Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 26. julija 2018 - Leto XXVIII, št. 30 stran 2-3 NADALJEVANJE JEZIKOVNIH POČITNIC 2018 ZA PORABSKE IN GORIČKE UČENCE V FIESI Fojzov pojep, steri rad piše pesmi in špila na odri stran 5 LJUDI SPOZNAŠ PO VRTU stran 6 Dosta se leko navčimo... stran 10 2 V proračunu za naslednje leto spet več podpore za narodnosti Tudi v proračunu za naslednje leto je parlament odobril več podpore narodnostnim obiskal 19. julija, na Gornjem Seniku se je sestal s predsednikom DSS Marti- obnovo slovenske domačije v Andovcih in preureditev gornjeseniškega mlina v turistične namene. Soltész je posebej omenil, da se bo nadaljevala obnova monoštrske cerkve Marijinega vnebovzetja. Ta ne le da je pomembna za slovensko skupnost, temveč postala bo tudi turistični biser države. Doslej je za obnovo cerkve, ki jo je državni sekretar tudi obiskal, država dala kakih 600 milijonov forintov. Slovenska zagovorniNa tiskovni konferenci na sedežu DSS, (z leve) slovenska zagovornica Erika Köleš ca Erika Köleš Kiss je Kiss, predsednik DSS Martin Ropoš in državni sekretar Miklós Soltész poudarila, da so za obskupnostim, kot so jo dobile nom Ropošem in slovensko stoj narodnostnih skupnosti prejšnje leto, je na tiskov- zagovornico v madžarskem pomembni zavedni narodni konferenci v Budimpešti parlamentu Eriko Köleš Kiss. nostni pedagogi, predvsem in tudi na Gornjem Seniku Ogledal si je tudi nekatere vzgojiteljice in učitelji, ki pa izpostavil Miklós Soltész, investicije (obnovo strehe na jih primanjkuje. Vlada tudi državni sekretar za verske seniški šoli, obnovitvena dela finančno spodbuja mlade, da in narodnostne zadeve, od- na vrtcu, nove klopi v cerkvi), bi se odločili za ta poklic. Nagovoren za pomoč preganja- ki jih je podprla madžarska rodnostni dodatek vzgojiteljic nim kristjanom. Podpora za vlada. Na tiskovni konferenci in učiteljev, ki je zdaj okrog 20 narodnosti je v primerjavi z na sedežu DSS je poudaril, da tisoč forintov, se bo naslednje leto skoraj podvojil. Določena sredstva, namenjena javnemu narodnostnemu šolstvu, najdemo v proračunskem poglavju »javno šolstvo« in ne v poglavju »narodnosti«, med drugim so to tudi dodatni normativi za narodnostne ali dvojezične šole. Vlada si z zagotovitvijo teh sredstev prizadeva, da bi vse več šol upravljale narodnostne samouprave, bodisi državne bodisi lokalne. Gost si je ogledal tudi nove dvojezične table, ki pozdravljajo goste, ko Predsednik DSS Martin Roprihajajo v Slovensko Porabje poš je med drugim izpostavil letom 2010 štirikrat višja, je pravočasno sprejetje proraču- še, da bo vlada na podlagi pripoudaril. V naslednjem pro- na za naslednje leto ponuja poročil manjšinske mešane računskem letu bo vlada za- možnost za samouprave (dr- komisije zasnovala finančni gotovila za narodnostne skup- žavno in tudi lokalne), da v sklad za razvoj Slovenskega nosti dodatnih pet milijard preostalem delu leta pripra- Porabja. V interesu tega je forintov. Višja podpora velja vijo načrte za naslednje leto. treba pripraviti Razvojni protudi za porabsko slovensko Tudi o teh so se pogovarjali s gram Slovenskega Porabja. skupnost, saj je ta leta 2010 predstavniki slovenske skup- Lahko bi ga imenovali pilotni dobila 75 milijonov forintov nosti, je povedal državni se- projekt, saj bomo prav Slopodpore, za letos pa 246 mi- kretar in navedel nekaj načr- venci prvi od 13-ih narodnolijonov forintov, kar pa ne tov, med njimi nadaljevanje sti na Madžarskem, ki bomo vsebuje dodatnih podpor za obnove gornjeseniške cerkve, to izvedli, je še povedal Marjavne šole. obnovo nekdanjega župnišča tin Ropoš. Miklós Soltész je Porabje v Števanovcih, dograditev in Marijana Sukič PALME IN VALOVI NAS KLIČEJO TJA … Tokratno nadaljevanje jezikovnih počitnic otrok z ene in druge strani Srebrnega brega nam je v tem šolskem letu prineslo prijeten preobrat. Čeprav se je zgodba dogajala na že znanem prostoru v COŠD Breženka v Fiesi in je bila večina učencev prisotnih na počitnicah že v lanskem šolskem letu, se je »žanr nadaljevanke« skoraj popolnoma spremenil. 26 porabskih in goričkih otrok (medse so tudi letos sprejeli triletnega malčka z Goričkega), 7 učiteljev spremljevalcev in vodja programa smo idejno zasnovo skupnega druženja prepustili toku dogajanja. Vodilo nas je samo eno: sproščeno, ustvarjalno in zabavno počitnikovanje. Na koncu nismo mogli verjeti, da je naše skupne zgodbe že konec. Vsi omenjeni smo k nanizanim zgodbam poletnih jezikovnih počitnic tokrat dodali še dvanajsto. Glavni igralci: učenci DOŠ Jožefa Košiča Gornji Senik in DOŠ Števanovci, učenci OŠ Kuzma, dva dijaka monoštrske gimnazije in triletni otrok iz vrtca Kuzma so se z učitelji spremljevalci in vod- ga vsako leto pripravi vodja ali režiserka zgodbe mag. Valerija Perger, je bila vsebina počitnic vsem dokaj znana. Okvirni program ali scenarij, ki smo ga vsi dobili že vnaprej, je bil letos res zgolj okvirni. Brez strogih omejitev, obvez in zapovedi. Zgodba je slonela na skupnem dogovarjanju, skupnih idejah Zanimivo potopisno predavanje ge. Alenke Kovšca o Kitajski in Albaniji jo programa v soboto, 7. julija, v zgodnjih jutranjih urah odpravili na pustolovščino proti slovenski obali. Palme in in kompromisih. Kot da bi nam režiser želel prepustiti odprto pot pri ustvarjanju zgodbe. A eno je bilo jasno: pri de- Zmagovalna koreografija plesa skupine Ribice, najboljše pri glasbeni delavnici valovi so nas ponovno klicali tja, v COŠD Breženka v Fiesi, ki je postal naš drugi dom za ves teden. S pomočjo scenarija zgodbe, ki Porabje, 26. julija 2018 javnostih in nočnem spanju ni bilo telefonov in ponoči je bila tišina. S tem so bili seznanjeni vsi, ki so se odločili za letošnjo zgodbo. 3 NA DALJ EVA NJE JEZI KOV N IH P O Č ITN IC 2 0 1 8 Z A PORAB S KE I N G O R IČ K E UČ E N C E V F IE S I Pa preidimo k natančnejši vsebini – zgodbi, ki se je tokrat dogajala bistveno drugače kot Marija in Metoda, pomagali pa so nam še Gabriella, Norbert in ravnateljica Jasminka. Alenka Kovšca), en popoldan nje sončnega zahoda ali vonj S svojim obiskom v Fiesi nam pa smo se podali vse do strun- morskega zraka. Delčki rado- predstavniki z ministrstva to janskih solin in tamkajšnje sti otrok, ki so imeli svoboden zmeraj tudi dokažejo. Tudi plaže (vodja COŠD Brežen- večer, pa čeprav nedaleč od letos je bilo tako. Hvala vam! ka Rado Gregorič), kjer smo učiteljev. Največja zahvala pa gre vsem združili kopanje in znanje o solinarstvu. Najpestrejši popoldan pa je bil zagotovo zadnji, četrtkov, ko so otroci po dopoldanskem supanju predstavljali svoje celotedensko delo. S pomočjo učiteljev spremljevalcev so pripravili predstavitve v programu powerpoint o obisku Kopra, pri jezikovni delavnici so naredili čudovite plakate Morske radosti v vodi o Piranu, pri glasbeni pa so sami ustvarili koreografijo Letošnja novost: šport supanje prejšnja leta. Prav na izbrano pesem. Bili so ne posebej je treba izle pridni, ampak navdušujopostaviti še to, da či – njihovi izdelki, predvsem In končna nagrada za vse? učencem in njihovim spresmo učence skozi pa predstavitve, so odražali Ogled Postojnske jame ob od- mljevalcem. Hvala za vaš trud dejavnosti pomešanjihov zagon in animiranost. hodu domov. Stalaktiti, stalag- – vsakomur posebej! li in jih razdelili v Vodja programa se ni pet skupin: Morski mogla načuditi njihoježki, Hobotnice, vim predstavitvam, Morski psi, Ribice kar pomeni, da je bil in Delfini. Učenci so tokratni recept dogatako v mešanih skujanja ta pravi. In tako pinah morali med čas zagotovo mine seboj sodelovati in prej … se tudi sporazumePrav čarobni pa so vati. Po skupinah bili »morski večeri«. so bili ves čas zaposNajvečkrat so bili leni in animirani: Jezikovna delavnica gornjeseniške skupine v Piranu rezervirani za obisk dopoldan so bile v večernega Pirana: ospredju aktivnosti v morju Pa ne samo to. Učenci so imeli za sladoled, kebab, (plavanje, vožnja s kanuji, su- možnost s pomočjo zunanjih sedenje na skalah, Predstavitev Pirana in njegovih znamenitosti števanovskih učencev in dveh gimnazijcev panje, vodna košarka, potap- predavateljev pobližje spozna- spremljanje dogajaljanje …) ali na plaži (različne ti še svet delfinov (Društvo nja na Tartinijevem trgu, tudi miti, kapniški stebri, zavese in Nadaljevanka torej vedno daje športne igre), popoldnevi