Goriški župan Ettore Romoli za ohranitev šestih rajonov Sprehod po Andricevem Trstu s Skupino 85 Občina Škocjan vztraja pri gradnji trgovskega centra v Pierisu _:_ ; i* . ■ : ; ' ' '' Primorski dnevnik ČETRTEK, 23. FEBRUARJA 2012 Št. 45 (20.368) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € /t» i •• Takojšnji obisk pomembno bodrilo Aljoša Gašperlin Nova ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak je včeraj obiskala predstavnike najvidnejših organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji in pri tem poudarila, da namerava še nadgraditi odnose med manjšino in matico, v znamenju kontinuitete z delom prejšnje slovenske vlade. To je storila v bistvu kot prvo dejanje v novi funkciji, kar je pomemben pokazatelj pozornosti slovenske vlade do slovenskih manjšin. Dodaten dokaz tega je odločitev, da se kljub restrikcijam ohrani pristojno ministrstvo, ker bo na ta način slovenska vlada neposredno seznanjena s to problematiko. Nadaljuje se torej aktivna politika Republike Slovenije do Slovencev v Italiji in obisk ministrice to vsekakor potrjuje. Vendar je treba zdaj še pospešiti odnose med Ljubljano in Rimom oziroma Deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Tudi rimska in deželna vlada imata namreč pomembne pristojnosti na področju zaščite manjšin in njihovih pravic, poleg tega gre za vzdrževanje solidne stopnje sodelovanja, ki je bila dosežena med državama in ga tudi krizne razmere ne smejo zaustaviti. Dobri institucionalni odnosi so v tem smislu osnova za utrjevanje stikov in nadgradnjo doseženih rezultatov. Spodbujanje sodelovanja z manjšinami bo nedvomno pomemben prispevek k premoščanju težav, ki jih v tem težkem trenutku ni malo. O tem se je ministrica lahko prepričala na srečanju z organizacijami, pa tudi na uredništvu našega dnevnika, ki je v življenju naše skupnosti vsak dan v ospredju, ta trenutek, žal, tudi zaradi eksistenčnih problemov, s katerimi se spopada. trst - Obisk nove ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmile Novak Slovenska vlada bo manjšini trdno ob strani Prvo uradno srečanje s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji Srečanje med ministrico Ljudmilo Novak in predstavniki slovenske manjšine je bilo v rezidenci generalne konzulke Republike Slovenije v Trstu kroma TRST - Nadaljevati in še nadgraditi pozitivno delo s slovensko narodno skupnostjo v Italiji je med glavnimi načrti nove ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmile Novak, po mnenju katere je v odnosih med Slovenijo in Italijo na področju manjšinske problematike vendarle zaznati določen napredek. To je povedala med drugim ministrica po prvem srečanju s predstavniki Slovencev v Italiji, ki je bilo včeraj v Trstu. Ministrica se je srečala s predstavniki političnih strank in organizacij civilne družbe, ki sestavljajo skupno zastopstvo Slovencev v Italiji, ter obiskala SSG in Primorski dnevnik. Na 3. strani Ret o kandidaturah desne sredine za volitve v Nabrežini Na 6. strani Prosek: izpostava bo odprta 3-krat tedensko Na 7.strani V Gorici slovenščina za javne uslužbence Na 15. strani V Novi Gorici spet sestavili Edo Na 16. strani Slovenski smukač Jerman bi raje osvojil globus kot OI Na 22. strani pust - Včeraj po številnih vaseh S pustnimi pogrebi konec večdnevnih norčij buenos aires - Nesreča na železniški postaji Vlak treščil v ploščad: najmanj 49 mrtvih in 600 poškodovanih BUENOS AIRES - Na železniški postaji v argentinski prestolnici Buenos Aires je včeraj zjutraj prišlo do strahovite nesreče, v kateri je življenje izgubilo najmanj 49 oseb, več kot 600 pa je poškodovanih. Primestni vlak je okoli 8.30 po lokalnem času na železniško postajo Once prispel s hitrostjo 26 kilometrov na uro, na vlaku pa je bilo v času jutranje konice okoli 2000 ljudi. Po prvih domnevah, kaže, da vlak je imel težave z zavorami, iztiril je in se zaletel v ploščad. Na 5. strani 2 Četrtek, 23. februarja 2012 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - HRVAŠKA - Zaprta seja Odbora za zunajo politiko DZ OZP zadovoljen s pripravami za arbitražo o meji s sosedo Erjavec proti zahtevi za izločitev hrvaškega arbitra Budislava Vukasa LJUBLJANA - Odbor državnega zbora za zunanjo politiko se je včeraj na zaprti seji seznanil s pripravami Slovenije za zagovor pred arbitražnim sodiščem, ki bo razsodilo o meji s Hrvaško. Odbor je po besedah predsednika Jožefa Horvata (NSi) sprejel tudi sklep, da se bodo znova sešli aprila, ko bodo obravnavali novo poročilo vlade o poteku priprav. Po njegovih besedah v razpravi ni bilo pomislekov glede priprav na arbitražo, ki bi jih bilo treba izpostaviti, sicer pa je triurno razpravo označil kot izredno dobro in kvalitetno. Govorili so tudi o tem, ali naj Slovenija zahteva izločitev hrvaškega arbitra Budi-slava Vukasa, k čemur je nedavno pozval profesor mednarodnega prava Marko Pavliha, a sklepa glede tega niso sprejeli. Ker gre za zadeve zaupne narave, več o tem Horvat ni želel povedati. Horvat je po seji še izrazil zadovoljstvo, da se je odbor še pred novo vlado kot prvi seznanil s potekom priprav na arbitražo, hiter sklic seje o tem vprašanju pa utemeljil s tem, da ima odbor veliko novih članov. Zunanji minister Karl Erjavec, ki se je udeležil seje, je po njej povedal le, da je potrebno odločitev glede Vukasa sprejeti do 1. marca. Ponovil je svoje osebno stališče, da Slovenija ne bi zahtevala njegove izločitve, saj to po njegovi oceni "ne bi ničesar pri- spevalo k boljšemu rezultatu pred arbitražnim sodiščem". Na novinarsko vprašanje, ali bo prišlo do kakih kadrovskih sprememb v pripravljalnih skupinah na zunanjem ministrstvu, je Erjavec odgovoril, da ne. "Mi smo profesionalni in kot veste, sem že na predstavitvi povedal, da bo slovenska zunanja politika bazirala na profesionalcih," je dodal. Povedal je še, da so poslance seznanili z vsemi dejstvi in okoliščinami glede arbitražnega sporazuma. Dogovorili so se, da bodo tudi v prihodnje tako dobro sodelovali, saj je "arbitražni sporazum in odločitev o mejnem sporu s Hrvaško ena od ključnih točk v tem mandatu v slovenski zunanji politiki". Odbor se je sicer že aprila lani seznanil z zaupnimi informacijami o pripravi memoranduma za arbitražo in takrat sprejel sklep, da jih bo vlada s pripravami seznanjala vsaj dvakrat letno. Z arbitražnim sporazumom sta se državi dogovorili, da bo mejo med državama na kopnem in na morju ter stik Slovenije z odprtim morjem določilo arbitražno sodišče. Postopki so začeli teči 9. decembra lani, državi pa morata sedaj v enem letu pripraviti memorandum s podrobnejšo utemeljitvijo in dokazi svojih stališč. Razsodbo je nato mogoče okvirno pričakovati v dveh do treh letih. (STA) Zunanji minister Karl Erjavec RIM - Predsedstvo senata pozvalo vlado, naj odgovori zastopnici Demokratske stranke Senatorka Tamara Blažina je znova opozorila na »pomoto« s fotografijo streljanja slovenskih talcev Fotografija streljanja slovenskih talcev, ki se je pojavila na plakatu Občine Fano in tudi v televizijski oddaji Porta a porta RIM - Senatorka Tamara Blažina je na torkovem zasedanju senatne skupščine opozorila na »pomoto« s fotografijo streljanja slovenskih talcev leta 1942, ki se je ob dnevu spominjanja 10. februarja pojavila tudi v TV oddaji Porta a porta. Predstavnica Demokratske stranke je vlado na ta problem že opozorila lanskega marca, od pristojnega ministrstva pa do danes še ni dobila nobenega odgovora. V ta namen je predsedstvo senata včeraj formalno pozvalo vlado, naj vendarle v skladu s parlamentarnimi pravilniki odgovori senatorki Blažini. Tudi predsedujoči senatne skupščine je ožigosal »napako« s fotografijo, pri čemer je omenil, da bi se morale javne institucije in uprave glede spominjanja na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre zgledovati po predsedniku republike Giorgiu Napolitanu. Blažinova je omenila lansko pobudo občinske uprave Bastia Umbra (pokrajina Perugia), ki sploh ni pri- znala potvarjanja zgodovine in se za to tudi ni opravičila. Ob letošnjem 10. februarju se je »napaka« ponovila na plakatih nekaterih drugih italijanskih občin in tudi na TV oddaji Porta a porta voditelja Bruna Vespe. Kljub nočni uri si je oddajo o fojbah in množičnem odhodu Italijanov iz Istre ogledalo 1,2 milijona gledalk in gledalcev. Tudi slovenska senatorka je omenila predsednika republike Napolitana in njegove besede, da se morajo razni spomini spoznavati in predvsem spoštovati, vse to v sklopu skupne evropske usode. Fotografija italijanskih vojakov, ki streljajo slovenske talce, je doživela velik odmev, ker je bila zlorabljena ob dnevu, ko se je treba spomniti žrtev fojb in eksodusa iz Istre. Slovenija je že lani zaradi tega protestirala pri italijanski vladi, tokrat pa je slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič pisal Vespi in tudi upravnemu svetu italijanske ra-diotelevizijske ustanove RAI. Kazenski ovadbi proti hrvaškemu vozniku za nesrečo, v kateri je umrl 19-letni Slovenec PULJ - Za posledicami poškodb je včeraj v izolski bolnišnici umrl 19-letni Slovenec, ki ga je v noči na nedeljo 12. februarja pri Umagu z avtomobilom zbil 41-letni domačin. Proti vozniku so v Pulju vložili kazenski ovadbi zaradi povzročitve prometne nesreče in ker ni pomagal hudo ranjeni osebi na kraju dogodka. Vodja oddelka za odnose z javnostmi in analitiko v istrski policijski upravi v Pulju Valter Opašic je potrdil, da so voznika tudi prepeljali v preiskovalni pripor županijskega sodišča v Pulju, s čimer se je končala pristojnost policije. Kot piše na spletni strani istrske policije, se je nesreča pripetila v noči na prejšnjo nedeljo na državni cesti Pe-trovija - Umag. Voznik avtomobila znamke audi 80 s puljsko registracijo je izgubil nadzor nad vozilom, pri tem pa s sprednjim delom vozila zadel mladega slovenskega pešca. Ta je pristal na pokrovu motorja, udaril ob vetro-bransko steklo, potem pa padel na bližnji travnik. Po navedbah policije je imel voznik v krvi kar 2,46 promila alkohola, ni pa prilagodil hitrost na cesti skozi naselje Petrovija. Poleg tega je najprej pobegnil, ne da bi nudil pomoč hudo ranjenem fantu, vendar se je nato sam vrnil na kraj nesreče, kjer so ga prijeli hrvaški policisti. Zaradi umora v Kočevju šest priprtih, en premeščen na zaprti oddelek zapora LJUBLJANA - Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani je v torek pozno zvečer končal zaslišanja sedmih oseb, ki so bile soudeležene pri nedeljskem umoru v Kočevju, so sporočili s sodišča. Za šest oseb je sodnik odredil pripor zaradi ponovitvene nevarnosti, za eno, ki je že prestajala zaporno kazen na odprtem oddelku, pa premestitev na zaprti oddelek. Kot so na ljubljanskem okrožnem sodišču pojasnili v sporočilu za javnost, imajo zaslišani možnost pritožbe zoper sklep preiskovalnega sodnika v roku 24 ur po vročitvi sklepa o priporu. Sedmerica je sicer poleg umora osumljena tudi kaznivega dejanja nasilništva. V nedeljo okoli 12. ure se je namreč na Ljubljanski cesti v Kočevju zgodil pretep. 39-letnega moškega je napadlo več oseb, poškodbe pa so bile zanj usodne. Policisti so po približno dveh urah v Kočevju prijeli sedem moških, starih od 22 do 35 let, in jim odvzeli prostost. Šlo je za obračun med dvema skupinama Romov, spor pa se je začel že v noči na nedeljo, ko so morali zaradi medsebojnega obračunavanja dvakrat posredovati policisti. VIDEM - Stališče deželnega taništva SIK zelo kritična do Montijeve vlade VIDEM - Prejšnje dni se je sestalo deželno tajništvo Stranke italijanskih komunistov, ki izraža svojo solidarnost in bližino delavcem v njihovem boju proti neljudskim ukrepom vlade bankirjev in proti vsakemu poskusu diskriminacije ali omejevanja pravic na delovnem mestu. Komunisti podpirajo kovinarski sindikat FIOM in njegov sklep o splošni stavki, ki bi po našem moraja zaobjeti vse delovne stroke. »Gre namreč za pravice, ki jih jamči republiška ustava, ki je za SIK še vedno veljavna, zato izraža zaskrbljenost ob poskusih, da bi jo izkrivili s prekomernim večanjem pristojnosti predsednika vlade, kar služi samo zatiranju državljanskih svoboščin.« Zato skušajo komunisti pred javnostjo prikazati, piše v izjavi SIK, tudi drugo plat zvona, predvsem kar zadeva razloge za finančno krizo in njene evropske razsežnosti. Na pomladanskih upravnih volitvah bodo komunisti po možnosti sodelovali v programskih za- vezništvih, če jim bo priznano enako dostojanstvo in če bodo temeljne smernice zavezništev poudarjale pravice državljanov in delavcev, nasprotovanje privatizaciji skupnih dobrin in okolju prijazen trajnosten razvoj ozemlja občin. Kar zadeva Deželo FJK pa je SIK že sedaj del "Demokratične zaveze', ki je združevala demokratične in napredne sile ob skunem in še vedno veljavnem programu, čeprav je v opoziciji Tondovi upravi. Zato komunisti sodijo, da je koristno soočenje, ki naj preveri pogoje za ponoven zagon zavezništva za prihodnje deželne volitve, ki bodo čez leto dni. V tem okviru igra pomembno vlogo Zveza levice, ki v naši deželi še nima politično operativnega vodstva. Zato bo SIK opravila potrebne korake pri ostalih partnerjih levičarskega federativnega zavezništva. Deželni kongres SIK bo 24.marca v središču Sv.Marka v Palmanovi, še piše v tiskovni izjavi SIK. AVSTRIJA - Varčevalni paket v sodstvu Na Koroškem se krepi odpor proti • • • ■ • «v •■ MV V zapiranju malih in dvojezičnih sodišč CELOVEC/DUNAJ - Na Koroškem se je oblikoval širok odpor proti zapiranju malih sodišč, med njim tudi treh dvojezičnih. V torek se je proti načrtom pravosodnega ministrstva soglasno izrekel kolegij koroške deželne vlade, načrtu pa nasprotuje tudi koroška odvetniška zbornica. Predstavniki slovenske manjšine o načrtih ministrice še niso rekli zadnje besede, je pa na mizi »delovni« papir, ki predvideva zaprtje dvojezičnih okrajnih sodišč v Pliberku, Železni Kapli in v Borovljah. Ta sodišča so sicer zaradi dvo-jezičnosti pred zaprtjem zaščitena z ustavo, tako da bi za njihovo ukinitev moralo glasovati najmanj dve tretjini poslancev avstrijskega parlamenta. Pravosodna ministrica Beatrix Karl (ljudska stranka - OVP) je razpravo o zapiranju malih sodišč v Avstriji odprla v sklopu t. i. varčevalnega paketa zvezne vlade za stabilizacijo državnih financ v višini skoraj 27 milijard evrov. Načrt pravosodne ministrice predvideva zmanjšanje števila okrajnih sodišč po vsej Avstriji od 141 na 68, na Koroškem pa poleg treh dvojezičnih sodišč še ukinitev treh malih okrajnih sodišč oz. njihovo priključitev večjim sodiščem. Tako bi dvojezični sodišči v Železni Kapli in v Pliberku ter okrajno sodišče Wolfsberg priključili (dvojezičnemu) okrajnemu sodišču v Velikovcu, dvojezično sodišče Borovlje sodišču v Celovcu, okrajno sodišče v Šmohorju pa sodišču v Beljaku. Načrte ministrice podpira tudi predsednik avstrijskih sodnikov Werner Zinkl, ki je prepričan, da bi pravice slovenske narodne skupnosti lahko zagotovila tudi ta sodišča. Dodaja pa, naj bi premislili, kako te pravice razširiti, tako da bi na Koroškem veljala slovenščina kot uradni jezik na vseh sodiščih. Aspekt, ki je zanimiv tudi za nekatere predstavnike slovenske manjšine, saj bi npr. s priključitvijo sodišča Šmohor Beljaku dobili pripadniki slovenske manjšine možnost uporabljati svojo materinščino tudi pred sodiščem. Doslej Slovencem iz okraja Šmohor to ni bilo mogoče. Na sodiščih v Velikovcu, Celovcu in Beljaku se že zdaj lahko uporablja slovenščina. Koroška deželna vlada je v torek menila, da so na Koroškem že v 70-tih letih prejšnjega stoletja znatno zmanjšali število malih sodišč, in sicer za 14. Zato nadaljnjega zmanjšanja na sprejemajo. Nove razprave o dvojezičnih sodiščih pa ne potrebujemo, je še dodal deželni glavar Gerhard Dorfler po seji vlade in zagotovil, da ne bo zapiranja brez pristanka predstavnikov manjšine. Dokončna odločitev v tej zadevi bo verjetno padla že v naslednjih dneh, kajti zvezna vlada želi že 6. marca v parlamentu odločati o varčevalnem paketu. Pravosodna ministrica Karlova pa je včeraj predstavnikom slovenske manjšine sporočila, da je vedno pripravljena na razgovor z njimi. Ivan Lukan ^C_ALPE-JADRAN, DEŽELA_Četrtek, 23. februarja 2012 3 AKTUALNO - Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak gostja Primorskega dnevnika V slovenski manjšini je povezovanje trenutno bolj aktualno od združevanja »Različni pogledi in mnenja med Slovenci v Italiji ne smejo zamegliti prizadevanj za skupne cilje« TRST - Slovenija ne bo vsiljevala združevanja Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospo-darske zveze, ki morata priti sami do spoznanja, da je boljše medsebojno povezovanje koristno za vso manjšino. To bo eno temeljnih vodil dela nove ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmile Novak, ki je med včerajšnjim obiskom v uredništvu našega dnevnika odgovarjala na vprašanja novinark in novinarjev. Ministrico, ki sta jo spremljali generalna kon-zulka Vlasta Valenčič Pelikan in kon-zulka Bojana Cipot ter sodelavci z ministrstva, sta uvodoma odgovorni urednik Dušan Udovič in predsednik zadruge Jure Kufersin seznanila s položajem Primorskega dnevnika v luči znanih kriznih razmer. Ministrica si bo s tem v zvezi prizadevala, da bo naš časopis dobil celovit pravni položaj manjšinskega časopisa. Primorskemu dnevniku je priznala objektiven in informativen pristop do stvarnosti, »medtem ko so članki in reportaže občil v Sloveniji večkrat tendenciozni in politično obarvani.« V odnosu do pisane stvarnosti Slovencev v Italiji bo ministrica delovala povezovalno in spravljivo, da ne bodo naravna in normalna različna mnenja in gledanja zameglila prizadevanj za enake cilje. Podobna stališča bo Novakova zagovarjala tudi na jutrišnjem obisku Slovencev v Avstriji, danes pa se bo o prizadevanjih za Slovence v sosednjih državah pogo- Slovenska ministrica Ljudmila Novak je svoj včerajšnji obisk v Trstu sklenila z obiskom Primorskega dnevnika, kjer se je srečala z novinarkami in novinarji kroma varjala na zunanjem ministrstvu, ki ga vodi minister Karl Erjavec. Novakova je soglašala z oceno, da je javnost v Sloveniji še vedno premalo seznanjena s položajem Slovencev v sosednjih državah. To je medijski in istočasno širši kulturni problem, v sklopu katerega se potem zgodijo žalostni primeri, kot je bila zavrnitev Zadružne kraške banke, ki so jo v Vipavi obravnavali kot neke vrste dolgo ro- ko italijanskega kapitala. »Problem ni, da je Slovenija majhna, temveč da smo Slovenci včasih zelo ozki,« je zadevo ocenila ministrica, ki pripada stranki Nova Slovenija (NSI). Kufersin je gostjo opozoril na dragoceno vlogo Slovenske manjšinske koordinacije (Slo-mak), ki v zadnjem času nekam »miruje«, kar je škoda za Slovenijo in za njene manjšine. Novakova je soglašala z oceno, da je položaj slovenske manjšine odvisen tudi od stanja odnosov med Rimom in Ljubljano, ki so dobri. Kot preobrat za izboljšanje vzdušja v naših krajih je izpostavila tržaško srečanje predsednikov Italija, Slovenije in Hrvaške. Pogovor v uredništvu našega dnevnika se je dotaknil tudi bolj izrazito političnih in tudi mednarodnih vprašanj. Ministrica je priznala, da so v Sloveniji v zadnjem času notranja po- litična vprašanja precej zasenčila Evropo in perspektive Slovenije v teh za Evropsko unijo razburkanih trenutkih. K temu so botrovale tudi nedavne predčasne volitve, sedaj pa bi se morale razmere normalizirati. Grčija je za vstop v evrsko območje posredovala Bruslju lažne podatke, res pa je, da Nemčija in Francija s finančnim reševanjem Aten rešujeta tudi sebe in lastne banke. Novakova je obžalovala, da je edina ženska v vladi predsednika Janeza Janše, tudi v prepričanju, da so ženske v kriznih časih, kot so sedanji, bolj učinkovite kot moški. Če ženska nima potrebne podpore v družini, ni mogoče, da se uveljavi v politiki, je poudarila ministrica, sicer mati treh otrok. Komentirala je tudi spletni ponaredek, po katerem je dobila častni doktorat v neobstoječi univerzi v italijanskem Saloju, kamor se je po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 zatekel Benito Mussolini in tam ustanovil kolaboracionistično in fašistično »republiko«. Ta ponaredek se je celo pojavil na strankarskih pogajanjih za sestavo nove slovenske vlade. Novakova se je o zadevi pogovorila z varuhinjo človekovih pravic, ki ji je svetovala osebno tožbo proti avtorjem tega spletnega ponaredka, »ki gotovo ni bil dobronameren,« je povedala gostja v našem uredništvu. Spletne informacije predstavljajo medijsko prihodnost, so pa lahko tudi vir dezinformacije in sredstvo za obrekovanje. S.T. MINISTRICA LJUDMILA NOVAK - Prvo srečanje s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji Nadaljevati s pozitivnim delom Zastopniki krovnih organizacij in političnih strank izrazili zadovoljstvo - Financiranje slovenskih organizacij mora postati sistemsko - Primorski dnevnik mora dobiti drugačen status TRST - Nadaljevati in še nadgraditi dobro in pozitivno delo s slovensko narodno skupnostjo v Italiji je med glavnimi načrti nove ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmile Novak. Po njenem mnenju je v odnosih med Slovenijo in Italijo na področju manjšinske problematike vendarle zaznati določen napredek, njen resor pa namerava vsekakor ponuditi vso pomoč manjšinskim organizacijam pri reševanju težav tako v deželi Furlaniji-Julijski krajini kot v Italiji. To je povedala ministrica Novak na srečanju s predstavniki slovenske manjšine, ki je bilo včeraj dopoldne v rezidenci generalne konzulke Republike Slovenije v Trstu v nekdanji vili Tomažič. Ministrica se je skupaj z državnim sekretarjem na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Matjažem Longarjem prvič v svojem mandatu uradno sestala s predsednikoma Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudijem Pavšičem in Sveta slovenskih organizacij Dragom Štoko, z deželnima svetnikoma FJK Igorjem Gabrovcem (Stranka Slovenske skupnosti) in Igorjem Kocijančičem (Stranka komunistične prenove) ter tržaškim pokrajinskim koordinatorjem slovenske komponente Demokratske stranke Massimom Veronesejem, ki se je srečanja udeležil v imenu senatorke Tamare Blažina. Sestanka sta se kot sicer tudi drugih udeležili tudi generalna konzulka RS v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan in konzulka Bojana Cipot. Temu predstavitvenemu so namreč sledila še srečanja z drugimi pomembnejšimi kulturnimi, športnimi in znanstvenimi organizacijami ter predstavniki gospodarskega foruma. Ministrica Novak in državni sekretar Longar sta si tudi ogledala Stalno slovensko gledališče v Trstu in obiskala uredništvo Primorskega dnevnika. Ministrica je izjavila, kot rečeno, da namerava v prihodnosti nadaljevati vse tisto, kar se je doslej izkazalo za dobro in pozitivno in to še nadgraditi, še predvsem na področju gospodarskega in znanstvenega sodelovanja ter sodelovanja z mladimi. Kot predstavnica slovenske vlade želi ponuditi vso pomoč manjšinskim organizacijam, da bodo laže reševale svoje probleme tako na deželni kot na državni ravni. Sicer so bile na srečanju številne teme. Udeleženci so vzeli pretres tudi napovedano oblikovanje manjšinskega omizja, ki naj bi nastalo v okviru italijanskega notranjega ministrstva. Glede tega Novakova meni, da bi bilo bolje, ko bi delovalo pri predsedstvu italijanske vlade. V zvezi s financiranjem slovenskih organizacij v Italiji s strani italijanske države je ministrica izrazila željo, da bi se to uredilo sistemsko in bi se tako izognili težavam, ko je treba vedno znova zahtevati ta finančna sredstva. Ob tem je izrazila zadovoljstvo, da je vlada italijanskega premierja Maria Montija za to izkazala posluh in zagotovila sredstva za tri leta. Glede vprašanja manjšinskih medijev je ministrica menila, da bi morali biti financirani po drugačnem ključu. Srečanje med ministrico Ljudmilo Novak in predstavniki slovenske manjšine je bilo v prostorih rezidence generalne konzulke Republike Slovenije v Trstu v nekdanji vili Tomažič kroma Ljudmila Novak Primorski dnevnik mora italijanska vlada v tem smislu obravnavati kot manjšinski časopis, ne pa na podlagi italijanskega zakona o založništvu in medijih. Kot nam je povedala po srečanju, mora skratka dobiti drugačen status, ker je to časopis, ki dnevno širi vesti in slovensko besedo v slovenski narodni skupnosti. Manjšinski mediji morajo torej po njenem mnenju dobivati dodatna sredstva oziroma pomoč, saj so zelo pomembni za živ stik s slovenskim jezikom. Spoznavni sestanek z ministrico Ljudmilo Novak so predstavniki manjšine ocenili zelo pozitivno, ob robu srečanja z novinarji pa je bilo tudi slišati, da se je deželna vlada v okviru prizadevanj za financiranje slovenske manjšine odločila glede podelitve še ne razdeljenih 100.000 evrov. Od teh naj bi 60 tisoč prejelo Slovensko stalno gledališče, 40 tisoč evrov pa naj bi prejel Primorski dnevnik. Po srečanju z ministrico je Pavšič povedal, da so ji predstavili položaj v manjšini in pričakovanja v odnosih do italijanskega ministrskega predsednika Montija, ki je rešil vprašanje finančnih sredstev za manjšino v enem tednu. Krovni organizaciji si zdaj skupno prizadevata za čim- prejšnjo sestavo manjšinskega omizja pri italijanski vladi, ravno tako pa za čimprejšnji obisk slovenskega zunanjega ministra. Poglavitno je, je dodal Pavšič, da se ohranijo pozitivni ukrepi iz preteklosti. Po njegovih besedah je vsekakor pomembno, da bodo vsa bistvena vprašanja, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v Italiji, skušali reševati znotraj skupnega zastopstva. V tem smislu krovni organizaciji SKGZ in SSO pripravljata spomenico, ki jo bosta naslovili tako na slovenske kot italijanske oblasti in naj bi bila izhodišče za nadaljnja skupna prizadevanja v dobrobit Slovencev v Italiji. V tem smislu je treba glede Primorskega dnevnika dobiti skupen jezik, da bo dnevnik izvzet iz zdajšnje zakonodaje. Tudi predsednik SSO Što-ka je opozoril na krizo, v kateri so se znašli predvsem slovenski mediji v Italiji na čelu s Primorskim dnevnikom, za katere je treba dobiti pravo rešitev. Glede našega dnevnika je bil tudi Štoka mnenja, da ga mora italijanska vlada obravnavati kot manjšinsko glasilo. Deželni svetnik SKP Kocijančič je poudaril, da je ministrica izrazila pripravljenost nadaljevati utečeno prakso, ki so jo zelo pozitivno občutili v preteklih treh letih, medtem ko je deželni svetnik SSk Gabrovec soglašal s stališčem ministrice, da mora omenjeno manjšinsko omizje delovati pri predsedstvu italijanske vlade. Veronese je nenazadnje izrazil zadovoljstvo, ker je ministrica pokazala seznanjenost in pripravljenost glede problematike Slovencev v Italiji, kar je po njegovem mnenju dober začetek sodelovanja. Ministrica Novak se je, kot omenjeno, seznanila tudi z delovanjem SSG na uradnem obisku. Predsednica upravnega sveta SSG Maja Lapornik je ministrici predstavila delo in zgodovino ustanove in vse napore vodstva za uspešno upravljanje gledališča. Ministrica si je po sestanku s člani upravnega sveta Alessandrom Malcangijem, Adrianom Sossijem, Pao-lom Marchesijem in Giannijem Torrenti-jem tudi ogledala prostore gledališča. Aljoša Gašperlin 4 Četrtek, 23. februarja 2012 GOSPODARSTVO GIBANJA - Po dokončnih podatkih zavoda Istat za januar Glavne življenjske potrebščine v enem letu dražje za 4,2 odstotka Januarska stopnja inflacije je bila s 3,2 odstotka za okrogel odstotek nižja TRST - Letna stopnja inflacije je januarja rahlo nazadovala, od 3,3 odstotka v lanskem decembru na 3,2 odstotka, je potrdil zavod Istat svoje začasne inflacijske podatke za prvi mesec letošnjega leta. V mesečni primerjavi je inflacija dosegla 0,3-odstotno rast. Veliko bolj pa se je januarja podražila košarica osnovnih življenjskih potrebščin, torej tistih, ki jih ljudje kupujejo najpogosteje, kot so živila in motorna goriva. V letni primerjavi so se te potrebščine podražile za 4,2 odstotka, torej za odstotek več kot je znašala stopnja inflacije. Med osnovnimi življenjskimi potrebščinami so se najbolj podražila pogonska goriva. Bencin se je v 12 mesecih podražil za 17,4 odstotka, dizelsko gorivo pa za kar 25,2 odstotka, kar je najvišja podražitev od sredine leta 2008, so ugotovili na Istatu. K inflaciji je precej prispevala tudi višja cena električne energije. Na letni ravni se je podražila za 11,2 odstotka, v primerjavi z decembrom 2011 pa za pet odstotkov. Zemeljski plin se je v 12 mesecih podražil za 16 odstotkov, na mesečni ravni pa za 3,3 odstotka. Prav tako kurilno olje, ki je na letni ravni dražje za 15,2 odstotka. K podražitvam so znatno prispevala zvišanja davka na dodano vrednost in trošarin na goriva, s katerimi vlada poskuša zmanjšati proračunski primanjkljaj. Sicer pa tehniki zavoda Istat pojasnjujejo, da je upočasnitev povprečne inflacijske rasti v januarju rezultat rahlega medletnega vzpona cen dobrin (+3,9%, potem ko je decembrska rast znašala +3,8%) in znatnejšega padca cen storitev (+2,3% po decembrskem +2,5%). Posledica tekih gibanj je rast inflacijskega razpona med dobrinami in storitvami, ki je glede na lanski december zrasel za 0,3 odstotka. Gledano po sektorjih pa so k mesečni dinamiki splošnega inflacijskega indeksa daleč največ prispevale energetske dobrine po nadzorovanih cenah (elektrika in plin), in sicer s 3,9 odstotka in energetske dobrine na prostem trgu (bencin, plinsko olje in plin) s štirimi odstotki. Na splošni inflacijski indeks je sicer januarja vplivalo tudi obdobje sezonskih razprodaj, ki so verjetno nevtralizirale podražitve živil in naftnih derivatov. Sicer pa v medletni primerjavi na vrhu lestvice podražitev še vedno ostajajo stanovanje, voda, elektrika in goriva (+7,4%), prevoz (+7,3%) in alkoholne pijače s tobačnimi izdelki (+6,1%). Kot navadno se je tudi januarja v primerjavi z enakim lanskim mesecem znižal samo kazalnik poglavja komunikacije (-1,8%). Inflacija je stabilna, cene hrane in bencina pa se vzpenjajo brez premora