. Linhartove plakete so prejeli:
zanjo je navdušil tudi mnogo mladih, z njimi pripravil številne gledališke igre in oblikoval kulturne programe tudi za druge prireditve. S svojim znanjem in izkušnjami uspešno sodeluje tudi v organih ZKO Radovljica.
LUDVIK KNAFELJ - za delovanje na gledališkem področju. Začel je kot igralec že v prvih povojnih letih, kasneje pa se je usposobil tudi kot režiser. Umetniško govorjeni slovenski besedi ostaja še vedno zvest,
Radovljica - Ob Linhartovem dnevu so podelili tudi priznanje za kulturno delo.
Premiera na Loškem odru
ZGOVORNA SOBNA
KRIMINALKA
Zgledno kriminalko, znano zlasti po Hitchcockovem filmu Kliči M za umor, so Ločani uprizorili uglašeno z ustrezno govorno kulturo: zasluga režiserja Slavka Kurdije.
Ime avtorja kriminalke Kliči M za umor Fredericka Knotta bi zakuri iskali po enciklopedijah, ugasnilo je v senci filmskega mojstra Alfreda Hitchcocka, ki jc leta 1954 posnel »sobni thriller« po njegovem lako rekoč že kar zgledno napisanem besedilu. Na Slovenskem je bila ta bulvarka uprizorjena doslej le enkrat, in sicer leta 1959 v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju po prevodu Herberta Gruna in v režiji Branka Gombača in je tedaj doživela kar rekordno število ponovitev: Ker pri nas dela lažjega, zabav nega žanra že dolgo nič ne veljajo, če njso zasoljena s politično satiro, je toliko bolj presenetljivo in hkrati zanimivo, da so se loški amaterji odločili za to pozabljeno delo, ki ima po-,c8 dramaturških in zabavnih kvalitet še eno lastnost, da namreč zahle-Va govorno izurjene interprete. Na tej osnovi ima torej dvojni pomen, da učinkuje s svojo dramaturško natančnostjo in da hkrati omogoča s'°govnc vaje v vedenju in govorjenju izvajalcev.
Delo je zasnovano po klasičnih načelih enotnosti kraja, časa in dejanja: vse skupaj se odigra v dveh dnevih in čez noč, dogajanje je osredotočeno na ljubezenski trikotnik, ki ga sestavljajo nekdanji teniški as, njegova bogata žena in njen ljubimec pisatelj kriminalk. V dogajanje sta vključena še dva akterja, najeti morilec in policijski inšpektor. Do-pianje pa se zaplete in razplete okoli načrtovanega umora zaradi dediščine, toda umor se ne izide po predvidenem scenariju, kajti popolnega Ufnora ni, napisana pa je kriminalka tako. da jc gledalcu vseskozi vse Jasno in da ga vznemirjajo zmote tistih, ki so zapleteni v raziskavo vse do »prav ičnega«. katarzičnega konca , ko se izkaže resnica.
Režiser in dramaturg predstave (obe nalogi sta pravzaprav enovito d0'0) Slavka Kurdija, ki je predstavo opremil tudi z glasbeno ilustrativnimi efekti, je za svojo uprizoritev izbral ustrezne interprete, ki učinkujejo
ansamblsko uglašeno z ustrezno govorno kulturo. Vendar je ta na-Dela skrb za govorno uglajenost v nekaterih prizorih zavrla izrazitejše Pomenske poudarke in nemara tudi nekoliko bolj sproščeno igro. zlasti P8 nastavke za nekaj več humorja, ki se skriva v nekaterih replikah ra-£umsko nadzorovanega in distančno obravnavanega primera. Te nikakor ne nepomembne sestavine, bolj sproščeno gibanje, smiselni premol-kl v dialogu in humorni poudarki utegnejo še priti do izraza po več Ponovitvah. Iz peterice nastopajočih pravzaprav nobenega interpreta ni Mogoče izvzeti, bili so enaki med enakimi, kar uprizoritvi povsem ystreza. nekaj poskusov tipizacije je bilo opaziti predvsem v igri Igorja
-užka v vlogi inšpektorja Hubharda. Nekdanjega teniškega asa igra Ju-re franko, njegovo bogato ženo Tina Teržan. pisatelj kriminalk je Bra-
e Nastran, najeli in umorjeni morilec pa je Igor Drakulič. Scena in ,°stumi so po Zasnovi Polone Mesec ustrezali povezavi z dogajanjem,
P°rtni in pivski rekviziti so odigrali svojo funkcijo in podprli morilčev s|°g življenja.
|. skratka: od Hrupa za odrom s situacisjko dinamiko, prek Pygma-'°na s karakternimi oznakami do kriminalke Kliči M za umor s kon-frzui-ijsko komorno igro se kaže drugačen programski in izvedbeni "raz Loškega odra. Začasen odmik od domače literature je bil kori-
TCn. kakor utegne prej ali slej koristiti spet poseg po katerem izmed
'^carjevih del.
France Vurnik
CIRIL KRAIGHER opravlja poleg svojega rednega dela v LIP Bled tudi delo kulturnega animatorja: likovne razstave in glasbene prireditve v novih prostorih delovne organizacije so rezultati njegove prizadevnosti, kvaliteta priznanega okteta LIP pa je prav tako rezultat njegovega aktivnega in organizacijskega sodelovanja.
ALENKA ŠPENKO je prejela Linhartovo plaketo za svoje delo na glasbenem področju. Kot učiteljica glasbene vzgoje na OŠ prof. dr. Josipa Plemlja na Bledu se je posvetila razvijanju zborovskega petja, saj je na šoli oblikovala kar tri pev-
ske zbore ter s svojim znanjem iz leta v leto stopnjevala kvaliteto zborovskega izraza. To so potrdila vidna priznanja na občinskih in regijskih revijah pevskih zborov, katerih nastopi so tako v programskem kot izvajalskem pogledu dosegli zgledno raven tudi za širše območje.
DO ALMIRA je prejela Linhartovo plaketo za preureditev graščine v Grimščah in grajskih garaž na Bledu. S tem je rešila propada dva objekta, ki sicer nista spomeniško zaščitena, sta pa vsekakor del zgodovine Bleda in okolice. Center domače obrti v Grimščah mnogo prispeva k ohranjanju med ljudstvom nastalih pletenih vzorcev, ki so naša kulturna dediščina. Modna hiša Pristava pa ni le ugledna trgovska hiša, temveč tudi kulturno prireditveni center.
DRUŠTVO MALI VOJNI MUZEJ so prejeli plaketo za svoje prizadevno delo pri nastajanju Malega vojnega muzeja. Dolga leta so zbirali muzejsko gradivo in ga tudi razstavljali na priložnostnih prostorih, letos pa so s prostovoljnim delom in pomočjo delovnih organizacij uredili in opremili podstrešne prostore Muzeja Tomaž Godec v Boh. Bistrici. Gradbeni podvig so letos maja dopolnili še s postavitvijo zbirke Julijske Alpe 1915 - 1917, s katero so predstavili društvene eksponate iz prve svetovne vojne.
Linhartova priznanja za prizadevno delo v radovljiški kulturi pa so prejeli: ANA BLAZIN - za dolgoletno delo na gledališkem področju na Gor-jušah, MLADEN BERGINC -za organizacijsko delo na področju varstva kulturne in naravne dediščine, MINKA KOCJAN - za dolgoletno delo v folklorni in gledališki dejavnosti in JANEZ PRISTAVEC -za dolgoletno organizacijsko in strokovno delo na področju pionirskega zborovskega petja.
Lea Mencinger Foto: Gorazd Šinik
kino      kino kino
BATMAN
Gl. vloge: Jack Nicholson, Michael Keaton, Kim Basinger Režija: Tim Burton
Po ogledu filma Batman se naključni prebivalec domačih podnebij lahko začudeno vpraša, kaj je v tem filmu tako posebnega, daje dosegel tak planetarni uspeh. Razen tehnične dovršenosti, Jacka Nicholsona in dveh ur solidne zabave ni videti nič takega, kar bi izstopilo iz kupa podobnih filmov, fantazijsko spektaklske-ga tipa, namenjenih otrokom in odraslim (npr. Superman).
Vprašanje je zastavljeno narobe. Moralo bi se glasiti: zakaj »tega posebnega« naš gledalec sploh ne opazi, ne registrira? Odgovor se seveda nahaja v stripih. Namesto Supermana. Batmana in ostalih superherojih se je domišljija našega mladostnika Oplajala ob Julesu Vernu, Tonetu Seliškarju. Francetu Bevku in kurirčku Andrejčku. Namesto mentalitete B-žanrovskega stripa in filma je naš mladenič odraščal ob ideološko osveščenih junakih delovnih akcij. In koje v osemdesetih prišel čas, ko se otroške fantazme pri-čno reaktivirati in pojavljati v novi preobleki, na veliko zabavo zdaj že odraslih ljudi, ki so kot vsak normalen otrok na veliko prebirali stripe, se našemu konzumentu svet njegovega otroštva podre, novega nima, tujega pa ne razume.
Batman je strip s častitljivo tradicijo v Ameriki. V obdobju do 60. let. ko je zaradi nezanimanja bralcev polagoma ugašal, je Batman nastopal skupaj z mlajšim Robinom, ki je služil kot most med čudno kostumiranim Batinanom in otroškim občinstvom.
V osemdesetih Batman ponovno udari. V stripu, tokrat brez Robina. postane bolj mračnjaški, trd, dvomiti začne v pravičnost mestnih očetov, za katere je doslej brez pomislekov opravljal umazana dela, pretepa se s\policijo in kljubuje celo samemu Superma-nu, za katerega zve, da na skrivaj pomaga ameriški vladi s tem. da s svojim laserskim pogledom uničuje ruske tanke in rakete.
V filmu je Batman prikazan brez eksplicitnih psiholoških dilem, ali bolje', psihologija jc skrita v strukturi. Batmanov karakter je ogledalo mračnih ulic Got ham city-ja, atmosfere večne noči, odtujenih urbanih konstrukcij in rezke reflektorske osvetlitve. Enako kot Superman skriva svojo idenlitelo. vendar se pri njem ta dvojnost dojema kol razcepljenost uma med dnevom in nočjo, med zavest in podzavest. Če je Superman junak svetlobe, je Batman junak teme in kot takemu mu nadnaravneJasnosti niso potrebne. Zato je tudi bolj primeren za identifikacijo.
Batman je film o otroštvu, ki je postalo dovolj zrelo, da svoje sanje, želje in fantazije uresniči.
'                                                              Zoran Smiljanič Ocena: 4 _._______
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Anton Tomaž Linhart - ob dvestoletnici uprizoritve Županove Micke.
V Stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja fotografije Boštjan Gunčar. V galeriji mestne hiše pa je na ogled razstava del mlade generacije fotografov na Slovenskem.
Prešernovo gledališče Kranj bo danes, v torek, ob 16. uri uprizorilo Molierovega Tartujfaza ŠC Iskra Kranj. Ob 19.30 pa bo za red premierski (od VIII. do XII. vrste in balkon) uprizorilo S. Mrožka EMIGRANTA. Jutri, v sredo, bodo EMIGRANTA ponovili za red sreda - od I. do VII. vrste. V četrtek, 14. decembra, ob 19.30 bodo EMIGRANTA igrali za red četrtek I. - od VIL do XII. vrste in balkon.
V knjižnici kranjske Gimnazije bo jutri, v sredo, ob 18. uri večer s pesnikom Tomažem Šalamunom.
V galeriji GABI, Vodopivčeva 3, razstavlja akad. slikarka Dora Ples t en jak.
Lutkovni četrtek! Ta četrtek .bo (izjemoma ob 17. uri) v gradu Kieselstein nastopila kulturna skupina Bežigrad s Kozličkovo pesmijo.
V čitalnici Osrednje knjižnice Kranj, Tavčarjeva 41 bov četrtek, 14. decembra, ob 19. uri srečanje s pisateljem Edom Torkarjem. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov Relika iz Trbovelj.
RADOVLJICA - V knjižnici A.T. Linhart bodo danes, v torek, ob 19. uri odprli razstavo knjižnih izdaj in uprizoritev Županove Micke.
V Šivčevi hiši razstavlja akad. slikar Simon Mlakar, v galeriji Kamen pa je odprta novoletna prodajna likovna razstava. ŠKOFJA LOKA - V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja akad. slikar Janez Praprotnik.
Zbirke Loškega muzeja so na ogled le ob sobotah in nedeljah med 9. in 17. uro, med tednom pa le ob poprejšnjem dogovoru z upravo muzeja.
Oktet Jelovica prireja ob svoji 20-letnici koncert v petek, 15. decembra, ob 19.30 v OŠ Ivan Grohar Podlubnik.
ŽIVLJENJE JE DARILO ~~
Tržič - Pod tem naslovom bo danes, v torek, ob 18.30 v ogrevani dvorani Paviljona NOB Tržiška knjižnica pripravila literarni večer s svetovnim popotnikom Tomom Križnarjem; ob diapozitivih bo govoril o svojih popotovanjih po svetu in obenem predstavil knjigo O iskanju ljubezni ali z biciklom okoli sveta. Ljuba Jen-ček iz Cerknice pa bo pela stare slovenske pesmi.
STRAŽIŠKI KULTURNI TEDEN89
Kranj - Z otvoritvijo fotografske razstava Marka Aljančiča Kitajska srečanja danes, v torek, ob 19. uri v galeriji Dom Stražišče se začenja tradicionalni leden kulture v Stražišču.
Jutri, v sredo, ob 17. uri bo v galeriji Dom Vlastja Simončič predstavil fotografsko tehniko in materiale otrokom nižjih razredov osnovne šole.
V četrtek. 14. decembra, ob 19. uri v cerkvi sv. Martina v Stražišču Angela Tomanić pripravila advenlni orgelski koncert. Nastopili bodo tudi člani skupine Upanje.
V soboto, 16. decembra, ob 19. uri bo v osnovni šoli Lucijana Seljaka v Stražišču Večer slovenskih pesmi in plesov z mešanim pevskim zborom Svoboda Stražišče, folklorno skupino Sava Kranj in tamburaši Bisernica.
V ponedeljek. 18. decembra, ob 19. uri bosta v galeriji Dom Stražišče kipar Marko Pogačnik in slikar Matej Metlikovič ob risbah in diapozitivih predstavila svoje delo na Smarjetni gori.
Prireditve se bodo zaključile v soboto, 23. decembra, oh 11. uri v cerkvi na Smarjetni gori - Marko Pogačnik in župnik Ciril Berglez: Meditacija na Smarjetni gori.
Brane Povalev razstavlja v Tržiču
UJETI IZGINJAJOČI TRENUTEK
Tržič, decembra - Do 11. decembra bo v paviljonu NOB še odprta razstava olj tržiškega slikarja Braneta Povalevja, od tod pa se bo preselila v galerijo Kamen v Radovljico.
Braneta Povalevja, likovnega pe-dagoga, ki trenutno uči na OŠ Bratstvo in enotnost v Kranju, Slo-i venija že dobro pozna kot slikarja in grafika. V sedemdesetih letih je I sodeloval v skupinah umetniških ustvarjalcev, med drugim v "Skupini 77" in skupaj s še štirimi sodelavci leta 1978 za velik prostorski projekt "Prt na preprogi" prejel tudi Prešernovo nagrado Gorenjske. Zatem se je začelo njegovo samostojno slikarsko delo. Več predstavitev je imel na Dolenjskem - tudi te dni razstavlja v Novem mestu - in drugod po Sloveniji, v galeriji v Slovenj Gradcu, Divači, Hrastniku, Zagorju. Štirikrat se je s svojimi deli predstavil Tržičanom. ki so njegovi najhujši kritiki; nekaterim ne gredo v račun Modiglianijevo podolgovati obrazi žensk, (tokrat je nalašč naslikal tudi dva "normalna" obraza, ki ob slikarjevi tako izraziti umetniški govorici delujeta kot nemogoč kič), čeprav so s številnimi simpatijami sprejeli njegov ciklus Lepa Vida iz leta 1981 in v njem vse bolj spoznavajo svojstvenega umetnika, ki jim v svojih delih sporoča o minljivosti, neusmiljenem izginjanju trenutkov, ljudi, za njimi pa ostaja kulturna dediščina, močan spomin na prednike, ki so živeli v našem prostoru in nam zapustili svoja velika, neminljiva dela.
Tako nosijo njegove ženske dolgih ozkih obrazov v svojih laseh, na oprsju, v krinolinah tistega časa komaj vidna, šrafira-no nakazana sporočila takratne kulture - portale, gradove, Valvasorjev grb in njega samega, cvetlični motiv stare zibke - in pričajo o minljivosti živega in hkrati neminljivosti vrednot.
"Ne gre le za likovno čistost razstave, ta je neoporečna," pravi o razstavljenih delih slikarja Braneta Povalevja tržiški kustos Janez Šter, "mislim, da je bolj pomembno, kakšna "šti-munga" veje iz nje. Ta pomeni poimenovanje nečesa preteklega. Ni to nostalgija za nazaj, ampak občutek, kaj smo mi, kaj je slovenski narod, prikazan skozi neke simbole. Navezanost na Valvasorja ni samo občudovanje človeka, ki je pred 300 leti naredil nekaj, česar danes nismo zmožni narediti, ampak je zajet Valvasor tistega časa skozi moderne prvine, skozi dvoplasti-
čnost slike." / . -—
D. Dolenc / ureja LEA MENCINGER
(^I^SK^©_SIIGLAS'  8. STRAN
Podružnično šolo na Bukovici obnavljajo
Do počitnic pouk v zadružnem in gasilskem domu
Bukovica, 6. decembra - Obnova podružnične šole je padla med zadnje iz tako imenovanega škofjeloškega referendumskega programa in nekaj časa je že vse kazalo tako, da v tej petletki zanjo, za reteško in glasbeno šolo sploh ne bo denarja. Vprašljivo je bilo celo dokončanje prizidka in obnove šole v Železnikih. Potem pa so Ločani negotove in neredne prilive denarja po samoupravnem sporazumu zamenjali s stalnimi pritoki v okviru občinske cestne komunalne skupnosti. Tako je nenadoma lahko prišla na vrsto tudi obnova bukovške podružnice.
