PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini r>n i- postale 1 gruppo “ (jCI13 yl) lir Leto XXIX. Št. 133 (8535) TRST, sobota, 9. junija 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasuznjem Evropi. , TRETJI DAN KONGRESA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE Večina govornikov podprla predlog o obnovitvi levosredinske koalicije Bivši predsednik vlade Colom bo za dialektični odnos z opozicijo Danes in jutri bodo govorili še drugi strankini voditelji , v RIM, 8. — Drugi dan razprave na vsedržavnem kongresu /sčanske demokracije je potekal v duhu «sprave v stranki« in docenta, ki ga je pripravil Fanfani in ki so ga odobrile vse stran-lr,e struje. Na kratko povedano, danes se ni niti en govornik izjavil fr°ti obnovitvi leve sredine in neposredne udeležbe socialistov v I avi. Nasprotno. Večina govornikov je predlog Fanfanija potrdila J* ie dopolnila s predlogi in dokazi, da položaj v Italiji nujno zahte-a spremembo političnega kurza. Hkrati pa skoraj nihče ni žaioval a Andreottijevo vlado, ki je dejansko že pokopana. .Glavni govornik je bil danes , vsi predsednik vlade Colombo, ki naiprej poudaril, da je Fanfani-v Predlog samo predlog in da ga 0ra kongres še proučiti. Pri tem a ie dodal, da se osebno s tem edlogom strinja in ga podpira, i Golombo je menil, da je treba l^ati vzroke krize prejšnje vladne alicije leve sredine v globokih s^Protjih, ki pretresajo italijanski ,^'alizem in v postopnem razkroji Večine v krščanski demokraciji, * je začel na milanskem kon-®SU leta 1967. Po njegovem mne-l”'J bo tudi nova levosredinska iz-v^hja prišla kmalu v krizo, če ne l sPremenjena njena vsebina. Co-^bo je nadaljeval, da je sedaj dolžnost kongresa, da odloči, komu bo izročil odgovornost vladanja v sedanji zakonodajni dobi in poudaril, da mora te izbire krščanska demokracija odgovorno in neodvisno sprejeti. Zato je treba doseči, je poudaril Colombo, najširšo politično podporo, da se bodo državljani prepričali o politični spremembi, ki je nastala pred «razkro-jem, ki bi lahko spravil v nevarnost delovanje demokratičnih ustanov*. Ugotovil je, da fašizem izhaja tudi iz političnega vzdušja, ki ga povzročata slabo delovanje demokratičnih ustanov in spor med vladno večino. Zato je najboljši boj proti fašizmu, boj za odpravo ODMEVI NA KONGRES KD Ugodne ocene predloga Za sestavo nove vlade jlM, 8. — Kongres krščanske jjjjp°kracije je glavni predmet po-stališč in ocen voditeljev pote.®! strank. Tako je tajnik socia-V0 Cne stranke De Martino v go-ki ga je imel v Aosti ob ^5*lhčku socialistične volilne kam-. za obnovitev tamkajšnjega de-(j^ga sveta, izjavil, da preživlja te«Va najbolj resno krizo po osvo-ljiw t ’ kar ie omajalo zaupanje «Vj 'va v demokratične ustanove. to dokazuje ,da je popolnoma jo Padla sredinska politika, -ki so d0t?a teto dni predstavljali kot čuki zdravilo za škodo, ki naj Povzročila leva sredina*. prav o tem teče sedaj politič-slte razprava na kongresu krščan-..'tstnokracije, je poudaril De ga .P?0, čeprav se zdi, da se tele jS*. nočejo zavedati. Tajnik PSI Odvajal, da se je treba čimprej S in na nov način spoprijeti ^ Političnimi vprašanji, ki imajo s Psnovo obnovitev sodelovanja je, Rojalistično stranko. Zaključil Pjjj a se je treba prepričati, da more biti samo priložnostni 0'on jnJv «P0 svoji naravi, tradi-tgod -1® značilnostmi in svoji italii»Vtoi ie PSI izraz živih sil ®°boi?u^e družbe, ki stremi po bo j . spremembah.* De Marti-VlogJe izjavil, da je priznanje te Pogoj SOcialistične stranke osnovni p3 novo P0Htiko. v kateri bost Prevzeti svojo odgovor- VgjR1 osrednjega vodstva PSI Vit-bilj Tje napisal za genovski dnev-Ptavj avoro» uvodnik, - ’ ‘ ?Pr, ’ željo, da bodo demokristjani na svojem kongresu sprejeli takšne sklepe, ki bodo «zavarovali Italijo pred pro-komunističnimi pustolovščinami*. Ma-lagodi je nato posvaril demokristjane pred «nevamostjo obnovitve leve sredine*, če bo prišlo do tega, je dejal Malagodi, «bomo ponovno stopili v boj proti krščanski demokraciji*. Pogajanja Japonska - EGS vzrokov, ki so omogočili nastanek fašizma. Colombo je nato obširno govoril o vlogi in nalogah vladne večine in dejal, da mora biti v stanju, da v poštenem dialektičnem odnosu sprejme, kar opozicija predstavlja in pomeni in kar večinske stranke sodijo, da lahko izboljša in obogati njihove predloge, programe in zakone. Obstoj v Italiji močne komunistične partije, je nadaljeval Colombo, narekuje, da tega ne more ignorirati, temveč je treba upoštevati, kaj lahko opozicija predstavlja in doprinese. Kmalu nato pa je opozoril, da ni mogoče pozabiti, da je neprevidna in površna ocena volilnih izidov leta 1968 rodila zamisel o premostitvi leve sredine in možnost bodoče vključitve komunistične partije v večino, ker so se odnosi v parlamentu številčno nekoliko spremenili. Poleg tega je Colombo še ugotovil, da ni bilo nikoli prekinjeno sodelovanje s PSI zaradi političnega položaja in zapletenega gospodarskega in socialnega položaja v državi, Evropi in na svetu. In prav ta vprašanja zahtevajo, po mnenju Colomba, čim širšo oporo vladi, ki mora politično in socialno predstavljati široke plasti italijanske družbe. Pred zaključkom je Colombo še opozoril, da sodelovanje krščanske demokracije, socialdemokratov in republikancev s socialisti ne pomeni posrednega ali neposrednega sodelovanja s komunisti. Zanimiv je bil tudi govor poslanca Guija, ki pripada struji prijateljev Mora. Začel je z ugotovitvijo, da so bili ob začetku kongresa vsi zaskrbljeni, kako bodo preprečili, da se ne bo kongres spremenil v «referendum» za, ali proti Andreottijevi vladi. Potem ko je ugotovil, da je Andreottijeva vlada naletela na velike težave in da so se skoraj vsi prepričali, da ne more več vladati, je poudaril, da je treba resno preveriti razpoložljivost socialistov, da ponovno vstopijo v vladno večino in da ne ostanejo v opoziciji. Zato je izrazil željo, da bi se na kongresu odločno BRUSELJ, 8. — Prvo od občasnih srečanj med izvršnimi organi Ev- - - ropske gospodarske skupnosti in * zavzeli za čimbolj učinkovito poli-predstavniki Japonske, o katerih so Htn lo,7° °’w,;no 7ani « se dogovodili med nedavnim obiskom japonskega zunanjega ministra Ohire v Evropi, bo 12. in 13. junija v Bruslju. Govor bo o odnosih med EGS in Japonsko v pričakovanju jesenskih pogajanj \ okviru GATT v Tokiu. Japonsko delegacijo bo vodil namestnik zunanjega ministra Tsurumi. tiko leve sredine. Zanj je leva sredina edina veljavna demokratična alternativa. Nekaj dvomov o vzpostavitvi sodelovanja s socialisti je izrazil načelnik demokristjanske senatne skupine Spagnolli, ki je bil velik zagovornik Andreottijeve vlade. Poudaril je, da je treba še ugotoviti, ali niki, ker ni mogoče dovoliti, da se v palači Chigi nekaj gradi, v parlamentu pa ruši. Po drugi strani pa je bil odločno za obnovitev sodelovanja s socialisti predstavnik leve struje «forze nuove* Vittorino Colombo, ki je poudaril, da morata biti krščanska demokracija in PSI, s sodelovanjem PSDI in PRI. nosilni steber nove vlade. Poudaril je, da sredinska večina ni bila v stanju rešiti nobenih vprašanj in da je treba zato obnoviti levosredinsko sodelovanje s sestavo točnega gospodarsko - socialnega razvojnega načrta. Tudi Vittorino Colombo se je pridružil predlogom senatorja Fanfanija. Za jutri pričakujejo, da bodo govorili Piccoli, Moro, Donat Cattin, Scelba in Gonella. V kongresnih krogih se je zvedelo, da bo jutri tudi sestanek voditeljev stranke, na katerem bodo proučili in skušah sestaviti osnutek kongresne zaključne resolucije. SESTANEK PREDSEDNIKOV VLAD DRŽAV ČLANIC SEV Gospodarsko sodelovanje z Zahodom na dnevnem redu zasedanja v Pragi SEV pripisuje velik pomen sodelovanju s kapitalističnimi državami in z EGS - Sporazum o večjem koordiniranju med gospodarstvi članic sveta PRAGA, 8. — Tesnejša povezava med državami članicami in odnosi z Evropsko gospodarsko skupnostjo so bile osnovne teme zasedanja SEV v Pragi, ki se je zaključilo danes s podpisom zaključnega protokola. Dokument so podpisali na kratki svečanosti, ki so se je udeležili vsi načelniki delegacij: predsedniki vlad Madžarske Fock, Mongolije Cedenbal, Poljske Jaroszewicz, Romunije Maurer, SZ Kosigin in ČSSR Strougal ter podpredsedniki vlad Kube Rodriguez, Vzhodne Nemčije Sindemann in Jugoslavije Vratuša. Kot izhaja iz zaključnega dokumenta, so na zasedanju odobrili akcijski program za koordiniranje nacionalnih planov gospodarskega razvoja za petletje 1976-1.980. Sodelovanje so razširili tudi na proizvodnjo prvin, vštevši gorivo in energetske vire, ter na področje poljedelstva in prevozov. Osnovali so tudi načrte za skupno gradnjo velikih industrijskih naprav, okrepljeno pa je bilo sodelovanje na področju strojne in kemijske industrije. Na zasedanju so tudi razpravljali o zaščiti naravnega okolja in o racionalni uporabi naravnih ostalim svetom pa se je zvišala ’ ■ 1 •- -- za 10,4 odstotka. Kot je izjavil polj- ski ministrski predsednik Jarosze-wicz, predstavlja gospodarstvo držav članic SEV več kot 30 odstotkov celotnega svetovnega gospodarstva. Srečanje zunanjih ministrov Avstrije in ČSSR DUNAJ, 8. — Danes sta se v Linzu sestala zunanja ministra Avstrije in Češkoslovaške Kirchschla-ger in Chnoupek. Ministra sta se že srečala 3. marca v Bratislavi, ko sta rešila odprta ozemeljska vprašanja med obema državama. Danes sta govorila o vprašanju odškodnin. o katerem pa nista mogla najti sporazuma. bogastev za ustvarjanje čimboljših pogojev življenja in dela, kot tudi zdravja in počitka za delavce. Posebno pozornost so posvetili odnosom z EGS in s kapitalističnimi državami. Tako sodelovanje so ocenili kot «zelo zanimivo v sedanji razvojni fazi SEV». Upoštevali so tudi dejstvo, da bo od prihodnjega leta sklepanje gospodarskih sporazumov s tretjimi državami v izključni pristojnosti skupnosti, zaradi česar ne bodo več mogoči dvostranski dogovori. V zvezi z odnosi z Zahodom so tudi proučili vprašanje plačilnih sredstev, glede katerega obstajajo znatne težave glede na dejstvo, da rubelj in druge vzhodne valute niso konvertibilne. Na zasedanju pa so tudi ugotovili velike uspehe, ki so jih članice SEV dosegle na gospodarskem področju. Tako se je nacionalni dohodek v teh državah zvišal za 11,6 odst. v primerjavi s prejšnjim letom, medtem ko je vrednost trgovinske izmenjave v okviru SEV presegla 34 milijard in 400 milijonov rubljev v enem letu. Izmenjava z liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiB ATENSKI POLKOVNIKI OBJAVILI PREDLOG NOVE USTAVE Parlament nove grške republike bo brez vsakršne pristojnosti Izvršna in zakonodajna oblast bosta v rokah predsednika republike • Poziv kralja Konstantina v korist aretiranih častnikov ■ NATO napovedal vojaške manevre v Grčiji ATENE, 8. — Grška vlada je uradho sporočila, kakšna bo v glavnih obrisih nova republiška ustava. Grčija bo — kot je napovedal sam Papadopulos — ^predsedniška parlamentarna republika*, vendar iz objavljenih podatkov kaže, da bo predvsem «predsedniška», medtem ko bo parlament praktično brez pristojnosti in le pesek v oči svetovnemu javnemu mneniu. Predsednik, ki ga bodo izvolili na splošnih neposrednih volitvah in čigar mandat bo traj>al sedem let, bo namreč imenoval (pa tudi odstavljal) predsednika vlade ter ministre za zunanje zadeve in za javni red. V predsednikovo pristojnost spada tudi sklicanje volitev in ljudskih glasovanj, kot tudi zakonodajna oblast o vprašanjih zaščite države, zunanje politike in bodo socialisti lahko zvesti zavez- javnega reda. Izvršna oblast bo v da je v katerem Jc Fanfanijev predlog %iig jllv za socialiste. Nato ugo-taote ’ Pa bo kongres krščanske de-*>i d0uC1Je gotovo sestavil politič-9>alf. UrOent, s katerim bodo for-?ittor0n^ec^agali sodelovanje s PSI. V 1 Pravi, da če bi For- “«1 & ~ Pred nekaj meseci poslu-ftiokfa,‘nlanLa: bi si krščanska de-v Zadn-*jf Prihranila precej težav q mesecih. _anskem kongresu in za obnovitev ievosre-^o^ioije je govoril tudi pod-C*9ldpm i viade in predsednik so-^°iilnp °kats*te stranke Tanassi na ie deiR zh°rovanju v Vidmu, ki V.1;11’ da pozorno sledijo delu Kristjanskega kongresa. 8lavniaSS* ie paglasil, da so se 'točijo Voditelji krščanske demo- Vodit*lji življa J^pričali, da Italiia ^ ZatR6Sne težave in da je tre-SW t„,ineka.i žrtvovati, da se se-at’iarnentarno večino. Ob-t'adalip, Putike leve sredine, je 8ovoj, al Tanassi, je pravilen od-*ki s. aa mnoga težka vprašanja, J^kl ijlJ0 pred nami.* Tanassi je Oolio ’ r> S.° socialdemokrati glo-toej Pjopričani, da bo treba čim-adelP->K staviti vlado z neposredno i° borin° VSe^ članov koalicije, ki 0 Podpirali. Sod« tPPnblikancev je danes u-''e Sr °eenll predlog obnovitve le-°Sredni ltle Pos,lanec Mammi, član tfl Jej=a vodstva stranke. Izja-tol0 ’ ?a i® Fanfanijev dokument %j zei?..in da ga je treba se 4io saičiti in sestaviti novo tr-y ado leve sredine, biitjj , 0sti je govoril tudi liberalni k»šča r ^fa’a3odi, ki je ugotovil, da °dlo^a ta demokracija v teh dneh •hejj 0 svoji bodočnosti in v veliki 0 bodočnosti države. Izrazil je Kancler Brandt nadaljuje politične pogovore z izraelskimi voditelji. Po včerajšnjem novem srečanju s predsednico izraelske vlade Goldo Meir je imel Brandt tiskovno konferenco na kateri je med drugim dejal, da Zahodna Nemčija ne namerava posredovati v arabsko - izraelskem sporu. Policija je uvedla ostro nadzorstvo okrog poslopja, kjer je bila tiskovna konferenca. Kot kaže gornja slika, so pregledovali celo notranjost fotografskih aparatov ...........................................................................................................min turnem, gospodarskem in šport- Drugi dan razprave na vsedržavnem kongresu krščanske demokracije je potekal v duhu dokumenta, ki so ga na Fanfanijev predlog sprejeli voditelji de-mokristjanskih struj 5. junija. V glavnem so se vsi govoniki strinjali, da je treba okrepiti e-notnost stranke in kar je najvažnejše, da je treba obnoviti vlado s sodelovanjem socialistov. O obnovitvi levosredinske koalicije je obširno govoril tudi bivši predsednik vlade Colombo, medtem ko so nekateri predstavniki strankine levice še posebno poudarili, da je sredinska politika propadla, ker Andreottijeva vlada ni bila v stanju rešiti najnujnejših gospodarskih in socialnih vprašanj in je imela v par- il T J lamentu pičlo večino. V veliki dvorani tržaškega občinskega sveta je bilo včeraj zvečer s podpisom ustreznih listin sklenjeno pobratenje med Trstom in Gradcem. V priložnostnih nagovorih sta župana inž. Spaccini in inž. Gotz poudarila tradicionalne vezi med obema mestoma in njuno vlogo pri poglabljanju mednarodnega sodelovanja zlasti z vzhodnimi sosedi. Na tiskovni konferenci pa je graški župan poudaril še posebej potrebo po tesnejših stikih na kul- nem področju. Volilna kampanja v Trstu je sinoči zabeležila prvi izzivalni incident in kršitev dogovorov v odboru za volilno premirje. Povzročili so ga fašisti na Trgu Goldoni neposredno pred najavljenim zborovanjem PSI in neposredno po izzivalnem govoru fašističnega prvaka De Vidovicha. Med incidentom je znani škva-drist Fabbri napadel visokega policijskega funkcionarja, vendar so ga kmalu po priprtiu izpustili na svobodo. V večernih urah je tržaška federacija PSI izdala protestno noto in pozvala policijo in sodstvo naj odločno nastopita in zagotovita miren potek volilne kampanje. rokah predsednika republike in predsednika vlade, toda predsednik republike bo predsedoval sejam vlade, ko bo ta razpravljala o vprašanjih, ki so v zakonodajni pristojnosti predsednika republike. Parlament bo štel dvesto članov, od katerih bo eno desetino imenoval predsednik republike, ostale pa bodo izvolili na tajnih volitvah, na katerih pa bodo lahko nastopali samo kandidati režima. Gre torej za čisto fašistično ureditev dtžave, ko je praktično vsa oblast osredotočena v rokah predsednika republike, ki bo sicer izvoljen na tajnih volitvah, na katerih pa bo nastopal le en kandidat. S tem je bilo potrjeno, da proglasitev republike in konec monarhije nista pomenila niti najmajšega koraka v smerj obnovitve demokracije v Grčiji. Kralj Konstantin je medtem v skrbeh za usodo mornariških častnikov, ki so jih aretirali po neuspelem poskusu udlara. Danes je pozval predstavnike NATO in vlad, ki so članice zavezništva, naj si prizadevajo, da bi z aretiranci ravnali bolj človeško. Konstantin v svojem pozivu pravi, da častnike v zaporih mučijo in da ima NATO dolžnost to preprečiti, ker gre za častnike, ki pripadajo ne samo grški vojski, ampak posredno tudi zavezništvu. Tudi mednarodna agencija «Amne-sty intemational* je danes objavila poročilo, da grške oblasti mučijo aretirane častnike. Vsekakor pa je to že stara praksa grškega fašističnega režima: isto poročilo namreč navaja primer šestih grških juristov, ki so jih aretirali še marca, ker so branili nekatere politične jetnike, nato pa jih v zaporu mučili. Mučenje političnih jetnikov pa nikakor ne dela preglavic vojaškim poveljnikom NATO: medtem ko so iz sedeža zavezništva v Bruslju sporočili, da niso prejeli nikakršnega Konstantinovega poziva, je vrhovni poveljnik sil NATO v južni Evropi general Goodpaster napovedal velike vojaške manevre zavezništva, ki bodo prav v Grčiji, in sicer v severnem delu države. Manevri bodo od 15. do 28. junija ter bodo pomenili lepo darilo za predsednika «predsedniške parlamentarne republike* Papadopulosa. sprotno jo celo vzpodbuja. Po njegovih besedah je posebno pozitivno dejstvo, da se posebno povečuje uvoz iz držav v razvoju (za 92 odst.), medtem ko se je uvoz iz socialističnih držav povečal za 44 odst. in iz zahodnih držav za 26 odst. Podobno je tudi z izvozom. Jugoslovanska podjetja se vedno bolj usmerjajo na izvoz v države v razvoju. B. B. Odložen Burgibov obisk v Italiji RIM, 8. — Napovedan obisk tunizijskega predsednika Burgibe v Italiji, ki bi moral biti 12. t.m., je bil odložen na prošnjo Burgibe. Nov datum obiska, ki naj bi bil čimprej, bodo določili sporazumno po diplomatskih poteh. Pompidou bo odpotoval v Kitajsko s «concordom» PARIZ, 8. — Po neuradnih vesteh kaže, da bo francoski predsednik Pompidou odpotoval septembra v Kitajsko z enim novih francosko - britanskih nadzvočnih potniških letal sconcorde*. Kot znano so Kitajci naročili nekaj letal tega tipa, ki so se mu medtem odpovedale vse večje svetovne letalske družbe, razen francoskih in britanskih. Ni prvič, da zaigra Pompidou vlogo trgovskega potnika* za novi «cor.corde». Že leta 1971 je odpotoval na srečanje s predsednikom Nixonom z enim prototipov te vrste letala, da bi pritegnil nanj pozornost ameriških letalskih družb. Vest o Pompidoujevem potovanju s «concordom» v Kitajsko je objavila francoska družba, ki gradi letalo, zelo verjetno, da bi dokazala svoje zaupanje v novo letata niti teden dni po nesreči, pri kateri je strmoglavil sovjetski ctupoljev*. 20. junija vstop v veljavo mednemške pogodbe BERLIN, 8. — «Temeljna pogodba* za normalizacijo odnosov med obema Nemčijama bo stopila v veljavo 21. junija. Sporočilo so objavili po današnjem srečanju med pogajalcema obeh držav Bahrom in Kohlom, ki sta se dogovorila, da bo izmenjava ratifikacijskih listin 20. junija v Bonnu. Pogodbo mora še odobriti vzhodnonemški parlament, ki se bo sestal 13. junija. Istega dne bodo tudi predložili prošnji za vstop obeh Nemčij v OZN. luiiiiiiimiiiiniiiiiimiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiumimimiiiiiiitiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii NA ZAHTEVO AMERIŠKE DELEGACIJE Povečanje deviznih rezerv Jugoslavije (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Devizne rezerve Jugoslavije, ki so lani znašale 300 milijonov dolarjev, so se letos povečale na eno milijardo in sto milijonov dolarjev, zaradi česar Jugoslaviji ni treba več iskati v inozemstvu kratkoročne, pogostoma neugodne kredite. Dinar postaja vedno bolj trdna valuta, je izjavil danes zvezni tajnik za zunanjo trgovino Muhamed Hadžič v razgovoru z zastopniki sveta sindikatov Jugoslavije. Hadžič je nadalje ugotovil, da uvoz v letos njem letu raste hitreje od izvoza, to da da to ni zaskrbljujoče, ker se v glavnem uvaža reprodukcijski material, ki je potreben domači indu- striji. Ta uvoz po besedah Hadžiča ne ogroža domače proizvodnje, na singer danes srečal Preložen sestanek Kissinger - Tho Predvidena tiskovna konferenca Nixonovega odposlanstva PARIZ, 8. — Tretje srečanje sedanjega kroga pogajanj med severnimi Vietnamci in Američani, ki ga vodita hanojski predstavnik Le Duc Tho in posebni Nixonov svetovalec Kissinger so preložili. Srečanje bi moralo biti danes zjutraj, na ameriško zahtevo pa so ga preložili na jutri. Pogajanja se vsekakor niso prekinila, saj so se nadaljevala na ravni izvedencev, ki jih vodita sevemovietnamski podtajnik za zunanje zadeve Co Thach in Kissingerjev pomočnik Sullivan. Predvidevajo, da bo Kissinger odpotoval v ZDA jutri zvečer, ni pa znano, ali bo jutrišnje srečanje med njim in Le Duc Thojem zadnje pred podpisom dodatnega sporazuma o izvajanju mirovne pogodbe, ki so jo podpisali v Parizu 27. januarja. Američani so že drugič ta teden zahtevali preložitev srečanja. Kaže, da imajo znatne težave s svojim južno vietnamskim zaveznikom Van Thieujem, ki kot po navadi ovira vsakršni sporazum, ki pomeni zmanjšanje ameriške prisotnosti v Južnem Vietnamu in torej čedalje večjo nevarnost, da izgubi oblast, ki mu jo zagotavlja samo prisotnost in pomoč ter podpora ZDA. V ameriških fn sevemovietnamskih krogih v Parizu vsekakor nihče ne govori o kakšnem «zastoju» v pogajanjih, ni pa izključeno, da objavijo v zvezi z morebitnim sporazumom le kratko sporočilo, kljub prisotnosti glasnika Bele hiše Zie-glerja. Ta rešitev bi omogočila, da zakrijejo pičle rezultate sedanjih pogajanj. Pred svojim odhodom v ZDA bo Kissinger imel po vsej verjetnosti tiskovno konferenco, kar je posredno potrdil francoslri zunanji minister Jobert, s katerim se je Kis-in imel daljši pogovor. Morebitni sporazum med Washingtonom in Hanodem ne bo zadeval Kambodže, saj vztrajajo severni Vietnamci in vodja osvobodilne fronte Kambodže princ Si hanuk, da nista Le Duc Tho in Kissinger pristojna za rešitev kam boškega vprašanja. V zvezi s točkami, ki zadevajo Vietnam pravijo, da bodo predvidevale nadaljevanje nevtralizirani a min, ki so jih Američani odvrgli v vode sevemovietnamskih pristanišč in