arhiv CONFINDUSTRIA V Vidmu posvet o poslovanju na trgu ZdA VIDEM - Na sedežu videmske Confindustrie v palači Torriani je bil včeraj posvet o podjetniškem udej-stvovanju v ZDA, in to z neposrednimi pričevanji podjetnikov, ki so že dolgo aktivni na tem velikem trgu. Okroglo mizo je organizirala skupina mladih podjetnikov s pomočjo odvetniške pisarne NCTM in Združenja italijanskih podjetnikov v ZDA (CIIM), pokrovitelj srečanja pa je bila Banca Popolare di Vicenza. »Šibi-tev evra v menjavi z dolarjem in znaki oživljanja ameriškega gospodarstva dajejo sklepati, da bo 2012 uspešno za podjetja, ki želijo poslovati z ZDA,« je dejal predsednik mladih in-dustrijcev Enrico Accettola, ki je napovedal, da bodo junija izvedli ekskurzijo v Silicijevo dolino. Predsednik Confindustrie Adriano Luci pa je povedal, so ZDA lani postale za furlansko gospodarstvo glavni izvozni trg, saj se je vrednost izvoza povečala z 99 na 153 milijonov evrov. ENERGETIKA Italijanski Gas Natural lani povečal iztržek TRST - Španska multinacionalka Gas Natural Fenosa je lani v Italiji s svojo družbo Gas Natural Italia ustvarila 70 milijonov evrov EBITDA (dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo), kar je za 5,4 odstotka več kot leto prej. »Rezultat pomeni nadaljevanje briljantnih dosežkov zadnjih let, ki so že bili posledica hitre rasti,« so zapisali na sedežu italijanske družbe v Milanu. Najbolj je k izboljšanju kazalnika EBITDA prispeval zaslužek iz trženja naravnega plina, kupljenega neposredno od matične družbe. Ta plin so s 15 ladjami prepeljali na terminal v Panigaglii (Porto Venere), kjer so ga spremenili iz tekočega v plinsko stanje. Z njim so pridobili 5373 GWh energije. Gas Natural Italia, ki bi rad v Žavljah zgradil tržaški plinski terminal, je lani povečal število prodajnih točk na 440.297 (+4,3%) in za 887 kilometrov podaljšal svoje 6736 kilometrov dolgo distribucijsko omrežje. Družba deluje na italijanskem trgu od leta 2002, v Trstu pa je za razvoj projekta plinskega terminala ustanovila hčerinsko družbo Rigassificazione. TRŽENJE Neposredna prodaja na dom ne pozna krize TRST - Po podatkih Italijanske zveze za neposredno prodajo na domu (Univendita) je tovrstna prodaja zrasla tudi v letu 2011, in sicer za pet odstotkov glede na leto prej. Lanski promet podjetij, vključenih v zvezo, je bil vreden 1 milijardo 117 milijonov evrov, število za prodajo zadolženih oseb pa se je s 55.687 povečalo na 59.947. Največjo rast je zabeležil prodajni sektor kozmetika in modni dodatki (+15,36%), sledita pa živila in potrošne dobrine za dom (+3,4%) in trajne dobrine za dom (+3,2%). Trajne dobrine za dom imajo sicer v skupni prodaji kar 65-odstotni delež, izstopa pa tudi rast področja potovanj in turizma (+19,1), čeprav se je po Istatovih podatkih prodaja turističnih aranžmajev v celoti lani glede na leto 2010 znižala za 19,1 odstotka. V zvezi Unovendita so še izpostavili, da neposredna prodaja na dom raste že deset let zapored. DEŽELA FJK - Obmejna območja Urbane proste cone za razvoj prostora ob meji TRST - Deželna uprava Furlanije-Julijske krajine se nagiba k možnosti, da v pogajanjih z rimsko vlado zahteva ustanovitev t.i. urbanih prostih con v manj razvitih območjih ob meji s Slovenijo in Avstrijo. Ustanovitev teh con je bila v začetku predvidena le za jug države, nedavno pa so možnost razširili na vso državo. Deželna odbornica za finance Sandra Savino se je včeraj vrnila k tej temi in povedala, da olajšave, predvidene v urbanih prostih conah, za majhna in za mikro podjetja pomenijo, da so ta oproščena plačevanja davka na podjetniški dohodek, davka na proizvodne dejavnosti (Irap), davka na nepremičnine, ki jih uporabljajo za nove poslovne dejavnosti, in tudi plačevanja prispevkov na plače iz odvisnega delovnega razmerja. Olajšave so torej izredno konkretne in z močnim ekonomskim učinkom za podjetja. Lastnosti urbanih prostih con lahko torej predstavljajo dober odgovor na krizo v obmejnih območjih Furlanije-Julijske krajine, saj vplivajo na tiste vidi- PODJETNIŠTVO - Raziskava GEM V Sloveniji lani močan upad podjetniške aktivnosti arhiv ke, zaradi katerih je podjetniško udej-stvovanje v tem prostoru bolj težavno kot v Avstriji ali Sloveniji. Deželna uprava bo torej v Rimu poskusila uveljaviti svojo polno avtonomijo tudi z zahtevo po ustanovitvi urbanih prostih con, ki bi bile resnično sposobne spremeniti sedanjo kritično situacijo v območjih ob meji. Zahteva po možnosti vzpostavitve urbanih prostih con je sicer po besedah Savinove prišla prav od lokalnih uprav, ki želijo s tem novim instrumentom spodbuditi razvoj na svojih ozemljih. LJUBLJANA - Zgodnja podjetniška aktivnost v Sloveniji je lani tretje leto zapored upadla, in sicer s 4,65 odstotka na 3,65 odstotka odraslega prebivalstva. Padec je zaskrbljujoč, saj je v primerjavi z letom 2008, ko se je na podjetniško pot podalo v povprečju 6,4 odstotka prebivalstva, upadla na skoraj polovico in na najnižjo raven po letu 2004. Svetovna raziskava podjetništva Global Entrepreneurship Monitor (GEM) za 54 držav sveta, ki jo je v ZDA predstavil neprofitni akademski konzorcij, ugotavlja, da je bilo lani največ podjetniške aktivnosti na Kitajskem (24%), v Čilu (23,7%) in v Peruju (22,9%). Med evropskimi državami je je bilo lani največ na Slovaškem (14,2%) ter v Latviji in Turčiji (obe 11,9%), najmanj pa v Rusiji in na Danskem (obe 4,6%) in, kot omenjeno, v Sloveniji (3,65%), so sporočili z Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, ki je nosilec raziskave za Slovenijo. Slovenija je med vsemi 54 državami, ki so lansko leto sodelovala v GEM, po indeksu TEA zadnja. TEA indeks meri zgodnjo podjetniško aktivnost, to je odstotek odraslega prebivalstva, ki je v začetnih fazah podjetniškega procesa. Vanj so vključeni nastajajoči podjetniki (tisti, ki so šele začeli aktivnosti, da bi ustanovili podjetje ali imajo podjetje manj kot tri mesece) in novi podjetniki (posamezniki, ki imajo podjetje od treh mesecev do treh let in pol). V TEA indeksu niso zajeta podjetja, ampak posamezniki v zgodnjih fazah svoje podjetniške kariere. Ugodnejša za Slovenijo je zgodnja podjetniška aktivnost žensk v letu 2011, ko jih je bilo 35,7 odstotka, medtem ko je bilo leto prej med novimi in nastajajočimi podjetniki 28,9 odstotka žensk. Najvišji delež žensk imata Tajska in Singapur, med evropskimi državami pa izstopa Švica s polovico žensk med nastajajočimi in novimi podjetniki. L EVRO 1.3232 $ +0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. februarja 2012 valute evro (povprečni tečaj) 22.2. 21.2. ameriški dolar 1,3230 1,3222 japonski jen 106,22 105,38 kitajski juan 8,3320 8,3258 ruski rubel 39,3680 39,4500 indijska rupija 65,0110 65,2240 danska krona 7,4363 7,4358 britanski funt 0,84420 0,83640 švedska krona 8,8080 8,8107 norveška krona 7,5000 7,5200 češka krona 25,172 24,912 švicarski frank 1,2072 1,2073 madžarski forint 288,82 288,03 poljski zlot 4,1866 4,1837 kanadski dolar 1,3210 1,3172 avstralski dolar 1,2441 1,2385 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3592 4,3565 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6982 0,6977 braziljski real 2,2721 2,2670 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3173 2,3182 hrvaška kuna 7,5865 7,5820 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 22. februarja 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24550 0,49310 0,75110 0,05917 0,08417 0,14167 0,603 1,031 1,328 ZLATO (999,99 %%) za kg 43.099,42 € +409,85 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 22. februarja 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,35 - IMTTTDCI IDADA H QÄ KRKA 1 1 IKA KOPER 51,50 +4 05 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 9,00 120,10 160 00 -3,92 TELEKOM SLOVENIJE 67,00 -0,68 +1,37 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 10,57 AERODROM LJUBLJANA 10,80 DELO PRODAJA 24,00 rrm nor» +2,76 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 15,00 1 70 -0,66 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST 3,10 -- MLINO !ES! KOMPAS MTS NIKA 2,70 6,10 1800 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS III IRI IANA 9,00 5,25 9,90 21700 +0,96 SALMS, L_IMDL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 12,10 178 00 -1,81 +1,60 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 71,24 10,50 +1,58 -2,78 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 22. februarja 2012 -0,91 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,76 89,8 12 69 -0,97 -0,94 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,46 -1,01 -1,68 +1 60 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,39 0,49 +8,24 EDISON ENEL ENI 0,84 3,00 1746 -0,65 -0,92 FIAT FINMECCANICA 4,77 +0,69 +0,59 -3 17 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,91 11,94 +0,51 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,52 12 75 -2,36 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 25,48 -2,97 -0,66 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,39 4,98 1 73 -2,69 +2,72 PIRELLI e C PRYSMIAN 8,14 13 37 +0,35 -0,18 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 38,35 +0,53 -0,49 +0 17 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,63 5,53 -2,12 -1 87 TENARIS TERNA 0,81 15,47 -1,02 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,79 0,03 -0,29 +2,84 UNICREDIT 3,7 4,06 -3,09 -3,84 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 106,16 $ -0,13 IZBRANI BORZNI INDEKSI 22. februarja 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 559,99 -0,97 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.752,16 810 26 -0,11 FIRS, Banjaluka 1.790,62 aoio -0,06 -0,84 libica 1 j, uojyiou j ju, 1 o \j,vj/ SRX, Beograd - - bicy c-ai-ai^M/rt 1 /iqû1c -li"»")-) un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.114,84 + 1,11 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.959,56 2.586,00 -0,05 -0,16 S&P 500, New York 1.360,16 -0,15 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.294,61 6.843,87 5.905,07 -0,14 -0,93 +0,33 CAC 40, Pariz 3.447,37 -0,52 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.203,00 1.016,0 2.519,00 +1,45 -0,22 -0,89 Nikkei, Tokio 9.463,02 -0,23 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.021,19 21.549,28 4.934,29 +0,69 +0,33 +0,68 Sensex, Mubaj 18.145,25 -1,54 / DNEVNE NOVICE Četrtek, 23. februarja 2012 5 RIM - Polemična razprava o reformi delovne zakonodaje Ministrica Fornero: »Verjamem v dogovor za dobro reformo« Bersani: Treba je videti, kaj je tisto »dobro« - Ministrica ni prepričala Bonannija (CISL) RIM - Po napadu, ki ga je predsednica Confindustrie Emma Marcega-glia predvečrajšnjim sprožila v odnosu do sindikatov, so se včeraj polemike nadaljevale. Sindikati CGIL, CISL in UIL so včeraj na predsednico industrialcev sprožili plaz kritik. Od njenih stališč pa se je distanciral celo eden od njenih verjetnih naslednikov na čelu Confindustrie Alberto Bombassei, rekoč, da pretirava. Na besede sekretarja Demokratske stranke Luigija Bersanija, ki je pomenljivo dejal, da stranka ne bo podprla vlade za vsako ceno, se je odzvala ministrica za delo Elsa Fornero. Povedala je, da ni slišala nikakršnih kategoričnih pozivov, naj se vlada na svoji poti ustavi. Po ministričinih besedah gre za problematiko, o kateri s predstavniki DS razpravlja že dolgo časa na povsem odkrit način. Namere vlade so bile jasno začrtane in ministrica je prepričana, da bo DS podprla »dobro« re- ZADNJA VEST Nevtrini niso hitrejši od svetlobe MILAN - Pozno sinoči smo prejeli agencijsko vest, po kateri je ista skupina italijanskih znanstvenikov (CNGS - Cern neutrino to Gran Sasso), ki je septembra lani oznanila senzacionalno vest, da so nevtrini hitrejši od svetlobe, svoje odkrije včeraj de-mantirala. Meritve, ki so bile opravljene septembra so bile namreč napačne zaradi anomalije pri aparatih, ki so bili uporabljeni za merjenje hitrosti nevtrinov. Naj spomnimo, da je vest postavila pod vprašaj celo Einsteinovo relativnostno teorijo in je v trenutku obšla svet. Glasnik ženevskega raziskovalnega centra CERN James Gillies je včeraj potrdil, da so raziskovalci naleteli na problem, verjetno slabo delovanje nekega optičnega vlakna, ki je bilo uporabljeno pri eksperimentu. Gillies je dodal, da bodo nadaljnji eksperimenti, ki jih bodo opravili v teku letošnjega leta, potrdili, ali je šlo res za napako. formo, ki jo pripravlja vlada, čeprav razume občutljivost političnih sil do nekaterih vprašanj. Vsekakor bo vlada s svojimi načrti šla naprej, ne glede na stališča strank, nakar si bodo stranke in parlament prevzeli odgovornost, ali bodo reformo odobrili ali ne. Bersani je takoj odgovoril, da se je treba dogovoriti o tem, kaj je tisto »dobro«. Stranka bo pač ocenila vladni predlog, vsekakor pa je za Bersanija bistveno nadaljevanje dialoga vlade s socialnimi partnerji. Fornerova je izrazila prepričanje, da se bo vladno omizje s socialnimi partnerji sposobno dogovoriti o vseh vprašanjih, tudi o spornem členu 18 delavskega statuta. Njene besede pa očitno niso prepričale generalnega sekretarja CISL Bonannija, ki je ministrici svetoval veliko previdnost. Namesto »reforme« namreč po njegovi odeni lahko pride do »protireforme«. Ministrica Elsa Fornero ansa Še osem trupel na potopljeni velikanki Costa Concordia OTOK GIGLIO - Gasilci so včeraj na krovu ladje za križarjenje Costa Concordia, ki je 13. januarja nasedla ob obali otoka Giglio, našli osem trupel pogrešanih oseb - med njimi tudi trupelce 5-letne Dayane Arlotti, ki je izginila z očetom. Kdo ve, morda je tudi on med najdenimi osebami. Posmrtne ostanke so potapljači odkrili na četrti palubi Costa Concordie, zaradi njihovega slabega stanja pa jih bo precej težko identificirati. Nesreča Costa Concordie, na krovu katere je bilo 4229 oseb, je terjala 17 smrtnih žrtev, 15 ljudi pa je do današnjega odkritja veljalo za pogrešane. Danes pogrešajo še sedem oseb. Italijansko tožilstvo je po nesreči sprožilo preiskavo proti kapitanu ladje Francescu Schettinu, več preživelih potnikov pa je vložilo tožbe proti organizatorju križarjenja, potniški družbi Costa Crociere, in njeni lastnici, ameriški družbi Carnival Corporation. Costa Crociere preživelim potnikom kot kompenzacijo ponuja po 11.000 evrov in povrnitev morebitnih dodatnih stroškov. ARGENTINA - Nesreča v Buenos Airesu terjala najmanj 49 življenj, 600 je poškodovanih Vlak brez zavor: tragedija na postaji Primestni vlak je na postajo prispel s hitrostjo 26 km/h - Iztiril je in se zaletel v ploščad - Najbolj smrtonosna železniška nesreča po tisti leta 1970 BUENOS AIRES - V včerajšnji nesreči vlaka v argentinski prestolnici Buenos Aires je umrlo najmanj 49 ljudi, več kot 600 je poškodovanih, so potrdile oblasti. Noben potnik sicer ni več ujet v vlaku. Do nesreče je prišlo, ko je vlak iztiril in se zaletel v ploščad na železniški postaji v Buenos Airesu. Tiskovni predstavnik policije Nestor Rodriguez je dejal, da je v nesreči umrlo najmanj 48 odraslih in en otrok. Vodja nujne zdravstvene službe v argentinski prestolnici Alberto Cres-centi pa je dejal, da se bojijo, da bi število smrtnih žrtev lahko naraslo, saj je več ranjenih v kritičnem stanju.Več ljudi je utrpelo manjše poškodbe - na pomoč so čakali na postaji, od koder so najhuje poškodovane odpeljali v bolnišnice s helikopterji in več deset reševalnimi vozili. Primestni vlak je okoli 8.30 po lokalnem času na železniško postajo Once prispel s hitrostjo 26 kilometrov na uro, na vlaku pa je bilo v času jutranje konice okoli 2000 ljudi. Minister za promet Juan Pablo Schiavi je povedal, da domnevajo, da je imel vlak težave z zavorami. Ker se ni mogel ustaviti, se je zaletel v zaščitno pregrado na koncu tirov. Pri tem sta bila povsem Iz vlaka so reševalci vlekli ven ponesrečence in žrtve tragične nesreče ansa uničena lokomotiva in prva dva vagona vlaka. To je najbolj smrtonosna železniška nesreča po tisti leta 1970, ki je v predmestju Buenos Airesa zahtevala 200 življenj, ko sta s polno hitrostjo trčila dva vlaka. V železniškem in cestnem prometu na območju argentinske prestolnice se je tudi v zadnjih letih pripetilo več hudih nesreč. Do tokratne nesreče je prišlo le pet mesecev po zadnji več- ji nesreči v Buenos Airesu, v katero so bili vpleteni vlak in avtobus. Takratno trčenje, ki je pretreslo Argentino, je zahtevalo enajst življenj, več kot 200 ljudi je bilo ranjenih. (STA) SIRIJA - V ofenzivi vojaških sil na mesto Homs Ubita ameriška novinarka in francoski fotograf V številnih državah reakcije in obsodbe režima v Siriji BEJRUT - V ofenzivi sirskih vojaških sil na mesto Homs sta bila včeraj ubita ameriška novinarka in francoski fotograf. Novinarja sta življenje izgubila, ko je granata zadela medijsko središče v predelu Baba Amr, ki so ga uporabljali sirski opozicijski aktivisti in novinarji. V obstreljevanju Babe Amra je umrlo tudi 13 civilistov. Po navedbah francoskih oblasti je v včerajšnjem obstreljevanju mesta Homs umrla ameriška vojna dopisnica Marie Col-vin, ki je poročala za britanski časnik Sunday Times in je v svoji 30-letni karieri pokrivala številne konflikte po svetu. Poleg Colvinove je življenje izgubil tudi 28-letni neodvisni francoski fotograf in novinar Remi Ochlik, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po navedbah sirskih aktivistov naj bi bili še trije novinarji ranjeni. Več držav je včeraj obsodilo uboj ameriške novinarke in francoskega fotografa v nasilju v sirskem Homsu. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je ob tem izjavil, da je smrt novinarjev v Siriji znak, da je prišel čas za sestop sirskega režima z oblasti. Na uboj novinarjev se je včeraj odz- Ubita novinarka Marie Colvin lani na trgu Tahrir v Egiptu ansa val tudi britanski premier David Cameron. Izrazil je spoštovanje do dela Colvinove, ki je poročala za britanski časnik Sunday Times in v 30-letni karieri pokrivala številne konflikte po svetu. Na smrt obeh novinarjev v Homsu, ki je že več kot dva tedna tar- ča ofenzive sirskih sil, se je odzval tudi britanski zunanji minister Willian Hague. »Marie in Remi sta umrla, medtem ko sta iskala resnico o tem, kaj se dogaja ljudem v Homsu,« je dejal Hague. Predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Victoria Nuland je medtem dejala, da je smrt dveh novinarjev »še en primer predrzne brutalnosti« sirskega režima. Tudi zaveznica Sirije Rusija je obsodila »tragični« uboj novinarke in fotografa. «Moskva odločno obsoja in je resno za-skrbljena» zaradi uboja zahodnih novinarjev, so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva in dodali, da »ta tragični dogodek ponovno potrjuje potrebo po tem, da vse strani v konfliktu končajo nasilje«. Sirski minister za informiranje Adnan Mahmud je medtem izjavil, da sirske oblasti niso vedele, da sta bila novinarja v državi. »Oblasti niso imele podatkov o tem, da sta novinarja vstopila na sirsko ozemlje,« je dejal Mahmud. »Ministrstvo poziva vse tuje novinarje, ki so v Sirijo prišli nezakonito, naj se javijo v najbližjem pristojnem uradu,« je dejal Mahmud. Več tujih novinarjev se je v prejšnjih mesecih poskušalo nezakonito prebiti v Sirijo in poročati o protestih proti režimu predsednika al Asada. Ta je namreč večini tujih novinarjev in skupinam za človekove pravice prepovedal vstop v državo. \ www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Kako ocenjujete vztrajanje Montijeve vlade pri ukinitvi 18. člena statuta delavcev? Q Strinjam se z njegovo odpravo v okviru reforme trga dela Ta člen je nedotakljiv, tudi za ceno padca vlade Ne vem O / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 23. februarja 2012 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "^If^ll b tel. 040 7786300 |/o) l L fax 040 772418 trst@primorski.eu trgovinska zbornica - Zanimanje naraslo po izenačenju cen s slovenskimi Tržačani spet odkrili deželne kartice za bencin V Trstu marsikje cenejši bencin kot onstran meje - Aktiviranje zapadle kartice je brezplačno devin-nabrežina - Stališča župana o kandidaturah desne sredine »Slovenski Ret? Trenutno ga še ne vidim na političnem obzorju« Tržačani postajajo pravi strokovnjaki za cene motornih goriv. Če je primerjanje cen goriva na obeh straneh meje že stara navada - še iz časov Jugoslavije in tržaške »agevolate« (goriva po znižani ceni), so pogoste podražitve v Sloveniji in Italiji ter uravnavanje deželnega popusta v Furlani-ji-Julijski krajini zadnje čase še dodatno razvili njihove »komparativne« sposobnosti. Nazadnje so se številni domačini, ki so že leta sistematično zahajali po gorivo v Slovenijo, spomnili, da imajo v zaprašenem domačem predalu spravljeno zapadlo deželno kartico za bencin, ki jim lahko po novem spet pride prav. V začetku februarja je deželna vlada FJK za poskusno obdobje enega meseca povečala deželni popust na ceno bencina z 0,21 na 0,27 evra za liter. V zadnjih tednih se je bencin v Sloveniji dvakrat podražil, cene pa nevzdržno rastejo tudi v Italiji, kar povzroča proteste in stavke. Rezultat je, da so cene bencina v Trstu in Sloveniji trenutno v bistvu izenačene, razlika znaša le nekaj centov, na številnih bencinskih servisih na Tržaškem pa je bencin cenejši od slovenskega. Cena dizla je medtem še vedno precej ugodnejša v Sloveniji. Marsikdo vseeno še vedno kupuje bencin na slovenskih črpalkah, kljub temu, da v tem trenutku cena ni več tako ugodna. Zaenkrat pa ni znano, kako bo z deželnim popustom od 1. marca dalje, ko bo poskusno obdobje mimo, saj je ta tema še vedno predmet pogajanj med deželno in državno vlado. V pritličju nekdanje tržaške borze, kjer se uslužbenci Trgovinske zbornice ukvarjajo tudi z deželnimi karticami za bencin, se je v zadnjih tednih skokovito povečalo zanimanje za ponovno aktiviranje zapadlih kartic. Vsak dan pristopi k okencem od deset do petnajst prosilcev. Tam dela tudi Srečka Košuta, ki nam je razložila, da je obnova zapadle kartice danes brezplačna. Prinesti moramo kartico in prometno dovoljenje za vozilo, ni nam treba izpolniti nobenega obrazca in niti ni nujno, da se v zbornico odpravi lastnik vozila - kartico lahko obnovi kdorkoli. Do avgusta lani je veljalo, da so neuporabljene kartice zapadle v roku osmih mesecev, od poletja pa je rok zapadlosti 24 mesecev. Če pa hočemo novo kartico (če je še nismo imeli, če smo jo izgubili ali podobno), je postopek nekoliko drugačen, zanjo bomo odšteli petnajst evrov. S tehnološko platjo kartic se ukvarja družba Insiel, ki pošilja podatke pristojnemu uradu deželne uprave. (af) policija - Včeraj Poklicni tat po obsodbi v tržaški zapor Policisti so včeraj zjutraj odvedli v tržaški zapor štiridesetletnega italijanskega državljana po rodu iz Turina. V. M., ki stanuje že več let v Trstu, mora prestati trimesečno zaporno kazen, za sabo pa ima dolg seznam različnih kaznivih dejanj. V preteklosti je bil že obsojen zaradi tatvin, ropov, povzročanja materialne škode in nezakonitega zasedanja stanovanj, v 90. letih pa tudi zaradi trgovine z drogo. Tokratna obsodba zadeva tatvino iz oktobra 2009, ko je V. M. v središču Trsta vlomil v parkiran avtomobil in iz njega odnesel več predmetov. Nekaj dni je tedaj prebil v zaporu, nakar se je vrnil na prostost in se spet lotil kraj v avtomobilih ter stanovanjih. V eno izmed stanovanj se je tudi vselil, po več tednih pa so ga policisti spet pridržali. Na nekaterih tržaških bencinskih servisih jasno izpostavljajo primerjavo med tržaško in slovensko ceno bencina (torkova fotografija) kroma l_ »Slovenski Giorgio Ret bi bil dobrodošel za devinsko-nabrežinsko občinsko stvarnost, žal pa ga še ne vidim na obzorju,« meni »pravi« Giorgio Ret, ki po dveh zaporednih mandatih ne more več kandidirati za župana. Vprašali smo ga za komentar odprtega pisma, v katerem občinski svetnik njegove liste Walter Bradas izraža željo, da bi desna sredina za novega devin-sko-nabrežinskega župana kandidirala Slovenca ali Slovenko. »O imenih ne maram govoriti, posebno ne v času medstrankarskih predvolilnih pogovorov, ko so vsi razumljivo bolj pozorni in tudi občutljivi. Govorim v tretji osebi, ker, kot veste, ne bom več kandidiral za župana, seveda pa mi ni vseeno kdo bo moj naslednik in kakšna uprava bo vodila našo občino,« pravi Ret. Po njegovem bi morala tako leva kot desna sredina dokončno osvojiti načelo, da če je župan slovenske narodnosti, mora biti njegov namestnik italijanske narodnosti in nasprotno. Tega načela se Ret sicer ni držal, saj je tudi njegov namestnik Massimo Romita pripadnik večinskega naroda. Bradas je v svojem pismu in tudi v intervjuju Primorskemu dnevniku poudaril, da so dozoreli pogoji za desnosredinskega župana slovenskega jezika. Tudi Bradas je bil, enako kot Ret, glede imen zelo previden. Poimensko je imenoval edino Tjašo Šva-ro, toda le z oznako, »da je bila zelo dobra občinska odbornica«. Župan soglaša z Bradasom pri oceni, da je za dvojno zaporedno zmago desne sredine prispeval tudi del volivk in volivcev slovenske narodnosti, ki - tako Bradas - bodo sedaj težje podprli morebitnega županskega kandidata Ro-mito, ki je izrazito desno usmerjen, kot pričajo njegova stališča v pokrajinskem svetu. Ret je tudi dokaj previden glede prihodnosti svoje liste. O tem bodo odločali mladi, pravi, ki predstavljajo bodočnost občanskega gibanja. Mladi bodo tudi predlagali Retu morebitno kandidaturo za občinski svet, ki je precej verjetna. Tudi zato, ker je Silvio Berlusconi prav ta teden »blagoslovil« volilna zavezništva med stranko Ljud- Nabrežinski župan Giorgio Ret stva svobode ter desnosredinsko usmerjenimi občanskimi listami. Takšnim zavezništvom z občanskimi listami nasprotuje voditelj Severne lige Umberto Bossi, ki že nekaj časa svari župana Verone Fulvia Tosi-ja, naj ne oblikuje občanske liste s svojim imenom. Z Bossijem se očitno ne strinja deželni vodja ligašev Piero Fontanini, ki omenja ravno Devin-Nabrežino kot občino zglednega sodelovanja med Ligo, Ljudstvom svobode in občansko listo. Fontanini se očitno sklicuje na volitve pred petimi leti, ko je Liga podprla Reta, ki jo je potem pustil na cedilu, kar so mu tržaški ligaši zelo zamerili. Prav zaradi tega je Severna liga v tržaški, a tudi v de-vinsko-nabrežinski občini sklenila zavezništvo z gibanjem L'altra Trieste in to v ostri polemiki z Berlusconijevo stranko. Morda Fontanini s tem ni seznanjen, morda pa bo predsednik vi-demske pokrajine prepričal svoje na-brežinske somišljenike, da se pobotajo z Ljudstvom svobode in z Retovo listo. S.T nabrežina - Primarne volitve Danes v Medji vasi začenja Kukanja V nedeljo, 4. marca, bodo v devinsko-nabrežinski občini primarne volitve leve sredine za izbiro skupnega županskega kandidata, ki se bo nato na spomladanskih upravnih volitvah pomeril s kandidatom (ali kandidati) desnice. Na primarnih volitvah kandidirajo Ma-riza Škerk in Roberto Gotter iz Demokratske stranke ter Vlado Kukanja, ki ima za seboj kar nekaj političnih strank. Gre za stranke (Italija vrednot - Italijanski socialisti -Slovenska skupnost - Slovenski in italijanski komunisti - Stranka komunistične prenove - Svoboda Ekologija Levica - Zeleni) in skupina strankarsko neopredeljenih občanov, ki menijo, da je Kukanja odprt, strokovno podkovan in v občinsko stvarnost globoko vraščen županski kandidat. Prvo predvolil- no srečanje bo Kukanja imel danes ob 18.30 na kmetiji Radetič (pri Si-donji) v Medji vasi Primarne volitve se bodo - kot omenjeno- odvijale v nedeljo, 4. marca od 9. do 18. ure na štirih stalnih volilnih sedežih: Nabrežina 103, Devin (sedež pevskih zborov), Šempolaj (Škerkova hiša), Mavhi-nje (sedež društva Grmada). Predviden je tudi »leteči« sedež, ki bo obiskal vasi Medja vas, Štivan, Ribiško naselje, Sesljan in Naselje S.Mauro z urniki, ki bodo pravočasno javljeni. Interesenti za vse informacije lahko zaprosijo po elektronski pošti na naslovu comitatoprima-rie@gmail ali pa pri koordinatorju odbora za primarne volitve Fran-cescu Fotiju (prenosni telefon št. 340-8078685). V Nabrežini danes delavnica Jezik/Lingua V okviru evropskega strateškega projekta Jezik/Lingua se bodo danes v Nabrežini pričele delavnice za starše otrok, ki doraščajo v večjezičnem okolju. Vsebine so zelo zanimive, saj segajo od tipologij, značilnosti in prednosti večjezičnosti do mešanja jezikov, preklapljanja in in-terferenc. Posebno pozornost bodo v delavnicah namenili podpiranju razvoja večjezičnih otrok, potrebi po interkulturnosti v sodobni družbi in evropskim smernicam za učenje jezikov. Delavnice, pri organizaciji katerih sodeluje Občina Devin Nabre-žina, bodo potekale v Grudnovi hiši v Nabrežini (Nabrežina 158), danes, 23. februarja, 7. in 13. marca od 18. do 20. ure. Za informacije je na razpolago email naslov teco01@jezik-lingua.eu ali telefonska številka 345 9703933. Altomonte o izvoru in vzrokih krize Gospodarski krizi v naši deželi in Evropi je posvečen niz šestih srečanj, ki jih med februarjem in majem prireja združenje Dialoghi europei. Prvo bo na sporedu jutri, ob 17. uri v dvorani Tessitori na Trgu Oberdan 5. V goste prihaja ekonomist Carlo Altomonte, docent na milanski univerzi Bocconi ter svetovalec evropske komisije in parlamenta. Občina Dolina: vpisovanje v jasli Uprava Občine Dolina sporoča, da bodo od danes do četrtka, 8. marca, potekala vpisovanja v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina), medtem ko v sredo, 29. februarja, zapade rok za vpis v otroške občinske jasli v Dolini (Dolina št. 200). Za informacije o organizaciji dejavnosti in o vzgojnem projektu posameznih jaslih se lahko obrnete na občinske otroške jasli v Dolini (040 8325084) in na otroške jasli Colibri (040 814346). Za vpisovanja in za morebitne dodatne informacije se lahko obrnete na občinski Urad za izobrazbo in šolske storitve (tel. 040 8329 281-240) ob torkih in četrtkih od 10. do 12. ure, ob sredah pa od 15. do 17. ure. Vpisni obrazci so na razpolago tudi na občinski spletni strani www.sandor-ligo-dolina.it. fernetiči Med potniki odkrili prestopnika Pri Fernetičih so nabrežinski ka-rabinjerji že spet prijeli prestopnika, ki se je hotel izogniti zaporni kazni. Med pregledom osebnih dokumentov potnikov linijskega avtobusa romunske družbe Atlassib so naleteli na 25-letnega Costela Patrascuja, ki je bil na seznamu iskanih oseb. Karabi-njerjem se ni upiral in odvedli so ga v tržaški zapor. Priporni nalog je decembra izdalo sodišče v Rimu. Pa-trascu je novembra kradel v nekem rimskem lokalu, kjer je poškodoval igralni avtomat in iz njega vzel denar. Nekaj pa se je zapletlo in karabinjer-ji so ga aretirali. Nekaj časa je prebil v priporu, nakar se je vrnil v stanovanje v Lugu pri Ravenni. Tam je moral na karabinjerski postaji s podpisom vsak dan potrditi svojo prisotnost, kmalu pa se ni več prikazal, zaradi česar je sodišče izdalo priporni nalog. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 23. februarja 2012 7 PROSEK - Sporočilo tržaškega občinskega odbornika Emiliana Edere Zahodni Kras: izpostava bo odprta 3-krat tedensko Na Opčinah pa bo urad še nadalje odprt, kot doslej, 4 dni v tednu, kar Milkoviču ni po godu Vse kaže, da se »poletni urnik« odprtja občinske izpostave na Proseku po osmih mesecih bliža koncu. V kratkem urad ne bo več odprt le en dan tedensko, ob sredah, kot je to »začasno« veljalo od lanskega poletja dalje, temveč bo deloval tri dni tedensko. Novico je sporočil tržaški občinski odbornik za decentralizacijo Emiliano Edera. Občinska uprava je v začetku leta razpisala natečaj za občinske uslužbence, da bi pridobila novo osebje za občinske izpostave. Prijavilo se je petnajst uslužbencev. V začetku meseca je bil opravljen natečaj, uspešno ga je prestalo šest uslužbencev, med katerimi sta dva z znanjem slovenskega jezika, kot je izrecno podčrtal odbornik Edera. Slednja naj bi zaposlili v občinskih izpostavah na Zahodnem Krasu in na Vzhodnem Krasu. Odbornik je omenil, da se je o delovanju izpostav na Proseku in na Opčinah pogovoril z rajonskima predsednikoma Robertom Cattaruzzo in Markom Milko-vičem. Občinska uprava se je odločila, da bo po novem izpostava na Proseku odprta trikrat tedensko, tista na Opčinah pa štirikrat. Ob dosedanjem »poletnem urniku« je bila izpostava na Proseku odprta ob sre- Emiliano Edera kroma dah, na Opčinah pa v preostalih dneh v tedni (razen sobote), to je ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih. Doslej ni bilo še odločeno, katere dni v tednu bo odprta izpostava na Proseku, prav tako pa ni še znano, ali bo izpostava na Opčinah še nadalje zaprta ob sredah, ali pa kak drug dan v tednu. Medtem ko je predsednik zahod-nokraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza izrazil zadovoljstvo, ker bo le-vosredinska občinska uprava vendarle zagotovila delovanje izpostave več dni v tednu, in ne le enkrat, kot je veljalo z uvedbo »poletnega urnika«, je bil predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič z odločitvijo dokaj nejevoljen. Roberto Cattaruzza kroma »Ostalo bo vse, kot te zadnje mesece. Naša izpostava bo še nadalje zaprta en dan v tednu, kar ni prav, ker bi morala biti, glede na obsežnost rajonskega ozemlja, odprta vsak dan, « je ocenil ter zastavil vprašanje: »Zakaj ne more biti izpostava odprta vsak dan v tednu, od ponedeljka do petka? S šestimi novimi uslužbenci, dodeljenimi izpostavam, bi morali biti uradi odprti vsak dan,« je poudaril. Odbornik Edera je »podedoval« vprašanje odprtja občinskih izpostav od poprejšnje Dipiazzove uprave. Slednja je v desetletnem upravljanju občine »izvotlila« oddelek osebja občinskih izpostav. Nekateri uslužbenci so bili premeščeni, nekaj se jih je upokojilo, uprava pa jih ni nadome- Marko Milkovič kroma stila z novimi. V poletnih mesecih, ko je napočil čas dopustov, ni bilo dovolj osebja za redno delovanje občinskih izpostav. Zato si je takratni odbornik za decentralizacijo Paolo Rovis »izmislil« poletni urnik izpostav, ki je temeljil na zaprtju nekaterih uradov in omejenim delovanjem drugih. To se je zgodilo tudi preteklo poletje. Cosolinijeva uprava je nato »poletni urnik« izpostave na Proseku podaljšala najprej na jesen, potem še na zimo, na pritisk zahodnokraškega rajonskega sveta pa se je vendarle odločila, da okrepi osebje izpostav. Od tod razpis natečaja in pridobitev osebja, kar bo v kratkem vsaj na Proseku omogočilo odprtje izpostave trikrat tedensko. M.K. ZAHODNI KRAS - Propadel poskus uvedbe enosmernih cest skozi vas Promet na Proseku: zmaga trgovcev O uvedbi enosmernih cest je bil govor na javnem srečanju, ki ga je priredil zahodnokraški rajonski svet v Kulturnem domu Prosek-Kontovel Na Proseku ne bodo uvedli novih enosmernih cest. Tako je bilo odločeno na javnem srečanju o ureditvi prometa v vasi, ki ga je bil pred dnevi sklical zahodnokraški rajonski svet. Zamisel o uvedbi enosmernih cest ni nova. Že nekaj časa se je zanjo ogreval tako imenovani spontani odbor za ohranitev proseškega zgodovinskega jedra. Slednji je v preteklosti opravil nekaj lepih pobud, kot sta na primer ureditev območja »pri Špini« in namestitev kamnitega obeležja-toponima pri Ruski cesti na Devinščini. Njegovi člani so bili tudi pobudniki ureditve zidka prireditvenega prostora na Balancu. Spontani odbor je pred leti že predlagal zaprtje vaškega jedra za promet; sedaj je predlog podkrepil z zahtevo po uvedbi novih enosmernih cest, s katerimi naj bi uredili promet skozi vas. Zahod-nokraški rajonski svet je dal predlog v presojo občanom na javnem srečanju v dvorani Kulturnega doma Prosek-Kontovel. Predlog o enosmernih cestah je sledeč. Na pokrajinski cesti Opčine-Križ naj bi uvedli enosmerno cesto v smeri proti Križu. Na cesti, ki pripelje s Kontovela do Kržade, naj bi uvedli enosmerno cesto v smeri Kržade. To bi dejansko pomenilo sledeče: avtomobilist, ki bi pripeljal iz Križa in bi bil namenjen na Opčine, bi mo- Desno slikovni prikaz enosmernih cest na Proseku; spodaj udeleženci srečanja v Kulturnem domu Prosek-Kontovel kroma ral pri spomeniku zaviti desno, zapeljati po sedanji enosmerni cesti do kontovel-ske Upuke, tu, pri cerkvici, zaviti levo proti Kržadi, kjer bi lahko spet zapeljal na pokrajinsko cesto za Opčine. Kdor pa bi ho- tel iz Smeri Opčine zapeljati proti Trstu, bi moral peljati do spomenika ter se po-služiti obvoza po sedanji enosmerni cesti. Predlog je velikanska večina prisotnih na javnem srečanju zavrnila. Odlo- čno proti so bili predvsem domači trgovci in upravitelji javnih lokalov. V njihovem mnenju je upravitelj Društvene gostilne Aleksij Križman pojasnil, da bi uvedba enosmerne ceste na pokrajinski cesti, kjer se nahaja večina trgovin in javnih lokalov, prizadela trgovske dejavnosti, ki se že itak spopadajo s težko gospodarsko krizo. Kupci se nebi več ustavili na cesti, vozili bi po obvozu, trgovci bi bili ob običajne odjemalce. Proseški trgovci so se v zadnjem času združili, da bi skupaj prebrodili sedanji težki gospodarski trenutek. Tako so na primer ob božičnih in novoletnih praznikih poskrbeli za praznično razsvetljavo po vasi; ob napovedanem zaprtju trgovine Delavskih zadrug, Kooperative, so tudi v trgovinah in javnih lokalih zbirali podpise z zahtevo po ohranitvi trgovine, kar se je tudi zgodilo. Trgovske dejavnosti predstavljajo živ utrip vasi, ko bi zamrle, bi z njimi zamrlo tudi življenje v vasi. Ti tehtni argumenti so bili tako prepričljivi, da jih je podprla velika večina prisotnih na srečanju, ob koncu katerega je rajonski predsednik Roberto Cattaruzza ocenil, da bo moral rajonski svet upoštevati željo vaščanov. Ali z drugimi besedami: na Prose-ku ne bo drugih enosmernih cest. M.K. Danes o vzgoji k pozitivni samopodobi V Finžgarjevem domu na Opčinah bo nocoj na vrsti četrto predavanje iz ciklusa o vzgoji v družini in družbi. Tema tokratnega predavanja zadeva prav vsakega človeka: samopodoba ali občutek lastne vrednosti oz. samospoštovanje je važen aspekt naše psi-he, ki bi ga bilo potrebno ozavestiti in mu posvetiti veliko več časa. Prav temu so namenjeni številni seminarji, delavnice in predavanja tokratnega predavatelja, psihologa mag. Silva Šinkovca. Pozitivna samopodoba je pomemben predpogoj za zdrav čustveni in socialni razvoj vsakega otroka. Posredujejo mu jo osebe, ki vplivajo na njegovo vzgojo (starši, sorodniki, vzgojitelji, učitelji, prijatelji, pravzaprav vsa družba) in mu s tem, da mu dajo čutiti, da ga spoštujejo in cenijo, pomagajo razvijati talente. Pozitivna ali negativna sa-mopodoba vpliva tudi na kasnejše življenjske izbire odraščajočih in odraslih, na aspiracije in na način, kako se spopadamo z življenjskimi nalogami, na uspešnost samo. Kako pomagati najstnikom, da kljubujejo nedosegljivim »idealom« lepote in uspešnosti na podlagi zunanjosti, ki nam jih vsiljujejo nekateri mediji? Ali odrasla oseba še lahko izboljša svojo samopo-dobo- ali pa je bilo vse odločeno v dobi odraščanja? Kako reagirati v situaciji (v kateri se je gotovo vsak že znašel v svojem življenju), ko je ogroženo zaupanje vase? Na ta in druga vprašanja bodo dobili odgovor tisti, ki se bodo v četrtek udeležili predavanja psihologa, mag. Šinkovca. Predavanje bo v Finžgarjevem domu in se bo začelo ob 20h. (A.P.) Brazde v Mačkoljah Brazde s Trmuna že 15 let trgajo pozabi strani iz preteklosti Slovenske Istre. Predstavljajo nam življenja razumnikov in ustvarjalcev, ki so in še sooblikujejo podobo podeželja in obmorskih mest, a predvsem vsakdan preprostega istrskega človeka. Publikacijo izdaja študijski krožek Beseda Slovenske Istre, od leta 2001 je njegova mentorica Nadja Rojac. Delovanje krožka in vsebino zbornika bo s svojimi sodelavci predstavila v petek, 24. februarja, ob 20. uri v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah. Na večeru, ki ga prireja Slovensko prosvetno društvo Mač-kolje, bo izsek iz življenja in dela Slovencev v Istri dopolnila zvočna kulisa družine Batista, treh rodov ne-govalcev in poustvarjalcev ljudske glasbe v svoji najpristnejši inačici. Jubilejni zbornik Brazde s Trmuna - 15 let je izšel novembra lani pri Goriški Mohorjevi Družbi v okviru redne knjižne zbirke, ki spremlja vsakoletno izdajo Koledarja. V imenu te založbe bo skupno pobudo predstavil Marko Tavčar. (N.T.) Jutri v Trebčah Ciciurica Z začetkom novega leta so se s polno paro začele tudi Ciciurice v organizaciji SKD Primorec iz Trebč. Enkrat mesečno se otroci skupaj z animatorji zabavajo in ustvarjajo od likovnih izdelkov do izjemno dobrih sladic. Letošnja tema, ki povezuje ci-ciurice, je spoznavanje samega sebe in narave. Med prvim srečanjem se je skupina otrok od treh do sedmih let spoznala skozi igre in se razgibala. Skupaj so ustvarili plakat z živalmi, s katerimi se istovetijo. Sledila je pravljica o sovici Oki, jutri ob 16. uri pa bo na sporedu kulinarični in ustvarjalni kotiček. Ciciurice potekajo v Ljudskem domu v Trebčah, od 16. do 17.30. Animatorji Matia, Sanja, Nicol in Tina nudijo spremstvo otrokom od trebenske osnovne šole in vrtca do Ljudskega doma. Aktivnosti potekajo v dveh skupinah, med zamenjavo pa vsi skupaj pojemo malico. 1 G Četrtek, 23. februarja 2012 TRST / tržaška knjigarna - Na kavi s knjigo Zgodba kot skok v fantazijski svet Knjižni prvenec šestnajstletne Anjel Lavin Na včerajšnjem srečanju v TK kroma Literarne matineje v Tržaški knjigarni namenjajo pozornost tudi mladim avtorjem, ki se morajo šele uveljaviti na slovenski literarni sceni. Na včerajšnjem srečanju Na kavi s knjigo smo prisluhnili mladi pisateljici Anjel Lavin, ki je v družbi svoje mame predstavila svoj knjižni prvenec. Fantazijski roman Poti v pesku je šestnajstletnica izdala pred kratkim, pri njegovi realizaciji pa so ji pomagali starši in učiteljica slovenščine, ki je knjigo tudi lektorirala. Pripravo knjige za izdajo je podprla in omogočila OŠ Dutovlje. Mlada pisateljica je včeraj povedala, da je že kot otrok pokazala interes za jezik. Že kot deklica v vrtcu je rada izdelovala knjige, v katere sta starša morala zapisovati besedila. V osnovni šoli je Anjel svoj talent nadgrajevala, želja, da bi napisala roman, pa se je pojavila v 6. razredu osnovne šole. Avtorici je vprašanja zastavljala mama Karin, ki je poudarila, da sta z možem podpirala hči že od vsega začetka. Na vprašanje, zakaj se je odločila za fantazijski žanr, je Anjel odgovorila, da ji je bil ta žanr od nekdaj zelo všeč in da je že kot osnovnošolka rada prebirala trilogijo J.R.R. Tolkiena. Mlada pisateljica je zatrdila, da želi še naprej pisati, ustvarjati knjige, ker uživa v pisanju. Kot pravi, piše, ker je rojena za pisanje. Roman Poti v pesku je po besedah mame Karin zanimivo branje, saj nam ponuja skok v fantazijski svet. Zgodba, pa čeprav je postavljena v nedoločljiv čas in prostor, se odvija v orientalskem prostoru, ki je Anjel navdihnil med potovanjem po Turčiji in Egiptu. Pisateljico so še posebej navdušile sipine v Egiptu, ki jih je tudi vključila v svojo pripoved. V mladinskem romanu nastopata dve sprti ljudstvi, glavni junak pa je samovšečni Adain, ki ga čaka leto napornega učenja pri svojem mojstru. Ne uči se le samoobrambe in mečevanja, temveč tudi iskanja samega sebe. Čaka ga namreč pomembna naloga, ki ji bo kos le s svojo dobroto in nesebičnostjo ... V roman so vključene številne ilustracije, za katere je poskrbela avtorica romana, pa tudi zanimivi citati, ki nosijo globoko sporočilnost. Knjižni prvenec mlade Anjel vsebuje več kot 170 strani, kar je po besedah mame Karin zelo pohvalno, saj pri tej starosti najstniki ponavadi neradi napišejo več kot dve strani. Prihodnje srečanje Na kavi s knjigo bo na sporedu v sredo dopoldne, ko bo občinstvo lahko prisluhnilo predstavitvi romana Ksenije Yoder Batič z naslovom Prekletstvo družine LeRoy. (sč) Med filmi o jamarjih in podzemlju tudi film o Repnu V gledališču Miela bo danes pravi filmski maraton, posvečen dokumentarcem in drugim filmom iz podzemlja, saj bodo v sklopu festivala Al-pi Giulie Cinema prvič podelili tudi nagrado Hells Bells. Prejela jo bosta italijanski film Esa Caves in angleški Shaft, posebnega priznanja pa bo deležen film o Timavi, ki ga je posnel Tullio Bernabei. Projekcija nagrajenih filmov je predvidena ob 20.45, filme pa bodo začeli vrteti že ob 18. uri; v tem prvem sklopu je predviden tudi film Cento giorni a Repen, ki sta ga posnela Daniela Perhinek in Cristian Giordani. Niz Alpi Giulie Cinema se bo zaključil v četrtek, 1. marca, ko bodo v kavarni San Marco podelili nagrado Scabiosa Trenta. »Affetti&Effetti. Storie di ebrei che non erano ebrei« To je naslov knjige, ki jo bodo danes ob 18. uri predstavili v tržaški knjigarni Minerva (Ul. san Nicolo 20). Prisoten bo avtor Daniele Finzi, o knjigi bo spregovoril Roberto Spazzali. V trgovini Brez meja do sobote Sreča za vse Do 25. februarja poteka v Trgovini sveta združenja Senza Confini-Brez Meja ponudba konzorcija CTM Altromercato »Sreča za vse«. Kdor se bo zglasil v trgovini v Ul. Torrebianca 29/b, si bo lahko ogledal bogat izbor izvirno oblikovanih bonbonier, ki so jih izdelali obrtniki z juga sveta, ki sodelujejo v projektih pravične trgovine. Pod geslom Sreča za vse jih konzorcij pravične trgovine Altromercato pripravlja za novoporočence in za vse tiste, ki bodo to pomlad slavili osebno ali družinsko praznovanje. Bomboniera pravične trgovine ima dvojno vrednost: poleg slavljencev so tudi obrtniki na jugu sveta zadovoljni, ker so za svoje delo prejeli pravično plačilo. Poleg bonbonier ponuja združenje Senza Confini Brez Meja pisemski papir za praznična sporočila, albume za slike in zanimive predmete za poročni seznam daril. Kdor se bo zglasil v teh trgovinah, bo lahko okusil sladke konfete konzorcija Altromercato. Kabaretni večer s Furianom in Maxinom V gledališču dei Fabbri bo danes (in 1. marca) na sporedu kabaretni večer, ki ga bosta izoblikovala priljubljena Flavio Furian in Massimiliano Ma-xino Cernecca. Pričetek ob 21. uri. Contrada: današnja predstava odpade zaradi bolezni Današnja ponovitev predstave Un americano a Parigi v gledališču Bobbio odpade zaradi bolezni. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 23. februarja 2012 MARTA Sonce vzide ob 7.55 in zatone ob 17.42 - Dolžina dneva 10.47 - Luna vzide ob 7.07 in zatone ob 19.40 Jutri, PETEK, 24. februarja 2012 MODEST VREME VČERAJ: temperatura zraka 14 stopinj C, zračni tlak 1028,2 mb raste, vlaga 43-odstotna, veter 18 km na uro severo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 6,8 stopinje C. [I] Lekarne Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. februarja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 - 040 635368, Oširek S. Var-dabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 -040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardabasso 1, Korzo Italija 14, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italija 14 - 040 631661. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.20, 19.00, 21.40 »War Horse«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Com'e bello far 1'amore«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Tre uomini e una pecora«; 19.50 »40 Carati«; 16.20, 19.00, 21.40 »Hugo Cabret«; 21.15 »Millennium - Uomini che odiano le donne«; 16.30, 22.00 »Mission Impossible - Protocollo fantasma«; 16.30, 18.50 »Benvenuti al Nord«; 16.00, 18.50, 21.40 »War Horse«; 16.30, 20.00, 22.15 »In time«. FELLINI - 16.00, 20.00 »The Help«; 18.20, 22.20 »The artist«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.50, 17.50, 22.10 »Hugo Cabret«; 20.00 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Paradiso amaro«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.05, 20.00 »Albert Nobbs«; 22.00 »L'arte di vincere«. KOPER - KOLOSEJ - 18.00 »Jack in Jill«; 20.00 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 18.10 »Obuti maček«; 20.10 »Podzemlje: Prebujenje«; 17.50 »Sherlock Holmes: Igra senc«; 20.20 »Tihotapci«. KOPER - PLANET TUŠ - 11.15, 13.15, 15.15, 17.20 »Obuti maček 3D«; 10.50, 12.50, 16.00 »Obuti maček (sinhr.)«; 13.15, 15.25, 20.15 »Zaobljuba ljubezni«; 11.20, 17.50 »Potovanje v središče zemlje 2 3D«; 14.30, 16.40, 21.00 »To je vojna!«; 19.20, 21.30 »Nevidni jezdec 3D«; 20.25 »Varna hiša«; www.primorski.eu1 DDICrim PftlREOlTVEHl PftOSTOft DmOUrVI $tbehi3OTMI MULTISTAE i EVENT 25.2.2012 @21,00f AFTER CARNIVAL PARTY ** DJ aiEHKA Mil) WlVé, HD KATRINS ft ANSAMBEL NEHtJSíGJ (nil m1 r : i ® ¡¡¡NDJE OJ COSO DANCE SHOW vi un íltüshaía^S-DJ * Heinekeri ;J Čestitke IHfÜ - WEB «íYrqtilbiOrtjn tfl - E-MAJL i1 ton - 3& -M 3t& 52111 ÍT 18.00, 20.30 »Potomci«; 13.30, 15.40, 20.00 »Kruha in iger«; 18.50 »Izdana«; 18.25 »Kronika«; 10.00 »Impijev otok«; 17.45 »Zapiti dnevnik«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Com'e bello far l'amo-re«; Dvorana 2: 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »In time«; Dvorana 3: 16.30, 20.30 »The Iron Lady; 18.30 »Benvenuti al Nord«; 22.10 »Star wars«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »Jack e Jill«; 18.00, 20.05 »Hugo Cabret 3D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 21.30 »War Horse«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.10 »In time«; Dvorana 3: 17.30, 20.30 »Hugo Cabret 3D (dig.)«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Com'e bello far l'amore«; Dvorana 5: 17.50, 19.50 »Tre uomini e una pecora«; 22.10 »Benvenuti al nord«. H Šolske vesti DELAVNICE ZA STARŠE v okviru projekta Jezik|Lingua: tipologije, značilnosti in prednosti večjezičnosti; mešanje jezikov, prehodi in interference; podpiranje večjezičnega razvoja otroka. Grudnova hiša v Nabrežini št. 158 danes, 23. februarja, v sredo 7. in v torek, 13. marca, od 18. do 20. ure. V sodelovanju z Občino Devin Nabrežina. Info: teco01@jezik-lingua.eu, tel. 3459703933. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL Trst, Ul. Ginnastica 72, sprejema vpise v otroške jasli za š.l. 2012/13 (pon.-pet. 8.00-16.00). Tel. št.: 040-573141. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo do srede, 29. februarja, potekala vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini št. 200 za š.l. 2012/13, medtem ko bo rok vpisovanj v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - samo za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) sporočen naknadno. Informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-do-lina.it. Naš kolesar, deželni prvak juniores PETER SOSSI, je na Krvavcu v teh dneh uspešno opravil izpit za učitelja smučanja 1. stopnje. Iskrene čestitke mu pošiljamo pri SK Devin vsi! Mali oglasi DRAGE MAMICE, na vašem ali na svojem domu lahko pazim na vašega otroka in mu pomagam pri učenju: dopoldan in popoldan. Tel. št. 347-9933778. GOSPA SREDNJIH LET z dobrimi referencami in z veliko izkušnjami išče delo kot pomočnica za ostarele osebe, tudi ponoči. Tel. 00386-51852892. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi starejših oseb išče delo. Tel. 335-6445419. KUPIM zemljo za vrt. Za razpoložljivost pokliči na tel. št. 338-6985052. PODARIM železni kuhinjski aspirator, širok 90 cm, globok 50 cm in visok 50 cm. Tel. 348-4462664. PRODAM BMW X5 letnik 2006, full optional z malo prevoženimi km, po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 335-6322701. STANOVANJE V MAČKOLJAH daje se v najem: dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, dve kopalnici. Tel. št.: 348-3667765. ZARADI DRUŽINSKIH RAZLOGOV prodam avto renault new megane berlina 1.6 atractive, kupljen julija 2011, prevoženih 3.000 km, luči bixeno, z alarmno napravo in drugimi dodatki. Informacije na tel. št. 040-212228. H Osmice M Izleti AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 26. februarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Es-so na Opčinah. Informacije in rezervacije: Vanja 335-5476663. SPDT prireja v nedeljo, 26. februarja, avtobusni smučarski izlet na Gerlitzen. Informacije in prijave na tel. št. 339-5000317 ter na mladin-ski@spdt.org ali smucanje@spdt.org. Vabljeni! KRUT sporoča, da bo v sredo, 7. marca, stekel spomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnih bazenih v Strunjanu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje: Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. KRUT vabi ob priliki 8. marca na enodnevni izlet »V zibelko slovenske kulture in čebelarstva pod Stolom na Gorenjskem«, v soboto, 10. marca. Informacije in vpisovanje: Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. KRD DOM BRIŠČIKI organizira od 6. do 9. aprila, izlet v Beograd in okolico. Za informacije in rezervacije lahko pokličete na tel. št. 328-2767663. ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah št. 22 d. Tel. št.: 040-299453. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. 3403814906. OSMICO V ŠKEDNJU je odprla družina Debelis. Toči belo in črno vino s prigrizkom. Tel. št. 338-5837604. Toplo vabljeni! RENZO je odprl osmico v Repnu št. 42. Toplo vabljeni. Tel. št.: 338-3916147. V VIŽOVLJAH je odprl osmico Ivan Pernarčič. Tel. 040-291498. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 23. februarja 2012 9 □ Obvestila KRUT seznanja, da se ob ponedeljkih popoldne nadaljuje tečaj Psihomotorike pod mentorstvom psihomotriciste Loredane Kralj. Je še nekaj razpoložljivih mest. Informacije in prijave: Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na Pravljične urice. Peto srečanje bo danes, 23. februarja, ob 16.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. maj. Na sporedu: »Prijatelj in pol« U. Weigelta. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure. Delavnice: 29. februarja: »Izdelava kraguljčkov«, »Maskirajmo se«; 24. februarja: »Igre s papirjem, pasto in plastiko«, »Igre z naravnimi barvami«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SKD TABOR ZA OTROKE v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah v petek, 24. februarja, ob 16.00 ura pravljic »V knjižnici se skriva miška. Ulovimo jo!« za predšolske otroke in 1. razred osnovne šole. Pripoveduje Jasmina Smot-lak; v soboto, 25. februarja, ob 10.00 »Ustvarjalna delavnica« z Nado in Tanjo. Pridružite se! SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO bo v petek, 24. februarja, na svojem sedežu v Ul. Mazzini 46 v Trstu, izročilo tradicionalne Nagrade Mihael Flajban za slovenske univerzitetne študentke in študente iz Furlanije Julijske krajine. Začetek ob 18. uri. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 24. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. KD FRAN VENTURINI sporoča, da bo družabnost za tretje življenjsko obdobje v nedeljo, 4. marca, ob 17. uri v prostorih centra A. Ukmar - Miro pri Dom-ju. Veljavna so že dvignjena vabila, dodatna lahko dvignete na sedežu društva v soboto, 25., od 14. do 17. ure in v sredo, 29. februarja, od 16.30 do 18.30. Vabila so namenjena dolinskim občanom od 70. leta dalje. Informacije na tel. 040281196. SRENJA BOLJUNEC vabi svoje člane, da se udeležijo čistilne akcije na Krmenki, ki bo v soboto, 25. februarja, ob 8. uri v bližini prostora, kjer se odvija šagra, ob železniški progi. S seboj naj prinesejo tudi primerno orodje. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Comunita di San Egidio, Družina Jevnikar vabijo v ponedeljek, 27. februarja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na podelitev 3. nagrade Nadja Maganja. Začetek ob 20.30. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, vabi v ponedeljek, 27. februarja, na redni občni zbor, ki je letos informativnega značaja. Prvo sklicanje ob 19.30, drugo ob 20.00. V teku večera bodo člani lahko poravnali članarino. KRUT vljudno vabi na predstavitveno konferenco »Kako upočasniti umsko staranje« s prof. Vali Tretnjak, ki bo v torek, 28. februarja, ob 18. uri na društvenem sedežu. Sledile bodo delavnice od 5. marca dalje v jutranjih in popoldanskih urah pod mentorstvom prof. Vali Tretnjak in psihologinje Jane Pečar. Informacije in prijave: Ul. Cice- rone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it. DOBRODELNA ZBIRALNA AKCIJA rabljenih zimsko - poletnih oblačil in obutve namenjena mladostnikom od 14 do 20 let bo potekala v Slovenskem dijaškem domu v Trstu, Ul. Ginnastica 72 , do konca februarja. Rabljena oblačila in obutev bodo vzgojitelji prevzemali v sprejemnici doma, v neposredni bližini administrativnih uradov od 8.00 do 9.30 in od 19.30 do 21.00 vsak dan. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do srede, 29. februarja, (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2011/12, učbenikov/individualnih učnih pripomočkov/vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec za predložitev prošenj navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati in bo na razpolago na www.sandorligo-dolina.it. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta za Tržaško, da bo seja v sredo, 29. februarja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v sejni dvorani SKGZ v Trstu (Ul. S. Francesco 20/III). TI JE VŠEČ PLES? SKD LIPA organizira v Bazovici začetni plesni tečaj latinsko/ameriškega plesa salsa za mlade in manj mlade. Tečaj bosta vodila spretna vaditelja in plesalca Vesna & Branko in se bo odvijal ob sredah v dveh skupinah: prva ob 20.00 in druga ob 21.00 (urnik po izbiri in največ 13 parov na skupino) v telovadnici športnega centra Zarje. Tečaj se bo začel 29. februarja. Info: 346-0192763 (od torka do petka) od 15.30 do 19.00. Pridi z nami, ne bo ti žal! KRUT vljudno vabi na predstavitveno konferenco »Qi-gong, tehnika zdravega gibanja« z mentorjem Marinim Vi-sincom v četrtek, 1. marca, ob 18. uri na društvenem sedežu. Informacije: Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ZSKD vabi mlade od 19. do 30. leta, ki so dejavni v slovenskih kulturnih društvih ali pa so člani mladinskih skupin in krožkov, na delavnico »Kult-ura zate«. Udeleženci bodo z izkušenimi mentorji spoznali učinkovite načine vodenja in organiziranja dogodkov v društvih in krožkih. Informativno srečanje bo v četrtek, 1. marca, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20, II. OTVORITEV CICI KNJIŽNICE v organizaciji SKD Primorec bo v petek, 2. marca, ob 19.30 v Ljudskem domu v Treb-čah. Program: pevski pozdrav OPZ otroškega vrtca Elvira Kralj in COŠ Pinko Tomažič iz Trebč (dir. Aljoše Saksi-da), glasbeni pozdrav gojencev Godbe-niške šole Viktor Parma iz Trebč, pevski pozdrav OPZ Krasje (dir. Petra Gras-si), predstavitev knjige »Tipitapi v rusi kapi« z avtorjema Martino Legiša in Štefanom Turkom, sodeluje Lutkovna skupina Tipitapi liceja A. M. Slomšek, nagrajevanje likovnega natečaja na temo »Jaz in knjiga«, slavnostni govor domačina, učitelja Bruna Kralja, Prerez traku. VADBA QIGONG - Vadba je učinkovita za preprečevanje in zdravljenje bolezni, ohranjanje in krepitev psihofizičnih sposobnosti, preprečevanje prezgodnjega staranja. Spodbuja sproščenost in umirjenost. Primerna je za vse starosti. Vaje so preproste in Cramme di Duino Aurisina Občina Devin Nabrežina # Comune di Monrupino Občina Repentabor AMBITO 1.1 - OKRAJ 1.1 - PROVINCIA DI TRIESTE - POKRAJINA TRST Comune di Duino Aurisina - Občina Devin Nabrežina Provincia di Trieste - Pokrajina Trst Občina Devin Nabrežina (v vlogi voditelja Socialne službe Občin Okraja 1.1.) obvešča, daje razpisan natečaj za: dodelitev službe za izvajanje storitev podpore pri vzgoji in socialnega skrbstva namenjene mlajšim in invalidnim osebam. Socialni Okraj 1.1,- Občina Devin Nabrežina. Zgonik in Repentabor za dobo od 1.7.2012 do 30.6.2018 (šifra CIG: 39319213DA). Izklicna cena razpisa:Euro 2.595.552,00.