Na očnina z,i «vstro-ogrske kraje za celo leto 10-40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2 60 K, n>e-sečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Pocam«*.!*« itvtrfiSt» 19
Reklamacije so poštnine pr»iti Nefrankirana pissaa s» a« ipc« ¡*w Rokopisi •• u me»i*, Kaostepa* p«tit-vT»ti«a (iiriss ga) » «ek?at 20 »i«., »»«krat 59 s»g*r«ru.

»miar tv-Mrasnsiivnm
58. štev.
V Ljubljani, ¥ sredo, dne 22. julija 1908.
Leto XI.
NASLOVA: Za dopise iti rokopise m list: TTredništvo «Rdečega Prapora». LJubUana. - Za denarne poti«aty, naročila na list, reklamacij«, inserate i. t. d.: UpmvvMnO «Rdečega Prapora«. LlnbUana, Dunajska cesta štev. 20.
Bilanca ljudskega parlamenta.
V petek se je poslanska zbornica razšla in sedaj delajo razne stranke svoje letne obračune. Kisle obraze delajo brez izjeme vse meščanske stranke dočim je socialna demokracija s svojim vspeliom večalimanj zadovoljna: socialno-demokra-tična bilanca minulega parlamentarnega leta ni neugodna. Naša frakcija se je morala na vso moč bojevati z razredno sebičnostjo in razrednim sovraštvom buržoazije do delavstva. Od prvega trenotka so tner.li vsi napori združenega meščanstva na to, da osamijo naše poslance, da zlomijo in oslabe njih moč — še pred ožjimi volitvami je ministrski predsednik Beck pridno n»e-šetaril med meščanskimi strankami ter jih postavil v skupno bojno fronto proti socialni demokraciji.
Toda ves ta trud ni prav nič zalegel: meščanska večina se ni mogla znebiti vpliva socialno-demokratične frakcije, ni se mogla odtegniti mogočnemu vtisku socialističnih idej. Socialno-demokratični kader oseminosomdeseterih, neločen po interesnih nasprotjih, nerazdvojen po narodnih sporih, neraztrgan po osehn h spletkah, oprt na ogromno maso razredno zavednega proletarijata, je rezal kakor nož v živo meso meščanske večine in budil njeno zaspano vest. Strah pred nadležnimi osemdeseterimi je gonil meščanske poslance po potih, ki bi jih sami ne bili našli nikdar. Socialno-demokratična frakcija je bila kvas, je bila sol vsega parlamenta, nadkrilju-joča vse ostalo po bogastvu inicijative in energije. Mirne vesti lahko trdimo: kar je slabega izšlo iz sedanje zbornice, je moralo premagati odpor socialne demokracije, vse dobro pa je brezpogojno pripisati na ra-Cun socialno-demokratične frakcije.
HSHSH5MSHBSHB3SHHSHBHHHSHBHS1
PODLISTEK.
Gospa is Verone,
Spisal Oenatole France.
Puella atltem moricus dixit: «Satanas, trado tibi corpus meum cum anima mea». (Quadragesimale opus declamatum Parisiis in ecclesia St. Johannis in Gravla per ve-nerabile« patrem Sacrae serip-turae interpretem eximiuu 01. Maillardum. 1511.)
Sledeče je dohil prečastiti gospod Adone Doni v arhivih samostana Sauta Groce v Veroni:
Gospa Eletta Veronska je bila tako čudovito krasna in lepega telesa, da so dali mestni učenjaki, ki so docela poznali zgodovinsko istino in bajko, njeni materi imena Satona, Leda in Semele, da so na ta način izrazili svoje prepričanje, da je položil njen sad vanjo bolj verjetno bog Jupiter kakor kak umrljiv mož, kakor so bili soprog in ljubimei imenovane dame. Ampak najmodrejši, posebno Ffa Battista, ki je bil pred menoj prior samostana Santa Croce, so trdili, da izvira taka lepota telesa iz vragovih del, ki je umetnik v tem zmislu, kakor ga je umeval Nero, cesar Rimljanov, ko je umirajoč zaklical: «O kak umetnik umrjeml» In nobenega dvoma ni, da bi ne bil satan, sovražnik božji, ki je zelo spreten pri izdelovanju kovin, prav tako spreten pri upodabljanju mesa. Jaz, ki tu-le govorim z Vami, sem, ker se spoznam po svetu,
Ljudski na podlagi splošne in enake volilno pravice izvoljeni parlament je dovršil naloge, katerim kurijalna zbornica ni bila kos. Vravnal je z nagodbo gospodarsko razmerje med Avstrijo in Ogrsko, rešil je proračun. Ob tej priliki so socialno-demokratični poslanci prezentirali meščanski večini in nje izvrševalnem organu, Beckovi vladi, menice delavskega razreda, brali so pasivni konto kapitalistične družbe, kritikovali nje razredno upravo, razredno justico i. t. d. Tedaj je bila vlada prisiljena, da prizna stavkujočim pravico do straž, da pomnoži in preuredi obrtno nadzorstvo. Važna je ustanovitev socialno-politične sekcije in krejiranje ministrstva javnih del. Meščanska večina — in v to spadajo slovenski kle-rikalciin liberalci— jezvišala rekrutni kontingent domobrancev; socialni demokratje, ki so se na vso moč upirali tej stvari, so izsilili, da se je sprejel zakonopodpori reservistovskim familijam, zakon o drž. uslužbencih ter trgovskihpomočnikih. S svojim noomahljivim nastopom so zlomili hrbtišče finančnemu ministru, zahtevajočemu žvišanje žganjarine. Velevažno je dalje, da se jo vlada pod pritiskom socialne demokracije zavezala predložiti do B. novembra načrt starostnega in invalidnega delavskega zavarovanja.
Socialni demokratje so zahtevali v svojih nujnih predi ogih scenitev kuhinjske in živinska soli, acenitev cukra, zahtevali 20,000.000 kron za železničarje, 4,700 000 kron za poštarje, terjali so od vlade, da predloži deželnim zborom načrte, sloneče na podlagi splošne in enake volilne pravice, toda meščanska večina s slovenskimi klerikalci in liberalci je vse te predloge po vrsti odklonila. S tem je ljudstvo oškodovano v svojih najvitalnejših interesih!
Nekaj pa je le koristnega tudi na tem! Ljudstvo spoznava svoje prijatelje in sovražnike, tisti ki so lani drveli še že Hribarji in Gostinčarji, se
danes, ko vidijo na lastno oko. prijemljelo za glavo, in dajejo nam prav, ki smo jih pravočasno svarili pred temi političnimi kimavci. Slovenski klerikalci in liberalci so najboljši agitatorji za našo stranko!
Narodni kompromisi
(Dopis iz Trsta.)