pa špageti so jemali sape. Le kdo nadaljevanje. Zdaj je na vrsti so bili rezervirani za druge se jim ne bi mogel načuditi? premor, ki se imenuje počitpoučne dejavnosti (filmski poKo pa so bili okrog nas Nem- nice. Mesec in pol nas še loči poldan z delavnico, glasbena ci, Angleži, Kitajci … ljudje iz od prvih septembrskih dni, in plesna delavnica, jezikovna vsega sveta. Za povrh pa še ko bomo spet napolnili učilnidelavnica z ogledom Pirana, vožnja z vlakcem v jamo in iz ce. Do takrat pa ostajajo lepi izlet z ladjico do Kopra in nanje. Hvala za to čudovito dari- spomini na minula morska zaj ter drugo). Vrhunec vsakelo. Bilo je nepozabno. doživetja, pri nekaterih pa že ga dneva pa je bil prav gotovo Seveda naše zgodbe ali nada- na prihajajoča. Dobrodošli v večerni sprehod do Pirana ljevanke brez denarne in logi- Fiesi naslednje leto! – bisera slovenske obale, kjer stične podpore ne bi bilo. Zato (Na prvi strani: Palme in vaso učenci in učitelji užili lepote se še posebej zahvaljujemo lovi nas kličejo tja … 12. jezi»življenja obmorskega mesZavodu za šolstvo, OE Murska kovne počitnice porabskih in ta«. Dopoldanske dejavnosti Sobota, ki prek slovenskega goričkih otrok) Zadnja skupinska slika pred vhodom v Postojnsko jamo sta vodila licencirana učitelja Ministrstva za izobraževanje, Besedilo: Nino Gumilar, plavanja Dunja in Robi, za poznanost in šport ter Zveze Slo- učitelj asistent na DOŠ Jožepoldanske aktivnosti pa smo v Morigenos iz Pirana), precej za obisk butikov pa razstave vencev na Madžarskem poskrfa Košiča Gornji Senik večini poskrbeli in jih izvedli nepoznani državi Kitajsko in kač … ali preprosto za uživa- bi, da se porabski in gorički Fotografije: Nino Gumilar, učitelji spremljevalci Nino, Albanijo (nekdanja dir. COŠD nje v hoji ob morju, opazova- otroci lahko teden dni družijo. Valerija Perger Porabje, 26. julija 2018 4 Murska Sobota: Praznik Mestne občine PREKMURJE Vauže Leto je tisti cajt, gda je dosta prireditev, sploj zatau ka so leko zvüna. Tak je tüdi v Prekmurji. Ka ne bi lidge samo geli in pili, si organizatori dosta vsega zmišlavlejo. V zadnji lejtaj v naši občinaj trno radi pripravijo veške ali kmečke igre, sterih glavni tau je te, gda krepki dečki vlečejo vauže. In tau vlečenje vauža je tüdi glavni tau tradicionalnoga srečanja Prekmurcov in Prlekov, steroga sta pri Krogi (na prekmurskoj strani reke Müre) in Vučji vasi (v Prlekiji) že 24. paut po redi pripravila Kajak kanu klub Mura Krog in Prostovoljno gasilsko društvo Vučja vas. Brodim, ka znate, kak vövidi tau, kak se vauže vleče. Ta bojna - tekmüvlejo leko samo krepki čistokrvni prekmurski in prleški pojdje - je vseeno malo ovakša, vej pa vauže vlečejo tak, ka je vsakša ekipa na svoji strani reke. Letos so Prleki »potegnoli« Prekmurce v Müro (no, nej so jih dobesedno potegnoli v vodau, ka se je že prva kak bi spadnoli v njau, znalo, što je baukši) in gvinili dvanajsto paut. Prekmurci so tak ostali pri enajstih obladanjih (gnauk so nej tekmovali) in do se drügo leto mogli potrüditi, če škejo izenačiti rezultat. Čiglij je tau nej najbole fontoško, liki tau, ka se lidge drüžijo in se fajn majo, je vseeno baukše gviniti kak zgibiti. Organizatora sta pripravila ške dosta drügih zanimivih programov. Deca so uživali na nafudnjenih igralih, igralnica Mali čudo pa je za njih pripravila tüdi dosta zanimivih animacij in delavnic. Starejši in mlajši so se leko brezplačno pelali z brodom z enoga na drügi kraj Müre, za glasbo in dobro vaulo pa sta poskrbela Blue Planet na prekmurski in Štajerski fakini na prleški strani. Silva Eöry PRIZADEVANJE ZA PRIHODNOST PO NAŠI MERI Je že tako, da čas prinaša spre- bo mlad ali star, ženska dr. Aleksander Jevšek ni imel namreč ne da najeti za več kot membe. In za spremembo ali moški, delavec ali in- zgolj programskega govora toliko časa, saj je rezervirano pri praznovanju so se pred telektualec, podjetnik ali pred jesenskimi lokalnimi že vse do leta 2021. Cena je za leti odločili tudi v Irsko simbolična, Mestni občini Mursokoli 200 evrov na ka Sobota, in sicer, teden. da bo po novem Občinski prazniki občinski praznik so povsod povezani 16. julija, ko je bila tudi s podelitvami leta 1348 Murska priznanj zaslužnim Sobota prvič omenposameznikom jena z imenom in ustanovam oziMurazombatha, roma društvom. kot mesto s sedanKot že rečeno, je jim imenom pa leta častni občan MO 1366. Dolgoletni Murska Sobota datum praznika postumno postal nekoč velike občimag. Franc Kuzne Murska Sobota mič, vsestransko je bil 17. oktober, v aktiven izobražespomin na dogodke nec, zgodovinar, iz narodnoosvobo- Mag. Franc Kuzmič je postumno postal častni občan Mestne občine Murska Sobota. Na fotografiji slavist, predavatelj, dilne vojne. Ta dan muzealec, urednik je v Slovenskem inštitutu na Dunaju, kjer je predstavil zbornik z mednarodnega simpozija zaznamujejo tudi Protestantizem včeraj, danes in jutri. Bil je urednik zbornika in v imenu Ustanove dr. Šiftarjeve zbornikov in pubzdaj, vendar ne kot likacij, soorganizafundacije soorganizator mednarodnega simpozija v Radencih. osrednji občinski tor mednarodnih kmet, v urejeni in povezani volitvami v Sloveniji, ki so že znanstvenih simpozijev, odpraznik. Lanski praznik MO Murska skupnosti živel visoko ka- razpisane, marveč je dokaj ličen poznavalec problematiSobota je bil v znamenju kul- kovostno življenje, v stiku z realistično začrtal smernice ke Judov v Prekmurju in Sloture, natančneje slovesnega naravo in samim seboj, v razvoja Murske Sobote in nje- veniji nasploh in tudi večletni prenosa likovnih, kiparskih živahnem utripu mesta in ne okolice. predsednik Programskega del z dvorišča opuščene tovar- mirne pokrajine ob Muri. Občutek in ocena mnogih sveta Ustanove dr. Šiftarjeve ne Mura in njihove postavitve V inovativnem, kreativnem je, da v Murski Soboti ni bilo fundacije. Sodeloval je s kolena zelenici ob Ulici Štefana delu, s časom za življenje toliko novosti v zadnjih de- gi na Madžarskem, v Avstriji Kovača. Letos posebnega vse- njegovih ljudi. Z zadovoljst- setih, petnajstih letih, kot jih in na Hrvaškem. Nenehno je binskega poudarka ni bilo; vom, da ni sam, ampak je z je v mandatu (prvem) tega vzdrževal stike s porabskimi župan občine dr. Aleksander njim in ob njem solidarna župana. Da bi razvoj hvalili Slovenci, gradiščanskimi HrJevšek je zbrane v Gledališki in povezana skupnost,« je vsi, pa je tako ali tako »misija vati v Avstriji in Slovenci na dvorani v slavnostnem govo- v govoru poudaril župan MO nemogoče«. Avtorja tega za- avstrijskem Štajerskem, kjer ru predvsem seznanil z raz- Murska Sobota dr. Aleksander pisa moti, recimo, da Murska je v Kulturnem domu – Pavvojnimi projekti, ki potekajo, Jevšek in naštel več konkret- Sobota ne premore spodobne lovi hiši pripravil več razstav nanizal je najpomembnejše nih projektov na področju knjigarne, vsaj malo podobne in predavanj, tudi o protestannačrte, ki bodo v naslednjih turizma (ureditev Soboškega nekdanji Dobri knjigi. Res tizmu v Prekmurju. tridesetih letih spremenili jezera in ob njem odprtje pa- je, da je zanimanje za nakup Plaketo MO je prejel dolgoletpodobo mesta in izpostavil viljona, ki je bil na svetovni knjig upadlo, zlasti izvirnega ni predsednik Prostovoljnega prizadevanje za dobro počut- razstavi v Milanu, zdaj pa in tudi prevedenega leposlov- gasilskega društva Murska je meščanov in obiskovalcev. ga pripravljajo za odprtje in ja, toda vedno je mogoče najti Sobota Milan Vertot, zahvalMed nastopom glasbene sku- naj bi predstavljal Vrata v »formulo« za popularizacijo no listino pa Danica Flisar pine Ethnotrip s pevko Tjašo Pomurje), nadaljevali bodo knjige. Čeprav ne spada ravno za uspešno vodenje Društva Šimonka je župan podelil urejanje mestnega središča v ta članek, naj omenim po- za izobraževanje za tretje občinska priznanja in pos- in še veliko drugih načrtov menljivo in svežo informacijo življenjsko obdobje in Prostotumno listino častnega obča- imajo. Župan je prepričan, da iz Dela, in sicer, da imajo v voljno gasilsko društvo Krog na MO Murska Sobota nedav- bo sedanje in nove načrte mo- irskem mestu Wigtown z oko- za požrtvovalno delovanje in no v Izraelu umrlemu mag. goče uresničiti, »če združimo li 800 prebivalci kar dvanajst aktivno sodelovanje z lokalFrancu Kuzmiču – za njegovo hotenja, ambicije