Torek, 12. decembra 1989
Božidar Jurca iz Zavoda za družbeni razvoj v Škofji Loki je povedal, da bo obnova šole na Bukovici stala okroglo 4,6 milijarde dinarjev (po oktobrskih cenah). Ceno so si pri Tehniku zagotovili z 80-odstotnim avansom. Po pogodbi bo Tehnik usposobil notranjost šole za pouk do konca zimskih počitnic, to je do 4. februarja naslednjega leta, medtem ko naj bi bila celotna obnova z zunanjo ureditvijo sklenjena konec šolskega leta.
Pri Tehniku se pogodb običajno držijo. Torej se bo 48 bu-kovških šolarjev iz treh oddelkov (prvi in druei razred je kombiniran) s tremi učiteljicami čez dva meseca lahko preselilo v posodobljeno in polepšano šolo. V šoli bosta dve učilnici, telovadnica, ki je zdaj ni bilo in jo bodo po potrebi lahko spremenili tudi v učilnico, sodobna kuhinja, garderoba, sanitarije, prenovljeno bo tudi učiteljsko stanovanje, doslej mrzla stavba pa bo centralno ogrevana.
»Iz stare šole smo se selili 10. oktobra,« je dejala Štefka Lovrenčič, ki v kombiniranem oddelku poučuje deset učencev prvega razreda in sedem drugega razreda. »Vest o začetku obnove smo sicer že več let nestrpno pričakovali, navsezadnje pa nas je skoraj presenetila. Nerodno je, k/r na Bukovici ni dovolj primernega družbenega objekta, ki bi nam za nekaj mesecev lahko nadomestil šolo. Za oddelek prvega in drugega razreda so nam ponudili gostoljubje gasilci v dvorani gasilskega doma, medtem ko tretji in četrti razred gostujeta v zadružnem domu. Tja hodimo tudi na malico. "Učilnica" v gasilskem domu je kar prijetna, topla, kljub temu pa težko čakamo, da bi bili spet vsi skupaj v prenovljeni šoli.«
Drugošolec Tomaž Bradeško je dejal, da ga je v stari šoli najbolj motilo to, ker niso imeli telovadnice. »Telovadili smo kar v razredih. Klopi smo pomaknili na stran. Včasih pa smo šli ven na sprehod. V gasilskem domu je lepše kot v šoli. Vsak dan, ko gremo na malico v zadružni dom, gledamo, kaj se godi z našo šolo. Zdaj so vzidana že nova okna.«
»Rad bi, da bi bila naša šola čimprej obnovljena. Posebej se veselim telovadnice. Tudi lepo garderobo in stranišča bomo dobili. Šola bo vsa topla,« je z
navdušenim pričakovanjem povedal Tomažev sošolec Andrej Oblak.
H. Jelovčan
Dan prosvetnih delavcev v Tržiču
Tržič, 8. decembra - V petek zve.er je bila v Tržiču na osnovni šoli heroja Grajzarja slovesnost ob dnevu prosvetnih delavcev občine Tržič, ki jo je tokrat organizirala Skupnost otroškega varstva Tržič. V kulturnem programu je s svojo monodramo nastopil Dare Valič. Ob tej priložnosti so bile podeljene tudi nagrade najbolj zaslužnim prosvetnim delavcem občine. Izobraževalna skupnost je nagradila Miro Kramarič s podružnične šole heroja Grajzarja v Lomu, Zinko Srpčič z osnovne šole heroja Grajzarja ter Antona Remškarja z osnovne šole Kokrškega odreda Križe, Skupnost otroškega varstva Tržič pa je nagradila Aleksandro Gubic, vodjo enote WO "Kurirček" v Križah.
D. D.
Mednarodno priznanje za mladega raziskovalca Damijana Miklavčiča
Ideja, ki je ni mogoče hitro uresničiti, je zastarela
Kranj, 11. decembra - Kranjčan Damijan Miklavčič, dipl. inž. elektrotehnike, je zaposlen na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani kot mladi raziskovalec. Razloga za pričujoči pogovor sta bila dva: od njega smo želeli slišati kaj več o statusu mladega raziskovalca in, drugič, o njegovem strokovnem delu. Damijan Miklavčič je namreč na letošnji evropski konferenci o fizikalni medicini in rehabilitaciji v Madridu prejel mednarodno nagrado sklada MAPFRE za delo z naslovom: Dolgoročni (terapevtski) učinki funkcionalne električne stimulacije pri otrocih s spastično cerebralno paralizo.
Nagrada je laskava. Kakšn* je bila pot do nje?
»V drugem letniku fakultete sem začel delati v laboratoriju pri prof. dr. Stanislavu Reber-šku in za temo, na kateri sem p/vo leto delal, prejel tudi fakultetno Prešernovo nagrado. Kasneje je prof. Reberšek oživel projekt terapevtskih učinkov funkcionalne električne stimulacije na hojo otrok s spastično cerebralno paralizo, ki jo je pred več kot petnajstimi leti začel uvajati v klinično prakso prof. dr. Franjo Gračanin z Univerzitetnega zavoda za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani. Prof. Reberšek me je povabil k sodelovanju. Dve leti smo analizirali rezultate raziskav okrog 30 otrok, primerjali stare z novimi, jih obdelovali, nazadnje izsledke strnili v referat, ki sem ga predstavil v Španiji.«
Kakšen pomen ima delo za prakso, za bolne otroke?
»Funkcionalna elelitrična stimulacija pomaga, dokler jo bolniki uporabljajo, torej terapevtski učinki niso taki, da bi vodili k popolni ozdravitvi, tako kot noben dosedaj znan terapevtski pristop. Na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo se že okrog dve desetletji ukvarjajo s funkcionalno električno stimulacijo oziroma načinom, kako restavrirati izgu-
bljeno motoriko pri bolnikih.
Na osnovi teh raziskav je nastalo nekaj stimulatorjev (gre za dvig stopala s pomočjo električnega impulza). Vendar naprave, ki se dobijo na našem trgu, niso prirejene za otroke. Zlasti poleti so otroci zelo prizadeti, ker se žice preveč vidijo. Za otroke bi lahko izdelali poseben stimulator, žal pa je za take stvari običajno zelo težko najti denar oziroma zainteresirano firmo.«
Kdo pa je financiral vaše raziskovalno delo?
»Raziskovalna skupnost Slovenije in Ameriško ministrstvo za zdravstvo.«
Vam je mednarodna nagrada sklada MAPFRE prinesla samo priznanje v znanstvenih krogih ali tudi kaj bolj "materialnega"?
Ko nestrpno čakaš na bolniško nadomestilo
Tudi v zakonitem roku ga nagloda inflacija
Kranj, 8. decembra - Biti bolan je za človeka dvakratno zlo, saj je prikrajšan za zdravje in za denar hkrati. Če bolniško nadomestilo, ki je praviloma precej skromnejše od plače, vrh vsega še kasni, je zlo še večje.
Ondan nas je v uredništvu obiskal Borut Lužovec, ki ima z izplačevanjem »bolniške« zadnjih nekaj mesecev kaj bridke izkušnje. Pravzaprav jih ima njegova pri zasebniku zaposlena žena Ljubica, ki je pred sedmimi meseci nastopila bolniški stalež.
»Borih devet milijonov bolniške ji je pripadalo zadnji mesec, pa socialna služba še to izplačilo neznansko zavlačuje,« je potožil v ženinem imenu. »V sedmih mesecih, ko'ikor je na bolniški, izplačilo kasni praviloma za deset dni. Zadnji bolniški listje denimo prejela 25. novembra, koje tudi zaključila stalež, pa ji do 5. decembra še niso izplačali nadomestila. Zaradi tega sva se nenehno obračala na socialno službo, zakaj zavlačujejo izplačilo, vendar od tam ni bilo zadovoljivega odgovora.«
Delovne organizacije zdaj sicer že same izplačujejo nadomestila dohodkov za čas bolniške odsotnosti, zdravstvena skupnost pa jim na podlagi zahteve denar kasneje vrne. Zaposlenim pri zasebnikih pa gredo »bolniške« še vedno prek zdravstvene skupnosti. Tam smo se obrnili na referentko Marico Veber, ki nam je o našem primeru povedala:
»Nadomestila izplačujemo, ko dobimo iz zdravstvenega doma bolniški list. Tega sicer najprej pošljejo na Zavod za socialno medicino in higieno v analizo, nato pa k nam, kjer enkrat tedensko izplačujemo nadomestila prek nakaznic ali na knjižice. Rok zapadlosti nadomestila je zadnjega v mesecu, mi pa smo ga po črki zakona dolžni plačati 15 dni po tem roku. Če si ogledamo kronologijo izplačevanja nadomestil za Ljubico Lužovec, je videti takole: 21. aprila je nastopila bolniški stalež, 18. maja smo ji prvič izplačali nadomestilo. Za maj smo ji izplačali 2. junija, za junij 7. julija, za julij 7. avgusta, za avgust 4. septembra. 11. septembra smo izplačali razliko po aneksu o povečanju osebnega dohodka. Za september je dobila nadomestilo 4. oktobra, 11. oktobra pa znova razliko, za oktober pa je dobila izplačano 6. novembra. Sodim, da izplačujemo dovolj ažurno in v zakonskih rokih, hitreje pa ob odvisnosti od številnih tekočih podatkih o gibanjih dohodkov pač ne gre.«
Vsa čast sicer korektnosti in zakonitosti, toda inflacija, ki v 15 dneh domala za tretjino zmanjša vrednost nadomestila, se kaj malo zmeni za taka pravila!
D. Z. Žlebir
»Osemsto dolarjev, ki sem jih bil toliko bolj vesel, ker niso bili pričakovani in so bili za družinski proračun kot dež za suho zemljo.«
Kakšen je sploh status mladega raziskovalca?
»Akcijo s sloganom 2000 mladih raziskovalcev do leta 1990 je pred leti sprožila republiška raziskovalna skupnost. Zamisel je dobra, a spet se zatika pri osnovnem problemu; ali je premalo denarja ali pa preveč raziskovalcev, skratka, raziskovalna skupnost le s težavo izpolnjuje finančne obveznosti do mladih raziskovalcev. Sicer pa je za mladega raziskovalca zelo pomembno, kje je zapo-sitn.«
Zakaj?
»Ne samo zaradi denarja, ampak tudi zaradi mentorstva. Edini kriterij mentorstva je doktorat znanosti. Menim, da vsak doktor znanosti ni sposoben voditi mladih raziskovalcev. Kriterij je preohlapen. Sam imam izjemno srečo. Akademik prof. Vodovnik, ki vodi laboratorij, je eden od pionirjev električne stimulacije, cenjen raziskovalec v svetu in pri nas, predaval je tudi že v ZDA, prof. Reberšek, ki je moj mentor in me že od drugega letnika fakultete zelo dobro vodi, je v bistvu njegov učenec, zdaj sodelavec. Tudi drugi sodelavci v skupini, med njimi tudi že afirmirani nekdanji mladi raziskovalci, so izvrstni.»
Status mladega raziskovalca torej prinaša plačo, delovno dobo, motnost strokovne rasti. Kakšne pa so vaše obveznosti?
»V triletni pogodbi je določeno število obveznosti, ki jih moram izpolniti. V tem času moram tudi magistrirati. Mladi raziskovalci večinoma ogromno delajo. Dvanajst ur na dan je premalo. Če vzamem sebe: zjutraj grem na fakulteto, ob štirih, pol petih popoldne pridem domov, zvečer študiram. Moja osnovna ftroka je elektrotehnika, ki jo moram poznati, glede na to, da delam na področju zdravstvene rehabilitacije, je treba nekaj vedeti tudi o medicini, fizioterapiji.«
Kakšne sposobnosti oziroma delo je zaobjeto v raziskovalni nalogi?
»Da lahko delam v skupini, moram znati več kot običajni elektrotehniki, znati je treba oblikovati team usposobljenih ljudi, imeti idejo, nato pa nalogo še izvesti, obdelati .ezultate, prezentirati. Vsaj 90 odstotkov je pri tem "balasta", samo pO desetih odstotkih "sveti lučka". Za teh deset odstotkov je vredno delati. Seveda so raziskave povezane tudi z denarjem, k' ga vselej manjka. Dodatne vire financiranja iščemo v okviru mednarodnih sodelovanj.«
Ste na polovici triletne pot* mladega raziskovalca. Kaj Pa magisterij, je še daleč, kaj ste ii' brali zanj?
»Ne manjka mi več veliko-Raziskujem vpliv električnega toka na rast eksperimentalnega tumorja. Eksperimentiram na živalih, za kar pri nas zaenkrat še ni etičnih ugovorov. Delamo na Onkološkem inštitutu, p° dinamiki (vsak teden en eksperiment), ki smo jo v naših raz-! merah izredno težko vzpostavili. Rezultati so zanimivi, zbuja' jo pa zmerni optimizem. Zani; mivo je predvsem, da z istim' parametri dosegamo dva različna učinka: zavoro rasti tumorja in zaraščanje ran pri celjenju.«
Akcija 2000 mladih raziskoval' cev je bila sprožena predvsem kf spodbuda podjetjem, za hitreje gospodarsko rast. Opažamo p& da pretežni del mladih razisk0' valcev dela na fakultetah, veliko jih je po izteku pogodbe kot d& "tretje univerze" odšlo v tujino^ Kaj, menite, je pri nas narobe?
»Gospodarstvo je preveč na tleh, nima denarja za raziskovalno delo, za razvoj. Izgleda nezainteresirano, v resnici pa raziskovalcev ne more plačat' toliko, kot so vredni in jim tud> stežka omogoči dobre pogoje za delo (oprema). Včasih pa s* tudi bojijo njihovega prestižnega znanja. Vse to nas seveda potiska vedno bolj nazaj. RaZ' voj zunaj drvi. Če imaš dobro idejo, a je ne moreš uresničitiv kratkem času, potem je že zastarela.«
H". Jelovčan
Povečanje pokojnin-
desetič
Odbor za plan in finance pri Skupnosti pokojninskega in invalid skega zavarovanja je minuli teden sklenil, da se znova povečajo f°, kojnine, letos že desetič. Tokrat se bodo pokojnine zvišale za 30 o6' stotkov.
Decembrske pokojnine z razliko za enajst mesecev bodo plačane 27. decembra, upokojencem pa bo skupni znesek tokfa vrgel več kot štiri in pol novembrske pokojnine. Povprečne mej>*j! čne pokojnine bodo po povečanju naslednje: starostna 8,100.0^ dinarjev, invalidska 6,700.000 in družinska 5,800.000 dinarF , povprečje vseh pa 7,300.000 dinarjev. Skupna izplačila bodo & cembra za povprečno starostno pokojnino 28,200.000, invalid«* 23,300.000 in za povprečno družinsko 20,500.000 dinarjev. SkW no izplačilo za tiste, ki prejemajo najnižjo pokojnino za po"1 pokojninsko dobo, bo 20,600.000 dinarjev.
Za enak odstotek kot pokojnine se bosta popravila tudi vaf' stvena dodatka: višji bo znašal 3,888.200 dinarjev (skupaj s pofa' Čunom bo to pomenilo 13,700.000 dinarjev), nižji dodatek pa ^ 1,944.100 dinarjev (s poračunom vred bodo upravičenci prej?' 6,879.000 dinarjev. Enako kot pokojnine se bodo z veljavnost od 1. januarja dalje povečale tudi kmečke preživnine. S I. deceC' brom pa bodo za 30 odstotkov višja tudi nadomestila za teles" okvaro.
Organ, pristojen za medletna povišanja pokojnin, se / ■ kmalu sestal še enkrat, ko bo odločal še o eni medletni uskladi1 - opravljena naj bi bila do 15. januarja. Zatem namreč SPIZ Pf ide na nov način usklajevanja, ki ga predvideva v prihodnje spf menjen zvezni pokojninski zakon. Obljubljajo pa, da pri te" upokojenci ne bodo prikrajšani.
Torek, 12. decembra 1989
Kaj bomo kuhali ta teden
Ponedeljek: krompirjev golaž, motovileč s fižolom. Torek: govedina v solati, maslena torta
Sreda: pečena ali ocvrta morska riba, slan krompir, špinača z maslom.
Četrtek: kapileti s smetano, zelena solata.
Petek: pljučka s krompirjem, palačinka.
Sobota: zelenjavna juha, dunajski zrezek, pečen krompir, zelena solata z jajcem. Nedelja: gorenjska šara, jabolčna pita.
Takole nam svetuje Jože Zalar, vodja kuhinje v hotelu Creina:
Kapileti s smetano
Za 4 osebe potrebujemo: 40 dag kapiletov (dobimo jih v vsaki živilski trgovini, so nov izdelek Mlinotesta iz Ajdovščine, nadevani z mesom in oblikovani v male klobučke), 2 dl sladke smetane, 6 do 8 dag prešane šunke, narezane na majhne kockice, baziliko in parmezan.
Kapilete skuhamo v veliki količini slanega kropa "na zob".
V posodo zlijemo 2 dl smetane in ji dodamo šunko. Ko smetana zavre, stresemo vanjo testenine in pokuhamo toliko časa, da se jed zgosti. Na koncu dodamo še baziliko in nariban parmezan.
Dober tek!