Na Primorskem imamo letos dobo narodnih kompromisov in «zgodovinskih» dni. Slovenski, hrvatski in italijanski narodni politiki so sedli za zeleno mizo in sestavili ter odobrili kompromisne načrte glede volilnih reform za deželne in mestne zastope. Nič ni bilo bolj klavrnega od teh kompromisnih načrtov in od načina, po katerem so bili izpeljani. Politika primorskih narodnih zastopnikov ni dobila morda še nikdar hujše klofute od vlade, nego ravno v dobi narodnega kompromisa. Vodja avstrijskih kompromisnikov, ministrski predsednik Beck, je prisilil zastopnike primorskih narodnosti, da so sedli za eno mizo, tam pa jim je ukazoval. Kompromisi so bili končno narejeni in tiste dni je slavilo meščansko-narodno časopisje kot zgodovinske. Na dolgo in široko se je pisalo o težkočah, ki jih je bilo treba prebiti, da se je prišlo do sporazum-ljenja. V najčrnejših barvah se je slikalo preteklost, narodne boje in narodno sovraštvo. Marsikdo se je že čudil in se povpraševal, zakaj in kako se je sovražilo doslej slovensko in ital. ljudstvo na Primorskem. Celo skeptiki in ljudje, ki imajo resnično in globoko hrepenenje po ljubezni med narodi, so se čudili pogumu narodnih voditeljev, čeprav so natihem dvomili o vspehih komprom;Sov. Prišlo bi bilo morda res do vspeha, če bi bili kompromis-niki pozabili na programe svojih strank in če bi ne bili pozabili, da razven zastopnikov živi tudi tisto od njih zastopano ljudstvo, ki je takšno, kakor so si ga bili sami vstvarili še pred kompromisi in ki sluša svoje voditelje najraše takrat, kadar bi jih ne smelo. Narejeni so bili kompromisi, toda nihče ni maral pripraviti ljudstvo nanje. O kom-
videl marsikdaj zvonove in podobe iz človeške roke, ki jih je ustvaril sovražnik človeškega rodu. Umetništvo na stvari je prekrasno. Slišal sem tudi o otrocih, ki jih je položil vrag ženskam v naročje, toda glede tega mi je jezik vezan po izpovedni molčečnosti. Ne bom torej druzega povedal nego to, da se je na poseben način govorilo o rodu gospe Elette. Videl sera damo vprvič na veronskem trgu na veliki petek leta 1320, ko je dokončala štirinajsto leto. In od tega časa sem jo videl zopet na izprehajališčih in v cerkvah, ki so jih dame rade obiskavale. Podobna je bila sliki, ki jo je ustvaril mojster.
Imela je lase kakor iz tkanega zlata, čelo belo, oči pa take barve, kakor se jo dobi le pri nekem zelo dragem kamenu, akvamarinu; lica kakor rože In nos raven in fino urezan. Njena usta so bila začrtana kakor Amorjev lok in so ranila smehljaje; in tudi bradica se je smejala kakor usta. Celo telo gospe Elette je bilo ustvarjeno za užitek ljubečim. Njena prsa niso bila zelo velika, vendar je dvigalo srajco dvoje polnih in zelo ljubkih okroglim Prav tako vsled svojega svetega opravila kakor tudi zategadelj, ker sem jo videl vedno le v cestnih oblačilih, Vam ne morem opisati ostalih delov njenega telesa, ki so vsi pričali o svoji popolnosti pod pokrivajočim jo blagom. Reči Vam morem samo to, da ni mogla, če je bila na svojem navadnem prostoru v cerkvi San Zenone, napraviti nobenega g<bljaja, bodisi, da bi se bila dvignila, bodisi pokleknila ali pritisnila čelo na desko, kakor
zahteva trenutek, ko se povdiguje sveto telo Jezusa Kristusa, da n ■ bi bila vlila vsem možem, ki so jo zagledali, žgočega koprnenja, držati jo v svojih rokah.
Poročila pa se je gospa Eletta s petnajstimi leti z Antonijem Torloto, nekim advokatom, ki je bil zelo učen mož in na zelo dobrem glasu, zelo bogat, toda že zelo star in tako debel in neokreten, da se ni vedelo, kadar je nesel veliko usujeno vrečo, v kateri je nosil svoje spise, katera vreča nosi drugo.
Vsakega je bolelo pri misli, da naj postane vslud moči zakramenta sv. zakona, ki je bil postavljen v večni blagor človeštva, najlepša dama v Veroni last tako starega, hirajočega moža. In modreci so gledali bolj žalostni nego presenečeni, kako je mlada gospa Antonija Torlota uporabila prostost, ki jo ji je dal njen mož, ki je cele noči reševal probleme o pravici in krivici, in sprejemala skrivaj najlepše veronske viteze. Ampak veselje, ki ga je pri tem občutila, je črpala iz sebe in ne iz njih. Ljubila je sebe, ne nje. Imela je vedno le slo nad svojim lastnim mesom, Njej sami je veljalo njihovo hrepenenje, njihova sla, njihove laskavosti, In vsled tega se mi zdi, da je bila prav posebno obtežena z grehom mesa. Zskaj čeprav nas ta greh loči od Boga, kar priča o njegovi veličini, je resnična trditev, da gleda visoki sodnik na mesene grešnike tu doli in na onem svetu z manjšim srdom, kakor na skopuhe, izdajalce, morilce in vse one hudobneže, ki prodajajo svete reči, — v ko-
promisih se je pisalo dolge članke na uvodnih mestih narodnjaškega časopisja. Verni čitatelji dnevnih notic niso vedeli o vsej tej komediji ničesar. Živeli so namreč še vedno v narodnih bojih, živeli so med dnevnimi noticami in dnevnimi dogodki. Živeli so še nadalje v dobi ščuvanja proti vsemu, kar ni prisegalo na «Trieste o nulla», na dvatisočletno kulturo, na italijanstvo, oziroma na slovanstvo Istre, Trsta in Primorja sploh. Kajti vsak pošten naroden časopis je smatral za svojo dolžnost, zagovarjati na prvi strani narodno sporazum-Ijenje in ljubezen, na drugi in tretji strani pa ščuvati še nadalje narod proti narodu in zasramovati narodnega nasprotnika. Na prvi strani so veroval', na drugi pa tajili. In zmagale so dnevne notice, dnevni dogodki. Zmagale so razmere, ki jih kom-promisniki niso hoteli, niti ne premeniti in ki so jih bili sami ustvarili. To je bil vsega obža'ovanja in pravične sramote vreden konec klavrnih «zgodovinskih dni» in meščansko-političnih kompromisov.
Na enkrat je bilo konec farse in ko je padlo zagrinjalo zadnjikrat, so bili vsi presenečeni. Farsa je bila dobro uprizorjena, ko pa so stopili na zrak, so se čudili. Tako lep je bil vrt na odru in solnce je sijalo z vedrega neba — zunaj je pa še vedno bliskalo in grmelo kakor tedaj, ko so stopili v gledališče.
Prišli so hrupni dogodki v Pulju, Gorici, Trstu in drugod. Italijani so kakor prej nasprotni slovenskim šolam, slovenskim napisom, slovenskim trobojnicam i. t. d.; celo premestitvi učiteljišča iz Kopra v Gorico nasprotujejo. Na enak način nasprotujejo Slovenci in Hrvati italijanskim zahtevam. Na mir in ljubezen je pozabil celo najbolj vneti zagovornik kompromisov in v najlepšem cvetju imamo spet narodno sovraštvo in naroden bojkot. Zmagale so dnevne novice.