nadaljevanje gospodarskih pogovorov o ameriški pomoči Hanoiu za obnovitev dežele. Američani so pred časom enostransko prekinili tako nevtraliziranje min, kot gospodarske pogovore, v znamenje protesta proti domnevnim infiltracijam severnih Vietnamcev v Južni Vietnam. Za sedaj ni mogoče reči še ničesar o usodi politične konference med obema južnovietnamskima stranema, ki naj bi določila bodoči politični ustroj države. Štiri mesece po podpisu mirovnega sporazuma je konferenca v popolnem zastoju, predvsem zaradi bojkota, ki ga izvajajo Thieujevj predstavniki. Do sedaj se obe strani nista mogli domeniti niti v dnevnem redu pogovorov. Sestanek med ameriškimi in se-vemo vietnamskimi izvedenci je trajal dve uri. Ob koncu je hanojski podtajnik za zunanje zadeva Co Thach dejal, da se bosta Kissinger in Le Duc Tho zelo verjetno sestala ponovno jutri zjutraj ob 11. uri. Gre za domnevo, je dejal, vest bomo potrdili kasneje. OB ROBU RAZPRAVE V VARNOSTNEM SVETU OZN Skupna akcija SZ in ZDA za rešitev bližnjevzhodne krize WASHINGTON, 8. — Ameriški predstavnik v OZN John Scali je izjavil, da si ZDA in Sovjetska zveza prizadevajo, da bi prepričale Izrael in arabske države, naj sporazumno rešijo medsebojne spore, preden bi na Bližnjem vzhodu izbruhnila nova vojna. Scali, ki je govoril na neki večerji ob robu razprave v varnostnem svetu o bližnjevzhodni krizi, je med drugim dejal, da «če bo na Bližnjem vzhodu prišlo do vzpostavitve trajnega miru, bo to delno po zaslugi sodelovanja med ZDA in SZ, ki so vzpodbudile sprte strani, naj se sporazumejo*. Ameriški predstavnik je tudi pohvalil veleposlanika SZ pri svetovni organizaciii Malika zaradi «duha sodelovanja* ki ga je pokazal med razpravo, ki je v teku v varnostnem svetu. Sicer pa ni Scali navedel noben in podrobnosti o skupnem ameriško - sovjetskem poskusu posredovanja v arabsko izraelskem sporu. Razprava o bližnjevzhodni krizi v varnostnem svetu se medtem že drugi dan nadaljuje brez večjih novosti. Včeraj so govorili predstavniki Sirije, Izraela in Egipta, ki pa so samo ponovili že znana stališča svojih vlad. Med drugim je egiptovski zunanji minister Zajat poudaril, da Izrael praktično zavrača pogajanja, ko trdi, da ne bo umaknil čet na položaje izpred šestdnevne vojne leta 1967. Prav tako pa se Egipt ne bo pogajal, dokler bodo izraelske čete na Sinaju. Carrero Blanco novi španski ministrski predsednik MADRID, 8. — Španski minister za informacije sporoča, da je Franco imenoval admirala Carrera Blanca za novega ministrskega predsednika. Njegovo imenovanje bo jutri objavljeno v uradnem listu in zjutraj bo prisegel v roke gen. Franca. Carrero Blanco ima 70 let in se je o njem govorilo kot o možnem ministrskem predsedniku že od leta 1967. Admiral Carrero Blanco je eden najtesnejših sodelavcev španskega diktatorja Franca. Ob izbruhu španske državljanske vojne, se je pridružil fašistom in leta 1938 postal šef mornariškega vrhovnega štaba. Njegova kariera se je od tedaj razvijala vzporedno s Francovo, ki ga je leta 1951 imenoval za ministrskega podpredsednika. Že nekaj ur po njegovem imenovanju krožijo glasovi o vladni krizi, ki naj bi jo povzročil, da bi lahko sestavil novo vlado, v kateri bi prevladovali falangisti in zmerni katoličani. Do krize naj bi prišlo takoj po obisku novega argentinskega predsednika Campore, ki je bil predviden konec tega meseca. Predsednik zvezne skupščine o ustavnih spremembah (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Predsednik zvezne skupščine Mijalko Todorovič se je danes razgovarjal s tujimi novinarji akreditiranimi v Jugoslaviji, o novih ustavnih spremembah. Todorovič je prikazal novinarjem osnovne koncepte ustavnih sprememb in poudaril, da so v skladu z razvojem jugoslovanske družbe. Tuji novinarji so se posebno zanimali za spremembe v skupščinskem sistemu, posebno za delegacij-ski sistem, sistem za spremembe v družbenem gospodarskem sistemu in za možnosti neposrednih proizvajalcev ,da vplivajo na gibanja v go spodarstvu in notranji politiki. B. B. WASHINGTON, 8. - ZDA so zvišale eskomptno mero za 0,5 in je sedaj doseeta 6 5. Gre za najvišji odstotek v zadnjih 52 letih. Heath povabljen na Kitajsko LONDON, 8. — Britanski pre mier Heath je bil pohabljen, na uradno obišče Kitajsko. Heath j< povabilo sprejel. Obisk naj bi bi še letos, vsekakor pa bodo datun določili po običajnih diplomatskil kanalih. Povabilo je Heathu sporočil kitaj ski zunanji minister či Peng-fej, k se mudi na petdnevnem uradnen obisku v Veliki Britaniji. Pogovo: med Heathom in Peng-fejem je bi posvečen predvsem vprašanjem od nosov med Vzhodom in Zahodom evropski varnosti in razorožitvi te: azijskim vprašanjem. Govor je bi tudi o Evropski gospodarski skup nosti, za katero kaže Kitajska i zadnjem času velik interes. O ten interesu priča tudi dejstvo, da si je Či Peng-fej pred pogovorom : Heathom sestal z britanskim mini strom za zadeve evropske skupno sti Daviesom. Dunaj, 8. — Jutri ali prihodn teden bo zelo verjetno ponovn plenarna seja 19 delegacij, ki s udeležejejo pripravljalnih pogov< rov za konferenco o vzajemner uravnovešenem skrčenju oboroži nih sil v Evropi. Na seji naj t razpravljali o dosedanjih dosežki pogovorov in o težavah, ki še ot stajajo. MED SLOVESNOSTJO V DVORANI OBČINSKEGA SVETA Svečana potrditev pobratenja med našim mestom in Gradcem Zupana inž. Spaccini in inž. Gotz sta poudarila tradicionalne vezi med obema mestoma in njuno poslanstvo pri izgradnji nove Evrope - Tiskovna konferenca župana Gotza . Otvoritev razstave v palači Gostanzi - Večer pri Dreherju Sinoči je bila v dvorani tržaškega občinskega sveta uradna svečanost pobrateija med našim mestom in glavnim mestem avstrijske Štajerske Gradcem. V dvorani, ki je bila okrašena z mestnimi in državnimi zastavami, so se zbrali predstavniki mestnih, pokrajinskih in deželnih oblasti ter graški gostje. Med navzočimi so bili prefekt Abbrescia, predsednik pristaniške ustanove dr. Franzil, ter predstavniki civilnih in vojaških o-blasti. Na častnem mestu sta sedela tržaški župan inž. Spaccini ter graški župan inž. Gotz. Slovesnost se je začela z nagovorom tržaškega župana. Inž. Spaccini je poudaril, da je pobratenje z Gradcem že tretje po sklenitvi podobnih vezi z Bejrutom in Dualo. V nadaljevanju svojega govora je župan Spaccini orisal pomembno vlogo Štajerskega mesta v srednjem veku pri obrambi pred turškimi napadi. Še posebej pa je omenil vlogo, ki jo je odigrala pri zbližanju med Trstom in Gradcem izgradnja južne železnice 1. 1854. Spaccini je potem poudaril potrebo, da se v novih razmerah čimbolj okrepijo vezi med obema mestoma. Mnogo je bilo že storjenega, toda še več bo treba napraviti v bodočnosti. V tej zvezi se je zahvalil za pionirsko delo svojemu predhodniku Franzilu ter bivšemu graškemu županu Scher-baumu. Potem je župan pripomnil, da sicer Avstrija ne more uradno sodelovati pri izgradnji nove Evrope, vendar pa je pomembno, da je navzoča v svetu evropskih občin. V tem okviru je pobratenje med Trstom in Gradcem pomembno, predvsem s kulturnega stališča (ki pa predstavlja pogoj za vsakršno drugo zbližanje). «V tem duhu — je dejal inž. Spaccini — bo tržaško mesto v bližnji prihodnosti poglab-Ijrlo prijateljske in pobratimske vezi z drugimi evropskimi mesti, tudi na Vzhodu, da bi prispevalo v duhu svojega zgodovinskega poslanstva k utrditvi evropskega duha*. Graški župan inž. Gotz je v svojem odgovoru obširno naglasil zgodovinske značilnosti Gradca, ki je sicer mesto preteklosti z bogatimi umetniškimi, kulturnimi in drugimi zakladi, a ki istočasno skuša hoditi vštric s sodobnostjo ter tako skladno povezovati preteklost z bodočnostjo. Potem je graški župan formalno povabil tržaške predstavnike na obisk v Gradec. stike med Trstom in Gradeen. Poudaril je še, da graški meščani radi obiskujejo naše mesto. Ob zaključku pa je inž. Gotz navedel nekaj konkretnih nalog v bližnji bodočnosti: izmenjava skupin šolarjev in študentov, intelektualcev, športnikov itd. Sledilo je čitanje sklepa tržaškega občinskega sveta o pobratenju med obema mestoma ter istovrstni dokument, ki ga je sprejel graški občinski odbor. Oba župana sta podpisala listini, ki sta pisani na pergamentnem papirju. Sledila je izmenjava simboličnih daril. Župan Spaccini je izročil svojemu graškemu kolegu kipec tržaškega zavetnika sv. Justa, ki je delo tržaškega kiparja Albertija, inž. Gotz pa je podaril Trstu veliko sliko graškega mesta. Včeraj opoldne je 'bila na sedežu tržaškega časnikarskega krožka tiskovna konferenca. Graški župan je odgovoril na vprašanja predstavnikov tržaškega tiska ter posebej poudaril potrebo po navezavi tesnih stikov na kulturnem, športnem in gospodarskem področju. Med drugim je omenil tudi napore graškega mesta za navezavo stikov / vsemi sosednimi deželami, zlasti z Italijo in Jugoslavije. Uro pred slovesnostjo v občinski palači je bila odprta v palači Costanzi fotografska razstava pri kateri sodelujejo štirje umetniški fotografi iz Gradca, na Trgu Unita pa je nastopala godba na pihala iz avstrijske štajerske. Zvečer ob 21. uri je graška delegacija priredila slovesno večerjo v veliki dvorani pivovarne Dreher. Na Volilna zborovanja KPI: 10.00 Stara istrska cesta Bur-lo: 10.00 Miljski portič Marton-e; 11.00 Stara mitnica Burlo; 11.30 Trg Goldoni Tonel; 19.00 Barkovlje, 20.00 Kontovel, 20.30 Rumena hiša Spetič in Poli; 20.30 Gročana, 21.00 Dolina Lovriha in Tonel; 20.30 Konkonel Šema in Iskra; 20.30 Katinara Fran-cescato in Budin; 21.00 Sv. Barbara Vidali. PSI: ob 20.30 na Trgu Garibaldi bo govoril Aldo Aniasi milanski župan; 18.30 Opčine; 19.00 Bane; 19.30 Trebče, 20.00 Padriče, 20.30 Gročana Colja in Kocman. SS: 11.00 Milje, 11.30 Čampore, 12.00 Sv. Barbara, 11.00 Ponterošo, 11.30 Trg Garibaldi, 12.00 Trg pred postajo. Graški župan inž. Gotz podpisuje listino o pobratenju ■viiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiaiiiiitiiiii n milili n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii muiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu PO IZZIVALNEM NASTOPU FAŠISTA DE VID0VICHA NA TRGU GOLDONI Nesramno neofašistično izzivanje pred najavljenim zborovanjem PSS Prijet in izpuščen škvadrist Fabbri, ki je napadel visokega policijskega funkcionarja - Preti in De Gioia na otvoritvenem zborovanju PSDI Fašisti so sinoči divjaško preki- ni avtomobil je tulil fašistične po- , V Barkovljah je za KPI govoril nili volilno premirje. Najprej so pevke, škvadristi so pričeli izzivati inž. Costa, ki je podčrtal odločno nadaljevali svoje volilno zborova- in šele takrat je nastopila policija nasprotovanje komunistov načrtom, , _____ r_ nje krepko preko na odboru za v civilu. Pri tem smo videli, kako da se Trst pretvori v petrolejsko srečanju, kjer je bilo navzočih okoli j volilno premirje dogovorjene ure, sta Ugo Fabbri in neki starejši pristanišče. Izvedba takih načrtov 400 oseb, sta zabavala goste pevski | nato pa so skušali napasti avtomo- j fašist napadla visokega policijske- bi namreč pomenila izgubo kakršne- zbor «Die Steirer* in orkester «Die St. Veit — Ar.driz* s pristnimi štajerskimi plesnimi motivi. Odložena seja rojanske konzulte Sinoči .je bila v Rojanu kratka seja rajonske konzulte, ki bi morala izvoliti predsednika in razpravljati o predlogih za občinski proračun. Po kratki diskusiji so sejo odložili na 22. junija. Občinski odbor in predstavniki raznih strank so se namreč dogovorili in predlagali rajonskim svetovalcem, naj bi zaradi deželnih volitev odložili volitve predsednikov rajonskih, konzult in. sploh seje. ker so mnogi svetovalci te dni zelo zaposleni s pripravami na volitve. V nadaljevanju svojega govora je graški gost navedel zgodovinske V PRIREDBI SEKCiJE ZA VZHODNI KRAS JUTRI BO V BAZOVICI «LJUDSKI PRAZNIK» PSI Skupina vidnih slovenskih socialistov poziva socialistične volivce, da oddajo preferenčne glasove za Pittonija in slovenska kandidata Volka ter Kocmana - V torek govore na pomembnem zborovanju KPI Berlinguer, Cuffaro, Lovriha Sekcija PSI za Vzhodni Kras bo priredila jutri 10. t. m. v Bazovici «Ljudski praznik*, ki se bo začel dopoldne ob 10. uri. Program se bo pričel popoldne ob 16. uri z nastopom godbe z Brega, sledil bo nastop folklorne skupine «Emona» iz Ljubljane. Na prazniku bodo govorili: poslanec Lo-ris Fortuna, podpredsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni in v slovenščini kandidat za deželni svet Vojko Kocman. Od 20. do 24. ure bo ples z orkestrom »The Robles*. Sedemnajst vidnih slovenskih socialistov je v teh dneh naslovilo pismo volivcem, v katerem poudar' jajo da so tokratne volitve v deželni svet še zlasti važne, ker morajo prispevati ne samo k prihodnjemu vodenju politike v deželi. ampak tudi k preusmeritvi vsedržavne politike, k padcu sredinsko desničarske Andreottijeve vlade, ki je kriva razvrednotenja denarja, naraščanja cen, popuščanja fašističnim izpadom, ker se je pač večkrat obdržala na površju prav s pomočjo fašističnih glasov v parlamentu. V nadaljevanju omenjajo delovanje socialistov v vsedržavnem in deželnem okviru za reforme in tudi za reševanje problemov naše narodnostne skupnosti. Glede prihodnje mandatne dobe pa ugotavljajo, da se bo socialistična stranka zavzemala za demokratično zaščito Krasa in za večji pritisk dežele na vlado, da izglasuje zakon i globalni zaščiti Slovencev, katerega predlog je že pred dvema letoma vloži] socialistična poslanec Fortuna- Podpisniki pisma nato pozivajo volivce, ki oddajo svoj glas za PSI da izbirajo kandidate in da oddajo preferenčne glasove za: nosilca liste socialistične stranke Pittonija, podpredsednika deželnega sveta, zagovornika slovenskih pravic in bivšega partizana ter za slovenska kandidata, ki sta Lucijan Volk, pokrajinski odbornik, javni delavec in kmečki sindikalist, ter Vojmir Koc'an, uslužbenec in vodite! i športnih organizacij. V torek, 12. junija bo v Trstu vsedržavni tajnik KPI posl. Enrico Berlinguer. ki bo govoril ob 2(1. uri na Trgu Goldoni na osrednjem volilnem zborovanju KPI. Zborovanju bo predsedoval deželni taj- nik Antonino Cuffaro, v slovenščini pa bo govoril kandidat za deželni svet in dolinski župan Dušan Lovriha. si- Zaradi nenadne slabosti zavozil s ceste Zaradi nenadne slabosti je noči okrog 19. ure zavozil s ceste v Ul. dei Mulini v Miljah 20-letni Nevio Minca iz Ria Starta 7. Avtomobil fiat 500, v katerem se je peljal tudi njegov prijatelj 18-letni Mario Parovel iz Ul. Forti 1, se je prevrnil. Oba so z rešilnim avtomobilom Rdečega križa prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so Min-co sprejeli zaradi ran po obrazu in zloma desne roke na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 20 dneh, Parovelu pa so zaradi lažjih udarcev po udih nudili le prvo pomoč. bil z zvočniki socialistične stran- ga funkcionarja. Pobcija je naio možnosti ^ razvoja trgovinske ke. Pri tem je prišlo do resnih 'z- Uga Fcbbrija odpeljala Končno so dejavnosti tržaškega pristanišča ter gredov in do napada na visokega posredovali karabinjerji v unifor- novih industrijskih pobud, kar bi funkcionarja političnega oddelka ; mah, ki so vzpostavili red. Kljub ! povzročilo resno gospodarsko krizo kvesture, ko je aretiral znanega temu pa je propagandistični avto- . nove nevarnosti za onesnaženje škvadrističr-ga pretepača Uga Fab- mob;! MSI še irndaHe kroži in tu okolja- Costa je nato c govoril o brija. lil znan? nostalgične popevke. Škva- barsov reki uoadnici in o zaskrb- Zborovanje neofašistične MSI - drista Fabbrija’so kasneje izpustili. ; ^^Istva^De^ip da destra nazionale je bilo pred napovedanim zborovanjem PSI, na katerem bi moral govoriti član vsedržavnega vodstva Mancini. Na neofašističnem zborovanju je najprej poslanec De Vidovich ostro napadel Jugoslavijo, potegnil iz starega dobro znanega arzenala obtožbe o barbarstvu jugoslovanskih partizanov med »štiridesetimi dnevi* in obtožil sedanje voditelje tržaške občinske uprave in med njimi župana, da prodajajo Jugoslaviji italijansko nacionalno ozemlje. Vodstvo socialistične stranke je | loško nepreiskanem področju in da zaradi fašističnega napada takoj ! 0 njej še ni izreklo mnenja nadzor- sklenilo, da zborovanje ne odpove in je zaradi tega Tulita Mayer kar stvo nad spomeniki. Včeraj je Slovenska skupnost izored avtomobila ostrp obsodil neo- imela leteče shode v Sesljanu in fašistični napad. Ugotovil je, da se i Devinu, zborovanja pa v Ricmanjih, fašisti skušajo skrivati z dvovrst- j Logu, Domju in Krementi. Na zbo-nimi suknjiči, z gesli o demokra- ■ rovanjih so govorili: Drago Štoka, ciji in o redu, prav ta dogodek Alojz Tul, Bernardo Žuljan in Da-pa dokazuje, za kakšen red. za , nilo pprtot. Vsi so poudarili pereč kakšno demokracijo in svobodo jim j problem krivičnega razlaščanja in gre. Pri tem ni slučajno, da napa "! govorili nasploh o programu Slo-dajo prav socialistično stranko, ki j venske skupnosti za deželni svet je v Trstu pobornica dobrih sosed- Furlanije Julijske Benečije. Za njim pa je kandidat De Fer- j skih odnosov z Jugoslavijo in ki Odprtje razstave o «škedenlskem kruhu» «Razstava o škedenjskem kruhu», ki so jo sinoči brez vsakih formalnosti odprli v škedenjskem Domu Jakoba Ukmarja, je nekaj več kot razstava o kruhu, kajti v mali dvoranici doma je zbranega in nazorno razporejenega veliko muzejskega» bogastva. Ker že ves povojni čas vdira v sleherni dom ves kič današnje dobe, je zares čudno, odkod se je zbralo vse to staro bogastvo. Tu namreč vidimo veliko predmetov, ki so spadali v nekdanjo škedenjsko domačo pekarno, začenši z nečicami, gramo-lo, omelom, iežo in rogovilami, pa vse do «fašine» in seveda same velike peči, v kateri so še pred kakim desetletjem škedenjske «kru-šarice» pekle «bišce», «štručce», «pariče», «rečičce», «štumble», «komete» in vsemogoče druge dobre vrste kruha, ki so ga nosile na prodaj na Ponteroš in drugam. Vrhu tega je po stenah razobe-šenih ali kakorkoli po prostoru nanizanih še veliko predmetov iz nekdanjih naših skromnih, vendar pa človeško bolj toplih domov. Prostor nam ne dopušča, da bi navedli vse, kar je na ogled občinstvu in kar naj bi postalo jedro bodočega etnografskega muzeja, ki je v načrtu. Kot smo že rekli, je bila otvoritev razstave brez vsakih formalnosti. Predsednik doma kaplan Dušan Jakomin je v stavku dveh pozdravil prisotne in pozval ljudi, naj bi še nadaljevali z zbiranjem tovrstnih muzejskih materialov, da bi bodočim generacijam bilo dano nazorno videti, kako je naš človek nekoč živel. ---------- f. u. Zbor iz Divače nastopi v umobolnici V nedeljo ob 19. uri. bo v . dvorani tržaške psihiatrične bolnišnice koncert. S slovenskimi narodnimi in partizanskimi pesmimi bo nastopil mešani pevski zbor iz Divače, pod vodstvom svojega dirigenta Edija Raceta. Mešani pevski zbor iz divače je na Tržaškem že nastopil in se še pred nedavnim lepo izkazal na Cankarjevem večeru v dvorani šentjakobskega prosvetnega društva, kjer je žel obilno priznanje številnega občinstva. Vstop na koncert v psihbtriini bolnišnici je prost in prijatelji lepe pesmi so vabljeni. Poslovilni večer v Dijaškem domu Ob zaključku šolskega leta prireja danes Slovenski dijaški dom «Srečko Kosovel» v Trstu v svojih prostorih poslovilni večer, ki bo združen s pestrim kulturnim sporedom. Nastopili bodo namreč instrumentalni kvintet «Pomlad» iz Ric-manj, domska folklorna skupina in pa moški pevski zbor «Vasilij Mirk» s Proseka ■ Kontovela. Večer bo trajal do 24. ure, začel pa se bo ob 20.30. Vodstvo doma vabi nanj predvsem strše svojih gojencev in pa prijatelje. Odprta razstava otroških risb V prostorih krožka «Assicurazio-ni Generali* v Drevoredu 20. septembra štev. 1 je bila včeraj popoldne otvoritev razstave risb in ročnih del, ki so jih napravili med! šolskim letom otroci, ki obiskujejo otroške vrtce ustanove ONAIRC na Tržaškem. Razstava bo odprta do 23. junija, vsak dan razen ponedeljka, od 18. do 21. ure. Poleg ravnateljice prof. Scosoppijeve in številnih otroških vrtnaric ter mater so se otvoritve udeležili prefekt Mellaro, šef kabineta vladnega komisarja, šolski nadzornik Oskar Bole in nekateri didaktični ravnatelji. ra ubral nekoliko drugačne strune, ko je skušal predstaviti neofašistično stranko za zagovornico svobode in demokracije. Dejal je, da je to edina stranka, ki je resnično za svobodo, za pomirjenje, za red. Pri tem se je skliceval na tajnika stranke Almiranteja in na njegova gesla o novi usmeritvi MSI, ki naj bi bila garant reda in novih socialnih odnosov. zagotovi miren De Ferra bi moral zaključiti svoj panje, govor ob 20.15, kot je bilo to dogovorjeno na odboru za volilno premirje, ki je ustanovljen na osnovi volilnega zakona. Vendar je z govorom nadaljeval, dokler ni na Trg Goldoni pripeljal avtomobil socialistične stranke z zvočnikom. Nekaj časa je bilo slišati istočasno dve pesmi: neofašistično popevko in revolucionarno internacionalo. O-zračje na Trgu Goldoni je postajalo napeto in okrog propagandnega avtomobila PSI se je pričela zbirati fašistična škvadra z znanim pretepačem Ugom Fabbrijem na čelu, katero so z nekoliko varne razdalje opazovali federaie — komisar Giacomelli, poslanec De Vidovich in drugi fašistični veljaki. Predstavnik PSI Tullio Mayer je nato sporočil, da PSI odpoveduje svoje zborovanje, ker je član osrednjega vodstva Mancini zadržan v Rimu in da bo prišel v Trst v nedeljo ter da bo govoril na zborovanju na Trgu Goldoni ob 20.15. Takrat pa so fašisti postali še bolj drzni, njihov propagandistič- sieovenskemanarodnostneb° skupnosti! ! NOVO TAJNIŠTVO DELAVSKE ZBORNICE CGIL ZA DOLINO Za njim je spregovoril še Gianni-----------------------———---------- -- Giuricin. Tržaška federacija PSI je sinoči izdala o fašističnem napadu uradno sporočilo, v katerem opisuje potek dogodkov. Tajništvo PSI zahteva, da policija in sodstvo odločno nastopita, da se osamijo provokatorji in da se iiimniniiimmi nuiiiiiiiimmiiimiiiiimiiuiimnimiHiimiiniiMnmiimimiiiiiiHmiiimimiHiniH NA POBUDO «TRIESTE C0NSULT» Tečaj o finančnih storitvah za deželne gospodarstvenike Včeraj je predaval znani italijanski ekonomist prof. E. Corbino Danes razprava o sodobnem poslovanju bank V Trstu se je včeraj dopoldne začel III. tečaj o finančnih storitvah, ki jih za gospodarske pobudnike iz naše dežele organizira delniška družba Trieste-Consult. Predsednik družbe dr. Caidassi (ki je hkrati predsednik trgovinske zbornice! je v