f večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dlan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer. "?“1*tV° upravništvo. Kolodvorsko ulice Štev. 16. — Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 13. ure. — Rokopisi se ne vračajo ljan„ dajo se popust. - Velja za IJubljano v upravniStvu: govorni Štev. 94. Inseratl: Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem poaav-za celo leto 6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mosoc 60 kr., pošiljatov na dom volja mesečno 8 kr. več. Po poiti volja za oelo leto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt lota 3 gld. 60 kr. in za jeden meseo 86 kr. ______________________________________________________________________ V Ljubljani v ponedeljek, 27. aprila 1885. Tečaj II. z Vabilo na naročbo. n; 5 r ,ra«m •1885 Prižne se nova naročba na is . i osimo torej naše Čast. naročnike, naj nm o c >o o > J.va, ne pretrga, biaihnhp » /» p« na aznici, na čegar odstri&ek treba prilepit\ e nasl°v> ki je na pasku vsacega lista. Naročnina je, kakor doslej, namreč: Po pošti: sta celo leto.........................gld. 10-— n pol leta.............................„ 5-— „ Četrt leta...........................„ 2-50 >, en mesec.............................„ —"85 Za Ljubljano: za celo leto..........................gld. 6'— „ pol leta................................. 3-— „ četrt leta............................„ l-go mesec.................................. _-50 za donašanje v hišo vsak mesec 9 kr. ( | Svojim protivnikom v zadevi dolenjske železnice. Zadeva dolenjske železnice mi je bila uže od nekdaj posebno pri srcu, kajti prejasna je njegtem korist za vso kranjsko deželo. Z najboljimi nameni Jel sem se liaviti s težavnim tem vprašanjem in upal kbtti da vstrežem svojim rojakom, ako jih opozorim na razna sredstva, ki bi nas po mojem Prepričanji prej dovedla do zaželenega cilja. •kdar pa nisem mislil, da se bode moja dobra volja od neke strani tako tolmačila, da se bodo ^ynoje besede tako razlagale, tako zlobno, kakor —storili zadnje dni moji nasprotniki, j Kedo bi bil pač bolj vesel nego jaz, ko bi ( država sama prevzela gradenje dolenjske proge, kateri rodoljub bi se z obema rokama radostno ne poprijel take ponudbe! A dejanske razmere so danes našim upom neugodne in žalibog skoro ni misliti, da bi vlada sama napravila nam dolenjsko železnico. Imel sem dostikrat priliko, na kompetentnem mestu čuti, da mora dežela tudi nekaj žrtvovati za progo, ako jo hoče imeti. Bog zna, kedaj bi se stvar brez naše pomoči spravila v tek; takrat morebiti, ko bode za uboge pokrajini* uže prepozno! II Prepričan, da moramo s temi razmerami računati — sem uže pred šestimi meseci v javni seji deželnega zbora izrazil svoje nazore v tem ^mislu. Besede moje so bile sprejete z živjLhaim OiLo-hr a va nj e m .Z-bo r n i c e. Takrat sem Jekel: Jaz računanTTedaj najprej na državno podporo. potem mislim, da bode tudi prvi de-.narni zavod dežele kranjske, kranjska hranilnica, svojo dolžnost storila nasproti tako (eminentno domoljubnemu podjetju. Ne pričakujem sicer, da bi hranilnica tu zopet skazala ono potratno radodarnost, katero je na primer takrat rila obelodanila, ko je ona na troške svojega re-servnega zaklada monumentalno stavbo dozidala S‘ubljanski realki — vender pa mislim, da ima ivno v tem slučaji kranjska hranilnica jako godno priliko, dokazati, da se v istini zanima za italne deželne koristi. Ljubljansko mesto bode tudi podpiralo V uverjen sem — to podjetje, od katerega bo /ravno glavno mesto vojvodine kranjske največ dobička