Že davno smo bili prepričani, da je meščanstvo nezmožno, ublažiti narodne boje, kaj še, da bi bilo zmnožno, rešiti narodno vprašanje. Nezmožno je že zato, ker še nikdar ni skušalo, pridobiti si to zmožnost. Udalo se je zadovoljno narodnemu šovinizmu in ne kaže, da se ga hoče posluževati še nadalje, zato da bi se ob narodnih bojih pozabilo na socialne boje. Meščanstvu so postali na ta način narodni boji vprašanje politične ekzistence.
Dnevne novice primorskega meščanskega časopisja igrajo veliko ulogo v podžiganju narodnega sovraštva. Tudi shodi, ki jih prirerajo slovenski, hrvaški in italijanski narodnjaki nimajo največkrat nobenega drugega namena, še manj pa drugega vspeha. Italijanski govorniki pripovedujejo o barbarih Slovanih, Gregorin ali Ryb.f pa o po-
likor se slabe želje, ki razburjajo poltne ljudi, ne porodijo zaradi samih sebe, temveč kažejo le kot oskrunjeni ostanki prave ljubezni in ljubezni do bližnjega.
Ampak gospa Eletta, ki je ljubila edinole samo sebe, je bila mnogo bolj daleč od boga kot mnogo drugih žen, ki so bile premagane od svoje pohotnosti. Ta pohotnost je bila zaradi nekega druzega. Poltenost gospe Elelte pa je bila zaradi nje same. Kar sem tu povedal, naj bolje pojasni nadaljevanje povesti.
V starosti dvajsetih let je zbolela in čutila, da se bliža smrt. Tedaj pa je neizrečeno žalostno ob-jokala svoje lepo telo. Pustila se je obleči od svojih služabnic v svoja najlepša oblačila, ogledavala se je v zrcalu, ljubkovala z obema rokama nedrije in ledje, da bi uživala še enkrat svoje lastne čare. In ker ni hitela trpeti, da bi to od nje same oboža-vano telo snedli črvi v vlažni zemlji, zaklicala je umirajoča z globokim vzdihom vere in upanja:
«Satan, vročeljubljeni satan, vzemi mojo dušo in in oje telol Satan, ljubi moj satan, usliži mojo molitev, vzemi moje telo z moio dušol»
Prepeljali so jo po stari navadi z nepokritim obličjem v San Zenone, in kar pomnijo ljudje, še ni nihče videl tako lepega mrliča! Med tem, ko so pa duhovniki okoli nje peli in brali zadušnico, se je zdelo, da pc Čiva zamaknjena v rokah nevidnega ljubimca. Po svečanosti so krsto gospe Elette skrbno zaprli in spustili v sveto zemljo med grobove, ki obdajajo cerkev San Zenone in med katerimi se nahaja nekaj antiknih sarkofagov. Toda naslednjega jutra je bila zemlja, ki je bila nametana na mrtvo, razkopana in videlo se je, da je bila krsta odprta in prazna.
lentarjih in regnikolih. In oboje narodnjaško časopisje tekmuje med seboj, kdo bo ostudnejše obrekoval in črnil ljudstvo nasprotnega naroda. Ce se izve, da je avtor tega ali onega zločina Slovenec ali Hrvat, berete v italijanskem narodnem časopisju takoj notice o barbarih Slovanih, ki so prišli bosi čez hrib. Ampak v odgovor objavljajo slovenski in hrvaški narodnjaški časopisi poglavje oregnikolih. In gonja, ki jo je pričelo naše narodno novinstvo zoper revne podanike italijanskega kraljevstva in nič manj gnusna, nego ona italijanskih listov zoper sinove «barbarskih Slovanov».
Statistika res dokazuje, da dajeta Kalabrija in Sicilija največji odstotek zlcčincev. Ampak slovensko časopisje ni zato še opravičeno, da blati ves italijanski narod. Boljše bi bilo, posvetiti v razmere, ki vstvarjajo te žalostne odstotke zlcčincev drugod in tudi pri nas.
Saj je naša kapitalistična družba največi zločinec, ker je rediteljica zločinov! In kaj bi rekli o pisavi narodnjaškega časopisja na Primorskem o poznanih dogodkih v Gorici? Ali ni bilo to pravo tekmovanje v špijonaži ? Če se je poznalo ime koga, ki je zinil kaznjivo besedo, se ga je takoj objavilo v listu. Človek bi skoro mislil, da so bili od policije plačani za špijonažo.
Dokler se bo ta metoda boja nadaljevala, bodo vsi kompromisi, sklenjeni za mizami ministrskih sob, ostali brezuspešni. — Dokler se bo pisalo na prvih straneh slavospeve o kompromisih in sporazumljenju, med dnevnimi novicami in vsakdanjimi dogodki pa ščuvalo narod proti narodu, do tedaj je in bo vsak kompromis prazen papir, Če so narodne stranke res zastopnice gotovih slojev naroda, potem je vsak njih korak narejen v imenu naroda in torej tudi vsak kompromis. In če je stvar taka, je treba narod na sporazumljenje tudi pripraviti. Slaviti vzvišenost ideje o bratski ljubezni med narodi postane čisto navadna lum-parija, ako se na drugi strani idejo smeši in skruni z obrekovanjem drugih narodov.
Toda meščansko časopisje bo ostalo kakor je — in ž njim vsa hinavska narodnjaška politika. Zgodovinska naloga delavstva je, da ustvari tla za resnično sporazumljenje med narodi — in delavstvo bo znalo to svojo nalogo izpolnili!
PoHtfčiii odsevi,
Podržavljenje železnic. Med državno upravo in vodstvom privatnih železnic se je doseglo popolno soglasje, vsled česar preidejo v državne roké železnice avst. železuične družbe, avstr. severo-zapadna železnica ter južnoseverno-nemška zvezna železnica.
Nenavadna delavnost ogrskega parlamenta.
Strah pred splošno in enako volilno pravico je vladajočim bečarom na Ogrskem stopil korenito v ude. Parlamenta se je polotila nenavadna ner-voznost. Na eni strani si hočejo sedaj, ko še čutijo moč v svojih rokah, zagotoviti kar največ postojank v javnem življenju in si z «gospodarsko» zakonodajo napolniti na stroške produktivnih slojev svoje žepe. Pri tem jim marsikatero naigra njih absolutna nezmožnost, ki jim je obesila na pleča tudi ime analfabetov. Sposelsko novelo so vpeljali čisto srednjeveške razmere za služinčad. Z zakonom o žganjarini so naklonili zemljiškim magnatom bogato darilo, s tem da so odvzeli velik del kontingenta za proizvajanje žganja industriji in da so prepovedali izvoz odpadkov v tujino. Z organizacijo poljedelskih zborn'c, ki bodo čisto v rokah velikih magnatov, so si zagotovili gospodstvo za bodočnost, Te zbornice so obdarjene z legislativno inicijativo in z obsežno policijsko kontrolo nad poljedelskimi organizacijami. Po drugi strani pa so se skušali z raznimi dema-goškimi umetnijami pripraviti za volilni boj z demokratičnimi elementi. Sklenili so eksekucij-sko postavo, po katari bodo kmetje, obrtniki i. t. d. močno obvarovani pred rubežnijo i da s tem ti ljudje izgube ves kredit, na to madjarski modrijani niso pomislili; saj pa tudi stoji na čelu jurističnega ministrstva mož, ki o pravu in o pravosodju prav nič ne razume. Tako se je ob razpravi tega zakona pripetila sitna zgodba. Malkon-tent N a gy je predlagal, da se proglase pokojnine uradnikov in uradniških vdov za nezarubljive. Justični minister je pritrdil in zbornica je predlog sprejela. V tem pa stopi v zbornico ministrski predsednik Weckerle in ko iSve, za kaj se gré, za-kliče: kaj ste znoreli? Potem se dado vpoko-jiti jutri vsi uradniki, da se otresejo nadležnih upnikov! Justični minister je postal vsled blattlaže rdeč kot kuhan rak in nervozno mečkal v roki neke papirje» Iz zadrege jih je rešila gosposka zbornica, ki je predlog odklonila.