začetu zasedanja predstavil glavnega predavatelja, bivšega zakladnega minstra in znanega ekonomista prof. E. Corbina, nakar je predavatelj orisal sedanje finančne in bančne strukture v Italiji ter obrazložil njihov nastanek in razvoj od časa izpred druge svetovne vojne do danes. Nato je spregovoril deželni odbornik za načrtovanje N. Stopper, ki je orisal glavne smotre prvega in drugega deželnega razvojnega načrta ter se zadržal zlasti ob vprašanjih, ki zadevajo posebej kmetijstvo, obrtništvo, industrijo in bančništvo. Nato je spregovoril predsednik družb «Friulia» in »Friulia Lis* odv. E. Gioffre, ki je orisal delovanje obeh finančnih organizacij in razne oblike pomoči, ki jih Friulia in Friu-lia Lis nudita deželnim podjetnikom. Rag. M. Gallopin je nato prikazal dosedanje poslovanje Krožnega sklada za gospodarske pobude na Tržaškem in Goriškem. Sledila so še druga predavanja: dr. Marinatto je prikazal delovanje ustanove «Medio credito* za mala in srednja industrijska podjetja v Furlaniji - Julijski krajini, predstavnik družbe Friulia Lis dr. Pilotto je obrazložil razvoj nekaterih posebnih pobud družbe, medtem ko je N. Be-nelli spregovoril o pobudi nepremičninskega leasinga* Nevzdržno stanje javnih zvez med Trstom in Dolino CGIL zahteva od občine in deželnega odborništva za prevoze takojšnjo Včerajšnje fašistično razgrajanje publicizacijo javnih prevozov in podaljšanje proge Acegata št. 23 na Trgu Goldoni ni bilo slučajno. potek volilne kam- Očitno je bilo, da gre za načrtno akcijo in da so hoteli prekiniti volilno premirje ter ustvariti incident. O podobnih incidentih poro- V preteklih dneh se je sestal novo izvoljeni odbor občinske Delavske zbornice CGIL za Dolino in izvolil novo tajništvo. Za tajnika je bil iz- se vrši volilna kampanja, tako da lahko trdimo, dia gre najbrže za širšo organizirano akcijo, ki zahteva v sedanjem razdobju še po- sebno budnost vseh antifašistov. Sinoči so bili v Slivnem, Cerov-ljah, Mavhinjah in Sempolaju shodi socialistične stranke na katerih je govoril slovenski kandidat za deželni svet Vojko Kocman. Obraz- ložil je program socialistične stranke za deželne volitve in se spoprijel z vprašanji, ki se neposredno tičejo kraškega prebivalstva. Omenil je kraške rezervate in tudi to, da je bila socialistična stranka prva, ki je po slovenskih vaseh organizirala posvete s prizadetimi vaščani. Govoril je še o reformah zdravstva in šolstva in o porajajočem se fašizmu. Dodal je še to, da je socialistična stranka v državi edina možna alternativa sedanji vladi, ki jo podpirajo fašisti. Za socialdemokrate je sinoči ot-voril volilno kampanjo član osrednjega vodstva Luigi Preti, ki je govoril v kinu Ritz. Govornika je predstavil tajnik federacije De Gioia, ki je ob tej priložnosti počastil spomin preminulega deželnega odbornika Dulci j a. Preti je obravnaval italijanski gospodarski in politični položaj. Za gospodarsko krizo je predvsem obdolžil sindikate, ki po njegovem mnenju niso vodili pravilne politike in ki niso upoštevali potreb podjetij ter razvoja proizvodnje. Glede političnih odnosov v Italiji pa je zagovarjal sodelovanje z liberalci, ko je med drugim opozoril KD, da jih ne sme «zavreči kot izžeto limono*, češ da bo njih glasove prav gotovo še potrebovala. Preti je bil zelo polemičen do socialistov, češ da so hoteli voditi dvojno politiko, ko so bili istočasno na vladi in ko so vlado kritizirali z leve. Še zlasti je bil ostro polemičen do levice v KD. Za liberalce je sinoči govoril v trgovinski zbornici podtajnik za trgo-Tečaj se bo nadaljeval danes do- | vino Gennaro Papa, Katerega je poldne, ko bo na vrsti predavanje ■ predstavi) pokrajinski tajnik PLI bančnega izvedenca prof. De Mattie. ! Trauner. Papa je obravnaval peki bo govoril o sodobnem poslova- reča vprašanja trgovine v Italiji in nju bančnih zavod. Predavanje bo dejal, da je treba podjetja sispo v dvorani za konference pri tržaški i šobiti in jih združiti, da se po trgovinski zbornici v Ul. S, Nicolč, 5.1 veča njih zmogljivost. čajo tudi iz drugih krajev, kjer j bran Josip Lovriha, za člana tajništ- va pa Henrik Antonini in Bruno Samec. Na sestanku so med drugim načeli pereče vprašanje javnih prevozov in zlasti ■ zvez med občino in Trstom. V tej zvezi so sprejeli vlogo na ob- cesti pri Trebčah. Ko sta se malo prej peljali s fiatom 500 proti Opčinam, ju je neki nasproti vozeči avtomobil zaslepil z žarometi. Tomšičeva je zaradi tega izgubila nadzorstvo nad vozilom, zavozila s ceste in trčila v drevo. Obe so zaradi hudih udarcev in ran po glavi, obrazu in drugih delih telesa sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Medtem ko bo hčerka o- činsko upravo in na deželno odbor-1 krevala v tednu dni, se bo mo-ništvo za prevoze, v kateri ugotav- j rala mati zdraviti cel mesec, ljajo, da je vprašanje javnih prevozov kljub visokim vozninam, ki sta jih uvedli podjetji SAP in La Stradale, skrajno kritično in nevzdržno zlasti kar zadeva podjetje SAP. U-kinitvam številnih prog, pogostim prestopom in drugim nevšečnostim je treba dodati še stalne zamude, odpovedi posameznih voženj brez predhodnega sporočila in močno izrabljena prevozna sredstva, umetno preusmeritev proge preko industrijske cone z zamudo časa itd. Položaj je postal nevzdržen zlasti za Mačkolje, Prebeneg, Gročano in Ricmanje. Delavska zbornica CGIL za Dolino poziva zato vse zainteresirane oblasti, predvsem pa dolinsko občinsko upravo in deželno odbomištvo za prevoze, naj naredijo konec takemu stanju in izraža zahtevo po hitri in popolni publicizaciji javnih prevozov v vsej tržaški pokrajini začenši prav pri dolinski občini in tržaški industrijski coni. Kot prvi korak v tej smeri pa predlaga podaljšanje Ace-gatove proge št. 23 od trga GMT do trga v Boljuncu po pravkar zgrajeni cesti, ki je bila v teh dneh izročena prometu. Otvoritev športnega igrišča pri Repnu Kot je bilo že napovedano, bo danes ob 17. uri uradna otvoritev novega športnega igrišča pri Repnu, ki ga je s prispevkom ustanove CONI in dežele zgradila repentabr-ska občina. Po otvoritvi bo prijateljska tekma med domačo ekipo in Trebenci. —--------- Mati in hči ranjeni pri prometni nesreči Sinoči okrog 22.30 so z rešilnim avtomobilom Rdečega križa prepeljali v splošno bolnišnico 51-letno Marijo Pertot por. Tomšič iz Ul. Revolteila 4 ter njeno 12-ietno hčerko Doro, ki sta se poškodovali pri prometni nesreči na Trbdški Ustanovljen morski park pri Miramaru Na pobudo deželne sekcije Svetovnega sklada za naravo (WWB') je bil ustanovljen pri Miramaru prvi morski park na Jadranu, ki zajema približno 300.000 kv. m površine. Namen te pobude je izboljšati naravno bogastvo morja, ki ga ogrožata neracionalni ribolov in zastrupljanje ter onesnaženje morskih voda. Poleg tega naj bi potem skrbeli tudi za vzgojo občinstva v odnosu do morskega okolja. Omenjena ustanova bo tudi poskušala preusmeriti dosedanji način obravnave problemov, ki se tičejo zaščite narave, kar ne sme biti nekaj statičnega, ampak aktivna obnova naravnega bogastva, tudi v službi potreb človeške družbe. Po proučitvi gornjega dela Jadrana je razvidno, da je miramar-sko področje najbolj pomembno tako z biološkega kot hidrološkega vidika ter ima nekaj edinstvenih značilnosti. Ministrstvo za trgovsko mornarico in pristaniško poveljstvo sta dala svojo podporo za uresničitev te pobude. Predvsem bodo zbrali točne podatke o sedanjem stanju, nato bodo namestili naprave za stalno proučevanje hidroloških razmer v Tržaškem zalivu. Prav tako bodo o-krepili ribji zarod tistih vrst, ki izumirajo v Tržaškem zalivu. Pobuda bo dosegla uspeh, če bodo krajevne ustanove in dežela izdale primerne ukrepe za zaščito morja, za racionalni ribolov itd. Vreme včeraj: cajvišja temperatura 24 stopinj, najnižja 16.20, ob 19. uri 22.8 stopinje, zračni pritisk 1008,7 mb rahlo pada, veter 15 km na uro vzhodni severovzhodni, vlaga 74 odstotna, padavine 0,5 mm dežja, nebo 2/10 poobiačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21.4 stopinje. Danes se poročita DANILO MAVER in RENATA LEVE Tržaški partizanski pevski zbor želi mladima zakoncema obilo sreče na skupni življenjski poti. Športno društvo ARC LINEA čestita svojemu članu BOŽIČU GRILANCU ob rojstvu hčerke Jane OSNOVNA ŠOLA SV. FRANČIŠKA vabi vse, ki so na katerikoli način prispevali k postavitvi kipa D. Ketteja, na svečano odkritje, ki bo danes, 9. t.m. ob 11. uri. PD IGO GRUDEN - NABREŽINA NASTOP GOJENCEV ŠOLE GLASRENE MATICE Danes, 9. junija 1973 ob 21. v prosvetni dvorani v Nabrežini Vljudno vabljeni! Vstop prost! V KRAŠKI GALERIJI v Velikem Repnu bo danes ob 20.30 otvoritev razstave nestorja slovenskih tržaških slikarjev SILVESTRA GODINE Razstava bo odprta do 8. julija ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 in od 16. do 19.30. MLADINSKI KROŽEK Trst Ulica Ginnastica št. 72 bo priredil jutri, 10. junija ob 20. uri ZAKLJUČNI PLES Vljudno vabljeni! Izleti Prosvetno društvo «Slavko Škamperle* obvešča izletnike za na Koroško, ki bo jutri, 10. junija 1973, da bo odhod ob 5.30, po legalni uri, izpred cerkve pri Sv. Ivanu. Prosimo za točnost. SPDT organizira izlet z avtobusom, ob priliki drugega srečanja zamejskih planinskih društev, ki bo dne 17. junija 1973 na Ojstemiku (2052 m). Srečanje bo s planinskim društvom z Jesenic. Isti dan bo tudi izlet v Ukve, k Sv. Antonu in v žabnice, kjer bo spored zabavnih tekmovanj s piknikom. Vpisovanje do 13. t.m. pri tov. Norci Zavadlal v Ul. Geppa 9 in na Proseku v trgovini »šport Starc*. Zveza borcev ANPI — Križ pri Trstu priredi 17. tim. izlet k Sv. Urhu in v Begunje. Odhod iz Križa Na klancu ob 7.30. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 9. junija PRIMOŽ Sonce vzide ob 4.16 in zatone ob 19.52 — Dolžina dneva 15.36 —• Lu na vzide ob 13.50 in zatone ob 0.30. Jutri, NEDELJA, 10. junija BINKOŠTI ROJSTVA IN SMRTI Dne 8. junija 1973 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 57-letni Giovanni De-peris, 20-letca Andreina Sluga, 67-letni Edoardo Marzari, 64-letni Egidio Coelli, 77-letna Aurelia Pippo vd. Colom, 54-letni Giuseppe Abrami, 81-letna Giorgini vd. Farne, 62-letna Gio-vanna Bonivento vd. Komel, 72-let-na Luigia Podbersik vd. Boschian, 43-letni Josip čotar, 80-letni Giuseppe Gelussi, 44-letni Giovanni Dietrich. Gledališča VERDI Danes ob 18. uri za red B koncert orkestra gledališča Verdi pod v°“' stvom dirigenta Hermanna Michaela in s solistom harfistom Nicanorjem Zabeleto. Na sporedu Koncert — se' renada Joaquina Rodriga posvečen prav Zabaleti kot najboljšemu harfi stu vseh časov, uvertura k Cherut) -nijevemu «Anakreontu» in Dvoršake-va Simfonija št. 8. Pri blagajni Sin-dališča se nadaljuje prodaja razpoloz ijivih vstopnic. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Busolini, Ul. P. Revolteila 41, Piz-zul - Cignola, Korzo Italia 14, Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24, Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTEsculapio, Ul. Roma 15, INAM, Al Cammello, Drev. XX. settembre 4, Alla Maddalena, Ul. Istria 35, Ciari - Crotti, Ul. Tor S. Piero 2. La Cappella Undergruond 21.30 «Sa murai». (1954, barvni film). Be^.a Hiroshi Inagaki. Igra Toshiro Ni fune. ,, Nazionale 16.00 «Regolamento conti*. Barvni film. Michael 0 stantin. Excelsior 16.00 «1 corpi presentan tracce di violenza carnale*. Barv ni film. Suzy Kendall, Tina mont, Luc Merenda, John Richar^ son. Prepovedano mladini P°d letom. Grattacielo 16.30 «Wu—Kung: La no della vendetta*. Barvni f ’ Prepovedano mladini pod 14- let0 ' Fenice 16.C0 «UFO: Allarme rosso-j-Attacco alla Terra!* Režija S mers Tomblin Frankel. ,, Eden 16.00 »Bella, ricca, lieve to fisico. cerca anima gem®' / Barvni film. Carlo Giuffre, ® ■Sa Mell. Ritz 16.00 «Agente 007 - Si vive so due volte*. Barvni film. Igra Connerv. . Aurora 16.30 «Malizia». Barvni Laura Antonelli, Lilla Brign®^-Prepovedano mladini pod 18- le Capitol 16.30-18.15, 20.00-22.00 «Lu° A che uccideva a sangue freddo*-Delon, Annie Girardot. Prepove no mladini pod 14. letom. . . Cristailo 16.30 «1 nuovi centuri Barvni kriminalni film. Prep°v no mladini pod 14. letom. . Filodrammatico 16.30 «Pelle bi per desideri neri*. Barvni . Prepovedano mladini pod 18- ‘e j Moderno 16.30 «Corvo rosso non ar il mio scalpo*. Barvni vvestern Robert Redfort. . 0j. Vittorio Venete 16.30 «Racconti P biti di niente vestiti*. Barvni ^ Prepovedano mladini pod 18- e a Abbazia 16.30 «Oggi a me, ^onlgrata te». Barvni vvestern film- Bud Spencer in Jeff Cameron. Astra 16.30 «Tarzan il magn Barvni pustolovski film. ISra UO- nel Scott. Ideale 16.30 «DOC». Barvni western leaie lo.au «uuu. rstuviu - e film. Igrata: Staey Ceak ro E>unaway- v,rombi* Impero 16.30—19.00—21.45 ^ .ns|ii delle piramidi*. Barvni zgodovv film. Igra Charlton Heston. Razstave Na sedežu devinsko - nabrezinsk ^ toviščarske in turistične us*an^) 19. Sesljanu bo danes, 9. ti m- gve. uri otvoritev razstave «Cirkus . ^jj0m tu». Otvoritev se ujema z 280 turistične sezone. . jg.30 V galeriji Tommaseo danes ° vetta- otvoritev kolektivne razstave . Mascherini - Rosignano - S°r 28. Spacal. Razstava bo odprta t.m. ho v V umetnostni galeriji Forum g ponedeljek ob 18.30 otvonte Qt. osebne razstave slikarja Mes teilija. Marconi V galeriji Cartesius, u)- .... gra- 16, razstava 24 sodobnih nems fikov. Battisti V galeriji Tergeste v ul-23 razstavlja Mariano Černe. Dwes ¥ s®Ibto, 9. w kytara®FEfi) „ d@my, ®lb ŠH* ^■ Šolske vesti Srednja šola Sv. Cirila j® . spo- oddeljenimi razredi na ^at*nfaZstava roča, da bo 12. in 13. t. m- ^ ure-ročnih del in risb od 9. do Učenci vseh osnovnih šol (jekla' ravnateljstva bodo nastop11 ^ n* macijami, prizorčki h M ^es, skupni šolski prireditvi, “ te- 9. junija ob 20. uri v obcu lovadnici v Dolini. . bo Danes, 9. junija ob 20. V^čno osnovna šola Prosek imela fltvo- šolsko prireditev. Po Prl_re“ ;z^elk°y-ritev razstave risb in nedeb° Razstava bo odprta tudi ure■ od 9. do 12. to od 16. do Vljudno vabljeni! . . vljudu” Osnovna šola v Bazovici ^ rjab vabi na razstavo ročnih e ^ od dne 10. junija 1973. Razsta ^ 16. prta od 9. do 13. ure do 20. ure. 1 Osnovna šola na Repen!3*’' gVoje kratkem praznovala lOOJeVm . ga obstoja in bo ob tej p goSkefl' poimenovana po velikem s snikU in še posebej primorske Alojzu Gradniku. šolS|!e1?’ Ob tej slovesnosti bodo v prj. poslopju odkrili tudi pese’ ljubljenega umetnika m bo- de, ki bo spominjal sedanj doči mladi rod na c'ie®oV® ezana s Ker je postavitev *dPa p . odb°r precejšnjimi stroški, se obr ^ pe-Društva staršev osnovne s oSta,f per.tabru na vse občane m pob13 dobrotnike, da po svojih m° gajo uresničiti to zamisel. gev ORISKI DNEVNIK DELO DEŽELNEGA ODBORA Nova finančna nakazila za šolstvo in kmetijstvo 4200 milijonov v 35 letih po zakonu štev. 22 iz leta 1965 • Deželni prispevki za nastop na sejmih v Trstu, Bariju, Ljubljani in Celovcu Na pobudo deželnega odbornika šolstvo Giusta in odbornika za j®vna dela Masutta je deželni odbor na svoji zadnji seji, ki jo je vodil predsednik Berzanti, odobril načrt za izplačilo 4.200 milijonov ~r v 35 letih po deželnem zakonu štev. 22 iz leta 1965 in poznejših Popravkih, ki določajo deželno po-za gradnjo in urejanje novih Šolskih prostorov. Omenjeni zakon pooblašča nam-Ieč deželno upravo, da priznava Pokrajinskim in občinskim upravam ter drugim ustanovam, ki se “kvarjajo z vprašanji šolstva, finančne prispevke za gradnjo, ve-rNe ali urejanje zgradb za pozebe višjih srednjih šol. Zakonska toločila veljajo za redne višje šo-za umetnostne akademije in za strokovne šole, deželni prispevki ""'Hm pa krijejo bodisi žive stroške, bo- strežna posojila. Izmed številnih diši obresti na posojila, ki jih po- | prošenj, ki so doslej prispele na krajinske in občinske uprave ter šolske ustanove najemajo za izvajanje omenjenih del. Zakon nadalje predvideva, da se deželni finančni prispevki lahko raztegnejo tudi na otroške vrtce, in to prek pokrajinskih in občinskih uprav ter prek javnih dobrodelnih ustanov in konzorcijev. V tem okviru je imela deželna uprava za letošnje leto na razpolago vsoto 200 milijonov lir, m sicer za delno kritje živih stroškov pri razvoju šolstva. Deželni odbor je razpoložljiva sredstva porazdelil že na eni izmed zadnjih sej, včeraj pa je odobril načrt za porazdelitev letnega prispevka (do leta 2007) v višini 120 milijonov za kritje obresti (v razmerju 6%) na u- iiliivniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiii VČERAJ POPOLDNE NA TRBIŠKI CESTI POD KLJUČEM Težak tovornjak zavozil s ceste in zgrmel po Rebri nad Lonjerjem Velika prisebnost je rešila voznika najhujšega - Pravočasno je skočil iz kabini' in si tako rešil življenje Prevrnjeni tovo mjak v grmovju .^tolika gmotna škoda vendar na brez človeških žrtev — to deželno upravo so pristojni organi dali svoj pristanek v 24 primerih. Deželna uprava je imela nadalje na razpolago za letošnje leto vsoto 170 milijonov lir za razne oblike pomoči študentom, ki obiskujejo tržaško in videmsko univerzo. Gre za pomoč, ki jo predvideva dfeželnj zakon štev. 25 iz letošnjega leta. Finančna sredstva bo dežela nakazala upravi tržaške univerze, ki bo potem poskrbela za njihovo porazdelitev bodisi na lastno pest, bodisi prek organizacije «Opera universitaria». Denar bodo potrošili za študentska stanovanja, za menze, razne štipendije, študentske domove, itd . Deželni odbor je nadalje sprejel tri predloge odbornika za kmetijstvo Comellija. Prvi predlog se nanaša na izplačilo 190 milijonov lir, ki jih bo deželna uprava porazdelila med 18 bančnih zavodov, ki oddajajo posojila kmetovalcem in kmetijskim zadrugam. Deželni prispevek krije del obresti na omenjena posojila, tako da gredo v breme posojilojemalcev le trije odstotki. Nadaljnje nakazilo 85 milijonov je namenjeno 28 ustanovam in zadrugam za kritje streškov v zvezi s propagiranjem sodobnih načinov kmetovanja. Deželna uprava je nadalje sprejela 32 prošenj za prispevek, ki so jih vložile ustanove in odbori, ki imajo v načrtu prirejanje raznih sejmov, razstav, kongresov in podobno. Gre v vseh primerih za prireditve s kmetijsko tematiko, za katere je deželna uprava nakazala skupno 20,6 milijona lir. Dežela je končno nakazala trgovinskim zbornicam iz Trsta, Vidma in Pordenona 20 milijonov lir za ureditev deželnih paviljonov na raznih sejmih doma in v tujini. Tržaška zbornica bo prejela prispevek za VOLILNA PROPAGANDA ZA DEŽELNE VOLITVE Delavski stranki zagovarjata pravico Slovencev do narodnostnega razvoja Volilni zborovanji K Pl v Sovodnjah in v Doberdobu ■ Poslanec Fortuna (PSI) bo govoril v Standreiu ■ Zborovanje Slovenske liste ■ Almirante namerava govoriti v Tržiču Bolj ko se bližamo deželnim volitvam, bolj se stranke poslužujejo živahne in neposredne oblike volilne propagande. Od zborovanj prehajajo na ožje sestanke in razdeljevanje letakov. Takšen način propagande ne velja samo za mesta, pač pa tudi za slovenske vasi. V četrtek zvečer sta v Sovodnjah govorila kandidata KPI prof. Venko Devetak in Rizzi. Devetak se je omejil na vprašanja naše narodnostne skupnosti in pri tem poudaril prispevek KPI pri reševanju njenih vprašanj. Omenil je Škerkov šolski zakon in Lovrihov deželni zakon za finančno pomoč občinskim upravam, ki se jim stroški povečujejo z nameščanjem dvojezičnih napisov. Pozval je volivce naj niti posredno in niti neposredno ne podpirajo KD, ker ne omogoča pravičnega razvoja naše skupnosti in niti razvoja demokracije. Deželni svetovalec Rizzi je kritiziral desni center v državi, ki je ustvaril črno mrežo tudi v naši deželi in ki jo poznamo po atentatu v Petovljah, najdbi orožja pri Nabrežini, poskusu ugrabitve letala v Ronkah, poskusu bombnega napada na slovensko šolo v Trstu in poma-zanju slovenskih napisov na Goriškem. V zvezi z narodnostno problematiko je kritiziral deželo, ker noče sprejemati zakonov v korist manjšine. V četrtek je v Doberdobu govoril poslanec Škerk o naporih KPI za priznanje narodnostnih pravic Slovencev in o potrebi boja proti fašistični črni mreži. V soboto se bodo v gostilni «A1-la Rocca» v Ronkah sestali Slovenci iz Laškega s kandidatoma Lovriho in Devetakom ter izvoljenima predstavnicama v Ronkah Zamarjevo in Devetakovo. Za socialistično stranko je včeraj pred tržiško ladjedelnico govoril poslanec Renato Ballardini. deželni paviljon na tržaškem ve- j Svoj govor je posvetil vprašanjem leseimu, pordenonska za deželni paviljon v Bariju in videmska zbornica za deželno razstavo na ljubljanskem in na celovškem sejmu. ^HipnuMa ~niijEi#iy w m Ki obračun nenavadne in slikovite Debetne nesreče, ki se je pripetila Ujj^kj popoldne na Trbiški cesti tjj Pod mostom pri Ključu. Težak U^njak je zavozil s ceste, zgr-Jr. kakih šestdieset metrov po pobočju «Rebri» nad Ločjem ter se popolnoma razbit bin gosto drevje. Voznik, Fa- v°T Z°ch, star 22 let in stanujoč Fonda 53, je bil na srečo sjpo priseben. d!a je pravočasno ,a?c'l iz kabine tovornjaka in se «otalii med grmičje, ki ga je fJr^alo. Pri padcu se je sicer ^toliko potolkel in ranil po vsem v e*u ter si izpahnil levi gleženj, mu je to rešilo življenje, Cf! nesreča bi se najbrž tragično Priff913, bi ostal v kabinb Po jhodu v splošno bolnišnico, ka- Ijjj. ga je prepeljal neki avtomo-tltem So Sa sprejeli na ortoped-. oddelku, kjer se bo moral aviti teden dni. Ha ,vzr°ki nesreče so dbkaj ne-Dja,anni. Zoch je s praznim tovor-cri"01n privozil iz kamnoloma Fac-Lj bo križišča pred mostom, tjJ Je preusmeril težko vozilo pro-Vo?o 1s*u- 0<1 Opčin je tedaj pri-- * tovornjak s prikolico fiat 690 uJ^Sjstracijo GO 37804, ki ga je k S* * * * vBal 34-letni Giuseppe Gurieri hitj/1,aguse na Siciliji. Ker je bila Soka goriškega tovornjaka previsu ’., da bi se pred križiščem Zo^1- le raje začel prehitevati bitp 0v. tovornjak, čeprav je pre-str0_anje Po Trbiški cesti navzdol Prepovedano. Med prehite-cbovei? je Prikolica oplazila Zo-čalfQ tov°rnjak, ki je zaradi nepri-^nega sunka zavozil proti je desni strani cestišča, kjer ž*v *«lesi udaril ob zid ter nato debela ^ c^ste. Najprej je podrt grtnif. akacijo, nato pa zgrmel po ?stalaa i pobočiu- Za njim .je iti u„ dolga sled izruvanega grmičja vihar m®n.ia. kot da bi tod divjal *braja Ub robu ceste se je kmalu Hežey db'oajna množica radoved-teotrvjf tal50’ da so imeli agenti ,nh. Zadružne trgovce pa nimajo take moči, da bi lantto na tem področju uspevale, aa]ti preveč so raztresene in imajo premalo