imelo poleg Dolenjske; kajti lahko rečem, ctu bode Ljubljana še le potem postala prava sto-Sjca naše dežele, ako jo bode železni tir vezal .z/IVletliko in Črnomljem. Posamezniki bodejo se tudi potrudili; uže lastna korist, lastni interes jih bo nagibal k temu. Dolenjske občine bodo storile svojo dolž- Listek. Prisega po smrti veljavna. (Konec.) ge _ Nikdo ne ve, kako se je žalibog zgodilo, da je^Je takoj pri prvem strelu cev pri puški raz-d e*a in je puškarju g. Leitholdu desno roko razkol8" ®t0 'n s^° Pužek je uže sam poskušal, ja er>h nobena ni bila s tisto skrbljivostjo izde-> kakor ravno ta. Koka je bila po polnem kli?Kljena in so mu jo morali pri rani odrezati; JUbu temu še ni gotovo, če bo obžalovanja vredni °Jster pri življenji ostal." . Čudovita pa je bila duševna moč, s katero Prenašal nesrečo in grozne bolečine. Druzega 1 Potožil, probudivši se iz omedlevice, kakor: »Je Prav, za roko me je zgrabil, s katero sem UŽe nimegel K besede so nam tu^i njegovim laat-kak ^U(*ena ravn0 tako po polnem nerazumljive, . °r nam je nenavadna njegova globoka žalost m°lčenost, sicer vedno veselega moža." časnik se mi je zdrsnil iz rok; meni ptujcu daleč od onega kraja ni prav nič nerazumljivega! Koliko je imel zopet moj duh premišljevanja! čez nekoliko dni sporočili so mi smrt Leitholdovo. Dolgo časa se nisem mogel pretresljivih novic znebiti; večkrat sem se uže celo namenil nesrečnega Evalda obiskati, človek pa sčasoma vender le na vse pozabi. Sto in sto druzih zadev obrnilo mi je pozornost čisto na druge reči. Ob Veliki noči sem se pa tudi še na drugo vseučilišče preselil. Vsled raznih razvedrevanj, študij, poskušenj in službenih opravil, pozabil sem s časoma uže skoro po polnem na šumeči borovec, na nočni sprehod in na osebe, ki so bile ondi prizadete. * * * Leta in leta so minule. Služba me je pripeljala v blaznico na L. Ravnatelj in vodja ondi, dr. S., s katerim sva se uže od prej poznala, pripovedoval mi je pri čaši vina o raznovrstnih svojih bolnikih; med drugimi omenjal je tudi nekega graščaka, ki je uže mnogo let tukaj in nima nade, da bi se pozdravil. Čisto miren in tih človek je; nost navzlic svoji revščini, zemljišče se bode , večinoma ali zastonj, ali jako po ceni j odstopilo, in tako tudi eksproprijacija, razlastitev, ne bode stala Bog zna kakih svot. In tedaj smemo pričakovati, da bode vender mogoče skupaj spraviti te potrebne troške. (Glej stenogr. zapisnik kranjskega dež. zbora z dn<5 10. oktobra 1884.) Vsak nepristransk opazovalec pa mi mora pritrditi, da se moje tedanje umovanje do pičice vjema z izpeljavami, objavljenimi v „Ljubljanskem Listu." In takrat se ni nihče oglasil proti mojim razlogom, nikdo ni pobijal nasvetovane deželne podpore, temveč burna pohvala donela mi je iz ust vseh čestitih poslancev. Sedaj pa toliko hrupa, toliko začudenja deloma iz istega tabora. Takrat je delila moje nazore vsa zbornica. Dokaz temu je jednoglasno sprejet nasvet gospodarskega odseka, glaseč se: „G l ed 6 na to, da je glavna železni ca iz ■ Ljubljane v Novo Mesto doli do ogrsko-hrvatsko- < dalmatinskih železnic sedaj nedosegljiva, je « delati na to, da se gradijo 1 okalne železnice lLa_DoJ e n j s k e m, ter je v to svrho voliti zvr-ševalnfodsek^peterih udov, katerega naloga je, poizvedeti razne črte, potem dotične troške in doneske udeležencev, ter za vsak slučaj posebej železničnemu odboru poročati.