Zmaga socialne demokracije na finskem. Finska socialna demokracija ni !e obranila svojih
dosedanjih osemdeset mandatov, pridobila je še tri nove, tako da šteje frakcija v finskem parlamentu triinosemdeset poslancev. Gotovo je, da bo socialno-demokratična stranka najzanesljivejša garancija za ohranitev ruske konstitucije, ki je sol v očesu ruskega absolutizma. Kakor poročajo iz Hel-singforsa, je bilo izvoljenih v Finski deželni zbor: 25 pristašev švedske stranke, 25 mladofincev, 54 staroliacev, 83 socialnih demokratov, 9 agrarcev in 2 člana krščanske delavske zveze.
Odprava verskega ponka na rimBkih šolah. Rimski občinski svet je odpravil na vseh šolah brez izjeme verski pouk. To je pap?ža hudo vznemirilo. Pred nekaj dnevi je povabil k sebi časnikarja ter mu razložil svoje bolečine. Dejal je: «Če bi le mogli premeniti človeške glave. Zlo stopa kakor vino v glavo in glave so kakor zvonovi, ki jih treba preliti, če se ubijejo. Žal, da se človeških glav ne da preliti, če so pokažene.» V tem se gospod papež res ni motil. Rima ne bodo premagala peklenska vrata, temveč te neprelite človeške glave.
Srbska vladna kriza — reiena. Mladoradi-
kalna stranka je pritrdila kompromisu, ki so ga predlagali staroradikalci. Ministrstvo sestavi Veli-mirovid Skupščina reši letošnji proračun brez apa-neže in trgovsko pogodbo z Avstro-Ogrsko. Nato vstopi v kabinet troje mladoradikalcev v svrho, da se izvede revizija volilnega in občinskega zakona, Nove volitve se morajo izvršiti najkasneje do 8. septembra prihodnega leta.
Politično gibanje v Turčiji. Kakor kažejo vsa znamenja, stoji osmanska država pred usodnimi dogodki. Nenavadno je, da se vzdigujejo moha-medanski narodi, ki jim koran prepoveduje vsako politično delovanje, katero se ne sklada s slepo pokorščino sultanu, proti zastarelemu absolutnemu državnemu sistemu. Državni prevrat, ki se odigrava v Perziji, mladoturško gibanje in vojaške revolte v Macedoniji niso drugega nič, kot pojavi mogočne duševne revolucije proti orijentalskemu despotizmu. — Mladoturki, ki so že doslej agitirali tajno, po načinu ruskih ni-hilistov z let sedemdesetih, nastopajo čez dalje bolj javno, čez dalje agresivnejše. Revolucionarni letaki in lepaki so se v nekaterih turških pokrajinah, zlasti v Macedoniji, že popolnoma vdo-mačili. Voditelji mladoturške stranke so začeli z agitacijo v tujini, v Parizu, v Ženevi; dijaki in uradniki so jo prenesli domov, kjer je kmalu pognala korenine. Propagandisti so začeli s svojim delovanjem najprvo v armadi, ki je glavni steber turškega absolutizma, in sicer z velikim vspehom. Proklamacije in letaki mladoturške stranke se razširjajo v ogromni množini med vojaštvom. Sedanje vojaške revolte so sad tega agitatoričnega dela. Po poročilih iz Soluna je ves tretji voj na tem, da prestopi v tabor revolucije. Okoli 200 častnikov se je zaklelo, da izvojujejo ustavo za vsako ceno.
Umetnost in književnost.
«Kapitalistični razred.» Pod tem naslovom je izšla te dni v založbi «Delavske tiskovno družbe» v Ljubljani brošura, ki je prav sedaj aictimlna. «Kapitalistični razred» je namreč III. del Eifurt-skega programa, ki ga je napisal K. Kautsky. Razpravlja o kartelih in gospodarskih krizah. — Brošuro je poslovenil sodr. Anton Kristan. Cena brošuri 30 vin. Dobi se pri «Delavski tiskovni družbi» v Ljubljani.
«0 konsnmnib dr ni t vi h.» Sedaj, ko «Slovenski Narod» zopet zabavlja proti konsumnitn društvom in prorokuje novoustanovljenemu konsum-nemu društvu za Ljubljano in okolico zgodnjo smrt, opozarjamo cenjene čitatelje, naj si nabavijo brošuro «O konsumnih društvih», iz katere se bodo poučili, kako je «Slovenski Narod» neumen in —- zloben! Brošura stane 20 vin. Dobi se v «Delavski tiskovni družbi» v Ljubljani, Dunajska cesta št. 20.
«Nevarni socializem.» Krasno delo sodruga Etbina Kristana jpod naslovom «Nevarni socializem» izide tekom prihodnjih štirinajst dni v založbi «Delavske tiskovne družbe» v Ljubljani.
Cenjene naročnike, ki ie niso ponovili naročnine za III« četrtletje, prosimo, da store to v najkrajšem času, ako nočejo, da se jim list ustavi.
Domače stvari.