in sanje v knjigarn. Ena s preprostim no skupnostjo. V imenu vseh intelektualno in kulturno voljo celotne skupnosti, ust- imenom Open Book pa je se je za priznanja zahvalil sin dediščino – izročil njegovi so- varimo energijo, da v naši posebna. Če najamete sta- Franca Kuzmiča, Jernej. občini oblikujemo prihod- novanje nad njo, je vaša tudi progi Veri in sinu Jerneju. »Naša vizija je ustvariti nost po naši meri«. Glede na dobro založena knjigarna. A Ernest Ružič mesto, kjer bo vsakdo, naj dosedanje rezultate kaže, da le za teden dni; stanovanja se Porabje, 26. julija 2018 5 Branko Pintarič iz Rogašovec Fojzov pojep, steri rad piše pesmi in špila na odri Goričanca Branka Pintariča v Porabji dosta lüstva pozna, najbole pa člani gledališke skupine Veseli pajdaši, sterim je pred leti dosta pomago. V zadnjom cajti se je dosta drüžo tüdi z Akošom Dončecom, vej pa je biu urednik njegove knjige Mali kralič. Kak smo v naši novinaj že pisali, je Akoš na prekmurski gezik doj obrno erični roman Antoina de Saint-Exupéryja z naslovom Mali princ. »Z Akošom sva prvo paut v stik prišla te, gda sam v Števanovcaj pomago Veselim pajdašom. On je zvedo, ka sam ges vödao prekmursko pravljico, stero sam te njemi tüdi dau, ka jo je prešto. Drügo paut sva vküper prišla te, gda smo bili s cankovskim z mamo Marijo štiri leta tam tüdi živela, sledkar pa ške eno leto v Konjici pauleg Sarajeva. V tom cajti sta Branko Pintarič se naraudila najstarešiva brata, Ivan in Drago. Čiglij je mama stela, ka bi ostali tam, je držina prišla do- zanimivih prpovesti znali povedati, tüdi o tetici, stere brat se je za nauvo leto, gda je odo friškat, nesrečno vtaupo v stüdenci. V cerkveni dokumentaj sam najšo, ka njemi je bilou ime Florjan. Ške dosta drügoga zanimivoga sam najšo o Fojzovih. Moja prababica se je trikrat ženila, mela je dva Rogača, tretji mauž pa se je piso Šandor, in ges sam od té linije. Naš pradedek je biu iz Serdice. On je biu tüdi tisti, steri je k rami pripelo konje. Tau je tistoga cajta pomenilo velko bogastvo. Moja prababica Treza 1864. leta je bila rojena, pa je bila velka ženska. Nej dugo toga nazaj mi je v dih pesnikov iz cele Jugoslavije, in sam tam daubo nagrado. Tau mi je dosta pomenilo, vej pa sam te vido, ka leko ge tau delam. Te je prišla želja, ka vödam svojo knjigo.« Prve pesmi je meu objavlene 1988. leta v skupinski pesniški zbirki z naslovon Imenik članstva, leta 2000 je vöprišla zbirka Korina naših temnih sanj, leta 2012 pa je vödau svojo prvo samostojno pesniško zbirko Temni smeh/ kmični smej. »Moja velka ljubezen je tüdi gledališče, samo zdaj ka mam dvoje male dece, nega cajta za tau. Vsevküper mam štiri mlajše, dva sta že vekšiva. Petnajst lejt sam na Can- Z Veselimi pajdaši Štirge bratje (od leve): Miran, Branko, Drago in Ivan. drüštvom Avgust Pavel na obiski v Somboteli. Sledkar sam te zvedo, ka šké on vödati knjigo Mali kralič. Neka let je trpelo, ka smo tau njegovo idejo zdaj tüdi uresničili,« je raztolmačo Branko Pintarič iz Rogašovec. »Na grünti, na sterom zdaj ges živem s svojo držino in bratom Miranom, so živeli moji starci, sterim so pravli Fojzovi. K njim se je priženo moj oča Herman Pintarič, steri je biu doma iz Večeslavec. On je biu majster in se je največ spravlo s tem, ka je delo vse, ka je trbelo za centralno kurjavo. Po cejloj Jugoslaviji je delo, največ cajta v Beogradi, tak ka sta mau. Po tistom se je naraudo ške brat Miran, nazadnje pa 1967. leta, gda je mama že v 42. leti starosti bila, pa ške ges,« je povedo sogovornik, steri je v stari paperaj dosta zanimivoga o svojih starcaj najšo. Fojzovi so v Rogašovcaj že več kak dvesto let nazaj živeli. Bili so velki pavri in meli so velko verstvo: »Ges tak brodim, ka se zavolo mojih starcov, stere so zvali tüdi Rogači, Rogašovci zovejo tak kak se zovejo, samo ka so se prva zvali Rogačovci, po vogrski pa so vesnici pravli Szarvaslak. Ges sam v paperaj najšo, ka se je o tom rami prvo paut pisalo leta 1792. Moji stariške so dosta krčmi en človek prpovedo o tom, ka je čüu, ka je bila velka dobrotnica in je veško deco gor gemala. Zanimivo, ka je tau ške gnesden v vesi živo, ka se tau ške gnesden nekak zna. Gda je moja mama merala, je zvala babico. Trno jo je rada mela, vej pa jo je njena mati kak malo tü pistila.« Branko Pintarič je že v osnovni šauli začno pesmice pisati, v srednji šauli pa se je vključo v literarni krožek, pauleg toga pa se je začno spravlati gledališčom: »Za samozavest je trno fontoško, ka človek vsefele dela. Eni škoniki so gučali, ka pišem WC poezijo. V štrtom letniki sam šau v Vojvodino na srečanje, na steroga je prišlo 1500 mla- kovi živo. Tam sam meu držino in tam sam njau najlepši tau svoje mladosti. Gda je z ženo nej šlo več vküper živeti, sva šla nadvauje in te sam prišo nazaj v Rogašovce, gé zdaj živem z nauvo partnerko. Odim v Avstrijo delat, ka si peneze prislüžim. Na dugi cajt škem, ka bi leko samo od dela na pavrstvi preživlo držino. Leko maš penez kelkokoli škeš, če žitka ne živeš tak kak bi rad, je nej dobro,« je na konci ške cujdau Branko Pintarič, steri lepo pozdravla vse tiste, steri ga v Porabji poznate. (Na prvi strani: Branko z držino in bratom Miranom) Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv Branka Pintariča Porabje, 26. julija 2018 ŽELEZNA ŽUPANIJA Nega delavcov v kmetijstvu Težko je delavce najdti za fizično delo v kmetijstvi, najbola pri avstrijski meji, pa dosta bi trbelo, najbola na sezonsko delo. Tak je tau v Železni županiji tö, edni neškejo fizično delo, drügi bola v fabrike dejo delat, tretji pa bola v Avstrijo, gde so duplanske plače, kak pri nas. Pa fejst potrejbni so tej delavci, najbola tisti, steri sezonsko pomagajo sadje, zelenjavo pa vse drügo, ka na njivi pripauvajo, dola pa gora pobrati, zato ka za tau delo ali negajo ali so sploj dragi mašini. Če cejli rosag gledamo, te pri nas tü pri meji je vsakšo peto delavno mesto prazno v kmetijstvu. Zdaj se že ma zgoditi, ka zavolo tauga, ka nega delavcov, sadje pa vse drügo ka pripauvajo, na njivi ali na drejvi ostane. Dobra pelda za tau, ka nega lüstva, steri bi vküppobrali lubenice na njivi, zavolo tauga od ice ena za drugov taloskajo. Tau ka nega delavcov, se je že nej zdaj začnilo, od leta do leta je menje lüstva, steri na kmetiji delajo, sploj pa zato, ka mlade na tašo delo ne more nanjé vzeti. Tisti, steri so se dotejgamau najšli za tau delo, tistih je tü vsigdar menje, zato ka nji vsakšo leto več odide tavö v Avstrijo delat. Zavolo tauga, ka je tak skrak Avstrija, pri nas v Železni županiji še bola težko leko delavce najde, kak v drügi županijaj. Tau tü istina, ka vanej na njivi, na sonci delati je nej leko delo, če pa peneze gledamo, tisti, steri v fabriki delajo, ranč telko ali še več prislüžijo pa pulonja telko se ne mantrajo. Tak ka drügo nede, ali mašine küpijo za tau delo ali plače do morali zdigniti, je pravo direktor ene kmetijske zadruge. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Privatizacija Nove Ljubljanske banke Vlada je vnovič odločala o privatizaciji NLB-ja, največje slovenske banke, in s sklepom Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) naložila, naj sprejme sklep o ponovnem začetku prodajnega postopka za NLB. Sprejela je tudi predlog za spremembo zavez glede prodaje NLB-ja, po katerih bi Slovenija do konca tega leta prodala najmanj 50 odstotkov in eno delnico. Preostali del, ki presega 25 odstotkov plus eno delnico, pa naj bi po spremenjenih zavezah Slovenija prodala do konca leta 2019. Časovnico prodaje bo določil SDH, ki jo bo vodil skupaj z banko. SDH je že podaljšal pogodbo z Deutsche Bank za finančno svetovanje pri prodaji. Po pisanju Financ naj bi se postopek prodaje formalno začel 1. avgusta. Knjigo naročil bi lahko odprli okoli 15. ali 20. oktobra, zaprli pa do 15. novembra. Ob lanski prekinjeni prodaji je knjigovodska vrednost delnice NLB-ja konec marca znašala 65,50 evra, letos konec marca pa je dosegla vrednost 72,20 evra. Pleskovič ostaja na čelu SSK Svetovni slovenski kongres (SSK) je izvolil novo vodstvo. Za predsednika je bil znova izvoljen Boris Pleskovič, prvi podpredsednik pa je postal Carlo Bresciani iz Italije. Podpredsednik za Evropo je Dušan Povh iz Nemčije, mandat za podpredsednika za zamejstvo je bil znova zaupan Damijanu Terpinu iz Italije, podpredsednik za