-Za informacije je na razpolago interesentom Upravna služba Okraja 1.1 - Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan (TS) - tel 040/2017381 ali fax 040/2908182. Celotni natečajni razpis in razpisna dokumentacija je dostopna tudi na spletnih straneh www.comune.duino-aurisina.ts.it - Albo pretorio on line; www.comune.sgonico.ts.it - Uradne Objave; www.comune.monrupino.ts.it -Občinska oglasna deska. Odgovorna za Socialno Službo Občin Okraja 1.1: dott. Romana Maiano Sesljan, 17/02/2012 se izvajajo v manjši skupini. Prvo brezplačno srečanje bo v soboto, 3. marca, od 9.30 do 10.30. Vodi Vesna Klem-še. Rezervacije na info@melanie-klein.org, tel. 345-7733 569. TEČAJ ŠTIKANJA namenjen osebam, ki bi se radi približale svetu štikanja. Spoznali bomo osnovne vbode, s katerimi lahko ustvarimo prave umetnine ob ponedeljkih od 18. do 20. ure. Prvo srečanje v ponedeljek, 5. marca. Prijave sprejema Študijski center M. Klein ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure v Ul. Cicerone 8. Tel.: 345-7733 569, in-fo@melanieklein.org. SKD IGO GRUDEN v Nabrežini vabi v petek, 9. marca, ob 18. uri na predstavitev metode tehnike doseganja čustvene svobode - EFT (tehnika tapka-nja). Vodila bo Barbara Žetko. KRUT sporoča že prijavljenim in vsem, ki se radi preizkušajo s fotografijo, da prireja tečaj o digitalni fotografiji z mentorico Mirno Viola. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 12. marca, ob 17.30 na društvenem sedežu. Informacije in prijave: Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2011 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do četrtka, 15. marca. Obrazce lahko dvignete v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Nabrežini -št. 102, ob ponedeljkih in sredah 9.0012.00 in 15.00-17.00; ob torkih, četrtkih in petkih 9.00-12.00. Informacije in pojasnila je mogoče dobiti v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina 102 - tel. 040-2017370. 0 Prireditve DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM na Op- činah (Dunajska št. 35) vabi danes, 23. februarja, ob 20. uri na predavanje z naslovom »Vzgoja k pozitivni samopo-dobi«: o njenem pomenu, o tem, kako lahko otrokom pomagamo k pozitivni samozavesti in kako si odrasli s sa-movzgojo lahko povečajo samospoštovanje, bo govoril znani psiholog, filozof, defektolog in teolog, mag. Silvo Šinkovec. COŠ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v petek, 24. februarja, ob 19. uri Prešernova proslava v Ljudskem domu v Treb-čah. Učenci se bodo predstavili z igrico Maček Muri, v režiji Danijela Ma-lalana. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA v Trstu priredi v petek, 24. februarja, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3 v Trstu, srečanje v počastitev Dneva slovenske kulture. Nastopa Mladinska gledališka skupina »Tamara Petaros« z Opčin, nekaj misli o pomenu kulture za slovensko narodno skupnost in o svoji knjigi o zgodovinskih običajih pri sv. Ivanu v Trstu, bo podala prof. Neva Zaget. Sledi tradicionalno družabno srečanje. Toplo vabljeni. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na predstavitev zbornika »Brazde s Trmuna - 15 let«. Srečali se bomo s člani študijskega krožka Beseda Slovenske Istre ter z ljudsko glasbo družine Batista v petek, 24. februarja, ob 20. uri v prostorih Srenjske hiše v Mačkoljah. 150-LETNICA CERKVE M. MAGDALENE V BAZOVICI: v soboto, 25. februarja, ob 20.30 koncert MePZ J. Gallus; v nedeljo, 26. februarja, po nedeljski maši bo arhitekt, prof. Boris Grgič, predaval o gradbenih stilih in arhitekturi v cerkvah na splošno in o naši cerkvi. GKD DRUGAMUZIKA sporoča, da bodo skupine Kad bi bio Bjelo dugme, Parni Valjak tribute band, Ansambel Ne-bojsega, Red Katrins, Radiowave in Dj Paps prišli k Briščikom v soboto, 25. februarja, ko se bo tudi sklenil zimski del festivala Glasba brez meja 2012. V soboto, 3. marca, praznik Guča na Krasu z nastopom Magnifica in Kočanega Orkestra. PREDSTAVITEV ZGOŠČENKE START Mladinska vokalna skupina Anakrou-sis, Nižja srednja šola sv. Ciril in Metod (Sv. Ivan), SKD Skala - Gropada in Zveza cerkvenih pevskih zborov vabijo na predstavitev zgoščenke »Start« v sobo- to, 25. februarja, ob 18. uri v Peterlino-vi dvorani v Ul. Donizetti, 3 v Trstu. Vsebinsko bo zgoščenko razčlenil predavatelj zborovodstva na Akademiji za glasbo v Ljubljani prof. Marko Vatovec. Sledil bo nastop vokalne skupine, vodi Maurizio Marchesich. PREŠERNO SKUPAJ - KD Kraški dom, SKD Krasno Polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor: sobota, 25. februarja, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah, koncert Mešanega zbora Cantate Nobiscum Že-lezničarskega Kud T. Rožanc iz Ljubljane, dirigent Jelka Kovačič, sodeluje Nomos Ensemble; nedelja, 4. marca, ob 18.00 v Zadružnem domu v Gropadi Prešerni poklon Ignaciju Oti s pesmijo, besedo in sliko. Sodelujejo zbori društev vzhodnega Krasa. V nedeljo, 22. aprila, Prešerni izlet v Vrbo in v Ljubljano z ogledom razstave Tržaška umetnostna obzorja 1945-60 v Cankarjevem domu; vpisovanje v nedeljo, 4. marca, v Gropadi. DAN SLOVENSKE KULTURE Dom Jakob Ukmar, PD Kolonkovec, KD Ivan Grbec vabijo v nedeljo, 26. februarja, ob 16. uri v dvorano KD I. Grbec, Ške-denjska ul. 124. Nastopili bodo: Malčki škedenjskega otroškega vrtca in otroci OŠ I. Grbec - Marica Gregorčič Ste-pančič; MLVS Anakrousis, vodi Mau-rizio Marchesich, spremlja Aljoša Starc, pianistka Alenka Cergol. Predstavijo se izolske pesnice z zbirko »Bilka v burji«. Slavnostni govornik Peter Verč. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM v sodelovanju z Glasbeno matico vabi na Prešernovo proslavo v nedeljo, 26. februarja. Nastopili bodo pevska in plesna skupina »Stu ledi« ter učenci Glasbene matice. Priložnostno misel bo podal časnikar Ivo Jevnikar. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cor-daroli, 29) ob 16. uri. Poskrbljeno je za prevoz od rojanske cerkve do doma četrt ure pred pričetkom. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 26. februarja, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava Sapramišja sreča v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane. Prva predstava bo ob 16.00 (red Rdeči palček), druga ob 17.30 (red Modri palček). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK-KOTNOVEL in Združenje tržaških gledaliških skupin LArmonia prirejata gledališko predstavo v tržaškem narečju »Ma... chi te son ti?« v nedeljo, 26. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Vabljeni! ODBOR KRAŠKEGA PUSTA sporoča, da bo razstava izdelkov Marise Dolce in fotografij Marka Lupinca v dvorani ZKB na Opčinah odprta v torek, 28. februarja, 10.00-12.00 in 17.00-19.00. Toplo vabljeni! SKD VESNA - PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE: v sredo, 29. februarja, predstavitev vodnika Kako lep je Trst. Prisotni bosta avtorici Erika Bezin in Po-ljanka Dolhar, pogovor bo vodil novinar Sandor Tence, glasbeni utrinek MoPZ Vesna. Začetek ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu. Toplo vabljeni! SPDT prireja v četrtek, 1. marca, ob 20.30 v Razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, predavanje na temo Gore v geološki zgodovini. Govoril bo geološki izvedenec Paolo Sossi. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM in CPZ Sv. Jernej vabita na tradicionalni »Večer slovenske pesmi in besede«, ki bo v soboto, 3. marca, na predvečer 45-le-tnice Finžgarjevega doma. Oblikovali ga bodo Ml DPS Vesela pomlad, moški PZ Sv. Jernej, mešani PZ Sv. Jernej in gledal. skupina Tamara Petaros. Priložnostni govor bo imel Marjan Škerlavaj. Začetek ob 20. uri. Prispevki V spomin na dragega sina Mirjana daruje Tončka Kapelj 50,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na Lauro Žerjal Kofol darujeta družini Granduc in Gruden 40,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na drago Lauro Kofol darujeta Walter in Alenka z družino 40,00 evrov za SKD France Prešeren. Namesto cvetja na grob Laure Kofol daruje Boris Samec z družino 20,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na sosedo Zalko Bandi iz La-kotišča daruje Nadja z družino 20,00 evrov za Center za rakasta obolenja. Ob obletnici smrti Mirkota Furlana da- rujejo Ivanka, Miran in Alenka 100,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na prijatelja Daria Jagodica darujeta Aleksij in Graziella 20,00 evrov za SKD Barkovlje in 20,00 evrov za sklad Sergija Tončiča. V spomin na dragega Darija Jagodica daruje družina Fabec 25,00 evrov za SKD Barkovlje in 25,00 evrov za zbor Rdeča zvezda. V spomin na dragega Daria Jagodica darujeta Wilma in Sergio z družinama 50,00 evrov za Dijaški dom S. Kosovel. V spomin na prijatelja Daria Jagodica daruje Cveto 50,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na dragega prijatelja Daria Jagodica darujeta Štefka in Nereo 100,00 evrov za Sklad Bubnič-Magajna. Ob 35. obletnici smrti dragega očeta Dor-četa Terčona daruje sin Antek 35,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na Zmagota Sedmaka daruje Drago Sedmak 30,00 evrov za Ribiški muzej tržaškega Primorja. Namesto cvetja na grob Landrota Al-bertija darujeta Berto in Magda Žerjal 50,00 evrov za KD F. Prešeren. V spomin na Daria Jagodica darujeta Et-ko in Neva z družino 100,00 evrov za Sklad Luchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin in 100,00 evrov za SKD Bar-kovlje. V spomin na Fabia Jurinčiča daruje Lojzka Grilanc vd. Purič 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Mirando Carli darujeta družini Capilla in Carli 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Trebčah. V spomin na Daria Jagodica daruje Isa Arban 20,00 evrov za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob in v lep spomin na Marijo Tereznovo - Petračevo daruje soseda s Trmuna 20,00 evrov za popravilo strehe župnijske kinodvorane v Bazovici. V spomin na Srečka Štolfo in Janka Kan-teja daruje Ivan Budin 50,00 evrov za KD Rdeča zvezda. V spomin na Srečka Štolfo in Mileno Šir-ca daruje Mira 25,00 evrov za MePZ Rdeča zvezda. V spomin na Zmaga Sedmaka - Vitto-ria daruje družina Lutmann 100,00 evrov za menihe kapucine na Mon-tuci. V spomin na arh. Daria Jagodica darujeta Jole in Edi Germani 50,00 evrov za Združenje Slovenski dijaški dom t Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga teta Anica Košuta vd. Stefani Žalostno vest sporočajo nečaki Luci, Učko, Drago in Nada z družinami ter ostalo sorodstvo Pokojnica bo ležala v soboto, 25. februarja, od 11.30 do 13.30 ure v ulici Costalunga. Pogreb z žaro bo v torek, 6. marca, ob 14.45 v cerkvi v Križu. Posebna zahvala gospe Piji in celotnemu osebju I.T.I.S.-a Križ, 23. februarja 2012 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina t Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi Romano Perini Žalostno vest sporočajo žena Elvira in sorodniki Od njega se bomo poslovili v soboto, 25. februarja, ob 10. uri v ulici Costa-lunga. Žarni pogreb bo v ponedeljek, 5. marca, ob 13.30 na pokopališču na Colu. Opčine, 23. februarja 2012 Pogrebno podjetje Alabarda 1 G Četrtek, 23. februarja 2012 TRST / PUST - Tradicionalni pustni pogrebi po naših vaseh Vsega lepega je enkrat konec ... Razposajeno slovo od letošnjega pusta Na Kontovelu so Franca Ščetinouga sežgali na mlaki, v Boljuncu je Lovre poletel v vesolje - Malčki iz bazovskega vrtca koledovali Na Kontovelu so pogrebci hodili po vodi ... kot mesije Številni so se včeraj na Kontovelu poslovili od veselega in res šar-mantnega Franca Ščetinouga, »domačega ribiča, ki je dolgo let vozil čoln Delfino verde.« Iz Hrama žalosti ob društveni gostilni, kjer je pokojni ležal na parah, je sprevod ob glasbeni spremljavi proseške godbe na pihala krenil najprej proti Prose-ku in od tod do kontovelske mlake. Neutolažljiva vdova Neža Brkun'va ni skrivala žalosti in moža ni zapustila niti pri mlaki, kjer je poledenela površina vode pogrebcem dovolila »čudež«: ob pokojnemu so stopali kar po vodi ... kot odrešeniki. Površina ni popustila niti pod vročino plamenov, ki so objeli Ščetinouga. Lovre že petindvajsetič poletel v vesolje Z obnovljene boljunske G'ri-ce je včeraj pustni Lovre poletel v vesolje z Boljunikom št. 25. Nova zasedba pustarjev (fantovska in dekliška Boljunec) je ob spremljavi godbe Long Žlunk na priložnostnem odru ob meteorološki Levo pogrebci s Kontovela, desno tisti iz Šempolaja, spodaj pa raketa Boljunik, ki je boljunskega Lovreta ustrelila v vesolje kroma Postani protagonist svojega dobrega počutja v edinem in krasnem Fitness b Wellness centru Furlanije-Jutijske krajine THE WELLNESS & MEDICAL CENTER 3.000 m2 dobrega počutja obdanih z naravo: savne, turška kopel, čustveni tuši, hidromasaža, tepidarium, ogrevan bazen do 31° C s kraškim slapom in Kneipp terapijo. Telovadnica s sodobno opremo in obsežnim programom tečajev, žlahten estetski center. mesečne naročnine od € 34,00 Borgo Grotta Gigante, 42 / B - Zgonik - tel. 040 327431 www.avalonwellness.it postaji ugotavljala, ali je vreme primerno za let, prebrala dogodke iz preteklega leta in analizirala Lovretovo zapuščino, za nameček pa še prisluhnila zgodbi o Lo-vretovih potovanjih okrog sveta. Pisani baloni so nato letošnjega pusta (in pismo v 6 jezikih, za tistega, ki bo Lovreta našel) odnesli v nebo in za njim se je izgubila vsakršna sled ... (sas) Koledovanje po Bazovici Razposajeni bazovski smrkci iz vrtca Ubalda Vrabca so se na pustni torek podali na koledovanje po vasi. Ob lepem in zasneženem zimskem jutru so obiskali številne vaške trgovine, gostilne in zasebne domove. Malčki in njihove vzgojiteljice se prisrčno zahvaljujejo vsem vaščanom in trgovcem za topel in gostoljuben sprejem! P^si, pust, p ust Pošlji svoje fotografije # na www. primorski.eu ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu KRAŠKI PUST Tudi spletna anketa nagradila Praprot Voz iz Praprota je zmagal na 45. Kraškem pustu na Opčinah, kot najlepši voz pa je prevladal tudi v anketi spletnega Primorskega dnevnika. Na drugem mestu so na sobotni prireditvi pristali Openci, ki so v naši anketi osvojili tretje mesto, drugo so sodelujoči v anketi prisodili Bazovcem, ki so na Kraškem pustu osvojili tretje mesto. Pustne prireditve na Tržaškem in na Goriškem so na naših spletnih straneh naletele na zelo veliko zanimanje. Hvala vsem za zaupanje. Kateri voz je bil letos najlepši? 6% (15) 9% (23) 20% (49) 13% (31) 3% (9) 2% (7) 8% (2G) 3% (9) 36% (74) Križ Medja vas - Štivan Bazovica Opčine Sovodnje Štmaver Vasi Občine Zgonik Merče Praprot / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 23. februarja 2012 1 1 GLOSA Indija je ogromna Bosna in Hercegovina JoZe Pirjevec_ Ne morem se posloviti od Indije, ne da bi tej čudoviti in strašni deželi posvetil četrtkovo gloso. Kljub temu, da hodim v ta del Afrike, ki so jo geološke sile priključile Evraziji, že leta in leta, se mi zdi, da jo začenjam v vsej njeni zapletenosti, šele sedaj razumevati. Predvsem s pomočjo njenih nadarjenih romanopiscev, katerih knjigam se posvetim, komaj stopim na indijska tla. Pa tudi seveda z lastnim opažanjem in razmišljanjem o indijski družbi, ki je ne dojemam več kot bežni turist, ampak kot človek, ki se čuti v deželi doma. Že prvi dan ko sem pred več kot dvema tednoma prišel v Mumbaj, kakor po novem pravijo Bombayu, sem imel izkušnjo, ki je ne bom pozabil. Ker sem to ogromno mesto, ki šteje približno dvajset milijonov prebivalcev in je gospodarska prestolnica Indije, že večkrat obiskal, sem odklonil ponudbo turistične agencije, da bi si z lokalnim vodičem ogledal najbolj znane zgradbe in spomenike, katerih večina izvira iz časa britanske kraljice Viktorije, cesarice Indije. Dosti sem slišal in bral o Bollywoodu, kakor pravijo centru tukajšnje filmske industrije, ki ne zaostaja dosti za hollywood-sko. Zato sem takoj pograbil alternativo ponudbo, da ga obiščem. Okrog treh popoldne me je v hotel, kjer sem imel sobo, prišel iskat moški srednjih let, ki se je predstavil kot filmski režiser, da me z avtom popelje v Bollywood. Pričakoval sem, da mi bo pokazal velike študije,kjer snemajo znamenite melodrame s petjem in plesom, da me bo popeljal v Film City, umetno mesto, ki je nastalo prav zaradi potreb cvetoče filmske produkcije. V resnici sva končala v zanikrni periferiji, kjer so v razpadajoči vili snemali sceno, v kateri je nastopal en sam igralec. Če ne bi bil nikoli na kakšnem filmskem setu ali v televizijskem študiju, bi me izkušnja lahko tudi zanimala, tako pa je iz- zvenela kot veliko razočaranje. Zastonj mi je moj režiser šepetal, da gre za "underground" produkcijo, kakor da bi bila to velika odlika. Nisem se mogel otresti občutka, da sem opeharjen. Zaradi obzira do njega, ki je bil sicer simpatičen sogovorec, sem v vili vztrajal pol ure in si najmanj petkrat ali šestkrat ogledal snemanje ene in iste scene. Kako igralec, ki me je močno spominjal na kakega velemestnega gangsterja, pred zaprtimi vrati grozeče recitira vedno isti stavek. Na koncu sem se naveličal in vodiču dejal, naj me spremi nazaj v hotel. Na poti pa sem se znašel v prometnem kaosu, ki me je poplačal za moje neuspešno romanje v "Bollywood". Začelo se je nočiti in središče mesta je bilo praktično blokirano od tisočev in tisočev šiitskih muslimanov, ki so v belih haljah hiteli proslavljat nekega svojega svetnika. Številni peš, še številnejši pa natrpani na tovornjake, avtobuse in osebne avtomobile. Če rečem natrpani, je to malo. Viseli so z vseh koncev in krajev, štrleli iz na široko odprtih prtljažnikov, iz oken vozil. Spremljala jih je bučna glasba, ki je bila zame moteča, njim pa je bila očitno po godu. Navdušeno so vihteli zelene zastave in bandere. Večinoma so bili mladi fantje, le tu pa tam je bilo videti kakšno družino z majhnimi otroki. Prvič sem se srečal s šiit-sko religioznostjo in moram reči, da me je vznemirila. Vprašal sem se, kaj bi se zgodilo, če bi ta človeška množica iz kakršnegakoli vzroka zbezljala. Prelivanju krvi se ne bi bilo mogoče izogniti. Moj vodič, ki je bil po veri hindujec, mi je govoril o muslimanih z neprikrito mržnjo in trdil, da se jih večina v Mombaju boji. A kaj ko sestavljajo skoraj 40 odstotkov prebivalstva. V hotel sem se vrnil pozno po nekajurni vožnji. A z novim spoznanjem: Indija je v bistvu ogromna Bosna in Hercegovina. Živi v prav takem nestabilnem ravnovesju. Upajmo, da prej ali slej ne bo eksplodirala. VREME OB KONCU TEDNA Po hudem mrazu nenavadna toplota Darko Bradassi_ Da se klimatologi ne motijo, ko zatrjujejo, da so vremenski ekstremi vse pogostejši, bomo lahko ugotovili tudi v prihodnjih dneh. Našim krajem se namreč približuje za ta čas zelo topel anticiklon, ki bo prinesel sončno vreme in za februar zelo visoke temperature. Živo srebro se bo jutri in v soboto čez dan marsikje vzpelo nad 15 stopinj Celzija, na Goriškem je možno, da bomo namerili višek preko 17 stopinj Celzija. Še zlasti je presenetljiva temperaturna sprememba, ki jo doživljamo v zadnjih dveh tednih. Od velikega in zgodovinskega mraza, ko so se temperature ob močni in dolgotrajni burji zadrževale več dni globoko pod lediščem, se bomo namreč naenkrat prehodno znašli kar sredi pomladi. Jutrišnje in sobotne temperature bi bile bolj primerne za maj, nikakor pa ne za februar, ko je pri nas mraz najhujši. Radiosonda iz Campoformida je na višini 1500 metrov v prostem ozračju v preteklih tednih namerila najnižje vrednosti okrog -13 stopinj Celzija, jutri, predvsem pa v soboto, bo na isti višini namerila okrog +8 stopinj Celzija. Ozračje se bo torej pri nas v dveh tednih otoplilo za 21 stopinj Celzija, kar je res veliko. V resnici pa bo občutek med izrednim mrazom in prihajajočim toplim zrakom pri nas še toliko večji. Zmes med nizkimi temperaturami in močno burjo je namreč v preteklih tednih kar nekajkrat potisnila indeks wind-chill do okrog -20 stopinj Celzija. Razlika med resničnim občutkom mraza in temperaturami, ki jih bomo beležili v prihodnjih dneh bo torej lahko presegala 35 stopinj Celzija! Gre za res neverjeten podatek, ki verjetno v tako kratkem obdobju nima analogij v zgodovini naših krajev. Jutri in v soboto bo najtopleje v krajih daleč od morja, kajti morje je zelo mrzlo in bo, za razliko od običajne- ga zimskega dogajanja, tokrat, podobno kot poleti, hladilo obalo. Zato bo vzpon temperature tik ob obali manjši. Za nameček je pričakovati, česar v februarju nikakor ne pomnimo in se navadno dogaja v toplejših mesecih, da bo zapihal morski veter. Razlika v temperaturi med morjem in kopnim bo namreč občutna. Nad mrzlim morjem bo, kot poleti, nastalo območje relativnega višjega zračnega tlaka, ki bo preusmerjalo veter proti kopnemu, ki bo toplejše in bo na njem zrak redkejši in lažji. Toplotna advekcija bo posledica krepitve zahodnega anticiklona, ki ga bo v višjih plasteh spremljal subtropski zrak in nam bo prinesel več dni s stanovitnim in povečini sončnim vremenom. Do nedelje bo prevladovalo sončno in vse toplejše vreme. V nedeljo bo verjetno nekaj več oblakov in se bo temperatura ozračja sicer spet normalizirala. Preko srednjeevropskih držav se bo namreč spet pomikala hladna fronta in bo tudi proti nam prehodno pronical nekoliko hladnejši zrak. Kot kaže, bo nato v prihodnjem tednu še naprej vztrajal anticiklon, ki nam bo prinesel daljše obdobje z razmeroma visokimi temperaturami in stanovitnim vremenom. Pomlad se, kot kaže, bliža. Na sliki: od zahoda se krepi topel anticiklon REVIJA KRAS - Novembrska številka V celoti posvečena Škocjanskim jamam Novembrska številka revije Kras, ki sicer govori o ohranjanju kulturne in naravne dediščine, o zgodovini, kulturi, gospodarstvu in dejavnostih ljudi tega prostora, je v celoti posvečena Škocjanskim jamam. Novembra lani je namreč minilo 25 let od vpisa območja Škocjanskih jam na seznam Konvencije o kulturni in naravni dediščini pri Unesco. Ta jubilej je za urednike in sodelavce revije predstavljal lepo priložnost, da se na enem mestu zberejo različni prispevki, ki bralcem predstavljajo celotno območje Škocjanskega parka in dejavnosti, ki so povezane z njegovim vodenjem. Naj tudi povemo, da so vsi prispevki dvojezični; v slovenščini in angleščini. Uvodni članek je prispevala Gordana Beltram, direktorica JZ park Škocjanske jame, ki je spomnila, kaj vse so storili v teh letih. Preberemo lahko podatek, da je Javni zavod Park Škocjanske jame vložil več kot 430.000 evrov v stavbno dediščino, podobo vasi in v infrastrukturo treh naselij. Škocjanske jame so iz leta v leto postajale večji magnet za številne turiste. Medtem ko so v letu 1990 beležili okrog 40.000 obiskovalcev letno, se sedaj lahko pohvalijo s 100.000 obiskovalci. Zgodovino parka je podrobno predstavila Suzana Zupanc Hrastar, ki je med drugim zapisala, da opuščanje tradicionalne rabe prostora, ki se največkrat odraža v zaraščanju, lahko vpliva na zmanjšanje biotske raznovrstnosti območja. O tem, kaj pomeni vpis v Unescov seznam svetovne naravne dediščine, pa razglablja Andrej Kranjc, ki meni, da bi se obiskovalci morali zavedati, da niso oni tisti, zaradi katerih so jame, vsa infrastruktura in osebje parka, in da imajo že s tem, da so plačali vstopnino, vse pravice. Po Kranjčevem mnenju bi se morali zavedati, da so prve in najpomembnejše jame, Škocjanske jame, in bi morali biti veseli, da jim je bil omogočen njihov ogled. Marjutka Hafner se je v svojem prispevku dotaknila teme, v sklopu katere razlaga, zakaj Unesco zago- m jt varja svetovno dediščino, o čezmejnem sodelovanju pa piše Hans Kraff, naravovarstveni nadzornik in hidrolog v Nacionalnem parku Berchtesgaden v Nemčiji. Seveda pa Park Škocjanske jame ne bi bil to, kar je, če ne bi bilo naravovarstvenikov, ki se trudijo ohranjati naravno dediščino. Kaj pravzaprav naravovarstveniki morajo vsak dan opraviti na tem območju, nam v svojem prispevku govori Tomaž Zorman. Na območju parka pa živijo tudi različne živalske vrste, ki jih je treba ohranjati. Tu so bile evidentirane pomembne vrste ptic, najti pa je mogoče tudi hrošče, metulje, netopirje in druge živali.Zanimiv je tudi prispevek Vanje Debevec Gerjevič, ki piše o vzgojno-izobraževalni vlogi Parka Škocjanske jame, zgodovinsko noto pa ima prispevek Darje Kranjc, ki opisuje zgodovino domačije Pr Nanetovih, ki se nahaja na robu vasi Matavun, tik pred potjo, ki vodi v Mohorčičevo in Mariničevo jamo. Vse to in še veliko več nam prinaša novembrska številka revije Kras, ki je obogatena s slikovitimi barvnimi fotografijami. (sč) UKVE - Kanalska dolina Večer slovenske kulture Jutri ga prirejata SKS Planika in Glasbena Matica - Šola Tomaža Holmarja Slovensko kulturno središče Planika in Glasbena Matica -Šola Tomaža Holmarja prirejata jutri v sodelovanju z Večstopenjskim šolskim zavodom Ingeborg Bachmann in šolo iz Ukev Večer slovenske kulture v Kanalski dolini Slovensko kulturno središče Planika in Glasbena Matica - Šola Tomaža Holmarja prirejata jutri v sodelovanju z Večstopenjskim šolskim zavodom Ingeborg Bachmann in šolo iz Ukev "Večer slovenske kulture v Kanalski dolini". Prireditev, ki bo v večnamenski dvorani bivše ukovške mlekarne, se bo začela ob 19. uri. Kulturni program bodo oblikovali učenci ukovške osnovne šole, slušatelji izbirnih tečajev slovenščine pri Sks Planika, gojenci krajevne sekcije Glasbene Matice in otroci dramske skupine Kulturno prosvetnega društva Jelovica Lancovo. Učenci osnovne šole iz Ukev, ki sta jih za nastop pripravili učiteljici Alma Hlede in Lea Jesterle, bodo večer uvedli s slovensko himno, kasne- je pa bodo na vrsti pesmi Na svetu si, da gledaš sonce, Kekčeva pesem, Si jaz gradim prijateljstvo, Planika in Povodni mož. Z glasbenega vidika bodo prireditev obogatili nastopi pianistov Elise Kandutsch, Rosselle Lu-pieri in Simoneja Vuericha ter harmonikarjev Kristiana Lupierija in Nicole Melcherja. Vsi so gojenci prof. Manuela Fighelija. Slušatelji tečaja slovenščine, ki ga vodi Katarina Kej-žar, bodo izvedli deli »Sosedje« in »Slovenska knjiga«. Letošnjo Prešernovo proslavo v Kanalski dolini pa bodo zaključili otroci dramske skupine Kulturno prosvetnega društva Jelovica Lancovo, ki so pod mentorstvom vzgojiteljice Monike Mežik pripravili igro "Muca copatarica" Ele Peroci. (NM) Kreslin v slovenski cerkvi v New Yorku Glasbenik Vlado Kreslin je v torek v sklopu praznovanja slovenskega kulturnega praznika skupaj s pianistom Gašperjem Koncem nastopil v slovenski cerkvi Sv. Cirila na Manhattnu. Kreslinu, ki je v istem prostoru nastopil že pred dvema letoma, je tudi tokrat uspelo napolniti cerkveno dvorano z ameriškimi Slovenci in ljubitelji dobre glasbe. Predstavil je izbor svojih znanih pesmi, kot so Od višine se zvrti, Daleč je moj rojstni kraj, Namesto koga roža cveti ter Vsi so venci vejli. 12 Četrtek, 23. februarja 2012 RADIO IN TV SPORED / ZGODOVINA - Skupina 85 pripravila sprehod po Andricevem Trstu Srbi lastniki pomembnih palač v Jožefinski četrti Trst je na Iva Andrica, čeprav je v njem kot mlad diplomat Kraljevine SHS služboval komaj dva meseca, naredil močan vtis. V mestu, v katerem je živel na prehodu iz leta 1922 v leto 1923, se zaradi podnebnih razmer in napetega političnega vzdušja ni dobro počutil in ga je zato hitro zapustil. Tedanje utesnjujoče mestno ozračje se je poznejšemu Nobelovemu nagrajencu za literaturo v tolikšni meri vtisnilo v spomin, da je za kraj, v katerem je v eni izmed njegovih literarnih pripovedi glavni junak, pisateljev alter ego, zaprt v ječi, izbral Trst. Ta pomenljivi detajl iz avtorjevega življenja in ustvarjanja je na nedavnem dopoldanskem literarno-umetnostnem sprehodu z naslovom Trst v času Iva Andrica razkrila Pa-trizia Vascotto, kateri je Skupina-Gruppo 85 poverila strokovno vodstvo pobude, ki je privabila kar nekaj radovednežev. Udeleženci so se zbrali na Trgu Venezia pred tamkajšnjo palačo Sku-ljevic, v prostorih katere je v obdobju 1919 - 1941 bil sedež konzulata jugoslovanske kraljevine. Andric, rojen leta 1892, je v Trstu trpel zaradi burje in vlage ter doživljal turobno vzdušje prvih povojnih let, ko je mesto pričelo hitro in nasilno stopati na pot italijanske monokulture ter gospodarsko nazadovati. Beograjske oblasti je kmalu po prihodu v mesto prosil za premestitev in dosegel službovanje v Gradcu. V jožefinski četrti so poleg Sku-ljevicev, ki so se priselili iz Dubrovnika, živele še druge srbske (točneje Prisotne je po Andricevem Trstu vodila Patrizia Vascotto kroma ilirske) družine ladjarjev, podjetnikov in trgovcev, ki so v severno-jadran-sko pristanišče v glavnem prišle iz Južne Dalmacije. Vascottova je udeležence popeljala mimo palače Mauroner Stock (Ulica Torino), ki je pred tem bila v lasti družine Kovačevic. Poleg Mestne knjižnice na Trgu Hortis, ki je vse do leta 1926 nosil ime po nemškem Leipzigu, stoji palača Cvijeto-vic. Ilirska skupnost je bila »zelo tekoča,« saj posamezne družine niso ostale v mestu mnogo generacij, pač pa le določeno obdobje, ki je navadno sovpadalo z opravljanjem službe družinskega glavarja (kapitana). Večino palač, katerih lastniki so bili Srbi, so zgradili sredi 19. stoletja in so torej grajene v slogu neo-klasicizma. Skupina sprehajalcev je nato krenila proti Trgu Cavana, na katerem je vodička prebrala odlomek iz Andri-cevega dela La storia maledetta. Rac-conti triestini, iz katerega je bilo razvidno tesnobno vzdušje, ki je vladalo v mestu po prvi svetovni vojni. Spomniti velja, da je Joyce ob povratku leta 1920 v Trst dejal, da se v njem ne da več živeti in ga je takoj zapustil. Sledil je postanek na Velikem trgu, na katerem je sedanja palača Pitteri v preteklosti bila v rokah družine Jovovic. Tu je prišlo na vrsto branje odlomka iz knjige Scritti sul fascismo, ki je pred nedavnim izšla v italijanskem jeziku in v kateri avtor Mostu na Drini opisuje identiteto fašističnega gibanja. Četudi so nastali v letih 1923-25, spise označuje temeljita analitična presoja, kakršno navadno premorejo zgodovinarji, ko jemljejo v pretres njim časovno dokaj oddaljene dogodke. Andric med drugim razlaga, da je vrste začetnega fašističnega gibanja polnila »umazana množica nasilnežev, ki so bili za prevzem oblasti pripravljeni ubiti lastnega brata.