ISSN 0350-5561
9 , (UJJU ^uu.-.
za konectedna
Jutri bo še pretežno oblačno. Občasno bo rahlo deževalo. V soboto bo večinoma sončno in spet topleje.
številka 13
četrtek, 27. marca 2008
že sestavljajo osemkolesnike
Jeseni lani je Gorenje odprlo novo tovarno v Šoštanju, katere del je namenjen tudi proizvodnji vojaških oklepnikov, ki je zdaj že stekla.
V torek, si jo je ogledal minister za obrambo Kari Erjavec, ki ni skrival navdušenja nad oklepnikom, pa tudi nad organizacijo proizvodnje v Gorenju. V petletnem obdobju bo slovenska vojska kupila skupaj 135 oklepnikov vrednih 278 milijonov. Letos jim jih bodo dobavili 13, od tega bodo štirje že proizvedeni v Gorenju. Naslednja vozila pa bodo vsa proizvedena v Gorenju. Franc Košec, član uprave Gorenja, je povedal, da v Gorenju izdelujejo za oklepnike celotne školjke, in sicer z laserji razrežejo pločevino, jo preoblikujejo in zvarijo školjko in jo prebarvajo. Sledi še montaža orožja. Trenutno dela na tem projektu v Gorenju 150 zaposlenih, to število pa se bo podvojilo.
Milan Dekleva dobil tretjo Čašo nesmrtnosti
Sedaj po	
poletnem času	
Noč od sobote na nedeljo ta	T
teden bo za eno uro krajša, saj	l/^vl
bomo prestavili uro za 60 min- |~\j	
ut naprej, z 2. na 3. Do zadnje	
nedelje v oktobru, ko bomo	
prešli spet na zimski čas ali za	
mnoge normalen čas, se bomo	
ravnali po poletnem času.	
Velenje, 21. marca - Bil je svetovni dan poezije in lutkarjev. Prireditev v velenjskem domu kulture, poimenovana Akademija Poetična Slovenija 2008, je bila posvečena obema. Hkrati pa se je z njo začel letošnji pomladni festivalu liričnih umetnosti Lirikon-fest, ki ga, tako kot petkov dogodek, organizirata Književna asociacija Velenika in Velenjska knjižna fundacija.
Na petkovi prireditvi so tretjič
zapovrstjo podelili pesniško nagrado za 100 izvirnih slovenskih verzov. Strokovna žirija je v ožji izbor uvrstila Meto Kušar, Ferija Lainšč-ka, Tomaža Šalamuna in Milana Deklevo. Občinstvo v dvorani -večina je bila dijakov - ter glasovalci po pošti in internetu so največ glasov prisodili pesniku in pisatelju Milanu Deklevi.
■ bš
1,30 EVR
I RADIO
VELENJE
Virtualna prihodnost?
Bojana Špegel
S	
•pH	
c/j	
•m S	
o	
	
	
H	
Bilje torek, 25. marca, ko sem se lotila razmišljanja o tem, kaj nam bo prinesla prihodnost. Pa ne tista, ki jo napovedujejo vedeže-valke, ker to nisem, ampak tista, ki jo napovedujejo dogodki zadnjih dni. Teh pa je bilo v Velenju veliko in mnogi med njimi so bili pomembni za prihodnost vseh nas. Ker je bil ravno materinski dan, sem ob tem razmišljala ne o prihodnosti mater in žena, ampak o prihodnosti naših otrok. Torej generacij sedanjih študentov, dijakov pa tudi mlajših, ki šele prihajajo in ki še iščejo svoj prostor pod soncem, še bolj pa ideale, ki bi jim dajali energijo in voljo, brez katere v življenju ni napredka. O prihodnosti Šaleške doline se zadnje čase ni govorilo v presežnikih. Veliko strahu je namreč med tiste, ki se zavedajo, kaj pomeni proizvodnja električne energije v TEŠ in predvsem konkurenčnost na trgu, vneslo prepiranje med materjo in hčerjo. Med HSE in TEŠ torej. Pred tednom dni pa se je na izredni seji velenjskega sveta izkazalo, da bi prepir lahko primerjali s prepirom prave matere in hčere, ki se kljub ostrim besedam in postavljanjem pravil in mej prve ponavadi konča v korist druge. Ce se temu v družini reče materinska ljubezen, temu v primeru HSE in TEŠ težko rečemo enako. A dejstvo je, da Slovenija potrebuje svojo energijo, da ne smemo ostati odvisni le od uvoza tuje, ki je za povrh še vedno dražja. Kot je dejstvo tudi, da nas bo naša velika skupna domovina Evropska unija rahlo za ušesa, če ne bomo začeli graditi bolj ekološko varnih in varčnih objektov. In vse to je treba vzeti v zakup tudi pri gradnji bloka 6 v šoštanjski termoelektrarni, ki bo, nenazadnje, nadomestil tudi štiri najstarejše in ekološko najbolj sporne bloke. Zagotovo pa je za kvaliteto življenja v Šaleški dolini gradnja 6. bloka pomembna tudi zato, ker to pomeni, da dolina v nekaj letih ne bo postala mesto duhov, kar bi se ob morebitnem zmanjševanju izkopa premoga ali celo predčasnem zaprtju Premogovnika kaj lahko zgodilo, saj si prav v energetiki služi kruh ogromno družin iz doline. S tem pa je povezano tudi vse ostalo - od vrtcev, šol, zdravstva ... In s tem so povezana tudi delovna mesta za naše otroke, ki jih že sedaj primanjkuje, sploh za dekleta. Za fante, ki se odločajo za tehnične poklice, k sreči še ni tako velike krize. Lahko pa bi bila .