Mrtva Stranka. Da je prenehala izhajati «Nova Doba», bi zase ne bil posebno važen dogodek i list je bil pust kakor žaganje, nihče ga ni bral in zato tudi nihče ni jokal ob njegovi smiti. Z njim pa je prav mirno v Gospodu zaspala tudi slavna «Gospodarska stranka»; in za smrtjo te «stranke» se skriva smisel, ki je besede vreden. 2e nekaj let je tega, kar se mlajši in živahnejši elementi v sta-roliberalni stranki na tihem puntajo. Čisto naravno je, da se ljudjč, ki bi res radi politično živeli, ne počutijo posebno dobro v družbi klike, ki je nesposobna za vsako rodovitno delo in ki pokale
nekaj življenja samo tedaj, kadar ji priložnost dovoli, da je nasilna. Iz kroga teh mladih puntarjev se je rodila pred poldrugim letom «Gospodarska stranka», ki si je napravila tudi svoje, glasilo, «Novo Dobo». Že prvi nastop te «stranke» je bil nadvse nesrečen — nastopila je brez programa in brez temperamenta. Staroliberalni program je obstajal navsezadnje samo že iz spodnjega krila fa-rovške kuharice; nikakor pa ni resnica, da bi bilo to interesantno oblačilo vsebina in višek vseh teženj slovenske buržoazije. Da je bila zbrala mlada frakcija vse, kar je še resnične volje in težnje v tej buržoaziji ter zavedno in s temperamentom zastopala to voljo in težnjo, bi se bila morda porodila iz liberalnega mitvega trupla živa in razmeroma krepka meščanska stranka. Ali voditelji «Gospodarske» so od vsega začetka manevrirali s tako naravnost ženijalno nesirdnostjf, da so zavozili, še predno se je voz premaknil. Ob lanskih drži-vnozborskih yolitvah, ko je politično življenje na Slovenskem zavalovalo tako burno kakor n koli poprej, se sploh genili niso, dasi so imeli svoj list, svoj strankarski odbor in, kakor so trdili, tudi nekaj pristišev. Nato pa je prišel kmalu naravnost smešen preobrat. Stranka, ki se je rodila iz krogov liberalnih puntarjev in o kateri je ves svet sodil, da se smatra za naslednico meščanske liberalne stranke, je postala Čez noč — knietska stranka; in sicer ne slovenska agrarna stranka, temveč zgolj kmetska stranka za ribniško dolino. Popolen polom pa je prišel ob zadnjih deželno-zborskih volitvah. Poglavar «Gospodarske stranke» je kandidiral v Ljubljani poleg pristnega klerikalca; in dasi ni iskal klerikalne pomoči — vedel je, da mu bo prostovoljno dodeljena. Takrat je bila že zapečatena usoda mrtvorojene stranke; s sumnjivo taktiko v Ljubljani in s porazom v ribniški dolini je bila izpolnjena. — Žalostno življenje in še ža-lostnejši konec «Gospodarske stranke» je živo znamenje, da svobodomiselna slovenska buržoazija sploh ni več sposobna za samostojno in resno politično življenje. Peščica starukopiti ih liberalcev, ki se zbira okoli Tavčarja, je le ostanek stranke; solznonarodnjaški brezprogramni Hribarjevci so tudi vse kaj drugega prej nego politična stranka. Kar je štrebnjev, *i bi se radi politično izživeli, stopajo odkrito v klerikalni tabor; tisti redki ljudjč. ki so si ohranili resnično svobodomiselnost, pa simpatizirajo z delavsko stranko, s socijalno demokracijo. Tako je odgospodanla stranka, ki je nekoč vladala na Slovenskem; in vsak poskus oživljcnja se je izjalovil in se mora izjaloviti.
Gonja proti učiteljstva. Dan za dnem nadaljuje «S ovenec» z vso besnostjo svoje ščuvanje in hujskanje proti ntklerikalnim učiteljem. Napada, denuncira, žuga. Vse to s popolnoma jasnim namenom, da bi se učitelji zbali za svoj vsakdanji kruh, ki jim ga dežela itak ne reže predebelo, in da bi se v tem strahu uklonili ter zlezli pod komando farovža. KI rikalcem se nepotrebno zdi, da bi le z najtanjšim plaščem sramežljivosti prikrivali svojo nasilnost; ob vsaki priliki kažejo z blagoslovljenim svojim prstom na dejstvo, da imajo v deželnem odboru že večino in da jo v deželnem zboru č'sto gotovo dobe. In z jasno besedo s<5 to glasi: «Učitelj, ali veš, kaj ta večina pomeni}' Vrzi o pravem času svoje prepričanje pod klopi» — V breziuočni, leni in bojazljivi lib Talni stranki uči-teljstvo ne bo dobilo zaščite, kadar mahne preko njega črna palica. Klerikalci nameravajo na Kranjskem storiti, kar so storili krščanski socialci na Nižjeavstrijskem: poklerikaliti šolo do dna, učitelje pa napraviti za svoje mežnarje. Tej nameri se mora ljudstvo z vso močjo v bran postaviti. Ljudstvo ne more in ne sme dovoliti, da bi vzgo-jevali njegovo mladino brezznačajni ljudje, farovški hlapci! Klerikalci naj malo pomislijo, da je hoj za šolo najnevarnejši boj in da v njem ne bodo imeli opraviti samo z liberalci, pred katerimi so res že izgubili ves rešpekt, temveč z delavstvom, ki nikdar ne bo dovolilo, da bi se mu mladina poneumnila in potrapila v farovških šolah!
Ali je podraženje piva potrebno? Pivovarnami kriče, kakšno izgubo imajo pri izdelovanju piva. Nasprotno pa dokazujejo njihovi lastni, oziroma uradni podatki. Vležano pivo velja pivovar-narja po dotičnih podatkih hektoliter 16 kron; imajo torej, ker ga dajo gostilničarjem po 26 kron (na Štajerskem), 10 kron dobička pri hektolitru. Pri marčnem pivu bi imeli sicer nekaj manj dobička, a ga prodajajo gostilničarjem po 4 krone dražje. Ce torej izdela pivovarna 360.000 hektolitrov piva na leto in ga proda, napravi triinpol milijone kron dobička. Ce pa ne bi bil ta račun pravi, so podali neresnične podatke za podlago delavski zavarovalnici proti nezgodam v škodo delavstvu.
Noto Slovanstvo. Češki socialistični publicist F. V. Krejči je objavil v reviji «Akademie» članek o «novem Slovanstvu» iu prrško glasilo češke socialne demokracije, «Pravo Lidu», ga je ponatisnilo. Pisatelj utemeljuje globoko in pravilno, zakaj to novo zbliževanje in zmirom treznejše medsebojno spoznavanje slovanskih narodov ni in ne ostane samo lepa utopija, kakor za časa Kol'drja, temveč, da ima to «novo Slovanstvo» veliko bodočnost in zgodovinski pomen. Ta moderna zavest skupnosti, to stremljenje po enotnosti je nekaj povsem naravnega in nujnega, kajti Slovani niso le pleme, kakor Germani in Romani, temveč z
večjo pravico bi se imenovali narod; da so ostali jezikovno in kulturno ločeni, je zakrivil edinole neugodni politični razvoj. Slovanska ideja ima bodočnost in opravičenost, ker ne temelji več na ca-rofilstvu, na političnem in kulturnem konserva-tivizmu, temveč na demokrati zmu. Novo Slovanstvo ne bo zapreka socialistični intemncionali, temveč ji bo v korist,. «V oni meri, kakor bo napredovala zavest duševne in kulturne enote Slo-vanstva, se bo čedalje več moglo govoriti o slovanskem socializmu, kakor določenem in enotnem tipu.»
Na zanimiva izvpjanja Krejčijeva se najbrž po priliki še povrnemo. Danes smo omenili njegov članek posebno zategadelj, ker ga je tržaška «Edinost», hinavska in neumna kakor ponavadi, objavila z izrecnim namenom, da bi podstavila nogo slovenski socialni demokraciji. Krejči je napisal svojo študijo ob času, ko se je vršila v Pragi tista dolgočasna «vseslovanska» komedija, ki ni imela z idejo demokratskega novega Slovanstva prav nobenega opravila; in prismojena «Edinost» misli, da se naši čeiki sodrugi solznoginljivo navdušujejo za Kramafa, Hribarja in Hlibovickega! Kar se pa tiče «nacionaliziranja» socialne demokracije, naj si «Edinost» nič ne beli glave; socialisti vseh narodov so bili vselej bolj in resnično nacionalni; nego različni kričavi narodnjakarji, ki jim je vsa narodna zavest in vse narodno delo — trobojna rjuha.