finančnega potenciala na razpolago. Na področju zadružne stanovanjske gradnje je opaziti v zadnjem času premalo deželnih dotacij in tudi zakasnitev izvajanja zakona štev. 365, kar je še bolj opazno v trenutku, ko je vedno več zahtev po sodobnih stanovanjih. Govornik je dejal, da mora dežela dati zadrugam večje finatrne možnosti. O preteklem delovanju zveze je Piani dejal, da so si prizadevali, da b zadružnike pravočasno obvestili o uporabi zakonskih določil davka na d. aatno vrednost in da jim je uspelo rnodemeje organizirati vodstvo zveze. V debato so posegli številni člani in povabljenci, med njimi tud. goriški župan De Simone in deželni odbornik za finance Tripani. Dežurne prodajalne časopisov ob nedeljah Jutri, v nedeljo, bodo v Gorici odprte sledeče prodajalne časopisov: Bertazzo, Ul. Del Carso, Nanut, Ul. V. Veneto. Derocchi, Ul. Garzarolli, Pelikan, Ul. Garibaldi, Stabile, Ul. 9. avgusta, Cecotti, Korzo Italija, Kristančič, Ul. Duca D'Aosta, Laurenti, Mihaelova ulica, Fantanin, Madonnina, Larise, Trg Cavour, Cocianni, Drevored 20. septembra, Manias, Ul. E. Toti, Co-lombini, Ul. Orzoni. Vitagliano, Ul. Carducci, Del Frari, Ul. Oberdan, Forti, Verdijev korzo, Simone, Ul. Mazzini, De Fornasari in Ballaben v Ločniku, Paulin, Ul. Veniero, Brunzin, trafika pred bolnišnico, Ba. renghi. Ul. 24. maja, Collenzini, Korzo Italija, Devecchi, Ul. B. Ca-sale, Depetris, Tržaška cesta, Duca, Korzo Italija, Giorgolo, Ul. Capodl-stria, Fabris, Podgora, Savio, Ul. Giustiniani. Zanelli, Ul. B. Pavia, Stanič, Drevored 20. septembra, Sandri, Ul. Formica, Bortolomasi, Ul. Seminario, Trivello, Verdijev korzo, Costanzo, Ul. Crispi, Cralj, Ul. Rabatta. Prodajalne ki niso navedene v tem seznamu bodo v poletnem času zaprte vse nedelje. lotne Delavske zbornice, in njenih kategorij ter obravnaval tudi splošni italijanski položaj. Družbeno napetost ki se je pojavila v državi, je posledica provokacij delodajalcev, ki so hoteli preprečiti nastajanje sindikalne enotnosti. Kljub omahovanju, ki se je pojavilo tudi v samem sindikalnem gibanju, pa enotnost vendarle napreduje in se utrjuje. To je tudi eden izmed poglavitnih ciljev politike in dela CGIL. V praksi se to dokazuje z ustanovitvijo Pokrajinske sindikalne federacije. Govoreč o deželnem urbanističnem razvoju je Zuliani ugotovil, da obljublja ta dokument popolno zaposlenost delavcev, vendar je resničnost nekaj čisto drugega, kot so besede. Po podatkih ISTAT se je od leta 1961 pa do 1971 zmanjšalo število industrijskih delavcev v naši pokrajini za 1-254 enot, industrija pa je s prvega zdrknila na drugo mesto, takoj za tercialno dejavnostjo. Kot dokaz na zadevanja zaposlenosti je Zuliani navedel tudi podatek o zmanjšanju števila ženskih delovnih mest v tekstilni industriji za 1.000 enot v zadnjih dveh letih. Posebno živahna in plodovita je bila kovinarska stroka, ki je sklenila 154 raznih sporazumov. Pomemben je bil nadalje boj tekstilk proti izkoriščanju, ki se je povečalo z uvedbo modernih tekstilnih strojev. Tajnik Zuliani se je pridružil stališčem o nezdružljivosti določenih funkcij v sindikatu z funkcijami v javnem življenju, vendar je dejal, da ni mogoče zahtevati od ljudi, ki so angažirani v strankah, da bi na določenih nivojih ne mogli združevati tudi dveh odgovornosti. Včeraj popoldne so se prijavili k besedi številni sindikalisti in delegati. Prva je spregovorila voditeljica tekstilnega sindikata Marija Selič, ki je zaradi premajhne učinkovitosti zlasti kritično ocenila vodoravno strukturo* organizacije, to je Delavsko zbornico, kateri pripada poglavitno breme boja za družbene reforme. Kongres se nadaljuje danes dopoldne in se bo po vsej verjetnosti zaključil v prvih popoldanskih urah z izvolitvijo novega vodstva. Zaključne šolske prireditve V teh zaključnih šolskih dneh se na naših šolah vrstijo zaključne prireditve. Poročali smo že o šolski prireditvi v Doberdobu in najavili nekatere druge. V osnovni šoli na Vrhu bodo imeli zaključno prireditev danes ob 20. uri. V šolski stavbi bo tudi razstava ročnih del in risb. Učenci bodo nastopili s petjem, recitacijami ter prizorčki. Učitelji so otroke skrbno pripravili in si obetajo, da bodo starši zadovoljni V Ul. Croce v Gorici bosta osnovna šola in otroški vrtec priredila skupno razstavo slik in ročnih izdelkov. Razstavo odprejo danes zjutraj, odprta bo tudi jutri, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Starši so vabljeni, da si razstavo ogledajo. V osnovni šoli v Sovodnjah bo zaključna šolska prireditev v torek 12. junija. Prireditev bo ob 20. uri v Kulturnem domu. Istočasno bodo odprli tudi bogato razstavo ročnih del in risb. Napovedani sta tudi razstavi v osnovni šoli v Ul. Randaccio in v šoli v Števerjanu. Prepričani smo, da bodo podobne prireditve tudi v ostalih slovenskih šolah na Goriškem. Tudi osnovna šola v štandrežu bo imela svojo zaključno prireditev in sicer jutri v nedeljo, ob 20.30 v župnijski dvorani. Otroci bodo nastopih z recitacijami, petjem in prizorčki. Jutri ves dan bo v šolskih prostorih v štandrežu razstava ročnih del in risb učencev. Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Onofrio Buffi, Cristian Cosmaro, Andrea Delich, Albino Balsamo, Sabrina Farman. nacijo, predolgo. Predlog, da ne bi do leta 1980 zahtevali novih poviškov najemnin razen sedanjega (IACP je zahteval povišanje tistih najemnin, ki so bile sklenjena pred letom 1960 in so ostale dosedaj nespremenjene), bi stanovalci lahko sprejeli, če bi tak sklep sprejel novi upravni svet IACP, ki ga bodo sestavili čez nekaj mesecev. Stanovalci zahtevajo sestanek z deželnim odbornikom za javna dela in s tem v zvezi hočejo tudi vedeti, kako namerava dežela pomagati goriškemu zavodu za ljudske hiše, ki hoče upravičeno popraviti stavbe, zgrajene pred letom 1960, sicer bi prišlo do hude izgube s kvarjenjem dragocenega stanovanjskega sklada. Dokler ne bo takega odgovora bodo stanovalci zavračali predlagane poviške stanarin in plačevali vsak mesec to, kar so plačevali pred uvedbo poviškov. Nagraditev mladih tekmovalcev na županstvu V četrtek popoldne so na županstvu nagradili najboljše tekmovalce, ki so se udeležili letošnjih občinskih mladinskih iger. Ob prisotnosti odbornikov Moiseja in Bran-catija, glavnega občinskega uradnika dr. Palina, predstavnika šolskega skrbništva prof. Marrija in predstavnika pokrajinskega CONI Breganta so v vhodu občine nagradili prvouvrščene mladeniče in mladenke v 14 panogah. Nagrajenci so dobili kolajne, diplome in spominske rute. Med nagrajenci so bili tudi slovenski odbojkarji 01ym-pie, Doma in Dijaškega doma, ki so zasedli prvo, drugo in tretje mesto. Predvajanje filma o zdravstvu v deželi V ponedeljek 11. junija ob 21. uri bodo v krožku prostovoljnih darovalcev krvi v Stražicah, Ul. Brigata Pavia 138, predvajali dokumentarni film o novih zdravstvenih strukturah v naši deželi. Film so posneli po nalogu deželnega odbor-ništva za zdravstvo. Predstavil ga bo deželni odbornik odv. Cesar« Devetag. Večer prirejata goriška sekcija združenja darovalcev krvi in združenje študentov medicine in biologije. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 17. junija avtobusni družinski izlet v žabnice v Kanalsko dolino. Tam bodo goriški planinci sodelovali na kulturno - športnem srečanju s planinci iz Trsta in z Jesenic. Vpisovanje na sedežu SPD, Ul. Malta 2, do četrtka, 14. junija. SPD v Gorici priredi 17. junija vzpon na Ojstemik. Zbirališče bo v Ukvah ob 7. zjutraj. Na Ojstemiku se bodo Goričani srečali z zastopniki Planinskega društva z Jesenic. Kino <',orica VERDI 17.15—22.00 «Violenza a una baby sitter*. S. George. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO 17.15-22.00 «Gli anni dellav-ventura*. R. Shaw in A. Banckroft. Barvni film. MODERNISSJmoJ 17.00-22.00 «Donne sopra, femimoe sotto*. M. Lee in W. Cole. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.15-21.30 «Quella fanta-stica pazza ferrovia*. D. Sheridan in J. Agutter. Barvni film. VITTORIA 17.30—22.00 «Nuda dal fiu-me». R. Markovič in M. Drovič. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZUUi ') 18.00—22.00 «Vogliamo i colonelli*. Barvni film. EXCELSIOR 17.30-22.00 sTrappola per un lupo*. PRINCIPE 18.00 «11 furore della Cina colpisce ancora*. Barvni film. I\vva (inrirn SOČA «Grisonova tolpa*, ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Kavboji», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE Prosto. RENČE «živeti od ljubezni*, jugoslovanski barvni film ob 20.00. PRVAČINA Prosto. KANAL Prosto. POTUJOČI KINO Trnovo «Rektor v postelji*, danski barvni film ob 20. uri. DE2URNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči ie dežun lekarna Pontoni e Bassi, Raštel ! tel. 83-349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Rismondo, UL E. Toti, tel 72-701. Prispevki Namesto cvetja na grob pokojnega Cirila Budihne, dolgoletnega člana upravnega odbora, je Kmečka banka darovala Slovenskemu dijaškemu domu v Gorici 25.000 lir. Mali oglasi SLOVENSKA UVOZNO - IZVOZNA FIRMA V GORICI išče trgovskega potnika za jugoslovansko tržišče. Pismene prošnje s kratkim življenjepisom poslati na goriško podružnico Primorskega dnevnika. KRHANJE VELIKIH ZAVEZNIŠTEV Islandski strel v Atlantski pakt Vprašanje je, koliko so majhne dežele v NATO sploh varne pred lastnimi zavezniki . «Vojna za polenovke» med Islandijo in V. Britanijo zgovorna priča odnosov med majhnimi in velikimi Islandski vladni predsednik Johan-nesson ni zadovoljen z odgovorom, ki ga je prejel od NATO. V njem namreč ta odgovarja Islandiji, ki se je nanjo obrnila s pritožbo proti Vel. Britaniji, in ji priporoča, naj bi spor dila te vojne in nekateri politiki predlagajo, da bi na sestanku v skladu s to obsodbo morali prepovedati deželam NATO prodajo orožja Portugalski. Po izrazitem antinatovskem razpo- z V. Britanijo v zvezi z vprašanjem Joženju v nekaterih norveških social-tentonalnih voda rešili s pogajanji j demokratskjh krogih lansko leto, je in ne z zaostrovanjem medsebojnih | nadvse zanimiva tudi zahteva leve frakcije danskih socialdemokra- odncsov. «Z Britanci se ni moč pogajati, vtem ko njene fregate varujejo svoje ribiške ladje, ki brez dovoljenja love znotraj islandskih teritorialnih voda*, je dejal islandski premier. Islandci so v tem trenutku skeptični do Atlantskega pakta. Islandski politiki pravijo: Britanci so napadli Islandijo, ki je brez vojske, a Združene države, ki so pogodbeno dolžne Islandiji pomagati, niso ukrenile ničesar, da bi preprečile ta napad. Istočasno se pritožujejo, da jim tudi Norveška in Danska nista nudili zadostne pomoči v tako imenovani «voj-ni za polenovke*. Ko je islandski patrolri čoln «Agir» streljal na britansko ribiško ladjo «Everton», je pravzaprav izstrelil kroglo v Atlantski pakt, je pred nedavnim zapisal neki švedski komentator. Uradna Norveška ponuja posredovanje, njen parlament pa je prihod angleških fregat obsodil. Na Danskem izražajo razumevanje za islandske zahteve. Islandija je ena izmed tridesetih dežel, ki so v zadnjih nekaj letih potegnile svoje ribiške meje na razdalji 50 milj od obale. Velika Britanija pa je poslala svoje vojne iad-je samo proti Islandiji, pravijo Islandci. Ogorčeni so zlasti zaradi tega. ker jih je napadla «zaveznica». Branili bi se tudi sami, vendar jim nihče ni hotel prodati ali posoditi vojnih ladij ali topov. Sovjetska zveza je svoje ribiške ladje umaknila iz islandskih voda, čeprav je Moskva Islandiji dala vedeti. da se r,e strinja z enostransko določitvijo novih ribiških meja. Vendar je Sovjetska zveza s svojim u-mikom pokazala Islandiji, da ji od njene strani «ne preti nevarnost*. Nič še ni vedeti, ali bo Islandija Združenim državam (in silam NA TO) odrekla gostoljubnost v Kefla-viku, kot ga je odrekla Britancem, ki so tu vohunili in opazovali premike islandskih patrolnih ladij, oziroma če bo povsem zapustila NATO, kar bo bržkone storila tem prej, kolikor dlje se bodo Britanci zadržali v islandskih teritorialnih vodah. Vprašanje je namreč, koliko so majhne dežele v NATO sploh vame pred lastnimi zavezniki. Na sestanku ministrskega sveta Atlantskega pakta, ki bo sredi, junija v Kopenhagnu, bo vsekakor priložnost, kjer se bo moč pogovoriti tudi o vojni za polenovke, ki nedvomno slabi severno krilo NATO, kot tudi o diktatorskem režimu na Portugalskem in drugje. Brez orožja, ki ga dobiva od NA TO, bi Portugalska ne mogla voditi svojih kolonialnih vojn. Danska je z nekaterimi drugimi deželami obso- »iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiimiiiiiinuiiiiniiiiiiiiii' Samega sebe je pokopa! Radomir Vranjevac iz Vikošta pri Arilju, Jugoslavija, je znan po tem, da je pred petimi leti samemu sebi priredil pravi pogreb in se simbolično pokopal. Na ta način se je hotel prepričati, kdo vse mu je resničen prijatelj in kdo se bo vse udeležil pravega pogreba, ko bo prišel čas. Ob tej priložnosti so svečano proslavili tudi postavitev nagrobnega spomenika. Tudi zdaj, po petih letih, so ponovno uprizorili pokop Radorrdra Vra-njevea. Okrog groba so se zbrali vsi prijatelji, »pokojnik* pa jih je lepo in bogato pogostil z jedačo in pijačo. V 'resnici se Radomiru sploh ne mudi na drugi svet, kar ustreza ne samo njemu, ampak tudi prijateljem. tov, naj bi Danska zapustila NATO, ker da bi tako dala svoj prispevek k popuščanju. Čeprav še maloštevilni, so to vendarle povsem novi glasovi znotraj danske socialdemokratske stranke. Upoštevajoč vse to, je kar precej razlogov, da se ministri NATO z zaskrbljenostjo zamislijo nad črnimi o-blaki, ki so se zgrnili nad to organizacijo. Breški motiv: ricmanjska korita (Foto M. Magajna) ZARES REDEK PRIMER V ZDA Bivšo nacistko bodo • iv v ir izročili Zah. Nemčiji Bila je nadzornica v koncentracijskih taboriščih NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Geza Gardonyi: NEW YORK, 8. — Tukajšnje prizivno sodišče je včeraj potrdilo .sklep, ki so ga ameriške sodne oblasti sprejele že prej, da se naj odvzame ameriško državljanstvo Hermini Ryan Braunsteinerjevi, da bi se s tem omogočila tako imenovana ekstradicija, to se pravi njena izročitev Zahodni Nemčiji. Hermine Ryan Braunsteiner je namreč nacistična zločinka in je v času nacizma in posebej med vojno bila nadzornica nacističnih taborišč z vsemi ustreznimi posledicami. Nacistična zločinka je prispela v ZDA leta 1959 in postala ameriška državljanka leta 1964, ko se je omožila z Američanom Russelom Ryanom. Pred dvema letoma so nacistki odvzeli državljanstvo zato, ker ob svojem vstopu v ZDA ni povedala, da so jo avstrijske oblasti že obsodile zaradi njene nacistične, torej zločinske dejavnosti med zadnjo vojno in še prej. Hermine Braunsteiner je bila namreč najprej paznica, nato nadzornica v raznih koncentracijskih taboriščih in so jo zato ob kancu vojne avstrijske obla- sti klicale na odgovor. Toda z njo ima račune tudi Zvezna republika Nemčija, ki je zaradi njene zločinske dejavnosti pred mesecem dni zahtevala od ameriških oblasti izročitev, da bi jo postavili pred sodišče. Ameriške oblasti so zahtevi iz Bonna koj ugodili, toda nacistka je napravila priziv na višje sodne oblasti, ki so, kot smo rekli v začetku, potrdile prvotni sodni sklep, torej sklep iz leta 1971, da se namreč nacistki Hermine odvzame ameriško državljanstvo, da bi jo mogli izročiti zahodnonemškim oblastem, da ji sodijo Vtem ko z zadovoljstvom beležimo ta ameriški sklep, se nam vendarle vsiljuje misel, da je nacistka vso dolgo povojno dobo mirno živela, ne da bi ji kdo kaj res hudega storil. In tudi sedaj, če bo zares prišla pred sodišče kje v Zahodni Nemčiji, se ji zares ni bati, da ji bo hudo. Kljub vsem njenim hudodelstvom bi jo znali obsoditi na kako leto zapora, ki pa se v kratkem zreducira na neko formalnost, ki ni niti omembe vredna. iiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUfiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuu ČEDALJE POGOSTNEJSE KRAJE UMETNIN Kam je izginila Apolonova glava? Neznanec jo je odnesel iz puljskega templja najbrž med običajnim rednim obiskom - Zapora vseh razstav in muzejev - Kraje organizirane? Pred dobrim tednom je iz Avgustovega templja v Pulju izginila dragocena Apolonova glava naravne velikosti, izdelana iz drobnozrnatega marmorja. Poslednjič so jo videli na podstavku, označenem s številko tri, v petek, 1. junija, okrog 11. ure. V akcijo, da bi ponovno našli to skulpturo neprecenljive vrednosti, so jugoslovanski organi javne varnosti pritegnili tudi Interpol. Medtem je delovna skupnost Arheološkega muzeja Istre zaprla vrata vseh svojih razstav. V Avgustovem templju v Pulju so že več let bili razstavljeni dragoceni primerki antične skulpture, med katerimi je imela posebno mesto Apolonova glava veličine 27x 17x15 cm. To razstavo so si, kot del najbogate.iše arheološke zbirke na Jadranu, ogledali tisoči ljubiteljev antične umetnosti. Kot čuvaji so bili v Avgustovem templju zaposlen' Anton- Brečevič in Josip Rabar. Da je Apolonova glava izginila, so opazili v ponedeljek ob 14.?0. kmalu potem, ko je našle;. .'1 službo Josip Rabar. Takrat je namreč stopil v tempelj starejši zakonski par iz Rapca, kateremu je čuvaj Josip Rabar izročil katalog in zakoncema pojasnil, kako naj si razstavo ogledata. Kmalu sta se vrnila in razburjena čuvaja opozorila, da na podstavku štev. tri ni nobenega eksponata. In res. metalna konzola je bila prazna, Apoionova glava je z njenega podstavka izginila. Glava je namreč bila nasajena na bakreni palici, pretaknjeni skozi luknje v konzoli, na aiugi strani pa pritrjena z bronasto matico. Pomeni, da je tat moral prinesti s seboj odgovarjajoči ključ in posebne klešče, ker je bil premer matice večjega formata. čuvaj je o tem takoj obvestil postajo javne varnosti in kustosa, prof. Štefana Mlakarja, ki je v uiadni prijavi policijskim organom poleg natančnega opisa izginule skulpture omenil tudi njeno vrednost, ki zna ša nad 200,000 dinarjev. Preteklo sredo popoldne se je sestala delovna skupnost Arheološkega muzeja Istre, ki upravlja to najbogatejšo arheološko zbirko na Jadranu ter sprejela sklep o zaprtju razstav v Avgustovem templju, frančiškanskem samostanu in muzejski zgradbi, ker ne razpolaga z zadostnimi materialnimi sredstvi, da bi zagotovila ustrezno čuvajsko službo. Medtem pa sta bila oba čuvaja Avgustovega hrama suspendirana. Ukradena Apolonova glava je redek primerek rimske skulpture in je njena vrednost zelo velika. Odkrita je bila v Pulju med dvema vojnama, prvič pa je o njej spregovoril v svoji knjigi «L’arte in Istria* Francesco Šemo. Od ekspo-| natov v templju, razstavljenih izven Miiimniiuimiiiinii..iiiiiiiiiiiiiMiimuiniHiiimiiiiiiiiHMiiiiiiiiimiHiiiiiMiiHmiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiii OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Skupen program bo več zalegel kot samostojno delo. Ne delajte si preveč utvar. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Bodite bolj načrtni in boste takoj popravili kvaliteto svojega dela. Prišlo bo do spora z nekim prijateljem. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Srečen dan za načrte, vse boste izpeljali. Razpoloženje kot nalašč za razčiščenje spora. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne kažite svojega razočaranja spričo finančnega neuspeha, ki ste ga bili doživeli. Privoščite si nekaj oddiha. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ohranite mimo kri, da vam nagla jeza česa ne pokvari. V družiri dobro vzdušje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Iznenada vas bo nekdo finančno podprl. Sprejeli boste nekatere zelo dobre ukrepe v prid družine. 1EHTNICA (od 23. 9. do 23. HL) vitrin, je ukradena glava bila najbolj vredna. Težka je bila okrog pet kilogramov. V upanju, da bodo organi javne varnosti prišli na sled drznemu tatu. ki je najverjetneje opravil svoj posel v rednem času obiskov, bi navedli še nekaj primerov podobnih tatvin na istrsko - reškem področju. Februarja letos je izginil srednjeveški grb mesta Umaga. Nekako v istem času so bili ukradem nekateri primerki iz etnografske zbirke in ena amfora v Medu-linu. V krniški luki pri Pulju so letos pozimi opazili, kako so iz nekega kombija pfenešli v italijanski gliser večje število etnografskih predmetov (skrinj in drugega). V prvi polovici letošnjega marca so iz Pomorskega' in zgodovinskega muzeja na Reki izginile dragocene li-bumijske najdbe, bronasta sponka s priveski in dve ogrlici iz jantarja. O značaju tatvin kulturno-umetniških vrednot na istrsko - reškem področju, pa prof. Radmila Matejčič meni na-leanje: «Očitno je, da gre za organizirane tatvine, ker sodi vse, kar je bilo ukradenega, v tako imenovano «A» kategorijo, to je v kategorijo najbolj vrednih predmetov. Da je temu res tako, priča tudi podatek, da je osorski župnik 1. 1970 prejel pismo, v katerem ga je nekdo opozoril, da se neka skupina iz Trsta pripravlja, da bi oropala osorsko katedralo in muzejske zbirke. To isto leto je ■ izginila tudi dragocena sponka s Sidra, primerek, kakršen se nahaja edinole še v dubrovniškem muzeju*. Poskusov kraje umetniških in kulturnih vrednot je bilo še več. Tako jc bilo svoj čas v neki kapelici blizu Motovuna že vse pripravljeno za odnos fresk največje vrednosti, vtem ko so preteklo zimo neznani zlikovci poskušali vdreti v podzemeljske prostore puljske Arene, kjer (Nadaljevanje na 8. strani) ZASKRBLJUJOČE OBLIKE MEDNARODNIH STIKOV 0 vohunskem sodelovanju med Švedsko in Izraelom Švedski časnikarji odkrivajo, kako se je švedska obveščevalna služba specializirala za vdiranje v sedeže levičarskih organizacij in strank Amerika ima svojo afero Water-gate, Anglija afero lordov in prostitutk, Švedska vohunsko afero, ki je nadvse zanimiva, poučna. Človek ima vtis, da se je švedska obveščevalna služba specializirala za dobavo tajnih podatkov drugim državam in je bila zlasti angažirana na Bližnjem vzhodu. V nekem prikazu omenjene afere je citati sledeče: «Mreža švedskih tajnih agentov je v kompetenci obrambnega ministra, vendar brez pooblastil parlamenta, organizirala svojo dejavnost na škodo švedskih političnih organizacij in v nasprotju z ustavnimi določili, obenem pa v prid tujih sil, kar ni v skladu s švedsko nevtralnostjo*. Zadeva je dokaj podobna ameriški aferi Watergate, zakaj tudi v tem primeru gre za vdore v sedeže političnih organizacij, ki so v opoziciji, za prisluškovanje telefonskih pogovorov, za fotografiranje tajnih dokumentov in seznamov članov, da bi odkrili kompromitirajoč material ter postavile «sumljive osebe* pod nadzorstvo. Afero je pred javnostjo odkril časopis FIB «Kulturfront», katerega glavni urednik je znani pisec Jan Myrdal, sin v svetu zelo znanega ekonomista Gunnarja Myrdala in Alve Myrdal, ki je švedski minister in predstavnik na konferencah za razorožitev, torej strokovnjak na tem področju. V navedenem časopisu je najprej izšel članek splošnega značaja, v katerem so bile istočasno objavljene tudi fotografije in imena štirideseterice agentov švedske tajne službe. Ob vsaki fotografiji in imenu je bilo zapisano, v kateri ustanovi agent deluje in kakšno plačo prejema. To je bil hud udarec za tajno službo, ki je bila primorana razkrinkane agente odpustiti in vsakemu izplačati veliko odpravnino, ker ni bil več uporaben. Toda to je bil samo začetek. Morda bo bolje, da se ne potegujete preveč za neko svoje stališče. Prišlo bo do spremembe v vaših čustvih. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne spuščajte se v finančne pustolovščine, katerim niste kos. Sovraštvo in nerazumevanje v novi družbi. STRELEC tod 23. 11. do 20. 12.) Pametno bo, če boste s svojim denarjem bolj varčevali. Če v družim ne bo kaj prav, ne bo po vaši krivdi. KOZOROG (od 21. 12. do 21. 1.) Ne prepuščajte se pesimizmu, čeprav ne bo šlo vse tako, kot ste si zamislili. Spor v družim. VODNAR (od 22. 1. do 19. 2.) Če se ne počutite dobro, odložite najzahtevnejša vprašanja na kasneje. Skušajte prikriti svojo ljubosumnost. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Odlična priložnost za izvedbo starega načrta. Bodite previdni glede novih čustvenih nagibov. Kraški motiv: strehe na Colu (Foto M. Magajna) Kmalu nato je namreč izšel članek, ki ga je podpisal Jan Guillou. V njem so prikazane nekatere zelo delikatne posameznosti, pa tudi so posamezni primeri vdorov v prostore levičarskih organizacij, pa tudi v stanovanja. Vrh tega pisec navaja, kakšni materiali so bili fotografirani. Tako n. pr. poštne denarne položnice z imeni ljudi, ki so poslali denar za ameriške dezerterje iz Vietnama, ki jih je na švedsko pribežalo nekaj tisočev. Omenja tudi dva tajna agenta, od katerih je izvedel več zanimivih posameznosti. Eden od teh je Gunnar Ekberg, star 28 let. Navidezno se je ukvarjal z reklamnimi posli, v resnici je igral vlogo nekakšnega švedskega Jamesa Bonda. Da bi prodrl v razne levičarske organizacije, se je predstavi*! ’za osebo, ki goji simpatije do levičarskih idej. V tem je tudi uspel. Tako je kot tajni agent prišel na Bližnji vzhod. Jean Guillou ga je srečal v eni od arabskih dežel, ko se je skupaj s palestinskimi gverilci vračal z neke »kazenske ekspedicije* na izraelskem ozemlju. Postala sta prijateLja. Jan Guillou je kmalu posumil vanj, povedal mu je, kaj o njem misli. Ekberg mu je priznal, da je agent švedske tajne službe, ki pripada obrambnemu ministrstvu, in da je na Bližnjem vzhodu po dolžnosti. Delal je na arabski strani — za Izrael. Kar je odkril, je šlo preko Stockholma v Izrael. Ekberg pa je samo eden od agentov v takšni vlogi. Tako je izraelska obveščevalna služba prišla do informacij o akcijah palestinskega «čmega septembra*. Po tem članku s takšnimi in podobnimi posameznostmi, je Jan Guillou v redakciji časopisa FIB «Kul-turfront* dal zanimiv intervju dopisniku milanskega «Corriere della sera* in med drugim dejal: «švedska tajna služba je Izraelu dajala vse informacije, ki jih je dobila od svojih številnih agentov o arabskih silah in načrtih, za proti-uslugo pa je dobila informacije o obrambnih razporeditvah, zlasti pa o raketnih oporiščih v deželah Varšavskega pakta. To je bil sila ugoden način, da je švedska prišla do dragocenih podatkov o socialističnih deželah, kjer delujejo najspretnejši, t.j. izraelski agenti, in ra bila primorana tu razpredati svoje mreže ter se kompromitirati. Nekoč sem objavil članek v časopisu «Afton-bladet*, v katerem sem pojasnil, kako jordanski kralj dobiva ameriško težko orožje in strelivo, ki mu ga ponoči dovažajo izraelski kamioni. To je bilo pred tisto ofenzivo, s katero je Husein v Jordaniji likvidiral fedaine. Izraelci so bili zaprepadeni spričo točnosti mojih odkritij, ki jih niso mogli demantirati, pa so hoteli na vsak način izvedeti, kako sem do njih prišel. Prišlo je do pošiljanja švedskih tajnih agentov v propaiestinske or ganizacije, od koder naj bi prišli med gverilce na Bližnjem vzhodu. Gunnarja Ekberga sem opazoval povsod, kjerkoli se je gibal. Pogosto sem ga srečal na ve-.bališeib Al Fataha, kjer je nastopal kot nekakšen strokovnjak in poučeval Palestince, kako je moč povečati domet švedskega avtomatičnega on .ja, ki ga po švedski licenci izdelujejo v Egiptu. S Palestinci je odhajal tudi v manj nevarne akciji v Izrael, da bi si pridobil večje zaupanje. Ni se udeležil tistih akcij ki so bile večjega pomena, je pa o rjili pravočasno opozoril Izraelce, da so jih uspešno razbijali s tragičnimi po sledicami za Palestince Kot meni Jan Guillou, delujejo švedski agenti tudi v Egiptu, po njihovi zaslugi je prišlo do malone popolnega uničenja raketnih o-porišč «SAM 111», ki so jih bili v Egiptu postavili Sovjeti. S teh o-porišč so bila * raketami sestre- ljena mnoga izraelska letala. Baje je položaje teh raketnih oporišč odkrila švedska agentka Marie Lie-bek, po narodnosti Madžarka, ki je zapeljala nekega egiptovskega štabnega častnika, s katerim je prebila več dni v nekem razkošnem kairskem hotelu. Kmalu zatem so Izraelci napadli ta oporišča. To so samo nekatere posameznosti iz razvejane dejavnosti švedskih a-gentov. Posebno pozornost je tudi zbudilo odkritje, da nekateri komandanti švedskih trgovskih ladij fotografirajo vse, kar zanima tajno službo v raznih lukah in na odprtem morju. Ko je bilo to objavljeno, je reagiral sam obrambni minister Anderson in odločno demantiral, da bi pomorski kapitani opravljali tako vlogo. Nekaj dni kasneje se je sam od sebe javil eden od teh, Gilbert Eriks, ki ga je Guillou omenil, in na tiskovni konferenci švedskim časnikarjem priznal, da je posnel tuje ladje v lukah, kamor je prihajal s svojo ladjo «Sun-afiral pa je ladje tudi na odprtem morju, nato pa posnetke dostavljal tajni službi obrambnega ministrstva. Razen omenjenega demantija obrambnega ministrstva glede fotografiranja ladij v pristaniščih in na morju, se vlada sploh ni izrazila v zvezi s temi škandaloznimi odkritji, pa tudi ne provladni tisk, kot da bi temu sploh ne pripisovali važnosti. Verjetno pa gre le za navidezno ignoriranje. Najpoprej pričakujejo rezultate preiskave, ki jo je sprožil glavni državni tožilec. Ta je izjavil, da namerava ukrepati v skladu z ustavo in zakoni. «VITA ITALIANA, documenti e in-formazioni*, štev. 2 in 3, 1973, leto XXIH. Zvezde nad Egrom» Po navadi je Pomurska založba tista, ki nam posreduje dela madžarske literature. Zdaj pa je Državna založba Slovenije izdala roman madžarskega klasika Geze Gardongja ZVEZDE NAD EG-ROM in nam tako posredovala delo, ki je na Madžarskem med vsemi literarnimi deli doživelo največ izdaj (skupna naklada je presegla milijon izvodov in ki je sicer doživelo tudi prevode v vse svetovne jezike. Po romanu so bili izdelani tudi filmi, kar pač sam tekst o turških ropanjih po Evropi predstavlja hvaležno gradivo za filmsko upodobitev. Tako smo torej dobili delo človeka, ki velja v svetu kot eden najboljših predstavnikov madžarske literature preteklega obdobja. Pisatelj Geza Gardongi (1863 -1922) je bil doma iz majhnega kraja v okolici Blatnega jezera. Po poklicu je bil učitelj in novinar, kasneje se je posvetil izključno pisateljevanju in postal, eden največjih mojstrov madžarske proze. Poleg številnih povesti, novel, dram in pesmi je napisal večje število romanov. Kot nam ga predstavlja Jože Hradil, slovenski prevajalec romana, pa je roman Zvezde nad Egrom njegov ne samo najbolj znani, temveč tudi njegov najboljši tekst. Po svojem značaju je roman Zvezde nad Egrom ljubezensko -zgodovinski roman, ki je nastal v času romantike in ki je zato tudi napisan v duhu časa, v katerem je bil napisan. Zgodba je deloma ljubezenska, deloma zgodovinska. Pisatelj pripoveduje o dveh zaljubljencih Gergoju in Evi, ki odideta v Carigrad, da bi tam rešila iz turškega ujetništva nekega madžarskega plemiča. Kakor je zgodba v za četku predvsem ljubezensko romantična, se z opisom dogodkov v Carigradu in še drugod spremeni v napeto pripoved, polno živahnih pustolovščin. Pripoved se na koncu zgosti v prikaz turškega obleganja egerskega gradu in krvavih dogodkov v zvezi s turškimi vpadi v Evropo. Pri tem spoznavamo vso zlaganost in neodgovornost madžarskega plemstva, ki je deželo prepuščalo najprej Turkom potem pa Habsburžanom, obenem pa junaštvo madžarskih ljudi, ki so premagali številčno močnejše Turke ter jih pregnali izpod E-gerja in tudi iz Madžarske. Delo samo je torej ljubezenska zgodba, obenem pa pripoved o spopadih s Turki. V romam je torej mnogo tistega, kar bo pritegovalo številne povprečne bralce. Zlasti še, ker je poudarek na pripovedi o pestrih dogodkih. Pa tudi zato, ker je pisatelj dober kompozitor in zna lepo plesti zgodbe. Ni torej dvoma, da bo roman Zvezde nad Egrcm tudi med nami našel dosti hvaležnih bralcev. Pa čeprav danes ni več čas, ko bi bilo treba tovr-stm dela nujno po vsej sili posredovati tudi slovenskim bralcem. Sl. Ru. odnosom med žanrom in avtorjem, kakršnega zasledimo večkrat v meriškem filmu. Edini avtor, ki zavestno nastopa v klišeje te zVTj sti je torej morda Marco Ferren-Zadnji Risijev film «Mordi e fuggi* je precej šibko dem, kljub kakemu zabavnemu Pr‘ zoru. S političnega vidika_ 1 precej zmeden saj resno Jetn' Ije upornost protagonistov - r°-parjev. Dodati moramo še, da Je verzija, ki jo sedaj predvajafi, drugačna od tiste ki jo je -montira* Risi; producent Carlo Ponti je natn reč spremenil konec (Risi je " režiral dva zaključna prizora m je potem izbral tistega, v katerem tudi Mastroianni umre) in veza kak drugi prizor. Scenarij so n pisali Ruggero Maccari, Dino K si in Bernardino Zapponi. V nih vlogah nastopajo Marcello Ma troianni, Oliver Reed, Carol A dre, Nicoletta Machiavelli, B(ur\ Cirino, Lionel Stander, Gianni A gus, Giancarlo Fusco. Woody Al len: «Take the Money and Run» Končno je izšel tudi v prvi film režiserja - igralca dyja Allena «Take the Money J® Run* (Prendi i soldi e scappa, 1969). In res se nam zdi to n ■ zabavnejši in najbolj bogat P ^ ameriškega komika, ki Pa ' po naslednjem filmu «Banana3 precei nezanimivo ponavlja. film- Režija je precej nerodna^ Komic ^ Saj tudi to ni velik film- _1 , ija je precej nerodna. Komično^ ni med največjimi. Delo P° dosledno, iznajdljivo in zabav ■ Allen ne jemlje resno nices ^ Vsak prizor se norčuje iz j0-,’ NA FILMSKIH PLATNIH Dino Risi: «Mordi e fuggi» O Dinu Risiju smo že večkrat pisali kot o dobrem specialistu i-talijanske komedije. Vendar mora. mo dodati, da si pravzaprav od nobenega specialista tega žanra i-talijanske kinematografije ne moremo pričakovati doslednih rezultatov; Risijev srednji nivo je nedvomno višji kot pri ostalih režiserjih, vendar se nam ne zdi, da bi imeli opravka s tako pomembnim ironijo-temeh „ reie: je rnoje darilo za božič», ji Allen vori: «Saj bi se bil zadovolji kravato». ironizira nad svojo lastno Absurdni dovtipi so glavni filma. Ko mu npr. žena «Rodila bom otroka; to john Franfcenheinier: «Impossible Object» Ameriški režiser John heimer, katerega smo občuaov filme «Va e uccidi», «1 temera ’ «Vn uomo senza scampo» }n ge, je avtor francosko - Halo.. je ske proizvodnje drnpo551 _ Object* (Questo inipossibile getto). Žal je evropski milje * ^ kenheimerju zelo škodoval j, possible ObjecU se nam nam ^ zdi povsem neuspelo delo (k°_l ^ je tudi zdelo večini kritikov ^ zadnjem festivalu v Cannes ,g katerega je film nenavadne )jg prispel na naša platna). "■ rfl. bi brali naslovov, bi sploh n . zumeli, da je režiser Branke mer. Mislili bi, da je rZi&r vil eden izmed tolikih Pr„,hišnih režiserjev, ki hočejo r Ijati o vsem: o življenju, o A o ljubezni, o intelektualcu a ne povejo ničesar, ker s0AJsjce noma abstraktni in brez 1 meči- _ . siav- Frankenheimer pa ni edin ^ n0 ime, ki je odgovorno isai polom. Scenarij filma ,e Nicholas (po svojem romanu) ‘ Mo-Moslejj, ki je že izvrstno ejno val z Losegem. Glasbeno je sestavil znani Michel Lay /^g$ V glavnih vlogah nastopa .Agj) /n,*-* Rnt.P.S ffl ' \o lej) odlični Alan Bates in jg zanimiva Dominique Sanda -z0r, zanimiv in nepričakljiv v katerem je nenadno vi j^cr sečo), v kratki vlogi Pa g g, Massari. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11-35 Iz tedenskih sporedov: 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mladino; 18.30 Mezzosopranistka Nora Jankovič in pianistka Neva Merlak; 18.45 Orkester; 19.10 Pod farnim zvonom v čeneboli; 19.40 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.50 Et-bin Kristan: «Sobotna šala*; 21.45 Popevke; 22.35 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Med prijatelji glasbe; 16.20 Martellijevi intervjuji. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30, 23.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Orkester LIoyd; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Poje E. Presley; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.40 Juke box; 15.00 Studio 04, 15.30 Orkester; 16.00 Plošče; 17.40 Vrstijo se pevci; 18.00 Zapojmo in zaigrajmo; 18.45 Poje Radojka šverko; 19.00 Progresivna glasba; 20.00 Za konec tedna; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Glasbeni weekend; 23.35 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Lahka glasba; 13.20 Oddaja za bolnike; 15.45 Veliki variete; 17.00 Gi-ro dTtalia; 18.20 Nogometna tek- SOBOTA, 9. JUNIJA 1973 , ina Italija — Brazilija; 20.45 Kitarist Montgomery; 22.00 V diskoteki; 22.30 Glasba po željah. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Gino Paoli in Harry Nilsson; 8.40 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Alto gradimento; 17.35 Srečanje med glasbo in občinstvom; 17.30 Posebna reportaža; 18.05 Glasba v Evropi; 20.15 Mascagnijeva opera: Mali Marat; 23.05 Glasbeno - govorni spored. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Vivaldijeve sonate: 11.40 Sodobna ital. glasba: 12.15 Glasba skozi čas: 13.30 Rossini in Mendelssohn; 14.15 Offenbach: «Hoffmanove pravljice*: 17.15 Vivaldijeve sonate; 18.15 E-konomska rubrika; 18.30 Bachove skladbe; 19.15 Koncert; 21.30 Flavtist Koos Verheul na neapeljskem koncertu. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Godala v ritmu; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Dve uverturi; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 10.40 Naši operni pevoi; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 S knjižnega trga; 18.10 Z ansamblom Silva štingla; • ^ ^ tualnosti doma in po .sv®puL Na® Dobimo se ob isti uri; ■ jq j5 gost; 20.00 Lahko noč, Tip- Ar.sambel bratov Avsenik, • ^ ke in godala; 21.30 »Slovenska^ pevka 73»; 23.20 Oddaja ljence; 00.05 S pesmijo ““.TAL. TELEVIZIJA ^ 12.30 Življenje žuželk; J4 00 Ziivijenjt na; 15.15 športni prenos; 1^ fjJtD: red za najmlajše; 17’1517 on pneV' Gianni v zoološkem vrtu; J • ^ jja. nik in izžrebanje loterije, ■ ^ božna oddaja; 18.00 Nepozabno žarjenje; 18.45 Nogometna ik; Italija - Brazilija; 20.30 21.00 Glasbeni spored; un* . dek. kje. zakaj?: 23.00 Dnevn* " KANAL 17.00 Neposredni prenos ca; ga dogodka; 18.00 Giro _ 21.00 Dnevnik; 21.20 Ital- hu JUG televizija^ 16.55 Mr. Magoo vam P1®... Ija; 17.40 Obzornik; 18'°° renos; sko prvenstvo v boksu • P 20.30 20.00, 22.40 TV dnevnik; ge. Slovenska popevka 73; 2 • gv rif v New Yorku - film; ropsko prvenstvo v boksu KOPRSKA BARVNA 1 18.00 in 20.30 Evropsko P po stvo v boksu - finale; 2 • k, ročila; 22.00 Festival slove popevke. Krepiti lastne moči Kolonializem je v Zairu doživel popoln poraz — Prebujanje zavesti in izvirna narodna revolucija — Neodvisno odločanje o lastnem gospodarstvu OD DOPISNIKA TANJUGA KINSHASA, junija — Zairci so naposled uredili stvari. Določili so, kaj je najvažnejše, in omejili na pameten minimum najbolj žgoče zadeve. Pojmi so razčiščeni, hotenja jasna in zdaj si prizadevajo, da bi delali čim bolje. Pogovor s tistimi, ki so na oblasti in v vodstvu edine politične stranke — gibanja narodne revolucije — ne dopušča dvoma glede tega, kaj je za Zairce na prvem mestu. Z eno besedo: zairska avtentičnost. Temu se je posvetila zdajšnja generacija voditeljev države, kot kaže, z vsem žarom, romantičnim poletom in željo, da bi uspeli. Kolonializem je doživel poraz v svojih temeljnih kategorijah, kolonialna mentaliteta pa je boleča rana, ki se ne zaceli zlepa, jemlje voljo svobodnemu človeku, ga demobilizira in ga dela strahopetnega. Kaže, da je to tisto, kar najbolj zavesten del tega MOBUTU SESE SEKO — Določiti vozni red in smer gibanja prebujenega naroda zdaj ovira v vseh njegovih manifestacijah, hkrati pa budi zavest, da pripadajo osvobojeni neodvisni državi. Zairski voditelji žele v zgodovini svoje države pustiti najglobljo sled prav tu, na tej trpljenja polni in tako pomembni poti prebujanja zavesti o pripadništvu Zairu. Pri tem ne zapirajo oči in si ne maše ušes pred tistim, kar je bilo v kulturi in v materialnem pogledu ustvarjenega drugod. Predvsem pa varujejo svoje korenine, avtentične, zairske, afriške. Valovi razvite tehnične civilizacije se , ne morejo izogniti tradicionalnemu zairskemu okolju, sodobni voditelji države pa se trudijo z vsemi silami, da bi te tuje vrednote izkoristili tako, da bi pomagale iz avtentičnih korenin razviti lastno, domačo kulturo, zavest, gospodarstvo. V Zairu pravzaprav poteka svojska narodna revolucija. Zastavila si je nalogo povzdigniti vero v lastne vrednote in sile. Brez tega se ni mogoče izognit: usodi plemenske razdrobljenosti, denacionalizacije in jalovega tekmovanja z industrializiranimi državami in okusi, v katerem bi bil zairski človek vselej nekje na koncu in zato nesrečen. To gibanje - -obrniti se vase -se je simbolično izrazilo pred kakim letom in pol tedaj, ko je predsednik Mobutu sporočil ljudstvu: od danes naprej ni več Josepha Desireja Mo-butuja. To ime mi je bilo vsiljeno. Je samo še Mobutu Sese Seko Kuku Ngubendu Va Zabanga. Iz zmede Prebujanje narodne zavesti je tako postalo naloga dneva. Prav po zaslugi take opredeljenosti, trdijo dobro poučeni sogovorniki, zairski vlak vozi — resda ne s kako nadzvočno hitrostjo — a zato varno in po določenem voznem redu. Določiti vozni red in smer gibanja pa še malo ni bilo preprosto. Kongo je bil leta 1965 na tleh. Vse je bilo razdeljeno, uničeno, pobirati je bilo treba na vseh koncih, kos za kosom. In kaj je pomenila ta razbitost? V državi, kier živi kakih 20 milijonov prebivalcev, se je v imenu nekake svobode namnožilo 50 političnih strank. Ideje in spodbude niso bile afriške. Vsekakor ni bila zairska zamisel, naj bi ozemlje Konga razdelili na 22 pokrajin, kar pravzaprav pomeni, da bi državo razdrobili, jo onesposobili, da bi bi. la samostojna, še manj pa, da bi neodvisno živela. Vse to je moralo stran. Veliki Zair (tolikšno ozemlje, kot meri osem Francij) je sestavljen zdaj iz osmih pokrajin, vsa nacionalna energija pa se zbira v eni sami politični organizirani sili — gibanju narodne revolucije. Ob taki notranji konsolidaciji je morala kot prva žrtev pasti — anarhija. Potlej je avtentičnost dobila svojo drugo dimenzijo, ki se odraža v gospodarski neodvisnosti. Vsekakor se Zair ne zapira pred drugimi, ne obrača se vase, zato tudi pojem gospodarske neodvisnosti precizno tolmačijo kot samostojno, neodvisno odločanje o lastni gospodarski poti. Zairci ponosno povedo, da so pri tem popolni gospodarji svoje usode. Tako se je, po zaslugi tega in onega, pred Zairci odprlo novo obsežno področje, področje povezovanja s svetom. Afrika ima vsekakor prednost, zatem pa v širšem pomenu svet nerazvitih, ki ga tarejo podobne skrbi in potrebe in ki je izpolnjen s podobnimi idejami osvobajanja še do včeraj kolonializiranih ali odvisnih držav. Ideja osvobajanja in neodvisnosti ter vojaško-politične nevezanosti je torej vodilni motiv. Ce k temu dodamo še gibanje nacionalnega prebujanja in vračanja k sebi, lahko razmemo tudi kratko in jedrnato geslo vlade: »Ne desno, ne levo, ne po sredi.« BOŽIDAR D JURIČA V Parizu se pogajajo predsedniki štHh afriških držsv in zunanji minister pete — Malgaške republike, ki jim je »cona franka« čedalje bolj v breme OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ, junija. Štirje afriški predsedniki — Senegalec Senghor, Bokasa iz Cen-tralnoafriške republike, Ejadema iz Toga in mavricijski premier Ramgoolam — se v Parizu pogovarjajo s francoskimi funkcionarji o bodočnosti tako imenovane »kooperacije«, ki v mnogočem sloni na dediščini kolonialnih odnosov. Afričani Predlagajo, naj Francija malo bolj pomaga in si malo manj pomaga. Nihče sicer ne verjame, da se bo v odnosih med »metropolo« in nekdanjimi kolonijami kmalu kaj bistvenega spremenilo, vendar pa je ta nemir le znamenje, da se neokolonialne Vezi počasi trgajo. V ponedeljek sta v Parizu državni sekretar za zunanje zadeve Jean Fangois Denisu in malgaški zunanji minister, kapitan fregate Didier Ratsiraka podpisala osem sporazumov o sodelovanju •bed Francijo in Madagaskarjem. Med temi osmimi sporazumi, ki segajo od diplomacije do kulture, je vsekakor najvažnejši vojaški. Ta namreč predvideva, da se bodo francoske čete, stacio-hirane na otoku, do 1. septembra letos umaknile z mal-gaškega ozemlja. V Franciji So sprejeli ta novi korak k Večji neodvisnosti malgaške republike brez posebnega vznemirjenja. Vojska se bo selo verjetno preselila na °tok Reunion in general Bi-Seard, poveljnik franco-skih na Madagaskarju, sodi aa ravnotežje v francoski strategiji v Indijskem oceanu ne bo porušeno. Francoska vojska je na Ma-Jtegarskarju tudi zato, da ščiti interese kakih 40.000 Francozov, ki delajo na otoku. Toda tj interesi so danes bo- lje zavarovani z gospodarskimi vezmi kot z vojaško silo. Zato ti Francozi z večjo pozornostjo spremljajo pogajanja o sklenitvi monetarnega in gospodarskega sporazuma med državama. Pogajanja so se očitno zapletla, kajti sredi maja je Madagaskar, tako kot pred njim Mavretanija, izstopil iz tako imenovane »cone franka«. Tudi v drugih državah frankofonske Afrike, ki so v DENIAU IN RATSIRAKA: »Francija naj malo bolj pomaga nam in malo manj sebi.