Poleg tega, da se bomo morali navaditi varčevati z elektriko, vodo, pa tudi prav ravnati s smetmi, ker bo to vsak dan dražje, se bomo morali navaditi tudi na številne novosti, ki jih prinaša napredek in razvoj. Ce bo šlo tako naprej, se namreč res lahko zgodi, da bodo v bodoče župani delo opravljali kar iz počitniških hišic ali domačih naslanjačev. Velenjski župan Srečko Meh bo namreč kmalu urado-val v virtualni pisarni, na virtualnem otoku, ki ga je velenjska občina kot prva slovenska občina kupila v virtualnem, torej navideznem svetu. Projekt Second Life naj bi namreč preko svetovnega spleta mesto Velenje in dogodke v njem predstavljal uporabnikom interneta z vsega sveta. Bomo videli, kako se bo to prijelo, a jaz še vedno bolj prisegam na bolj tradicionalne in konzervativne prijeme pri promociji mesta in ljudi, ki ga vodijo.
K sreči nataliteta tudi v Velenju ne upada več in zato je v teh dneh še več mamic kot prejšnja leta prejelo čestitke ob prazniku. Podatki kažejo, da nas je v dolini vse več, da je več novorojenčkov. Otrok pa še nekaj časa ne bo mogoče delati v virtualnih svetovih. Jih bo pa mogoče z njihovo pomočjo vzgajati. V kaj, je že drugo vprašanje. Po mojem bi imeli malčki veliko raje, če bi z njimi več časa preživeli starši, tako mame kot očetje. Žal pa ti tudi vsak dan bolj živijo v kakšnem virtualnem svetu. Ali pa so vsaj veliko več odsotni od doma, kot je to bilo pred kratkim. Se čudite, da se vse več ljudi vrača k naravi in vsemu, kar se nam je morda zdelo že zastarelo? Jaz se ne. Cisto nič.
GOD
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
www.ZavarovalnicaMaribor.si
Nadstandardno zavarovanje stanovanja in opreme po konkurenčni ceni. Odslej tudi z asistenco doma!
08019 20
©
asistenca doma
9770350556014
^Hjs
r ^ h«t
lokalne novice
Končana še ena faza prenove
Šoštanj - V Šoštanju so zaključili tretjo fazo prenove tamkajšnje zdravstvene postaje, ki je zajemala posodobitev trideset let starih elektro-strojnih instalacij v otroškem dispanzerju in medicinskem laboratoriju, menjavo oken in vrat, menjavo lesenega spuščenega stropa in opremo. Tako je levi del postaje v celoti prenovljen.
Dela so stala 295.000 evrov, od tega je Občina Šoštanj za prenovo prispevala 242.000 evrov, delno pa sta naložbo financirala še Zdravstveni dom Velenje in Ministrstvo za zdravstvo.
S to prenovo je zadoščeno tudi pogojem, ki jih mora izpolnjevati laboratorij. Na novo so organizirani prostori otroškega dispanzerja, kjer so zdaj ločeni prostori za bolne (kurativa) in zdrave (preventiva) otroke. Iz čakalnice za bolne otroke je urejen vstop v izolacijski boks s sanitarijami. »Prostori so izjemno lepo urejeni, prijazni tako osebju kot pacientom. Na Občini Šoštanj smo zelo hvaležni osebju in pacientom za strpnost, ki so jo izkazali v času prenove, saj se zavedamo, da pogoji za delo in obisk zdravstvene postaje v zadnjih mesecih niso bili lahki,« pravi podžupan Občine Šoštanj Vojko Krneža.
Prenovo Zdravstvene postaje Šoštanj so pričeli leta 2005, dela pa razdelili v več faz tudi zaradi lažjega zagotavljanja potrebnih sredstev. Doslej so že uredili sanitarije za osebje in paciente, logo-pedsko in tri splošne ambulante. Že letos se bo prenova nadaljevala s četrto fazo, ki bo zajela ureditev klimatskega hlajenja zdravstvene postaje, potem pa jih čaka še ureditev vhodne avle in zunanja ureditev.