čezmorske dežele bo tudi v tem mandatu Andrej Fink iz Argentine, podpredsednica za finance pa je postala Slovenka Marjeta Zorc. Pleskovič je ob novi sestavi upravnega odbora izrazil zadovoljstvo, saj tako strokovnega in odličnega upravnega odbora v 25-ih letih še niso imeli. KDOR IMA CVETLICE RAD/STO MA RAUŽE RAD... LJUDI SPOZNAŠ PO VRTU Pred kratkim sem se s kolesom odpravila do bližnje vasi, da obiščem nekdanjo sodelavko. Pri njej sem bila pred davnimi leti, zato nisem natančno vedela, kje stanuje. V spominu pa mi je ostalo, da so bile na njenem vrtu posajene različne prelepe rastline. Misel na bogato rastlinstvo in negovan vrt me ni razočarala. Vrt je bil tudi tokrat tako vabljiv in mikaven, da sem po njem takoj prepoznala sodelavkin dom. Ljudje smo željni narave. Bolj se povečuje blaginja, tem bolj ugotavljamo, da je zelenje v človekovem okolju tisto prvinsko, naravno, osvežujoče. Življenje nas vsak dan vodi v različna okolja, najzanimivejše in najpomembnejše pa je okolje okrog lastnega doma. Hišni vrt obsega zelenjavni, sadni in okrasni vrt. Slednji postaja prostor, na katerem spet živimo z naravo in v njej, še zlas- snega vrta moramo upoštevati vsaj nekaj osnovnih pravil, da se približamo vrtovom, ki jih tako občudujemo. kinjena. S posameznimi rastlinami ne delajmo otočkov. Na velikih vrtovih imamo možnost posaditi večje rastline, npr. pa- Prav v tem času bujno cvetijo sivka, hortenzija, ameriški slamnik in iskrivka. Zakaj si ne bi polepšali mize za jutranjo kavo s hortenzijo? Majhnim vrtovom se moramo posvetiti drugače kot velikim. Prvih je tudi največ, saj so naše parcele običajno majhne, na njih pa hočemo imeti še veliko leto različnih iglavcev, ki imajo okrasno vrednost predvsem pozimi, japonske češnje in javorje ter višje grmovnice po lastnem izboru. Istovrstne trajnice sadimo v večje skupine. Skupino trajnic lahko prekinjamo z tesno povezani z naravo. Vrt je prostor, kjer odmislimo skrbi in prisluhnemo ptičjemu petju. Prav posebno vzdušje pa pričara vodni motiv. V hladnem vetru se obvodne trave nežno pozibavajo. Spomnim se starejšega vrtnarja, ki je povedal, da najžlahtnejše rastline zasaja tam, kamor seže pogled skozi okno. Zdi pa se mi, da tudi mladi vse bolj iščejo stik z naravo, ki jo hočejo začutiti vsaj v trenutkih, ko so prosti. Mnogi ljudje prinesejo ljubezen do rastlin že iz otroštva. Nekatere rastline jim ostanejo v spominu, zato jih hočejo imeti, ko odrastejo, tudi na svojem vrtu. Nostalgija. Okrasni vrt mora nastajati z gradnjo hiše, počasi. Za idejno zasnovo in zasaditev lahko prosimo strokovnjaka, ki se ukvarja z zasaditvijo okolice, pozneje pa vrt z rastlinami dopolnjujemo še sami. Ljudje velikokrat pripovedujejo, da dopust preživijo namesto na morju raje doma, v urejenem vrtu. Na velikem vrtu posadimo vrsto zanimivih iglavcev, ki so okras tudi pozimi. ti, če je lepo urejen. Gre pa še za nekaj več: hiša in vrt sta enotna in predstavljata celovit prostor. Oboje tvori celoto in je prostor za bivanje; prvi je pokrit in zaprt, drugi na prostem, okvir so mu rastline, drevje in grmovnice. Vrt je razširjeno stanovanje. Vsi se navdušujemo nad barvitim cvetjem v maju in juniju. Večkrat kupujemo rastline kar mimogrede, čeprav ne vemo, kje bi jih posadili, kje na vrtu bi našli primeren prostor zanje. Rastline tako tlačimo skupaj, ustvarjamo otočke sredi trave, jih prekladamo in zanje sploh ne znamo najti pravega prostora. Pri urejanju lastnega okra- drugega. Pri majhnem vrtu uredimo zaplato trate, ki površino optično poveča, rastline pa posadimo ob zgradbi. Najprej posadimo na gredo visoke rastline, to so trave ali visoke trajnice. Znano je, da dajejo modrocvetne trajnice, kot so ostrožnik in zvončnice, občutek globine, zato so prav priporočljive za majhne vrtove. Na rob grede posadimo nizke cvetoče trajnice. Lepo urejen vrt so sanje vsakega posameznika in ob upoštevanju pravil ga niti ni težko ustvariti. Na velikem vrtu pa si lahko privoščimo večje zasaditve. Trate ne sme manjkati. Ob njej naj bo samo ena greda, ki je lahko pre- Trave in vodni motivi dajejo poseben čar. nizkorastočimi vrtnicami, hortenzijami in podobnimi rastlinami. Pod mogočnimi drevesi naj bo prostor za počitek ali pa si omislimo pergolo, pod katero najdemo naravno zavetje pred poletno pripeko ali hladnimi vetrovi. Predvsem pa moramo upoštevati naravne danosti, kot so osončenost, izpostavljenost vetru in povprečje padavin. Rastline, posajene v neustrezna tla, bodo vsako leto bolj hirale. Zakaj potrebujemo okrasni vrt? Vabi nas k druženju, h klepetu, v njem se pomirimo in smo Porabje, 26. julija 2018 NAMIG Okrasni vrt je živa stvar, na njem naj ves čas nekaj cveti. Ob pomoči strokovnjaka poskrbimo, da bodo okrasne rastline posajene tako, da bomo imeli na njem občutek urejenosti. Ko ne bodo raztresene po vsem vrtu, bo tudi košnja trate manj stresna. Vrt ni samo zato, da na njem delamo, naj nam bo tudi v veselje in užitek. (Slika na prvi strani: Nekateri vrtoljubci preživijo dopust kar na domačem vrtu.) Besedilo in fotografije: Olga Varga 7 Böltinska folklora proslavila 80 let V Böltincaj so preminauči keden že 48. paut pripravili mednarodni folklorni festival, steri se je v nedelo končo s prvim talom državnoga tekmovanja najbaukši folklornih skupin iz Slovenije. Na odri so se predstavili: Akademska folklorna skupina KUD Študent Maribor (2 skupini), Folklorna skupina Tine Rožanc veterani, Folklorna skupina Sv. Ana v Slovenskih goricah, Folklorna skupina Leščeček KD Slavko Osterc Veržej, Folklorna skupina KD Karla Štreklja Komen, vodilna skupina FD Kres in Folklorna skupina KD Marko. Fontoški pa je biu že prvi den festivala, gda je na četrtkov večer folklorna skupina, stera dela v okviri gorzisko France Marolt, steri je v Prekmurji razis- Skupinski kejp nastopajočih četrtkovoga večera KUD Beltinci, proslavila 80 let svojoga dela. Prva so v zidini grada gorodprli fotografsko razstavo z naslovom Le kaj je tisto, da pleše cela vas, stero je ob pomauči kejpov (napravo jih je erični prekmurski fotograf Jože Kološa Kološ in tüdi drügi fotografi) pripravila Lizika Zadravec: »Brez goslarov ne bi bilou plesa, zatau je fontoški tau naše razstave namenjen tüdi Kociprovi bandi. Njih je 1938. leta Nastop porabskih folklornikov z Gorenjoga Senika koval prekmurske plese. In tak se ja začnila naša folklora.« Na grajskom dvorišči so se po otvoritvi razstave na odri notpokazali böltinski folklorniki (gnesden pleše ali špila pri folklori okauli 200 lidi), od najmlajših z vrtca do najstarejših, veteranov, pauleg njih pa té večer ške, kak edini gostje, Folklorna skupina z Gorenjoga Senika. Tekst in kejpa: Silva Eöry Priznanje odličnim učencem v Sakalovcih Na letošnjih vaških dnevih v Sakalovcih so občani lahko obi- terina znamenja na koži, tistim, ki so to želeli. skali tudi avtobus z zdravstvenim osebjem, preverili svoj krvni tlak in vrednosti sladkorja, dermatolog pa je pregledal ma- Ob zabavnih in kulturnih prireditvah je lokalna samouprava tudi letos nagradila učence, ki so šolsko leto končali s prav dobrim ali odličnim uspehom. Ob 11ih učencih je darilo prejela tudi Laura Cserkuti, ki je sodelovala zahvalila tudi osebju občinske kuhinje, ki je poskrbelo za pogostitve na vaških prireditvah. na vseh vaških prireditvah in bo septembra prestopila šolski prag. Županja Valerija Rogan se je Gasilci pa so se kuharicam zahvalili z lepimi šopki. LRH Porabje, 26. julija 2018 ... DO MADŽARSKE Za nadlegovanje uradne osebe v zasebnem življenju tudi dve leti zapora Parlament je pred sprejemom zakona o zaščiti zasebnega življenja, toda po najnovejšem predlogu poslanke vladne stranke naj bi se hkrati sprejela tudi sprememba kazenskega zakonika. Po njenem naj bi postalo nadlegovanje uradne osebe v zasebnem življenju prekršek, ki bi lahko bil kaznovan tudi z zaporno kaznijo do dveh let. Nadlegovanje v zasebnem življenju pomeni, če nekdo uradno osebo nadleguje na kraju ali v času, ki nista povezana z njegovo uradno dejavnostjo. V obrazložitvi predloga lahko preberemo, da tudi uradnim osebam pripadeta pravici do normalnega počitka in zasebnega življenja. Med uradne osebe spadajo tudi poslanci parlamenta, ministri, državni sekretarji in občinski svetniki, torej vsi politiki in osebe, ko so do svojih funkcij prišli na podlagi volitev. Madžarska ne bo sprejela dogovora Združenih narodov o migracijah Madžarska vlada je na zadnji seji sklenila, da ne bo sprejela globalnega dogovora za varne, urejene in redne migracije; besedilo so v Združenih narodih sprejeli 13. julija. S tem je javnost seznanil zunanji minister Péter Szijjártó in med drugim poudaril, da besedilo globalnega dogovora spodbuja migracije, saj poudarja, da so migracije pojavi, ki so dobri in neizogibni, kar je za madžarsko vlado nesprejemljivo. Migranti prihajajo iz večine članic, zato v dokumentu zastopajo stališče, da je migracija temeljna človekova pravica, hkrati pa se ne ozirajo na interese ljudi, ki želijo živeti varno, je izpostavil Szijjártó in dodal, da so v razpravi obljubili, da globalni dogovor ne bo pravno obvezujoč. Medtem pa se je izvedelo, da bi morala vsaka članica obvezno pripraviti lastni načrt za migracije. Zato se je madžarska vlada odločila, da ne bo sodelovala v procesu sprejemanja globalnega dogovora, v skupščini Združenih narodov pa bo glasovala odklonilno. 