* Iz navedenih podatkov je pač razvidno, da si niso naši deželni poslanci z menoj vred delali nikar.ih pa z n ih upov. Poznali so razmere in "zalo šjiTflklipull V "rfLeill raiislu, kakor sem jim govoril tedaj in kakor sem zadnje čase pisal v »Ljubljanskem Listu." Da sem pravo zadel, uvideli bodo moji rojaki tudi iz odgovora, ki ga je minoli teden , trgovinski minister baron Pino kranjski deputa-1 le tu pa tam se strese pred domišljeno prikaznijo, pri tem pa mrmra besede, katerih živ krst ne razume. Ako silim z vprašanji vanj, prične mi besniti in tedaj mrmra na pol razumljive besede: „Prisega — da — pač! — spolnil jo je! — O spravi se, spravi! —• strašan si mi!" na kar se vedno nezavesten zgrudi. Vsi poskusi, da bi kaj več po.vedal, so zastonj. Komaj sem si sopsti upal, tako sem poslušal. „Ime mu je?" vprašam jako radoveden. »Evald!" „Evald torej res!" vskliknem v srcu žaljen. nAli ga poznaš?" „ Poznal sem ga v prejšnjih letih! Ali bi ga ne mogel videti in govoriti z njim?" „ Vidiš ga pač lahko, če ti je drago, saj je navadno na vrtu o tem času. Če boš pa govoriti zamogel z njim je pa drugo vprašanje, kajti z nobenim človekom ti ne spregovori besedice." Šla sva. V bukovem drevoredu pride nama starček nasproti, katerega bi svoj živ dan ne bil za Evalda spoznal, če bi me ne bil ravnatelj nanj opozoril. Mraz me je spreletel, ko sem vpognjeno, ciji, katera ga je obiskala v zadevi dolenjske železnice. Minister — gotovo najbolj kompetentna oseba v tej zadevi — je rekel gospodom (glej »Novice", štev. 16. dne 22. aprila 1885), »da se mora pred vsem dobra volja za želez nico v mejah gospodarske zmožnosti izraziti najprej od s tr anj_jLo tič n ega kraja Le, p otem b o “v s a j on r a d s to ri 1, InirHe v n II IJitatelj bode sedaj pač prepričan, kak je dejanski položaj. Vsled njega nikdar nisem tajil, da imam malo ali prav nnhsnfi jigjie, da bode država zgoli na svoi račun hotela zidati železnično črto; istega mnenja so oili vedno — kakor sem ravno dokazal — vsi gg. deželni poslanci. Sedaj pa so nekateri krogi na videz jako neprijetno iznenadjeni, ko sem vnovič obelodanil svoje, nekdaj tako pohvalno sprejete nasvete gledč gradenja dolenjske proge; delajo se, kakor bi bili čuli Bog zna kaj novega, nezaslišanega, ter se Kjogajo Dolenjcem, da sem rekel: »Ako hočete ' železnico dobiti, zidajte si jo sami!!“ jNa to zlobno.podtikanie pač ne morem druzega odgovarjati, nego da se sklicujem na lastne, jasne besede. Kje za Roga, sem vender terjal, naj de-žela ali cel6 simmažn« Dolenjska sama si nabere .potrebni kapital in podari potrebno zemljišče? Ko-Ijkrat in s kakimi izrazi vam treba razložiti kak misel, da ie ne boste napačno razumevali ali i ( |i>ač uvidele, kako nujna mora uže biti potrebi Mfeleznic, ako dežela sama kljub obče znani bedfl ftada po svojih — če tudi skromnih — močell ^pospešuje zidanje. Tu velja stari pregovor: Pomagaj si sam, ako hočeš, da ti drugi pomagajo! Zahteval sem tudi od dolenjskih interesentov, od deželnega zbora in družili veljavnih korporacij, da aproksimativno določujejo tovarne kolikovine — delo, ki pač nikogar ne veže, nikogar ne obre-menuje. Finančni načrt dolenjske železnice si predstavljam tako, da bode država prevzela temeljne akcije (Stammactien), interesenti vkup bodo med seboj razdelili delnice druge vrste (na pr. Second-antheilscheine), ostale potrebščine pa se bodo pokrile s prioritetami, katerih dan danes vender ni težko spečati med podjetnimi kapitalisti. To so bili moji nazori, ki sem jih izgovoril v deželnem zboru in pozneje ponavljal v slovenskem dnevniku. Prvič_ občna hvala, drugič__za istostvar velika srditost n n 7 a- ir č< mesta in deželnega zastopa, od ■ ele^pose^nikov (knez Auersiierg!) in konečno še le od bolje situiranih ^občin, katerim se bode imetje izredno pomnožilo vsled boljšega občila — temu so dokazi gori navedene besede iz mojega govora v deželnem zboru, to spričuje moj članek v „Ljublj. Listu". Z malimi, našim razmeram primernimi žrtvami bi pokazali dobro jolio. " njn rn gi P*1' -dnhili nitlrlnnjfintttt vlrnif in obeh zbornic, ki bi oalobelo postavo pred saboj videl; lase bele kot sneg, glava se mu je pa na prsi obesila. »Gospod Evald, star znanec vas išče!