■ mkp
Več glav več ve
V MC je v začetku februarja prispelo protestno pismo, pod katerega so se podpisali 103 mladi. V vsebini dokumenta so zapisali, da si želijo več dogajanja v MC-ju in večjo organiziranost vodstva. V petek je v Mladinskem centru potekala javna razprava.
Prvopodpisani pod pismo Matej Voglar je dejal: "Bistvo pisma je to, da smo mladi začutili, da se je v MC-ju začelo dogajanje sesedati in smo hoteli to ustaviti." Javno tribuno je vodil Jan Škobrne, član sveta Mladinskega centra, ki je na razlago odgovoril: "Zadevo smo vzeli zelo pozitivno. Vidimo jo kot znak, da bo MC šel naprej. Stopamo v novo obdobje, odločiti pa se je treba, kako bomo to storili." Udeleženci tribune so dosti govorili o sodelovanju med različnimi organizacijami, MC-jem in mladimi, zato so bili prisotni tudi predstavniki Šaleškega študentskega kluba (ŠŠK). Janko Urbanc, član upravnega odbora ŠŠK, je poudaril, da je ŠŠK pripravljen na vsako sodelovanje.
Udeleženci tribune so govorili tudi o vzrokih za slabo udeležbo na dogodkih, ki se odvijajo v MC-ju. Sklep razprave je bil, da se vzpostavi tesnejše sodelovanje med MC-jem in ŠŠK-jem, ki je v zadnjih letih, kot je dejala Maja Hostnik, programski vodja MC-ja, zamrlo. K različnim projektom bodo povabili tudi dijake, tako bodo pri pripravi programa lahko sodelovale vse starostne skupine, ki se zadržujejo v MC-ju, je še dodala.
■ Tjaša
Dom za starejše bo stal v Topolšici
Velenje, Šoštanj - S pridobitvijo koncesije za gradnjo doma za starejše v Topolšici, ki jo je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve dodelilo družbi PV Invest, to je v stoodstotni lasti Premogovnika Velenje, se uresničuje dolgoletna želja Šoštanjčanov, da bi starost, če (in ko) bo potrebno institucionalno varstvo, lahko preživljali v domačem okolju.
»Gre za center, ki bo zgrajen v neposredni bližini zdravilišča in Bolnišnice Topolši-ca. Njegova postavitev je usklajena s konceptom dolgoročnega razvoja občine Šoštanj. Z vodstvom Občine Šoštanj smo ves čas sodelovali pri celotnem projektu, tako pri umeščanju doma v prostor kot pri analizi potreb po njem,« je povedal direktor PV Investa Drago Potočnik.
Center bo za slovenske razmere eden večjih. V njem bo 150 postelj v 43 dvoposteljnih in 64 enoposteljnih sobah, vse sobe bodo nadstandardne z balkoni, omogočal bo tudi dnevno varstvo in nudil vse dodatne storitve, potrebne za delovanje sodobnega doma.
»Aktivnosti za gradnjo centra smo že začeli. Začetek obratovanja je predviden konec leta 2009. Do letošnje jeseni naj bi dobili gradbeno dovoljenje in že letos začeli prva dela,« razlaga nadaljnje korake Potočnik.
■ mkp
Drago Potočnik: »Računamo, da bomo gradbeno dovoljenje dobili do jeseni.«
Ni razlogov, da bi ostali sami s svojimi stiskami
V letošnjem delovnem programu na novoustanovljene savinjsko-šaleške podružnice predvsem skrb za lajšanje tegob in socialnih stisk članov
Tatjana Podgoršek
V Sloveniji je približno 3000 oseb z diagnozo multiple sklerozo (MS), neozdravljivo boleznijo, ki prizadene ves organizem in vse organske funkcije. Približno 2000 jih poskuša svoje tegobe reševati s
Savinjske doline. Konec lanskega leta so priešli od besed k dejanjem, prejšnjo soboto pa so se v gostišču Verdelj v Velenju zbrali na ustanovnem zboru Združenja MS Slovenije, Savinjsko-šaleške podružnice. V tem trenutku šteje 71 članov iz občin Šaleške in Zgornje Savinj-
njenih posledic znajdejo sami bolniki ter njihovi družinski člani. Prav tako bo med prednostnimi nalogami pomoč socialno šibkim članom, seveda v okviru danih možnosti in zmožnosti. »Ni razloga, da bi v svojih stiskah ostali sami. Priložnosti za skupno reševanje bo kar nekaj.
Z ustanovnega zbora Združenja MS Slovenije, Podružnice Saša
pomočjo Združenja MS. Bolniki z omenjeno diagnozo iz Šaleške doline so vrsto let tvorili podružnico združenja s tovrstnimi bolniki iz koroške regije. Zadnjih nekaj let pa so razmišljali o oblikovanju svoje podružnice, v katero bi vključili tudi bolnike iz območja Zgornje
ske doline.