P.S. Naj tule omenimo še, da bo v hotelu Creina v Kranju od 15. do 24 decembra teden testenin. V tem času bodo kuhali vse vrste testenin, večinoma seveda po italijanskih receptih.Tako si bomo lahko privoščili torteline z morskimi sadeži ali s sadjem in smetano, raviole, tagliatele z gobami, lasagne, špagete na štiri načine, kanelone in kapilete; slednji bodo pripravljeni po genovsko in celo z lososom. Prvi dan, v petek, 15. In naslednji petek, 22. decembra, vsakič od 15. do 16. ure, bodo pripravili tudi pokuš-njo testenin. Vabljene ste vse gorenjske gospodinje, ki boste pri kuharju Jožetu Zalarju dobile tudi nasvet za pripravo testenin iz prve roke.
/ZA DOM IN DRUŽINO. IZ ŠOLSKIH KLOPI
9. stran i mmmmssoLAB
Nekaj misli o testeninah
Osnovno, kar moramo vedeti pri kuhanju testenin: testenine vedno kuhamo v veliki količini vode in ko so kuhane, jih nikoli ne izpiramo z vodo. Kuhane testenine na cedilu samo odce-dimo in jim dodamo maščobo - olje, maslo ali margarino.
Italijani, ki so veliki ljubitelji testenin, le-te, posebno pa špagete, kuhajo "na zob", "al dente", kot pravijo, kar pomeni, da imajo v sredini belo pikico in ko jih ugriznemo, čutimo rahlo trdoto.
Okusne testenine pripravljamo s sladko ali kislo smetano, paradižnikom, vseh vrst omakami, z ribami, mesom in podobno, najbolj pomembna dišavnica pa je bazilika, ki testeninam daje prijeten vonj in okus.
/o   ljubljanska banka
Najboljši del človekovega življenja so njegova mala, brezimna, pozabljena dela dobrote in ljubezni.
Wllliam Wordsworth
Čebulnice cvetejo tudi pozimi
Kdor je kdaj pozimi imel cvetoče čebulnice tulipanov, narcis ali hijacint, se jim bo stežka odpovedal. In res je edinstveno doživetje spremljati razvoj čebulnice od prvih listnih nastavkov do cvetja. Za dober uspeh je pomembno dvoje: treba je začeti dovolj zgodaj jeseni, konec septembra, najkasneje v začetku oktobra, in nabaviti primerne čebulice ustreznih sort. Dobra je že vrtna prst ali krtinka, ki jo je dobiti ob krtovih rovih na travnikih, moramo pa ji primešati še peska. Po saditvi v lonce morajo čebulnice na hladno, v klet ali na vrt. V vrtu lonce zakopljemo, da so 30 do 43 cm na debelo zaruti s prstjo, ta pa pokrita z listjem, da ne zmrzne. Kdor nima vrta, jih najbolje shrani zasute s prstjo v zaboju. Temperatura naj se tu ne dvigne nad 9 stopinj C. Približno po treh mesecih so se čebulice ukoreninile in že tudi odgnale. Ko je poganjek dolg 5 do 6 cm, lahko pridejo na toplo, kjer so sprva še v temi, prekrite s papirnimi tulci; kakor hitro pa je cvet zunaj, zatemnitev ni več potrebna, pač pa jih je treba dati na hladno mesto, da bodo cvetne barve bolj žive. Nizka temperatura tudi zadržuje rast listja, tako pride cvetje bolj do izraza.
Tulipane navadno silijo tako, da je po več čebulic v loncu, vsaj po tri, in so s ploščato stranjo obrnjene navznoter, na sredo lonca. Iz zemlje lahko gleda vrh, konica čebulice. Sorte iz skupine zgodnjih tulipanov so za siljenje najprikladnejše in tudi prve cveto, že okoli novega leta ali celo še prej.
Hijacinte silijo bodisi v loncih ali tudi v kozarcih z vodo. Če je le možno nabaviti preparirane čebulice, bo z njimi boljši uspeh kot z navadnimi. Pri izbiri sort se ravnamo po barvah, zlasti zaželene so rdeče sorte, med njimi je ena najboljših "Pink Pearl".
Pri siljenju narcis moramo biti posebej pozorni na to, da na toplem prebujno ženejo v listje, ki preveč zdivja in cvetje skoraj zakrije.
Najpreprostejše je siljenje žafranov. Večje število gomoljč-kov posadimo v plitvo posodo na gosto drugega ob drugem. Posoda mora biti dolgo na hladnem in sme šele januarja v zmerno topel prostor, kjer je temperatura pod 15 stopinj C. Le tedaj bo nastavek cvetja izdaten, v nasprotnem primeru se utegne zgoditi, da bogato olista in sploh ne cvete. Rumene sorte težko silimo,
hvaležnejše so modre in bele./-;—_______/
__/ ureja DANICA DOLENC J
Misli o narkomaniji in narkomanih
Narkomani iščejo rešitev težav v drogah. Zapuščeni so in osamljeni, zato ne morejo brez mamil. Ker so droge zelo drage, oni pa nimajo denarja, kradejo. Nihče jih potem ne upošteva več, vsem se zdijo le navadni tatovi in narkomani. - Drago Matovič, 7. a
Narkomani me ne motijo, vendar ni prav, kar počnejo. -Boštjan Ogris, 7. a
Biti narkoman ni pogumno dejanje, pač pa le uničevanje življenja. - Anita Bogataj, 7. a
Narkomani počasi razpadajo. Če ne dobijo mamil, norijo in močno trpijo. - Sanja Škofic, 7. a
Narkomani se mi smilijo, saj si ne morejo pomagati. Njihov edini izhod je smrt. • Alenka Rozman, 7. a
Upam. da v mojem kraju ni narkomanov in se z njimi ne bom nikoli srečala. - Vlasta Svab, 8. a
Mislim, da narkomani jemljejo drogo, ker se bojijo sedanjosti in bi ji radi ušli. - Petra Brane, 8. a
Droga vodi v smrt mnogo mladih, nedolžnih ljudi. - Nina Trgo, 8. a
Kljub prizadevanju, da bi odpravili narkomanijo, je na svetu še veliko ljudi, ki padejo v to nesrečno, kratko življenje. - Pranja Gabro-všek, 8. a
Droga je način za utopitev žalosti, za prezgodnjo smrt. Nesrečo pa lahko pozabimo na boljši način, ki ne vpliva na naše zdravje. - Mojca Marin, 8. a
Učenci OŠ heroja Bračiča Tržič
Rudi
Rudi bil je siromak, zato odšel je v svet za kruhom,
vsak delavnik je bil težak, bilo še slabše je lenuhom! V Ameriki, v deželi sanj, v tovarni delo je dobil, prišel do mnogih je spoznanj, se ob delu pridno je učil. Le z delom in z učenjem lahko postaneš strokovnjak, zato pa, učenec, uči se z veseljem,
da tudi ti postal boš tak! Jernej Peternelj, 5. c r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka
Žogica Marogica
(Kritika)
V torek smo si v Prešernovem gledališču v Kranju ogledali predstavo Žogica Marogica.
V igri so nastopali: dedek, babica, Žogica Marogica, zmaj Tolovaj, miličnik, stražnik, črpalkar, strašilo Motovilo, kužek Postružek, ptiček Kraljiček in trije mali zmajčki. Zelo všeč sta mi bila črpalkar in tretji, najmlajši zmajček. Črpal-karja je igral Pavle Rakovec, igralec, ki ga zelo rad gledam. V tej vlogi je bil zelo smešen. Cev za točenje bencina je uporabil kot mikrofon. Njegovo obnašanje me je spominjalo na vodjo kakšne rockovske skupine. Tudi mali zmajček se mi je zdel smešen. Govoril je kot moja mlajša sestrica pred letom in pol. Vse ostale osebe, razen žogice Marogice, so mi bile všeč. Žogica je bila počasna, žoge pa niso take.
Scena je bila nenavadna, lepa in zanimiva. Predstavljena je bila kot vrtiljak, ki se je zavrtel ob vsakem novem dogodku.
Odlični so se mi zdeli kostumi. Bili so pisani in izvirni.
Igra mi je bila tehnično všeč zato, ker je bila smešna. Čeprav zgodbo že od majhnega zelo dobro poznam, sem se ob njej zabaval.
Starši, peljite svoje otroke, da si ogledajo to lepo igrico!
Blaž Suhač, 3. r. OŠ Davorina Jenka Zalog
Tožba
ubogega
pesnika
Ne morem pisati pesmi na ukaz! Za to imamo plačane poete!
Če samo na to pomislim, da me čakajo prazni listi -željni rime,
me (kaj pa drugega) strese mraz!
Lahko napišem pesem! Vendar ne bo od srca. Iz nje bo vela hladna sapa, čeprav ne bo v njej niti kančka zla.
Morda bodo rekli: "On pa pesnik? Saj ni resen!" Mogoče je lažje biti pisatelj. A jaz ostajam pri pesmih! Ob večerih si podpiram glavo in še vedno slišim naročilo: "Nekaj resnih!" Zdaj pa bodi smešnim verzom prijatelj (če moreš)!
Betka Vovko, 8. a r. OŠ Franceta Prešerna Kranj
MORDA NISTE VEDELI
Najdaljša in najtežja od vseh kač je anakonda (Eunectes murinus), ki živi v Južni Ameriki. Za anakondo, ki so jo ubili leta 1944 ob gornjem Orinoku v vzhodni Kolumbiji, so ohranjena zanesljiva poročila, da je bila dolga 11,4 metra. Težka je bila skoraj 450 kilogramov. Neka druga anakonda, ubita ob spodnjem toku reke Guavlare v jugovzhodni Kolumbiji novembra 1956, je merila v dolžino 10 metrov In 25 cm. Najdaljša kača v živalskem vrtu pa je bil verjetno Colossus, samica mrežastega ali kraljevskega pitona (Pvthon reticulatus), ki je umrla za tuberkulozo 1963. leta v živalskem vrtu v Pittsburghu (ZDA). Kača je bila tedaj dolga 8,70 metra.
«1*
^ro doma
GLAS'10. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
Torek, 12. decembra 1989
Konec tedna veliko sahkaško tekmovanje nad Jesenicami
Jeseniški in srednjeevropski pokal
Savske jame, 8. decembra - Sankaški klub Jesenice bo v soboto in nedeljo v Savskih jamah nad Planino pod Golico organiziral tri močne sankaške tekme: v soboto 32. Pokal mesta Jesenice in zaključno tekmo lanskega srednjeevropskega pokala, v nedeljo pa 33. Pokal mesta Jesenic in prvo tekmo letošnjega srednjeevropskega pokala.
Za usodo dvodnevnega tekmovanja se ni treba več bati. Nad 70 sankačev iz Jugoslavije, Italije, Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Poljske, Francije, Švice in Češkoslovaške bo dirkalo na izredno dobro pripravljeni naravni progi v Savskih jamah, čeprav snega ni in bi bilo brez iznajdljivosti organizatorjev progo težko pripraviti. Ze skoraj deset dni izdelujejo umetni sneg s pomočjo snežnega topa Franca Stroja iz Dvorske vasi, ki na sankaški progi * preizkuša prvi v Jugoslaviji
izdelani snežni top. Skoraj kilometer dolga proga je bila v petek že prekrita s snegom in deloma tudi ledena. Zasneževati so jo začeli na startu, kamor so spravili sorazmerno lahek top, s pomočjo gasilcev s Planine pod Golico so črpali vodo iz Črnega potoka in jo vlekli na start, za nižje dele proge proti cilju pa so vodo črpali iz potoka z električno črpalko. Na progi je že dovolj snega in kot so povedali prizadevni jeseniški sankači Marjan Meglic in Mirko Klinar, ki sta oba tekmovalca, pa vodja tekmovanja Janez Hrovat ter skrbnik snežnega topa Bojan Kristan, bodo sedaj progo zgladili z unimogom in jekleno mrežo, potem pa jo bodo nalivali z vodo: zvečer dvakrat ali trikrat in zjutraj med 4. in 6. uro prav tolikokrat. Zasnežiti bodo morali še iztek, zaradi zanesljivosti pri snegu pa bodo naredili še snežno rezervo. Umetni sneg je suh in je zato v deponiji ob-stojnejši od naravnega. Sankačem pomagajo Elektro Žirovnica, gasilci s Planine pod Golico in s stroji Poldi Krašovec, ki je bil dolgo tekmovalec v sankanju. Jeseničani imajo za lažjo pripravo proge tudi že svojo rolbo. Sicer pa je v jeseniškem klubu 20 aktivnih sankačev, med katerimi je nekaj mlajših, zelo obetavnih. Nad svojim položajem niso pretirano zadovoljni, saj se ubadajo z velikimi gmotnimi težavami, ki se začnejo že pri nakupu sank (izdelovanja se lotevajo kar sami), vendar vztrajajo zaradi ljubezni do tega športa.
Sobota, 16. decembra, bo prvi tekmovalni dan. Na sporedu bo 32. Pokal Jesenic, ki je zadnjo zimo odpadel, obenem pa zaključna tekma lanskega srednjeevropskega pokala, ki je v suhi zimi ni bilo mogoče izvesti. V nedeljo, 17. decembra, pa bo tekmovanje za 33. pokal Jesenic in prva tekma novega srednje evropskega pokala v sankanju na naravnih progah. Od slovenskih klubov bodo razen Jeseničanov tekmovali še Železnikarji, Tržičani, Trboveljčani in sankači iz Idrije.
J.Košnjek, slike F. Perdan
Končan kranjski turnir v malem nogometu
Tekmovalo 78 moštev
Kranj, 5. decembra - Med prazniki se je v dvorani na Planini končal 11. tradicionalni turnir v malem nogometu, na katerem je v A skupini igralo 64 ekip, v B veteranski skupini pa 14 moštev. V obeh finalih so sodelovala po štiri najboljša moštva. Izidi finala v skupini A: Elektro Lalič : Samba 2 : 3, Picerija Orly : Krokar 4 : 5, Picerija Orly : Lalič 6 : 7, Krokar : Samba 2 : 3. Vrstni red: 1. Samba Medvode, 2. Krokar Trste-nik, 3. Elektro Lalič Kranj, 4. Picerija Orly Gorice. V skupini B so v finalu igrali: Elektro Lalič : Ikos 2 : 0, Grče : ZTKO 4 : 2, Grče : Elektro Lalič 1 : 2 in ZTKO : Ikos 0 : 2. Vrstni red: 1. Elektro Lalič Kranj, 2. Grče Bohinjska Bistrica, 3. Ikos Kranj, 4. ZTKO Kranj. Najboljši so razen denarnih nagrad prejeli tudi pokale.
ZTKO Kranj bo tudi letos organiziral zimsko trim ligo za občane, stanujoče v kranjski občini. Žrebanje in določitev razporeda bo 12. decembra ob 17. uri v dvorani na Planini.
M. Čadež
Negotova usoda kranjskega drsališča
Dve plati ledene nadloge
Kranj, 6. decembra - Naslov ni prehud, saj se je kranjsko drsališče v Poslovnoprireditvenem središču Gorenjski sejem, na katerega je bil Kranj prva leta ponosen, spremenilo v zoprno nadlogo za sejemsko organizacijo, uporabnike, predvsem hokejiste, pa kranjske tovarne, ki so pomagale graditi sejemsko dvorano z drsališčem. Dogovora, kako urediti sofinanciranje in s tem poceniti uporabo ledu, še ni. Zato ne bo presenečenje, če se bo na vratih drsališča pojavil napis: zaprto!
Problem se je zaostril konec preteklega tedna, ko kranjski hokejisti zaradi zasedenega termina niso mogli odigrati prvenstvene tekme in ko so dobili račun za uporabo ledu, ki ga ne morejo plačati. Stališča Hokejskega kluba Triglav, ki je eden od uporabnikov ledu, smo objavili že v prejšnji številki Gorenjskega glasa. Povedali so nam ga predsednik Hokejskega kluba Triglav Franci Teran, sekretar kluba Rudi Zalo-kar in predsednik tehnične komisije Primož Strniša. Na pogovoru v ponedeljek zjutraj so povedali: obstanek kranjskega hokeja je vprašljiv, termini za petkovo tekmo in del vadbe so nam bili vzeti brez obvestila, računa 109,7 milijarde starih dinarjev ne moremo in ne bomo plačali, dogovor s sestanka na kranjski SZDL se ne uresničuje (uporabo ledu naj bi plačala ZTKO, kranjsko gospodarstvo pa zelo drago električno energijo), preveri naj se, zakaj je kranjski led najdražji, s sejmom se ne nameravamo
V Naklem
več pogovarjati, ampak samo z ZTKO Kranj, nihče hokejistov, klubskih funkcionarjev in staršev ne bo imel za norca, v Kranju naj bo vzdrževanje športnih objektov združeno pod eno streho (ZTKO med zimsko sezono), če pa nas na sejmu ne marajo, naj bi nam to povedali pred sezono, da bi led poiskali na Bledu ali na Jesenicah, kjer je bistveno cenejši.
Odgovore smo iskali tudi pri prizadetih: direktorju Poslov-noprireditvenega centra Gorenjski sejem Francu Ekarju in Ferdu Rauterju, predsedniku programsko-razvojnega sveta Gorenjskega sejma.