“ nagovori ga zdravnik. Evald upre svoje velike zblojene oči vanj, ne da bi se bil za mč le količkaj zmenil. V srce se mi je usmilil; prijel sem ga za roko in rekel: »Dragi Evald, ali me res več ne poznate?" Glas moj pretresel ga je po celem životu; rudečica razlila se mu je po velem lici; oči upre vame; z roko se pogladi po čelu, globoko zdihne na to pa se strašno zasmeja in s krokajočim glasom pristavi: »prisega — prisega! spolnil jo je! ondi glej ga! — — proč, proč! — domu, domu! — S silo potisne naji oba na stran in zbeži. Zopet me je mraz po celem životu spreletel. »Zdi se mi, da me je spoznal!“ rečem zdravniku. »Jaz mislim, da ne; morda se mu je ukradla le kaka senca s prejšnjih spominov." n '6 bi zamogel kaj več z njim govoriti?" vijanje jnnnih mftjil) hnnrri1 Mogoče, da nam znamenite besede poslanca dr. Papeža nekoliko razsvetijo to zastavico. Gospod doktor je namreč dejal, govoreč v deželnem zboru o dolenjski železnici: „Bil sem pred kratkim na Dolenjskem in slišal, da se je razširila vznemirljiva vest, da ne-ateri merodajni gospodje, kateri so v avnem prav vneti za železnico — jaz nečem imen povedati — se protivijo v važnih krogih železnici iz razn'ih razlogov in še celo zato, ker bi, kakor pravijo, vinska cena na drugem kraji dolenjske dežele — mesta tudi nečem povedati, ker bi bil morda tudi tedaj kdo razžaljen — doli »poskočila". Komentara tem besedam pač ni treba. Raz-loček med nami, nasprotniki moii — l^odk.e «že pri^SJov^Nar." ali^^rugod — je ta, da se jaz^ £ istini zanimamN^a to vprašanje, nekateri jako ^ni7pflra pnmg-na podtikali? O Dolenjcih zahteva sem le, da kolikor mogoče pospešujejo razlastitev zemljišča za novo železnico. Kedo bode pač hotel od ubozega posestnika, da žrtvuje zastonj svojo njivo, med tem ko bi njegov morebiti premožnejši sosed užival od železnice iste koristi, a ne bi dal prsti zemlje, ker proga slučajno zadene sosedovo njivo? Jaz nisem svetoval, da naj privatni ljudje dajo svoja zemljišča, pač pa sem imel v mislih cele občine in okraje. Saj je — žalibog — toliko ^glasni gospodje pa le nekako zaradi lepšega*^ zapuščenega in neplodnega občinskega —-- ,J l’ 1 ~ sveta — pašnikov itd. med Savo in Kolpo, ki bi ga dotične korporacije brez zdatne škode zamogle žrtvovati skupnemu namenu, ali vsaj za male svote prepustiti. S tem bi veliko olajšali raz-svojitev in v tem zmislu nasvetoval sem lokalne odbore! Da sem pa v prvi vrsti pričakoval in še pričakujem najizdatneiše podpore od države, od kranjske hranilnice, od liublianskega :pesta in deželnega zastopa, od posameznih mandatu na Hubo! Jaz nisem nikdar v pri- vatnih krogih nasprotoval železnici dolenjski, nikdar železnic proglaševal kot uzroke propada kmetijstva, zraven pa se hvalil svojim volilcem, kakor bi uže v žepu imel dolenjsko železniško črto! Moj značaj ne pozna dvojezičnosti in zato sem odkrito povedal svojim rojakom, kako si predstavljam izvršitev domoljubne te zadeve. Ko Sji oni imeli resnico, ki pravijo, da sem pisal čjanke o »Dolenjski železnici" vsled hrepenenja po državno-zborskem mandatu, drugače, povsem irugače bi bil moral govoriti. Varati bi