Na ustanovnem zboru so najprej potrdili mandat dosedanji v. d. predsednice, sedaj pa predsednici podružnice Jožici Zajc. Ta je med drugim povedala, da bo njena osnovna naloga skrb za lajšanje stisk, v katerih se zaradi bolezni in
Predvideli smo jih v okviru posebnih socialnih programov, kot so program obnovitvene rehabilitacije, posebnih socialnih pomoči osebam in svojcem oseb z MS, načrtujemo kar nekaj športnih aktivnosti, s katerimi prav tako poskušamo ohraniti ali še izboljšati kakovost
življenja. Predvsem pa so vsem na široko odprta vrata podružničnih prostorov na Foitovi 2 v Velenju, kjer je pravo mesto za pogovor o tem, kaj nas teži in kako naj si pomagamo.« Za tiste, ki so povsem odvisni od tuje pomoči, nepo-kretni, pa bodo med drugim organizirali patronažne obiske na domu - obiske poverjenikov. Ti so pogosto vez bolne osebe z zdravstvenim domom, centrom za socialno delo in drugimi ustanovami.
Vseslovensko srečanje bolnikov maja v Velenju
Tako kot lani se bodo člani podružnice vključili v aktivnosti ob tednu multiple skleroze od 5. do 11. maja. 9. in 10. maja bodo postavili stojnice v Mercatoijevi trgovini v Velenju, v Interšparu na Selu ter Mercatorjevi trgovini v Šoštanju. »Njihov cilj je seznaniti čim širši krog ljudi, da smo tukaj in zdaj, kakšna bolezen je multipla skleroza in podobno.« 8. maja bo Združenje MS Slovenije organiziralo v Velenju okroglo mizo na temo Pravila dobre prakse oziroma smernice o obravnavi oseb z MS, kakršno narekuje EU. Namenili jo bodo predvsem stroki. Vrhunec tedna pa bo 11. maja v velenjski Rdeči dvorani. To bo srečanje bolnikov multiple skleroze Slovenije. »Za šele dobro ustanovljeno podružnico in njene člane bo to zelo velik zalogaj. Pričakujemo od 500 do 800 udeležencev. Veseli smo, da je pokroviteljstvo nad srečanjem prevzel predsednik države dr. Danilo Tuerk, ki je udeležbo na prireditvi že potrdil. Ker bo projekt tudi finančno zahteven, iščemo donatorje. Obrnili smo se že na Mestno občino Velenje, na Gorenje, potrkali bomo še na kakšna vrata. Upamo, da ne zaman,« je še dejala Jožica Zajc.
Hitra cesta bo občinska, ne državna
Politika povzroča visoko napetost - Novo cesto bi eni še kar »postavili« na staro - V prizadevanjih za pokrajine vsi že niso vrgli puške v koruzo -Mati Evropa vse starejša, a ima vse več otrok
Saj človek res ne ve, ali imajo prav tisti, ki menijo, kako lepo bi bilo pri nas, če politika ne bi vtikala prste v vse stvari. Pa tako eni politiko krivijo tudi zato, da ne stečejo stvari z našim CEP-om. Res, tudi tako skovanko so že naredili nekateri. Mislijo seveda na cesto, energetiko in pokrajine. Tri področja, ki še kako zadevajo Šaleško dolino in še širše območje okoli nje. Menijo, da bi stvari bolje stekle, če bi strokovne odločitve res prepuščali stroki, politika naj poskrbi za pogoje. Saj, sliši se lepo, a je hkrati težko izvedljivo. Celo tam, kjer bi mislili, da politika res nima kaj iskati. A katero področje pa je tako nepredušno zaprto?! Ne zadeve okoli trase hitre ceste, kjer vstopa ponekod tudi skozi civilno iniciativo, ne pri delitvi Slovenije na pokrajine, kjer politika najbolj odločilno maha pri rešitvah, mnogi so resno prepričani, da gre tudi pri energetiki za ustvarjanje nepotrebnih visokih napetosti zaradi merjenja moči posameznih političnih strani. Pa čeprav so vsa tri področja pomembna, za Šaleško dolino še posebej. Po mnenju ministrstva za okolje in prostor so pri umeščanju hitre ceste med Koroško in avtocesto Maribor-Ljubljana naredili že veliko in bodo že naslednji mesec z najustreznejšo rešitvijo seznanili vlado, z druge skrajne strani pa je slišati, da je vsaj zanje tudi vsaka najboljša varianta slaba. In se vsaj na šaleškem in tudi braslovškem koncu nekateri še vedno ogrevajo za to, da bi cesta potekala »po lepo utrjeni« sedanji cesti med Velenjem in Arjo vasjo. Ponekod drugod so vendarle