« "Začetku 60. let postale neodvisne, se najbolj pritožujejo zaradj monetarnih gospodarskih odnosov. Te države občutijo vse bolj breme »cone franka« kot pa njegove koristi. Na eni strani francoska narodna banka jamči trdnost posameznih nacionalnih valut, toda na drugi strani morajo zato frankofonske države dovoliti francoskim podjetjem neomejen izvoz kapitala. Tiste države, ki so izstopile iz cona franka, so prisiljene uvesti devizno kontrolo, sicer bi krvni obtok njihovega gospodarstva začel nehat!. To seveda ne ustreza francoskim interesom in direktor mednarodne banke za zahodno Afriko Jean Duha-mel je nedavno opozoril, da bi »vsaka sprememba v strukturah cone franka, ki hi resno omejila sedanji pretok kapitalov, utegnila povzročiti usihanje zasebnega kapitala, ki ga Francija potrebuje.« Članstvo v coni franka tudi vpenja afriške države v ozke poslovne tokove, ki se stekajo v glavnem proti Fran- ciji, in jim onemogoča vključitev v širšo mednarodno trgovino, že nekaj podatkov kaže, da prinaša ta trgovina več koristi Franciji kot afriškim državam. V zadnjih desetih letih se je nacionalni dohodek frankofonskih držav povečal v povprečju zi 5 odstotkov na leto, medtem ko se je pridelek kakava in bombaža.potrojil, pridelek kave podvojil, prav tako pa se je naglo povečal izkop rudnin. V desetih letih se je afriški izvoz v Francijo povečal po količini za 530 odstotkov, po vrednosti pa le za 190 odstotkov, kajti cene surovin so nenehno pedale. Vse to Afr.čani vidijo in zato vedno pogosteje terjajo spremembo v tej »kooperaciji«, tako na monetarnem kot na gospodarskem področju. Francija je seveda pripravljena le na majhne korake in v rokah ima še močna sredstva pritiska. Na drugi strani pa tudi večina afriških voditeljev, ki so zdaj na oblasti, ne želi postaviti na kocko celotnih odnosov s Francijo, kajti kooperacija je marsikdaj tudi politično jamstvo režimom, ki so na oblasti. Toda poznavalci mislijo, da procesa ne bo mogoče več zaustav-viti, kajti mlada afriška generacija, ki se upira neokolonializmu metropole, vedno močneje pritiska na domače politične strune. ANDREJ NOVAK Nova ,papadokracija‘ Atenski polkovniki so bili pretrd oreh za neizkušenega kralja Konstantina — Kakšna je vojska, ki si je zdaj omislila drugo grško republiko? V svoji sodobni zgodovini je Grčija zdaj že drugič republika. Čudni zapleti zgodovine so hoteli, da je dežela, ki velja za zibelko demokracije, sprejela tujce za kra-ije in jih celo s plebisciti vabila nazaj, kadar so jih domači politiki pregnali. Tudi P° koncu druge svetovne vojne, po tistem, ko je Grčijo trgala državljanska vojna *n ko so zahodne velesile storile vse, samo da ne bi na jugu Balkana zmagala »komunistična nevarnost«, so Atene sprejele kralja, ki je bil med vojno v izgnanstvu. Potem je vse do leta 1964 vodila državo desnica. Monarhiji je bilo to všeč, da pa se ne bi zgodilo kaj presenetljivega, se je še temeljito oprla na vojsko. ,.^rška vojska je nastala iz “Ste armade, ki se je ob podred Velike Britanije inpred-em ZDA bojevala s parti-ki naposled tudi zmagala. f. oborožene sile so orga-®irane po ameriškem zgle-G 1952 so se z vstopom int 6 v NATO popolnoma agrirale z vojaško infra-g.tekturo te organizacije. Gr-* vojaški načrti so del nartov NATO, vojska je orga-zirana, oborožena in izur-Pa po ameriških vzorih, rcirski kader se šola v Afriških in atlantskih vo-Jaskih šolah. Zato je Grčija a ta leta dobivala velikan-v da lahk0 uspešno prodaja le domačin. Kapital je v celoti last IMV, tako da neovirano izvajajo svojo poslovno politiko. Prodaja je organizirana po najsodobnejših principih. Celotno področje Danske so razdelili na 17 prodajnih področij. V 16 imajo svoje koncesionarje, v sedemnajstem pa so pred nekaj dnevi odprli lastno prodajalno, razstavni salon, skladišče delov in servisno delavnico. Skupna pokrita površina znaša 650 m2. Ta točka, ki se nahaja v Ringstedtu leži centralno glede na transportne možnosti in služi tudi kot odpremno skladišče za ostala prodajna področja. Izdelali so lične prospekte v danščini, določili enotne maloprodajne cene in redno oglašujejo v strokovnih revijah. Prodajni argument IMV ni nizka cena, kot je to slučaj pri večini jugoslovanskega blaga, temveč ustrezna kvaliteta in dober prodajni in tehnični servis. Zato se Adria prikolice nahajajo v srednjem censkem razredu. Danska revija Motor, ki je ¥4f: »ki. »IMV« NA DANSKEM Prodajni center »Adria lani kritizirala površinsko obdelavo podvozja, se je letos pohvalno izrazila o prikolicah Adria. Opremljene so z vsem, kar dansko tržišče zahteva: ogrevalne naprave, hladilniki itd. Adria Caravan A/S namerava v bližnji bodočnosti organizirati tudi izposojevalno službo. V tovarni IMV pa se ukvarjajo z načrtom, da bi na jadranski obali organizirali camping, ki bi služil vsem uporabnikom Adria prikolic v Evropi. Upamo, da bodo obmorske občine imele razumevanje za ta načrt. IMV izvaža na Dansko prikolice z dobičkom. Letošn; lijonov danskih kron. S tei prodajo ocenjujejo na 7 m se bo njihova udeležba na t gu povečala na 20 % in to o ostri mednarodni konkurenc Uspeh IMV na danskem trg dokazuje kako nujno je, d neposredni proizvajalci san nadzorujejo in upravljajo ci loten potek od začetka proi: vodnje do končne prodaji vključno s servisom po prt daji. Pot od končane proizvodnj do končne prodaje predstai lja namreč eno polovico d dveh tretjin vrednosti izdelk; na trgu. OLEG VRTAČNIK 3000 stanovanj Štepanjsko naselje bo oddaljeno od centra Ljubljane le tri kilometre in pol in bo imelo tri tisoč stanovanj LJUBLJANA, junija — Od izliva Gruberjevega prekopa v Ljubljanico naprej, na desnem bregu, pa vse proti Golovcu bodo letos pričeli graditi, kot trdijo strokovnjaki, poceni in funkcionalno Štepanjsko naselje, ki bo sprejelo prve prebivalce že v začetku 1975. leta Naselje bo imelo 300 stanovanj: 1300 do 1500 najemniških in 1300 do 1500 lastniških. Zazidalni načrt bodo s skupnim sodelovanjem uresničili občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje, podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Soseska, stanovanjsko podjetje Dom, Ljubljanska banka, poslovno združenje IMOS in Gradbeni center Slovenije. Naselje bo oddaljeno od strogega mestnega centra le tri kilometre in pol, Zaloška in Litijska cesta pa bosta dobra povezava z Ljubljano. Načrt predvideva pešpoti, ki se ne bodo križale s potmi za motoma vozila. Naselje bo imelo dva cen- tra: ob Litijski cesti trgovski in družbeni center (obrtniške delavnice, restavracija, prostori za kulturne in klubske prireditve, ambulanta), ob Ljubljanici pa upravni in preskrbovalni center z dvema osemletkama, štirimi vzgojno varstvenimi ustanovami, otroškimi igrišči, parki za igro, garažami, parkirnimi prostori in samskim domom. Gradili bodo tri tipe stavb: visokopritlične štirinadstropne bloke brez dvigal, visokopritlične trinajstnadstropne stolpnice z dvigali in enonad- stropne stavbe za upokojence. Vsako stanovanje bo imelo že vgrajeno TV anteno ter priključek in iztok za pralni stroj. Stanovalci bodo lahko uporabljali tudi sušilnico in kolesarnico. Prednost pri nakupu stanovanja bodo imeli varčevalci pri Ljubljanski banki. Programirana cena za stanovanja brez dvigal je 3600 din za kvadratni meter, za stanovanja z dvigali pa 3850 din za kvadratni meter. NEVENKA ŠKRLJ PERO Stodruga šola Razstava »5 let — 100 šol« zaznamovala uspešen iztek družbene akcije za zgraditev osnovnih šol v Sloveniji — Prosim vas, barba, obvestite javnost, da je moj poskus letovanja z manj kot 50 dinarji dnevno, popolnoma uspel! (Vjesnik) Razstava »5 let — 100 šol«, ki so jo v sredo slovesno odprli v slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani, je tako rekoč sklenila zelo uspešno slovensko družbeno akcijo. Ob 100. obletnici obvezne osemletne osnovne šole na slovenskem ozemlju je bila namreč sprejeta velika zaveza: v petih letih, od 1969 do 1973 naj bi v Sloveniji sezidali 100 novih osnovnošolskih poslopij Bržčas je tedaj malokdo verjel, da bo načrt uresničen v napovedanem obdobju, vendar pa je dandanes resnica, da smo v omenjeni petletki dobili celo več kot 100 novih šolskih poslopij, o čemer se je mogoče prepričati na sami razstavi. Slikovno gradivo namreč prikazuje 102 novi šolski stavbi, dopolnjujejo pa ga tabele in grafikoni. Natančnejši podatki povedo, da smo Slovenci v petih ,etih dobili 87 povsem novih osnovnošolskih poslopij, 15 pa je bilo dozidav. Vendar pa je s temi dozidanimi šolami tako, da je na novo sezidanega šolskega prostora za dve tretjini starega. Za uresničitev vsedružbene-ga projekta »100 novih šol« je očitno dobro skrbela izobraževalna skupnost SR Slo- venije, kajti akcija se je uspešno končala. Z njo smo v Sloveniji pridobili 200.000 kvadratnih metrov brutto zazidanega prostora, ali z drugimi besedami, kot je bilo rečeno v enem izmed govorov ob odprtju razstave, pridobili smo nov tip šole, katerega skupna šifra je: šola — kulturni in športna center. Taka šola bo lahko poleg učno-vzgojnega programa prevzela tudi vlogo kulturnega žarišča in rekreacijskega središča soseske. Praktične in takoj občutne posledice te pridobitve so v tem, da so z novimi šolami odpravili tretjo izmeno pouka in celo delno odpravili drugo izmeno, ter nadomestili odslužene učne prostore. Pomer. akcije 100 šol je mogoče razbrati tudi iz denarnih zneskov, porabljenih za graditev. V teh petih letih je »šlo« za sezidanje stodveh šol 71 milijard starih dinarjev. Od tega so 20 milijard zbrali s samoprispevkom, 9 (..lilij ard so dale gospodarske organizacije, preostalo pa republiška izobraževalna skupnost, banke itd. Za primerjavo tem naložbam pa naj bo podatek, da je znašal v enakem obdobju redni skupni Jurjevanje na pragu Bogat program prireditev na jubilejnem jurjevanju v Črnomlju, 9. in 10. junija - Prikaz narodnih običajev s plesi - Razstava domače obrti iz Adlešičev ČRNOMELJ, junija — Bela krajina je pripravljena sprejeti več tisoč gostov, ki bodo prišli 9. in 10. junija na X. jubilejno jurjevanje v Črnomelj. Pričakujejo velik obisk iz Slovenije, Hrvaške in tudi iz tujine. Belokranjci bodo že po tradiciji k programu dvodnevnega praznovanja pridjali tudi dobršen del svojega gostoljubja, saj je v Beli krajini vsakdo dobrodošel gost. Program praznovanja je letos še pestrejši, nastopile bodo številne folklorne skupine — posebej naj omenilo folklorni ansambel iz Rezije. Bolj naložene ladje V koprski luki maja večja promet izvoznega blaga in tranzit KOPER, junija — V koprski luki so maja pretovorili 131.909 ton blaga, kar je za 21 % več kot v enakem obdobju lani. Se zlasti se je povečal promet izvoznega blaga in sicer od 7.205 ton na kar 22.300 ton. Občutno je porasel tudi promet tranzitnega blaga. Lani maja je šlo skozi koprsko luko 47.813 ton blaga v tranzitu, letos pa že 61.100 ton. V tem obdobju se je zmanjšal promet blaga, namenjenega za uvoz, tega so v letošnjem maju v koprski luki pretovorili 42.400 ton, lani pa 46.731 ton. V koprski luki so maja pretovorili tudi 11.760 ton nafte. JOŽE KLANJŠČEK Nippon kmalu odprt Hotel Turist ureja prvo japonsko restavracijo v Ljubljani LJUBLJANA, junija — Na Trubarjevi cesti, v prostorih bivše gostilne Dalmacija, ureja že od lanskega decembra hotel Turist japonsko restavracijo Nippon. V restavraciji z intimno japonsko glasbo, ikebano in dekorativnimi predmeti bo poseben tatami prostor, v katerega bodo gostje vstopali le sezuti, stregli pa jim bosta gejši. Servirali bodo predvsem japonsko hrano, ki jo bodo pripravljali pred gosti. Največ bo morskih jedi. V restavraciji bo zaposlenih 8 gostincev. Od teh bodo trije Japonci, ki jih je priskrbel Takaši Toku-hisa, učitelj karateja v Ljubljani. Nova specializirana restavracija, ki bo verjetno sprejela prve goste še ta teden, bo predvidoma odprta od 12. do 15. ure in od 19. do 24. ure. Ob nedeljah bo zaprta. J. ODAR Denar za dom v Kumrovcu BEOGRAD, junija (Tanjug) — Za gradnjo spominskega doma borcev in mladine Jugoslavije v Ku-rrirovcu so do 20. maja zbrali Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvatska, Makedonija, Srbija in avtonomni pokrajini Kosovo in Vojvodina ter enote JLA, zvezna organi, jugoslovanska diplomatska predstavništva, delovne organizacije, jugoslovanski državljani v inozemstvu in drugi občani 37,160.588 dinarjev, sama Slovenija pa je do 30. maja zbrala 2,213-171 dinarjev. Bela krajina je polna folklornih zanimivosti. Šege in običaji, ki so v tej prikupni deželici sonca, grozdja in do-orih src nekaj svojevrstnega, nas povedejo ob jurjevanju v davne preživete dni ljudstva, ki je' dalo svojim notranjim nagibom izraza in poudarka v življenju in opazovanju narave. Najpomembnejša obredja je belokranjsko ljudstvo praznovalo v kresni dobi, ki se prične na Jurjevo in neha na Ivanje. Jurjevanje in nastop pomladi — praznik prve setve — je svečan uvod v znamenito kresovanje. Belo- Take so napovedi strokovnjakov, ki so pripravili osnutek razširjenega plana Hrvaške za leto 2000. Da bi našli najbolj racionalen izhod za izkoriščanje in organizacijo prostora do tistega časa, so morali predvideti tudi nekatere najvažnejše smeri razvoja, od gibanja in strukture prebivalstva do tega, kako naj bi poleg intenzivnega gospodarskega razvoja in pričakovanih sprememb obdržali nujno naravno bilanco in zavarovali naravne in zgodovinske dragocenosti, z eno be- Profesor Pauling je ob neki priložnosti zatrdil, da koncentracije tega vitamina — višje od tistih, ki zadoščajo za preprečitev skorbuta — močno povečajo človekovo odpornost, zlasti proti nahodu in navadnim prehladom. Novi pristaš večje uporabe tega vitamina dr. Man-Leeyew s claytonskega biokemičnega inštituta pri univerzi v Austinu (zvezna država Texas) trdi, da so doze vitamina C, ki jih priporočajo danes, morda tridesetkrat ali celo stokrat nižje, kot bi bilo potrebno. kranjska jurjevska obredja so se ohranila vse do danes, kar dokazuje, da je bilo jurjevanje poleg kresovanja starim Slovanom eno poglavitnih obredij, ki ga je prinesel rod Slovencev, ko se je naselil v Beli krajini iz svoje prvotne domovine, skupaj z drugimi šegami in običaji. Amaterske folklorne skupine iz Bele krajine in sosednje Hrvaške bodo v soboto zvečer in v nedeljo dopoldne prikazale svoje običaje: kola, plese, svatbeni obred, kresovanje in drugo. V pogovoru s predsednikom pripravljal- sedo, organizirali prostor, ki bi kar najbolj ustrezal potrebam bodočih generacij. »Trdi točki«, iz katerih izhaja plan prostorske ureditve Hrvaške, sta:' geografske značilnosti tega območja in prehajanja Hrvaške v vse bolj razvito socialistično in samoupravno družbo, v skupnosti z drugimi jugoslovanskimi narodi in območji. Gospodarski razvoj bo bolj intenziven in bo temeljil predvsem na »horizontali« ob Savi, ki povezuje zdaj najbolj razvita industrijska območja Ljublja- Do takšnih sklepov je prišel na podlagi poskusov, ki jih je delal z zamorskimi mačkami. Prvo vprašanje je, ali je mogoče primerjati njihove potrebe po askorbinski kislini s človeškimi. Čeprav bi bilo narobe prenašati ugotovitve z ene vrste na drugo, pa so podatki uporabni vsaj za primerjavo. Dr. Yew je preučeval pet skupin zamorskih mačk. Ena je dobivala standardno laboratorijsko hrano s približno 3 miligrami vitamina C na vsakih 100 gramov teže labo ratorljske živali. Živali v dru. nega odbora Kamilom Weis-som smo zvedeli, da bodo belokranjske narodne običaje " plesi prikazale folklorne skupine iz Adlešičev, Črnomlja, Dragatuša, Metlike, Pre-loke, Predgrada, Starega trga, Semiča, Vinice in Bojancev. Razen tega bodo od drugod nastopile še skupine iz Rezije, Lamove vasi pri Ptuju in Lazin pri Karlovcu. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzelo turistično-gostinsko podjetje Viator, ki bo skrbelo tudi za pogostitev in dobro počutje obiskovalcev Bele krajine. V program pra- ne, Zagreba in Beograda, druga pa bo tekla ob Dravi. Gospodarski načrtovalci veliko pozornosti posvečajo tudi »vertikalam«, ki povezujejo severne dele Hrvaške z Jadranom, Istro s sosednimi deli Hrvaške in Slovenije tn dalmatinsko regijo z zaledjem v BiH in Črni gori. Nova jadranska magistrala — sedanja bo postala lokalna cesta — bo speljana večidel stran od obale in bo vnesla več življenja v Liko in Dalmatinsko Zagorje, tako kot tudi avto cesta Zagreb—Split. gih skupinah pa so dobivale 0,05, 0,5 in 50 miligramov vitamina C, preračunano na 100 g telesne teže, s čimer je bil zagotovljen tisočkraten razpon v količini zaužitega vitamina. Dr. Yew je nato spremljal podatke o rasti živali in o tem, v kolikšnem času si opomorejo po kakšnem kirurškem posegu. Omrtvičenim živalim so s hrbta izrezali košček kože, nato pa zapisovali, kako hitro se je rana celila in kako hitro so živali po c^re-clji dobile prejšnjo težo. naualje je dr. iew opra znovanja sodi tudi enodnevna razstava v kulturnem domu, kjer bodo prikazali domačo obrt iz Adlešičev. Tam si bo moč ogledati tkanje, vezenje, izdelavo pisanic in podobne zanimivosti iz domače obrtne dejavnosti. SLAVKO DOKL Letina oliv v Dalmaciji bo nadpovprečna? SPLIT, junija (Tanjug) — Bera oliv v Dalmaciji bo letos nadpovprečna, ocenjujejo strokovnjak; in priporočajo pridelovalcem oliv, da uporabljajo vse potrebne agrotehnične ukrepe. Po daljšem zastoju in zmanjšanih letinah so zadnji čas začeli nasade oliv ob obali dobro obdelovati, vendar je za dober razvoj oliv potrebna zaščita pred »vsiljivci«, ki so se zaradi mile zime zelo razmnožili Kilogram oliv, namenjen za industrijsko predelavo, bo letos veljal 6 dinarjev, kar je za petino več kot lani. To bo vzpodbudilo pridelovalce, da se bodo številneje vrnili k pridelovanju oliv. Vino in grozdje hrana? KRUŠEVAC, junija — Gospodarska zbornica Srbije je sprejela predlog vinogradnikov iz 24 občin, da je treba priznati vinu status prehranjevalnega izdelka, pišejo Večemje novosti. Ugotovili so, da je položaj vinogradništva iz leta v leto slabši. Zapuščenih vinogradov je vedno več in s tem ukrepom bi bili vinogradniki osvobojeni raznih dajatev, kot je na primer davek na kleti. S tem denarjem bi ustanovili sklad za razvoj vinogradov. Slab položaj vinogradništva mislijo izboljšati tudi z omejitvijo občinskega davka na vino in grozdje. vil biokemično analizo vzorcev kože, da bi dognal, kako Je s sintezo strukturalne beljakovinske sestavine kolagena v organizmu. Najhitreje so se rane zacelile pri živalicah, ki so dobivale najvišje koncentracije vitamina (50 miligramov na 100 gramov teže), pri drugih pa je bil ta proces za ustrezen odstotek počasnejši. Ži-valice, ki so dobivale največ vitamina, so se tudi najhitreje zbudile iz omrtvičenosti. Toda rast in pridobivanje telesne teže pred kirurškim posegom in po njem sta bila najboljša pri živalicah, ki so dobivale dnevne doze 5 miligramov vitamina na 100 gramov teže. V skupinah z 0,5 miligrama, zlasti pa še z 0.05 miligrama, je bil rezultat veliko slabši. Vse omenjene razlike sicer niso statistično pomembne, vendar je treba zapisati, da so bile živalice z najmanjšo koncentracijo vitamina C manj gibčne in odporne kot tiste z boljšo vitaminsko prehrano, najboljši pa so bili rezultati pri tistih, ki so dobivale na dan 5 mg na 100 g teže. Hrvaška 2000 Napovedi strokovnjakov, ki s o pripravili osnutek razširjenega plana Hrvaške za leto 2000 — Donava—Jadran ZAGREB, 6 jun. (Tanjug) — Na Hrvaškem bo 7 odst. kmetijcev zalagalo z žitom, mesom in drugimi proizvodi vso republiko, še precej pa bo ostalo za izvoz. Po modemih cestah, od katerih jih je večidel še v načrtu, bo vozilo več kot milijon avtomobilov, ne da bi šteli tiste, ki bodo prihajali iz drugih republik in držav. Blago, ki potuje po Donavi, bodo lahko brez pretovarjanja spravili do Reke in od tam naprej v svet po novi plovni poti Donava—Sava—Kolpa—Jadransko morje. Od 11% prebivalstva, začasno zaposlenega v tujini, bo zunaj naših meja ostalo le še 2,5% ljudi. Mačkam godi 0 Raziskave o vitaminu C, ki ga po mnenju znanstvenikov absolutno premalo uživamo — Dokaz zamorske mačke AUSTIN, junija (Tanjug) — Dolge razprave o vitaminu C in prehladu, ki jih je sprožil dvakratni nobelovec Linus Pauling, so pripomogle k temu, da so se raziskave učinkovitosti čudežne askorbinske kisline spet znašle v središču pozornosti. proračun za slovensko osnovno šolstvo 74 miliajrd dinarjev. Ob razstavi je treba povedati, da le-ta ne prikazuje v slikovnem in tiskanem gradivu le novo sto in drugo šolo, marveč zelo nazorno kaže, kako se je razvijala šolska stavba od preteklih stoletij do danes, in kako je bilo poskrbljeno za materialno osnovo šole. Srečati se je mogoče z najstarejšo listino, ki omenja šolsko stavbo; izvira iz leta 1418, ko je vojvoda Ernest dovolil obnoviti šolo pni sv. Nikolaju v Ljubljani. Podatke o zgodovini gradnje šol so dobili prireditelji razstave — slovenski šolski muzej ob pokroviteljstvu izobraževalne skupnosti Slovenile — v kronikah, kjer so P° arhivskih virih ali po ustnem izročilu vpisani podatki o začetku svetnih šol v cerkvenih, zapuščenih ali šoli Pre" puščenih stavbah. Drugi podatki pa izvirajo že iz redne šolske zakonodaje, začete s »Splošno šolsko naredbo leta 1774« in iz kasnejših statistik. Razstava je potujoča in bo od septembra naprej odprta v večjih središčih naše republike. P. ŽAGAR Jagode po tri dinarje V Južni Srbiji jagode dobro obrodile, cena padla NIŠ, junija (Tanjug) — Na jugovzhodu Srbije so pridelali dva tisoč ton jagod. Poldrug tisoč ton so odkupila podjetja družbenega sektorja. Proizvajalci in predelovalci so se dogovorili, da bodo letošnje jagode po tri oziroma štiri dinarje kilogram — odvisno od kakovosti. Jagode bo zvečine porabila predelovalna industrija, nekaj jih bodo spravili v hladilnike, precej pa prodali na trgu. Samo v primerjavo: n ljubljanskem živilskem trgu so bile jagode minulo soboto po 16 oziroma 1 din za kilogram. 