« Sklepni del sprehoda je potekal po nabrežju. Tudi na območju med Velikim trgom in trgom Venezia obstaja več palač, ki so bile v lasti družin ilirskih poslovnežev(Ivanovic, Popovic, Vučetic). Te hiše so imele v pritličnih prostorih skladišča. V višjih nadstropjih so se nahajali uradi in stanovanja. Služinčad je živela na podstrešju. Arhitektonsko dodelan je bil le višji del pročelja, ki je bil viden z morja. Zanimiv, poučen in hvalevreden ogled se je sklenil pred nekdanjo glavno mestno ribarnico, kjer je Vascottova spregovorila o vlogi, ki jo je nekoč znotraj srednjeevropskega prostora imelo tržaško pristanišče. Organizatorji bodo ponovili tovrstne literarno-zgodovinsko-umetniške sprehode po tržaških ulicah. Načrtujejo sprehod od glavnega kolodvora do postaje pri sv. Andreju ter po poteh tržaške pripovedi, ki jo je napisal Ivo Svetina. Vse podrobne informacije so oziroma bodo javnosti na voljo na spletni strani www.gruppo85.org . Razstavo o diplomatu in intelektualcu Ivu Andri-cu, ki poteka ob njegovi 120. obletnici rojstva, si je v prostorih Državne knjižnice (Largo Papeža Janeza XXIII.) mogoče ogledati do 3. marca. Matej Caharija FABULA Spet 5 knjig po 5 € V ponedeljek se bo kot znano v Ljubljani pričel festival Literature sveta - Fabula 2012. Uvedla ga bo podelitev nagrade Dnevnikova fabula, do 10. marca pa bo ponudil več kot 30 literarnih prireditev, med katerimi izstopajo srečanja z nekaterimi svetovno uveljavljenimi avtorji. Tako bo na primer zaključni večer gostil britanskega pisatelja Hanifa Kureishija (na fotografiji Sarah Lee). Brezplačne vstopnice so od danes na voljo na blagajni Cankarjevega doma ter v knjigarni Beletrina (Novi trg 2, Ljubljana). Za nagrado, ki jo za najboljšo izvirno zbirko domače kratke proze, izdano v zadnjih dveh letih podeljuje časopisna hiša Dnevnik, se potegujejo zbirka Džehenem Dušana Čatra, Duhovi Mihe Mazzinija, Druge zgodbe Uroša Sadka in zbirka Dušana Šaro-tarja z naslovom Nostalgija. Medtem pa se tudi letos nadaljuje projekt Knjige za vsakogar, ki se je leta 2010 začel pod okriljem Mestne občine Ljubljana in projekta Ljubljana - svetovna prestolnica knjig. Tik pred začetkom festivala Literature sveta je tako izšlo pet knjig po vsem dostopni ceni pet evrov. Med njimi najdemo štiri prevode letošnjih tujih gostov festivala in sicer Polnoč ves dan Hanifa Kureishija (Velika Britanija), Obrisi senc Amitava Gosha (Indija), Učna ura kaligrafije Mihaila Šiškina (Rusija) in Slepo okno Leene Krohn (Finska). Med knjigami za vsakogar je tudi zbirka z naslovom Dan zmage, za katero so zgodbe prispevali slovenski avtorji Dušan Čater, Mojca Kumerdej, Suzana Tratnik, Andrej E. Skubic in Goran Vojnovic. LIKOVNA UMETNOST - Do 28. februarja v galeriji Hermana Pečariča v Piranu razstava del Katje Smerdu Roka in znak, Pot žice in življenje besed Mlada umetnica se predstavlja s tridesetimi eksponati - Gre za slikarske in kiparske izdelke, pri katerih je Smerdujeva uporabiula različne tehnike in materiale Katja Smerdu (1980) se je rodila v Kopru in leta 1998 zaključila program poklicnega frizerja na koprski srednji tehniški šoli, se je dve leti kasneje vpisala na maturitetni program na gimnaziji Piran, kjer je maturirala leta 2001. Leta 2003 se je nato vpisala na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje in leta 2008 diplomirala iz kiparstva. Med študijem je leta 2004 delala v Celju v restavratorski delavnici, leto kasneje je obiskovala delavnico pri akademski kiparki Mojci Smerdu, leta 2007 pa je v okviru programa Erasmus študirala na milanski akademiji Brera. Trenutno zaključuje v Ljubljani magisterij kiparstva pri profesorjih Matjažu Počivavšku in Igorju Škamperletu. Trenutno živi in dela v Strunjanu in od leta 2011 vodi Galerijo Aperion. Lani je tudi prvič samostojno razstavljala, in sicer v ljubljanskem Cankarjevem domu. Njena dela, ki so bila deležna številnih nagrad in priznanj, so bila razstavljena tudi na skupinskih razstavah v Sloveniji in Italiji. V piranski galeriji Herman Pečarič se predstavlja s tridesetimi eksponati, ki so nastali med letoma 2005 in 2011. Gre za kiparske in slikarske izdelke, pri katerih se je avtorica posluževala različnih tehnik in materialov. Kiparska dela so v glavnem umetnine z žico: v enem primeru je uporabila rjavo žico, pri ostalih delih pa jekleno in železno žico. S tem materialom sta zgrajeni tudi slika Besede in slika, ki sestavlja diptih naslovljen Zadnja večerja. Ostala slikarska dela pa so v tehniki olja na platnu ali tuša na papir. Vse slike temeljijo na ponavljanju ene ali dveh besed, ki polnijo celotno podlago. V dveh delih naslovljenih Vita je umetnica preko različnih barv prikazala Zemljo. V sliki Nebo morje pa je prikazala morsko gladino, ki se na obzorju dotika neba, sredi morja pa je čoln z ribičem. Ostale slike se predstavljajo kot nekakšne enobarvne površine. Stalno ponavljanje besed nas spominja na mantro, ki se osre-dotoča na eno samo misel. Z druge strani pa lahko to ponavljanje istovetimo z organsko strukturo sveta, ki je med seboj povezana v skupen sistem oziroma z vitalno energijo, večkrat označeno tudi kot svetloba ali pa ljubezen, ki na različnih nivojih prepleta življenje. To rdečo nit še bolj učinkovito simbolizira žica, s katero so ustvarjeni ostali izdelki. Nič nenavadnega torej, če se soočamo z naslovi, kot so na primer Vita, Refleksija ljubezni, V kapljici svetlobe, Tehtnica kozmičnih resnic. Razstava z naslovom Roka in znak, Pot žice in življenje besed bo odprta do 28. februarja, in sicer od torka do sobote od 11. do 17. ure, ob nedeljah pa od 11. do 13. ure. Štefan Turk V Galeriji Herman Pečarič Katja Smerdu razstavlja trideset eksponatov / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 23. februarja 2012 13 BMW - Široka paleta zmogljivih motorjev Šesta generacija bavarske trojke je večja in udobnejša Prvič ima trojka osemstopenjski samodejni menjalnik Tradicionalno inovativna, tako so Bavarci označili novo BMW serijo 3. Šesti rod posrečene bavarske limuzine je torej naposled tu. V Italiji bo na voljo s štirimi različnimi motorji, s kopico tehnologije, ki prihaja naravnost iz večjih beem-vejevih modelov in s temi perosnalizaci-jami, ki posnemajo že znane iz serije 1: modern, sport in luxury. Cene se začenjajo pri 37 tisoč evrih za dizel in 39 tisoč za ben-cinarja. Dva dizelska motorja so še dodatno izboljšali, ob šestvaljnem vrstnem bencinskem motorju pa je tu že znani novi 4-valjni turbo. BMW kot prvi v razredu prinaša osemstopenjski avtomatski menjalnik, ki bo na voljo z vsemi motorji, funkcija start-stop pa je po novem serijska, prav tako pa je na voljo regeneracija zavorne energije, opozorilnik za prestavljanje in druge rešitve, ki bodo dodatno optimizirale porabo in emisije. 320d EfficientDy-namics s 163 KM in 380 Nm navora ima povprečno porabo 4,1 litra in samo 109 g/km emisij CO2, do stotice pa pospeši v 8 sekundah. Običajni 320d premore 135 kW (184 KM, 380 Nm), do stotice pa pride v pol sekunde manj kot ekološko naravnani brat. Bencinski turbo štirivaljnik v 328i zmore 245 KM in 350 Nm navora, kar je dovolj za pospeške do stotice v samo 5,9 sekunde. Vrstni šestvaljnik v 335i premore kar 306 KM, da o navoru (400 Nm) niti ne govorimo in požene trojko do stoti-ce v samo 5,5 sekunde, z ročnim menjalnikom pa je povprečna poraba 7,9 litra. Začetni paleti motorjev se bodo 2012 pridružili novi, tudi pričakovani hibridni ActiveHybrid. Ker so bencinski motorji silno naviti, je v uradni specifikaciji že tudi manj močan štirivaljni turbo, z močjo le 180 Nm (270 Nm) kot 320i. . V paleti bo tudi šestvaljni dizel, različne kombinacije xDrive štirikolesnega pogona in kot rečeno, ActiveHybrid 3 (jeseni 2012). Tu je še BMW-jev ConnectedDrive, novotarija v razredu pa je večbarvni Head Up Display, s kamerami pa so uspeli pričarati novi Surround View, ki prikazuje avto tako ob strani, zadaj kot iz ptičje perspektive. Na voljo bo tudi avtomatsko parkiranje, opozorilnik menjave pasov in aktivni tempomat. BMW Connected prinaša uporabo socialnih omrežij. Vse to je nova trojka podedovala z modelov serije 5 in 7. Nova trojka je dolga 462 cm in ima v primerjavi s prejšnjim modelom 20 litrov prtljažnika več (480 l). STATISTIKA Evropa januarja kupila manj avtov V Evropi so januarja registrirali 968.769 novih avtomobilov, kar pa je v primerjavi s prvim mesecem lanskega leta za 7,1 % manj. Največji padec v državah proizvajalkah so zabeležili v Franciji (-20,7%) in v Italiji (-16,9%), nemški padec znaša 0,4 %, medtem ko so na Otoku zabeležili neznaten padec (-0,0%), oba slednja trga sta tako še naprej stabilna. Največji padec nasploh so doživeli Portugalci, kjer so prodali kar 47,4% manj avtomobilov kot lani januarja. V Italiji so prodali 137.119 (165.073 v istem mesecu 2011) avtov, v Sloveniji pa so januarja kupili 5.011 novih avtomobilov, januarja 2011 pa 5.427, kar prinaša -7,7 % padec prodaje. Po znamkah največji padec v EU beleži Mazda, ki ji je prodaja padla za kar - 36 %, sledita Renault z -25,5 % in Honda z - 23,8 %. Največjo rast beležita Hyundai in Kia, 30,6 % in 17,9 %, med evropskimi pa Daimler s 4,6 % in VW Group z 0,7 % ter Jaguar Land Rover z 39,2 % rastjo. VW še naprej drži 23,9 % tržni delež, ki ga je v primerjavi z 2011 povečal za 1,9 %. Sledita PSA z 12,5 % tržnim deležem in Renault Group z 8,3 %. Stran pripravil Ivan Fischer NOVOST - Bodoči mini enoprostorec Fordov B-max vsebuje nekaj drznih rešitev Ford je od prvih fotografij B-Maxa uspešno skrival rešitev, ki bo morda celo delovala. Prihajajoči mini enoprostorec namreč nima B-stebrička, sprednja vrata se odpirajo klasično, zadnja pa drsno nazaj. Največ dela so imeli inženirji, da so izdelali varno in praktično vozilo. Ojačeno strukturo iz sredinskih stebričkov karoserije so prenesli in vgradili neposredno v vrata, da bi zagotovili zaščito še posebej v primeru bočnega trčenja. FIAT - Predstavitev na salonu v Ženevi 500L iz Kragujevca prihaja v znamenju velikega optimizma Fiat je predstavil prve uradne fotografije 500L, novega modela, ki bo svetovni javnosti prvič predstavljen 6. marca na mednarodnem avtomobilskem salonu v Ženevi. Z njim znamka SEAT - Predstavili izključno električno gnano alteo Španija in alternativne tehnologije Pri električnih vozilih obstaja Pri Seatu se ukvarjajo s prvim električnim avtomobilom, ki bo oblikovan, razvit in izdelan v Španiji. Poleg tega, da so razkrili prototip izključno električno gnanega, brezemisij-skega modela altea XL Electric Ecomoti-ve, so predstavili tudi prototip plug-in hibrida leon TwinDrive Ecomotive. V prihodnjih mesecih bo Seat oba modela ponudil vladnim institucijam v Kataloniji in Madridu, da jih bodo lahko začeli uporabljati kot službena vozila. Seat bo tako pridobil dragocene informacije o uporabi vozil, na osnovi katerih bodo ocenili možnost srednjeročne masovne proizvodnje električnih vozil. Družba namerava prvi električni plug-in hibrid poslati na trg leta 2015, leto kasneje pa naj bi mu sledil še model na izključno električni pogon. V Seatovo strategijo delovanja je vključena široka paleta alternativnih tehnologij. S tem ciljem španski proizvajalec hkrati predstavlja dva različna modela, ki pa se med seboj dopolnjujeta. Predsednik uprave družbe Seat James Muir meni, da kupci zahtevajo bolj trajnostno obliko še vedno problem razvejanosti mreže polnilnih postaj mobilnosti, vendar so njihove potrebe različne. Zato naj bi bila strategija vzporednega razvoja različnih tehnologij način, da Seat kar najbolje izpolni pričakovanja kupcev. Objava začetka proizvodnje prvih električnih vozil časovno sovpada z začetkom doslej največje Seatove ofenzive novih produktov. V prihodnjih dvanajstih mesecih bo družba na trg poslala štiri nove modele. Prvi je Seatov novi urbani avto -mii. Prihodnost električne mobilnosti v Španiji ni odvisna samo od ponudbe vozil, pač pa tudi od komponent zanje, kot so na primer baterije, in od razvejanosti mreže polnilnih postaj. Zato je Seat - v Španiji vodilna industrijska družba na področju raziskav in razvoja - prevzel vodenje projekta CENIT VERDE. To javno-zasebno partnerstvo med proizvajalci, univerzami, raziskovalnimi središči in španskim ministrstvom za znanost in inovacije si s celostnim raziskovalnim pristopom prizadeva, da bi v Španiji električni avto postal resničnost. Altea XL Electric Ecomotive igra pionirsko vlogo na področju električne mo- bilnosti v Španiji. Njen akcijski radij znaša 135 kilometrov; z motorno močjo 85 kW in navorom 270 Nm zagotavlja enak užitek v vožnji kot ostala Seatova vozila. Tolikšna moč motorja omogoča najvišjo hi- trost 135 km/h. Električna altea XL se ponaša s prostorno potniško kabino in velikim prtljažnikom, zato je v enaki meri primerna za družine kot tudi za službene transportne potrebe. razširja ponudbo v paleti vozil 500, ki bo odslej lahko ugodila še širšemu krogu kupcev. Z oznako «L» se model širi in raste ter na ta način potnikom v vozilu prinaša še več udobja in prostora. Novi model s potniško kabino enoprostorca (MPV) in vtisom majhnega terenskega vozila (SUV) ohranja dimenzije in učinkovitosti vozil segmenta B in tako izstopa iz meril posameznega segmenta, saj združuje značilnosti različnih kategorij ter ustvarja očitno alternativo tradicionalnem B in C segmentu. Z modelom 500L znamka Fiat predstavlja enoprostorno vozilo s petimi sedeži, ki v dolžino meri 414 cm, v širino 178 cm in v višino 166 cm. Gre za naslednjo razvojno stopnjo v konceptu vozil z naprej pomaknjeno kabino (»cab forward«), ki je bila prvič predstavljena v Fiatovem modelu 600 multipla, predhodnikom zasnove kompaktnih osebnih vozil. Proizvodnja bo potekala v Fiatovi tovarni v Kragujevcu v Srbiji. Prvotni načrt je predvideval 31 tisoč vozil za leto 2012, sedaj pa so ga še okrepili in predvidevajo, da bodo proizvedli in, se upa, prodali kar 40,5 tisoč 500L. Upati je, da kragujevski avto ne bo doživel iste usode, kot ga je Fiatov 500 doživel v ZDA, kjer je bila prodaja popolna polomija, tako da so direktorico ameriške podružnice turinske hiše čez noč kar odslovili, češ da je kriva za slabo prodajo. 500L naj bi v Fiatovi strategiji nadomestil tako Lanciino muso kot Fiatovo ideo in naj bi bil konkurenca Oplovi merivi. Fiat 500L bo postopoma vpeljan na evropske trge v zadnji četrtini leta 2012. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 23. februarja 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Na torkovem zasedanju občinskega sveta Župan za ohranitev šestih rajonov z ukinitvijo sejnin in mesečnin Združili dokumenta Demokratske stranke in SSk - Romoli bo za spremembo zakona zaprosil deželo občinski svet Tromboliza, župan Romoli bo pisal Tondu »Kljub temu, da so mi obljubili, da bo tudi v goriški bolnišnici zagotovljena možnost zdravljenja s trombolizo, se doslej ni nič zgodilo. Pisal bom predsedniku dežele Renzu Tondu in zahteval, naj čim prej poišče rešitev.« Goriški župan Ettore Romoli je takole odgovoril svetniku Levice ekologije in svobode Liviu Bianc-hiniju, ki je v svoji interpelaciji na torkovi seji občinskega sveta ponovno opozoril , da je goriška bolnišnica edina, ki ne nudi bolnikom možnost zdravljenja s trombolizo po možganski kapi. Ob Bianchinijevi so bile v torek na vrsti številne druge interpelacije, saj je od zadnjega občinskega sveta - kot je kritično ugotavljala svetnica Foruma Anna Di Gianantonio - preteklo že več kot dva meseca. Ligaš Franco Zot-ti je interpelacijo posvetil Podgori. Najprej je opozoril, da nekatere hiše v bližini »pašerele« od poplave iz leta 2009 ogroža Soča, nato pa je opozoril na problem obrtniških dejavnosti, ki imajo sedež v Ulici IV Novembre »Lete nimajo dostopa do plinskega omrežja, hkrati pa - z razliko podjetij v nekaterih drugih predelih občine -nimajo pravice niti do kurilnega olja po ugodnejši ceni,« je poudaril Zotti. Načelnik Foruma Andrea Bel-lavite je na župana naslovil interpelacijo o goriškem zaporu. Ocenil je, da bi morala občina zaradi dotrajanosti stavbe takoj izdati odlok o neuporabnosti, nato pa je še izrazil prepričanje, da 1.800.000 evrov nikakor ne bo zadoščalo niti za najbolj enostavna popravila poslopja v Ulici Barzellini. Svetnica stranke Slovenska skupnost Ma-rilka Koršič je opozorila na problem jaškov, ki so po večmesečni suši polni listja in smeti. »Ob prvih pomladanskih nalivih bo ceste in kletne prostore stavb zalila voda. Pametno bi bilo preventivno ukrepati,« je ocenila Koršičeva, ki je župana opozorila tudi na dotrajanost nekaterih cest, npr. v ulicah Silvio Pellico, Orzoni in Palladio. Seznam je svetnica izročila pristojni občinski funkcionarki. Na še vedno nerešen problem parkirišča pri vrtcu v Pevmi je opozoril svetnik SSk Silvan Primosig, ki je ocenil, da je zavlačevanje z odprtjem prehoda za avtomobile sramotno. Svetnik Ljudstva svobode Roberto Sartori je spregovoril o problematiki vrtca v Ulici Palladio, ki ga bodo morali zaradi dotrajanosti stavbe izseliti, svetnik Demokratske stranke Aleš Wal-tritsch pa je bil kritičen do občinske uprave, ki se ni z nobenim predstavnikom udeležila januarske predstavitve priročnika Suzane Pertot o dvojezičnem otroštvu na sedežu Fundacije Goriške hranilnice. Waltritsch je od-bornico Romanovo dalje pozval, naj občina pobliže sledi delovanju slovenskih jasli in naj vzgojiteljicam zagotavlja tudi priložnosti za izpopolnjevanje, na odbornika Pettarina pa je naslovil vprašanje o napovedanem sestanku skupščine EZTS, do katerega naj bi prišlo v kratkem, in o postopku za izbiro direktorja. Ne nazadnje je bil Watritsch kritičen do predstavitve občine na turističnem sejmu v Ljubljani, saj je bilo informativnega materiala v slovenščini premalo. (Ale) Goriški župan Ettore Romoli se bo obrnil na deželo FJK s prošnjo po spremembi deželnega zakona št. 1 iz leta 2011, ki predvideva znižanje števila rajonskih svetov v Gorici z deset na štiri. Župan je namreč na zasedanju občinskega sveta, ki je potekalo v torek, osvojil resolucijo, ki predlaga ohranitev šestih goriških rajonov, hkrati pa ukinitev mesečnin za predsednike in sejnin za rajonske svetnike. Resolucija je nastala iz združitve dveh dokumentov, ki sta ju v prejšnjih tednih vložila občinski svetnik Demokratske stranke Aleš Waltritsch in občinski svetnik Slovenske skupnosti Silvan Primosig. Dokument, ki ga je vložil Waltritsch, so podpisali tudi načelniki svetniških skupin Foruma, LES, Progetto Gorizia in UDC. V njem ni bilo podrobnega sklicevanja na zakone: zahteva po ohranitvi šestih rajonskih svetov je bila utemeljena s prisotnostjo manjšin, a tudi z vlogo rajonov kot posrednikov med ljudmi in mestno upravo. Primosigov dokument, ki ga je podpisala še Marilka Koršič, pa je potrebo po ohranitvi šestih rajonov utemeljeval predvsem z normami za zaščito Slovencev in evropsko zakonodajo. »Skupen dokument smo izoblikovali tako, da je bil sprejemljiv za vse podpisnike prvih resolucij. Vsebinam teh dveh smo dodali le še predlog ukinitve sejnin in me-sečnin za člane rajonov,« je povedal Aleš Wal-tritsch in nadaljeval: »Zahvaljujem se županu, ki je osvojil dokument, zdaj pa upam, da bo čim prej posegel pri Tondu. Čeprav v zadnjem hipu, je rezultat še vedno mogoče doseči: amandma mora predlagati deželna vlada ali deželni svet.« Waltritsch ocenjuje, da je zgodba o rajonskih svetih jasno pokazala na razdrobljenost desne sredine: podžupan Gentile je namreč večkrat izjavil, da ne verjame v možnost spremembe deželnega zakona. »Romoli je z osvojitvijo dokumenta preprečil razpravo v občinskem svetu, jasno pa je bilo, da je Gentile nasprotoval ohranitvi višjega števila rajonov in je z iskanjem rešitve zavlačeval,« meni Waltritsch. Županu se je zahvalil tudi Primosig, ki je bil z Romolijevo odločitvijo zadovoljen. »Zdaj pričakujemo, da bodo besedam sledila dejanja,« je povedal svetnik SSk, ki upa, da bo deželni svetnik Gaetano Valetni, ki je tudi član goriškega občinskega sveta, spodbudil deželni svet k sprejetju amandmaja. »Z ukinitvijo mesečnin in sejnin potreba po rezu stroškov ne bo mogla biti izgovor za deželno vlado,« je zaključil Primosig. Sedež rajonskega sveta v Podgori bumbaca gradišče - Center za priseljence O pritožbi se bo sodišče izreklo prihodnji teden Prihodnji teden se bo deželno upravno sodišče v Trstu izreklo v zvezi s pritožbo, ki jo je vložila sicilska zadruga Connecting People za razveljavitev odloka, s katerim so junija lani zaupali upravljanje centra za priseljence CIE v Gradišču navezi podjetij pod vodstvom francoske družbe Gepsa. Včeraj je na tržaškem upravnem sodišču potekala prva obravnava v zvezi s sprejemljivostjo pritožbe zadruge Connecting People, ki še vedno skrbi za upravljanje storitev v centrih CARA in CIE v Gradišču in je hkrati vpletena v drugo preiskavo goriškega tožil- stva, ki se je začela poleti. Tožilci želijo preko preverjanja skladnosti računov s ponujenimi storitvami v centru za priseljence odkriti, ali je v zadnjih dveh letih prišlo do morebitne goljufije in če je torej zadruga zahtevala od države več denarja, kot ji je pripadalo. V preiskavo, v okviru katere so v ponedeljek policisti oddelka Digos in finančna straža tudi obiskali goriško prefekturo, je trenutno vpleten le predstavnik zadruge. Na prefekturi so sile javnega reda dvignile dokumentacijo o poteku javne dražbe za izbiro upravitelja centra CIE. Vplivali so na dražbe S skritimi dogovori so vplivale na izid številnih javnih dražb, ki so bile povezane z gradbenimi deli na cestnem omrežju v goriški, pordenonski in drugih pokrajinah dežele Furlanije-Julij-ske krajine. Goriško tožilstvo je uvedlo obsežno preiskavo zoper skupino podjetij iz severne Italije, ki so se združila v kartel, ki je na nezakonit način vplival na potek in izbiro zmagovalcev javnih razpisov. Preiskava je še v polnem teku, tožilstvo pa zbira dokumentacijo o vsaj 80 javnih dražbah za dela, ki so bila načrtovana ali izvedena v zadnjih dveh letih na deželnih cestah. Prvi sum se je porodil ravno v zvezi z dražbo, ki je potekala na Goriškem, zato je preiskavo uvedlo goriško tožilstvo, pod drobnogledom katerega se je znašlo najmanj šest gradbenih podjetij. Ob družbi FVg Strade naj bi bile zaradi nezakonitega ravnanja gradbenih podjetij oškodovane tudi nekatere javne uprave. Proslava v Štandrežu V domu Andrej Budal v Štandrežu bo jutri ob 20. uri Prešernova proslava, ki jo prireja kulturno društvo Oton Župančič. Ob priložnostnem nagovoru bosta kulturni program oblikovala vokalna skupina Sraka in harmonikarski orkester GM Synthesis 4. Nesreča pri delu Pri delu na strehi se je v torek huje poškodoval 44-letni delavec gradbenega podjetja. Moški je s sodelavcem izvajal obnovitvena dela na strehi objekta v Žnidarčičevi ulici v Šempetru. Med delom mu je spodrsnilo, zato je padel na prozorno plastično kritino. Ta pa se je pod njegovo težo zlomila, zato je delavec padel v halo, približno 8 metrov globoko. Pristal je na samokolnici z betonom. Prepeljali so ga v šempetrsko bolnišnico. (km) Hrana v menzah V dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bo jutri ob 8.30 posvet o hrani v menzah. Prireja ga podjetje Multiproject pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave. »Spregovorili bomo o hrani v šolskih menzah, o njeni pripravi, o bioloških proizvodih, o izbiri dobaviteljev. Šolske menze namreč imajo zelo pomembno vlogo pri širjenju zdravih prehrambenih navad,« pojasnjuje pokrajinska podpredsednica Mara Černic in napoveduje, da bodo predavali izvedenci s področja zdrave prehrane, pojasnjena bo tozadevna zakonodaja, spregovorili bodo tudi predstavniki kmetov, ki se ukvarjajo z biološkim kmetovanjem. gorica - V soboto slovesnost v telovadnici Palaconi S poimenovanjem športne palače poklon košarkarju Pinu Brumattiju Tudi predsednik državne košarkarske zveze Dino Meneghin, številni bivši člani italijanske košarkarske reprezentance, priznani športni novinarji in predstavniki oblasti se bodo v soboto, 25. februarja, ob 11.30 udeležili slovesnosti ob poimenovanju športne palače Palaconi na Rojcah po Giuseppeju (Pi-nu) Brumattiju, slavnem goriškem košarkarju, ki je januarja 2011 nenadoma umrl v 62. letu starosti. Ob poimenovanju objekta po Brumattiju, ki je ravno na Rojcah začel svojo košarkarsko pot, bodo telovadnico posvetili spominu Tullia Gabriellija, dolgoletnega športnega delavca in vzgojitelja, ki je prispeval k razvoju košarkarske tradicije v Gorici. »Po tragični Brumattijevi smrti sem prejel pisma številnih predstavnikov košarkarskega sveta, ki so me spodbujali k poimenovanju športne palače Palaconi po Bru-mattiju. Uprava je na notranje ministrstvo naslovila prošnjo za poimenovanje, saj zakon predvideva, da brez avtorizacije ni mogoče javnih spomenikov, tabel, ipd. posvečati ljudem, ki so umrli pred manj kot desetimi leti. Da je ministrstvo izdalo dovoljenje v do-glednem času, ima zaslugo tudi prefektinja Marrosuva,« je povedal goriški župan Etto-re Romoli in poudaril, da ima za organizacijo sobotne slovesnosti, na katero vabijo vse občane, zasluge predvsem skupina Brumattije-vih prijateljev, med katerimi sta direktor deželnega sedeža RAI Roberto Collini in Aldo Rosa. »Košarka mora biti v Gorici priložnost za združevanje. Treba je združiti sile, da šport, ki je bil dolgo let nagelj v gumbnici mesta, ne zamre,« je povedal Collini, Romoli pa je napovedal, da bo do koraka v smeri oživitve vrhunske košarke v mestu prišlo danes, ko bo v vili Coronini predstavitev novega sponzorja društva Ardita. (Ale) Tullio Gabrielli (levo); Brumatti (čepe drugi z leve) z dresom italijanske reprezentance / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 23. februarja 2012 15 pieris - V okviru postopka za gradnjo novega trgovskega središča Občina Škocjan vztraja, trgovci pripravljajo ugovore Zveza Ascom: »Vileš jih bo fagocitiral«- Dežela namerava omejiti odpiranje novih komercialnih centrov Napoved dežele, da bo skušala omejiti odpiranje novih trgovskih središč, ne vzbuja skrbi med upravitelji občine Škocjan, ki pravkar vodijo postopek za gradnjo komercialnega centra v Pierisu. »Trditve deželnega odbornika Riccarda Ric-cardija, ki naj bi hotel omejiti gradnjo novih komercialnih centrov, ne bodo nikakor vplivale na postopek za uresničitev trgovskega središča pri Pierisu, kjer bo okrog 15.000 kvadratnih metrov prodajnih površin,« je prepričana Silvia Caruso, županja iz Škocjana in velika zagovornica gradnje novega trgovskega središča v Pierisu. Županja poudarja, da trgovskega središča v Pierisu ne gre nikakor primerjati z veliko večjim komercialnim centrom, ki ga bodo konec marca začeli graditi pri veleblagovnici Ikea v Vilešu. Da gre za popolnoma različna projekta, potrjuje tudi predsednik zveze trgovcev Ascom iz tržiškega mesta okrožja Paolo Bratina, ki pa gleda na prihodnost trgovskega središča v Pierisu precej drugače od županje. »Komercialno središče, ki ga hočejo zgraditi v Pierisu, bo zelo majhno v primerjavi z drugimi. Zato je njegova prihodnost silno negotova, saj tvega, da ga bo Vileš fagocitiral,« pravi Bratina. Po njegovih besedah so tudi za tržiški Ki-nemax izračunali, da jih bo odprtje novega multikina pri veleblagovnici Ikea spravilo v velike težave. »Da ne govorimo o tržiškem trgovskem središču La Vela, ki so ga že zdaj zaprli, ker ni zdržal konkurence z večjimi centri,« poudarja Bratina, ki je za prihodnost trgovskega središča v Pie-risu skeptičen tudi zaradi novih povezovalnih cest, za katere je potrebno kar nekaj denarja. Bratina je zaskrbljen tudi za usodo malih trgovin v Škocjanu, ki jim seveda preti zaprtje. Podobno kot razne okoljevarstvene organizacije tudi zveza trgovcev Ascom namerava do 1. marca vložiti kar nekaj pripomb k načrtu za gradnjo komercialnega centra v Pierisu. »Preverili bomo, ali se kateri od trgovcev iz Škocjana ali iz sosednjih krajev namerava vseliti v novo trgovsko središče v Pierisu. Če se bodo za to odločili, jim seveda ne bomo nasprotovali; gre za povsem svobodno izbiro,« pravi Bratina, ki se strinja z deželnim odbornikom Riccardijem, da je treba zaščiti teritorij, ki mu preti cementifikacija. »Omejiti je treba gradnjo novih komercialnih središč, saj se bodo drugače mestna središča še dodatno izpraznila,« je pred dnevi dejal Riccardi, z njegovimi izjavami pa Bratina na celi črti soglaša in zaradi tega nasprotuje gradnji novega komercialnega središča v Pierisu. tržič - Občina Podražili najemnine dvoran S prvim marcem bo v občini Tržič stopil v veljavo nov cenik za uporabo javnih poslopij, namenjenih kulturnim dejavnostim. Najemnine se bodo podražile od enega evra za združenja in krajevne uprave do devetih evrov za trgovske dejavnosti. Za podražitev so se odločili na podlagi indeksov državnega statističnega zavoda Istat. »Dolgo časa smo odlašali z uvedbo novega cenika, zdaj pa tega nismo mogli več početi. K vzdrževanju javnih poslopij prispevajo vsi davkoplačevalci, zato pa je prav, da uporabniki za njihov najem plačajo pravično ceno. Naše najemnine so vsekakor neprimerljivo nižje od tistih, ki veljajo v drugih krajih v deželi,« poudarja tržiška občinska odbornica Pao-la Benes in pojasnjuje, da stane najem tržiškega občinskega gledališča za en kulturni večer tristo evrov, medtem ko je treba v Gorici in Trstu plačati vsaj dva tisoč evrov. Poleg tega je v Tržiču treba plačati 65 evrov za dvourni najem občinske galerije, medtem ko stane dvorana knjižnice 40 evrov. 