spoznali, da bo cesta morala teči po novem, zato predlagajo ali zahtevajo le popravke na »svojih« območjih. So pa celo območja, kjer nasprotovanja sploh ni. Redka, a vendarle. Je pa minister Podobnik na zadnjem pogovoru z župani Koroške in Šaleške doline vendarle župane tudi opozoril, da je ideja za tako cesto prišla iz občin in ne z države. Nekdo bi lahko poenostavljeno tudi rekel, da gre za občinsko in ne državno cesto. Vendar le po tem, kdo naj bi jo predlagal, nikakor po tem, kdo bo izdal lokacijski načrt, tudi ne po siceršnjem pomenu, gradnji in vzdrževanju. Tudi po plačevanju cestnine. Ob tem tudi še ni znano, ali bo ta hitra cesta tudi povezala dve pokrajini, Koroško in Sašo. Kot kaže, je v državi še nekaj hrabrih, ki v prizadevanjih za razdelitev Slovenije še niso vrgli puške v koruzo, in menijo, da bi s popravljeno zakonodajo še lahko ujeli zastavljeni vlak. Resorni minister Žagarje še vedno prepričan, da Slovenija pokrajine potrebuje, pa tudi, da so njegove službe za njihovo vzpostavitev naredile vse. A za to, da še nismo storili vsega za razdrobitev države, je kriva prevelika razdrobljenost poslancev. La kako naj bi dobili dvotretjinsko večino v parlamentu, ko pa si posamezne poslanske skupine izmišljujejo še nova določila in nova števila. Kot smo zapisali že prejšnji teden, spet tudi taka, ki Saši niso naklonjena.
Zadnji teden je razen za skrbi bil namenjen tudi za praznovanje. Čeprav je bilo tudi praznovanje ponekod povezano s skrbjo. Velikonočno bolj malo, saj se zaradi snega mnogim še pokati ni ljubilo, na zaskrbljujoče podatke so nekateri opozarjali ob materinskem dnevu, ki ima, mimogrede, tudi za levico in desnico različen pomen. A podatki o številu rojstev vendarle kažejo, da je pri nas vsaj malo več mater. Res pa je tudi, da se tako naša mati Slovenija kot mati Evropa vse bolj starata. A ima Evropa vseeno vse več otrok.
■ k
i,, i |, • | NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in UtmihlJ RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5 % odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

DOGODKI
Velenjski svetniki odločno podprli izgradnjo bloka 6
Skoraj milijardo evrov vredna investicija naj ne bi bila vprašljiva - Vlada in HSE obljubljata vso pomoč - Velenjski svetniki še niso dobili vseh odgovorov
Velenje, 20. marec - Na izredni seji sveta so velenjski mestni svetniki in svetnice po treh urah razprave o prihodnosti elektrogospodarstva v Šaleški dolini odločno podprli gradnjo bloka 6 v šoštanjski termoelektrarni. Izgradnja tega pomembnega energetskega objekta naj ne bi bila vprašljiva, drži pa, da so se roki za začetek in dokončanje izgradnje podaljšali, kar bo investicijo tudi krepko podražilo. Ker pa velenjski svetniki na izredni seji pred tednom dni niso dobili odgovorov na vsa vprašanja od Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE), ki ga je na seji zastopal generalni direktor dr. Jože Zagožen, pričakujejo, da bodo na redni majski seji sveta dobili poročilo o oblikovanih stališčih in predvideni reorganizaciji HSE.
Vabilu na izredno sejo velenjskega mestnega sveta sta se odzvala tudi dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje, in dr. Uroš Rotnik, direktor TEŠ. Ministra Andreja Viz-jaka na sejo ni bilo, je pa ministrstvo za gospodarstvo zastopal direktor direktorata za energijo dr. Igor Šalamun.
Sejo je v odsotnosti župana Srečka Meha, ki je v istem času v Ljubljani prisostvoval predstavitvi sprememb na trasi hitre ceste tretje razvojne osi, vodil podžupan Bojan Kontič, ki
je zbranim v dvorani ponovno predstavil razloge za sklic izredne seje in sklepe o viziji razvoja energetskega gospodarstva v Šaleški dolini, ki so jo mestni svetniki soglasno sprejeli že lani poleti. Sklicu je zagotovo botroval strah, kako bo z gradnjo bloka 6, posledično pa tudi z izkopavanjem premoga in s tem povezanim celotnim razvojem Šaleške doline.