Franci Ekar je povedal, da so poskušali na vse načine pregovoriti kranjsko združeno delo, da bi sodelovalo pri financiranju obratovanja drsališča, vendar zaman. Odgovor je bil: pristali smo na višjo prispevno stopnjo za telesno kulturo in iz tega denarja naj se financira tudi drsališče. Sejem denarja nima od kod vzeti. Že deset let
Spominski turnir Karla Misjaka
Naklo, 12. decembra - Šahovski klub Naklo organizira v nedeljo, 17. decembra, s pričet-kom ob pol desetih v Domu družbenopolitičnih organizacij v Naklem I. naklanski spominski šahovski turnir Karla Misjaka. Turnir bo odprtega tipa z 10 minutami igranja za vsakega igralca. Odigran bo po švicarskem sistemu z devetimi koli. Prijavnina bo 50.000 dinarjev
razen za šahiste z ratingom. Prijave bodo sprejemali pred začetkom turnirja. Za njboljše so pripravljene denarne in praktične nagrade, prav tako pa tudi pokali. Vsak igralec mora prinesti s seboj šahovsko uro. Pojasnila dajeta predsednik in tajnik Šahovskega kluba Naklo Silvo Fajfar in Živko Kladnik po telefonih 48-647 in 48-153. j. K.
Kegljanje
Trije vodijo
Kranj, 6. decembra - V
gorenjski kegljaški ligi so odigrali 3. in 4. kolo. Izidi
3. kola: Ljubelj : Jesenice 4852 : 4869, Simon Jenko : Lubnik 5104 : 5034, Triglav : Elan 4958 : 4953 in Kranjska gora : Sava 4942 : 4879;
4. kolo: Elan : Kranjska gora 4692 : 4923, Lubnik : Triglav 4995 : 3069 (Triglav je igral samo s štirimi igralci), Jesenice : Simon Jenko 5034 : 4934 in Bled : Ljubelj 4843 : 5130. Po štirih kolih vodijo Ljubelj, Jesenice in Triglav s po 6 točkami, Lubnik, Kranjska gora in Simon Jenko pa imajo po 4 točke. T. Bolka
V soboto je bil v Škofji Loki derbi slovenske ženske košarkarske lige med Odejo Marmorjem in Kranjem. Obe ekipi sta še naprej v vrhu slovenske košarkarske lige. Kranjski Triglav je bil poražen v Trbovljah. Na sliki trenutek s tekme v Škofji Loki. Slika: F. Perdan
Strelci Vodovodnega stolpa, že drugič zmagali
Kranj, 6. decembra — Krajevna skupnost Vodovodni stolp je ob dnevu republike pripravila strelsko tekmovanje. Udeležba je bila odlična, saj je nastopilo osemnajst ekip s šestinpetdesetimi strelci in osem posameznikov . Med ekipami je zmagala strelska vrsta ŠD Vodovodni stolp, ki so že drugič zapored osvojili prehodni pokal.
Rezultati —ŠD Vodovodni stolp 491 krogov, 2. ZZB Kokri-ca 446, 3. mladinska ekipa Vodovodni stolp 437; posamezno — člani — 1. Černe 186, 2. Stariha 162, 3. Mikuš 161; članice — 1. Djurič 161, 2. D. Janša 155, 3. Cirn 153; mladinci —1. Zagore 144, 2. Škofic 143, 3. Radikovič 136.
40 let Planinskega društva Križe   Đ H
Križe, decembra - V petek, 15. decembra, ob 18. uri bo v osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah jubilejni občni zbor Planinskega društva Križe. To gorenjsko planinsko društvo namreč praznuje že 40-letnico svojega obstajanja in zasluženo nosi sloves je eno najbolj delavnih društev. Na slovesnosti bodo posameznim najzaslužnejšim članom podeljena odlikovanja Planinske zveze Slovenije.
se sami borimo za obratovanje, SDK je ugotovil, da poslujemo povsem pravilno, na Jesenicah in na Bledu krijejo stroške iz drugih virov, mi pa pod ekonomsko ceno ne moremo iti. V Kranju se bije bitka med športnimi panogami in tu vleče hokej kratko. ZTKO preliva denar tudi v druge, nešportne dejavnosti in mislim, da to ni sprejemljivo. Mi delamo pošteno, racionalno. Bremeni nas nedokončana gradnja dvorane. Da bi si opomogli, damo led pač tistemu, ki nam takoj plača. Denar diktira termine, cenik je bil uradno sprejet in Avstrijci, ki sedaj gostujejo na kranjskem ledu, vse plačajo po ceniku. Uvajamo šolo drsanja za mlade in stare, družinsko drsanje, disko na ledu, samo da bi lažje vzdrževali led. ZTKO nam je dal za jesenske termine 26 starih milijard, od tega 15,6 milijarde za hokejiste, ostalo pa za rekreacijo. Hokejisti so nam dafi vedeti, da nam računa ne bodo plačali. Od nas se zahteva, da vse damo zastonj. Na to sejem ne more pristajati. Če hokejisti računa v zakonskem roku ne bodo plačali, jim bomo led odpovedali. Sicer pa menim, je dejal Ekar, da je hokej stvar telesne kulture, prav tako pa Kranj ni tako reven, da skupaj s telesnokulturnim denarjem ne bi rešil tega problema. Glede odpovedane tekme pa tole: hokejski klub nam je dal naročilnico za termine, ter-
min za odpadlo tekmo pa so nam sporočili šele 30. novembra, mi pa smo medtem led že prodali drugemu.
Ferdo Rauter, predsednik programsko-razvojnega sveta Poslovnoprireditvenega centra Gorenjski sejem je povedal, da so sestanek na SZDL 25. oktobra sklicali predvsem zato, da bi glede na težave v preteklih zimah letošnjo zagotovili normalno obratovanje. Ugotovili smo, pravi Rauter, da so kalkulacije za uporabo drsališča realne in da so cene v Kranju izračunane ekonomsko in zato neprimerljive z drugimi drsališči. Če se obratovanje drsališča ne bo moglo zagotoviti-iz sredstev telesne kulture, potem ne bo možnosti za obratovanje, saj gospodarstvo za led ni pripravljeno dodatno prispevati. Izračune in plačevanje naj telesna kultura kalkulira za dve koledarski leti, saj se ena sezona začne v enem in konča v drugem koledarskem letu. Obratovanje drsališča je treba marketinško zasnovati in pridobivati dodatna sredstva. Gorenjski sejem že išče dodatne vire in uresničuje to nalogo. Za to sezono smo se zato odločili, da bo drsališče obratovalo. Telesna kultura naj najde denar za drsališče. Če pa ne namerava delovati v tej smeri, potem je usoda kranjskega drsališča jasna, je zaključil Ferdo Rauter.
J. Košnjek
OD TEKME DO TEKME
Prvenstvo škofjeloškega Partizana v namiznem tenisu - V
športni dvorani Poden je škofjeloški Partizan organiziral tradicionalno odprto prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike. Med 30 nastopajočimi je zasluženo zmagal Jano Rant (LTH), ki je v finalu premagal Romana Cenčiča (Jelovica). Vrstni red: 1. Jano Rant (LTH), 2. Roman Cenčič (Jelovica), 3. Nada Fojkar (LTH), 4. Janez Starman (Kondor), 5. Boštjan Rant (Partizan) itd. J. Starman
Tržiški upokojenci za šahovnicami - Šahovsko društvo Tržič je organiziralo občinsko prvenstvo upokojencev. Sodelovalo je 10 šahistov, kar je glede na razširjenost šahovske igre v Tržiču skromna udeležba. Med nastopajočimi je treba posebej omeniti 87-letnega Ludvika Štalca, nestorja šahovske igre v Tržiču, ki se je na prvenstvu uspešno kosal z mlajšimi in edini premagal kasnejšega zmagovalca Žnidaršiča. Tržiški šahisti so Stalcu za prispevek k razvoju šahovske igre v Tržiču podelili posebno kolajno. Vrstni red: 1. Silvo Žnidaršič 8, 2. Franc Borštar 7,5, 3. Leon Janškovec 6,5, 4. Ivan King 6, 5. Ludvik Štalec 4 itd. J. Kikel
Pestra sezona kegljačev na ledu - Na jeseniški ledeni ploskvi se nadaljujejo tekmovanja v kegljanju na ledu. Organiziran je bil 34. mednarodni turnir za pokal Jesenic. Tekmovalo je 19 moštev iz Zvezne republike Nemčije in Avstrije in domače ekipe iz Rateč, Kranjske gore. Bleda, Žirovnice in Jesenic. Zmagala je ekipa Gorenjca z Bleda v postavi Dane in Darko I čan, Tomaž Čufar in Srečko Železnikar. Drugi so bili BeljačaiQ tretji Kreizberg iz Avstrije, četrti Fakersee izf Avstrije, peta pa q trostalna z Jesenic. Začelo se je tudi slovensko prvenstvo posan znikov v zbijanju in bližanju. V prvem kolu je nastopilo 45 kegl ičev. Vodijo trije Jeseničani: Rudi Šapek, Milan Radonič in Bi rut Berčič. Tudi med mladinci sta na prvih dveh mestih Jesenice na Rudi Šapek mlajši in Željko Ristič. J. Rabič
Tržiška praznična tekmovanja - Sindikat in športni klubi so priredili več prazničnih tekmovanj. Na kegljaškem, strelskem, namiznoteniškem in šahovskem tekmovanju je sodelovalo 69 sindikalnih ekip, v šahu pa 17 posameznikov. V namiznem tenisu je med ženskami zmagal Peko Obutev II, prva ekipa Obutve II pa je zmagala tudi med moškimi. V streljanju je med ženskami zmagalo Društvo upokojencev, med moškimi pa Peko Obutev II, v kegljanju pa je med ženskami zmagala Peko Obutev I, med moškjimi pa Zlit. V šahu je zmagal Matej Keršič (SGP) pred Mirkom Megličem (Tokos) in Ivanom Kingom (Društvo upokojencev). J. Kikel
Mladinci na turnirju Jadran
Alpe
Kranj, 18. novembra - Letošnji mladinski šahovski turnir Alpe Jadran je bil med 15. in 17. novembrom v Beljaku. Igrali so mladi šahisti iz Avstrije, Italije, Madžarske, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije, skupno 77 moštev, sestavljenih iz šahistov, starih do 16 let (prva skupina) in do 19 let (druga skupina). Slovenijo so zastopala tri moštva: ŠK Ledinek iz Hoč pri Mariboru (do 19 let) in osnovna šola Poljčane ter šahovska sekcija Tomo Zupan iz Kranja (do 16 let). Vsi trije so bili v svojih predtek-movalnih skupinah drugi. Ledineku je uspela uvrstitev v finale ter osvojitev tretjega mesta, Poljčanam in Kranju pa uvrstitev v finale ni uspela in sta zasedla osmo oziroma deseto mesto med 47 moštvi. Za ekipe, ki se niso uvrstile v finale, je bila organizirana simultanka z velemojstri Brunom Parmo iz Jugoslavije, Gezo Forintošem iz Madžarske ter Karlom Robatschem iz Avstrije. Igor Nonne (Tomo Zupan) je premagal Forintoša, Peter Kovačič (Tomo Zupan) pa je remiziral. Šahovska zveza Koroške je odlično organizirala prireditev. A. Drinovec
Človek kar ne more in ne more verjeti: komunistične partije v vzhodni Evropi morajo čez noč spustiti vajeti z rok in na mah pustiti opoziciji, da zadiha z vsemi pljuči, v Srboslaviji pa »v rikverc« in kolikor je le mogoče nazaj v populistični raj. Kdor ima vsaj minimum zdrave pameti, mu pač ne gre v glavo, kaj bi bilo v objemu balkanskega RAJa (R-omunija A-lbanija, J-ugoslavija) tako lepega in fletnega, da bi se v tej poziciji sploh še eno samo samcato uro splačalo vztrajati? Res je, da so v vzhodnoevropskih državah, kakor koli že jih je tlačila in dušila ista stalinistična mora, docela različne in specifične razmere. Predvsem - razen pri Sovjetih - ni takih grozljivih in raz-dirajočih nacionalnih razprtij.
Madžarski je bilo z njeno enonacionalnostjo neizmerno lažje postati ljubljenka zahodne Evrope, Vzhodni Nemci so padli v objem svojih sonarodnjakov, Čehi in Slovaki se nehajo »špikati«, če gre za odločen odpor proti zadušljivemu partijskemu sistemu in proti svoji policiji, ki slovi kot ena najbolj krutih na Vzhodu....
Pri nas pa mitingi in partijski kongresi in medijski čvek samozvanih oblastnih veljakov, ki za večstranski sistem niso, so pa za pluralizem interesov. Predvsem lastnih.
Medtem ko na Čehoslovaškem spustijo opozicijo v parlament v eni sami noči in so tudi časopisi v eni sami noči zmožni totalno spremeniti svojo vsebino v prid resnici in samo resnici, pa so pred potrpežljivimi Jugoslovani spet samo in le noči dolgih jezikov. Sem in tja bomo spet pristrigli z ušesi, ko bo kakšen delegat na kakšnem kongresu korajžno »zavižal« malo stran od linije, spet in spet ugotavljali, da se oblikujeta dve opciji iz krize, kaj drugega pa se na večini kongresov ne bo zgodilo. Maske so padle: z mitingom, ki ga ni bilo in s panično trgovinsko blokado, ki je svet ni doživel niti v Času pravih vojn.
V tej zamrznitvi gospodarskih stikov in drugih dotikov s slovenskim sovragom se dogajajo strašne stvari. Na vehementne beograjske železničarje, ki so od slovenskih zahtevali odškodnino zaradi izpada mitingaškega prevoza, je genialec, ki si
TEMA TEDNA
BLOKADA RAZUMA IN PAMETI
je izmislil blokado, lahko silno ponosen. Še bolj pa na narodno zavest in brezpogojno lojalnost črnogorskih taksistov, ki so obznanili, da ne bodo prevažali tistih pacientov, ki bodo v trgovinah kupovali slovensko robo!
Najbrž ni treba dvakrat ugibati: gre za taiste taksiste, ki so bili voljni prevažati mitingaše. Kamorkoli, tudi v Ljubljano. Če pa so že od nekje dobili brezplačni bon za bencin, pa tako ali tako ni važno, ko vendarle ne gre za prozaične posvetne zadeve, ampak za ideale, ki so jim na življenje in kruto smrt predani vsi taksisti. Profesionalni in amaterski. V njihovih obmorskih krajih je taksiranje kar priljubljen konjiček, ljubiteljev taksiranja pa zato kolikor hočeš.
Tudi na tako majhnih, a ne nepomembnih stvareh bo blokada. Blokada razuma in pameti. Deblokirala pa se bodo najbolj iracionalna mednacionalna sovraštva in hudobije. Saj je vsa Jugoslavija kot eno nogometno igrišče, s tribunami, na katerih divjajo navijači našega tipa. Ali tisti beograjski, ki so izzivali hrvaško tribuno tako, da so v živo izoblikovali veliki H (Hrvatska), takoj nato pa še veliki U (ustaši).Ali tisti prištinski, ki sicer nad dobrim, miroljubnim in poštenim igralcem Prištine, ki se čisto po naključju piše Morina, tulijo: Morina van!
Kam le smo padli! Česa vsega sta zmožna evforija in huj-saštvo malih diktatorjev! Ko bi sploh znali poškiliti naokrog, bi zaznali, kako gorka opozicija se jim snuje. In gorje, ko bo počilo. Taki prepotentni in arogantni voditelji še nikdar niso slišali za Solonov izrek: »NAJPREJ SE NAUČI POSLUŠATI, ŠELE NATO UKAZOVATI«.
Če smo že pri izrekih. Porogljivi Thomas Hobbes bi jih takole označil:
»V naravi takih ljudi je - naj bodo še tako pripravljeni priznati drugim, da so domiselni, bolj elokventni ali bolj učeni od njih -da vendarle nikoli ne bodo verjeli, da je veliko drugih, ki so vsaj tako modri, kot so sami...« _ „ . .
D. Sedej
Nagradna igra
Fužinar nagrajuje
CVEK
V Kovinotehni - blagovnici Fužinar na Jesenicah imajo bogato izbiro najrazličnejših izdelkov, tudi Gorenja. Kupcem nudijo male gospodinjske aparate in vse izdelke bele tehnike Gorenja, pripravljajo pa tudi zanimive demonstracije izdelkov, ki so na prodajnih policah.
Taka demonstracija malih gospodinjskih aparatov in izdelkov Gorenja bo v petek, 15. decembra, od 15. do 17. ure, v blagovnici Fužinar na Jesenicah. Kupcem bodo prikazali uporabo strojev, tisti, ki se bodo tega dne odločili za nakup pralnega ali pomivalnega stroja Gorenje, pa bodo dobili še posebno darilo.
Mi se v demonstracijo malih gospodinjskih strojev in izdelkov bele tehnike vključujemo z nagradnim vprašanjem. Vsi tisti, ki boste izpolnili kupon in napisali pravilni odgovor ter ga poslali Fuži-narju na Jesenice, boste sodelovali v žrebanju na demonstraciji. Odgovoriti je treba na vprašanje: koliko izdelkov Gorenja prodajajo v blagovnici Fužinar?
Odgovore na kuponu in na dopisnici pošljite na naslov: blagovnica Fužinar Jesenice, 64270 Jesenice. Upoštevali bodo vse kupone, ki bodo v blagovnico prispeli do petka, 15. decembra, trije srečni izžrebanci pa bodo dobili lepo kuhinjsko tehtnico.
Kupon..............
Ime in priimek
Naslov.............
Odgovor..........
ANEKDOTA
Vrtnarjeva smrt
Avstrijski general in pisatelj belgijskega rodu knez Charles -Joseph de Ligne je obiskal gospo, ki je bila strašno ponosna na svojo vilo. Mislila je, da je ribnik v njenem parku kot tisti v Ver-saillesu. Gostuje pripovedovala, daje v ribniku ravno prejšnjega dne utonil vrtnar.
»Kakšen Hzun!« je pripomnil knez de Ligne.