8 »Zdaj je že cejlak ovak« Gda se prejk Otkovec pelam, pa vidim kak je vse prazno, vsigdar mi tau pride napamet, kak se je vse spremenilo. Gnauk svejta je puno lüstva bilau pri bauti pa po brgaj, steri so s senauv delali. Zdaj že, kak nega več krav, tak nega baute tö nej. Prejšnji keden v torek v desetoj vöri, gda sem se prejk Otkovec pelo, sploj nikoga sem nej vido, že sem mislo, ka je bojna vövdarila, zato se je vsakši skrijo. Dapa Baudji hvala, enga človeka sem zato zagledno, Karči Dončec, po iži Madjarin, so doma vanej na dvauri stali pa vejn ranč na tejm so zmišlavali, kak dja. - Karči, tau mena povejte, zaka je vse tak mrtvo gnesden v Otkovci? »Prvin je še lüstvo tašoga reda s senauv delalo, na njivi so delali, dapa gnesden se že s tašim ništje ne spravla. Dočas, ka je bejla bauta, dočas je še dobro bilau, malo smo se leko srečali pa malo pripovejdali, tau je dobro bilau. Dapa zdaj, ka so bauto zaprli, zdaj je že vse cejlak ovak. Tau baja, ka gda k meši demo, še te ne moreš si dolasesti, ka bi nika spejo, zato ka v Števanovca je krčma tö zaprejta. Gda so dvej krčme bile, te se njim je tü splačalo, zdaj se pa že edna ne splače, dja ne vejm, kak je tau.« - V Otkovci je gnauksvejta fejst veselo bilau, sploj pa v soboto po večeraj. »Töj pri bauti je dvej, tristau lüdi bilau, sploj pa če so foci špilali. Tašoga reda Ana odprla bauto pa bilau piti pa djesti tü. Zdaj ništje nikan néde, prvin gda smo tašoga reda z dela domau prišli, te smo kosili ali s senauv delali. Do večera smo delali, potistim smo pa te še pejštji gora v Števanovce v krčmau šli. Zazranka smo rano gorastanili, delat smo šli pa se je vse znauva začnilo.« Madjarin Karči iz Otkovec - Zdaj že s senauv ništje ne dela, bola samo zmulčajo, nej? »Še tau nej, njajo, aj vse gorazraste, če bi tej starci nazaj prišli, ka so bili, ranč ne vejm, ka bi prajli. Gda sem dja še taši mali pojbič bejo, te so senau furtoma odavali, ka sto dolapokosi. Dostakrat samo telko bilau, ka dva, tri navila, dapa če stoj samo par filerov veča dau, te so se že svadili pa več so nej gončali eden z drügim. Prvin, vejš, tjelko mare je bilau, prejk kak so Retani, gda so Ferko bači vöpistili štirnajset, petnajset krav, telic pa ecke, lejpo je bilau gledati, gda so se pasle. Tisti brejg tam prejk, gde je mala gauštja, tam so vse njive bile, od tec si cejli Bedin brejg vido, pa do konca vesi. Zdaj, ka že nega krav, ništje ne kosi, vse je zaraštjeno, zdaj pomalek tak baude, ka leko si rad, če sausede vidiš.« - Kelko krav je v vesi? »Ne vejm, če še sploj se najdejo krave, tau vejm, ka Éjnci je edno emo, samo če še ma, tau ne vejm. Pri nas doma je vsigdar pet, šest bilau, gda smo vleta domau prišli z dela, te je kositi trbelo pa s senauv delati. Gda sem tau mladim pripovejdo, kak je bilau, te so oni mena vsigdar tau prajli, ka tau je te bilau. Dapa dja tau pravim, leko ka dja že ne zadobim, dapa tau še nazaj prejde. Ne dam valati, ka te svejt de leko tak stau, ka ništje nika ne pauva pa itak vse baude. Zdaj gda bi leko delali zemlau, zato ka nej tbej z rokauv se mantrati, mašini vse tanapravijo, pa še tak se nika ne dela, dja ne vejm, ka baude s tauga.« - Vi delate še njivo? »Mamo edno malo njivo, gde mamo vse fele posajeno, samo vrag je vse vzejo. Zdaj v soboto, gda se je toča sipavala, vse je tazmlatila, parpou, paradajs, tikvi, vse. Pogledni kak vögledajo djablani, samo prazne vejtje vkumas stojijo, deset košarov listje sem vtjüppograblo pod njimi. Vejš, kak je vögledalo töj pri nas, tak kak v zimi, gda mali snejg spadne. Sledkar se pa tak dež lejvo, ka ta poštija tak vögledala kak Raba, tak našurtja je voda tekla.« - Kakšna djablani mate? »Ranč ji ne vejm menja, té tü naprej so zimske djaboke, te so najbaukše za djesti sprtolejt. Tam ozark tiste so pa taše rane, te tak nagnauk moraš podjesti, zato ka brž na nikoj pridejo. Te drejdje je vse od žene oča cepijo, on se je dobro razmo k tauma. Töj v dolej, gde smo doma, sem dja že vse probo, slive, črešnje dapa nika so nej vrejdne, vejn zato, ka je töj vsigdar bola mrzlo. Dapa tau zato te ne razmejm, prvin te zaka vse zraslo, zdaj pa nej. Vejn drejvdja so že tü nej taša, kak so prvin bila, ranč tak, kak vse drügo.« - Letos je dosta deždji spadnilo, tak ka nej trbelo polejvati. »Tau je tü nej dobro, kromči od dosta deža že začnejo gniliti, tak ka skur baukše, če je söjča, kak gda je tašo deževno leto, kak je letos.« - Prvin je nej tak bilau kak zdaj, ka vse je tak mrtvo, vekšo življenje je bilau, pa mislim, nej samo zavolo krčme. Vogrstji foci pa ranč ne gledam, zato ka nej vrejdno se čemeriti, tak so slabi.« - Töj doma v Števanovci ste dostakrat gledali tekme, gda smo se brsali. »Dostakrat sem vanej bejo, pa nej samo töj doma, še v Sombotel sem odo, gda se je Haladás špilo, tejsto sem tü pogledno. Gda sem pri žlati v Budimpešti bejo, pa če kakšna baukša tekma bejla, te sem vöüšo v štadion pa sem pogledno, kak so se brsali. Te je še dosta lüstva odlo na tekme, tak Madjarina domačija »Te še dosta lüstva bilau, te je še lüstvo vtjüpodlo, gda je gostüvanje bilau, vejš, kak je veselo bilau. Zazrankoma rano so furtoma doudja kaula naprej vzeli, lüstvo je gorselo, drügi so je vlekli pa tak so odli gora dola po vesi. Te so še friškat odli na nauvo leto pa vse ka so taše šege bile, so je držali, tau zdaj že tašo nika nega.« - Vi ste vsigdar radi nogomet gledali, kak se je vam te VB (svetovno prvenstvo) vido? »Prvin je foci (nogomet) tü baukši bejo, zdaj vsi tej, ka so prvin baukši bili, so vöspadnili. Steri so se mi vidli, tau so Hrvati bili, oni, kak so mali rosag, tak so se dobro brsali. Tej baukši, gda so se brsali, sem gledo, gda so se tej bola slabi špilali, tejsto sem nej gledo. Porabje, 26. julija 2018 sedemdeset pa osemdeset djezero, zdaj pa če djezero pogledne kakšno tekmo, več gvüšno ka nej. Telko pejnez bi meni zdaj nej plačali, ka bi v Sombotel üšo foci gledat ali kamakoli inan, zato ka že je foci tö nej taši kak je gnauksvejta bejo. - Zdaj ste že v penziji. Ka delate cejli den doma? »Furtuma kaj malo kaulak rama, drva žagam, travo kosim, delo se vsigdar najde, ta se zato ne zanjam, zato se malo vsigdar djejbam. Dosta ne delam, bola zazrankoma, gda je še nej vrauče. Gda je vrauče, te delo dola dejem pa si malo tapočinem. Delo sem dosta, dja več nemo se mantrau, če je nej mujs.