Potem so besedo dobili gosti. Kot prvi dr. Igor Šalamun, ki je poudaril, da ministrstvo za gospodarstvo in vlada podpirata investicije v elektrogospodarstvo v naši regiji in da izgradnja bloka 6 sploh ni vprašljiva. Je tudi eden od 35 nacionalnih razvojnih projektov, ki so jih zapisali v resolucijo nacionalnih projektov. 23. decembra 2005 so izdali energetsko dovoljenje, ki omogoča nadaljnje delo pri izgradnji bloka 6, istočasno pa so se močno zavzemali za pridobitev ugodnih kreditov pri evropski investicijski banki. Kot vemo, je kredit v višini 300 milijonov evrov odobren. Poudaril je še, da je želja države in zahteva Evropske unije tudi, da se zmanjšajo izpusti in toplogredni plini, do tega pa ne bo prišlo, če ne bodo gradili sodobnejših energetskih objektov. Zato se vlada zavzema, da do gradnje bloka 6 čimprej pride.
Podobno zagotovilo je svetnikom
in svetnicam dal tudi dr. Ivan Zagožen, odgovoril pa je tudi na vprašanje, kdaj naj bi dokončno izdelali poslovni načrt za šoštanjsko termoelektrarno, kar je bil v zadnjih tednih največji predmet spora med HSE IN TEŠ. Dr. Jože Zagožen je povedal tudi, da se je stanje na trgu električne energije v zadnjih letih precej spremenilo. Cena energije je v jugovzhodni Evropi, na Balkanu, za 15 % višja kot leta prej. V nadaljevanju je orisal stanje v HSE in povedal, da je prepričan, da bodo načrti uresničeni, in dodal, da še vedno trdno stoji za izjavo, ki jo je podal ob lanskem skoku čez kožo, ko je v imenu HSE obljubil, da bodo storili vse, da bomo v Velenju lignit izkopavali do leta 2040. Povedal je, da razmere v energetiki v Sloveniji niso tako dramatične, kakor je bilo to prikazano v nekaterih medijih, in da so na več sestankih v zadnjih dneh veliko težav že razrešili. V HSE se bodo po njegovih besedah zavzemali za ohranjanje števila delovnih mest tako v Premogovniku Velenje kot v TEŠ, pa tudi zato, da bo oskrba Slovencev z elektriko zanesljiva in ne predraga.
Dr. Milan Medved je predstavil premog kot pomemben energent tudi v prihodnosti. Potrebe bloka 6 v TEŠ in zaloge premoga so po njegovih besedah v Šaleški dolini zelo dobro usklajene. Povedal je, da je blok 6 prej rešitev kakor ovira za uresničevanje novega svežnja ekoloških zahtev, ki jih EU postavlja državam članicam. Izvedeli smo, da so na Premogovniku Velenje uspešni pri racionalizaciji poslovanja in da zniževanje stroškov v nobenem primeru ne
bo šlo na račun številnih programov, s katerimi v Premogovniku zagotavljajo kar se da varno delo. V letošnjem letu se bo število zaposlenih v Premogovniku Velenje prvič spustilo pod 1500, se pa zato zvišuje število delovnih mest v hčerinskih podjetjih in družbah - predvsem gre za delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. V naslednjih petih letih nameravajo v skupini Premogovnik Velenje povečati prihodek za 30 %.
Potem je načrte v TEŠ predstavil direktor dr. Uroš Rotnik. Blok 6 tudi po njegovem ni vprašanje, čeprav je poudaril, da lovijo zadnji vlak, saj so se cene pri gradnji termoenergetskih objektov v zadnjem času močno dvignile tudi zato, ker skoraj po vsem svetu začenjajo graditi termoelektrarne, kar naj bi podaljšalo tudi roke za začetek in dokončanje izgradnje. Ob tem je med vrsticami opozoril, da letos 4 milijone evrov, ki naj bi jih zagotovili s pomočjo HSE, ne bo dovolj za začetek investicije. To je slikovito ponazoril s stavkom: »To je tako, kot da bi konju dali le zajtrk in od njega pričakovali odlične rezultate na tekmovanjih.«
Kljub pojasnilom vprašanja in pomisleki
Potem so po dolgem, a koristnem uvodu na vrsto prišli mestni svetniki. Dr. Franc Žerdin je v imenu svetniške skupine SD poudaril, da se ne strinjajo z delitvijo HSE na stebre, saj se takšna praksa v preteklosti ni pokazala za uspešno. Po njegovem
mnenju je zahteva za ustanovitev sklada, iz katerih bosta Velenje in Šoštanj dobila odškodnino zaradi nastalega stanja, povsem upravičena. Država je za Posavje rento določila in jo tudi izvaja. Izrazil je še nasprotovanje prodaji družb v Šaleški dolini in povedal, da v primeru dokapitalizacije lokalna skupnost zahteva kontrolni delež družbe.
Franc Sever (SDS) je oblikoval nove predloge sklepov, ki so bili sicer oblikovani že v vabilu na sejo, saj je menil, da razlogov za strah, da do gradnje bloka 6 ne pride, res ni. In prav tu se je začela razprava o posameznih sklepih in njihovi vsebini. Stališče svetniške skupine LDS je predstavil dr. Evgen Dervarič, ki je še enkrat poudaril, da morajo biti bolj jasni datumi začetka in dokončanja izgradnje, pa tudi zagotovila za potrebna finančna sredstva. V imenu SLS je Herman Arlič poudaril, da v MO Velenje zahtevajo enake ukrepe za sanacijo posledic rudarjenja kot v Posavju.