bil moral volilce s trditvami, da sem povsodi našel največjo pripravljenost glede do-^njske železnice, da se bode uže prihodnjo pomlad z&čela zidati zgolj na državne troške — a tega isem storil, ker resnica ni bila taka! In vender piše »Slov. Narod", da sem izdal isti dežele, da trdim, Kranjska naj sama zida olSpjsko železnico in da sem se dosmrtno osmešil »Ne bil bi v stani. Ali bi ga prijel krč, ali pa bi jel divjati." »Ali res ni mogoče ozdraviti ubožca?" Zdravnika je jel Evald sam zanimati. Zamisli se, in pravi na to: »Dragi moj, ne motim se, da ti je s tem bolniku in njegovi blaznosti več znanega kakor pa meni. Mogoče da ga rešim, če mi vse poveš, kar veš o njem." »Iz srca rad, le če mu pomagati more!" Vrnila sva se v sobo, kjer sem zdravniku vse povedal, kar sem vedel. Živo mi je zopet vse pred oči stopilo. Zdravnik me je zvesto poslušal. Ko sem skon-čal, zmajal je z glavo, rek<3č: »Če bi bila kaka pomoč mogoča, hotel bi jo poskušati le na podlagi tega skrivnostnega dogodka. Tukaj se mi pa zdi, da bi bilo zdravje le tedaj mogoče, ko bi imel Letovo valovje na razpolaganje, iz katerih bi se Evaldu napiti dal, da bi si z z njimi splaknil preteklost iz spomina, ter bi mu zdrav in jasen razum le za bodočnost povrniti za- s svojimi nasveti. Lahkega srca prepuščam sedaj sodbo o tem, kedo se je osmešil, narodu svojemu! Na Dunaji, 23. aprila 1885. Prof. Fr. ŠuMje. Ruska politika v Osrednji Aziji. Staro merkantilno pravilo o naravni harmoniji gospodarstvenih interesov vseh držav izgubilo je po zgodovini slednjih dveh stoletij vso veljavo. Sicer so se vse vojske pričele v interesu avstrijskega ravnotežja, v istini pa je bil njihov namen vselej gospodarstvenega značaja. UŽe Gustava Adolfa pohod v Nemčiji bil je boj za tt-govino v izhodnjem morji. Ravno tako so nfl" meravali poznejše vojske švedije in agresivni ten" dencije Rusije namerjene na osvojitev trgovine v izhodnem morji. Angleška pridobila si je vsled uspehov v vojskah 1756 do 1763 gospodarstvo v trgovini, vrhunec tega gospodstva pa je Angl'ja dosegla še le med napoleonskimi vojskami. Rusija pričela je uže celo vrsto hudih vojska za svojo gorko željo — osvojiti si Carigrad. Vse obile žrtve pa ni prinašala zaradi tega, da bi samo v Carigradu sprehajali se ruski vojaki, inar' več nje namen je bil, odpreti si še druga vrata, skozi katera bi mogla neovirano hoditi nje trgo-vinska in vojaška mornarica, kajti uže Katarin* Velika je spoznala, da je vsako leto štiri mesece z ledom zaprto Baltiško morje, Izhodno morje« premalo, da bi se mogla Rusija povzdigniti- Rusija je pred šestimi leti slednjo vojskOi če ne ravno iz istega, vender vsaj jednakega n®' mena pričela, da bi namreč napravila v evrop^1 Turčiji katastrofo, katera bi bila imela velike P°' sledice za Osrednjo Azijo ter bi bila močno 0«>ft' jala angleški vpliv v Osrednji Aziji. Rusija se Angliji tudi zdaj ni nasproti postavila na afgans^1 meji iz tega namena, da bi tu zahtevala zii.se dolino pri Pendžu. Ruske misli sezajo mnogo dalje* ter bode£tudi novo, ali če se zdaj sklene mir, vo-jevala prihodnjo gospodarstveno vojsko. Rusija v svojem razširjenji hrepeni P° prostem morji. Rusija je opustila posebno miael, 81 osvojila Sredozemsko morje. Rusija postala je svetovna država — torej se jej spodobi tudi svetovno morje — to je vzrok najnovejše in poznejših vojski med Anglijo in Rusijo, in vse drugo so le P°' strauske reči. Rusija postala je velika gospodar' stvena država, in če ne pride kmalu v dotik0 z ojstrejšim znakom Atlantov, potem bi se mogja primerjati s stoječo reko, katera