0 Zakon o izvoru lastnine Zr. gora: izvor premoženja bodo ugotavlja e posebne komisije TITOGRAD, junija (T3*1 ug) — Zbor občin skup^ čine Cme gore je v srea prejel zakon o ugotavlja lju izvora premoženja-Cre so ga v torek potrdil1 v državi uzakonila rganov za ugotavljala premoženja, ro akonu se vse, idobljeno zakonito, nur izvora m m iti, ni pa darilo ali ina, odvzame m P° družbena lastnina. valicah so US0}? sune kolage*ia. zapisoval pog med skupinam}’ kih koncentrat ie da se Potr . iih živalic razU-stih z višjo kon-a so bile reak tamina C, kl ZSS*£ 3 dr. Yewu PrsK ta, če jo, Pre^a V VeTmeni’ takopotrePb> K) mg d.5 S} ,0 dan, ne P® kot zdaj P^P m dr. Yew opo; težišče dok® tistb ŠPORT ŠPORT ŠPORT Kolesarstvo DIRKA «C1R0 DJTALIA V najnapornejši etapi je Fuente premagal Merckxa Dobra vožnja mladega F. Maserja - Danes okrog 16. ure se «Eiro» zaključi v Trstu po 20 etapah I^URONZO, 8. — Jose Fuente je ®ično vendarle premagal Eddyja 6rckxa, pa čeprav šele v predzad-J" etapi, španski kolesar je 112 km evozil sam in v najnapornejši eta-1 celotnega «Gira* zadal 2’38” zao-belgijskemu asu. Fuente je Jv1 Privozil na vrh vseh štirih gor-prelazov in dokazal, da je res reden gorski vozač. “tonski kolesar je ušel pri vzponu ( Prvi prelaz — Valles. Najprej je ®edalo, da bo to le kratkotrajen brezuspešen beg, toda na koncu ■T.ie izkazalo, da se večkrat spla-Jc tudi brezupni in na videz nori togi. Fuentejeva prednost pred za-Jvovalci se je večala na vzponih in y toto skrčila pri spustu v dolino. stono pa mu je majhna prednost Letovala, da je prišel še čez pre-g. S. Luigia (1475 m), čez prelaz J?5 ki je bil s svojimi 2236 m naj-J/1' vrh na celotni dirki po Italiji, [^'krje pa še čez prelaz Tre Croci v m). Fuente je popolnoma uspe! nameri, da bi zmagal v naj-,2! etapi te naporne športne mani-^cije. Uj °'eg Fuenteja je prijetno presene-( **iladi Francesco Moser, ki se je ^toominutno zamudo uvrstil na dru-je •Pesto ter premaga! Ritterja, ki . tudi zablestel na zanj nenavad-Tj Področju. ; .cdtem ko je bil Fuente stalno časa v drugi polovici v vodstvu, mu k 'tokaj časa sledil Farisato, za V? Pa Približno trideset kolesarjev, katerimi so bili vsi najboljši. * «Coppijevem vrhu» pa je imel tJattoc 2’25” prednosti pred Mer-t^ton in Battaglinom, medtem ko je k®* Gimondi z ostalimi še pet se- zaostanka. Francesco Moser pa zasledoval kar s preko štirimi mi- • ,.4rni. ki jih je nadoknadil pri j. "tu s prelaza Giau. Pri vzponu na Tre Croci pa je skupno z 1 torjem presenetil vse najboljše in t :ma m ŠPORT DANES S°BOTA, 9. JUNIJA 1973 NAMIZNI TENIS 1f. POKAL JULIJSKIH ALP A°0. na Bledu ^©lujeta tudi Kras in Sokol KOŠARKA i, TURNIR VDF p , 0 na Opčinah "l6* - Bor JUTRI NeDELJA, 10. JUNIJA 1973 NOGOMET 9 MLADINCI b 30 v Dolini s«ndra Z. — Primorje * * * ^ v Trstu, stadion «1. maj» '°n — De Macori . ZAČETNIKI v Trstu, Sv. Sergij J3?esana — Breg namizni tenis o pokal julijskih alp S01. °, Bledu kujeta tudi Kras in Sokol ODBOJKA Mi 9 • DEŽELNI FINALE (moški) to v Trstu, Elizejske poljane °Pa tudi Olympia (GO) * * * 9 'Deželni FINALE (ženske) Na«* V Nabrežini tudi Sloga KOLESARSTVO dirka veteranov 10nnNA KRONOMETER Nasjl na Opčinah ,0Pa tudi Adria se podal proti cilju ter odščipnil vodečemu Fuenteju poldrugo minuto. 0-ba zasledovalca sta prispela na cilj minuto za zmagovalcem, dve minuti kasneje so prispeli Merckx in tovariši, dobrih pet minut kasneje pa počasi vsi zaostali kolesarji. Z jutrišnjo etapo iz Auronza do Trsta (190 km) se bo dirka po Italiji zaključila. Pisana karavana kolesarjev bi morala prispeti na cilj v Trstu, na Trg Unita, približno ob 16. uri. Vrstni red 19. etape Andalo — Auronzo (208 km): 1. Fuente Jose (Šp.) 6.56’20” s poprečno hitrostjo 29,973 km/h 2. Moser Francesco zaost. 1’06” 3. Ritter Ole 1’07” 4. Merckx Eddy 2’38” 5. Gimondi Felice 6. Paolini 7. Panizza 8. Pesarrodona 9. Motta Skupna lestvica po 19. etapi: 1. Merckx 2. Gimondi 101.25’55” zaost. 7’42” 3. Battaglin 10’20” 4. Pesarrodona 15’51” 5. Lazcano 1911” 6. Panizza 19’45” 7. Motta 2219” 8. Ritter 24’24” 9. Fuente 26’06” 10. Galdos 26’35” Lestvica za gorsko nagrado: 1. Fuente točk 520 2. Merckx 500 3. Battaglin 180 4. Gimondi 110 5. Farisato 80 6. Panizza, Ritter 70 8. Zilioli, Crepaldi, Lazcano 30 Italijanski kolesar Gianni Motta je bil kaznovan s 4’30” in 50.000 lirami globe, ker ga je v 19. etapi iz An-dala do Auronza vlekel avtomobil. NOGOMET DREVI V RIMU Italijanska reprezentanca proti svetovnim prvakom Srečanje bo služilo Italijanom in Brazilko t priprava za SP v Miinchnu cem RIM, 8. — Drevi ob 18.30 se bosta na olimpijskem stadionu v Rimu srečali v prijateljski nogometni tekmi državni reprezentanci Italije in Brazilije .Tekma spada v okvir praznovanj 75-letnice obstoja italijanske nogometne zveze. Italijani, ki so se z Brazilci že večkrat srečali, $o zadnjič nastopili v uradni tekmi proti njim na svetovnem prvenstvu v Mehiki, ko sta obe reprezentanci igrali v finalu za prvo mesto in za dokončno osvojitev pokala Rimet. Kot je znano, je takrat premočno zmagala Brazilija, ki se bo tokrat predstavila v Rimu v skromnejši obliki, predvsem pa bo predstavila vrsto novih igralcev, ki se pripravljajo za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v Miinchnu. Tudi trener italijanske reprezentance Valcareggi bo poslal na i-grišče spremenjeno ekipo. Proti Braziliji bi morali Italijani nastopiti v naslednji postavi: Zoff, Sabadini, Facchetti, Benetti, Bellu-gi, Burgnich, Mazzola, Capello, Pu-lici, Rivera in Riva. Rezerve pa bodo: Albertosi 12, Marchetti 13, Wilson 14, Re Cecconi 15, Causio 16, Chinaglia 18, Anastasi 19. Srečanje bo oddajala tudi italijanska televizija s pričetkom ob 18.25. RIM, 8. — V Rimu so odigrali osmine finala mednarodnega teniškega turnirja. Američan Smith je premagal Solomona s 6:0, 6:4, Madžar Szoke pa je odpravil italijanskega predstavnika Mulligana s 7:5, 6:1. Jutri se bosta v Dolini, s pričetkom ob 11. uri, spoprijeli ekipa Ricmanj in izbrana nogometna vrsta srbskih delavcev, ki so zaposleni v Trstu. Prijateljska nogometna tekma Danes v Dolini Breg-Koper Danes popoldne bodo odigrali v Dolini prijateljsko nogometno srečanje med Koprom in Bregom, ki bo zaključilo celoletno delovanje brežanskega društva. Mimo lahko trdimo, da je bila letošnja nogometna sezona za Brežane zelo uspešna: cilji, ki si jih je zadelo društvo v začetku prvenstva, so bili v celoti doseženi. V drugi amaterski ligi se je moštvo rešilo izpada in še kar zadovoljilo. Hvale vredno pa je, da so tu nastopili tudi mladi igralci. Največ zadoščenja pa so nudila društvu mladinska moštva. Naraščajniki so zmagali na turnirju «Pacco» ter se uvrstili na drugo mesto na naraščajniškem prvenstvu. Uveljavili so se tudi kot ena izmed najmočnejših slovenskih mladinskih ekip v zadnjih letih. Današnje srečanje bi morali biti vsekakor zanimivo, saj je Koper solidno moštvo. ŠD Breg bo poleg tega organiziralo še piknik, da bi tako zaključilo celotno letošnje delovanje društva ter bi to moral biti pravi društveni praznik. Po vsej verjetnosti bo piknik prihodnjo nedeljo, 17. t. m. Pred odhodom na zaslužene počitnice pa bo odbor priredil še izlet. Kam, ni še znano, bo pa 8. julija. VAM KOŠARKA Kontovel bo nastopil na turnirju v Mariboru Kontovelski košarkarji so odpotovali v Maribor na mednarodni turnir, kjer bodo nastopali skupno z Marlesom, Radensko in tržaško ekipo SABA. Turnir se bo odvijal v Radencih in v Mariboru na igrišču v Ljudskem vrtu, kjer se bodo društva pomerila v minibasketu in med pionirji. Če pomislimo, da je minilo le slabo leto, odkar so na Kontovelu začeli gojiti košarko, pomeni udeležba na tem turnirju velik uspeh za domače društvo. Kon-tovelci bodo odigrali dve tekmi s pionirji Marlesa in Radenske. Najmlajši pa se bodo pomerili v minibasketu z moštvom Radenske. Da bi imeli naši mladi igralci tudi moralno podporo je ŠD Kontovel priredil izlet z avtobusom. Vsekakor je ta turnir vzbudil precej pozornosti med prebivalci Kontovela in Proseka, ki v glavnem ugodno gledajo na razvoj športnega delovanja in udejstvovanja naše mladine. Ob zaključku moramo našim mladim košarkarjem, ne glede na uspeh, želeti, da bi zapustili dober vtis na tem mednarodnem .srečanju in ,.da bi,.,v, bo-'doče še večkrat prišli v stik z raznimi športnimi društvi v Sloveniji. RAZPORED TEKMOVANJ Danes. Slatina Radenci: 17.00 pionirji Marles — Kontovel; 18.00 mi-nibasket Radenska —- Kontovel; 19.30 pionirji Radenska — SABA. Jutri. Maribor (igrišče v Ljudskem vrtu): 9.30 Radenska — Kontovel: 10.30 pionirji Marles — SA BA; 11.30 minibasket Marles — SABA. H. L. STRELJANJE Goriška strelska sekcija je priredila drugi turnir za svoje člane, katerega se je udeležilo 23 tekmovalcev, razdeljenih v dve kategoriji. Med starejšimi so zasedli prva tri mesta Frazzica, Zinghini in Chinese. Med mlajšimi pa je zmagal Cristiani. Delovanje te novoustanovljene sekcije se bo nadaljevalo septembra, ko bodo priredili še tri turnirje. FIRENCE, 8. — V nedeljo bodo odigrali v Firencah finalno srečanje mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja UEFA. V finalu za prvo mesto se bosta srečali Anglija in Vzh. Nemčija, ki sta v polfinalu premagali Italijo in Bolgarijo Ti dve reprezentanci se bosta, prav tako v nedeljo, spoprijeli za dodelitev tretjega in četrtega mesta. . Ur ^ksanc/er Peter Partizanski zdravnik 83 togatega, pa »udi težkega življenja partizanskega zdravnika ^ Ogiedovai sem njegovo nogo. Stopalo je bilo oteklo in zelo ‘tja 7 ni se mogel opirati nanj. Dal sem mu injekcijo mor-Ho , .0 Prej smo ga položili na tla tako, da ^ je naslonil nota Sem jo operiral, na drevesni štor. Levček mu je legel tjijj®rsi in ga držal za obe roki, da ne bi mogel mahati z Ša če bi zaradi bolečin postal nemiren. Tine in Tone sta Vii J6la vsak za eno nogo. Vsi trije so se ga močno oklenili. So se 55 vsemi silami, kot so bili vajeni, kadar je bilo W 5vigniti težko deblo. Tako se Slavec ni mogel niti pre-?2 žganjem sem očistil rano in boleče mesto, nato v bolno meso okoli omrtvele kosti. Spočetima sem tg k narahlo, da ga ne bi preveč zabolelo. «Pohiti in nič se &0 J.» je - -- *- ’-J - v|> Csto S°n t0 prežal sem še mrtvo tkivo okoli rane, „Va'Vt:-ia Pustil sem rano odprto in obvezal. Operacija je gotova. ^i6[ a|l!le so izpustili operiranca. Globoko je zajemal sapo. j® Uiv,, na ta način znebiti neznosnih bolečin. Kmalu se Viw_ m. Bolečine so popustile in povrnila se mu je volja. ga> ae je injekcija morfija kaj koristila j- dejal. Opazil je debele kaplje znoja, ki so mi tekle ul- Res, zabolel me je vsak rez, ki sem mu ga napra ^ ie le škrtal z zobmi in tako kljuboval neznosni bo-"t. Kmalu sem izrezal preostanek osnovne falange na pal-, rezal sem še mrtvo tkivo okoli rane, ki je sedaj moč Klvaveia BOKS 20. EVROPSKO PRVENSTVO V ORGANIZACIJI ZSSDI Trije Jugoslovani! Danes začetek seminarja uvrščeni v finale za trenerje in odbornike (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — V dosedanjih borbah na 20. evropskem prvenstvu v boksu je Jugoslavija zabeležila velik uspeh. Nikdar doslej niso i-meli jugoslovanski boksarji treh zastopnikov v finalnih borbah. Kaže, da si bosta dva priborila zlati kolajni (Beneš in Parlov), medtem ko je Jovanoviču v peresni kategoriji že zagotovljena srebrna kolajna. Največji uspeh so doslej poželi boksarji iz Sovjetske zveze, od katerih se jih je pet uvrstilo v finale. Na drugem mestu je Romunija s štirimi finalisti, potem Jugoslavija in Poljska s tremi, Vzh. Nemčija z dvema, Španija, Madžarska, Bolgarija, Francija in Zah. Nemčija z enim boksarjem. V sinočnjih polfinalnih borbah je od Jugoslovanov najbolj prepričljivo zmagal Marjan Beneš, 22-letni študent, ki je boksal v stilu Casiusa Claya. Preden se je zaključil drugi krog je premagal dosedanjega evropskega prvaka v pol-velter kategoriji vzhodnega Nemca Beyerja. S tehničnim k.o. je evropski prvak in olimpijski zmagovalec v poltežki kategoriji Mate Parlov premagal Sovjeta Karata-jeva. Zgodilo se je celo, da je pred koncem prvega kola moral Parlov zaradi udarca v brado na tla. Komaj se je začel 2. krog, je Parlov odločno napadel svojega nasprotnika in mu zadal več močnih udarcev. Negotovo je bilo, kako bi se končalo srečanje, če ne bi sodnik v 23. sekundi prekinil borbe, ker sta imela oba boksarja poškodovan obraz. Sodnik na ringu je odločil, da se borba prekine in da sodniki točkujejo borbo do prekinitve. Vseh pet sodnikov je odločilo, da je Parlov boljši in tako se je jugoslovanski predstavnik uvrstil v finale, kjer se bo jutri srečal s Poljakom Gortatom. B. B. divar. Na sporedu, ki so ga štar.-dreški nogometaši prejeli iz Celja, je ob 17.30 nogometna tekma Kladivar — Juventina, r.ato pa srečanje med predstavniki obeh klubov, kjer bodo Prof. Drago Ulaga bo predaval o metodah športnega treniranja Kot smo že poročali, bo danes in jutri seminar za trenerje in odbornike naših športnih društev in tudi za zasnovali medsebojno pobratenje. To | profesorje telesne vzgoje na sloven- bi bil tudi prvi primer športnega pobratenja med društvoma iz zamejstva in iz matične domovine. Poleg tega si bodo štandrežci ogledali tudi turistične zanimivosti, kot so celjski grad in številni muzeji. Odpotovali bodo ob 6.30 po italijanskem času iz Šempetra. Do tam pa bodo šli z lastnimi sredstvi. LESARSTVO Jutri bo na Opčinah kolesarska dirka veteranov na 26 km dolgi progi, ki jo bodo morali koiesarji prevoziti na kronometer, Predstav-niki lonjerskega kluba Adria so žSLJiastop. na tej ..dirja precej optimistično razpoloženi, saj so v odlični formi in so med favoriti za zmago. Na žalost pa verjetno ne bo mogel, zaradi službenih obveznosti, nastopiti Vižintin. Prav tako je negotov nastop Maverja. Na vsak način pa bi morala Macarol in Bonano zadostovati za uvrstitev med prvo peterico, če že ne na prvo mesto. Start dirke bo ob 10. uri na železniškem nadvozu na Proseški cesti. Radi ŠPORTNO DRUŠTVO VESNA vabi člane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo danes, 9. t.m. v dvorani Ljudskega doma ob 20.30 v prvem sklica nju, ter ob 21. uri v drugem sklicanju ob vsakem številu članov. Odbor to* .uirj &rašai Navezava prijateljskih stikov med Juventino in celjskim Rladivarjem Športno društvo Juventina iz Štan-dreža bo letos proslavila uspešen zaključek sezone z enodnevnim izletom v Celje. Pravzaprav ni to samo izlet, toda tudi prijateljsko srečanje s tamkajšnjim nogometnim klubom Kla- «Bolje hi bilo, če mi je ne bi dal,» je rekel. «Samo vrti se mi po njej in nič drugega.» Tak je bil komandant Slavec. že drugi dan je stopil na nogo. V začetku je hodil opiraje se na paboo do bližnje lokvice, kamor smo hodili po vodo, nato vsak dan dlje. Hodil je dopoldne, nato počival. Popoldne je ponovil svojo vajo. Tako je delal vsak dan. Lepega dne kasno jeseni se je poslovil od nas. Odšel je v svoj kraj. Z njim sta šla žena in sin. Po vojni sem izvedel, da je padel pri Kranju kot partijski funkcionar z imenom JokeL Bili smo že kakih deset dni na Berinščku. Življenje je teklo svojo pot. Razen Slavca, ki je prihajal s Hrvaškega na muli, sem imel še dva nova ranjenca, oba Hrvata, ki sta bila v Loškem odredu. Nekega dne je Tine v dolini zvedel, da se pripravljajo Italijani in belogardisti na novo akcijo. Pregledali da bodo gozdove okoli županovega laza. Nastali so trenutki napetosti, ki jih sicer nikoli ni manjkalo. Toda kadar si pričakoval hajko, je bila napetost še večja. Za nas je bila to prva preizkušnja, koliko velja naša konspiracija. Tine je prinesel vest, da v dolini vedo za bolnico. Natanko, kje je, niso mogli vedeti, toda da je tu nekje za Babno polico okoli Zupanovega laza, to so nekako izvedeli. Naš položaj ruti ni bil tako slab. Med Loško dolino in bolnico je bil Loški odred. Njegove patrole so kontrolirale ves teren pred Berinščkom. S hrbtne strani, to je iz strani Gorskega kotarja, Italijanov doslej še ni bilo in jih tudi ni bilo pričakovati. Tako smo živeli v nekakem varljivem prepričanju, da nas lahko napadejo le iz Loške doline. Ce bi se to res zgodilo, bodo najprej naleteli na Loški odred in šele ko bi opra vili z njim, bi lahko udarili po nas. Mi bi opazili, da nekaj ni v redu, po streljanju, ki bi ga bilo čuti od Otrobovca, kjer se je nahajal odred. Tako bi se še pravočasno lahko umaknili globlje v gozd. Razen Slavca so se vsi lahko gibali. Njega bi morala pod skih šolah. Seminar se bo pričel danes popoldne ob 17. uri in se bo nadaljeval jutri dopoldne ob devetih. Obravnavane teme bodo izredno zanimive in posamezni predavatelji . so več kot dobri poznavalci in strokovnjaki v posameznih športnih panogah ter bodo znali to znanje tudi dobro posredovati drugim. Prav zaradi tega še enkrat toplo priporočamo vsem našim trenerjem, odbornikom in profesorjem, da se seminarja udeležijo, saj bodo nedvomno veliko pridobili. ZSŠDI si je zelo prizadevala pri organizaciji tega seminarja in njegov uspeh je odvisen samo ,od udeležbe naših športnih delavcev. Program seminarja je naslednji: Prvi' del seminarja se bo pričel danes ob 17. uri in je namenjen vsem ter bo na stadionu «1. maj». Prvi dan bo predaval le prof. Drago Ulaga, ki bo najprej seznanil udeležence «0 metodah športnega treniranja*. Važnosti te teme m treba posebej poudarjati. To področje je v zadnjih letih napravilo pomemben korak naprej in prav novim prijemom treniranja se moremo zahvaliti za velik napredek v vseh športnih panogah. Isti predavatelj bo ob 19. uri predaval o za nas še posebej zanimivi temi: «Telesra vzgoja in šport kot vzgojna in narodnoobrambna dejavnost*. Jutri se bo seminar nadaljeval v Dijaškem domu v Ul. Ginnastica 72. Poslušalci se bodo porazdelili v tri skupine. Predavanja se bodo pričela za vse istočasno ob 9. uri. Trenerjem odbojke bo najprej prof. Viki Krevselj zavrtel kratek film, ki ga je posnel na zadnjih olimpijskih igrah v Miinchnu. Isti predavatelj bo nato predaval o moderni strukturi igre pri odbojki. Predavatelj Štefan Filipančič iz Raven na Koroškem in dolgoletni trener Fužinarja bo praktično prikazal potek treninga. Opozarjamo seminariste, da prinesejo s seboj tudi športno opremo. Nogometni trenerji bodo imeli istočasno predavanje o temi: «Priprava na tekmo in vodenje treninga*, seveda nogometnega. Tem slušateljem bo predaval dober poznavalec nogometne igre in bivši trener ljubljanske O-limpije prof. Brane Elsner. Tretja skupina, odborniki, se bo zbrala pri prof. Marjanu Jeločniku, ki bo predaval o temi: «Delo odbornika, oziroma tajnika v športnem društvu*. Seminar je namenjen tudi tistim, ki za sedaj niso niti trenerji in niti odborniki, če imajo namen v bližnji prihodnosti posvetiti se športnemu delu, se seminarja lahko udeležijo. I. Furlanič DANES IN JUTRI NA BLEDU Namiznoteniški turnir za Pokal Julijskih Alp Važna sestanka FITeT-NTZS in ZSŠDI NTZS o sodelovanju v prihodnji sezoni Danes se prične na Biedu mednarodni namizno teni ški turnir za «2. pokal Julijski Alp*, katerega se bodo udeležile vse boljše moške in ženske ekipe iz Furlanije - Julijske krajine, Koroške in Slovenije, razen prve postave ljubljanske Olimpije, za katero bo ta konkurenca prešibka. Našo deželo bodo na tem turnirju zastopali predstavniki Sokola, Krasa, Julie, občinskih rekreatorijev in univerzitetnega športnega krožka. Sokol se bo predstavil s svojo standardno postavo (Peterlini, Košuta in Pertot), možno pa je tudi, da bo zopet nastopil Fabjan. Ta igralec ni že nekaj mesecev redno nastopal, vendar pa sodi še vedno med najboljše tretje-kategomike v deželi. Današnji bo verjetno eden zadnjih Sokolovih nastopov v tej postavi, saj bo baje s prihodnjo sezono Peterlini zapustil nabre-žinsko društvo, ker namerava obiskovati univerzo v Firencah. Krasove barve bosta tokrat zastopali Miličeva in Rebulova. Vesnaver-jeva bo morala namreč zaradi šolskih obveznosti ostati doma, saj je tik pred malo maturo, ki je že kar trd oreh. Seveda Kras ne more meriti na visoko uvrstitev, vendar pa lahko upa na zmago nad Avstrijkami, ki ne bi smele biti premočne, čeprav o njih ne vemo kaj več povedati. Turnir bo potekal letos nekoliko drugače kot lani. Predvsem bodo priredili kar šest turnirjev: moški in ženske ekipno, mladinci, člani in članice posamezno ter srečanje mladinskih reprezentanc treh dežel. Nagrade za zmagovalce so prispevale številne javne in zasebne ustanove iz vseh treh dežel. Omenimo naj le, da je deželna uprava Furlanije - Julijske krajine podelila dva pokala: enega za drugouvrščeno moško ekipo in enega za prvo mesto med mladinci. Poleg igralcev se bodo turnirja u-deležili tudi funkcionarji vseh treh namiznoteniških zvez, ki bodo na Bledu sklenili dolgoročni sporazum o sodelovanju in medsebojni pomoči. Našo deželo bodo zastopali podpredsednik Bellavitis, mednarodni sodnik Puppin in referent za stike s Slovenijo Edi Bole, turnirju pa bodo prisostvovali tudi član tehnične komisije FITeT Silvio Magni in državna sodnika Tro-vo iz Padove ter Finizio iz Gorice. Pomembna je predvsem prisotnost S. Magnija, ker bodo na Bledu razpravljali tudi o možnostih skupnih treningov italijanske in slovenske mladinske reprezentance. To vprašanje je za naše igralce zelo zanimivo, saj bi si tako Miličeva kot Vesnaverjeva, ki se bosta teh tečajev udeležili, prihranili dolga potovanja. Na Bledu bo tudi sestanek predstavnikov ZSŠDI in NTZS, kjer bodo govorili predvsem o organizaciji poletnih tečajev. KOŠARKA RIO DE JANEIRO, 8. — V prvem kolu mednarodnega košarkarskega turnirja v Rio de Janeiru je jugoslovanska peterka odpravila I-talijo z 78:74 (37:34). Jugoslovani so bili stalno v vodstvu, v zadnji minuti pa so imeli le dve točki prednosti, tako da je bil takrat rezultat precej negotov. Med jugoslovanskimi košarkarji sta se najbolj izkazala Dražen in Slavnič, pri Italijanih pa Zanotta. K® ll Arezzo — Bari Ascoli — Brindisi Brescia — Varese Catania — Genoa Catanzaro — Perugia Cesena — Mantova Foggia — Como Lecco — Reggina Monza — Reggiana Taranto — Novara Solbiatese — Venezia Giulianova — Luechese 1 Sambenedet. — Spal 1 X 1 X x a iiiiiiiiiiiiiiiiiinfniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiinimBMiMiuaiiiiumii V OKVIRU PRAZNOVANJA 50 LETNICE ZARJE Bazovke so se pomerile tudi v nogometu «IV5anj suhe« — «Suhe» 0:1 «SUHE*: Marija Grgič, Viktorija Marc, Ema Žagar, Angela Schwam berger, Slavka Čufar, Zdenka Križ-mančič, Zofija Grgič, Roza Križ-mančič. «MANJ SUHE»: Sabina Križman-čič, Marija Grgič (Bigla), Olga Kovačič, Marija Žagar, Marija Križ-mančič (Petračeva), Zdenka Marc, Marija Marc, Štefanija Metlika, Marija Grgič, Marija Križmančič (Sem-čeva). SODNICA: Maruška Brass; stranski sodnici: Štefanija Gornik in E-mili ja Petaros. Bazoviške žene so v predtekmi srečanja Sovodnje — Zaule odigrale nogometno tekmo in so pripravile gledalcem zvrhano mero razvedrila. V «modrih» dresih so nastopale bolj vitke Bazovke, v rdečih pa nekoliko manj vitke. Povedati pa moramo, da so to bile še vedno mladostne žene, saj se je njihova starost sukala od 40 do 63 let. Ob bučnem navijanju številnega občinstva sta obe «ženstvi» pritekli na igrišče in si izmenjali šopke rož, nato pa sta se podredili ukazom piščalke sodnice Maruške Brassove. V začetku so «manj suhe* z vso težo pritisnile na svoje vitke nasprotnice ,toda ravnovesje sil je bilo kmalu zopet vzpostavljeno, vendar pa so «rdeče» (s skupno težo več kot pol tone) imele v obrambi precej dela. Ob polčasu sta bili obe vrati nedotaknjeni, igralke pa so se predale počitku in masaži. V nadaljevanju so «rdeče» pod težo igre popuščale, čeprav je Marija Žagar pokazala nekaj izrednih potez. Tako so «plave» z Marijo Grgič - Drečkovo povedle, vendar pa Marija Grgič - Bigla ni kriva za prejeti gol in se je sploh v zameno izkazala z več plastičnimi paradami. Prišlo je tudi do incidenta, ko je kazalo, da poškodovana Olga Kovačič ne bo mogla več igrati, toda spretni maser jo je zopet u-sposobil za igro. Izvrstna sodnica Brassova je dosodila tudi enajstmetrovko, katero pa so «rdeče» zastre-ljale. Ob koncu tekme sta bili obe ekipi deležni takega aplavza, kot ga v Bazovici zlepa ni doživelo še nobeno moštvo. M. Ž. pirati vsaj dva partizana. Tak načrt smo imeli za primer nevarnosti. Ce smo se hoteli obdržati, smo morali biti budni in stalno spremljati dogodke na terenu. Tine in Tone sta pazila, da jima ne uide novica, iz katere bi se dalo sklepati o sovražnikovih namenih. Kurili smo le s suhimi drvmi, ki smo jih razen tega včasih še olupili. Dim smo po stari partizanski navadi speljali skozi dimnik, ki je bil napeljan skozi zemljo. Rahla zemlja, pomešana z mahom je ohladila in vpila dosti dima, tako da je iz dimnika puhal le vroč zrak. Stopinje v taborišče smo prav tako skrbno zabrisali, posebno na odcepu od glavne poti na stransko. Hodili smo vedno po drugi poti. Nekega dne je Tine izvedel, da so belogardisti zagrozili, da bodo ubili njegovo mater. Odpravil se je takoj domov in pravočasno odpeljal mater pa še strica in teto v civilno taborišče v Cmolaškem Berinščku. čez nekaj dni so belogardisti in Italijani zares prišli na Županov laz. Prišli so čez Babno polje in se nenadoma znašli v naši bližini. Nobenega streljanja, ki bi pričalo, da so naleteli na Loški odred ni bilo slišati. Na srečo smo jih pravočasno opazili. Del kolone se je napotil naravnost v Berinšček. Bilo jih je čutiti prav blizu bolnice. življenje v bolnici je povsem zamrlo. Nismo kuhali, nihče se ni smel brez potrebe premikati. Ranjenci, ki so imeli orožje, so ležab v zaklonih za skalami in čakali, kaj bo. Za umik ni bilo več časa. Sklenili smo, da se umaknemo le, če nas bodo odkrili. Minute so minevale počasi kot ure. Niso nas odkrili. Drugega dne je bilo spet vse po starem. Vendar se mi prostor, kjer je bila bolnica, ni zdel več varen. Morah smo se premakniti drugam Bolnica v šimenovi dolini Konec septembra, morda so bili že prvi dnevi oktobra smo se preselili na novo mesto v Simenovo dolino Tine je izbral prostor blizu globoke kraške jame na pobočju, ki se blago spušča proti dolini, po kateri je potekala bivša jugoslovansko - italijanska meja. Še naprej za robom je Leskova dolina, Kjer je bila takrat obmejna italijanska posadka. Ponoči ali v kasnih večernih urah je bilo sbšati do nas streljanje, s katerim so si vojaki preganjali strah, in včasih celo njihovo kričanje. Kuhinjo smo si postavili v globoke vrtačo. Njene stene so se strmo spuščale proti nekaj metrov globokemu dnu. Med velikimi skalami, ki so prekrivale vrtačo, smo lahko kurili tudi ponoči, pa Ognja ni bilo videti, če nisi prišel prav do nje. Se danes so tu v bližini ostanki bunkerja za hrano, ki so ga zgradili kasneje, ko je bila nedaleč od tam po razpadu Italije bolnica z imenom Stari trg. Šotore smo postavili v spodnjem delu vrtače na primernem položnem pobočju. Tu so ležah ranjenca in osebje. Tam smo ostali kakih 14 dni, ravno v času, ko jeleni ru-kajo. Tine in drugi so hodili še naprej po hrano na Babno polje, pc vodo pa v bližnji studenec na Beli vodi. Tine je nekajkrat obiskal svojo mater in druge Babnopoljce, ki so bili v civilnem taborišču na Crnolaškem Berinščku. Pravil je, da jim tam ne gre bog ve kako. Da niso zadovoljni, želeli bi se vrniti čmt bliže domu. Zelo težko da je tam za brano, pa tudi drugih stvari ni dobita, če bi ne sam Tine skrbel zanje, jim včasih prinesel kaj malega, bi ne mogli dalj časa vzdržati tam. Nekoč, ko se je Tine z dvema tovarišema vračal z obiska v civilnem taborišču, je spotoma ustrelii jelena. Slišal je jele novo rukauje. Bilo je okoli poldne. Nenavaden čas za jelenov ruk. «Počakajta,» je Tine velel svojima spremljevalcema, «grera gledat, kaj je! Morda bo kaj mesa!» Odšel je kairih 500 m od poti v hrib proti Berinščku. Tedaj je opazil lepega jelena, ki je pravkar pritekel po strmini. (nadaljevanje »ledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 9. Janija 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 5°1-3-270/1 cADIT. - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 ZU Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali °98 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije Prl Glavni urednik Stanislav Renko ^ Odgovorni urednik Gorazd Vesel izdaja in tiska ZTT ^ PO JASNEM PROTIFAŠISTIČNEM GOVORU JAVNEGA TOŽILCA Sodniki ovrgli teze branilcev na procesu proti «0rdine Nuovo Grob napad policije na demokratično množico v Aosti RIM, 8. — Proces proti ustanoviteljem skrajno desničarske organizacije «Ordir.e Nuovo* se je nadaljeval pred sodniki kazenskega sodišča, ki jim predseduje dr. Battaglini. Danes so bili na vrsti branilci, ki so skušali dokazati, da je proces od vsega začetka neveljaven, ker se obtožencem ne prti nobeno stvarno kaznivo dejanje. Javni tožilec dr. Occorsio je jasno dokazal, kako je ta zahteva neutemeljena. Vsi so obtoženi poskusa ponovne ustanovitve prepovedane fašistične stranke, kar je kaznivo dejanje na podlagi zakona Scelba. Obtožencem se torej ne prti nobeno nasilno zločinsko dejanje, je dejal Occorsio, čeprav vodijo proti marsikateremu obtožencu druge procese zaradi takih dejanj. Na tem procesu je vprašanje, če je «Ordine Nuovo* fašistična organizacija ali ne in če so obtoženci imeSi namen, da ogrožajo demokratične svoboščine in skušajo uvesti fašistični režim. Zahteva zagovornikov po stvarnih dokazih je nesmiselna, je zaključil Occorsio, saj bi bil po taki logiki edini dokaz uspešen fašistični državni udar. V takem primeru pa bi seveda procesa ne bilo. Sodniki so ovrgli teze branilcev in proces se bo nadaljeval jutri. V Aosti se je sinoči že spet izkazala prava plat fašizma, ki je nasilen in zločinski, čeprav ga tajnik MSI Almirante skuša prikriti s krinko lažne demokratičnosti. Ravno po Almirantejevem volilnem zborovanju v glavnem mestu Doline Aoste, so se fašisti izkazali s tem, da so napadli mimoidočega komunističnega mladinca, ki so ga pretepli in mu razbili kolo. Kmalu potem je protifašistično reda. Proti fašističnim pobalinom pa policija žal sploh ni nastopila. PSI proti zaplembi «Zadnjega tanga» RIM, 8. — V zvezi z zaplembo filma «Zadnji tango v Parizu» in z obsodbo režiserja Bertoluccija in igralcev Marlona Branda in Marie Schneider, je PSI izdal ostro protestno noto. O obsodbi, ki jo je izreklo pred dnevi sodišče druge stopnje v Bologni, je načelnik socialistične komisije za kulturo posl. Beniamino Finocchiaro dejal: «Ve-lika ljudska stranka, kot je naša, ve, da so včasih tudi navidezno obrobni dogodki izredno nevarni za svobodo in za izvajanje ustavnih določil. Tak je primer gledališča in filmov, proti katerim vodijo v zadnjih časih ostro gonjo, ki je obenem napad na svobodo izražanja in ki se poslužuje' najbolj nazadnjaških tolmačenj zakonov, ki so že sami po sebi nazadnjaški.* «Tak je primer obsodbe in zaplembe 'Zadnjega tanga’*, je nadaljeval socialistični zastopnik. «Ni v naših pristojnostih, da izražamo mnenja o estetski vsebini filma. Nas zanima politična plat dogodka. Obsodili so režiserja na podlagi nazadnjaškega člena našega zakonika, za katerega se lahko upravičeno vprašujemo, ali se sploh sklada z ustavnimi določili o svobodi izražanja. Toda še bolj nas vznemirja dejstvo, da so sodniki tako reakcionarno tolmačili zakon, da so zanikali italijanskim državljanom pravico do lastne presoje. Zakon govori o splošnem občutku morale prebivalstvo stopilo na cesto, da bi jn sramežljivosti. Toda to je samo demonstriralo svoj odpor fašizmu, pod kakršno koli krinko naj se skriva. Ob tem je nastopila policija, ki je zelo ostro napadla in razgnala demokratično množico, ki je bila sicer povsem mirna in ni kalila javnega del svobodne presoje državljana. Demokratična in protifašistična skupnost, ki si je priborila najboljšo ustavo v Evropi in ki si jo je znala braniti, ne more dopuščati, da jo sodniki imajo za tako neodgovorno, da si ne zna niti izbirati filmov gledaliških predstav ali knjig, čeprav zna odbijati napade fašizma, zna zmagovati v tovarnah zna ohraniti svobodo in demokra cijo.» «Mi socialisti,* je upravičeno za ključil socialistični zastopnik, «sma tramo za potrebno, da parlament čimprej spremeni zakone, saj drugače še ne more spoštovati ustava Pred nami je torej vrsta bojev ki so med seboj povezani: od re forme zastarelih zakonov, do refor me informacije in svobode tiska.* MOSKVA, 8. — Sovjetska zveza in dve ameriški petrolejski družbi so danes podpisale sporazum za so- delovanje pri gradnji plinovoda iz Kralj Saudove Arabije Feisal je prispel na uradni obisk v Italijo. Na sliki ga vidimo s predsednikom republike Sibirije do zahodne obale ZDA. Leonejem med mimohodom častne straže na letališču Ciampino pri Rimu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiill,iiiliii,iilllillllllll,llllillllllllll||||ill|||||||||||I||||||||||||||||||||J|||||||||||||||||||||||||||n||||||||||||||il|||lilllllll1|MII||||||||||||||||||||||||||||||mil|||||||||I||||||||||||i ŠKANDAL WATERGATE Lažna pričevanja na procesu VVASHINGTON, 8. - Bivši šef varnostne službe republikanske stranke James McCord ter načelnik odbora za ponovno izvolitev Nixona za predsednika ZDA, ki je bil obsojen zaradi sodelovanja pri vohunskem poskusu v palači Wa-tergate na škodo demokratske stranke, je zahteval razveljavitev obsodbe, oziroma obnovitev procesa. McCord se je odločil za ta korak, ker je Herbert Porter, ki je bil svoj čas šef programa predsedniške kampanje, izjavil pred kongresno komisijo, da je krivo pričal pred visokim razsodiščem in tudi na procesu. Tudi druga priča na procesu, to je Jeb Magruber, je baje dvanajstkrat krivo pričal. Sodnik Sirica je odložil razsodbo proti McCordu na 15. junija. V primeru obsodbe utegne kazen zna sati do 60 let zapora. PO VČERAJŠNJEM USPEŠNEM ODPRTJU «SONCNEGA KRILA» Nove nevšečnosti za Američane v vesoljskem laboratoriju skylab Pokvaril se je hladilni sistem in temperatura je padla pod ničlo HOUSTON, 8. — Nekaj ur po uspešno zaključenem sprehodu v vesolju, med katerim je ameriškim vesoljcem uspelo odpreti veliko skrilo* s sončnimi celicami se jim je postavil že nov problem: tokrat se je pokvaril hladilni obtok in temperatura je padla pod ničlo. Problem se je pojavil že včeraj popoldne, kazalo pa je, da so ga premostili, ko je začel delovati pomožni obtok. Ko se je položaj v «skylabu» normaliziral, so trije vesoljci odšli spat. Nekaj pred polnočjo pa so jih iz nadzornega sre- 30 delov dobite zastonj! Črno-beli televizor PANORAMA ARIES ima 300 sestavnih delov -elektronk, tranzistorjev, diod, uporov, kondenzatorjev itd. 30 delov dobite takorekoč zastonj, če izkoristite 10% sezonskega popusta, ki ga daje Iskra za ta poznani televizor. Enak popust velja tudi za Iskrin barvni televizor PANORAMA 73, ki ima 1200 sestavnih delov, torej 120 zastonj. 10% popusta do 10.000 din kredita PANORAMA AREES PANORAMA 73 Iskrine televizorje PANORAMA dobite v vseh njenih prodajalnah in drugih trgovinah z elektrotehničnimi izdelki. ..., čmo-bell televizor PANORAMA ARIES -10 elektronk, 7 tranzistorjev, 21 diod, 1 integrirano vezje, avtomatska sinhronizacija In stabilizacija slike. dišča v Houstonu ponovno zbudili in Conrad, Erwin in Weitz so se morali lotiti reševanja problema. Nova nevšečnost ne predstavlja za vesoljce nobene nevarnosti, saj je hladilni obtok namenjen hlajenju dragocenih aparatur, ki so v vesoljskem laboratoriju. Conrad. Erwin in Weitz so sledili navodilom, ki so jim jih dajali izvedenci iz Houstona in nekaj časa zatem se je temperatura hladilne tekočine ponovno dvignila na zadovoljivo raven. Za sedaj je vprašanje rešeno, vesoljski tehniki v Houstonu pa so hoteli najti način, da se okvara dokončno odpravi. Medtem so v Houstonu sporočili, da deluje sedaj veliko krilo s sončnimi celicami brezhibno. Sprehod treh vesoljcev pa je neposredni vzrok okvare na hladilnem sistemu. Vesoljci so pred odhodom iz laboratorija izključili veliko večino aparatur in hladilni sistem je zato delal praktično v prazno, saj ni imel kaj hladiti. Temperatura je zato padla pod ničlo in obstajala je resna nevarnost, da ostanejo nekateri aparati dokončno poškodovani. Po opravljenem popravilu so se trije vesoljci vrnili v posteljo, potem ko so dobili iz Houstona dovoljenje, da jutri spijo dve uri več. I Nadzornik poleta Neil Hutchinson je I medtem sporočil, da je bila okvara odvisna od ventila, ki se je blo-1 kiral in ni več propuščal hladilne tekočine. Kot rečeno je hladilni sistem namenjen samo aparatom ne pa klimatizaciji laboratorija, kjer j temperatura ni v zadnjih dneh 'padla pod 25 stopinj. Hladilni sistem lahko deluje v sedanjih pogojih za nedoločen čas, v teku današnjega dne pa bodo skušali okvaro dokončno odpraviti. Aretiran gusar ASUNCION, 8. — Paragvajska policija je aretirala enega izmed NA DANSKEM... Danska kraljica Margareta 11. se je vozila po avtocesti Kobenhavn — Milleroed, namenjena na grad Fredensborg, kjer je njen sin princ Joachim praznoval svoj četrti rojstni dan. Sredi avtoceste pa se je kraljevski avtomobil pokvaril in kraljica je bila v hudi stiski, saj je bila brez spremstva, kot je to navada na Danskem. Iz stiske je prišla na najbolj naraven, sicer pa zelo malo kraljevski način: začela je štopati in v kratkem se je ustavil avtomobilist, ki je galantno povabil lepo in mlado kraljico v svoj avto ter jo prepeljal do gradu, kamor je bila namenjena. ...IN NA ŠVEDSKEM Na Švedskem kraljevim izgublja svoje aristokratske značilnosti in parlament ima resen mmen napovedati repub-bliko. Ker pa je kralj Gustav Adolf VI. zelo prijazen in priljubljen, bodo republiko verjetno proglasili komaj po njegovi smrti, da bi ga ne u-zalostili. Parlament pa je že odobril odpravo vseh vojaških in ci vilnih medalj. Namesto zlatih medalj raznih odlikovanj in redov bodo enostavno vode lili zlate ure. ki so morda manj bleščeče, so pa bolj vorabljajo vsak dan. Nov zakon pa bo stopil v veljavo komaj po smrti kralja, kateremu zelo ugajajo redovi in je tudi «veliki mojster» vseh švedskih redov Niso namreč hoteli u-žalostiti prijaznega kralja. zračnih gusarjev, ki sta prejšnjo sredo preusmerila kolumbijsko letalo najprej na Antiljske otoke, nato pa še v Ekvador, Peru in Argentino. Gre za dva nekdanja nogometaša, Francisca Solana Lope-za iz Paragvaja in za Oscarja Eu-sebia Borjo iz Argentine. Prvega so že aretirali, na domu so mu našli večjo vsoto dolarjev, ki po vsej verjetnosti je del odkupnine 50 tisoč dolarjev, ki jih je odplačala letalska družba. Drugega pa aktivno iščejo ob sodelovanju in-terpola. PO ŽELEZNIŠKI NESREČ! V TORRICOLl Trčenje vlakov pri Rimu terjalo še peto žrtev Zdravstveno stanje ranjencev se izboljšuje - Vzroki nesreče še niso pojasnjeni RIM, 8. — Število mrtvih pri hudi železniški nesreči, ki se je pripetila prejšnji večer ob 20.05 na železniški postaji Torricola pri Rimu, je ponoči naraslo na pet. V bolnišnici «S. Giovanni* v Rimu je malo pred 2. uro ponoči umrla 31-letna Cristina Grugni iz Sezza pri Latini. To je tretja žrtev, ki so jo do sedaj identificirali. Ostali dve sta 22-letni agent javne varnosti Antoni Amante iz Palerma, ki se je vračal v Neapelj z dopusta pri starših v Rimu, ter 46-let.na učiteljica Mafalda Di Rosa iz Pra-ta v Toskani. Preiskovalci pa še niso ugotovili, kdo sta moška, ki sta umrla kmalu po trčenju. Stanje vseh 56 ranjencev, ki so jih sprejeli v raznih bolnišnicah v Rimu, se hitro izboljšuje. O vzrokih trčenja med brzcem Milan - Rim - Neapelj - Salerno in vagonom za grušč še vedno vodijo preiskavo, ' ki pa še ni privedla do jasnih zaključkov. Gotovo je. da je mali železniški vagon za prevažanje grušča trčil ob bok brzca, kar je zdrobilo in potisnilo med potnike stranice dveh potniških vozov in vrglo iz tirov še tri vagone. Preiskava je seveda usmerjena k iskanju razlogov, zaradi katerih se je vagon z gruščem lahko tako nagnil, da je trčil ob brzec. Karabinjerji so kmalu po nesreči našli železničarja, ki je bil na malem vagonu. Gre za Stefana Rossija, ki pa ga niso aretirali, iz česar bi se lahko sklepalo, da namestnik državnega pravdnika dr. Callovino, ki vodi preiskavo, ni menil, da. je železničar zakrivil nesreče. Dr. Callovino je tudi zaslišal strojevodjo in pomožnega strojevodjo lokomotive, ki je porinila vagonček do nekaj metrov pred točko, kjer se je pripetila nesreča. Oba sta soglasno izjavila, da sta odklopila vagon in da se je verjetno sam začel pomikati po progi, ker je bil naložen s težkim materialom in ker je proga na tiskem odseku nekoliko položna. Ko je va® „0 dobil precejšnjo hitrost, se J njunem mnenju nagni! m trčil ob bok potniškega vlasa- Proga je bila zaprta J®®ad°obust " in toč- nega večera, ker je sedna odredila natančno preiskavo . j0 ne meritve, na podlagi kater'iffleru, uvedli sodni postopek v P?1 oSt ko bi odkrili stvarno odgovor dnie železničarjev. Zvečer so identificirali še ® ^ dve žrtvi nesreče, ki sta 25-le ^ telj Vincenzo Pastore iz NeapUf 28-letni Bruno Paparello iz K-1 toča. Toča uničila vinograde v Astiju ASTI, 8. — Izredno močna ki je prizadela prejšnjo ,nolLvzro-grade v pokrajini Asti je PP..-al-čila škodo, ki jo cenijo na , rjja do lir. Ledena plast, ki je ,p enti-zemljo, je bila visoka stir’ „ je metre. Skupine, katerih nal ,„iajo borba proti toči in ki razP° z vsemi najmodernejšimi sr_topile so bile presenečene in so 0i v akcijo, ko je bilo že Pf P° 0. Več ur po razdejanju je D ,aStjo krajina pokrita z debelo V ledu. Umrl «kralj Ciganov» N „ „ M1' PAMPLOMA, (Španija), ^ tonio Jimenez Escudero, znan . ^ ■rkralj Ciganov* je umrl v Pe*a ^ pokrajini Navarra v starosti Mož je bil znan zaradi svoje ^ vičnosti in je užival med razaklU tf. ganskimi plemeni velik ugled- ^ maja so ga počastili Cigani. ^ prišli iz raznih krajev go Francije. Tudi njegovega poSre se udeležili predstavniki vseh Pe Prvi javni poljub med angleško princeso Ano in zaročencem Markom Phillipsom na letališču v Zapadni Nemčiji lllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIII||||||||||llllIIIIIII||tl|||||||||||||I|IIIIIIIIIllll||||||llll||t|||||||[|ui||||||||||||||||||||||||||||„||||||i||||||||||IIIIHO,ll>lM V OBLJUDENI RIMSKI ČETRTI Hannovr« ..."" Po neuspelem ropu v zlatarn1 s streli hudo ranil policist^ Roparja sta streljala kar sredi množice - Njunima pajdašema je uspelo uiti RIM, 8. — V popoldanskih urah malo pred 17.30 je prišlo do oboroženega ropa, pri katerem je bil laže ranjen ropar, medtem ko je 45-letni policist v smrtni nevarnosti. Štirje roparji so se pripeljali v Ul. Veio v Rimu z ukradenim fiatom 125. Iz avta so izstopili trije roparji, od katerih je eden stekel na bližnji vogal in ostal tam na straži, ostala dva pa sta vdrla v zlatarno last 43-letnega Attilia Mastravincenza. Pred seboj sta porinila mlado žensko, ki je ravno vstopala v zlatarno. Gospodar se je zatekel v laboratorij in edini nakupovalec, marešal finančne straže 43-letni Umberto Porceddu, se je roparjema postavil po robu. Toda drzna in oborožena moška sta ga močno udarila s samokresi po glavi. da je padel v nezavest. Tedaj pa je pridrvelo več avtomobilov policije, ki so jih poklicali lastniki sosednjih trgovin. Ropar, ki je stražil, je zbežal v avto in voznik se je pognal v divjo vožnjo po ozkih uličicah, tako, da so policisti kmalu izgubili sled za njima. Ostala dva roparja pa sta si nabasala v žepe več zlatih okraskov in zbežala peš. Policisti so jima bili za petami in zato sta začela streljati. Po ozkih uličicah je nastal preplah in to je omogočilo tudi, da so ujeli enega od roparjev. Skušal se je zateči v neko trgovino, ker mu je zmanjkalo nabojev v samokresu. Iz strahu pa so mu zaprli vrata pred nosom in agenti so ga ujeli, čeprav so pri tem bili prisiljeni, da so ga ranili v nogo. Drugega roparja pa je dohitel agent Mario Viola in ga ujel za roko. Ropar pa je hladnokrvno sprožil samokres, ga zadel v prsi ir. zbežal. Kmalu nato so tudi njega ujeli. Ujeta roparja so identificirali za 40-letnega Paola Carnicija iz Rima, ki je preživel več let v zaporu kot na svobodi, in za 33-letnega zidarja Vincenza Ragolio s Sicilije. Slednjega so sprejeli na zdravljenje zaradi rane na nogi v isti bolnišnici, kjer so sprejeli ranjenega policista. Agenta Violo so takoj operirali. Med operacijo, ki je trajala skoraj 3 ure, so ugotovili, da mu je krogla trikrat predrla pljuča to enkrat želodec. Zato so si zdravniki strogo pridržali prognozo. Williama C. Griffina na t«* 'i -j t,- da zapora. Treba pa ie d°fk~at bil pred 10 leti sedemfcra. ^te 5ovn,'i Kam je izginil (Nadaljevanje s__2L----^$rsr se nahaja zelo vredna for (okrog dvesto prime 0 tu takšne poskuse lahko uv kdo sku primer Oprtlja. Wer.3® ”adbi s°e šal na neki porušeni z® e(jnosO-okenski okvir dokajšnje Upoštevajoč, da žiyim°^0 8krajne k DALLAS. 8. — Zaradi tatvine dveh čekov in enega ameriškega centa (6 lir) so obsodili 38-letni ko si posamezni ljudje :no & je kulturne revščine m s ge f l,-_____: um,*hene zaveso. , 1)1 ke ravni družbene ds mišljajo storiti kar si ^ i prišli do sredstev, potre ne g dostitev njihovih strast’%0bn® UU8UICV UJUIUVUI uhmii szv&s&Z 5io„;ia lindi. ki ven1 širšega števila ljudi, D1narekoV* sel za kulturne vrednote . sel za kulturne vreonu~ njjhove obenem tudi potrebo P judi ' varovanju, pa bi verje re USP takšne in podobne pnmei neje preprečevali-