Pred razpravo posameznih svetnikov in svetnic je stališče predstavil tudi župan Srečko Meh. »Vprašanja, na katera želimo odgovore, so: kdaj se bo investicija za izgradnjo bloka šest pričela in kdaj končala, kaj bo z delovnimi mesti, kako bomo sanirali posledice pridobivanja električne energije v dolini ...« Bojanu Škarji (SD) se je zdel vprašljiv predvsem odnos HSE do Šaleške doline, saj po njegovem mnenju HSE dobiček TEŠ in Premogovnika usmerja zunaj doline, tu pa ostajajo predvsem negativne posledice. Dr. Matej Lahovnik (Zares) je še enkrat glasno povedal,
Mestni svet je bil enoten
Svetniki so ob koncu triurne izredne seje soglasno podprli sklep, da Svet MO Velenje podpira izgradnjo šestega bloka TEŠ, od vlade pa zahteva dosledno izvajanje resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 in tudi, da bo poskrbela, da bodo v TEŠ dobili primerno plačilo za proizvedeno električno energijo. Vladi predlagajo, da od HSE zahteva zagotovitev sredstev za odpravo negativnih ekoloških posledic v dolini. Svet odločno nasprotuje odprodaji TEŠ, sploh tujcem. V primeru doka-pitalizacije TEŠ zahteva vključitev lokalne skupnosti kot partnerja pri kontrolnem deležu. Ker pa na vsa vprašanja odgovorov še niso prejeli, na majski seji sveta pričakujejo poročilo HSE o oblikovanih stališčih in predvideni reorganizaciji HSE.
da ga skrbi, kaj se dogaja v HSE tudi zato, ker je direktor HSE Damijan Koletnik tudi direktor družbe Dravske elektrarne in bi zato lahko prihajalo do konflikta interesov, odločno pa nasprotuje tudi oblikovanju drugega energetskega stebra ...
Po razpravah svetnikov so se še enkrat oglasili gosti. Dr. Igor Šalamun je poudaril, da 2. blok jedrske elektrarne in blok 6 TEŠ nista konkurenčna, da bo Slovenija potrebovala oba, če želi zagotoviti učinkovito oskrbo z elektriko.
■ Bojana Špegel
Od besed k dejanjem
Poslovna enota Energetika Komunalnega podjetja Velenje prva v Sloveniji izvaja sistem daljinskega hlajenja s toplotno energijo - Za zdaj predvideli v Velenju tri hladilne otoke - Z novo dejavnostjo pomembno pripomogli k reševanju elektroenergetskih vprašanj v Sloveniji
Tatjana Podgoršek
Na nedavno končani mednarodni konferenci o daljinski energetiki so udeleženci o daljinskemu hlajenju s toplotno energijo razpravljali v referatih, poslovna enota Energetika Komunalnega podjetja Velenje pa kot prva v Sloveniji že gradi prvi tak sistem.
»Prehajamo od besed k dejanjem na tem področju. Pred 49 leti smo prvi v Sloveniji uvedli sistem daljinskega ogrevanja, danes pa kot prvi v državi gradimo sistem, ki bo koristil toplotno energijo tudi za potrebe hlajenja. Ta projekt smo začeli razvojno obdelovati leta 2005, leto dni kasneje smo ga prvič predstavili prav tako na mednarodni konferenci v Portorožu, v tem trenutku pa že gradimo prvi hladilni otok,« je z zadovoljstvom povedal predsednik Inštituta za daljinsko energijo Velenje in Grozda daljinske energetike Slovenije ter vodja Poslovne enote Energetika Miran Zager.
Prvi hladilni otok bodo tvorili poslovni objekti v bližini zgradbe Mestne občine Velenje. Po izdelanem terminskem planu naj bi ta razvojni projekt začel poskusno obratovati 16. junija letos, štiri dni
ljih poslovnih objektov bo precej manj hladilnih kompresorskih naprav, ki arhitekturno slabo vplivajo na podobo. Za nas pa je tudi zelo pomembno, da bomo z znižanjem specifične porabe električne energije in elektro moči pomembno pripomogli k reševanju elektroenergetskih vprašanj Slovenije.«
kasneje pa naj bi ga predstavili širši javnosti in s tem označili začetek izvajanja nove dejavnosti poslovne enote. Poleg omenjenega sta v izdelani razvojni viziji energetike predvidena še dva hladilna otoka, in sicer v bližini zgradb Šolskega centra Velenje ter v okviru vodnega mesta, kjer bi zgradili odprt sistem hlajenja in pri tem izkoristili hladilno energijo Velenjskega jezera.