« Karči Holec 9 Slovensko štenjé - ga vzem’te v roké! - 25. V praznoti med starim pa nauvim Pesniško zbirko »Pesmi štirih« štémo med glavne knige v drügoj polovici 20. stoletja. V njej so bili leta 1953 vödani verši štiri mladi, eške nej poznani slovenski poetov, tau so bili Janez Menart, Tone Pavček, Ciril Zlobec ino Kajetan Kovič. Kisnej so té pesniki gratali dobri padaške, nikdar so med sebov nej konkurerali, po telko lejtaj formi najbole konservativen Janez Menart, šteri sliši cuj generaciji, ki je po leti 1950 dale pelala socialnorealistično poezijo. V svoji pesmaj guči o individualni čütenjaj maloga človöka, šteri je žalosten zavolo svojoga žitka. V sebi čüti dobrauto idealne lübezni pa sreče, zmejs pa gorpride, ka nema moči. En tau Menartovi veršov je roman- Tone Pavček, Janez Menart, Ciril Zlobec ino Kajetan Kovič pau stoletja kisnej pa so uredniki vöovadili: pesmi štiri poetov so zatok vödali v ednoj knigi, ka aj bi šparali s papérom. Štirge pesniki so se srečüvali na literarni večeraj, štere so med drügimi pelali Miško Kranjec, France Bevk ali Anton Ingolič. Tistoga ipa so bili cajti, gda je staro že preminavalo, nauvo pa se je eške nej narodilo. Prva so generacije pisale o drügoj svetovnoj bojni ino zidanji socializma, sledik pa so prišli modernisti. Štirge pesniki so pa drejkt nej tak pisali, kak so od nji prosili. Svoje pesmi so steli vödati vsikši ejkstra, depa pravli so jim, ka je bole čedno vse vküper nadrukniti. Pesniška zbirka je brž erična gratala kak manifest slovenske poezije. Škoda samo, ka so 35 lejt nej dopüstili, ka bi go eške gnauk nadruknili. Vsi štirge pesniki so dobili najvišišo, Prešernovo nagrado. Od štiri pesnikov je biu po tično sentimentalen, drügi tau pa realistično satiričen ino ironičen. Djenau tak groteskna je njegva pesem »Croquis«, v šteroj pesnik sedi v ednoj kavarni, pa na sto malo vövlegé konjak. S prstom mala ižo, drejvo, sunce pa žensko, kölnar pa dojzbriše cejli njegvi senjski kejp, zatok si vöprosi eške eden konjak. Té verš kaže na kontrast med realnim pa idealnim svejtom. Drüga Menartova erična pesem »Celuloidni pajac« je ranč tak oprvin vöprišla leta 1960 ino je kak eden tau edne fantazijske špile. Tau špilanje logično pa realistično guči od toga, ka »vse, ka dá žitek, je kak nula k nuli«. Vküper z drügimi avtori »Pesmi štirih« sliši Tone Pavček k pesniškoj generaciji, štera je ojdla po potaj Ivana Minattina pa socialnorealistične poezije. Gor je držo tradicionalno for- mo ino tematiko človöka, njegve generacije - minta »gezikom kejpov«. šteri trpi zavolo protivno- je njemi nej romantična pe- Žoltar kak pesniška forma sti med svojimi ideali ino sniška tradicija, pa ranč tak pride od biblijski žoltarov, istinskim svejtom. Njegva ne segne nazaj k slovenskoj gnes pa razmejmo pod posabnost pa je tau, ka je moderni. Verzi Cirila Zlo- imenom psalm pesem v prišo blüzi pesmim, v šteraj beca so prausti, depa majo slobaudnoj himničnoj forpremišlava o pitanjaj žitka, znautrašnji ritem, pesnik mi za visike, žalne ali religiminevanja pa resignacije. mejša abstraktne rejči ino ozne teme. V svojom verši Svojeidejenutpokažespraus- konkretne kejpe. Tau se v »Psalm« Kajetan Kovič piše nimi kejpi, večkrat idilič- tom tö pozna, ka pri svoji v svečanom tonuši o človeno. V svoji slejdnji pesmaj premišlavanjaj nüca kon- čom trplenji - ranč kak Sveje grato Tone Pavček bole kretne situacije pa lidi. to pismo. Pesem se spravla dramatičen, vejpa je piso o Glaven motiv pesmi »Po- z gezikom ino rečami kak erotiki, trplenji ino smrti - beglo otroštvo« je že v nje- pesniškim medijom, za člodepa z nauvim vüpanjom. nom naslovi: spomin na vöka so té prej »najvekši čeNe smejmo pozabiti na mladost. Do tisti lejt leko po mer«. Pesnik naprejpostanjegve verše, štere je napiso Zlobeci pridemo samo tak, vla čütenje stvarin, štere se za mlajše, pa ž njimi ne spravlajo z dobrim grato eden najbaukši ali lagvim. Kak Kovič mladinski pesnikov. piše v prvom verzi Dvej Pavčekovi pespesmi: »blajžene stvami »Glagoli« ino »Še rine, ki ne razmijo«. enkrat glagoli« mata Pesem »Južni otok« oster ritem, v njija se (Déli sziget) je vöprišnücajo reči, kak so la v Kovičovi knigaj rüšiti, rasti, biti, lü»Labrador«. Že pri nabiti, plavati v prvom slovaj vidimo protivino stati, djaukati, nost: Labrador je eden spati v drügom verši. polotok, edna krajina Bejdvej pesmi premina söveri Kanade, o šlavata o žitki, prva z šteroj nam prideta na optimizmom za bomiseu trda zima ino daučnost, drüga pa led, pa ladni človeči pasivno ino meditažitek na tistom konci tivno. Vu verši »Še ensveta; »Južni otok« je krat glagoli« piše Tone nika cejlak ovaškoga, »Pesmi štirih« - kniga na začetki sodobne Pavček - dvajsti lejt kiso njem pa ne vejmo, slovenske poezije nej - o človöki, šteri če sploj geste. Kajetan probava svojo živo čütenje če »skočimo prejk plaut Kovič je rejč »je« (geste) bolezni dojobladati, zmejs resničnosti«. Té verš je nej napiso z ležečimi literami, pa more mujs gorpriti: ži- samo sentimentalno spo- tak za nas nja valas, če té tek je takši, kakši je. minanje na mlašeči čas, šte- topli otok na svejti sploj Ciril Zlobec je ranč tak vkraj ri je sploj ovaški kak gneš- geste. Konec pesmi leko tak od socialnoga realizma sta- nji, liki je živlenjsko premi- razmejmo, ka té otok samo upo. Piso je o razločki med šlavanje, štero leko pesnik tačas geste, dokeč geste šift, istino srca ino istino sveta, napravi samo s perspekti- šteri plava prauti njemi, dodrüžbe pa zgodovine. Njeg- ve vözraščenoga človöka: keč gestejo mornari, šteri va resignacija je splejčena z njegva mlašeča lejta so že senjajo o njem. volaum do žitka, štera doj- vujšla. Štirge pesniki so svojo paut oblada protivnosti v svejti Motivi Kajetana Koviča so začnili v cajtaj sigurnoga tak, ka zmejs premišlava malo šurši, forme pa ve- režima, so pa gratali sploj o večféle mogaučnostaj čféle ino modernejše. Če poštüvani slovenski poeti ali odločitvaj. Za Zlobeca rejsan je vözraso s social- vse do gnešnji časov. Njiso idealni svejt mlašeča pa norealistične tradicije, sta no vküpno zbirko »Pesmi mlada lejta, tau se pozna najvekšo mauč nad njim štirih« najdemo na polici na njegvi trej glavni temaj mejla nauva romantika ino vsikšoga lübitela slovenske tö: tau so spomini na detin- simbolizem, njegve pesmi poezije. stvo, erotika ino vsakdane- so dostakrat melanholične. šnji žitek. V formi pa štiluši Od 1960-i lejt dale se je njeg-dmje sploj ovaški kak pesniki vi »guč srca« mekno pred Porabje, 26. julija 2018 10 »Dosta se leko navčimo od eden drügoga« Tistoga julijskoga večera je biu djenau petek 13., tak je nej špajsno bilau, ka se je po sunčnom dnevi kauli šeste vöre v Sakalauvci začno lejvati dež. Za dvej vöri je voda z nebá stanila, tak so srečo meli vsi tisti gasilci, šteri so se že dosta pripravlali na mednarodne naučne gasilske vaje (nemzetközi tűzoltógyakorlat). Pri športnom igrišči porabske vesnice so se zbrali prostovoljni gasilci iz Sakalauvec, Dolenjoga Senika pa Gorenjoga Senika, s slovenske strani grajnce pa so pozvali eške fajbekare iz mo vrazmo autone. Odlaučili smo se za naučno vajo, štera Pred vajo na sakalovskom igrišči Iskanje ranjeni turistov v gauški Domanjševec, Dolenec, Hodoša pa Krplivnika. Od pravi, poklicni gasilcov sta iz Kermedina prišla poveljnik (parancsnok), podpolkovnik Balázs Zsolt Kovács pa nadzornik za civilno zaščito, polkovnik Tibor Horváth. Prejdjen letošnje vaje je biu poveljnik Prostovoljnoga gasilskoga drüštva Sakalauvci Norbert Nagy. »V našo krajino cejlo leto odijo turisti, eške posaba, gda je lejpo vrejmen. Leko se brž zgodi, ka pride vekša skupina, štera zablaudi v lesej,« nam je povödo sakalauvski prejdjen pa cujdau: »Gnesnedén se vrejmen brž spremeni, naglo pride eden viher, pa se turisti pobantivajo.« Pred dvöma letoma so že držali takšo vajo, depa zdaj so steli nika nauvoga probati. »Zgučali smo se s slovenskimi kolejgari, ka napravimo vajo, v šteroj ne gasimo odjen pa ne vrejže- ma povejo kakšo informacijo, ležej gorpride, gde je tisto je nika posabnoga,« je raztomačo sakalauvski gasilec. Po pozdravi županje Sakalauvec Valerije Rogan so se s svojimi autonami vsi napautili v kmično porabsko gauščo. Pri prvoj vaji so mogli gasilci najti mlajše v lesej, šteri so na ednom bregej zablaudili pa od tistec kričali »na pomauč«. Fajbekarge so prišli z dvej strani, za en malo pa so v gaušči že najšli mlade, od šteri so se ništerni poškodovali. S slovenske strani so cujbili gasilci iz Hodoša pa Krplivnika tö, štere je pripelo poveljnik Gasilske zveze Hodoš, Dušan Bočkorec. »Ta cejla krajina pri grajnci je eden veuki lejs, če štoj zablaudi, v tistoj paniki ranč ne vej, na šteroj strani meje stogi pa kak aj zové pomauč. Zatok morejo naša drüštva sodelüvati, si pomagati, vejpa vsakši gasilec svojo krajino najbole pozna. Če mesto, o šteroj se guči.« Sakalauvski gasilci so meli s slovenskimi drüštvi že prva stike, pred ednim letom pa so podpisali sporazum o sodelovanji s PGD Domanjševci. »Prejk nji smo pozvali drüge tri ekipe gasilcov iz Slovenije. Vejpa uni majo svojo tehniko, mi pa mamo svojo, uni so se nikak vönavčili, mi smo se ovak vönavčili. Dosta se leko navčimo od eden drügoga.