Snža kot denarni vir — za cerkev. Ob letošnji hudi suši so uprizarjale na Glincah pri Ljubljani delavke iz tabačne tovarne procesije za dež v novo cerkev, ki so jo letos dozidali. Vsaka taka pobožnost pa mora biti tudi združena z «ofrom». Kdo in po čegavi iniciativi so se prirejali ofri. nam ni znano, reči pa smemo, da tako izkoriščanje verskega čuta tobačnih delavk, ki si svoj denar zaslužjo s svojimi rokami, ni na mestu. Pomislimo le, kako ogromne vsote denarja ima katoliška cerkev v Avstriji in da ta kapital narašča vsako leto za več lepih milijonov, in da se s tem le kupiči imetje mitve roke, ki ne bo dinašalo ljudstvu dobička nego le robstvo.
«Slovenski Narod» — proti konsnmentom! L"st dr. Tavčarja se kaže v čimdalje lepši luči. Prav tako — bodo saj tisti elementi, ki so doslej tupatam verjeli frazam tega lista, korenito ozdravljeni ! «Siov. Narod» je stopil popolnoma na stran pivovarnarjev in seve — proti ljudstvu. Piše, da ni prav, da ljudstvo podraži no pivo bojkotira. In celo hud, strašansko hud je na vse tiste, ki se ne puste od pivovarnarjev in gostilničarjev odirati. Zlasti pa se je spravil z vso silo na socialno - demokratično stranko, ki je vzbudila ljubljanske kon-sumente na noge. Mi mu ne zamerimo lega! «Slov. Narod» pač stori vse za kapitaliste, saj je glasilo stranke «tistih, ki v d> želi kaj premorejo» (to so besede dr. Tavčarja glede tega, kdo so liberalc). Tudi proti pravkar ustanovljenemu konsumnemu društvu se je postavil po robu. No, no! g. Malovrha in njegove sotrpine naj čisto nič ne peče ta stvar. Če ga pa bn, bomo že popihali na njihove ranice. Pribito pa bodi: Slov. Narod» je proti — konsnmentom. Konsumentje pa bode proti «Slov. Narodu»!
Železničarska veselica pod imenom «Porci-junkula v Šiški» bo repreklicno 2. avgusta po poldne. Začetek ob 3 uri. — Kegljanje za dobitke se prične 26. julija ob 9. uri zj. Zglasiti se jn na kegljišču. — Vstopnina na veselico: v predprodaji 30 vin., pri blagajni 40 vin. — Zabava bo izvrstna.
«Če sebi ne želiš klofute, jih tudi drugemu ne da-jaj!» Pozneje prinesemo poročila tudi o drugih mojstrih, ki nič boljše ne delajo z vajenci, ter bomo poučili obrtno oblast o njenem delokrogu.
Socialni pregled.
Is življenja vajencev. Pod tem naslovom smo v št. 54 «Rdečega Praporja» objavili nekatere zanimivosti in dosegli smo že n< kaj vspeha. Obrtni nadzornik je že ogledal tisto imenitno posteljo v Irkičevi delavnci in je tudi gos^e mojsterci pove dal, da naj preskrbi drugo prenoščišče, oziroma posteljo za vajenca. Predno pa se vajemc loči od tiste kište, bi bilo priporočljivo, da jo ljubljanska obrtna oblast fotografira za spomin, kako se je lela 1908 živelo v beli Ljubljani; ali pa da se odkupi za bodočo galerijo na Gradu in se začasno iz.rači v oskrbo kiparju Zajcu, ki je itak že tam. Tisti srečni vajenec zdaj začne delati zjutraj pol ure pozneje, zvečer pa neha pol ure prej, vendarle dela še zmirom 12 ur na dan — dasi kovinska zadiuga določ delavni čas na dnevnih 10 ur. Odmora med delavnim časom, ki ga zakon določr, pa še zdaj ni v tej delavnici. Ko je gosp. L kič zvedel, kaj je naš list pisal, je dva fanta okl. futal in enega s tako silo, da mu je iz nosa in iz ust kri tekla in je imel vso srajco krvavo; kaj poreče o tem državno pravdništvo, bomo poročali pozneje. — Pri Bremcu se je vsled našega opomina delavni čas sa vajence skrajšal za cele tri nre. Začno zjutraj ob Vi6. uri in delajo zvečer do ure. Pretepal gospod Breme pač ni vajencev, ampak samo vpil je nad njimi ta vzorni katolik z gospo moj-sterco vred. Pri Vossnerju smo pa kratek proces naredili} enostavno in najbolj priporočljivo je, takemu mojstru odvzeti vajence; in to smo tudi storili. Kake f dolgo je popreje čakal, da je enega dobil, še dlje bo čakal, da dobi drugega; in med tem časom se bodo že umirili njegove živci. Rek veki:
Shodi.
Sinočnji shod proti draginji, ki se je vršil na vrtu «Narodnega Doma», je postavil na laž Slovenski Narod» in magistralno gospodo. «Narod» in Hribar trdita vonomer, da je ljubljansko prebivalstvo zadovoljno s sedanjo draginjo; na shodu se je zbralo poldrugi tisoč ljubljanskih konsumentov, ki so glede draginje povsem drugega mnenja kot sita gospoda okrog «Naroda» in na magistratu. Za politično spodobnost ljubljanskih drž. in deželnih poslancev ter občinskih očetov je zelo značilno, da nihče izmed njih ni čutil potrebe, približali se kon-sumentom, vzlic temu, da so bili izrecno vabljeni. Ljubljanski prebivalci so prav dobro občutili žaljivo vedenje ljubljanskih poslancev, spoznali so, da se jim ti ljudje z medenimi besedami le sladkajo ob volitvah, sicer pa j»h ne poznajo. In to spoznanje je silno koristno, da se Ljubljana slednjič veudar enkrat otrese svojih političnih škodljivcev. V srcih ljubljanskih prebiva'cev se posaja vedno odločnejše, vedno konkretnejše misel, da je treba sedanji bojkot raztegniti tudi na politične izkoriščevalce, ki žepom ljubljanskih konsumentov niso nič manj nevarni kot gospodarski kartelaši. — Shod je otvoril sodr. Pet.rič, ki je bil z vzklikom izvoljen za predsednika. Sodr. Kocinur je poročal o včerašnji občinski seji, ko so se magistratovci pod utiskom zadnjih naših shodov vendarle zganili ter sklenili nekaj pohlevnih sklepov. Stvarno je kritikoval veliko županovo ljubezen do mesarjev. Govornik je povdarjal, da konsumeDtje se ne smejo dati uspavati vsled teh sklepov obč. sveta, temveč morajo gledati, da se sklepi natanko in z vso resnobo izvedejo. Sodr. Ant. Kristan je razkril vso hinavščino, ki jo uganja meščanska politika in meščansko časopisje povodom te draginje. «Slovenec» kriči proti draginji, njegovi poslanci pa glasujejo v drž. zboru za draginjo. Isto počenjajo Hr.bar in njegov časnikarski repek —• «Slov. Narod». Ljubljansko ljudstvo vidi, da so ediuole socialno-demokrstični poslanci z Dunaja, Češkega zastopali njegove interese ob najtrdovrat-nejšem odporu slovenskih meščanskih poslancev, vidi, da je tudi v Ljubljani le soc. demokracija energično organizirala akcijo proti draginji in priborila delne vspehe, kaj čuda, če se odvrača od meščanskih političnih hinavcev. «Slov. Narod», to glasilo mesarjev, pivovarnarskega kartela in oderuhov z ži-vi i sploh, se zaletuje v novo konsumno organizacijo ; s kakšnim vspehom, se razvidi iz tega, da se je v tern kratkem času priglasilo okrog 300 članov. Govornik na podlagi vspehov iz drugih krajev poživlja, da vstopijo ljubljanski konsumentje v novo organizacijo, ki je edino obrambno sredstvo proti večnim tem atentatom. — Predsednik in sodr. Kocmur zavrneta energično in z vsem povdar-kom žaljivke, ki jih je izustil Žargi proti tobačnemu delavstvu; sodr. Kocmur je ob tej priliki z ostrimi, pravičnimi besedami obsodil nesramno igro, ki jo uganjajo klerikalci in liberalci z delavstvom. Na to je bila soglasno sprejeta sledi ča resolucija sodruga Kristana, ki se izroči ljubljanskemu občinskemu svetu: Glede na splošno draginj-sko stanje poživljamo na vrtu «Narod, doma» zbrani ljubljanski konsumentje občinski svet, naj oživotvori «socialno komisijo», v katero naj pritegne tudi zastopnike širokih slojey konsumu-jočega ljudstva, te komisije naloga pa naj bo, proučevati sredstva, kakor: lastni mlin, lastna mesnica l. t. d., ki naj pomagajo konsumentom proti nepre« stanose ponavljajoči draginji in njenim povzročevalcem. — Predsednik je še pozival vse navzoče, da naj še nadalje vztrajajo v zapo-četem boju, ki ne more ostati brez vspeba ter nato zaključil lepi shod.