110 evrov je nazadnje cena za enotedenski najem galerije An-tiche mura. Sredi travnikov v Pierisu hočejo zgraditi nov komercialni center Tržiški center La Vela so zaprli pred kratkim bonaventura gorica - Dijaškim dom tri dni odprl vrata tudi otrokom, ki niso njegovi gojenci Ob pustu delavnice in rajanje Otroci so v ponedeljek izdelali maske - V torek so pustovali na dvorišču in v Novi Gorici - Včeraj jih je obiskal Sten Vilar Torkovo rajanje na dvorišču Dijaškega doma fotor.m. Del udeležencev delavnic gorica - Pričel se je tretji od štirih jezikovnih tečajev podjetja Ad Formandum Slovenščina za javne uslužbence Tečaje prirejajo s finančnim prispevkom, ki ga je goriška pokrajina prejela na podlagi zaščitnega zakona 38 iz leta 2001 V ponedeljek se je na socialnem podjetju Ad formandum v KB centru v Gorici pričel tretji od štirih tečajev slovenščine, ki jih slovenska izobraževalna agencija prireja za goriško pokrajino. »Sodelovanje z goriško po- krajino sega v leto 2004: od takrat namreč goriška pokrajinska uprava prireja za uslužbence v javni upravi tečaje slovenščine na osnovni in nadaljevaljni stopnji. Tokrat so k udeležbi povabili tudi zaposlene v drugih javnih upravah. Za Tečaj slovenščine Ad Formanduma foto m.h. izvedbo tečajev je goriška pokrajinska uprava prejela finančni prispevek, za katerega je zaprosila na podlagi zaščitnega zakona 38 iz leta 2001,« pravi koordinatorka goriškega sedeža socialnega podjetja Ad Formandum Majda Klanjšček. Štirje tečaji v skupnem trajanju 120 ur se bodo nadaljevali do maja; vodita jih Polona Strnad in Erika Valentinčič, ki že vrsto let poučujeta slovenščino na slovenskem izobraževalnem zavodu v Gorici. fotor.m. Ker so bile med pustnim časom šole in vrtci tri dni zaprti, so se v Dijaškem domu Simon Gregorčič iz Gorice odločili, da ponudijo vsem otrokom - in torej ne samo svojim gojencem - tridnevni program pustnega rajanja, obogaten z raznimi ustvarjalnimi delavnicami. Program je potekal od ponedeljka do včerajšnjega dne med 8. in 17. uro. Udeležba je bila zelo dobra, saj se je v Dijaškem domu zbralo nekaj več kot petdeset otrok; med njimi je bilo veliko malčkov iz vrtcev, ki so tako spoznali dejavnosti Dijaškega doma, sploh pa so se skupaj z ostalimi zelo zabavali. Ponedeljkovo jutro so posvetili pisanju nalog in učenju, popoldne so izdelovali pustne maske. Torek je bil posvečen pustu. Večji otroci so se peš odpravili na pustno rajanje na novogoriški Bevkov trg, manjši pa so ostali v Dijaškem domu in se na dvorišču udeležili raznih vodenih iger. Popoldne je bila na sporedu pustna modna revija, sledil ji je ples v maskah. Včeraj so za otroke pripravili slaščičarsko delavnico, popoldne pa jih je obiskal animator Sten Vilar, ki ga je spremljala Pika Nogavička. Z uspehom pobude so pri Dijaškem domu zadovoljni, saj je bila udeležba zelo dobra, sploh pa so bili otroci zelo zadovoljni s ponujenimi dejavnostmi. 16 Četrtek, 23. februarja 2012 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Med družbo Elektro Primorska in sindikatom Dogovor dosežen po dveh mesecih stavke Vsem zaposlenim bodo izplačali 500 evrov nagrade, kar bo družbo stalo 280.000 evrov Uprava novogoriške družbe Elektro Primorska in sindikat sta v torek vendarle dosegla dogovor o zaključku stavke, ki je trajala cela dva meseca. Dogovor predvideva izplačilo zneska v višini 500 evrov bruto vsem zaposlenim, razen upravi, direktorjem sektorjev in tistim zaposlenim, ki ne bodo podpisali individualnega dogovora, kot akontacijo nagrade v roku 30 dni po podpisu dogovora. Družba bo dodatno z vsakim zaposlenim sklenila ustrezen pisni individualni dogovor, ki bo tudi pogoj za izplačilo prej navedenega zneska. »Obe strani sta morali nekoliko popustiti. Mislim, da je dogovor kompromis obeh strani. Po naši presoji pa je bila stavka neutemeljena,« pojasnjuje zastopnik družbe Elektro Primorska Darijo Vrabec. Dogovor nadalje predvideva, da bo v primeru upravičenosti izplačila nagrade morebitni preostali znesek nad 500 evri družba izplačala po pravnomočni sodni odločbi v dveh enakih mesečnih obrokih. V primeru, da bo sodišče odločilo, da zaposlenim za lani ne pripada nagrada po 129. členu Podjetniške kolektivne pogodbe, bodo vsi prejemniki akontacije nagrade prejeti znesek vrnili. Sindikat družbe Elektro Primorska je tako s podpisom dogovora prenehal s stavkovnimi aktivnosti in stavko v družbi Elektro Primorska d.d. in odvisni družbi E 3 zaključil, uprava družbe pa je s podpisom dogovora preklicala napoved odpovedi Podjetniške kolektivne pogodbe v družbi, ki jo je posredovala sindikatu družbe 3. januarja. Uprava se z dogovorom tudi zavezuje k delnemu umiku predloga za ugotavljanje nezakonitosti stavke, ki ga je podala 16. januarja, in sicer v delu, ki se nanaša na ugotavljanje nezakonitosti stavke zaradi dejstva, da le-ta ni bila organizirana zaradi uresničevanja ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela. Obe strani sta se tudi dogovorili, da bosta najkasneje do 3. marca pristopili k pogajanjem za sklenitev aneksa k Podjetniški kolektivni pogodbi, pri čemer bosta posebno pozornost namenili opredelitvi temeljnih poslovnih ciljev iz 129. člena obstoječe Podjetniške kolektivne pogodbe in natančnejši opredelitvi pogojev za izplačilo nagrade ob prej do novice zaključku leta, kjer se je pravzaprav med obema stranema začelo kresati. »Uprava je z umikom točke pri tožbi za ugotavljanje zakonitosti stavke, točke, pri kateri je prerekala naš temelj, s tem je priznala, da je bila kršena kolektivna pogodba. To je bil eden temeljnih razlogov za stavko,« pojasnjuje vodja stavkovnega odbora Valter Vodopivec in dodaja: »Za naprej smo pripravljeni pristopiti k pogajanjem za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe. Bomo videli, kaj bo prinesel čas.« Vodo-pivec sicer pravi, da bi se stavka lahko zaključila že prej, a so »pogajanja tekla počasi, prepočasi in zato je žal tako«. »Zaradi stavke je nastalo med 150.000 in 250.000 evri škode. Predvsem na sektorju investicij, medtem ko so se vzdrževalna dela izvajala redno,« dodaja zastopnik družbe, kjer bodo za omenjeno izplačilo 500 evrov bruto namenili skupno 280.000 evrov. (km) NOVA GORICA - Včeraj v Eda centru Eda spet sestavljena Njen graditelj Albin Novak je s prvo repliko leta 1992 strmoglavil v koruzno polje pri Ptuju www.primorski.eu] % Sestavljanje Ede v avli Eda centra Včeraj so v avli novogoriškega Eda centra sestavili repliko letala bratov Edvarda in Josipa Rusjana, ki so jo dan poprej razstavljeno prenesli iz ajdovskega depoja Goriškega muzeja. Dela so potekala pod nadzorom in ob pomoči Albina Novaka, upokojenega prometnega pilota z Bleda, ki je zgradil obe repliki Rusjanove Ede V. fotok.m. Novak je s pomočjo konstruktorja Rada Kiklja po skicah originala prvo repliko Ede V izdelal že leta 1992, za kar je potreboval tri leta. Opiral se je na nekaj skic in fotografijo letala v zraku ter na nekaj podatkov publicista in poznavalca letalstva Sandija Sitarja. Za gradnjo je Novak porabil 3.500 delovnih ur. Prvi let je bil izvršen 5. junija 1992 na letališču Alp- skega letalskega centra Lesce. Albin Novak je s tem letalom nazadnje poletel na Ptuju leta 1992, kjer je doživel nesrečo. Takoj po vzletu se je motor ustavil, letalo pa je strmoglavilo v koruzno polje. Pilot jo je kar srečno odnesel. Letalo je bilo obnovljeno in je sedaj razstavljeno na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Novak je nato konec devetdesetih let prejšnjega stoletja, tudi tedaj s pomočjo konstruktorja Rada Kiklja, začel izdelovati novo repliko Ede V, ki je junija 2000 doživela odmeven krstni let v Ajdovščini. Celoten sklop motorja je izdelalo in vgradilo ajdovsko podjetje Pipistrel. Po pripovedovanju Albina Novaka je bil prvi pilot tega letala Pipistrelov direktor Ivo Boscarol, ki je izvedel tudi prvi let na mitingu v Brežicah, drugega pa Albin Novak. Kasneje je z njo največ letel Tomaž Meze, ki je Edo V pilotiral tudi na njenem zadnjem letu 5. septembra leta 2009 na goriškem letališču Roje ob stoti obletnici prvega poleta z motornim letalom bratov Rusjan. 22. junija 2010 je repliko odkupila novogoriška mestna občina in jo odstopila v last Goriškemu muzeju. Druga izmed dveh replik Ede V bo torej na ogled v Novi Gorici v vhodni veži Eda centra. 180 kilogramov težko in 6,5 metrov dolgo letalo bodo pod strop pripeli z dvižnim mehanizmom. Ob steni poleg pa nameravajo s tekstom in fotografijami - slednje bo prispeval tudi goriški zbiratelj Vili Prin-čič, ponazoriti življenje in delo bratov Rusjan ter repliko Ede V. Tja naj bi prestavili tudi doprsni kip Edvarda Rusjana, ki se zaenkrat nahaja v Goriški knjižnici Franceta Bevka. (km) MIREN - Koncert V spomin na Klančiča bodo peli tudi Gabrci KONCERT ob 10- obl.ttnk[ smrt! Aniona Ki .i nči l.l Ena sama tiha miseL. Koncertov plakat Ena sama tiha misel... je naslov zborovskega koncerta, ki bo v soboto, 25. februarja, ob 18. uri v dvorani na Mirenskem gradu. Gre za zborovsko pobudo, ki je nastala v okviru mirenskih pevskih krogov z namenom, da bi primerno počastili 10. obletnico smrti Antona Klančiča, glasbenika, zborovodjo, komponista in vsestranskega glasbenega pedagoga. Na pevskem večeru bo sodelovalo pet zborov. To so pevski sestavi, ki so bili tako ali drugače povezani s priljubljenim pevo-vodjem. Njegov spomin bodo počastili člani moški pevski zbor Anton Klančič iz Mirna (ime je zbor prevzel po Klančičevi smrti), vokalna skupina Chorus '97, moški pevski zbor Skala iz Gabrij, moški pevski zbor Kras iz Opat-jega sela in mešani cerkveni pevski zbor iz Mirna. Vsi zbori bodo zapeli po nekaj pesmi, ki jih je napisal ali priredil Anton Klančič. Pokojni glasbenik je bil prvi zborovodja gabrskega zbora Skala v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Nanj so se pevci iz vasice ob Vipavi zelo navezali in ga za zato hranijo v lepem spominu. Nekateri pevci so se spomnili, da je Antek Klančič priredil za zborovsko izvedbo neko ljudsko pesem s šaljivim besedilom o vaškem pijančku, ki so jo prepevali stari Gabrci. Uglasbil je tudi celo vrsto poezij Ljubke Šorli in napisal vrsto orgelskih skladb, nasploh pa je nepozabni Antek rad z glasbo rad ovrednotil razna besedila domačih avtorjev. (vip) DOBERDOB - Zaradi smrti Bruna Dusmana Nogometaši žalujejo Dusman je bil leta 1969 med podpisniki ustanovnega statuta Mladosti - Dolga leta je bil igralec in član društvenega odbora Z Zanetovim pogrebom slovo od pustnega časa V Gorici so se s pogrebom pustnega kralja Bepa Zaneta poslovili od ustnega časa (na posnetku Bum-baca). Pogrebni sprevod se je pričel Na Kornu in se nato vil po ulicah mestnega središča vse do nogometnega igrišča v Podturnu, ob katerem so Zaneta sežgali na grmadi. Pustnemu kralju so očitali, da se je predal uži-vaštvu in nori zabavi, ki sta mu bila usodna. Med prebiranjem njegove oporoke je kar nekaj pikrih puščic letelo na krajevne upravitelje; pustarji so se spraševali, ali je bil EZTS ustanovljen, da bodo v Gorico prišli »žret« politiki iz cele Evrope, poleg tega pa so ugotavljali, da v Gorici ni nikogar, ki bi bil sposoben predsedovati tako »pomembni« ustanovi, zato pa so za predsednika izbrali Rimljana. Sinoči so pustne lutke sežgali tudi po nekaterih vaseh, kjer so si vaški pustarji zaobljubili, da je po nekajdnevnem pustovanju norčij konec. V Doberdobu - še zlasti med vaškimi nogometaši - je žalostno odjeknila vest o smrti Bruna Dusmana, bivšega kapeta-na, igralca, odbornika in nekaj časa tudi trenerja športnega združenja Mladost. Umrl je zaradi srčne kapi na svojem domu, kjer so ga našli v ponedeljek zjutraj. Dusman se je počutil slabo že v soboto, vendar nihče ni slutil, da bi se lahko njegovo zdravstveno stanje tako poslabšalo. Bruno Dusman se je rodil 17. marca leta 1944 v Doberdobu. Zapušča sestre Renato, Adele in Guerino ter brata Maria. Imel je še polbarata Pepeta Lavrenčiča, ki je umrl pred leti. Bruno Dusman je vojaški rok opravil v mornarici na jugu Italije, nato se je izučil za varilca; najprej je delal za manjše podjetje v Ronkah, potem se je podobno kot številni drugi Doberdobci zaposlil v tržiški ladjedelnici, kjer je delal do upokojitve. V ladjedelnici so ga cenili zaradi njegove resnosti in natančnosti, saj je veljal za enega izmed boljših varilcev. Velika Dusmanova ljubezen je bil nogomet. Najprej je igral v Sovodnjah, nato pa je bil med ustanovitelji doberdob- Bruno Dusman s plaketo, ki mu jo je društvo Mladost izročilo leta 2009 ske Mladosti. Leta 1969 je skupaj z drugimi domačini podpisal prvi društveni statut, nato pa je bil med najboljšimi igralci, zaradi česa so ga izbrali za kapetana. Ko je prenehal z aktivnim igranjem, se je vključil v društveni odbor, nekaj časa je tudi treniral mladinske ekipe. Ker je za Mladost igral veliko let, so ga leta 2009 dolo- čili za prejemnika plakete, ki so jo simbolno poklonili vsem igralcem ob 40-le-tnici društva. Dusman se je včasih odpravljal na ribolov k Doberdobskemu jezeru; pred leti ga je bilo mogoče kar pogosto srečati na jameljski strani jezera, kjer je s svojo palico najraje lovil klene. Pogreb bo danes ob 11. uri v Doberdobu. / GORIŠKI PROSTOR gorica - Danes v Katoliški knjigarni Na kavo z Obitom Pesnik in prevajalec iz Benečije bo spregovoril o svojem povezovanju slovenske in italijanske poezije V goriški Katoliški knjigarni se danes nadaljuje cikel srečanj Na kavo s knjigo, ki se je uspešno začel januarja z Dušanom Jelinčičem. Katoliška knjigarna v sodelovanju z Mladiko in Založništvom tržaškega tiska tokrat vabi na pogovor z beneškim pesnikom in prevajalcem ter glavnim urednikom tednika Novi Matajur, Michelejem Obitom. V sproščenem klepetu ob kavi in knjigi bo spregovoril o svoji pesniški in prevajalski izkušnji ter o poslanstvu, ki ga skrbno uresničuje - povezovanju slovenske in italijanske poezije. To poslanstvo je začel uresničevati s slovensko pesniško antologijo »Nuo-va poesia slovena« (Nova slovenska poezija - 1998), v kateri je izbral in prevedel sedem slovenskih pesnikov, svoje nadaljevanje pa je dobilo v sintetični antologiji »Loro tornano la sera« (Oni se vrnejo zvečer 2011), ki jo je, kot prejšnji izbor, izdalo Založništvo tržaškega tiska. V Obitovem izboru lahko v italijanskem prevodu in v slovenskem originalu beremo pesmi, ki so jih napisali Primož Čučnik, Miha Obit kroma Karlo Hmeljak, Stanka Hrastelj, Jure Jakob, Miklavž Komelj, Gregor Pod-logar in Lucija Stupica. Večina omenjenih pesnikov in pesnic je izdalo svoje prvence v drugi polovici devetdesetih let in po letu 2000. Gre torej za generacijo, ki se je intelektualno in ustvarjalno oblikovala v samostojni Sloveniji ter izven dilem in travm, ki so še vedno spremljale poezijo t.i. postmoderne, ki jo je zaobjela antologija »Nuova poesia slovena«. Poezija, ki jo Obit predstavlja italijanskim, a tudi slovenskim bralcem (primerna je npr. za šole) se deloma naslanja na slovensko »tradici- jo«, ki jo predstavljajo Tomaž Šalamun, Milan Jesih, Boris A. Novak, Uroš Zupan in, če se nekoliko odmaknemo v čas, Dane Zajc. Obenem pa si avtorji izbirajo oseben slog, niso vklopljeni v določeno gibanje ali smer in iščejo v pisanju človeka, kar jih v bistvu druži. Michele Obit je torej opravil oseben izbor, saj je jasno, da je za neoporečne izbore potreben čas, in prevedel pesmi v italijanščino, ki je izrazito sodobna, poetična in natančna. Z leti se je tudi prevajalec »iz-brusil« in si z mnogimi prevodi iz slovenske književnosti pridobil znanje in izkušnje. Ostalo je opravil Obitov pesniški talent, čeprav pesnik skrbi, da ne prikrije prevajalca in torej same prevedene avtorje. Zato se bo Michele Obit predstavil tudi kot pesnik ter bo prisotnim prebral nekaj poezij iz svoje zadnje pesniške zbirke »Le parole nascono gia' sporch«e. Ljubitelji knjige, kave in poezije pričakujejo ob 10. uri v Katoliški knjigarni v Gorici. Vonj po kavi prinaša PrimoAroma. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. ~M Gledališče KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE prirejata, v nedeljo, 4. marca, ob 17. uri, Iskrivi smeh na ustih vseh. Predstavila se bo dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana s komedijo Vinka Moderndorferja Limonada Sloveni-ca. Režija Franko Žerjal. Predstava bo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Toplo vabljeni! OPERA V KINU: v tržiškem Kinemaxu bodo preko satelita predvajali lirične in baletne predstave z najbolj prestižnih svetovnih odrov: 28. februarja Verdijev »Ernani« iz newyorškega Metropolitana; 13. marca Bolšojski balet iz Moskve s »Class Concert« in »Giselle«; 10. aprila Massenetova »Manon« iz newyorškega Metropolitana; 17. aprila Verdijeva »Traviata« iz newyorškega Metropolitana. Projekcije bodo ob torkih z začetkom ob 19. uri; informacije po tel. 0481-712020. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: danes, 23. februarja, ob 20.45 »L'astice al veleno« Vincenza Salemmeja; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481-383602 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: 26. februarja, ob 16. uri »Bian-caneve«; informacije po tel. 0481532317 ali na spletni strani www.ar-tistiassociatigorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 28. februarja, ob 20. uri (Sofokles) »Antigona«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. SI Šolske vesti DELAVNICI ZA STARŠE v okviru projet-ka Jezik/Lingua: tipologije, značilnosti in prednosti večjezičnosti, mešanje jezikov in interference, podpiranje večjezičnega otroka, interkulturnost v sodobni družbi bosta potekali 1. in 15. marca od 18. do 20. ure v osnovni šoli v Romjanu (ul. Capitello 8); informacije in prijave: te-co01@jezik-lingua.eu ali tel. 345-6303255. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Paradiso amaro«. Dvorana 2: 17.40 »Hugo Cabret« (digital 3D); 20.00 - 22.00 »Com'e bello far 1'amore«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »The Iron Lady«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 21.30 »War Horse«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »In Time« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 - 20.30 »Hugo Ca-bret« (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Com'e bello far l'amore«. Dvorana 5: 17.50 - 19.50 »Tre uomi-ni e una pecora; 22.10 »Benvenuti al Nord«. fi Razstave V KAVARNI HIC v Ulici Don Bosco v Gorici, v bližini pevmskega mosta, je na ogled razstava razglednic in fotografij goriškega zbiratelja Armanda Rogantinija, ki prikazujejo podobo Gorice in okolice skozi čas, avtor pa je pred kratkim dodal še posnetke razdejanja, ki ga je v Gorici in okolici povzročila prva svetovna vojna. V DVORANI OBČINSKE PALAČE V KRMINU je na ogled razstava Gian-pietra Braide; do 26. februarja od četrtka do sobote 16.30-19.00, ob nedeljah 10.00-12.30, 16.30-19.00. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORICI je na ogled razstava goriškega fotografa Borisa Prinčiča; do 25. februarja od ponedeljka do petka 9.0012.00 in 16.00-18.00 ter med prireditvami. & Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško pripravlja tradicionalno praznovanje dneva žena v četrtek, 8. marca, z izletom v Vrbo, v Prešernovo rojstno hišo, in v vas Do-sloviče za ogled domačije pisatelja Frana S. Finžgarja ob njegovi 50-le-tnici smrti. Ogledu Bleda bo sledilo srečanje v restavraciji Avsenik v Begunjah. Vpisovanje po tel. 0481882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-21361(Ema B.), 3471042156 (Rozina F.), 0481-530661 (Gabrijela V.); na račun 20 evrov. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 10. marca ob dnevu žena enodnevni avtobusni izlet v Istro z ogledom Rovinja, plovbo s panoramsko ladjo po otokih in obiskom Dinjana; informacije in vpisovanje v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). ~M Koncerti »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: 24. februarja, ob 20.45 koncert z naslovom »Cinema sonoro«, nastopata violončelist Severino Zannerini in kitarist Fabio Montomoli; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. V MIRENSKEM GRADU NAD MIRNOM PRI GORICI bo v soboto, 25. februarja, ob 18. uri koncert ob 10. obletnici smrti Antona Klančiča, zborovodje in skladatelja iz Mirna. Koncert z naslovom »Ena sama tiha misel...« prirejajo zbori, ki jih je Klančič vodil v času svojega delovanja. Nastopili bodo župnijski mešani zbor sv. Jurija Miren, MoZ in fantovska skupina Anton Klančič Miren, MoZ Kras Opatje selo, MoZ Skala Gabrje, Trnovski oktet Ljubljana in Vokalna skupina Chorus '97 Miren. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncert z naslovom »Gorizia classi-ca«: v soboto, 25. februarja, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju 13 v Gorici nastopata sopran Karina Oganjan in pianist Rinaldo Zhok; vstop prost. ELVIS JACKSON V KLUBU PIEFFE FACTORY v Ločniku (Ul. Marega 14): koncert bo v petek, 2. marca, ob 22.30; vstopnice na dan koncerta, število je omejeno na 350; več na www.pieffefactory.it. 23 Obvestila KROŽEK KRUT vabi na spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu in Strunja-nu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 7., 14., 21. in 28. marec; 4., 11., in 18. april; 2., 9., 16., 23. in 30. maj; organizatorji vabijo stalne in nove člane. Vpisovanje in informacije nudijo na sedežu goriškega Kruta, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure in po tel. 0481530927 ali na krut.go@tiscali.it. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. KULTURNO DRUŠTVO PAGLAVEC sklicuje izredni občni zbor v petek, 24. februarja, ob 19.30 na društvenem sedežu v Podgori. SKGZ vabi člane pokrajinskega sveta za Goriško na sejo v ponedeljek, 27. februarja, ob 20. uri na sedežu društva A. Paglavec v Podgori (Ul. IV. novembra). KROŽEK KRUT vabi na tečaj z naslovom »Ustvarjanje Mandale«, ki ga bo vodila mentorica Tanja Kralj ob torkih 28. februarja, 6., 13., 20. in 27. marca od 19.30 do 21. ure. Srečanja bodo potekala na sedežu krožka KRUT, Korzo Verdi, 51/int. v Gorici; informacije po tel. 0481-530927 (vsak torek in četrtek 9.00-12.00) ali na krut.go@tiscali.it. H Prireditve SOVODENJSKA OBČINSKA UPRAVA vabi občane Peči in Rupe na srečanje o perspektivah plinske napeljave v ponedeljek, 27. februarja, ob 19.30 v prostorih društva Vipava na Peči. Prisoten bo direktor energetskega sektorja družbe Isogas-EstPiu inženir Rosario Lo Cascio. SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi ženske iz Doberdoba in okolice v petek, 9. marca na družabni večer ob dnevu žena. Ob 20. uri bodo gostili igralke iz Štandreža z novo gledališko predstavo, sledila bo zabava; prijave po tel. 338-2127942 (Katja) do 5. marca. PREDAVANJA 2012 v organizaciji Skupnosti družin Sončnica v Domu Franca Močnika pri cerkvi Sv. Ivana v Gorici: danes, 23. februarja, ob 19.30 Marijan Veternik »Izpoved eksorcista«; informacije po tel. 0481-536455, son-cnica@libero.it. PREDAVANJA O REBIRTHINGU (tehnika zavestnega dihanja) Patrizie Te-renzani in Sandra Passerija bodo potekala, danes, 23. februarja, ter 1., 8. in 15. marca ob 18. uri v centru Mare pensante v parku Basaglia v Ul. Vit-torio Veneto 174 v Gorici; vstop prost. SEKCIJA ZDRUŽENJA PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ vabi na predavanje z naslovom »Cepiva za dojenčke: stvarnost in perspektive« danes, 23. februarja, ob 20. uri. Predavanje bo vodil zdravnik Luigi Donatoni v sodelovanju z odgovornimi javne zdravniške službe za higieno in bo potekalo v spodnji dvorani Zadružne Banke Doberdob in Sovodnje. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 23. februarja, ob 18. uri Michael Sfa-radi predstavil svojo knjigo »Gli amo-ri diversi« in v petek, 24. februarja, ob 18. uri Giuseppe O. Longo pa svojo knjigo »Il ministro della muraglia«. KD OTON ŽUPANČIČ vabi na društveno Prešernovo proslavo v petek, 24. februarja, ob 20. uri v domu A. Budala v Štandrežu. V CENTRU STUDIUM v Ul. Morelli 8 v Gorici bo v petek, 24. februarja, ob 17.30 predstavitev knjige »La chiama-vano guerra. Appunti di viaggio sulla pace e sull arte di costruirla«. Prisoten bo avtor Davide Berruti. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v Gorici vabi v soboto, 25. februarja, ob 20.30 na slavnostno akademijo z naslovom »Teh naših petdeset let«. Na programu »Zlata fanfara« Patricka Quaggiata, slavnostni nagovor predsednice Franke Žgavec, pozdravi gostov, predstavitev likovne razstave »50 Umetnikov za petdeset let«, »Veseli ringaraja« in »Pesem primorske mladine« v izvedbi mladinskih zborov SCGV Emil Komel in Veseljaki, kan-tata za mešani zbor, godalni orkester in pevke »Teh naših petdeset let« v izvedbi zborov Hrast, Lojze Bratuž in F.B. Sedej ter orkestra ArsAteljer. SKRD JEZERO iz Doberdoba v sodelovanju z Glasbeno matico prireja 25. februarja od 15.30 do 17. ure v prostorih društva pravljično urico za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo. V sklopu niza »Prauce z varšta« bosta urico vodili pravljičarka Martina Šolc in učiteljica glasbe Jana Drasič; informacije in vpisovanja po tel. 3382127942 (Katja). KD STANKO VUK MIREN-OREHO-VLJE IN PD ŠTANDREŽ vabita na prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom »Sem dolgo upal in se bal...« v nedeljo, 26. februarja, ob 17.30 v župnijski dvorani v Štandrežu. KD OTON ŽUPANČIČ vabi v Dom A. Budala v Štandrežu na praznovanje dneva žena v soboto, 3. marca; informacije in vpisovanje po tel. 0481-21407 ali 347-2420204 (Marta). MLADA PREŠERNOVA PROSLAVA bo v četrtek, 15. marca, ob 19. uri v Kulturnem domu v Gorici. Dogodek, ki ga prireja SKGZ skupaj z včlanjenimi organizacijami je namenjena višješolcem in univerzitetnim študentom. Na programu koncert Mladinskega simfoničnega orkestra iz Novega Mesta, v katerem nastopa približno 100 mladih glasbenikov od 14. do 25. leta starosti; po koncertu bo v spodnjih prostorih Kulturnega doma študentska fešta z DJ-jem Filipom; vstop prost, prijava do zasedbe mest na mladapresernova-proslava@gmail.com. Vstop na prireditev možen le do 19. ure. Četrtek, 23. februarja 2012 S Poslovni oglasi GOSTILNO NA KRASU dajemo v najem. Za informacije tel. +393356686186 e-mail: vida.agencija@gmail.com 0 Mali oglasi GOSPA z dobrimi referencami išče delo kot hišna pomočnica, ali kot negovalka za ostarele osebe, ali kot varuška otrok ali kot pomočnica v kuhinji. Vedno na razpolago. Tel. 3355966062. ODDAM V NAJEM stanovanje v Gorici pri Sv. Ani (kuhinja, dve sobi, kopalnica in dnevna soba, dve terasi) z dogovorjeno najemnino (»canone concordato«); tel. 366-9340673 od 20. do 21. ure. PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 048178066. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 3201817913. PRODAM suha bukova in hrastova drva; tel. 335-293409. V CENTRU DOBERDOBA prodajamo zazidljivo zemljišče 1.890 kv. m. Za informacije pokličite tel. št. 3346366767. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Vittoria Jakin vd. Burcheri (ob 8.45 iz splošne bolnišnice v Čedadu) na glavnem pokopališču; 11.00, Milko Rener v cerkvi Sv. Ivana in na pokopališču na Štjaku (ob 16. uri). DANES V ŠTANDREŽU: 10.35, Luciano Braini (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V DOBERDOBU: 11.00, Bruno Dusman (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Iris Tuzzi por. Masin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Lorenzo Paduano iz bolnišnice v kapelo pokopališča in na pokopališču; 11.50, Graziella Fornaciari iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upe-pelitev. t Nenadoma nas je zapustil naš dragi Bruno Dusman star 67 let Žalostno vest sporočajo sestre Renata, Adele in Guerina, brat Mario, svakinja, svaki, nečaki in pranečaki Pogreb bo danes, v četrtek, 23. februarja, iz civilne bolnice v Tržiču v cerkev v Doberdobu ob 11.00 uri. Vnaprej se zahvaljujemo vsem za prisotnost na pogrebnem obredu. Tržič, Doberdob, 23. februarja 2012 Pogrebno podjetje Sartori Odilo Ob prerani izgubi dragega očeta LUCIANOTA BRAINIJA izrekamo Petru in družini globoko sožalje. Klapa in prijatelji iz Štandreža |l í «NfrJM» di-lj Pr^in. u di (Jprifn • baw I. H. ¡ÍJÍ? II pinj-tl jl ¿ Tílirii to Piwnrii d íSvr i Tn+rjijl it ^eai»" f'itl Ivhc. H^l írjb^UÍJtt. U4üt*l L ft MAT l>D|ft| -rY-Jji foiif*. lirjnjvp H Í-J Df]rta riiil+nijt lulrTij kiiijiM y íhht r-jln««» lhj.