« Gda so gasilci vse mlajše najšli v kmičnom lesej, so mogli oditi dale, vejpa so zvödali, ka ležijo ništerni mladi turisti pod drejvami pa vejami, štere je viher vtrgno. Za tau vajo so nücali vsikdar več viherov, rejsan moremo znati nücati agregatore, reflektore pa žage,« je povödo hodoški gasilski prejdjen pa cujdau: »Gnes smo oprvin na naučnoj vaji pa cuj v takšoj krajini, štero ne poznamo. V lesej eške na sebé moreš bole skrb meti. Radi smo, ka smo tü.« Brezi posvejtov bi se rejsan nika nej posrečilo, je raztomačo poveljnik Norbert Nagy. »Komaj se kaj vidi, komunikacija je žmetnejša. Če se kaj vodnék zgodi, se ne šté, če je naša tehnika slaba, leko majütamo eden drügoma: ’sé poj, tau prinesi, ovak delaj’. Tau vnoči ne moreš, moraš ovak komunicerati.« Gasilci so vrazmožagali drej- Najšli so ranjenoga mladoga Gasililci-alpinisti iz Egyházasrádóca so rejšili mlado deklo, stera je spadnila v globko djamo posabno tehniko, ka so leko na priliko žagali z motornov žagov. »Tau je nej samo vaja, liki je v prvom redej včenjé toga, kak se nücajo ništerne bole rejtke tehnike. Če gledamo vrejmen, ka je gnesneden mogli nazaj vö. Gasilci so oprvin s pomočjauv agregatora pa reflektorov napravili svejklost, te pa so gasilci-alpinisti iz Egyházasrádóca zvezali krepke vauže, s šterimi so oprvin dojpüščavali lidi za prvo pomauč, sledik pa mlajše ednoga za drügim gorvlejkli. »Leko smo vidli, kak se organizera edna vaja z več kak štirideset gasilcami,« je eške tapravo hodoški prejdjen Dušan Bočkorec. »Gezik bi biu leko problem, depa zmejs smo na pamet vzeli, ka gasilci s slovenske strani dobro razmijo vogrski, ništerni Porabci pa dobro gučijo domanjo slovensko rejč. Tak gezik ne more biti težava, vidimo pa, kak važno je sodelovanje med ga- ve, tak so leko ranjencom dali prvo pomauč. Po tistom so je odnesli nazaj na poštijo pa dale v špitale. Najbole kompleksna pa žmetna vaja pa je bila slejdnja. Ništerni mladi turisti so spadnili v grabo, pa so nej Porabje, 26. julija 2018 silskimi drüštvi pri grajnci.« Na konci so vse mlajše najšli pa rejšili, ranjencom so rane zavezali. Takše vaje so prej sploj dobro včenjé za prostovoljne gasilce. »Če se ka koli zgodi, pa smo se tisto situacijo že prva navčili, že palajfi vejmo, ka moremo delati, kak leko pomagamo, kak leko cujstanemo,« smo čüli od Norberta Nagya, šteri je skončo, ka je padaštvo med porabskimi pa prekmurskmi prostovoljnimi gasilskimi drüštvi iz leta v leto baukše. Eške bole pa ga veseli, ka v Sakalauvci dosta mladi geste, šteri se brigajo za tau delo pa želejo nutstaupiti med domanje gasilce. (Projekt je bil izveden s finančno podporo Vlade RS za Slovence v zamjestvu in po svetu.) -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 27.07.2018, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.05 Vem!, kviz, 11.55 Moj pogled na znanost: Prof. dr. Milena Horvat, dokumentarna oddaja, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet (III.): Čakanje, španska nadaljevanka, 15.00 Pisave: Milan Jesih, Peter Kolšek in Anja Golob, 15.35 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip: Čitalnica Svetega pisma, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, poletje 2018: Šport, informativna oddaja za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Letimo na počitnice, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Čez planke: Belfast, 20.55 Nočni receptor, britansko-ameriška nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Bonnie in Clyde, ameriški film, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Info-kanal PETEK, 27.07.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.50 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 9.50 Dobro jutro, poletni izbor, 12.10 Umor, je napisala (I.): Umor na avtobusu, ameriška nanizanka, 13.15 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.00 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.30 Migaj raje z nami, 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 19. etapa, 18.05 Judo: svetovni pokal, 19.40 Infodrom, poletje 2018: Šport, informativna oddaja za otroke in mlade, 20.00 Denis Novato s prijatelji, koncert ob 20-letnici igranja, 21.15 Zvezdana: Ljubezen na terapiji, 21.55 Umor, je napisala (I.): Oborožen odgovor, ameriška nanizanka, 22.45 Svetovni popotnik: Balkanski polotok, 23.40 Nuša Derenda: Čez 20 let, koncert, 1.40 Videotrak, 2.40 Nogomet - SP 2018: Nigerija : Argentina, 4.30 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak SOBOTA, 28.07.2018, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Otroški program: Op! 10.50 Intervju: Jože Dežman, 11.50 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.15 Se zgodi: Mame ni doma, slovenska nanizanka, 14.45 Ambienti, 15.35 Profil: James Taylor-Foster, 16.10 Prvinska preizkušnja: Pri plemenu Tagbanua, britanska dokumentarna serija, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Družbeni fenomeni: Humanitarnost, 17.45 Popolna družina: Korupcija, humoristična nanizanka, 18.00 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 18.30 Ozare, 18.35 Kalimero: Dirka s skiroji, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.05 Trumbo, ameriški film, 22.05 Poročila, Šport, Vreme, 22.30 Poletna scena, 22.50 Iz pozabe (II.), britanska nadaljevanka, 23.40 Strasti, TV-nadaljevanka, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 1.35 Info-kanal SOBOTA, 28.07.2018, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.15 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 10.20 10 domačih, 11.10 Čarokuhinja pri atu: Španija, 11.40 Bleščica, oddaja o modi, 12.25 Avtomobilnost, 13.00 Japonska kuhinja, japonska nanizanka, 14.00 Umor, je napisala (I.): Oborožen odgovor, ameriška nanizanka, 15.00 Kolesarstvo dirka po Franciji: 20. etapa, 17.30 Judo: svetovni pokal, 19.00 Otroški program: Op! 20.00 Nogomet - državno prvenstvo: Krško : Olimpija, 2. kolo, 22.25 Televizijski klub: Živeti tisoče življenj, 23.15 Umor, je napisala (I.): Umor v oazi, ameriška nanizanka, 0.05 Ukane po kanadsko, razvedrilna oddaja, 0.50 Videotrak, 1.55 Nogomet - SP 2018: Srbija : Brazilija, 3.40 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 20. etapa, 5.20 Zabavni kanal, 5.50 Videotrak NEDELJA, 29.07.2018, I. spored TVS 6.35 Poletna scena, 7.00 Živ žav, otroški program, 10.05 Govoreči Tom in prijatelji: Prijazna pomoč uporabnikom, risanka, 10.15 Nabriti detektivi, nemška otroška nanizanka, 10.50 J. Haydn: Simfonija št. 49, »La passione« (Komorni orkester Slovenicum in Uroš Lajovic), 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: Božji možje, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 20 let Veselih Štajerk, 14.50 Apartma, ameriški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Zackovo čarovniško popotovanje: Austin, 17.45 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja, 18.40 Bacek Jon: Nepridiprav, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Maksimilijan in Marija – igra moči in ljubezni, avstrijsko-nemška nadaljevanka, 20.50 Z Mišo...: Ciril Horjak, 21.40 Poročila, Šport, Vreme, 22.05 Vojna in mir na Balkanu, grška dokumentarna oddaja, 23.05 Strasti, TV-nadaljevanka, 23.40 C. De- bussy: Morje, Simfoniki RTV Slovenija, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.30 Info-kanal NEDELJA, 29.07.2018, II. spored TVS 7.00 Duhovni utrip: Čitalnica Svetega pisma, 7.15 Družbeni fenomeni: Humanitarnost, 7.40 Glasbena matineja, 9.30 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 10.40 Slastna kuhinja: Musaka, 11.10 Svetovni popotnik: Balkanski polotok, 12.15 Hišica v preriji - spomini na preteklost, ameriški film, 14.05 Umor, je napisala (I.): Umor v oazi, ameriška nanizanka, 14.50 Japonska kuhinja, japonska nanizanka, 15.55 Ukane po kanadsko, razvedrilna oddaja, 17.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 21. etapa, 19.20 Judo: svetovni pokal, 20.00 Štirinožni kozmonavti, ruska dokumentarna oddaja, 20.50 Žrebanje Lota, 21.00 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 21.25 Umor, je napisala (I.): Pogreb v Wyomingu, ameriška nanizanka, 22.20 Zackovo čarovniško popotovanje: Austin, 22.45 Sto psov, kratki igrani film, 23.05 Videotrak, 0.10 Nogomet - SP 2018: Francija : Argentina, osmina finala, 2.