Shod. V nedeljo, 26. t. m., podoldne bo na Jesenicah javen ljudski shod z dnevnim redom: «Delavstvo in draginja». Poročevalec iz Ljubljane.
Iz Idrije. 19. t. m. dopoldne v pivarni pri Črnem orlu se je vršil znamenito obiskan shod; poročal je o draginji sodr. Anton Kristan, ki je z drastičnimi besedami opisal vzroke držginje. Pozival je v organizacijo, ker edino tedaj se jo mogeče uspešna braniti proti povzročiteljem draginje, kadar so organizacije izkoriščevanega ljudstva močne. Nazadnje je predlagal glede cene mesa primerno resolucijo na obč. svet idrijski, ki se je enoglasno sprejela. — O rudarskih razm-.rah so govorili razni sodrugi, glavno sodr. I. Straus in sodr. I. Kokalj. — Pivo se tudi v Idriji bojkotira. Po 20 vin. vrček je parola. Delavci se trdno drže. Nad pisavo «Slov, Naroda», ki zagovarja oderuhe s živili, se pa vsi hudujejo. Proč stem listom, ki je proti ljudstvu!
Iz stranke.
Organizacijam. Opozarja se vse strankine or* ganizacije po Slovenskem, da za prvo polletje 1. 1908. odračunajo strankin daVek. Naslov blagajnika je Fr. Bartl, Ljubljana, Dunajska
cesta 20. — Katera organizacija želi od strankinega tajništva referenta 7,a shod, naj vsaj deset dni pcpreje piše na «tajništvo jugoslovanske soc. dem. stranke», Ljubljana, Dunajska cesta 20.
Konsnmentje, pozor! Kdor želi pristopiti v «Konsumno društvo za Ljubljano in okolico», naj se zglasi v «Delavski tiskovni družbi v Ljubljani» (Dunajska cesta 20) ali pa pri sodr. Josipu Pe-triču, Udovču, Rakovcu, Budi in vseh onih, ki so bili že objavljeni v sredinem «Rdečem Pra-porju». Pristopnina znaša eno krono, delež pa 20 kron. — Konsumentje v Ljubljani in ckoliei! «Slovenski Narod» je že začel udrihati po kon-sumnem društvu, kar je dobro znamenje. Naj lajajo na nas, to pomeni, da je naša stvar dobra. Zatorej, na delo!
Železničarji, pozor. Te dni je vzbudila po Slovenskem precej hrupa zadeva Sentluyrenske mlekarne. Državni posl. dr. Hočevar (klerikalec) je vložil tudi tozadevno interpelacijo v drž. zboru. Cela reč je naperjona proti časti železničarskega delavstva. Vendar bodite mirni, in počakajte ukrepov organizacije, ki zadevo preiskuje. Zdi se nam, da se Vas hoče od klerikalne strani oblatiti namenoma, ker ste seveda po večini razredno organizirani delavci.
Strokovni pregled.
Poziv na konferenco ljubljanskih strokovnih organizacij. V nedeljo 26. t. m. dopoldne (začetek točno ob 9 uri zjutraj) se bo vršila konferenca ljubljanskih strokovnih organizacij z dnevnim redom ki se je na vabilih vsem organizacijam že naznanil. Prosi se vse delegate, da pridejo točno. Lokal: Hotel Ilirija, zadaj, levo.
Zidarji, pozor I Ker se v Spljetu (Dalmacija) še ni popolnoma končalo mezdno gibanje zidarjev, so vsi zidarji naprošeni, naj ne hodijo v Spljet, Kdor pa želi daljših pojasnil, se naj obrne na »3a-vez medju radnicima» v Spljetu.
Strajk v Medvodah in Goričanih. V soboto zjutraj je ustavilo delavstvo v Medvodah in Goričanih delo. Hočejo zboljšanje plač. — Delavstvo v Medvodah in Goričanih je v glavnem razredno indiferentno. Vodi ga tamošnji župnik po navodilih ljubljanskih klerikalcev. Mi želimo delavstvu najboljše vspehe, bojimo se pa, da jih klerikalci puste na cedilu, ker ne verjamemo, da bi klerikalci tudi tu pošteno z delavci mislili. Zadnjič so delavce v Bistrici na Koroškem prav grdo speljali na led.
Delavsko gibanje in kolektivne mezdne pogodbe. V poslednjem desetletju je nepričakovano poskočilo število sklenjenih kolektivnih mezdnih pogodb med delojemalci in delodajalci v najrazličnejših producijskih strokah. Na mesto poedine pogodbe, ki je določala vzajemno razmerje obeh pogodbenih strank, stopa čez dalje bolj nova pogodbena oblika, pri kateri aktivno ne sodelujejo vsi interesentje, temveč le njih zastopniki. Kakor individualna mezdna pogodba ni bila drugega kot ugovor, kako, pod kakšnimi pogoji bode delavec delal, t. j. proizvajal svojemu delodajalcu nadvred-nost, prav tako je tudi s kolektivno mezdno pogodbo. Za obe stranki pa ima slednja vendar toliko ugodnosti, da je za nekatere obrti priporočljiva in naravnost potrebna. Delodajalci si ž njo ugotove stalnost delavnih in mezdnih razmer, tedaj produkcijsko stabilnost. Delavcu pa omogoč», da izkoristi produkcijske razmere, ves domači in tuji trg; v to svrho treba seveda posameznikov, ki se brez prestanka pečajo z delavnimi in proizvajalnimi razmerami; to so predvsem fuokcijonarji strokovnih organizacij.