-k" in mil :ri dcJt^n* UfcM SfDi. Cronache Isontine pnnrfncladi gurfzt „.kraimas^a Cronichis Li s u riti H i s - Posoška kronika uu h -í ro n .teh ■i10ntlna.il Sempre meno risorse per la legge <♦82/99 Cerne aFíerma m una recente r.o'a Carlo Puppo, portavoce dri Comital - Odbor - Komitaat -Comitalo ¿SI l1 Dipaflimerlo per glL aMar: jegianaJLi de'.la Presidenza da'. Consigno do: Ministri ha da poco diifuso la nicolare jeta t iva ai nparlo deL (ündL ptevis^c pf¡i la legge starale W per i eaetcuio 20i2 ündie se i (ondi nsuHano (otrnaLmente ¿uegron aWarnuailHi 30JH n. totale flene tisoíse attribune ¿lie doditi comutmi linguisiche neonosiiute dallo Statt ¡titano ¿uravcr» la ¿mmonta j 17M.7K turo La quOla spettantp ¿Ha Regidme autonoma jtíuil VCiwzia C:uha ¿ di 362 200 guio 240.608 peí la lmgua I rulo.no. 108.603 per lo slevenoe 12.987 peí lÍ tedesco. Si ausist? cosí a un'ultenore riduzione del íinanziamenlo nspetlo all'annuaLitl ¿0 ]&. guando r. precedenie govímo aveva destínalo alia legge 4Í12/5& POCO p¡ü di Z milioriL di euro, dei quah cirea JíSüOO euro eran&tfamwo a lavore del Ftíuli Vencida Quila Atnncítf a uno del principi (oñflj mtntaii dem Cosinuüone rtrpubttlcana lan 6) futa ittu&ztoiM sttnwu la legge Statate cOMinua l'espomcnte -del GOmitato 4EÍ,.. ¿bbiamo dovuto aspdtare □Ure cinquant'anni A c'.irc un decenmu dald'approvazLome dL tale legge. gTan pacte del swol conlenuti atiendsr.o ancora una raals attuasione, nwntre sggi tümrt di (rOrttt ¿ una r^íta riduzione dcUc gti eSigue r-.so:sí a di&posizione. Alcuni rítcngori[> che lall kjcm!icl siano ddlatL dagt oiganLEmL europea. H Comitalo 4B2 rKorda che nella Terza Opimcne EuUS'[1ahaJ, diffusa l'anno Ecorsu dal Conr.gl.c d'Euiopa e riierila aLVapplicazione della Conv^nzjone per la proleziüne del1:« minorante tiaaidnalL. scíiolmea che le nduíiora al hmriijjrvientt ¿mure ifi fíSMio dat ^cvemi HÜUBFJ HschBvain& íJL ¿veré 'Cínfií^Uérijí íWflícoü/menrL1 ÄC^lC per Pf rflfíWrJrlíe' e eht trino flUustlfiaití le preoctuparatoni <3l chi si vedeja dt fatto LmpodLrí ta pos3ib:lLlä -di 'pncwíuovrrr nraímenre ■! d-n'J(r dei .7ic¡nbfi d; ü'i esmun^hi". Sccondo il Comilatr> 4B2. la specLahta deda Kcgione Frmh Venezia Gíulia va dLresa :nrnnzitu:tc virtú detla presenza magg^ntana di LomuxiiLa Imguiittche. la -CVL itiad^Lingua s diverSA íjllMaliano. A lal fine t rippííseruítin deiia mtza fogjone üo'Jrrtíífo awto ¿ un úwnlrtintO' con H «jbfemó «inLrale pe Li poier tiruferii« jEla Ple^ione ücune ícmpticrtie e lr ttlafdn risorse Ln ilcujrü WttOíl, minando dalla (utrla c dalla prcRiOzLorc drilr linguc TnLnoiilanc nonrhé daH'nrg'anizzazLori! scolastica La sede oppc-M ur.j pe: discutere queste proposlc potrebbe essere rappneserlata proprio dal tavalo d: lavora Stalo - Etegicne. a", quale £i é accennata durante un recerte ¡ncr>ntro tra iC premi-ei Mano JvípntL e iL presídeme de'l.i Regione ßcnzo Tcndo Percio il Cointiato 482 auspica che vi sw m futuro lunü stnengií ^a ta Giunü. iL Consigno re^ioryie e dome Unn operation lo: mdL, si A dL i niervign] tn altna numens, parce che i ents loeäLapLianm indenanl inizialivis ehe dal si^úr a son impuartantis paltentori" Chestc. in pociisnrs. e leía ojjjnnon daiiovrns lyrians tvi retm de dirtiLnvzron des ípestt publictus 1aj timpi dL citlsl e In mat speciJie su la sopression o la trasfomnazior des PfovincLLS. La Ldce che i ¡antats dal FrLÜl OrLenUl a in di chcsl ent e je di un sctvizi ebe fnX ft (Wr Ívirteinrfüpíntíbil. ma che dal sicjút al i útil aneje se no tognowin püt nvie 3u sos inizianvLí ipecLlLcbit ranr e tant lis lOr idels a son preciáis. Par esempli a son pics l "UndeT che a cognossm progjets come eronaeheisontine.it. ma a coflncwsin i cotí di fuTlan, chc pert a disin che í v¿reí4in di jessi fats CLin arguments par zcWH, Cür'L dut che ctiestLS imziativLS no nsLiltm rnasse interassartL-s. si laudm i lenlalHs de Provincie paT conservé lis eomunitits lenghisti^his cun cunvignis e spToroníimtnií Si laudin aneje lis dedarazions in diíese des minorSntislenghii liíhis (¿US di esponems politlít AL ¿ vüt luces, pat esetnpLi, l1 progjet di mstalazion di tabelLS plunlengáls tal Cunzan "Al t¡ just che si doprin dutis it¿ ils lenghLS dal teritorij tallan, lurian e slower^ por pflndi la pluralilSi di eheste zone. seL par cul che si vil jj¡ chi e aL vir la nestre reaLUl ptunlengat seL par eui che al nve di iúr e che in chest muí al pues preset la con vívense paciíiche Ha dutis ils components Len^histichts". T^beíií pJgjiím^jis i Cd^TefJorTJí rfea pknOnym ...........................ni.............................................................. un....................unta..........................in «i............................................................ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii "lllllllllllllllllllllllllll-MI l-jdea cfie J jjpfarTi /vnjrj^r deir jsotírjiio íynrío oggi deir'enie Pj'ovi/ncia e fl-uer/a d¿ uri $ervizlQ ncvi par torza irid/spenübiie, ma Jicu^amerre Lirjle Adesempio ha ¿vutosuccesso A progetto di .tlssífi'aílonf \h carhíifí ¿j!i i rirrií^u ■ .ifr ocí^uno '£ ^i^sto diííorídefie Je trip Hnjye er<í. clove sono Lotervenvii anche soggettL esletnL al ConsLgtio^ tn rappresentanza delle loirze 3oeialir polinche e isliluzionalL del nostro terriloTLO Öuestcsono in smtesi le proposle emerse ridefinitione e raiionaiiitazione deilr i^nrJoni della Region?. delLe PtQvinee e del Comunl, assegnando alle Province le íunsioni di ir« vwta. »i ComurtL j servizL ai CLtradLni e Vimpresa, mentre alia Regione spetteTebbero gh indinzzj e la pTogrammazL-Tjne. mantenendo il principio democrático dtíla rapprescnW-nza dei tenitori con organ: di govemo eie^L dai ciuadini e non nommail daJ patlLtL; eLunmazLone degU enti inlermedi strurnentaU lagenzie, soeietä, consorzi, ambili otlimali)r che svolgono improprijimeme funziont' che possono eíwre «etíiiMe da'ie istituztcmL dernoctaliearnenie elelte. Al vía i lavori del Tavolo scolastico provinciale e transfrontaliero « L'Asscssorato al Lavoio.. Welfare. Istruzione. Volonlanato c Pan opportunité délia Provincia di Gonsia h.i islituito il Tavolo scolaslico provinciale e IriniífCTlWtirro'. urVMsíiMWea compréndeme LitsííMJí ptCNLnoali ainjrtuiiiirti Bianca Delia Piltra, i ¡rapfj/tisenianii dej Comum dj Corma, Cormons. Monfalcone, Grado e &sbflidO del Liga, i dingenti delle s;uoie superiori della piovinda c ileum Tapprcscn1an1i dele scuote primane c socondane di primo grado deirisomirw ñonchi dcgli iïtituU fccfíííici della viciíiíi Wow.i ConCi Lo ÄtiOpO ti ljuhuj di .ivvi.Lrù un p£jti[i:iô dLticnírOrttu s tille íetnauche scoLashche po.^.ciiüo i'üoüiuli sulla dispstsaone sooiaslioa o suHoruenLamento H Tavolo dL caraUere consultivo cosUtuisce un'importante occaeí ch>c chc it lemtono provinciate a di per diKuicteddle ptoMematiChc relative alia stvoiA :PCT progídíne le Unto di ÍVltuppO e péí prüqr ¿miliare le SCtUe Cúnente (1.1 ¿LLuaSÉ jr'L I ututö Si í tiLcnuto opporlunoestendere la panecjpazione al Tavoto anchi di rappresentanti della rcsUa Ecolastica della VLCina Con ¿i a, peí consente un conlronto piü ampio c pon? Le basi per un'organiizaztone di manifestazioni. tvCiYü e sinergií. cheabtaa un CSafleie di tUMJU* Ll Tavolû üCLüfitiCu prûvmeiale e tuntfronu^lero ¿i è dpltú per la puma volia lo bcojso getmaio nelLa Sala del ConsLçHo provinciale ¿Coiun ÍXtre a eviûleiQHiï la neces&ita dL un polemiamenlo delVorientamcnlo. del letame tra scuola e mondo det lavoro. di una piú nlevanle inlerconne-ss-ione lr.t lshujíi cecrtici, prorcsíboruh e liíei. e di vn ACttpre ^la^^iOre tüfiJríifilr;! LYji.IruttiVü Ir.t i sisjemt scolastici tivn(rantí)tot Habano é skiveno, ".ni cojeo della rtumone det Túvolo í e me isa la possibitna dL una cotabcrazion? tra ¡l Polo liceale di Gcrizia c il CinnKio di Nova Cwico gli sludend gmiiiam jMlrcfcbcío avere TdpporivtiitA ¿¡ ¡^prendere ü Linguí TUÍM JL ÜLnnüjo di Nava Cosita. mínete i lato cocttnel slovem poijehhefo üg^uti le i.üiiom dj ciñese yj.í da lempo awiate nei lioci gonznam Bojan Btatina. di rigente scolatlico ílc-; Cinnasio di Nova Gorica, ha molire sotlolmeato che gb siwdonh delCmnasLO dimoslrano un Lntercssc cresccmc nci coníionli dclla lingul iUbUH, the m molü casi viene scella comc (tTTi ll ngiLn Ml ptTÎÔTKi di ítwdi VoaU Ri unions "aperta délia Commissions provinciale per le Pari opportunrtà Çin\rcdi Îiib'i'Mjn .k11■:■ doc L7 (ni imojl f.ull.l s.li.l tiul cùiuiglio pcovic^u'.c ld rLunione délia ccjïi mi Hionc provinciale pec le Part opponumta. aporla anche il monito dcU'assoiKJîiomsmo fçmmLmlç Hd corso det Iwûït liL (LjtL sia Ani'.j Orton prritnCcri id uii "CùMijrtiiiirt le P.lti OppartunlU^ dLËCUssa al i^asuir poai-lauTta Ln Comuntcanone pubMica c potibci all irniTCTiiià di P;sa. menïic Uï dottsw An» Mana Mr\Cpi> Ji i pLÍUL COrtluAt duU che e ¡i msediade la rniriorance hngujstiiche furlane, UdLMdLscuole pes -grovií gjenetazicns eil dirt des fonicii di sielzL il pcrcors formait ntignút plu i just pe íTcwite sociil eivn tíul^ril dai pripriS íls: - g.'ir.'i nr[ il rupwt 43-i flUmí de mjcvoiance linguistiche lucLane m FnûL Vignesie Julie. I...............................................................m lu m ■(■ i.......nihil............. :....................................................niai VW/rt; í fieííft'Jirt íwr.l .li>jCW.Ha: CïïrtSlr)r.-0 rtijfoni'^ 11 m.'íroní r: d: ï osjciifídirrf cwls í'&íicv-e rp$f u.ií ícuímí fifgioria'í retje/aie. iurono.™ ne^'orpinuzaziD/we^díaníe dei tf-nfrí dellí mi^srsnza í/ngLí'iiTC-a friui'ana' Kaj menijo mladi o ukinitvi pokrajin? Che Losa ne pensariD ¡ g i ova ri deflaboliziDne d elle Province? VaiicviilniuliTepi. kijih ¡ciprejela nalijjnsiavlada proti lip^ninL in gospodanl^ VTi?i. sadc^jo nrfi uprjve i ramenom, da bi paepre^LiL ah vsaj uittihl. n^povtd.nio uHirutev pdiaiinskin uptav, 30 se (£ecembta l.tnsjttga leta v kjmu s^^talL predsedniki naltjanskLh pokrajin in pohiaiinskih svetov. Fodatiu iz leta ¿CLC dokazujejo, da «o italnarjlic pokrajine bremenile dtiavni proratun le ti to (e rujmiinj med vsemi javnimi uiLsnflVirtbi Ct-itne fciememle 9.5%. de£ele :a 2l.Q~fY., astednje driavne ustanove za 22,5!% socialno varstvo pa za Ob lem pa gie dodali Sc dejstvo, da bi dejanska ukinitev pokTajin pomenila premestitev polirannsldh usluibencev. kaibi bilo sadrbvo diaije Sa mnenje O dosedanjem deltv&nju PoliTipine Golicj na tti-j roi iju m o u$odi. ki ji p:tit^ sm? povprašali neVaj mladih goničih pnpodnikov 5*tJ«inilie naivne ¿KupPOii i v ]raliji Na vprtlinK. fc^j Vijfl o u>i ii-iLvi poki^jinskih upiav, je ve£ina m^idih bila mnen|a, da Itih ustanov ne gre ukinjati ¿gotj iz varčevalnih in proračunskih razlogov brei neketirte teTLlonalne Tazvojne vizije, usme^ene v prihodnost »Ceptav bi 7- ukinitvijo pokrajin driava nekaj prLvarievaiiL 10 Ji m pomtriL da bi bili tata j^Or^aruzaeiia liorLsina jn sprejemljiva za liiJo javnost in za Številne uranove, ki delujejo pod okriljem pokrajinskih uptav* Tako so lastno mnenje izrazili ibcvLlm mladi, hi $J ieltjo, da bi cdlc^Llcv c ukinianju pokraimskih uprav prepu5lilil| jdstvu [na primer z reierendvmornl Nekaten mladL 50 lvdi pr*vilm u^OLivliih. d4 saitia ]caLi|aruka ustava veleva, da je LiabjatuJta republika sestavljena rz Pokrom. Obiin in Deîcl fci wlrfliajo ipeiïrike in rtabtne Pl1l 1 rnodiili pej la 1 ichiesia dl oonuibutL sta pet le spese di irasporto ndtadlco e I'aequisto Libn di lesto a tavorc di studenli isentii fllta scuola secondana siimk IL R n 3/m sib per L'abbaiiimtiAio ddLe i«ite celatlve fllLTscrHlone e alia Irequenza di scuote elememan. medie o superior non stataH. panHcate. part^ne o rieotvosciulc con Wolo di studio iiven^e v^tote li^jnlc. Lslitunte .«:rii.L hne di h;rrn ([. a U modulLsura t tepenDilti In lutie le scuole della provlnola di Gonzia. nella sede delta PiDfirdi iUflici Plotocollo e Jstrunonei e puO essere scaniatfl dal sito IntLTCMiT uLilLLiiaiUlc (www. powtncli-QOrLzli IV r«jk.i sezione ModuLjsrLca/PLtihitisra eoninhurL^ Jsiruzionee Dtnltoallosiudio La scadenza per la prcsentazione delte domande e fissatii per lured 1 20 febbraio 3012 Sariinno ntenuie v.ilLde .tnctu: lc dom.tndiC' sprdLlf a rttizzb TJiJcOrn.iriiLir.l Mj:j lede iL tunbto posialeFr iurehe pe/ven^ano alia JTovLncLa enU-o 1 qumdiei Qiomi successivi aila scadenza del (ermine ScnvuciD i a scrnvin I pi in* Ai&iie romteo. Hjkq BÜ'->C><. fsoto PQittAQ. MUH fejnu. T+W SVÍUt Jffifj KLii^ííf*. Vjr.'.É Sfltigv. A!ttsrr 1/ancim ' 11 lliyil lh> t «íílgjt" ^■■'vj1-:' di'ir :j m nç:. ir-vhf- / ïfmii idrnhUs Avi^uutich^ í SitilEu- zj jMitovw rdínl-lrrí. Cftcío sj 1 r 1 ! UlfaN ïldrn^« i TiF^VTii IT'jd tFKVifíCiá di Goiisi* f PwYiflo* itj cunfti t P/ûrlLOldll i PtOOTOtôrt ! PoVuíI rl: V i Swiet.+r flwogjïçhff FUrfane. Slovrjista Ji' L11 h^.rTj-:. - ¡jai po-nU rs.^ Mri1 ::.i. ¿¡vrl slarciis^ih Dr^jniz.!^!,1 20 Četrtek, 23. februarja 2012 RADIO IN TV SPORED / V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Enciklopedija živali - Plamenec 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.45 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Il giovane Montalbano 23.30 Dnevnik - kratke vesti 23.35 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.10 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.50 Aktualno: Sottovoce 2.20 Dok.: In Italia ^ Rai Due 6.20 19.35 Resn. show: L'isola dei famosi 9 7.00 Risanke 9.35 Nan.: Zorro 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.55 Nan.: Hawaii Squadra Cinque Zero 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Resn. show: L'isola dei famosi 9 (v. N. Savino) 0.10 Dnevnik 0.25 La Storia siamo noi 1.20 Dnevnik Parlament ^ Rai Tre 21.10 Nan.: Bones 23.05 Nan.: Lie to Me 0.05 Film: Planet of the apes - Il pianeta delle scimmie (fant., ZDA, '01, r. T. Burton, i. M. Wahlberg) 1.45 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.05 Resn. show: Grande Fratello 12 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.45 Variete: Striscia la notizia 21.10 Resn. show: Grande Fratello 12 (v. A. Marcuzzi) 0.30 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 ^ Tele 4 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Italia, sledi Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Incontro annuale del Presidente della Corte Costituzionale con la Stampa 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le Storie -Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Krat-kometraža: Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Medium 21.50 Nan.: Law & Order -I due volti della giustizia 23.25 Aktualno: Sirene (v. M. Granbassi) 0.00 Dnevnik in deželni dnevnik 1.05 Aktualno: Magazzini Einstein 1.35 Glasba: La musica di Raitre u Rete 4 7.20 Show: Ieri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: RIS Roma 2 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Benessere - Il ritratto della salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in cor-sia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken coppia in giallo 16.15 Nad.: Sentieri 17.05 Film: Dream Hotel - India (ljub., Av-stral./Nem., '06, r. O. Retzer, i. E. Sander) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger La 7 vodni krog (pon.) 12.30 Odd. o znanosti: Ugriznimo znanost (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito (pon.) 14.20 Dok. feljton: Kralji ulice (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 Turbulenca (pon.) 16.20 Prava ideja! (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Everwood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 19.50 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.30 Nan.: Camera Café 16.15 Nan.: The Middle 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: Tutto in fa-miglia 20.00 Nan.: CSI - Scena del crimine 20.55 Nogomet: Evropska liga, Atletico Madrid - Lazio, prenos 22.55 Šport: Uefa Europa League Speciale 23.45 Film: Double Team - Gioco di squadra (akc., ZDA, '97, r. T. Hark, i. J.C. Van-Damme, D. Rodman) 1.35 Nan.: The Shield 2.25 Dnevnik - Pregled tiska 7.05 Dnevnik 7.3516.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.0014.10 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Dnevnik 9.00 Nan.: Maria Maria 10.40 Koncert: Voci dal Ghetto 12.30 Ro-tocalco ADNKronos 12.50 Dok.: Borgo Italia 13.15 Aktualno: Laromista 13.30 Dnevnik 15.05 Videomotori 15.20 Dok.: Samoa - Le isole del tesoro 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Luoghi magici della Terra 19.30 Dnevnik in športne vesti 19.55 Aktualno: Musa Tv 20.10 Aktualno: Salus Tv 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nan.: The F.B.1.23.02 Nočni dnevnik 23.25 Film: Game 6 (kom., r. M. Hoffman, i. M. Keaton, G. Dunne) 17.25 Babilon.tv (pon.) 17.50 Nan.: Se zgodi 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.30 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 1.10 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Med valovi 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Dok. serija: Branja 23.40 Sveto in svet: Medgeneracijsko sodelovanje 0.35 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.50 Infokanal |r Slovenija 2 7.00 Lutk. predstava: Krtek Zlatko ali ka-kec, ki je padel z neba (pon.) 7.30 Pesmice o sreči 7.35 Otr. nan.: Ribič Pepe 7.55 Abecednik zaljubljene krastače (odd. za otroke) 8.00 Film: Grimmove pravljice - Obuti maček (pon.) 9.00 Film: Grimmove pravljice -Prebrisano kmečko dekle (pon.) 10.00 Dok. odd.: Kako živijo slovenski gradovi 10.30 Dok. serija: Skriti Rim (pon.) 11.25 Dobro jutro (pon.) 14.25 Koncert skupine Noctiferia (pon.) 15.50 Koncert: 15-letni-ca skupine Rok'n'Band (pon.) 17.45 Mostovi - Hidak (pon.) 18.15 Evropski magazin -odd. Tv Maribor 18.30 Univerza 19.00 0.20 Glasbena oddaja 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Šport 21.40 Nad.: Tišina 22.40 Film: Šagrinova koža (pon.) 1.05 Zabavni infokanal Slovenija 3 6.0010.00, 19.55 Sporočamo 7.10 21.30 Žarišče 8.30 16.00 Poročila Tvs1 11.05 20.40 Na tretjem 12.35 Slovenija in Evropa 13.30 Dnevnik Tvs1 15.00 Globus (pon.) 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 0.00 Aktualno 20.15 Evropski premislek 22.00 Prava ideja (pon.) 23.15 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Effe's Inferno 15.30 Dok. odd.: K2 16.00 City Folk 16.30 Vas tedna 17.00 Alpe Jadran 17.30 Potopisi 18.00 23.45 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.30 Film: Živel sem že prej 22.15 Kino premiere 22.30 Lynx Magazin 23.20 Minute za... 0.15 Čezmejna Tv - TDD LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 2.25 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.30 Variete: I menu di Benedet-ta 13.30 Dnevnik 14.05 Nan.: Diane, uno sbirro in famiglia 16.15 Dok.: Atlantide -Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.20 1.10 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.301.45 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Piazzapulita 0.00 Nočni dnevnik 0.10 Aktualno: (ah)iPiroso iT Slovenija 1 6.10 Kultura, Odmevi, Dobro jutro! 10.10 Risanke 10.50 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.35 Kratki dok. film: Krila upanja (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Dok. odd.: Slovenski pop Pop TV 6.30 8.55, 10.10, 11.35 Tv prodaja 7.00 Medved Paddington (ris. serija) 7.25 Radovedni George (sinh. ris. serija) 7.50 Moj mali poni (sinh. ris. serija) 8.15 Lazytown (sinh. otroška serija) 8.40 Altair v Zvezdo-landiji (sinh. ris. serija) 9.10 Moderni vrtovi (dok. serija) 10.35 Prenova z Debbie Travis (resn. serija) 12.0517.50 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Nad.: Pola 14.55 Nad.: Moji dve ljubezni (nad.) 15.50 Nad.: Eva Luna 16.45 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 20.00 Film: Vsemogočni Evan (ZDA) 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Nan.: Na kraju zločina - NY 23.25 Nan.: Chuck 0.20 Nan.: Skrivnostni otok 1.15 24UR (pon.) 2.15 Nočna panorama A Kanal A 7.10 Družina za umret (hum. nan.) 7.35 Svet (pon.) 8.30 Zgodbe Toma in Jerryja (ris. serija) 9.00 Jekleni Max (ris. serija) 9.25 Požeruh (ris. serija) 9.50 16.15 Nan.: Teksaški mož postave 10.40 Astro Tv 12.00 18.55 Nan.: Policisti v Los Angelesu 12.50 Tv prodaja 13.20 Vsi županovi možje (hum. nan.) 13.45 Film: Vprašaj prah (ZDA) 15.50 Pa me ustreli! (hum. nan.) 17.05 Na kraju zločina: New York (nan.) 18.0019.45 Svet 20.00 Film 22.15 Nan.: Kriva pota 23.10 Film: Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje (ZDA) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Loredana Gec in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Iz oči v oči (pripr. Vida Va-lenčič), gostja Biserka Cesar; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovni kotiček; 17.30 Odprta knjiga: Drago Jančar: To noč sem jo videl - 13. nad.; 18.00 Kulturne diagonale - Literarni pogovori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.13, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto a capo; 13.33-14.45 Sogni di vacanza; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 17.35 Deželne novice; 18.35 Glasbena lestvica; 20.00 Proza; 21.00 Luoghi e sapori; 21.3022.40 Sogni di vacanza; 23.00 In Orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Ekspress; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip (pon.); 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. w Četrtek, 23. februarja 2012 2 1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Osmina finala lige prvakov Inter je imel smolo, a je tudi pokazal malo Edino priložnost za Inter je v prvem polčasu imel Forlan (desno) ansa EVROPSKA LIGA Udinese v Solunu s štetimi igralci VIDEM - Udineseju bi danes, na tekmi evropske lige v Solunu proti Paoku (ob 19.00), za uvrstitev v naslednji krog zadostoval že neodločen izid, če mu seveda uspe doseči gol. Naloga Videmčanov je težka, ker znajo navijači Paoka doma ustvariti še bolj vroče ozračje kot so ga prejšnji četrtek v Vidmu. Trener Guidolin ima štete igralce. Za Islo (operacija kolena) se je sezona končala, manjkajo tudi Badu, Pinzi in Di Natale, spet tudi Barreto, Torjeja in Fernandesa pa ni v seznamu Uefa. Končno bi lahko spet igral Asamoah, ki se v ekipo vračo po nastopu v Afriškem pokalu. Paok ne more računati na Ivica in diskvalifici-ranega Fotakisa. Sinoči: Manchester City -Porto 4:0; prva tekma 2:1. Marseille - Inter 1:0 (0:0) Strelec: Andre Ayew v 93. min. Marseille (4-2-3-1): Mandanda; Azpilicueta (od 80. Fanni), Diawara, N'Koulou, Morel; Diarra, Cheyrou (od 84. Kabore); Amalfitano, Valbuena, Andre Ayew; Brandao (od 73. Jordan Ayew). Inter (4-3-1-2): Julio Cesar; Mai-con (od 46. Nagatomo), Lucio, Samuel, Chivu; Zanetti, Stankovic, Cambiasso; Sneijder; Forlan, Zarate (od 63. Obi). MARSEILLE - Neodločen izid brez zadetkov bi bil najbolj pravičen in primeren izid hkrati. Tekma osmine finala med Marseillom in Interjem je bila brez pravih priložnosti in dolgočasna, Inter pa je vse do nesrečnega gola v sodnikovem podaljšku brez večjih težav krotil dokaj skromne Francoze, ki v domači ligi zasedajo četrto mesto. Inter pač v tem času res nima sreče, pokazal pa je premalo, da bi se lahko pritoževal nad izidom, ki mu je botrovala napaka Chivuja po strelu s kota. »Pozabil« je na-Andreja Ayewa, ki je z glavo premagal Julia Cesarja. Interju je edino pravo priložnost priigral Forlan v prvem polčasu. Spet je slabo igral Sneijder. Za nameček si je koleno poškodoval Maicon. Tekma med Baslom in Bayernom je kmalu ponudila precej razburjenja. Bayern je prek Francka Riberyja nase opozoril v tretji in 12. minuti, obakrat je bil sam pred vratarjem Yannom Sommerjem, vendar je domači čuvaj mreže obakrat odlično posredoval. Nato pa so nastopile Baslove minute, v katerih so si domači nogometaši priigrali kar tri lepe priložnosti: v 19. minuti je Alexander Frei celo zatresel prečko. V drugem polčasu je bila igra manj razburljiva z manj priložnostmi. Oba trenerja sta posegla po osvežitvah, kmalu po vstopu Thomasa Müllerja pa bi lahko Mario Gomez v 72. minuti Bayernu priigral vodstvo, toda znova se je izkazal Sommer. V 86. minuti pa je stadion v Baslu eksplodiral od veselja, saj je rezervist Valentin Stocker žogo med nogama Neuerja spravil v mrežo Bayerna. A-LIGA - Zaostala tekma: Siena -Catania 0:1. Strelec: Lodi (11.m) v 23. min. POŠKODBA - Španski nogometni velikan Real iz Madrida naslednje tri tedne ne bo mogel računati na francoskega napadalca Karima Benzema-ja, potem ko si je slednji na torkovi tekmi lige prvakov v Moskvi proti CSKA strgal mišico v desnem stegnu. Reja odstopil, odstop zavrnjen! RIM - Nezadovoljni strokovnjak iz Ločnika Edi Reja je pismeno odstopil s položaja trenerja Lazia. Kaplja čez rob je pomenilo torkovo soočenje s predsednikom kluba Lotitom, ki naj bi slovenskega trenerja - po porazu proti Palermu s 5:1 - ostro kritiziral. Toda uprava Lazia je odstop zavrnila, trenerja pa povabila, naj z ekipo odleti na današnje gostovanje evropske lige v Madrid proti Atleticu. Reja je vabilo iz čuta odgovornosti sprejel in odstop zamrznil. Kaj bo ukrenil ob vrnitvi iz Španije, ni znano, zdi pa se, da Reje tokrat ne bo mogoče omehčati kot septembra lani, ko je prav tako grozil z odstopom. Položaj bi se morebiti umiril, ko bi Lazio dosegel v Madridu zvenečo zmago, ki jo tudi potrebuje, potem ko je na prvi tekmi na rimskem Olimpicu izgubil z 1:3. Reja ima v Rimu že od vsega začetka težave z navijači. Stikov z njimi nikoli ni negoval, kot to počenjajo nekateri njegovi kolegi. Poleg tega mu v Rimu nikoli niso odpustili, da se mu je v lanski sezoni prav v zadnjem krogu izmuznila uvrstitev v ligo prvakov v korist Udineseja. Zdaj je, kot kaže, razočaran tudi zaradi pomanjkanja željenih okrepitev med zimskim prestopnim rokom. KOSARKA Evroliga: tesen poraz Siene v Baskiji BILBAO - V tekmi 5. kroga 2. dela košarkarske evrolige je moštvo Gescrap Bilbao s tesnim 60:59 premagal Montepaschi iz Siene, ki je tako zamudil priložnost, da bi si že pred koncem faze zagotovil prvo mesto v svoji skupini, v play-off se je uvrstil že prej. Moštvo iz Baskije pa je z zmago na dobri poti, da se tudi sam uvrsti v naslednjo fazo, če doseže še eno zmago ali pa Real Madrid izgubi enega od preostalih srečanj. Odločilni koš je dosegel Raul Lopez, največ točk za gostitelje je sicer dosegel Marko Banic (16), za Sieno pa Igor Rakočevic (14). V skupini E je CSKA Moskva premagal grški Olympiacos z 96:64, v turškem derbiju pa je Galatasaray Medical Park s 64:56 odpravil Anadolu Efes. Jaka La-kovič je dosegel za Galatasaray 9 točk v 24 v minutah, Saša Vuja-čič pa 15 točk, 8 skokov v 32 minutah za Efes. Danes: Real Madrid - Uni-caja, Fenerbahče Ulker - Unics, Pa-nathinaikos - Emporio Armani, Maccabi Electra - Zalgiris Kaunas, Bennet Cantu - Barcelona Regal ODBOJKA Liga prvakov: Macerata ugnala Trento MACERATA - V prvi četrtfi-nalni tekmi odbojkarske lige prvakov je Macerata v italijanskem derbiju s 3:2 (16:25, 19:25, 25:18, 25:22, 15:9) premagala državnega in evropskega prvaka Trentina Volley. Domačemu moštvu je uspel pravi podvig, saj je že izgubljalo z 2:0. Macerata: De Morales 0, Pajenk, Savani 19, Exiga (L), Pa-rodi 2, Stankovic 10, Kovar 2, Monopoli, Omrčen 19, Podraščanin 13, Travica 0. Trentino: Kaziyski 16, Bira-relli, Della Lunga 0, Juantorena 20, Zygalo 0, De Oliveira 0, Sokolov 3, Tzouritis 5, Stokr 11, Bari (L), Burgsthaler 5 Povratna tekma bo 1. marca v Trentu. V drugi tekmi večera je Kazan, za katerega igra italijanski podajalec Vermiglio, s 3:0 (25:17, 25:21, 25:18) premagal nemški Friedrichshafen, ki je v Rusijo dopoto-val brez korektorja Venna. Ostali četrtfinalni izid: Lokomotiv Novosibirsk - Izmir 3:0. SLOVENIJA - 1. ženska liga: Hit Nova Gorica - Luka Koper 0:3 (-24, -11, -17). APrimorski ~ dnevnik KOSARKA AcegasAps danes na gostovanju Tržaški AcegasAps bo drevi gostil pri ekipi SBS Castelletto Ticino, kjer nima novi trener, Tržačan De Pol, veliko sreče: ekipa je namreč v močni severozahodni skupini tačas zadnja z zaostankom kar desetih točk od predzadnjih Casal-pusterlenga in Pavie. Prav gotovo pa ne gre za eno slabših ekip lige, saj bi na primer v severovzhodni skupini z istim številom točk (16) bila na četrtem mestu. Tudi igralski kader je soliden: najboljši strelec je organizator igre Ferrarese (183 cm, 15 točk na tekmo), več kot 10 točk pa dosegajo tudi Cucinelli (bek, 195 cm), Raminelli (krilni center, 203 cm) in Cotani (krilni center, 201 cm). Ekipa igra sicer zelo hitro košarko in povprečno dosega 72 točk na tekmo (Tržačani 70), ima pa tudi najslabšo obrambo (skoraj 77 prejetih točk, kar 11 več od AcegasAps-a, ki je med najboljšimi). Če bo Dalmassonova ekipa uveljavila svojo igro, lahko torej odnese z gostovanja novi 2 točki. (Marko Oblak) PEŠIC - Srbski košarkarski strokovnjak Svetislav Pešic je novi selektor nemške izbrane vrste. Na mestu glavnega trenerja je 62-letni Pešic nasledil Dirka Bauermanna in bo ekipo vodil tudi na poletnih kvalifikacijskih tekmah za nastop na evropskem prvenstvu 2013 v Sloveniji. Pe-šic je že drugič nemški selektor, potem ko je reprezentanco vodil že med letoma 1987 in 1993 in jo slednjega leta tudi popeljal do naslova prvakov stare celine. NBA - Novopečeni zvezdnik košarkarske lige NBA Jeremy Lin je obnorel New York. Lokalna televizijska postaja MSG poroča, da sta zadnji dve srečanji moštva Knicks podrli vse rekorde gledanosti v zadnjih 24 letih, odkar postaja preučuje svoje uporabnike.To pomeni, da si je tekmi košarkarjev New Yorka proti New Orleansu in New Jerseyju po televiziji ogledalo več kot pol milijona ljudi, kar je precej več, kot je bil prejšnji rekord, ki ga je držal legendarni Michael Jordan, ko se je po preklicani upokojitvi vrnil v Madison Square Garden in dosegel 55 točk. ROKOMET - 1. slovenska moška liga: Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško 26:31 (15:17) HOKEJ - Slovenski hokejski klub Acroni Jesenice je odpustilo glavnega trenerja, Finca Heikkija Malkiaja. Jesenice so z nekonkurenčnim moštvom v ligi Ebel zasedle zadnje mesto. LJUSI J ANA 'AOf Sobota, 25. februarja ob 20.00 v Kopru ROKOMETNA LIGA PRVAKOV Gremo na izlet CimosKoper-Constanta Tekma zadnjega kroga kvalifikacij lige prvakov bo v sproščenem ozračju, saj so Koprčani že uvrščeni v naslednjo fazo. Lahko obiščete Pokrajinski muzej Koper. V njem bo zadnji dan razstava Božanska komedija v tematski filateliji. V naslonjaču pred TV Petek, 24. in nedelja, 26. februarja 2012 ob 16.25 (TV Slovenija 2) VIKERSUND NA NORVEŠKEM SP v smučarskih poletih Tako in tako zelo privlačni poleti, na katerih tekmovalci presegajo daljave 200 metrov, bi lahko bili letos še posebej zanimivi zaradi dobre forme Slovencev v tem delu sezone. V petek je tekma posameznikov, v nedeljo pa ekipna. Navijamo za »naše« Nedelja, 26. februarja 2012 MOŠKA ODBOJKARSKA B2-LIGA Sloga Tabor Televita -Trentino volley Ne (še) odločilna, vendar izjemno pomembna tekma. Sloga Tabor Televita ima namreč na lestvici le dve točki več kot gostje iz Trenta (mladinska ekipa prvoligaša Trentino), ki zasedajo trenutno nehvaležno 11. mesto. 1 G Četrtek, 23. februarja 2012 TRST / alpsko smučanje - Intervju s smukačem Andrejem Jermanom Olimpijska kolajna ali globus? S športnega vidika raje globus! Sezona najboljšega slovenskega smukača Andreja Jermana, ki je 23. februarja 2007 prismučal Sloveniji prvo zmago v smuku na tekmah svetovnega pokala, se je letos zaključila še preden bi se resnično začela. Na drugem smuku sezone v ameriškem Beaver Creaku je pri padcu utrpel poškodbo, po kateri je moral na operacijo kolena, kjer so mu odstranili delček odlomljene kosti. 