V New Yorku je težko živeti
New York je kot magnet -tako zelo privlači turiste z vsega sveta, vendar je obenem tudi mesto, v katerem je zelo težko živeti. Zrak je tako zelo onesnažen, da je na meji vzdržljivega in to zadovoljstvo, da živite v mestu, kjer mostovi vedno bolj propadajo, plačate z najvišjimi davki v ZDA. Prav zaradi tako visokih davkov in predragih najemnin morajo trgovci zapuščati mesto, ki še vedno velja za gospodarsko prestolnico države. Vsak mesec 800 majhnih firm zapušča Nevv York, ker ne morejo plačati najemnino, ki raste po letni stopnji od 400 do 500 odstotkov. Celo to je v New Yorku mogoče, da najemnina za lokal poskoči od 4.000 dolarjev na 12.000 dolarjev mesečno.
Ameriška vojska v ZRN
V blagajne zahodnonemške-ga gospodarstva je lani priteklo 10,5 milijarde mark iz žepov 250.000 ameriških vojakov, ki so stacionirani v Zvezni republiki Nemčiji. Stacioniranje ameriških vojnih sil v okviru NATO pakta je stalo zahodno-nemško blagajno 2,3 milijarde dinarjev. Raziskava nacional-
nega inštituta za ekonomska vprašanja je tudi pokazala, da so Američani potrošili okoli 28 odstotkov svojih prejemkov v zahodnonemških trgovinah, razen tega pa so zaposlili tudi okoli 70.000 zahodnonemških delavcev in jim plačali približno tri milijarde mark kot honorar. Tako naj bi ameriška prisotnost predstavljala kar pomemben »gospodarski faktor«...
Filmski poljubi
Ljubitelji filma dobro vedo za najbolj znane filmske poljube v najbolj znanih filmih, kot je Casablanca in drugih. Toda ob teh so tudi drugi poljubi, ki bi zaslužili, da so zapisani v humorističnih antologijah.
Igralci tako pripovedujejo, kako so na snemanju neke romantične scene v Dinastiji pokali od smeha, ko je igralec svoji partnerki, ko jo je poljubil, potisnil v usta gumijastega pajka. Clark Gable je bil za partnerke vedno največje prekletstvo, saj mu je neznosno smrdelo iz ust. Errol Flynn pa se je najbolj od vsega zabaval, ko je partnerki ob snemanju romantičnih scen potisnil v roke umetno stekleno oko. Da bi bila stvar še hujša, je v tem trenutku zamižal na eno oko, tako, daje res izgledalo tako, kot da mu je eno oko pravkar izpadlo...
NARODNO ZABAVNA LESTVICA RADIA _ŽIRI_
Jutri, v sredo, 13. decembra, med 18. in 19. uro bo na valovih Radia Žiri mesečna oddaja o narodnozabavni glasbi z narodnoza-bavno lestvico Radia Žiri, s prvimi petimi uvrstitvami najbolj priljubljenih domaČih viž iz minulega meseca in novimi predlogi samo svežih skladb v ritmu valčka in polke. Pred decembrsko razvrstitvijo naj vas še opozorimo na oddajo Iz narodnozabavnih logov, ki bo na sporedu to nedeljo, 17. decembra, dopoldne, v njej pa predstavljamo izključno izide novih kaset in plošč, s svežimi novicami iz sveta domače muzike.
Uvrstitve Naj 5 viž:
1. Vem za deželo - Ansambel Gorenjci
2. Premlada za ljubezen - Ansambel Nagelj
3. Dom je zavetje sreče - Ansambel Lipa
4. Kje je sreča - Ansambel bratov Avsenik
5. Očetu - Alpski kvintet
Predlog novih viž
6. Zakladi Slovenije - Ansambel Franca Miheliča
7. Za materin praznik - Bratje iz Oplotnice
8. Po Sloveniji - Ansambel Ni-ka Zajca
9. Muzikant imej me rad - Ansambel ptujskih 5
10. Podaril si mi - Ansambel Mitje Kapša
Izmed poslanih kuponov smo izžrebali: Nadi Tolar, Martinj vrh 37, Železniki in Katjo Kavčič 1. Besnica, ki bosta prejeli glasbeni kaseti. Objavljeni kupon nalepite na dopisnico ali razglednico in jo do 31. decembra pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, Žiri.
Sodelujte!
Kupon
Ime in priimek ...
Naslov.................
Glasujem za........
Mnenje o oddaji Želje....................
Male gorenjske vasi
Ravnica
Piše: D. Dolenc
Do poroke niti besede
Mežnarčeva stara mama, Katarina Mrak, ki je zdaj že v enaindevetdesetem, je ravno iskala škarje, ko sem prišla. Še vedno sede za svojo staro sin-gerico, ki jo je pri štirinajstih letih dobila od svoje mame. Drobnega telesa je, to je res in križ jo rad boli, ampak zaradi nog bi pa lahko plesala. Malo je plesala v življenju. Pa je imela dovolj priložnosti, saj je služila pri Alenču na Spodnji Lip-nici. Tudi ona je bila doma z Lipnice, pa ne iz revne hiše.
V gostilni je pomagala in v trgovini, oboje so imeli včasih Pri Alenču. Brhka je bila in snubcev se zagotovo ni manjkalo. Njej je bilo najbolj všeč, da je bilo polno dela, kajti nerodno se ji je zdelo s fanti se Pogovarjati. Saj veste kakšni so, ko popijejo kozarček, so na korajži, dekletu pa nerodno...
Mežnarčeva mama Katarina Mrak pri devetdesetih letih še brez očal šiva in veselo vrti svojo staro singerico. - Foto: D.Dolenc
Velikokrat je že svojim vnukom morala povedati, kako je bilo, ko se je poročila, a še danes skorajda ne morejo verjeti, da s svojim možem vse do poroke ni spregovorila niti besedice. Za danes bi bilo to nekaj nepojmljivega, no, že, kje na daljnem vzhodu, kjer so ženske še pokrite in jih poročajo starši. Toda tule na Lipnici, pa na gostilni, čeprav pred skoraj sedemdesetimi leti. Poznam primer, ko sta fant in dekle tam iz Poljanske doline sedem let "plavšala", a ni bilo med njima nič drugega, kot da ji je vsako leto enkrat z Brezij pisal razglednico. Pa je bilo dovolj. No, sem in tja sta tudi malce sramežljivo spregovorila, ampak da bi si pa do same poroke nič ne rekla, pa še nisem slišala.
"Pa je bilo le res," pripoveduje Mežnarčeva mama. "1924. leta je bilo, ko je njegov brat prišel v gostilno. Veselico so imeli. Nikoli nisem šla plesat, takrat sem pa le šla. In na tistem plesu me je vprašal, ali bi prišla k njim za tamlado. Mislila sem, da s tem misli Predtrg, kjer je bil doma, a se je potem izkazalo, da so bratu dodelili
tole kmetijo v Mošnji, katere lastniki so šli v Ameriko. Jaz sem mu odvrnila, naj gre kar k nam domov vprašat. Vedela sem, da bi moji ne bili zadovoljni z vsakim. Šli so vprašat in naslednjo nedeljo so prišli v gostilno, oba brata in moj oče. Čim sem jih ugledala, sem se skrila v gornjo sobo. Gospodar me je prišel iskat. Rekla sem mu, naj reče, da me ni. Toda, morala sem dol. Spet je za ženina govoril brat. Ko so vztrajali s poroko, sem jim rekla, da če bodo že dajali v oklice, naj dajo enkrat za trikrat. Preveč nerodno bi mi bilo na gostilni zaradi tega...
V "čevdr" se je udrlo
No, prišel je dan poroke. Z bodočim možem še vedno nisva spregovorila besede. Prvo besedico, vsak svoj "ja" sva spregovorila pred župnikom. Tudi, ko smo Šli iz cerkve, je le brat njegov govoril. Tisto kratko resnico je rekel mimogrede med cerkvenimi vrati: "Mož je glava, žena je omara, v omari je pa vse. Če ne bo za vse, boš ti lačna..."
Za ohcet je bilo vse pripravljeno že tu, na Ravnici. V hiši je bila miza, vsega je bilo za jesti, za ples pa je bilo pripravljeno nasproti, v čumnati. "Zdaj pa pojdiva plesat," je dejal svak. Sla sva... Pa se je udri pod v klet! Saj ni bila revščina, le dolgo že ni bilo pravih lastnikov pri hiši pa ni nihče popravljal. Streha je že dalj puščala, notri je teklo, hlev je bil slab. Tako je bilo, pod se je udri pod nami. To je bila ohcet! Se pred nekaj leti, ko sem tamle doli grabila, sta prišla dva mimo in je eden drugemu kazal, kje se je, ko je bila ohcet, v "čevdr" udrlo... Ja, takole reč ljudje dolgo pomnijo."
Vsok so nebesa
Čemu se ima zahvaliti za tako visoka, leta, jo povprašam. Pa mi je povedala tako, kot največ njenih letnikov: veliko delati pa slabo jesti. Zjutraj so bili žganci, zaroštan krompir, ješprenj.
"Mesa nisem nikoli nobene kile kupila, razen, če je bil kdo "nesrečen", da je moral živino
pobiti. Takrat je vsaka hiša vzela po kakšen kilogram, da dotični ni utrpel tako hude škode in dobil vsaj malo povrnjeno. Pa sok smo kuhali. "Vsok so nebesa", smo se šalili. Ali pa smo zastavljali uganko: "Če me bereš naprej, sem ime tiča, če me nazaj, sem tečna jed kmetica." Sok na sok smo kuhali. Pa podmet. Za podmet za-vreš vodo, streseš vanjo koruzno moko, toliko, da ostane redko, in zaliješ z mlekom. Kruh je bil za priboljšek, če je le bil.
Ko sem prišla junija k hiši, ni bilo nobenega zrna žita, ne krompirja. Moji so potem poslali. In ko ni bilo mesa, sem ob nedeljah skuhala štruklje. Čisto malo sladkorja sem potresla nanje. Ko sem redila svoje prašiče, je bila mesnina pri hiši, toda vedno le za v Jelovico. Mož, ki je fural v Jelovico, je moral imeti malico. Pol klobase in kos kruha je dobil, pa še za tisto otroci niso verjeli, da jo bo pojedel. Predstavljali so si, da jih nekje v Jelovici spravlja in jih ima že cel kup... Skromno je bilo to življenje res.
mmmmmEJiGiAS 12. stran
Torek, 12. decembra 1989
VELIKA NAGRADNA IGRA SAMO ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA
1 hifi titz
2 PRAG moden
3 SCHUHHAUS silvana
4 juvvelier habenicht
1 - OB GLAVNI CESTI V CELOVEC • PRED ŽELEZNIŠKIM PODVOZOM 2, 3, 4 - PRED ŽEL PODVOZOM LEVO - 900 METROV
I   900 m
©
yu
ODLIČEN PANASONIC STEREO RADIO - KASETOFON
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE: l-JJ »°» «^'L''IS2V
IZPOLNITE IN PRINESITE NA ENEGA NASlH NASLOVOV - TAKO DOBITE TUDI DARILO! (LAHKO POŠLJETE TUDI PO POSTI)
! - 8 X BON ZA 500.- ŠILINGOV 3 X URA v vrednosti 500.-
nagradno vprašanje: nismo največji, smo panajbo
REZULTATI ŽREBANJA BODO OBJAVLJENI V GLASU, IZVESTE PA JIH TUDI PO POSTI
ZADNJI SPREJEMNI ROK 19. DECEMBER 1S89, ŽREBANJE: 22. DECEMBRA 1089
VEDNO IMAMO DOVOU PARKIRNIH PROSTOROV ZA NAŠE GOSTE.
KAKO NAJ JI POVEM? ČISTO ENOSTAVNO!
celovec
rosentalerstr. 57
Tel.: 9943-463-262646
HIFI - TV - VIDEO IZREDNE PONUDBE!
OTVORITVENA PONUDBA: VIDEOREKORDERJI "MADEIN JAPAN" OD S
4.160.-NETO
VAŠA TRGOVINA S ČEVUI
SCHUHAUS SILVANA
SIEBENHUGELSTR. 28 CELOVEC. KJER VAS ČAKA VELIKO PRESENEČENJ.
LEPE ŽENSKE BODO ŠE LEPŠE PRIVLAČNI MOŠKI ŠE PRIVLAČNEJŠI VAŠA MODNA HIŠA
PRAG /
moaeM
CELOVEC HAUPTMANN -HERMANN - PL 4 Tel. 9943-463-22616
VSAK OBISKOVALEC DOBI S TEM "KOTOM" LEPO
PRESENEČENJE
tozd potniški promet
iALPETOUR kranj
obvestilo o novih cenah
Potnike obveščamo, da od 15. 12. 1989 dalje veljajo nove cene prevoza v mestnem prometu KRANJ in ŠKOFJA LOKA, in sicer:
- priložnostna vozovnica, plačljiva z gotovino v vozilu
50.000 din
- žeton 40.000 din
- priložnostna vozovnica s popustom (otroci od 4 do 10 let, prtljaga, živali) 25.000 din
- mesečna vozovnica za eno progo 1.250.000 din
- mesečna vozovnica s prestopom 1.300.000 din
- mesečna vozovnica za vse proge 1.350.000 din
- mesečna vozovnica za starejše občane in delovne invalide
650.000 din
- dijaška mesečna vozovnica 650.000 din
- letna vozovnica za vse proge 11.000.000 din
obrtno podjetje za popravilo
in izdelavo tehtnic
popravila kavnih mlinčkov in
mesoreznic
Obrtno podjetje »TEHTNICA« Kranj, Benedikova 1, po sklepu zbora delavcev razpisuje
javno dražbo
za prodajo osebnega avtomobila Zastava 850, leto izdelave 1984, izklicna cena 80.000.000.-
Javna dražba bo 13. 12. 1989 ob 10. uri v prostorih podjetja. Ogled vozila je možen od 9. do 10. ure na dan javne dražbe. Predpisan prometni davek plača kupec. Kupec mora plačati kupnino do 15. 12. 1989.
Informacije po telefonu 21-534 od 6. do 14. ure.
W keramika
NOVO MESTO
25% popusta za izdelke keramike v vseh industrijskih prodajalnah
od 23. 11. do 28. 12. 1989
brezplačna izdelava načrta za oblikovanje in dimenzioniranje peči, kaminov in kmečkih peči
dobava vsega materiala in montaža peči
INDUSTRIJSKE PRODAJALNE PIONIR:
Keramika, Slakova 5, Novo mesto tel.: 068/21-201, 24-298, 26-016 Vosnjakova 7, Ljubljana, tel.: 061/317-984 Kurivoprodaja, Letališka 1, Ljubljana, tel.. 061/441-582 Marko Miklošič, Maribor, Lesjakova 52, 62341 Pekre — Limbul tel.: 062/631-375 telefax. 068/23-213
PRI POHIŠTVU SE ZAČNE
Tudi hotenje — ponuditi vam več.
Na preurejenem, na večjem prostoru.
Vstopili boste, se sprehodili, si ogledali, premerili, izbrali. Z našo pomočjo ali kakor vam bo ljubše.
Saj ne, da se ne bi poznali. Pa vas vseeno spomnimo.
V Kranju nas lahko obiščete v Prodajnem salonu Mirka Vadnova 7 - Primskovo - ali v trgovini na Titovem trgu 5.
večji in preurejeni pa smo na Jesenicah — Skladiščna 5.
ZA UDOBJE VSEH VAŠIH LJUBEZNI
o___ nn o
Moderni interieri
POTOVALNA AGENCIJA KRANJ
Koroška c. 5 , 64000 KRANJ
tel: 064/21-081 NC , 21-082 NC
telex: 34556 YU HOCRE , 34670 YU ALPKR
telefax: 064 25-481
Vabimo vas na enodnevni izlet v glavno mesto Bavarske — Munchen. V mesecu decembru je Munchen mesto velikih popustov in ugodnih nakupov, zato ne zamudite lepe priložnosti. Poleg tega pa lahko čas izkoristite za ogled mesta v spremstvu našega vodiča in za obisk katerega od številnih muzejev.
PROGRAM POTOVANJA
Odhod: 15. decembra 1989
iz Ljubljane (Trg osvoboditve) ob 23.00 uri
Škofje Loke (hotel Transturist) ob 23.30 uri
Kranja (hotel Creina) ob 23.45 uri
Tržiča (Deteljica) ob 24.00 uri
Radovljice (avtobusna postaja) ob 00.20 uri
Trgovine so vsako soboto v decembru odprte od 9.00 do 18.00 ure.
Ne pozabite potnih listov in potrdil za prenos deviz! CENA: 2,000.000 din (najmanj 45 oseb)
V ceno aranžmaja je vključen: prevoz z udobnim turističnim avtobusom, cestnine, tunelnine in takse na omenjeni relaciji.
Prijave, rezervacije in dodatne informacije:
ALPETOUR TOZD POTNIŠKI PROMET:
KRANJ - komerciala tel.: 064/21 -083,21 -043
poslovalnica Tržič tel.: 064/52-370
poslovalnica Radovljica tel.: 064 74-621
Sanitarna inšpekcija pregledala planinske koče in domove
Društva so premalo pozorna
pri izbiri oskrbnikov
Kranj, 7. decembra - Sanitarna inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko je letos poleti pregledala večino planinskih domov na območju Triglavskega narodnega parka ter v gorenjskem delu Karavank in Kamniških Alp. Pri kontroli je ugotavljala predvsem način odstranjevanja odpadkov, vzdrževanje higiene v prostorih, higieno živil, uporabo čistil in pralnih praškov pa tudi to, ali so zaposleni v kočah opravili predpisani živilsko-zdravstveni pregled. Justin Zorko, vodja sanitarnega inšpektorata, ocenjuje, da je spomladanski sestanek s predstavniki planinskih društev, ki imajo koče na območju Triglavskega narodnega parka, vplival na ravnanje društev in oskrbnikov, da pa je še vedno precej društev, ki ne spoštujejo dogovorjenih meril za varstvo oko-Ija.