nima odtoka m katere mrno stanje bi pomenilo notranji pričetek gnjilobe. (Konec prih.) Politični pregled. Avstrij8ko-oger8ka država. »Narodni Listy“ poročajo, da se je začetko01 nameravalo, državni zbor sklicati h kratken’1' mogel. Vender pa hočem s previdnostjo pos^8 iz novega pričeti." Odhajajočemu mi zdravnik obljubi, tu pa ^ kako poročilo o Evaldu. čez nekaj tednov dobil sem od omenjen^ zdravnika pismo; pisal mi je da so pri Ev&lllu vsi poskusi zastonj. Kedar sem se le količkaj Pr0< teklosti dotaknil, vselej jel je divjati in pa ^ ga je prijel, ki ga je včeraj tudi rešil trpljeD^ za vedno. »Privoščiva mu mir, katerega je pogrešal in pa pogled v skrivnosti, raz katerih Jf po neumnosti hotel prezgodaj zagrinjalo raztrgfltl| mi dva pa veseliva se krasnega življenja, je božja volja in ne želiva si tukaj uže tistega, kar nam je Bog z zagrinjalom bodoči*08 pokril." 1$ Nisem se mogel zdržati, da bi mi ne 1)1 , solza kanila' na pismo. »Naj ti večna milost 0 pusti, kar si grešil iu v nebeški luči zdaj spo^ vaj, kar je bilo tukaj tvojemu očesu nejasnega Po «T. T.» previl B-"*0 zasedaDju v poletji, a zdaj da se je ta misel opustila, ker so bili odločilni krogi izmed desnice Ptoti temu, torej se je določilo, da se državni zbor skliče meseca oktobra. „Politik“ poroča, da namerava nekaj dozdanjih članov središča pristopiti Hohenwartovemu klubu. V ogerski poslanski zbornici prišla je minuli petek zopet v razpravo predloga o gradnji železnice od Doboja čez Dolenjo Tuzlo v Simin-Han. Poročevalec Hegeduš je priporočal predlogo iz gospodarstvenik in prometnih razlogov. Po daljši debati, katere se je opetovano udeleževal mini-sterski predsednik Tisza, vsprejela se je predloga v generalni in specijalni debati z velika večino. Tuje dežele. Neko v angleško list poroča, da se v slednjem času vršijo med Francijo in Rusijo dogovarjanja, da bi obe državi skupno pritisnili na Anglijo, da bi morala potem v zadregi ugoditi vsem zahtevam, katere bi stavila jedna ali druga dr-ža?a; češ, tako doseglo bi se za obe državi lahko ugodno sporazumljenje. Razmere med Francijo in Kitajsko se po- agoma obračajo no bolje. Briere brzojavlja, da so 1 ajs 1 omisarji na poti v Hanoi. Kitajske čete !.. ju P°tegnile so se nazaj v Bacteh. Nikjer di bilo ovir. Po poročilih iz Petrograda se tam v dobro pou enih krogih položaj gledd afganskega pi a s a n j a ne smatra tako resnim, kakor ga ®1 ajo angleški listi. Res da slednja poročila umsdenova niso posebno pomirljivo se glasila; v *jU®kih odločilnih krogih da baje še vedno prevla- nadeja, da bode možno doseči v tej zadevi sP°i'azumljenje. Gledč rešitve mejnega vprašanja se misli, da bi se mogla doseči na ta način, da se Penžde pusti pri Turkestanu in Zuifikar pri Afganistanu. Iz Carigrada poroča se o „Pol. Corr.a iz turškega vira o delovanji bolgarskjih odborov, kateri delujejo na to, da se organizuje agitacija * Macedoniji in v mejnih krajih. Ti odbori baje ^temajo ljudi, kateri bodo pozneje v tolpah na- l^a 1 ®acedonsko ozemlje, ter provzročili upore. « *enj pa hodijo po Macedoniji agentje ter ujejo prebivalstvo proti oblastvom. Ti agentje skušajo si kot trgovski potovalci po Macedoniji Pndobiti popolno poznanje dežele, da bi potem m°gli biti tolpam voditelji. Nekateri agentje se celo za nekaj časa naselijo v maeedonskih vaseh et se tu navidezno bavijo s svojim obrtom. časih Podado se čez mejo, da poročajo o svojih uspehih. tomanska oblastva opazujejo gibanja teh ljudij er ukrepajo potrebne naredbe, da se invazija teh tolp prepreči. Ministerska kriza v Grški se je poravnala. Delyanms