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 21. etapa, 4.20 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak PONEDELJEK, 30.07.2018, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.05 Vem!, kviz, 11.50 10 domačih, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet (III.): Dan in noč, španska nadaljevanka, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.35 Z glasbo in s plesom, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Čist zares: Promocija izdelka, mladinska dokumentarna serija, 17.55 Novice, 18.00 Govoreči Tom in prijatelji: Tomova ljubezenska pesem, risanka, 18.10 Lili in Čarni zaliv: Polomija s pošiljkami, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 20.55 Peš ob Nilu, potopisna serija, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Strasti, TV-nadaljevanka, 23.45 Glasbeni večer, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Info-kanal PONEDELJEK, 30.07.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.50 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 9.45 Dobro jutro, poletni izbor, 12.05 Pogled na ... Koptske tkanine, Narcisov vodnjak, dokumentarna oddaja, 12.50 Troje svetih, dokumentarni film, 14.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.50 Televizijski klub: Živeti tisoče življenj, 16.00 Gozdna dediščina Franje Pahernika, dokumentarna oddaja z zvočnim opisom za slepe in slabovidne, 16.50 Avtomobilnost, 17.25 Umor, je napisala (I.): Pogreb v Wyomingu, ameriška nanizanka, 18.20 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Studio kriškraš: Izgubljeni leteči krožnik, 19.10 Ups!, kratki igrani film iz Slovenije, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Svetovni popotnik: Sveta dežela: Jeruzalem in Zahodni breg, 20.50 Oproščen (II.), norveška nadaljevanka, 21.40 Umor, je napisala (II.): Joči za mano, vdova, ameriška nanizanka, 22.30 Ne grem na koleno, dokumentarni film, 23.30 Videotrak, 0.35 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak TOREK, 31.07.2018, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.05 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha: Božji možje, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet (III.): Znova v igri, španska nadaljevanka, 15.00 Potepanja – Barangolások, oddaja TV Lendava, 15.30 Studio kriškraš: Izgubljeni leteči krožnik, 15.55 City folk - Obrazi mest: Ljubljana, dokumentarna serija, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zdravje Slovencev: Čezmejno zdravstveno varstvo, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Eko utrinki: Otok Samso, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Žvenkci: Sončni mrk, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Inšpektor Banks (V.), britanska nadaljevanka, 20.50 Poklic Arne, dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Spomini: Rudi Šelih, dokumentarna oddaja, 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.10 Info-kanal TOREK, 31.07.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 9.10 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 10.20 Dobro jutro, poletni izbor, 12.55 Grofičino popoldne, dokumentarni film, 14.00 Slovenski vodni krog: Glinščica, dokumentarna nanizanka, 14.40 Slovenski magazin, 15.25 Pleši, poj, oder je tvoj: Folklorna skupina Emona, 17.25 Umor, je na- Porabje, 26. julija 2018 OD 27. julija DO 2. avgusta pisala (II.): Joči za mano, vdova, ameriška nanizanka, 18.20 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Kdo si pa ti?, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.20 Opus 1, plesna miniatura 2014: Liu, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Nesmrtnik, angleška dokumentarna oddaja, 20.55 Umor, je napisala (II.): Tu je umrl Joshua Peabody ... ali pa ne, ameriška nanizanka, 21.45 Stratos, koprodukcijski film, 0.00 Peš ob Nilu, potopisna serija, 0.50 Videotrak, 1.55 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak SREDA, 01.08.2018, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.05 Vem!, kviz, 11.50 Slastna kuhinja: Andaluzijski gazpaco in prigrizki, 12.20 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet, španska nadaljevanka, 15.00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, oddaja TV Lendava, 15.35 Male sive celice, kviz, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Odmev davnine: Gorska bitja, izobraževalna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev: Ahmed in Banan, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Trobka in Skok, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 V spirali laži, francoski film, 21.25 Sestrična, kratki igrani film AGRFT, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.50 Poletna scena, 23.10 Strasti, TV-nadaljevanka, 23.45 Odmev davnine, izobraževalna oddaja, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Info-kanal SREDA, 01.08.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.50 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 10.05 Dobro jutro, poletni izbor, 12.40 Zgodbe izza obrazov: Andreja Podlogar in Blaž Bertoncelj, dokumentarna serija, 13.25 10 domačih, 14.15 Sen znala jes, koncert Rudija Bučarja, 16.45 Ambienti, 17.25 Umor, je napisala (II.): Tu je umrl Joshua Peabody ... ali pa ne, ameriška nanizanka, 18.20 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Profesor Pustolovec: Vprašanja brez odgovora, igrana nanizanka, 19.15 Je šesteroprsti tvoj prijatelj?, kratki igrani film, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Miloš, čustvena navezanost, nemški portretni film, 21.00 Žrebanje Lota, 21.0 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Miha Šalehar, 21.55 Prevara (II.), ameriška nadaljevanka, 22.55 Umor, je napisala (II.): Popoldanski umor, ameriška nanizanka, 23.50 Videotrak, 0.55 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak ČETRTEK, 02.08.2018, I. spored TVS 5.55 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 10.55 Vem!, kviz, 11.40 Odmev davnine, izobraževalna oddaja, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nan., 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet, španska nadaljevanka, 15.05 Moj gost/Moja gostja – Vendégem, oddaja TV Lendava, 15.55 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Moj pogled na znanost, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Slovenski parlament galerija kamna, 18.05 Mala kraljična, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Planet Zemlja, koprodukcijska dok. serija, 20.55 Medičejci, gospodarji Firenc, koprodukcijska nad., 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.05 Rusija – trenutki pred revolucijo, britanska dok. oddaja, 0.05 Strasti, TV-nadaljevanka, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Info-kanal ČETRTEK, 02.08.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.40 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 9.45 Dobro jutro, poletni izbor, 11.55 Slovenski vodni krog: Želimeljščica, dok. nanizanka, 12.40 Zdravje Slovencev, dok. oddaja, 13.20 Z Mišo...: Ciril Horjak, 14.20 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja, 15.25 Čez planke: Belfast, 16.25 Meje mojega jezika so meje mojega sveta, dok. film, 17.25 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.20 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Ribič Pepe: Kdo se boji psov, mozaična oddaja za otroke, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Ukane po kanadsko, razvedrilna oddaja, 20.45 Avtomobilnost, 21.15 Ambienti, 21.45Paranoja, koprodukcijski film, 23.30 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled, 0.00 Umor, je napisala (II.): Šola za obrekovanje, ameriška nanizanka, 0.50 Slovenska jazz scena: Ljubljana jazz selection, 1.25 Videotrak, 2.25 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak Romanje bogoslovcev nadškofije Maribor v Porabje Od 16. do 21. julija so bili bogoslovci mariborske nadškofije pod vodstvom nadškofa Alojzija Cvikla in rektorja Stanislava Slatinka na romanju v Porabju in v Sombotelu. Ob spoznavanju slovenske skupnosti ob Rabi so darovali slovenske maše v Sakalovcih, na Gornjem Seniku in v Monoštru. (Več o tem v naši naslednji številki.) LRH KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih in četrtkih od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 E-mail: kuharemlekhaz@jupinet.hu Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11. TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB www.radiomonoster.hu