Odpadke v grapo
Čeprav so se predstavniki planinskih društev na sestanku aprila letos dogovorili, da bodo oskrbniki njihovih koč poskrbeli za redno odvažanje odpadkov v dolino, so lako ravnali le v nekaterih planinskih postojankah (Planika, Dolič). V večini domov je najpogostejša praksa zasipavanje, še vedno pa so taki, ki odpadke odmetavajo kar na nabreži-ne grap (Roblek). Na aprilskem sestanku je bilo tudi sklenjeno, da bodo v kočah namestili table, s katerimi bodo opozarjali planince, naj vse smeti pospravijo za sabo in odnesejo v dolino, vendar pa inšpektorji takšnih tabel in opozoril niso opazili.
Da bodo iz vseh planinskih postajank odnašali odpadke v dolino, bo. kot kaže, treba še veliko aktivnosti in prizadevanj. Sestanek sanitarne inšpekcije in predstavnikov gorenjskih planinskih društev, kakršen je bil \ petek v Kranju, lahko veliko prispeva k izboljšanju razmer, še težja naloga pa je pred planinsko organizacijo, ki je doslej veliko storila za razmah planinstva, premalo pa za ekološko osveščanje članstva. Znano je, da imajo planinska društva problematiko varstva planinskega sveta le redko na občnih zborih in sejah upravnih odborov.
Kakršen oskrbnik, takšna čistoča
Gorenjska sanitarna inšpekcija je letos poleti zaradi hujših kršitev predpisov o vzdrževanju čistoče v prostorih in pri pripravljanju živil začasno "zaprla" tri planinske postojanke - Vodnikov dom, kočo na Gozdu in dom v Krnici; v dveh primerih (v Vodnikovem domu in domu na Doliču) pa je zdravstvena služba ugotovila tudi zastrupitev s hrano in obolenje skupno štirideset do petdeset planincev.
Takšni in podobni primeri opozarjajo, da so planinska društva vse težje kos nalogam, ki jim jih nalaga planinski turizem. Glavni problem je v tem, da je med domačini oz. člani domačega planinskega društva vse manj zanimanja za delo oskrbnika in da si morajo društva pomagati s ponudbami in razpisi, ki pa se velikokrat končajo z neustrezno izbiro. Izkušnje tudi kažejo, da z oskrbniki, ki so v kočah le iz komercialnih, prido-bitniških in zaslužkarskih namenov, ne pa (tudi) zaradi veselja do planin in dela s planinci, ni mogoče izboljšati reda in čistoče. Inšpekcijske službe pa ne krivijo za številne pomanjkljivosti, ki so jih ugotovile med pregledom, le oskrbnikov, ampak tudi društva.
V gorenjskih hotelih
ki so premalo pozorna pri izbiri oskrbnikov in ostalega osebja. Neodgovorno je, da jih pri delu ne nadzirajo in da v primeru nepravilnosti čakajo, da bo ukrepal in problem rešil kdo drug. Inšpekcija namreč!
Pravilo - kakršen gospodar, takšna red in čistoča - velja tudi za planinske koče. Inšpektorji ugotavljajo, da v postojankah dela vse več ljudi brez predpisanega živilsko-zdrav-stvenega pregleda, brez opravljenega tečaja iz higienskega minimuma in s pomanjkljivim znanjem o shrambi in pripravi živil. Prav to je tudi razlog, da so pri letošnjem pregledu našli v kočah precejšnje količine živil s pretečenim rokom trajanja in živil, ki so že na zunaj kazala, da so pokvarjena.
Posteljnino v dolino
Pralni praški in čistila so po mnenju inšpekcijskih služb zaradi količin (po oceni jih samo v kočah na območju Triglavskega narodnega parka porabijo tisoč kilogramov na leto) in težko razgradljivih fosfatov eden najhujših onesnaževalcev gora. Dobro je, ker se razmere že spreminjajo na bolje in je vse več društev, ki spoštujejo spomladanski dogovor in uporabljajo brezfosfatne praške (Planika. Dom na Kredarici. Dolič, Vogar...); vse več pa je tudi planinskih postajank, iz katerih nosijo ali vozijo posteljnino na pranje v dolino.
Kar zadeva oskrbo s kakovostno pitno vodo, ni večjih problemov. Večina planinskih postajank jo dobiva iz kapnic, nekateri (Vodnikov dom, koča pri Sedmerih jezerih, dom na Vogarju) pa iz studencev. Še največji problem je dom na Kredarici, kjer imajo za lovljenje vode (neograjeno) ploščad, na kateri se pogosto sončijo planinci. Sanitarna inšpekcija je ob pregledu izdala odločbo o postavitvi zaščitne ograje.
C. Zaplotnik
Slabo seznanjeni z vzroki legionarske bolezni
Radovljica, 8. decembra - Republiški sanitarni inšpektorat je dal območnim inšpekcijam nalogo, da letos v hotelih pregledajo, kako pripravljajo toplo vodo in do koliko stopinj jo segrevajo. Za akcijo se je odločil zato, da bi preprečil razvoj bakterij (legionelle pneumophile), ki povzroča že tudi pri nas dokaj znano legionarsko bolezen. Gorenjska sanitarna inšpekcija je pregledala 32 hotelov in drugih gostinsko-turističnih objektov in ugotovila, da v dvanajstih pripravljajo toplo vodo na neustrezen način. V nobenem hotelu niso bili seznanjeni s tem, da lahko nepravilna priprava tople vode in neustrezno toplovodno omrežje povzročita legionarsko bolezen.
Bakterije se najpogosteje naselijo in razmnožujejo v ceveh za toplo vodo, ki je na segrevamo na več kot 40 stopinj Celzija, ter v "klima sistemu" z vlaženjem, včasih pa jih najdemo tudi v kopalnih
Pripravljanje tople vode in toplovodno omrežje ni ustrezno urejeno v kranjskogorskih hotelih Prisank, Kompas, Slave in Alpina, v hotelu Špik v Gozd Martuljku, v blejskih hotelih Krim in lovec, v Kompasovih hotelih v Ribnem in na Ljubelju, v Grajskem dvoru v Radovljici in hotelu Grad Podvin ter v stavbi letališča Brnik.
Republiški sanitarni inšpektorat priporoča, da naj bi v nove hotele in druge stavbe vgrajevali toplovodne sisteme, ki bi omogočali segrevanje vode do temperature 70 stopinj Celzija oz. pri Izteku iz pipe temperaturo 55 do 60 stopinj.
Saj smo samo sanirali
Primer za zdravnika in
Malo po deveti zvečer je policijo
hišnik Hidromontaže z Jesenic klical milico, češ da stanovalci razgrajajo po samskih sobah. Ko sta se na vratih pojavila moža v strogih uniformah, so samci disciplinirano sedeli pri mizah in vneto šahirali. To harmonijo je motil le Zvonimir, zato je bil deležen graje.
Natančne okoliščine sicer niso znane, pač pa posledice, kijih je Ciril iz Kranja občutil na svoji koži. Neki znanec Zvone je bil namreč kriv drilove izpahnjene rame. Slednji je zato primer najprej pokazal zdravniku, zatem pa Zvoneta prijavil še milici.
Ne mara rož
Zadnjič se je na nočni poži-rek v Oazo zatekel tudi Jeseničan Adem. Kdove ali mu žejnemu niso hoteli dati piti ali pa ga je raztogotilo kaj drugega, da se je jezen lotil rož in ikeban ter jih razmelal po prostoru. V lokalu niso hoteli mirno gledati, kako se oaza spreminja v puščavo, zato so se zatekli k roki pravice.
Žilica mu ne da
Janez, Martin in Oton so bili glavni igralci, sodelovalo pa je še nekaj statistov ko se je v enem od kranjskih Živilinih bifejev razvil srdit prepir. Eden od glavnih je menda izvlekel tudi nož in pištolo. Docela gotovo to ni, ker je tisti ušel, preden je okoli vogala zavila policijska sirena. Sicer pa je že vedel, zakaj je nabrusil pete: že je namreč videl zapor od znotraj, ta čas pa je bil na prostem izhodu, česar si najbrž ni hotel zapraviti, čeravno mu žilica, ki ga je tja pripeljala, ne da miru.
Kazali so mu pot
V samskem domu Sopotnica pri Škojji Loki je bila pred časom sindikalna zabava. Eden od protagonistov je zamudil. Verjetno se je čutil krivega, zato je omizje »počastil« s pijačo, nato pa odšel spat. Trojica že močno okajenih ga je spremila, da bi mu pokazala pot v sobo. Izteklo se je s pretepom, v katerem je eden od trojke razbil še ogledalo v kopalnici in tam obležal. Naslednjega dne je zamudnik svojemu nočnemu napadalcu vrnil milo za drago. Zdaj sta si »kvit«!
Ovirali promet
Popoldne so trije možakarji popivali na neki kmetiji, kjer točijo na črno, ponoči pa so se pijani vračali v Selca. Eden se je zgrudil prav sredi ceste, dva pa sta se motovilila okoli njega. Tako so ustavili avto, ki je pripeljal mimo. Šofer je trojico prijavil škofjeloškim miličnikom. Ko so se le-ti pripeljali, so dedci še vedno zganjali cirkus sredi ceste. Nagnali so jih domov.
bazenih, ki so napolnjeni s toplo vodo iz toplovodnega omrežja. Najbolj jim "ugaja" v ceveh za toplo vodo, ki se slepo končajo, na razdelilnih mestih cevi, na zarjavelih mestih in drugod, najhitreje pa se razmnožujejo pri temperaturi vode okrog 35 stopinj Celzija.
Za legionarsko boleznijo najpogosteje obolevajo starejši moški, kadilci, alkoholiki in nekateri bolniki. Bolezen prizadene skoraj več organskih sistemov, skoraj vedno pa se pojavi pljučnica. Inkubacija traja dva do deset dni, povprečno pet do šest. Pojavlja se posamično ali v epidemijah. V svetu je doslej znanih devet epidemij, med katerimi je najbolj znana v Philadelphiji 1976. leta, ko je zbolelo 182 ljudi. 29 pa jih je umrlo. V Jugoslaviji se legionarska bolezen prijavlja od 1984. leta dalje. Do tega leta je znanih šest primerov obolenja, v letih 1985 in 1986 niti en, predlani pa je epidemija v hotelu Epidaurus v Cavtatu zajela 19 gostov (od skupno 1999).
Gorenjska sanitarna inšpekcija je ob (prvem) pregledu ugotovila, da so v vseh hotelih vgrajeni krožni toplovodni sistemi in da gre le v izjemnih primerih za dele slepega toplovoda, ki pa jih bodo povsod (na predlog inšpekcije) odpravili do naslednje sezone. V novejših hotelih je ogrevanje dobro urejeno, izmenjevalci za pripravo tople vode so vgrajeni ločeno od sistemov centralnih kurjav. V starejših stavbah, kjer sistema nista ločena niti ni vgrajenih mešalnih ventilov, pa je temperatura tople vode enaka kot v radiatorjih. Gorenjska inšpekcija predlaga, da bi bilo treba po letošnjem vzoru pregledati tudi druge stavbe - domove za stare ljudi, samske domove, bolnišnice, stanovanjske stolpnice... q j.
Od lubenic do whiskyja
Škofja Loka, novembra - Konec novembra so slednjič odkrili skupino mladoletnikov, ki ima na vesti vrsto vlomov. Šest mladoletnikov, med njimi tudi dve dekleti, naj bi namreč od avgusta do novembra zagrešila več vlomov v zelenjadarski kiosk sredi Škofje Loke, dva od njih pa naj bi imela na vesti tudi vloma v šolo in klet v stanovanjskem bloku.
Mladci, stari od 12 do 17 let, naj bi skladišče s sadjem in zelenjavo, last zasebnika Limanija v Šolski ulici, obiskovali avgusta. Nad vhodom v kiosk je namreč okno, ki je bilo odprto za zračenje. Tega naj bi sneli in se skozenj odplazili v notranjost, kjer so jih zamikale lubenice. Teh so menda avgusta znosili iz skladišča kar 50, se pravi okoli 250 kilogramov.
Mladoletnikom pa niso dišale le lubenice. 17-letni M.T. in 16-letni M.B. naj bi oktobra vlomila tudi v klet bližnje stolpnice, kjer so imeli stanovalci shranjene alkoholne pijače. Segla sta menda le po vrhunskih, saj je iz kleti izginil vvhi-sky Balantines, odnesla pa naj bi tudi več buteljk kakovostnega vina in konserv kompota. Vse to so potem v druščini popili.
Ker jim je šlo v soseščini vse tako gladko od rok, so trije fantje novembra skrivaj obiskali tudi osnovno šolo Petra Kavčiča. Vanjo so prišli skozi straniščno okno, nato pa brskali zlasti po predalih v kuhinji. Tam so našli nekaj denarja in si ga prisvojili. Drugi novembrski vlom v šolo, ki naj bi ga izvedla M.T. in M.B., pa je bil za storilca neuspešen. Spet sta fanta brskala po kuhinjskih predalih, vendar sta se tokrat uštela in odšla praznih rok.
dan človekovih pravic
Deseti december, dan, ko so Združeni narodi 1948. leta razglasili Splošno deklaracijo o človekovih pravicah kot "ideal, ki naj ga dosežejo vsa ljudstva in vsi narodi", je v svetu znan kot dan človekovih pravic. V Jugoslaviji smo se ga letos spomnili z grenkim priokusom. Ne zato, ker se je naša država (po vzoru Sovjetske zveze) pri glasovanju o deklaraciji vzdržala, češ da so pravice, ki jih določa, nezadostne, ampak predvsem zato, ker je njena vsakodnevna praksa tudi štiri desetletja po sprejetju deklaracije v nasprotju z mednarodnimi sporazumi. To, da je Jugoslavija - vsaj kar zadeva varstvo človekovih pravic - med najprizadevnejšimi državami v mednarodni skupnosti in da je podpisala skoraj vse (osemnajst od dvaindvajsetih) mednarodne konvencije in protokole h konvencijam, ki pod okriljem Združenih narodov urejajo človekove pravice, ne pove veliko, prav ničesar pa o grobih kršitvah človekovih pravic, zlasti na Kosovu, kjer je bilo 300 ljudi izoliranih (ne da bi imeli možnost pritožbe), veliko od njih pretepenih ali drugače mučenih, kjer je šel skozi policijske roke vsak četrti Albanec in kjer so politični procesi (za utišanje političnih nasprotnikov ali drugače mislečih) del vsakdanjega oblastnega scenarija. Čeprav pravica do proste izbire zagovornika ne predstavlja kakšnega posebnega dosežka na področju človekovih pravic in čeprav je Komite za človekove pravice (organ Združenih narodov) opozoril, da "vojaška in izredna sodišča, ki sodijo civilnim osebam, predstavljajo resno oviro za neodvisno in nepristransko sojenje", se pri nas, leta 1989, dogaja, da civilistom (četverici in drugim) sodijo tudi vojaška sodišča in da imajo obtoženi v takšnih primerih možnost izbirati le med vojaškimi zagovorniki. Pa ne le to: verjetno je samo v državah, kjer gre za veliko nasprotje med načelnostjo in prakso ter za teptanje človekovih pravic, mogoče, da javni tožilec na sodnem procesu (v Titovi Mitrovici) reče obtoženemu (Azemu Vllasiju) - vaša dolžnost je dokazati, da ste nedolžni...
C. Zaplotnik
Zbil pešakinjo
Kranj, 8. decembra - Na Koroški cesti je voznik osebnega avtomobila Drago Hočevar, star 36 let, povozil pešakinjo. Ker se je preveč približal robu ceste, je 17-letno Darjo Čeme iz Kranja, ki je hodila po bankini, zadel. Padla je na pokrov motorja in z glavo udarila ob vetrobransko steklo, nato pa na cesto, kjer je obležala hudo ranjena. Avto-mobilist se je zatem zaletel še v spomenik pri avtobusni postaji.
Prehiteval v
»škarje«
Podljubelj, 7. decembra - Voznik osebnega avtomobila z nemško registracijo Muha-rem Fazlić, doma v Bosanskem novem, sicer pa na začasnem deiu v ZRN, je povzročil prometno nesrečo, v kateri sta bila dva udeleženca huje ranjena, gmotna škoda pa presega milijardo. Ko je vozil od mejnega prehoda na Ljubelju proti Tržiču, je Fazlić prehiteval tovornjak, tedaj pa je nasproti pripeljal drug osebni avto z Andjelom Viškovićem iz Labina za volanom. Fazlić je silovito zavrl, pri tem mu je blokiralo prednja kolesa in avto je zaneslo na travo, kjer je trčil z Viškovićevim vozilom. Voz-
nik Višković in njegov sopotnik Orestino Višković sta bila v nesreči hudo ranjena.
Saje in smrad
Poljane, 8. decembra - Iz Poljan so ondan sporočili, da se prebivalci Hotavelj in Vin-harjev pritožujejo nad neznosnim smradom in zadim-ljenjem z Bukovega vrha. Tam je namreč Maks Božnar sežigal krpe, prepojene z ne-halogiziranimi organskimi topili, ki so jirTodvrgli po čiščenju tiskarskih strojev. Odpadke, primerne le za sežig v industrijskih pečeh, je dobil od ljubljanske komunale, uporabiti pa jih je nameraval pri kuhanju apna. 7. decembra je napravil preizkus gorljivosti, pri tem pa sajasto zadimil in zasmradil ozračje.