Ti morejo nastopati tem odločnejše, čim večja množica stoji za njimi, čim bolj so uverjeni, da se ne pogajajo z enako veljavnim kompaciscentom. Ni še dolgo tega, ko so podjetniki odklanjali sleherno pogajanje z delavci, ali celo tujimi ljudmi o zadevah «lastne hi<še», v kateri so, tako so govorili, neomenjeni gospodarji. Strokovno gibanje jih je naučilo drugega mišljenja. Čim silnejše je postajalo, tembolj je posegalo v delavne spore ter privedlo «gospodarje v lastni hiši» do kapitulacije, do poganjanja z delavci.
Pri kolektivnih pogodbah se ne sme pozabljati na razredni značaj sedanjega gospodarskega reda. S taktičnih razlogov se priporoča v dobah produkcijske ali trgovske krize sklepanje pogodb pod manj ugodnimi pogoji, toda le za kratek čas. Nikogar pa naj ne slepi mir, ki nastopi po sklenjeni pogodbi. Med obema interesentoma ne more biti trajnega miru; možna so le premirja, v katerih se treba pripravljati k novim bojem, to izvira iz načelnega nasprotja med interesi pogodbenih strank.
Delavci dosegajo s strokovnimi organizacijami Ugodnosti, ki bi jih sicer ne dosegli, toda vsi ti Vspehl jih ne smejo uspavati. Vsi današnji vspehi so le majhni obrok ogromnega dolga, ki se ga da zravnati le s premembo podlage, na kateri je bila sklenjena delavna pogodba, le z odpravo kapitalističnega družabnega reda. Nespametno bi bilo pričakovati to družabno premembo v najkrajšem času. Zgodovina ne dela skokov, toda pospešiti se da njen tempo. Kolektivne mezdne pogodbe so zgodovinska nujnost, nastala vsled veleprodukcije, ki združuje predstavitelje kapitala in dela. Ce priznavamo delo Za edini vir vrednosti in če je kapital le mrtvo delo, kakor pravi Marx, ki ga živo delo
pregiblje in razmnožuje, tedaj smemo s tem večjo samozavestjo zahtevati koncesij od teb, ki so jim le pravne norme in gospodarska sila izročila nadvlado tam, koder je v resnici stvarjajoč element le delavna sila delavčeva.
Organizovani delavci morejo s kolektivnimi pogodbami korak za korakom zboljšavati svoje gmotno stanje, tem uspešnejše, čim trdnejše in čira več jih je organiziranih. Za popolno osvoboditev delavnega razreda pa treba poleg strokovnega gibanja predvsem, da si organizirani, razredno-zavedniproletarijat osvoji vso politično moč v državi.
Mednarodna strokovna organizacija. Pravkar je izšlo poročilo o mednarodnem strokovnem gibanju 1. 1906. V trinajstih državah, ki so zastopane v tem poročilu, je organiziranih skoro 6 milijonov delavcev.
Država v industriji, trgovini, transportu v poljedelstvu vseh oseb	ženskih
Anglija	2,106.283	150.000	—
Nizozemsko	128.645	4.450	200
Belgija	158.116	5 460	—
Dansko	97.360	7.842	1.072
Švedsko	193077	13.047	7.847
Norveško	25.339	1.010	—
Nemčija	2,215.165	140.554	—
Avstrija	445.618	51.838	2.652
Ogrsko	129.332	5.503	25 000
Srbsko	5.350	550	—
Bulgarsko	5.000	—	—
Italija	202.120	1.752	71.629
Špansko	30.014__—	1.491
Skupaj 5,742 324 372.006 108.891
O dohodkih in izdatkih je podano poročilo le z 12 držav in sicer za 4,483.173 članov. Letni dohodki so znašali 123,608.776 kron, in izdatki 105,978.091 kron. Najvišje izdatke za podpore izkazuje Anglija; tej sledita Nemčija in Avstrija. Poleg tega je izdala za stavke največ Nemčija in sicer 17,273.608 kron, Anglija 3,726.755 kron in Avstrija 1,924.657 kron. Imetja so imele navedene organizacije v upravnem letu 1906, 177,600.980 kron.
Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah fessST" M
Ü	KAVARNA	S
preje ,Tedesoo( v Trsta
S se priporoča cenjenim sodrugom najtop-leje. Na razpolago so vsi važni in slo-venski, italijanski in nemški listi. Vse 8f pijače poceni Napitnina je izključena.
V prodajalni
O N O
a,
M
a
v Ljubljani
¿^ötniJsi. ty clim&riho WatPri želijo dobro. po wm' in xasrtosl/ivtrpotovali
* ^imon^JCmetetx*
v M/ut^pmi yCeloövorsk* uHe*2& jj aSgwizvJtmöu/ i/iyasn/Jcs Aq/ipi
1
•M
C/3
J*
C/3 >
'S
T3
CJ
«m U
O >
CS
"3 O
na Dunajski cesti št. 20 (nasproti kavarne Evropa) se dobe sledeče knjige in brošure:
H. Kirchsteiger: „Pod spovednlm pečatom." I. knjiga 2 K 60 v., druga knjiga 2 K.
P. Mihalek: „Iz nižin življenja." Cena 1 K.
Abditus: „Občinski socializem." Cena 70 v.
A. Kristan: „Socializem." Cena 20 vin.
, „Socialna demokracija In kme-tiško ljudstvo." Cena 10 vin.
A. Kristan: „Zakaj smo socialisti". Cena 14 vin.
K. Marks in F. Engels: „Komunistični manifest." Cena 40 vin.
K. Kautsky: „Kdo uničuje proizvajanje v malem?" Cena 30 vin.
K. Kautsky: „Proletarljat." Cena 30 vin.
» „Kapitalistični razred." Cena 30 vin.
A. Kristan: „O konsumnlh društvih." Cena 20 vin.
L. Wabrmund: „Katoliško svetovno nazi-ranje in svobodna znanost." Cena 70 v.
S. Machar: „Magdalena." Cena 2 K.
„Program socialne demokracije." Cena 4 vin.
„Vun enako volilno pravico." Cena 4 vin.
„Zvišanje duhovniških plač." Cena 10 vin.
Kdor naroči več izvodov, C* :: dobi znaten popust. :: &
u O N O Om
Vsa pisma se naj naslavljajo na
„Delavsko tiskovno družbo" v Ljubljani
Dunajska cesta št. 20. =====
B-^__i^._ __■: annn__T
*
Prodam okoli 8000 metrov
ostankov posteljnega platna
(kanafaa) zajamčenollafkvaliteta, samo izbrani ostanki po 8 —16 metrov kos, za popoljno posteljno perilo 1 meter po 22 krajcarjev. Razpošilja se najmanj 40 metrov po poštnem povzetju.
S. Steln, tovarna za platno	16
Naoliod na Čeikem.


Zaloga
jKeJčattsK« piVoVarnc
Leopold Tomažič v Ljubljani
priporoča svoje priljubljeno in izborno pivo v sodčkih in steklenicah. Edino konkurenčno in nekartelirano podjetje na Kranjskem. 2
Telefon štev. 177.
^ ^^^ ^ ^sii^ ^ ^igi lasu	^ ^ ^üggggsf^^^^
Nljltlty I» fitsfsffi	F s?** Hsftl.
TWka Ifj fh I smprs» *