sprejel je ponudbo, da sestavi nov kabinet. Angleški listi poročajo iz Paname, da se je zopet vršil boj. Vstaši pretili so napasti ameri-^anska posestva, a oddelek unijskih čet napal je **2fe' ^S^0V J® jeden mož pal, trije so bili g0 j®11*- General Aizpurn in drugi vstaški vodje Jeti. Francoski konzul protestoval je proti po-^ju amenkanskega poveljnika. Razne vesti. T> Novošeflna krepila. torim sj , 6 našle 80 zoPot novo sredstvo, s ka- živa p-- .r°^° onemoglo, oslabele, otrpnele, svojo 1 tor 80 kopljojo^v 11 j °j • Celo j{„0 Ystav]j(y0 so vsako jutro pred mesnicami v kait' i,6- ^ai'^ros- Boljo je čakati nego priti prepozno, p . mora piti, ko^so_šo kadi, drjigačo izpuhti moči. In iz stranskih prostorov začujejo težki udara mosarskih hlapcev, morda smrtno ®rgranje, če niso dobro zadeli in je treba udariti Se r°Sič, potem so nenadoma odpro vrata. Eadovedni pocedi ozirajo se na curko, kateri vro iz prerezanega Vratu živali in,sfla_..s krvjo .oškropljena, pol naga roka -^daja skledica-rudQčQ^--kad6če so pijačo. Majhen strah ^orda spreleti še bolj nežno dame, toda vse naglo iz- pijejo v hitrem požirku skledico do slednjo kapljice; izvleče se tanka žepna rutica, dama obriše si z usten rudeče ostanke, privzdigne si nekoliko obleko, da je neomadeži krvi, potem skoči v voz ter se odpelje v Boulevard Malesherbes, da se tam deset minut telesno vadi, se ve da pod nadzorstvom doktorja, kateri dobro umeje, kropiti živce. To jo gotovo novošegno krepilo, a našli so še boljše. Nidosti, samo pitijtjnečo so kri, pcmoeitt--se.jjipra_ J&njo ysa__telo, da vsaka njegova luknica mora srkati krepilno tekočino. Kopelj je ne-koliko_i£aga, kri od jednega vola no zadostujeta jedno ^opelj a ta kopelj je baje zel6 dobra, da se telo okrepi, (la se odpravi^ utrujenost, kadarje nežnajiama jneplosala skozi_ ves teden^vse noči. To je gotovo dobro sredstvo! Saj se mora vender vzbuditi groza, kadar se potopi tolo v to rudečo kopelj in kadar se izleze iz nje, ko visijo rudeče kaplje po njem. Če pač to ne more živcev rešiti onemoglosti, potem bodo pač težko najti boljšega sredstva. — (Zdravniški honorar.) Prod ne dolgim šol je v pokoj na Dunaji vseučeliščni profesor medicino. Temu sinu Eskulapovemu bilo se je v njegovem življenji nekaj pripetilo, česar no bo nikedar pozabil. Bil je namreč v nekem jako obiskovanem kopališči. Tja prišli sta tudi noka nomška velika vojvodinja in njena hči krepčat se. Hoteli sta imeti dobrega zdravnika, in kor je bil vseučeliščni profesor N. na posebno dobrem glasu, priporočili so njega visokima gospema. Profesor N. obiskal ji je nekolikokrat in ko sta se mati in hči čez štiri tedne zopet odpeljali, poslala mu je prva 500 gld., zadnja pa 400 gld. Profesor pa jo gotovo večjega plačila pričakoval, kajti honorar, ki mu ga jo bila poslala princesinja, poslal jo nazaj z opomnjo, da se ta honorar nikakor ne vjema s tem, kar on navadno dobiva za svojo obiske. Princesinja pa ni prišla vsled toga nikakor v zadrego. Poda so temveč k on-dotnomu županu in mu rečo: „Vi boste morda vedeli, da svi jaz in moja mati nekolikokrati profesorja N. poklicali k sebi tor so z njim kot zdravnikom posvetovali. Radi bi dali možu primeren honorar, a ker nama niso znane tukajšuje navade, prosim vas, da vi določite, koliko naj mu davi“. Župan odgovori: „Jaz mislim, da jo več kot dosti, ako mu plačati 500 goldinarjev." „Oe je tomu tak6“, reče princesinja, „potem je mož uže plačan, kajti 500 gold. jo uže od mojo matoro prejel. A ker sem se bila tudi jaz namenila poslati mu svoto 400 gld. mislč, da še ni zadosti dobil, izročam to svoto sodaj vam, da jo porabite in razdelite med tukajšnjo reveže." Na to se smehljaje poslovi in odide. — Zdravnik N. pa od tistega časa baje nikdar več ni prišel na to misel, da bi bil kak honorar nazaj poslal. Od tistega časa bil je tega prepričanja, da jo (bodjja^ „drži ga“, nego „lovi ga.