D. Ž.
Ipo/o
Učna ura
Kranj, 11. decembra - Okrog dvesto učencev tretjih razredov osnovne šole Simon Jenko si je ob koncu minulega in v začetku tega tedna skupaj s predstavniki Avtomoto društva Kranj in PM Kranj popeljalo v Alpetourovih avtobusih na učno uro iz prometne varnosti. Na Primskovem so se ustavili ob semaforiziranem prehodu za pešce ter v semaforiziranih križiščih pri zavarovalnici in v bližini železniške postaje, kjer so se seznanili s tem, kako varno čez prehod za pešce in kako varno s kolesom skozi križišče. Kot so povedali predstavniki avtomoto društva in postaje milice, se redna vzgoja na šolah odraža tudi tako, da učenci že najavijo prehod čez prehod za pešce z dvigom roke. C. Z.
Kviz za srednješolce
Kranj, 11. decembra - V okviru prometne akcije "minus deset odstotkov" in v počastitev 22. decembra - dneva JLA bo v sredo, 20. decembra, ob 17. uri v domu JLA v Kranju kviz, na katerem bodo srednjšolske ekipe odgovarjale na vprašanja iz poznavanja cestnoprometnih predpisov in narodnoosvobodilnega boja. Organizatorja, AMD Kranj in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kranj, pričakujeta, da se bo kviza udeležilo šestnajst do osemnajst ekip. C. Z.
/   ureja CVETO ZAPLOTNIK
mmmm^iGLAs  u- stran
ANTENSKE NAPRAVE PRODAJA MONTAŽA SERVIS SVETOVANJE
Cenjene stranke obveščamo, da razširjamo svojo dejavnost tudi na prodajo
NUDIMO: • antenske ojačevalnike in kretnice
• sprejemne antene za tv in radio
• kable in ostali ant. pribor
UGODNO: • kompleti za sprejem SAT TV in RA programov že od protivrednosti 1.800 DEM dalje
• na izdelke lastne proizvodnje za gotovinsko plačilo 30 % popust
Trgovina bo odprta od 11. decembra 1989 dalje, pon. - pet. od 8.-18. ure, sob. od 8. -12. ure
PRIPOROČAMO SE ZA OBISK
MARJAN LUKEŽ Titov trg 22, Kranj tel. 064/22-107
Torek, 12. decembra 1989
ORU
odprto vtaA dan od 17~24k
od 13-23k
y
HOTEL CREINA KRANJ
prireja v sodelovanju z MLINOTESTOM iz
Ajdovščine od 1?. do 24. 12 TEDEN JEDI IZ TESTENIN.
Predstavitev in degustacija 15. in 22. 12. od 15. do 16. ure v Vinoteki hotela. Ugodna prodaja testenin. Vljudno vabljeni!
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA 51500 KRANJ
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnica 51500 Kranj, objavlja dela in naloge v podružnici Kranj
1. PRIPRAVNIKA S SREDNJO IZOBRAZBO
Pogoji:
V. stopnja izobrazbe - ekonomski tehnik aktivno znanje slovenskega jezika
2. VPISOVANJE PODATKOV NA MAGNETNE NOSILCE
za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) Pogoji:
III. stopnja izobrazbe - ekonomske ali družboslovne smeri
9 mesecev delovnih izkušenj poskusno delo 1 mesec
3. PRIPRAVA, VPISOVANJE IN KONTROLIRANJE OBDELANIH PODATKOV PLAČILNEGA PROMETA
3 delavci za določen čas s polnim delovnim časom, zaradi
povečanega obsega dela
Pogoji:
V. stopnja izobrazbe - ekonomski tehnik 2 leti delovnih izkušenj poskusno delo 2 meseca
v ekspozituri Tržič
1. KOORDINIRANJE, ORGANIZIRANJE IN NADZOR DELA V LBT TER OPRAVLJANJE NALOG S TRE-ZORSKIMI VREDNOSTMI
za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji:
V. stopnja izobrazbe - ekonomski tehnik
2 leti delovnih izkušenj
poskusno delo 3 mesece
aktivno znanje slovenskega jezika
nekaznovanost za k. d. zoper družbeno in zasebno premoženje
2. KOMISIJSKO ŠTETJE GOTOVINE
za določen čas 1 leta Pogoji:
III. stopnja izobrazbe - ekonomske ali družboslovne smeri
1 leto delovnih izkušenj poskusno delo 1 mesec
nekaznovanost za k. d. zoper družbeno in zasebno premoženje
starost najmanj 18 let
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema v 8 dneh od objave kadrovska služba v SDK v SRS, podružnica 51500 Kranj, Trg revolucije 2.
Kandidate, ki se bodo prijavili, bomo o izbiri pismeno obvestili v 15 dneh po sprejetju sklepa.
Lth
LTH
LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV, p. o. Kidričeva 66 64220 Škofja Loka
DP LTH Orodjarna - Livarna Škofja Loka objavlja na osnovi sklepa DS odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 2 POČITNIŠKI PRIKOLICI ADRIA 500 E, leto proizvodnje 1978.
Izklicna cena za 1 prikolico je 68.000.000 din.
Licitacija bo v četrtek, 14. 12. 1989, ob 12. uri v LTH obrat
Trata, Kidričeva 66, Škofja Loka.
Interesenti si osnovna sredstva lahko ogledajo istega dne od 10. do 12. ure, v času ogleda pa morajo plačati tudi varščino v višini 10 % od izklicne cene. Kupec plača na zlicitirano ceno še prometni davek v višini 33,5 %. Licitacija bo ustna.
PALME RS
V/itlto
PERILO JEANS BOROVLJE
Pri cerkvi (govorimo slovensko)
13
KOMPAS JUGOSLAVIJA
Komisija za delovna razmerja TOZD Kompas hoteli Bled
objavlja prosta dela in naloge:
KUHAR
1 delavec za določen čas 1 delavec za nedoločen čas
Pogoji: končana V. in IV. stopnja gostinske smeri - kuhar, 2 leti delovnih izkušenj, opravljen izpit iz higienskega minimuma.
TOČAJ
1 delavec za nedoločen čas Pogoji:
končana Gostinska šola, smer natakar, 6 mesecev delovnih izkušenj, opravljen izpit iz higienskega minimuma ter pasivno znanje dveh tujih jezikov.
Prošnje sprejema služba TOZD Kompas hoteli Bled, 64260 Bled, Cankarjeva 2, v roku 8 dni od objave.
MH
Industrija naravnega kamna MARMOR HOTAVLJE
DO "MARMOR HOTAVLJE" na podlagi sklepa DELAVSKEGA SVETA razpisuje prosta dela in naloge:
a) VODENJE GOSPODARSKO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA (ponovni razpis)
b) VODENJE KOMER1CALNEGA SEKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: a)
1. da imajo visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah ali višješolsko izobrazbo zgoraj navedene smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah;
2. da so gospodarsko razgledani;
3. da izpolnjujejo pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka;
4. da izpolnjujejo splošne in posebne pogoje, določene z zakonom za ta dela.
b>
1. da imajo visokošolsko izobrazbo komercialno-ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah ali višješolsko izobrazbo zgoraj navedene smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah;
2. da so gospodarsko razgledani;
3. da izpolnjujejo pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka;
4. da izpolnjujejo splošne in posebne pogoje, določene z zakonom za ta dela.
Dela in naloge razpisujemo za 4 leta.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljejo v 8 dneh od objave tega razpisa na naslov:
MARMOR HOTAVLJE, Industrija naravnega kamna
64224 Gorenja vas
Komisiji za delovna razmerja.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
»Žlahtni gospodje! Jest sim le en kmet - ampak za norca se ne pustim deržati! De bi vi še taki gospodje bili,
obluba more še dones dokončana biti!«
Tako odločni kot oče Jaka v Linhartovi ŽUPANOVI MICKI smo bili pred dvesto leti Slovenci. Kako
smo pravzaprav živeli v letu francoske revolucije?
Oglejte si razstavo Narodnega muzeja v Ljubljani
NARODNI MUZEJ LJUBLJANA
in odkrili boste korenine slovenskega samozavedanja in kremenitosti.
Razstava bo na ogled do 15. januarja 1990.
SVOBODA, BRATSTVO, ENAKOST 1789 1989
GESLO ZA DANAŠNJO RABO!
Cvetka Kalan C. Staneta Žagarja 16 64000 Kranj tel.: 064/22-510
Trgovina Cvetka vam po izredno ugodni ceni nudi Kopalniške komplete (4 koti) od 690.000.- din dalje; moike bele bombažne nogavice po 89.000.- in 99.000.- din; brisače od 269.000.- din dalje.
V decembru čaka kupce ob nakupu nad 5.000.000.- din praktično darilo. Se priporočamo!
Del. čas: od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure sobota od 9. do 12. ure
OSNOVNA ŠOLA F. S. FINŽGARJA LESCE
Komisija za medsebojna delovna razmerja pri Osnovni šoli F. S. Finžgarja Lesce razpisuje prosta dela KUHINJSKE POMOČNICE
s polnim delovnim časom in poskusnim delom treh mesecev.
Razpisni pogoji:
- zaključena osemletka
- opravljen tečaj higienskega minimuma
Zaželeno je, daje kandidat že opravljal taka ali podobna dela.
Prijave naj kandidati pošljejo do 23. decembra 1989 na naslov šole.
LTH ŠKOFJA LOKA
Popravek razpisa za
VODJO SPLOŠNEGA SEKTORJA,
objavljenega v Gorenjskem glasu, dne 8. 12. 1989 Pogoji za razpisano delovno mesto se pravilnoglasijo:
- visoka izobrazba pravne, sociološke ali organizacijske smeri
- 4 leta delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, delavec pa bo imenovan za 4 leta.
Se opravičujemo!
Torek, 12. decembra 1989
MALI OGLASI
® 27-960 cesta JLA 16
APARATI STROJI
Prodam črno-bel TV gorenje, g 36-297_17805
Prodam dobro ohranjeno SAMO-NAKLADALNO PRIKOLICO, 17 kub. m. Muhovec, Zabreznica 24, Žirovnica, g 80-484 18081
Prodam nov TELEFON iskra, 40 od-stotkov ceneje. g 633-218   18084
Prodam nov rjav ŠTEDILNIK kiper-busch.g633-172_18093
Prodam TRAKTOR universal 550 DT, dvojni pogon, nov. Cena 12.500 DEM. Ali prodam TRAKTOR 445 DT. Cena 11.600 DEM. g 063/784-124_18097
Prodam enoredni pasapov PLETIL-Nl STROJ in bagatov ŠIVALNI STROJ, g 28-142_18098
Po nizki ceni prodamo nov ZRA-ĆNIK. Hišni svet, Kropa 3/d 18099
Prodam RADIOOJAČEVALEC ma-rantz B 2252, z zvočniki in GRAMOFON thorens TD 115, vse kot novo, g 78-032_18114
Prodam nov barvni TV gorenje, ekran 71 cm, 20 odstotkov ceneje. g 42-373_18115
Prodam barvni TV grundig z daljinskim upravljanjem, ELEKTROMOTOR 2 kW in novo kmečko PEČ. Lokar, Šuceva 3, Kranj - Primsko-vo_18118
Prodam 220-litrsko SKRINJO Ith, stara 2 leti. Cena ugodna. g 66-031_18138
380-litrsko zamrzovalno SKRINJO, nova, prodam 25 odstotkov cene-je. g 70-262_18139
Prodam malo rabljen kombiniran MIZARSKI STROJ mio standard (debelinka). g 39-697 18142
Prodam TRAKTOR ajher za rezervne dele. Glinje 11, Cerklje 18144
Ugodno prodam dobro ohranjen črno-bel TV gorenje, g 58-104 __18149
Prodam barvni TV. g 21-079
GRADBENI MATERIAL
Prodam 220 kosov cementne strešne OPEKE "folc". Galjot, Lahovče
6, Cerklje_18070
50 odstotkov ceneje prodam TLA-KOLIN - izravnalno maso in ek-spanzijsko POSODO. Kličite zju-traj na g 37-949_18072
Prodam CISTERNO za kurilno olje, 1 500 litrov, z atestom. g 70-301 __18109
Prodam kovinsko CISTERNO, 1.900 litrov, nova. g 34-501 18128
Poceni prodam titancink in rostfrei ŽLEBOVE® 27-200 18130
is. stran : mmm.
.(GLAS
KUPIM
Kupim TELETA simentalca, starega od 10 do 20. dni. Marija Lah, C. talcev 13, Jesenice, g 84-480
18106
LOKALI
V najem vzamem PROSTOR za mirno obrt, v Dupljah ali Strahinju. Šifra: NAJEMNINA_18091
OBVESTILA
ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE v vseh barvah in izvedbah, naročite pri: ROLETARSTVO NOGRAŠEK, Milje 13, 64208 Šenčur, g 061 /50-720_16471
ROLETE: žaluzije, lamelne zavese, Parket, zasteklitev balkonov, naročite na® 75-610_17293
POPRAVLJAMO TV sprejemnike. Informacije na g 39-886, od 9. do 16. ure. Se priporočamol 17409
ELEKTRO SERVIS - Andrej Cape-Ua, Huje 19, Kranjl POPRAVLJAM Gospodinjske aparate, pralne stroje, sesalce, mikserje, ročna orodja. 2a aparate Elma in Rovventa upoštevam tudi garacijo. Informacije ___g 37-427, zvečer_17674
^MEHANIKA PORENTA vam v naJkrajšem času popravi vaš TV aparat, g 40-347 18108
OSTALO
Prodam ORGLE PSR 90 in ZVOČNIKE OHM, 2 x 200 W. g 22-610 ________18074
Prodam otroški športni VOZIČEK Pg9_g 39-252, popoldne 18101
INSTRUIRAM kemijo in biologijo 2a 6., 7. in 8. razred. g45-584, po-P___dne_18105
Ugodno prodam zimski PLAŠČ, št. .-g_jg 75-062_18107
VAŠ TURISTIČNI SERVIS
POSLOVALNICA KRANJ TELEFON: 28-472, 28-473
ZIMSKE POČITNICE V AVSTRIJI
z odhodi 13. 1..20. 1..27.1., 3. 2.
7 - dnevni paket:
7 prenočišč z zajtrkom
6 - dnevna smučarska karta
kopanje v pokritem bazenu
uporaba savne
Cena na osebo: 1980 ATS,
lastni prevoz
organiziran tudi avtobusni ' prevoz
Informacije in prijave: KOMPAS KRANJ, tel. 28-472, 28-473
Ugodno prodam rabljene SMUČI Elan (2 m), z vezmi Marker in 2 pa-ra PANCERJEV.-g 28-974 18125
POSESTI_
Prodam GARAŽO na Jesenicah -Plavž. Lozar, Rožna dolina 19, Lesce^_18126
GARAŽO oddam v najem pri Pre-šernovemgaju.g21-259 18140
ZAPOSLITVE
Za prodajo dobrega artikla, takojšnje izplačilo, se javite na g 25-024 _17968
Iščem DELO na domu - sestavljanje, montaža, g 33-189 18092
Si želite izboljšati življenjski standard, imate proste vikende, ste komunikativni, nudimo vam honorarno ZAPOSLITEV z ekskluzivnim otroškim programom. Z malo truda, veliki uspehi. Šifra: BOLJŠI JUTRI_18102
Taverna v Kranju zaposli s 1. 1. 1990 NATAKARJA, za delo v popoldanskem času. Informacije na g 25-266_18120
Na Jesenicah iščem žensko za POMOČ v gospodinjstvu starejši osebi. Šifra: STANOVANJE BREZ-PLAČNO_18143
ŽIVALI_
JARKICE, rjave, prodam. Stano-nik, Log 9, Škofja Loka 17970
Prodam od 20 do 180 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 17971
Prodam PRAŠIČA za zakol. Hlebce 26, Lesce__18136
Prodam TELETA, g 77-587 18147
PRIREDITVE
PLESNI TEČAJI za otroke in odrasle v Gimnaziji na Jesenicah, vsako sredo zvečer. Informacije na g 37-949_18073
RAZNO PRODAM
Prodam 2.000 kosov novega STREŠNIKA eternit, 400 kosov ekranskih IZREZKOV ter rabljeno enofazno KROŽNO ŽAGO standard Osijek. Vrba 17/b, Žirovnica, g 80-796_18079
Prodam MOSKVIČ karavan, star 10 let, neregistriran, v voznem stanju, s pfikolico ter poljsko KOVA-ČNICO s primožem in nakovalom. g 48-269, zvečer _18088
Prodam trda in mehka DRVA, BU-TARE, COLARICE, PLOHE, vse suho ter FIŽOL prepeličar. g 46-691 __18112
Nov JEDILNI KOT, ŠTEDILNIK ki-perbusch s pečico ter PRALNI STROJ,       ugodno prodam.
g 69-091_18119
Prodam termoakumulacijsko PEČ, 5 kvV in PLINSKO NAPRAVO za avto, z atestom ter rabljena balkonska VRATA in OKNA. g 57-038_18133
Prodam semenski KROMPIR desi-re in PISALNI STROJ. Mavčiče 54 _18134
Izredno ugodno prodam ohranjen globok otroški zložljiv VOZIČEK. Cena 30 DEM. Prodam tudi APN 6, letnik 1985, za 900 DEM, poleg je še peta prestava. Mihelič, C. v Vintgar8, Bled_18148
STAN.OPREMA
Ugodno prodam novo TUŠ KABINO kolpasan. g 66-578 18121
Ugodno prodam POSTELJI z jogi-ji. g 33-013_18150
STANOVANJA
2-sobno družbeno STANOVANJE zamenjam za večje, g 28-212, popoldne ______18096
Zamenjam konfortno STANOVANJE, 52 kvad. m., centralna kurja va, plin, topla voda, v Celju, za podobno   ali   starejše   v Kranju, g 35-217 18129
H3
<\ DARILA...