33-letni Tržičan je po rehabilitaciji zdaj že spet na smučeh in se bo slovenski ekipi pridružil po sezoni. Najbrž ste tudi iz doma spremljali dogajanje v svetovnem pokalu. Kako ga ocenjujete? Seveda spremljam konkurenco. Pri hitrih disciplinah ni večjih presenečenj. Vsaj zame ne. Cuche je klasa zase, s Feuzom smo trenirali v Čileju in je že tam pokazal zelo dobre vožnje, zato me ne preseneča. Mogoče je presenetil Reichelt, kije sicer pred leti zmagal globus v superveleslalomu (leta 2008 op.a.), letos pa je napredoval tudi v smuku, kjer doslej ni imel velikih uspehov. Omenili ste Cucha. Ga najbrž tudi osebno poznate? Seveda. Vsi se med sabo poznamo. Kako bi ga opisali? Rad pokaže, kar mu ni všeč. Zelo se poteguje za tekmovalce, zato ga vsi zelo spoštujemo. Je neka vez med nami in mednarodno smučarsko zvezo FIS: če so kake kritične situacije na določenih odsekih proge in on dvigne glas, vedno pride do sprememb. Je zelo pozitivna oseba, včasih pa tudi dvigne glas. Pri 38 letih še vedno zmaguje. Zakaj je on tako uspešen? Sigurno ima določene značilnosti, ki jih drugi nimajo. Je sorazmerno nizek, a močnejši, zato si lahko privošči linijo, ki je drugi ne morejo. Je tudi zelo pogumen. So nižji smučarji v prednosti pred višjimi? Ne, v smuku to ni prednost, v veleslalomu pa je. Če pogledamo, kdo zmaguje v veleslalomu, so to samo nižji smučarji. Hirscher, Pinturault in Li-gety so »palčki«. V smuku pa nižji smučarji nimajo take prednosti. Spomnimo se lahko Walchhoferja, ki je bil s svojimi 192 centimetri konstantno na vrhu. Omenili ste vidne predstavnike belega cirkusa, kaj pa Slovenci? Prvo ime je tačas Šporn, ki je dosegel tri zelo dobre rezultate. V začetku sezone je imel sicer težave v mate- rialih in ni bil konkurenčen drugim, zdaj pa mu gre bolje. Kaj pa mlajši? Pohvalil bi Boštjana Klineta, ki je bil v Sočiju drugi med svojimi soletniki. Mlad je še in še nabira izkušnje. Skrbi pa me Perko, ki z izjemo 17. mesta v superveleslalomu, ni pokazal nič. To je zaskrbljujoče. Markič pa je dvakrat osvojil točke v superveleslalomu, pri njem pa škripa smuk. Res pa je tudi to, da z visokimi startnimi številkami na nekaterih smukih se kaj več ni dalo doseči. Zakaj ne dosegajo boljših rezultatov? Težko bi odgovoril. Kvalitetno smo trenirali; prepričani smo bili, da bo začetek sezone zelo dober, vendar so bili rezultati na začetku sezone porazni. Kje tiči vzrok, skratka, ne vem. Enega ste navedli pri Špornu, in sicer slabi materiali na začetku sezone. V enem intervjuju pa ste tudi povedali, da Slovenci ne poskušate dresov razvijanje teh materialov, ki jih potem uporabljajo skakalci in alpinci. Mi smo namreč odvisni od tega, kar ostane na tržišču. Jasno pa je, da na progi, ki meri 3,5 km ali še kaj več, tudi dres vpliva na končni čas. mi imaš samo eno možnost in priklopi-ti se ti mora čisto vse, da lahko dosežeš vrhunski rezultat. S tekmovalnega vidika pa je največ, kar lahko doseže tekmovalec, kristalni globus. To je dokaz, da si bil konstanten čez celo sezono. Torej raje kristalni globus kot olimpijska kolajna? Tako. S športnega vidika ima večji pomen globus. Kaj pa zmagi v Wengnu in Kitz-buhelu: sta za smukače res tako prestižni? Vsaka zmaga je prestižna, kot tudi tisti v Bormiu ali Garmischu. Vsaka zmaga ima svojo vrednost, ne glede na to, kje jo dosežeš. Upoštevati moramo, da na tekmah svetovnega pokala nastopajo vsi najboljši, na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih pa ima vsaka država samo štiri tekmovalce. Če bi že moral izbrati, bi rad zmagal v Wengnu. To je prava klasična tekma, prevladuje pristno navijanje, kulisa je enkratna, najlepša v svetovnem pokalu, zame pa je to tudi domača tekma, saj imam švicarske smuči Stockli. Enako znamko uporablja tudi Tina Maže. Črnjanka je na začetku sezone večkrat omenjala težave z materiali. Ali nam lahko razložite za kateri tip trovniku, kar pa je za smukače pomembna postavka. Tako je. To je pri nas velika rezerva, bojim pa se, da je nikoli ne bomo izkoristili. Uporabljamo drese finske znamke, vsi najboljši pa sami razvijajo material za drese. Vsi materiali so zato patentirani in nihče drug jih ne sme uporabljati. Zal pa si mi ne moremo privoščiti, da bi kot Avstrijci vlagali 2 milijona evrov samo za testiranje in Šporn je pred dnevi povedal, da ga bolj zanimajo zmage v Wengnu in Kitz-buhelu kot pa olimpijske igre. Se tudi vi strinjate z njim? Ja in ne. Olimpijske igre so po mojem mnenju bolj politične tekme. O njih se vedno veliko govori, dejstvo pa je, da je to tekma vsake štiri leta. Na tisti tek- težave gre? Ali se to dogaja vsem tekmovalcem ali pa gre za napako proizvajalcev? To ni napaka v materialih. Stoc-kli je zelo majhno podjetje, pri ženskah imajo tri in pri moških štiri tekmovalce. Pri proizvajalcih kot so Sa- lomon, Atomic ali Head pa smuča veliko več tekmovalcev: na startni listi uporablja te smuči kar tretjina najboljše trideseterice. To je seveda velika prednost, ker proizvajalci dobijo veliko povratnih informacij, občutke različnih tekmovalcev in vse to skupaj pretvorijo v material, ki funkcionira v vseh pogojih. Po drugi strani pa je prednost manjših proizvajalcev smuči ta, da dobimo mi najboljši material, ki ga proizvajalec ima. Vprašljivo je, ali bi pri drugem proizvajalcu smuči res dobili najboljši material. Atomic je na primer avstrijska firma in najboljši material bodo dali najbrž svojim tekmovalcem. Povsod so torej prednosti in slabosti. Najbrž ste spremljali tudi afero med Tino Maze in smučarsko zvezo. Kot tekmovalec, na katero stran ste se postavili? Ne morem se postaviti na nobeno stran. Ne vem, kakšne so bile pogodbe. Težko je reči kaj okrog tega. Vonn je zdaj najboljša. Bi bila ona konkurenčna lahko tudi med moškimi? Ne. Zakaj? Mariles Shild, ki je bila letos pred-tekmovalka na slalomu v Schladmingu, je v prvem teku zaostala tri sekunde in pol, v drugem pa dve sekundi in pol za najboljšim. Vemo, da je ona vozila tudi brez obremenitve. Enostavno je, da so ženske bolj šibke in jih torej ne moremo primerjati z moškimi. Vonn ima 1442 točk, najboljši moški Ivica Kostelič pa 1043 točk. Je konkurenca pri moških dosti večja? —Točno tako. Če primerjamo zaostanke na tekmah, lahko opazimo, da je pri moških vse bolj tesno, pri ženskah pa v slalomu si lahko že tretja nabere dve sekundi zaostanka, kar kaže, kakšna je konkurenca. Pri moških pa je drugače: med prvim in tistim, ki se še uvrsti v drugi tek (prvih 30, op.a.), sta mogoče le dve sekundi razlike. Favoritk za zmago pri ženskah je tudi veliko manj, predvsem v smuku in v superveleslalo-mu pa je pri moških krog favoritov zelo širok. Dejansko je konkurenca pri moških večja kot pri ženskah. Zato je tudi taka razlika v točkah. Veronika Sossa nordijsko smučanje - V kraju Forni di Sopra V nedeljo boj za zamejskega prvaka v teku na smučeh Lani sta si lovoriko prvih zamejskih prvakov v smučarskem teku nadela Mateja Bogatec in Erik Tence, kdo bo letos stopil na najvišjo stopničko, pa bo jasno v nedeljo, 26. februarja. Kriško društvo ŠD Mladina bo v kraju Forni di Sopra na progi Tagliamento organiziralo drugo izvedbo zamejskega prvenstva v teku na smučeh. Tekmovalci se bodo v sedmih starostnih kategorijah pomerili v prosti tehniki. Najmlajši se bodo preizkusili na kilometrski progi, najstarejši pa na 5 kilometrski (članice in starejše članice) in 7,5 kilometrski progi (mladinci, člani in starejši člani). Start tekme bo ob 10.30; skupaj bodo startale vse skupine, moški in ženske, ki morajo presmučati enako dolžino proge. Prijave zbirajo pri Mladini do sobote, 25. januarja, do 12.00. Lani se je prvenstva udeležilo 31 tekmovalcev Mladine, za SK Brdino pa je tekmoval Giulio Taucer. »Letos pričakujemo kaj več odziva naših klubov,« je v imenu organizatorjev pozval Boris Bogatec. Ob članih Mladine se bodo tekmovanja udeležili tudi nekateri rol-karji iz Vidma, ki že zastopajo kriški klub na rolkarskih tekmah, in tekači iz Slovenije, ki se bodo borili za zmago v kategoriji, ne pa za zamejski naslov. »Naziv zamejskega prvaka in prvakinje lako pridobijo tekmovalci in tekmovalke, ki obvladajo slovenski jezik in so se rodili ali imajo ali so imeli stalno bivališče v deželi FJK. Absolutni prvak v teku na smučeh bo na razdalji 7,5 za moške in 5 km za ženske,« piše v pravilniku. Organizatorji bodo seveda pripravil tudi nagrajevanje in krajšo družabnost ob koncu tekmovanja. Nastopajoče kategorije: baby print (2003/04) 1 km, miški in miške (200102) 2 km, deklice (99-2000) 3 km, dečki (1999-2000) in naraščajnice (97-98) 4 km, naraščajniki (97-98), mladinke (92-96) in člani (91-82) in starejše članice (1981 in starejše) 5 km, mladinci (92-96), člani (91-82) in starejši člani (1981 in starejši). Vpisovanje je možno na naslovu info@mladina.it do sobote, 25. februarja, do 12. ure. (Tel. - fax 040212397 ali 338-3376232) balinanje - Zimska sezona ZSŠDI Med dvanajstimi trojkami slavil Kras Prejšnji teden je balinarska komisija pri ZSŠDI priredila prvo letošnje zimsko tekmovanje.Namenjeno je bilo trojkam, ki so jih sestavili s pomočjo žreba in vsi so sprevideli, da je to najprimernejša kombinacija pri sestavi ekip, ki bo tudi v prihodnosti naletela na dobršen odziv naših balinar-jev. Po vsej verjetnosti bi se bili tokrat prijavili tudi balinarji Maka, ki pa so prejeli vabilo po pošti z večdnevno zamudo. A nič ne de, saj bo podobno tekmovanje ponovno na sporedu na polovici prihodnjega meseca. V sredo in v petek je v domu pristaniških delavcev merilo moči 12 trojk v zastopstvu vseh zamejskih društev razen Maka. Na dvodnevnem tekmovanju je bilo mogoče spremljati nekatera izredno izenačena in razburljiva srečanja.Končno prvo mesto je osvojila ekipa, ki je veljala za nespornega favorita. Štirim nasprotnikom je prepustila le borih 8 točk, kar jasno priča o njeni premoči. V izločilnih bojih je prijetno presenetil Kra- sov zastopnik Furlan, med finalnima obračunoma pa ga je nadomestil Fabjan, ki je isto tako odlično opravil svojo nalogo. Poleg njiju sta nastopila še Bagozzi in Skupek, ki nista dovolila, da bi jima kdo prišel do živega. Svojo premoč so kasnejši zmagovalci dokazali predvsem v polfinalu, kjer so z 11:1 premagali Aloisia, Zužiča in Bat-taina. Kar z 11:0 so se nato znebili Di Giorgia, Lazarjeve in Doljaka. Na tretjem mestu so pristali tudi Štoka, Zagar in Milkovič. Svojo odlično formo je Skupek potrdil tudi dan kasneje, ko se je skupaj s Tenzejem in društvenim kolegom Bertuzzijem udeležil turnirja, ki ga ob pustu organizira domače miljsko Mug-gia Boccia društvo in premočno osvojil prvo mesto.Kakovostnega turnirja so se poleg štirih ekip s Tržaškega udeležili še štirje predstavniki iz Slovenije in isto toliko iz Hrvaške. V finalu so pristaniščniki prav z zadnjo uspešno približano kroglo Tenzeja premagal gorenjsko ekipo Milje. (Z.S.) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 23. februarja 2012 23 nogomet - Franco Lonis že štirideset let pri naših društvih »Slovenci ste kot mi Sardinci« Franco Lonis v marsičem spominja na lik trenerja Oronza Canaja v komičnem filmu L' allenatore nel pallone italijanskega režiserja Sergia Martina. Fizično je resda nekoliko podoben igralcu Li-nu Banfiju (Canaju). Nanj spominja tudi govorica, čeprav Franco ne govori apu-lijskega narečja, temveč sardinsko (glagol včasih striktno na koncu stavka in zadnja črka v izgovorjenih besedah večkrat izpade, gol postane go), ki se je po več kot štiridesetih letih bivanja v Trstu premešalo s tržaškim. Franco, Frenk za prijatelje, je pri ba-zovski Zarji treniral več kot dvajset let. »Bazovskemu klubu sem se pridružil na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Videl in spoznal sem cele generacije nogometašev. Še posebno tiste, rojene v osemdesetih in devetdesetih letih. Sodeloval sem s številnimi odborniki in trenerji. V Bazovici je bil nekoč moj drugi dom. Tam se preživel res krasne trenutke,« se spominja Lonis, ki je hitro vzljubil tudi novo proseško okolje in se mu prilagodil: »Tudi na Proseku se počutim odlično. Predsednik Roberto Zuppin je zelo dober človek. Veliko se trudi, čeprav tudi pri Primorju pogrešamo nove odbornike in več ljudi ob ekipi. Posebej bi omenil tudi trenerja Davorja Vituliča, ki se za razliko od nekaterih drugih zelo razume na nogomet. Vsekakor rad sodelujem s Slovenci. V marsičem, predvsem po delavnosti, me spominjajo na moje rojake na Sardiniji. Rodil sem se v Carbonii pri Cagliariju leta 1946. V Trst pa sem se najprej preselil kot vojak, nato pa sem se vrnil in se zaposlil v pristanišču.« Danes v Lonjerju predstavitev 36. Trofeje ZSŠDI S tradicionalno predstavitvijo, ki bo danes v športno-kulturnem centru v Lonjerju, s pričetkom ob 18. uri, se bo uradno začelo »ogrevanje« pred 36. kolesarsko Trofejo ZSŠDI. Ta bo na sporedu, kot običajno, prvo nedeljo v marcu, letos bo torej 4. marca. Direktor dirke Radi Pečar bo danes razkril vse podrobnosti v zvezi z letošnji izvedbo dirke, ki dejansko odpira kolesarsko sezono pri nas. Franco »Frenk« Lonis je Sardinec, ki se dobro razume s Slovenci kroma 66-letni Lonis je treniral veliko vratarjev. »Najraje se spominjam dveh. V prvi vrsti nekdanjega vratarja Zarje Gaje Jaša Grgiča, ki je lani obesil čevlje na klin, čeprav bi lahko še igral. Jaša sem treniral že od mladih nog in z mano je opravil krstni nastop v članski ekipi. Najprej v promocijski in nato tudi v elitni ligi. Z Jašem sva dobro sodelovala. Omenil bi še Roberta Cocevarija, Zengo, ki je igral pred Grgi-čem. Tudi z njim sva veliko trenirala. Njiju ne bom nikoli pozabil,« pravi nekdanji trener vratarjev Zarje Gaje in zdajšnji pomožni trener Primorja. »Pri Primorju ne treniram več vratarjev. Pomagam Vi-tuliču in ostalim odbornikom. Vratarje naj trenirajo mlajši,« je še dodal Lonis, ki je - kot je poudaril - doslej dobro sodeloval s številnimi trenerji: »Posebej bi omenil Renata Palcinija, Micheleja Di Maura in Giacoma Di Summo, ki se je pravkar ta teden vrnil na klop Zarje. Giacomu želim vso srečo. Le z enim trenerjem, ki ga ne bom omenil, se v Bazovici nisva razumela in nisva dobro sodelovala.« Franco je pri Zarji in Zarji Gaji tudi pred in po tekmi oziroma treningi masiral igralce. Največkrat ga je pred več kot desetimi leti za masažo prosil nogometaš Zarje in Zarje Gaje Ispiro, ki je - kot se spominja Lonis - imel mišice iz porcelana. »Pravi bik, v pozitivnem smislu besede, pa je bil Robert Kalc, ki ni nikoli potreboval masaže in malokrat je bil poškodovan. Le proti koncu kariere je imel težave s hrbtom. Močne mišice sta imela še Elvio Di Donato in Paolo Gregorič. Imela sta izjemno moč v nogah. Takih igralcev je vse manj.« Za konec smo Lonisa vprašali še, kje so boljše večerje, na Proseku ali v Bazovici? »Sem skromen človek in se zadovoljim z malim. Pohvalil bi tako kuharje v Bazovici kot na Proseku. Bazovske večerje mi bodo ostale v spominu, ker so bile res posebne. Takrat smo jedli še v nekdanjih društvenih prostorih v središču vasi. Gospa Marija nam je pripravljala prave gosposke pojedine. Pa še vzdušje je bilo odlično, saj so bili z nami tudi navijači. Skupaj smo tudi kartali in se pogovarjali pozno v večer. Na Proseku je bolj intimno,« je zaključil Lonis, ki še vedno rad telovadi: »Treba se je gibati, saj tako človek krepi in ohranja zdravje. S športom se ukvarjam že od otroških let. Igral sem nogomet, najprej v vratih in nato kot zvezni igralec. V vratih nisem vztrajal, ker sem pač nižje postave. Nato sem se odločil za treniranje. Nogomet imam v krvi.« Jan Grgič odbojka - U18 Breg se je upiral Zaletu samo v prvih dveh nizih Breg - Zalet 1:3 (28:26, 25:27, 18:25, 18:25) Breg: Amabile, Basciano, Kalin, Klun, Petrella, Preprost. Trener: De-semirovic in Zeriali. Zalet: Bembi, Budin, Cabrelli, Ghezzo, Klobas, Kneipp, Pertot, Škerl, Vidoni, Žerjal. Trener: Cerne. Na derbiju mladink so vse tri točke osvojile igralke Zaleta, ki so predvsem v zadnjih dveh nizih pokazale več volje do zmage. Kot kažeta končna izida prvih dveh nizov, je bila tekam sprva zelo izenačena. Prvi niz je Breg osvojil šele pri 28. točki, v drugem nizu pa so imele prav domače igralke spet priložnost za zmago. Vodile so namreč že s 24:20, vendar so naposled opravile več napak, kar je omogočilo Zaletu, da je izenačil (24:24) in tudi zmagal. Od tretjega niza dalje pa so ritem igre diktirale samo igralke Zaleta, ki so bolje zaigrale v vseh elementih, medtem ko je okrnjeni Breg popustil. V ponedeljek je Breg odigral tudi tekmo proti ekipi Euroschoolvolley. Nastopil je v okrnjeni postavi in po slabi igri gladko izgubil s 3:0 (25:12, 25:17, 25:12) □ Obvestila AŠK KRAS v sodelovanju s KRD Dom Briščiki organizira v okviru proslavljanja 50-letnice društva turnir v šahu v nedeljo 26. t.m. ob 9.00 uri v dvorani v Briščikih št. 77. Vpisovanje na tel. 3479200411 ali na e-mail kras@tiscali.it ali neposredno v dvorani v nedeljo pred tekmovanjem do 08.45. Čas za razmislek: 15 minut za vsakega igralca. Vljudno vabljeni. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 26. februarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Informacije in rezervacije: Vanja 335-5476663. SPDT prireja v nedeljo 26. februarja avtobusni smučarski izlet na Gerlitzen. Informacije in prijave dobite na tel. 3395000317 in na mladinski@spdt.org ali smucanje@spdt.org. Vabljeni!! mladinska košarka - Deželna reprezentanca 1997 Štirje med 16 Na reprezentančnem zboru igralci Brega Zobec, Gelleni, Norbedo in Crismani Trofeja dežel za košarkarje letnika 1997 bo letos od 4. do 9. aprila v Markah. Ekipo dežele Furlanije Julijske-krajine bo spremljal tudi trener Robert Jakomin, v igralskem kadru pa bodo morda tudi predstavniki naših društev. Tačas so med šestnaj-sterico štirje igralci Brega - Lenard Zobec, Luca Gelleni, Matteo Norbedo in Giacomo Crismani -, dokončni seznam dvanajstih, ki bodo odpotovali v Marke, pa bo sestavljen po zadnjem reprezentančnem zboru: »Vsi štirje imajo dobre možnosti, da bodo vpoklicani,« je priznal Jakomin, ki je prav tako sodeloval na štiridnevnem zboru. Šestnajst najboljših košarkarjev naše dežele je namreč od sobote, 18. do torka, 21. februarja, treniralo v Lignanu: »Trenirali so dvakrat dnevno, torej 4,5 ur na dan, odigrali pa so tudi prijateljsko tekmo, živeli pa so pravo športno življenje. Vadba je bila v glavnem usmerjena v taktiko, saj že vadimo za nastop na trofeji dežel,« je pojasnil Jakomin. Košarkarje čakata pred odhodom v Marke še dve prijateljski tekmi, nato pa še zadnji tridnevni zbor v Lignanu. Tik pred vpoklicem je iz reprezentance izpadel igralec Sokola Ivo Ušaj. »Reprezentanca dokončuje letos dveletni cikel treningov in raznih turnirjev,« je še dodal Jakomin, koordinator mladinskega sektorja pri Bregu. Na trening pokrajinske reprezentance košarkarjev letnika 1999 pa je bil vpoklican igralec Brega Igor Gregori. DEŽELNO PRVENSTVO U15 Cormons - Jadran B 41:44 (9:13, 21:24, 30:33) Jadran B - Goriziana 51:73 (11:20, 21:27, 39:47) Jadran B: Grgič 3+0, Del Fabbro 0+2, Zidarič 25+37, Zidaric 0+2, Ciuch 0+/, Cet-tolo 9+2, Antler 2+0, Geletti 2+3, Martelossi 0+/, Furlan 3+7. 3točke: Grgič in Furlan 1 (proti Cormonsu). SON: 9. Trener: Šušter-šič. Jadran B je odigral obe zaostali tekmi. Proti Cormonsu je zasluženo zmagal, čeprav ni prikazal najboljše igre v napadu. Nasprotno pa so bili Šušteršičevi varovanci uspešni v obrambi. Jadran B je sicer še dve minuti pred koncem vodil z 8 točkami naskoka, nato pa se je prednost izjalovila. Dvajset sekund pred koncem je vodil samo še za dve točki, tik pred koncem pa jim je sodnik dosodil še nešportno napako. K sreči so nasprotniki zgrešili vse proste mete, v zadnjem napadu pa niso prišli do meta. Proti leto starejšim igralcem Gorizia-ne pa so jadranovci igrali prepričljivo, borbeno in se vsaj tri četrtine povsem enakovredno borili proti višjim nasprotnikom, čeprav so od druge četrtine dalje igrali brez enega izmed nosilcev igre Simona Cettola (poškodoval si je gleženj). Z izjemo uvodne četrtine, ko so jadranovci imeli več težav pri skoku, so v nadaljevanju uspešno branili. »Igrali smo enakovredno do 5 minut pred koncem, nakar pa smo popustili tudi zaradi manjšega števila menjav. Med posamezniki se je izkazal Sameul Zodarič, ki je nosil celo breme ekipe, saj je bil Aleksander Daneu odsoten, Simona Cettolo pa se je poškodoval,« je pojasnil trener Šušteršič. Robert Jakomin (arh. posnetek) kroma PLANINSKI SVET Predavanje SPDT Gore v geološki zgodovini Ko se ob pohodih po gorskem svetu za trenutek ustavimo in nam pogled zdrsi po stenah in vrhovih mogočnih vršacev, se ničkolikokrat sprašujemo, kako so te mogočne gore nastale, od kod tolike sile, povzročiteljice njihovega nastanka, kdaj in kako se je to dogajalo, katere sile so te vrhove na tak način izbrusile,....? Čudimo se, kaj vse skrivajo v sebi mogočni skladi, iz katerih lahko razberemo geološko zgodovino masivov, zapisano v fosilih, okamnelih organizmih, ki so živeli ob nastajanju omenjenih plasti, so ostali v njih vkleščeni in nam danes pričajo o takratnem življenjskem okolju. V kamnitih skladih je človek odkril tudi minerale in si z uporabo in izkoriščanjem slednjih obogatil kulturno rast. Te teme, ki so večkrat vzbujale našo radovednost, bo na četrtkovem predavanju Slovenskega planinskega društva Trst razvil geološki izvedenec gospod Paolo Sossi. Predavanju, ki bo 1. marca 2012 ob 20.30 v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, je dal naslov Gore v geološki zgodovini. Predavanje bo tudi uvod v geološko potepanje s Paolom Sossijem, ki ga načrtujemo za nedeljo, 11. marca 2012. bogdan milič Pozimi smuča, poleti pa se rad potaplja Med člani smučarske ekipe veteranov pri SK Devin je tudi Bogdan Milič. 58-letnik (leta je praznoval 25. decembra) iz Trebč se je skupini 22 smučarjev pridružil pred tremi leti: »Bila je to priložnost, da se udeležim treningov in tekmovanj ter sem v dobri družbi. Tudi cilj te aktivnosti je zame izključno zabava in druženje, na treningih in tekmah se vedno spodbujamo, tako da včasih tudi kaj dosežemo.« Ste torej pravi rekreati- vec? Tako je, čeprav tekmujem. Koliko dni na leto smučate? Če smučam 30 dni, sem že zelo zadovoljen. Kdaj trenirate? Z ekipo masterjev treniramo ob sredah ali ob četrtkih zjutraj, po treningu pa še nekaj ur prosto smučamo. Na snežnih treningih sem reden, suhih treningov pa se ne udeležujem. Raje sam vzdržujem formo doma. Z njimi pa tekmujete, kajne? Tako. Vendar se ne udeležujem vseh uradnih tekem, ker med sezono pet vikendov učim v smučarski šoli pri SK Devin. Ko utegnem grem še na rekreativne tekme, kot so tekme Primorskega pokala in zamejsko prvenstvo ter na tržaško prvenstvo. Povedali ste, da ste učitelj smučanja. Kdaj ste pridobili licenco? Leta 1978. Sem torej med aktivnimi učitelji tisti z najdaljšim stažem. Ali od takrat nepretrgoma učite? Skoraj. Nekaj sezon nisem učil zaradi družinskih obveznosti. Učim pa na snegu in tudi na plastični progi. Kaj pa poleti? Vzdržujem vrt, sprehajam se v gozdu in zelo rad grem k morju, tako da poleti ne smučam na ledenikih. Plavam, še najraje pa se potapljam. Rad odkrivam podmorski svet, kjerkoli sem. Boste nadaljevali z aktivnim smučanjem? Seveda. To je moj najljubši šport in mi daje toliko zadoščenj, da me drugi športni ne mikajo. Večkrat razmišljam le o tem, da bi rad poskusil potapljanje z jeklenkami. Ali ste na kak rezultat posebej ponosni? V mladih letih, ko sem tekmoval, nisem imel vidnih rezultatov. Zdaj pa nisem zagrizen kot nekateri. Vse jemljem bolj sproščeno, zavedam se, da so to le rekreativne tekme. S čim pa ste se še ukvarjali v mladih letih? Poskusil sem razne športe. Smučanje mi je bilo vedno všeč, igral pa sem tudi hokej na kotalkah, kjer pa nisem tekmoval, nato sem rekreativno igral odbojko pri Boru. Pri dvajsetih letih pa sem se navdušil za jadralno desko, na kateri pa ne jadram več, saj bi bilo za moj hrbet prenaporno. Včasih jadram na kajutnih jadrnicah; z njimi sem nastopil na primer tudi na tradicionalni regati Trst -Brioni, imam tudi licenco za vodenje motornih čolnov in jadr- 2 4 Četrtek, 23. februarja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla vremenska slika 1000 990 990 980 1000 1010 1020 1030 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 1020 C Danes zjutraj bo še pretežno jasno, čez dan se bo od se- Nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom je območje vera zmerno pooblačilo. Burja bo zjutraj ponehala. visokega zračnega tlaka. V višinah priteka k nam od severovzhoda toplejši in precej suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 17.42 Dolžina dneva 10.47 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 7.07 in zatone ob 19.40 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje bo večinoma ugoden, le pri najbolj občutljivih bodo občasno še možne blage vremensko pogojene težave. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 6,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.15 najnižje -31 cm, ob 10.46 najvišje 31 cm, ob 16.52 najnižje -48 cm, ob 23.35 najvišje 47 cm. Jutri: ob 5.48 najnižje -28 cm, ob 11.14 najvišje 22 cm, ob 17.06 najnižje -38 cm, ob 23.53 najvišje 43 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin / Na Žlebeh . . .100 Piancavallo............80 Vogel.................110 Forni di Sopra.........60 Kranjska Gora.........30 Zoncolan..............50 Krvavec..............135 Trbiž..................100 Cerkno...............100 Osojščica..............60 Rogla.................130 Mokrine..............120 Mariborsko Pohorje . 100 Podklošter............85 Civetta.................70 Bad Kleinkirchheim . . 85 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sä močan gl! sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona ¿h, O GRADEC -3/11 TOLMEČ O -6/10 fx VIDEM o ^f -3/14 O PORDENON -2/13 TRBIŽ O -7/9 O -4/8 KRANJSKA G. CELOVEC O -6/9 TRŽIČ -6/11 O KRANJ ¿h. o -4/10 S. GRADEC CELJE -3/11 O MARIBOR O-2/12 PTUJ O M. SOBOTA O-2/11 O 1-3 LJUBLJANA -4/12 POSTOJNA O -6/10 KOČEVJE N. MESTO -4/10 o ^^ ZAGREB -4/8 O ¿h, _ o ČRNOMELJ REKA -2/11 ÍNAPOVED ZA DANES Zjutraj bo zmerno oblačno, čez dan pa se bo oblačnost po- Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Burja na Primorskem večala. bo ponehala. Čez dan se bo zmerno pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do -8, ob morju malo nad 0, najvišje dnevne od 7 do 12 stopinj C. O GRADEC 3/18 M. SOBOTA O 0/17 (NAPOVED ZA JUTRp Jutri in soboto bo sončno z občasno zmerno oblačnostjo in čez dan toplo. Na Primorskem bo zapihala šibka burja. PODVIG - S Pipistrelovim letalom okoli sveta Matevž Lenarčič preletel Tihi ocean in pristal na Velikonočnih otokih AJDOVŠČINA - Matevžu Lenarčiču je uspel nov podvig: z ultralah-kim Pipistrelovim letalom je včeraj pristal na Velikonočnih otokih - enemu najbolj osamljenih krajev na Zemlji. Uspešno je torej zaključil najdaljšo etapo na svoji poti okoli sveta - preletel je 3.700 kilometov preko Tihega oceana iz mesta Concepcion v Čileju na Velikonočni otok. In to brez možnosti zasilnega pristanka. Polet je trajal več kot 15 ur pri povprečni potovalni hitrosti 245 kilometrov na uro. Od skupno 350 litrov goriva, kolikor jih je imel na voljo, jih je porabil 305. To je bil najdaljši polet preko oceana brez možnosti zasilnega pristanka, ki ga je z letalom Virus SW 914 turbo na svoji poti opravil Lenar- čič. V torek so močni čelni vetrovi polet še oteževali in do skrajnosti preizkušali tako pilota kot letalo, so sporočili iz ajdovskega Pipistrela, kjer so izdelali letalo. Pri tem poletu je pilot povprečno porabil 8,25 litra goriva na sto kilometrov preletene razdalje pri zračni hitrosti 280 kilometrov na uro. »Virus SW 914 Turbo je ponovno dokazal da je ta trenutek najbolj varčno lahko letalo na svetu, sposobno izrednega dosega in hitrosti,« dodajajo v Pi-pistrelu, kjer se pridružujejo številnim čestitkam z vsega sveta, ki jih je slovenski pilot deležen ob svojih podvigih. Številni namreč podrobno sledijo njegovi odpravi preko spletne strani Gre-enLight WorldFlight, kakor se imenuje tudi projekt. Tudi naslednji polet bo potekal izključno nad oceanom. Lenarčiča čaka prelet 2.600 kilometrov dolge poti do Totegegie v Francoski Polineziji. Pot bo nato nadaljeval preko Tahitija in Coo-kovega otoka na Novo Zelandijo. (km) ZAGREB - Po poročanju hrvaških medijev Angelina Jolie in Brad Pitt se zanimata za nakup posestva nasproti Brionov ZAGREB - Najslavnejši hollywoodski par, Angelina Jolie in Brad Pitt, se zanima za nakup posestva v Istri nasproti Brionov, poročajo hrvaški mediji. Da bi se to lahko zgodilo, je za hrvaške časnike potrdil znani hrvaški igralec s hollywoodskim naslovom Rade Šerbedžija, sicer prijatelj Joliejeve in Pitta. Posebej naj bi se za vlaganje v Istro zanimal Pitt, ki naj bi s svojimi prijatelji arhitekti in oblikovalci sodeloval pri največjem turističnem projektu hrvaškega poslovneža Danka Končarja v Istri. Gre za 85 milijonov evrov vreden projekt luksuznega turističnega naselja Barbariga-Dragonera, kjer nameravajo graditi hotele, vile, marine in igrišča za golf. »V Berlinu sem organiziral večerjo za tri pare, Angelino in Brada, Je-leno in Danka ter Lenko in mene. Ob večerji smo našim ameriškim prijateljem predstavili vse, kar načrtujejo zgraditi na tej prekrasni istrski lokaciji. Brad je zelo zainteresiran,« je izjavo Šerbedžije včeraj povzel Jutarnji list. Šer-bedžija je dodal, da je za Pitta igranje posel, arhitektura in oblikovanje pa prava strast. »Čeprav je šlo za prvi pogovor, sta se Končar in Pitt povezala in verjamem, da bi resnično lahko prišlo do partnerstva pri omenjenem projektu«, je še ocenil Šerbedžija, ki ima tudi sam posestvo v Istri pri Barbarigi. Lani pa je Joliejevo pripeljal na Brione na predstavo Kralj Lear gledališča Ulysses. Zagrebški časnik še poroča, da so tudi iz krogov blizu Končarja zvedeli, da se bodo nadaljevali pogovori o podrobnostih projekta s Pittom, ki je zainteresiran, da bi zgradil poletni dom tudi za svojo številno družino. »Moji otroci so se zaljubili v Brione, tudi Brad je očaran nad lepotami Hrvaške,« je izjavo Joliejeve včeraj povzel Večernji list. Joliejeva je bila minuli petek v Zagrebu na premieri svojega film V deželi krvi in medu in je potrdila, da sta s Pittom zainteresirana za nakup nepremičnine na Hrvaškem, je spomnil zagrebški časnik. »Prihod Angeline Jolie bo za nas velika promocija, upam, da se bo to tudi zgodilo,« je izjavil župan Vodnjana Klaudio Vitaso-vic, ki predvsem pričakuje začetek gradnje projekta, o katerem govorijo že 12 let. Vitasovic je dodal, da mu je Končar potrdil svoje stike s Pittom glede omenjenega projekta. (STA)