“ Domače stvari. — (Nj. veličanstvo cesar) odpotuje v četrtek, duč 30. t. m., zvečer v Budimpešto, da bode prisoten pri otvoronji deželne razstave. Tudi cesarjevič in cesaričina podasta se isti dan popoludne iz istega razloga v Budimpešto. — (Odlikovanje.) Nj. voličanstvo cesar jo namostuiškemu svetovalcu in načelniku račuuskega oddelka v Trstu, g. vitezu Luschinu, izvolil v priznanje mnogoletnega, zvestega in vspešnega delovanja podariti red žolezno krone tietjo vrste. — (Cesarjev dar.) Nj. veličanstvo cesar blagovolil jo kmetom Franu Kuštrinu, Blažu Einku, Andreju Tavšu in Marjoti Mažgon na Primorskem, kateri so dnč 13. septembra m. 1. pogoreli, podariti podpore 200 gld. — (Nova krajevna železnica.) c. kr. trgovinsko ministorstvo je graščaku vitezu Savinschoggu v Metliki dalo za tehnične pripravo za krajevno železnico od Kudolfovoga do hrvatsko mejo s stransko progo v Ifočovjo dovoljenje za dobo šestih mesecev. — (Mostni odbor ljubljanski) imajutri, dne 28. t. m., ob 6. uri zvečer redno javno sojo. — (Novoimenovani policijski komisar) g. Ivan Kavčnik nastopil jo v soboto svoje mesto. — (Trgovinska in obrtna zbornica) so jo v soboto konštituirala. Piedsednikom bil jo izvoljen g. Josip Kušar, podpredsednikom pa g. Jan. Nep. Ho rak. — (D o k t o rjom juriš) promoviran bil je minoli teden na graškem vseučilišči g. J. Jan, koncipist pri finančni prokuraturi v Ljubljani. — (Kdo mu je kos?) Kakor potapljajoči so bilke, tako poprime so najstareji naš dnevnik vsake še tako malenkostne priliko, ki se mu ponudi, da napada kako neljubo mu osebo. Tako se jo pod gorenjim naslovom spravil v sobotni svoji številki zopet na prof. Šukljeja pripovedujč, da je jeden izmed poslancev naših, ki so bili te dni v zadevi dolenjske železnice na Dunaji, opomnil grofu Taaffeju, kaj je pred nedolgim v našem listu prof. Šuklje o dolenjski železnici pisal, na kar je g. minister neki ves osupnjen odvrnil, da on s prof. Žukljejem „nikdar nobene besedice" ni govoril o dolenjski železnici. Zdaj, tako misli omenjeni dnevnik ( v svoji vročekrvnosti, je prof. Šuklje za večno uničen! < Da-si se nam. ie od zelo verodostojne in merodajno strani zatfjevaIo7 da stvar povsem ni tako, kakor jo pojasnujo čestitljivi „ Narod11, vender nečemo v to polagati nikake važnosti. Kajti, če je temu tak<5, kakor trdi med veseljem in poskakovanjem najstarejši dnevnik, ne priča to druzega, nego da je dotični poslanec, ki se mu je potrebno zdelo pri ministerskem predsedniku to stvar na dnevni red spraviti, dotična naša članka zelo slabo bral. Kajti prof. Šuklje nikjer ne trdi, da bi bil grof Taaffe delal mu fc"ake Cj^bljuhe ^i da bi mu s_ploh bil črhnil kako besedic o otejzad e vi, in nam se celo veroietno zdi. je~5~ministorski predsednik osupnjen bil, ako se mu jo trdilo, da je nrof. Šuklie o njem to .pisal, kar io v istini pisal le o trgovinskem ministrfOrin^kar so, — omenjamo le mimogredč — no razločuje no v pičici od toga, kar so, kakoi- pj-ipovedujejo „Novice^ po^ slanci pri tem ministru^veŽčfi o tei zadevi. Vso, kar „Narod“ piše o „smrtno ranjenem" in o nmoraličnem brezduu11, je tedaj zelo malo na mestu. Sploh se nam zdi, da bi bilo boljo, ko bi se cela ta stvar ne bila obešala na veliki zvon, in sicer uže zaradi tega ne, * ker n