ITALO SCHUHMODE
čevljarski center italijanske . _.a
mode celovec <š&^«q,0^ pischeldorferstr. 7 Oo00^^ , \^ (center - sever) #^V^
ČEVLJEV ZNIŽANO DO 50 %
Prodam KRAVO v 9. mesecu bre-josti. g 73-841_18075
Prodam dva BIKCA, stara 14 dni. Janez Šumi, Struževo 20, Kranj
■tanan
Prodam KOBILO haflinger, z ro-dovnikom. g 89-182 18085
V Kranju, na Planini, oddam v najem 1-sobno, novo STANOVANJE, g 0608/79-572, v večernih urah
18146
VOZILA
NA MOHORJEVEM KLANCU
Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1982. g 57-697 17708
PEUGEOT 305 GL, generalno obnovljena pločevina, brezhiben, letnik 1979, prodam ali zamenjam za Citroen GS, starejši letnik, registriran do leta 1990. g 34-870   18034
Prodam Z 128, letnik 1987, rdeče barve, prevoženih 17.000 km. Majda Požek, V. Vlahoviča 7, Kranj, g 34-776_18069
GOLF diesel, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam, g 78-621 18071
Prodam karambolirano Z 101, letnik 1981. Podkoren 2, Kr. gora
_18076
Z 101 1.1 GX, letnik 1987, prodam. Zalog 11, Cerklje_18077
Ugodno prodam karambolirano Z 101, poškodovan zadnji levi blatnik. Podlubnik 162, stan. 53, Škofja Loka 18078
Prodam CITROEN GS. g 28-719
_18082
Dve zimski GUMI, ZRAČNIKI in PLATIŠČI za Z 101, prodam. g 57-788, dopoldne_18083
Prodam KONČNIK pesto z ležaji in DISK ploščo za VVartburg. g 52-314_18086
Z 101, letnik 1974, neregistrirana, v voznem stanju, ugodno prodam. g 721-451, Bohinj_18087
Prodam JUGO 45, star 8 mesecev. g 82-145_18089
Prodam 126 P, letnik 1980, brezhiben, registriran do 15. 5. 1990. g 79-642_18090
R 4, star 5 let, garažiran, prodam. Hrastje 105, Kranj, g 33-147 18095
Prodam karamboliran R"4 in garažna VRATA, 40 odstotkov ceneje. g 633-809_18104
Prodam JUGO 45 A, letnik maj 1986. Praprotna polica 15, Cerklje
_18111
Prodam GOLF diesel, letnik 1983.
g 46 035_18113
Ugodno prodam Z 101, letnik 1984, registrirana do decembra 1990. Bukovec, Britof 52, Kranj     18123
Prodam VVARTBURG, star 2 leti. g 25-935_18124
Prodam VW 1300, starejši letnik, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Krek, Gorenjskega odr. 8, Kranj, g 37-144_18132
Prodam Z 101, letnik 1974, karoserija nova - letnik 1982. g 27-919
_18135
FIAT 132, letnik 1977, poškodovan, ugodno prodam, g 79-748 18137 Prodam 4 malo rabljene GUME ra-dial jet R 13, dim. 175 x 70. g 74-852_18141
Prodam Z 101 GT 55, letnik 1983. Hafner, Binkelj 7, Škofja Loka
18145
Prodam g 45-353
SVINJO za
zakol. 18094
Prodam breje OVCE in OVCE z mladiči, g 80-613_18103
Oddam čistokrvne mladiče NEMŠKEGA OVČARJA, g 48-200 _18110
Prodam visoko brejo TELICO po izbiri, A kontrola. Jerala, Podbrez-je 218, Duplje_18116
Prodam 7 tednov stare PUJSKE in gozdarski 5-tonski VITEL. Pod-brezje 59, Duplje, g 70-749 18117
Prodam 1 teden starega BIKCA simentalca in krmilni KROMPIR igor. Sp. Duplje 71_18122
Prodam čistokrvne NEMŠKE OV-ČARJE, brez rodovnika, stare 2 meseca. Bife "Zalokar Tinca", BI. Dobrava 1R1H
Umrla je naša mama
LJUDMILA REKAR
roj. Marinšek upokojenka
Pokopali smo jo v družinskem krogu 5. decembra 1989. VSI NJENI
ali že imate savnoi
CAVU SAVNA
Kompletne CAVU savne izdelujemo za privatni in družbeni sektor. Tel. 061/791-936
V 78. letu starosti nas je nenadoma zapustila draga mama in orna
LJUDMILA LESJAK
roj. Planinšek iz Kranja
Od nje se bomo poslovili v torek, 12. decembra, ob 15. uri na kranjskem pokopališču.
VSI NJENI
Prodam MENJALNIK ZA BOLHO IN TORI ENDURO.g621-025 zvečer
Ugodno prodam karambolirano DIANO, letnik 78. Zg. Duplje 20
18003
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica
FRANCA LEGATA
se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sosedom in znancem za nesebično pomoč v hudih trenutkih, za izrečena soža-lja, cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo GD Begunje, kolektivu Elan, g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za zapete ža-lostinke. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga še vedno ohranjate v lepem spominu.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
Begunje, Škofja Loka
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, tašče, sestre in tete
MARIJE BAŠAR
iz Stražišča
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Sa-jevcu, dr. Benediku, osebju oddelka 600 bolnišnice Golnik, sodelavcem Zastava avto Kranj, Alpetour — TOZD Potniški promet Kranj, g. župniku Brglezu, g. kaplanoma Juhantu in Kušarju ter pevcem iz Stražišča. Vsem še enkrat iskrena hvala!
VSI NJENI
Kranj, 28. novembra 1989
V 91. letu nas je tiho zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, tast
FRANC ERŽEN
p. d. Martinov ata
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, gasilcem, praporščakom, sodelavcem Tek-stilindusa II. za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala dr. Mariji Sajevic za dolgoletno zdravljenje, pevcem, govornikoma za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
ANDREJA PENČKA
iz Kidričeve 7, Kranj
se iskreno zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za lepo petje, sorodnikom, dobrim sosedom in znancem za izraženo sožalje in pomoč. Hvala za podarjene vence in cvetje. Vsem, ki ste pokojnega Andreja pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
Kranj, 27. novembra 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete
FRANČIŠKE JAN
roj. Grašič
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sožalja in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in poslovilni govor, cerkvenim pevcem, pevskemu zboru iz Dupelj in narodnim nošam. Se posebno zahvalo pa izrekamo sosedom za vsestransko pomoč.
ŽALUJOČI: Vsi njeni
Duplje, Šentvid pri Ljubljani, 30. novembra 1989
/ NOVICE IN DOGODKI
Začetek gradnje viadukta in avtoceste
Ob predoru bo tudi avtocesta
Jesenice, 11. decembra - Evropska investicijska banka je namenila polovico predvidenih sredstev za izgradnjo odseka avtoceste od predora na Hrušici do Vrbe. Gradbeno dovoljenje do konca letošnjega leta, zdaj pa so v teku postopki za odkup zemljišč.
Delavci ljubljanskega Gra- dve leti, celotna investicija pa
disa so že začeli s pripravljalnimi deli za izgradnjo viadukta v Mostah, ki je eden izmed najbolj zahtevnih in največjih projektov na odseku avtoceste Bratstva in enotnosti od predora na Hrušici do Vrbe.
Avtocesta, jeseniška obvoznica, za katero jeseniška občina zahteva, da mora biti zgrajena obenem s predorom - junija 1991 - pa se bo prav zdaj začela graditi. Delavci Slovenija - ceste tehnika iz Ljubljane so te dni že začeli s pripravljalnimi deli za gradnjo trinajst kilometrov dolgega odseka na zahtevnem pobočju Mežakle.  Rok izgradnje je
naj bi po sedanjih ocenah stala približno 1999 milijard dinarjev. Polovico tega denarja je zagotovila Evropska investicijska banka.
Skupaj z jeseniško občinsko skupščino si je republiški izvršni svet prizadeval, da ob tem, ko bo stekel promet skozi predor, ne bi bilo na Jesenicah zastojev in da bi obenem morala biti zgrajena avtocesta. Jeseniške ozke prometnice prometa ne bi prenesle, nastali bi zastoji, ki si jih ne želi tudi sosednja, avstrijska stran. Zato so tudi tako zelo pohiteli z izgradnjo obvoznice po Me-žakli.
Graditelji bodo imeli težko delo, saj je pobočje plazovito. Na vsem odseku bodo morali vgraditi 11.000 metrov armiranih betonskih opornih pilotov in 8.000 kubičnih metrov podpornih zidov. V obe smeri bosta le dva vozna pasova, ločena z ograjo in tudi ne bo odstavnih pasov, ampak odstavne niše. Na vsej trasi bo poleg viadukta v Mostah še šest podvozov in sedem nadvozov, prestavili pa bodo tudi del struge Save.
Prav zdaj potekajo postopki za odkup zemljišč na pobočju Mežakle in v Podmeža-kli, kjer bodo morali podreti nekaj hiš. Do konca letošnjega leta pa bodo pridobili še vsa soglasja in gradbeno dovoljenje.
D. Sedej
PlTi domaČi Snežni tOD      Deseto Sedlarjevo srečanje
Jesenice, 8. decembra - Na sankaški progi v Savskih jamah nad Jesenicami že skoraj deset dni bruha umetni sneg snežni top, ki gaje izdelal zasebnik Franc Stroj iz Dvorske vasi pri Begunjah, sicer bolj znan po svojih sončnih ogrevalnih napravah. Strojev top je prvi top, izdelan v Jugoslaviji. Test v Savskih jamah se je obnesel. Strojev top dela sneg pri stopinji višji temperaturi kot uvoženi (v petek je normalno obratoval pri minus dveh stopinjah), je bistveno lažji od tujih, razen tega pa trikrat cenejši. Stane 15.000 zahodnonemških mark, uvoženi pa stanejo okrog 45.000 zahodnonemških mark. Strojeva naprava ima že vgrajena hladilnik in črpalko, naslednja dva, ki bosta izdelana v Štirinajstih dneh, pa bosta brez vgrajenega hladilnika, ki pa ga bo mogoče posebej priklopiti. Franc Stroj bo svoj novi izdelek kmalu do-nudil trgu. j. Košnjek
Urejanje prostora v novih razmerah
Bled, 7. decembra - Zveza društev urbanistov Slovenije in gorenjsko društvo urbanistov organizirata v sodelovanju z republiškim komitejem za varstvo okolja in urejanje prostora v četrtek in petek v Festivalni dvorani na Bledu deseto Sedlarjevo srečanje na temo Urejanje prostora v novih družbenih razmerah. Prvi dan bodo razpravljali o značilnostih evropskih integracijskih procesov in posledicah za Slovenijo (Emil - Milan Pintar), o vlogi trga in državne regulative pri usmerjanju prostorskega razvoja (Jože Dekleva), o socialnih posledicah urejanja prostora (Pavle Gantar), o varstvu in načrtovanju prostora, ki pri prostorskih posegih v tržnih razmerah zahteva celovito presojo vplivov (Vladimir - Braco Mušič) ter o možnostih stroke v tržnih razmerah in možnih vplivih trga na strokovna dela (Dare Poženel). Prvi dan bo tudi okrogla miza o urejanju prostora v spremenjenih družbenih razmerah, na kateri bodo sodelovati Viktor Žakelj, Tomaž Vuga, Milivoj Samar ter drugi strokovni, upravni in javni delavci.
Drugi dan bodo obravnavali problematiko stavbnih zemljišč in možnosti zmanjševanja poseganja na kakovostna kmetijska zemljišča, predstavili nekaj raziskovalnih nalog (o mestu po meri ljudi) in proslavili 30-letnico Urbanističnega inštituta Slovenije in Ljubljanskega urbanističnega zavoda. q ^
Da bo le prišlo v prave roke
Kranj, decembra - Stiska ljudi, ki so jih prizadele poletne vodne ujme, je segla v srce tudi otrokom. Na osnovni šoli Bratstvo in enotnost v Kranju so otroci prek radia slišali za solidarnostno akcijo in se odločili pomagati svojim vrstnikom v Halozah. Najprej so zbirali star papir, vendar pri tem početju niso bili ravno uspešni, zato so sledili napotkom Pionirskega tednika na radiu, naj za otroke zberejo oblačila, obutev, šolske potrebščine, igrače... Člani pionirskega odreda Janko Pucelj - Ciril pa so temu pridali še obilo sladkarij, ki so jih nabrali po kranjskih trgovinah.
Na osnovni šoli Bratstvo in enotnost so bili tudi sami presenečeni nad uspehom solidarnostne akcije, ki so jo izpeljali sredi novembra. Zbrali so tolikšen kup oblačil, da se bosta zlahka oblekli dve stotniji učencev na osnovni šoli v Žetalah, ki so jim bila namenjena^_
Irena Modrijan,
mentorica pionirskega odreda Janko Pucelj - Ciril: »Sredi novembra so naši otroci izpeljali zbiralno akcijo, v kateri so nabrali obilo še zelo lepih in uporabnih oblačil in obutve, veliko rabljenih učbenikov, nekaj šolskih torbic, več zvezkov... Zbrano blago bomo ta teden odpeljali šolarjem v Žetale, brezplačni prevoz so nam ob posredovanju občinske organizacije Rdečega križa priskrbeli na kranjski teritorialni obrambi.«
W^ Marko Žitnik, predsednik pionirskega odreda: »Na novembrsko akcijo zbiranja oblačil, obutve, igrač in šolskih potrebščin, ki jo je med nami spodbudila to-varišica Modrijano-va, so se otroci in starši zelo dobro odzvali. Svojim vrstnikom v Žetalah pa smo hoteli z zbranimi oblačili podariti tudi nekaj sladkarij, saj se tako kot mi tudi oni radi posladkajo. Obiskali smo Živiline in Mer-catorjevo trgovino na Planini, pa še 43 malih prodajaln po Kranju, kjer so nam za akcijo ponekod darovali sladkarije, drugje denar. Nikjer nam niso odrekli. Samo da bo prišlo v prave roke, so nam dejali.«
Lučka Lučovnik,
drugošolka: »Za otroke v Halozah sem darovala dve punčki, lanski Ciciban in knjige, ki jih imam podvojene. Starši so mi z veseljem pripravili vrečko s stvarmi, ki jih več ne potrebujem.«
Ani Golub: »Sina imam v tretjem razredu šole Bratstvo in enotnost. Ko mi je povedal za akcijo, sem poiskala oblačila za otroke in odrasle, jih oprala in zlikala ter z njimi napolnila vrečko. Tudi ob rednih akcijah Rdečega križa vedno prispevam oblačila. Šolskih potrebščin tokrat nisem darovala, sicer pa bo še kakšna priložnost. Tudi tokrat mi ni bilo težko dati, ker sem slišala za stisko ljudi v Halozah in vem, da so zelo potrebni pomoči.«
Emina Veselic, pomočnica mentorice pionirskega odreda: »Vsi smo prijetno presenečeni nad odzivom solidarnostne akcije in nad kakovostjo prinesenih oblačil. Otroci so akcijo s sladkarijami naredili še prisrčnej-šo, v žepe pa so po-taknili tudi pisemca, da bi z otroki iz Žetal navezali prijateljske stike. Upamo, da si bodo otroci iz Haloz z našo pomočjo vsaj malo opomogli.«
D. Z.
Žlebir Foto: F. Perdan
SLf^VENIJifiJURIST
Tudi v Kranju na Koroški cesti 29 informacije - vozovnice - izleti in potovanja - počitnice in smučarija I - skupinski izleti za kolektive, klube, društva in šole PRVI IZLET SLOVENIJATURISTA OD POLNOČI DO POLNOČ116. decembra! Iz Kranja v Rosenheim v ZR Nemčiji
Nakupi v »Malem Munchnu« in ogled lepega Salzburga
Cena samo 49 DEM A
kličite:
*m m m 1064-21 -9461 ■ ■ m+
Hvala krvodajalcem
Kranj, 8. decembra - Občinska organizacija Rdečega križa je za svoje krvodajalce pripravila tradicionalni sprejem, na katerem so odlikovali 46 krvodajalcev za rekordno darovanje krvi.
VELIKA N0V0L
kovin<>tehna kovin<>tehna
odlv) do40% P0PUS™
od 11. do 23. decembra 1989 kovinOtehka
Med njimi so rekorderji s 25, 30, 35, 40, 45 in 50-kratnim darovanjem krvi, ki so se jim ob tej priložnosti zahvalili za požrtvovalnost. Tudi nekaj krajevnih organizacij RK je tokrat dobilo priznanja za vzorno delo, in sicer Primskovo, Trstenik, Besnica, Podblica in Preddvor, za uspeli solidarnostni akciji za Haloze pa tudi Trboje in Orodjarna Iskre Kibernetike. Za dolgoletno delo v organizaciji so se zahvalili Francu Uršiču in Francki Dolenc. Prireditev, ki jo je poživil kulturni program Obrtniškega pevskega zbora, citrarja Aleksandra Primca in povezovalca Janeza Doli-narja (nastopajoči so se odrekli honorarju), je s prispevki omogočilo 19 kranjskih delovhih organizacij in ustanov ter zasebnika.
D. Ž.   Foto: G. Šinik
NOVINARSKI VEČER
Z OTVORITVIJO DVORANE
v kulturnem domu
K   o   r   o   t   a n
na Jezerskem sobota, 23. decembra, ob 17. uri
Podelili bomo priznanje Gorenjskega glasa krajevni skupnosti Jezersko.
Pokrovitelj: LB TBG Kranj