Na vprašanje, komu se vlaganje v projekt z obnovljivimi viri energije obrestuje, pa je Zager odgovoril: »Izdelali smo pet možnih različic in v tem trenutku se postavitev absorbcijske hladilne naprave obrestuje večjim in strnjenim kompleksom poslovnih objektov.«
Naložba v izgradnjo prvega hladilnega otoka bo - po ocenah - znašala 1,2 milijona evrov. Za vir financiranja se dogovarjajo z ekološkim skladom RS, kjer naj bi najeli kredit pod ugodnimi pogoji.
Poleg oskrbe uporabnikov s toplotno energijo, s plinom, bo poslej Energetika zagotavljala uporabnikom še oskrbo s hladilno energijo. »Učinkov nove dejavnosti bo več. Poleg zagotavljanja konkurenčne oskrbe bomo povečali bivalno in delovno ugodje, na samih proče-
Miran Zager: »V Inštitutu za daljinsko energetiko Velenje in v Grozdu daljinske energetike Slovenije je veliko znanj s področja energetike.«
Kot je še povedal Miran Zager, se zavzeto ukvarjajo še z enim projektom s področja obnovljivih virov energije - s postavitvijo fotovolta-ične elektrarne na ograjo poslovnega kompleksa na Koroški 3 a v Velenju. Zgradili naj bi protihrupno ograjo in nanjo namestili 32 kW fotovoltaično elektrarno, ki bo pomembno prispevala k proizvodnji električne energije iz obnovljivega vira energije, hkrati pa naj bi tako prostorsko uredili poslovni kompleks. »Idejni projekt je pri-
pravljen, pod okriljem Inštituta za daljinsko energetiko Velenje in Komunalnega podjetja Velenje smo oblikovali skupino, ki bo pripravila operativni načrt in finančno konstrukcijo naložbe. Na osnovi te bomo lahko videli, kdaj bomo lahko začeli projekt izvajati. Prav tako pa v tem času pripravljamo temeljito ekonomsko presojo prostorske ureditve.«
V splet prizadevanj za zagotavljanje nemotene oskrbe uporabnikov z energijo sodi še temeljita obnova centralne energetske postaje na sedežu poslovne enote Energetika. Lani so uresničili prvo fazo in toplotno moč stare dotrajane CEP znižali z 90 na 70 MW. Predvidena dela za drugo fazo so v polnem zamahu, po načrtih pa naj bi bila končana septembra letos. Temeljita obnova in posodobitev centralne energetske postaje, ki bo poslej procesno vodena, bo stala blizu 2,4 milijona evrov. Približno tretjino potrebnega denarja bo poslovna enota zagotovila iz cene, ki je še - pravi Miran Zager - nenormalno nizka, preostanek denarja pa naj bi zagotovili z najetjem ekološkega kredita z dobo vračanja 15 let. Se bo ta naložba »poznala« na položnicah uporabnikov? »Bo, saj ne bo potrebno skokovito dvigniti cene toplotne oskrbe, dolgoročno bomo precej znižali stroške nabave električne energije za centralno energetsko postajo, bistveno pa bomo znižali tudi toplotne izgube,« je sklenil pogovor Miran Zager.
Od premoga do energije prihodnosti?
Gospodarski izziv - Obnovljivim virom energije in njihovi uporabi se bodo tokrat posvečali študentje
Študente k dodatnemu delu spodbudijo različne stvari. Ena od njih so lahko tudi natečaji. V petek je zato v dvorani Centra Nova potekala predstavitev projekta Gospodarski izziv, ki ga
Gospodarski izziv sta predstavila predsednik uprave Premogovnika Velenje Milan Medved in eden od častnih članov skupine GI Jure Zadravec.
pripravljata Društvo študentov ekonomije TOPEF v sodelovanju s Premogovnikom Velenje. Letošnji, že 7. gospodarski izziv (GI) nosi naslov Od premoga do energije prihodnosti?
Naloga študentov je pripraviti poslovni načrt za nov proizvod ali storitev v podjetju iz skupine Premogovnik Velenje. Zaželeno je, da je proizvod stori-
tev s področja obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije ali tehnologij za čistejše okolje.
Študenti se morajo na natečaj prijaviti do 26. marca, nato bo devetega aprila potekalo motivacijsko srečanje, na katerem bodo lahko postavljali vprašanja različnim podjetjem v Velenju, sedmega maja pa je dan, ko morajo izdelane študije oddati.
Kot je povedal eden od častnih članov skupine GI Jure Zadravec, je namen gospodarskega izziva tudi "študente motivirati s predstavitvijo osebne poti predsednikov uprave različnih podjetij. Zato, da študente motivirajo, kako postati predsednik, kakšne so izkušnje, vzponi in padci." Na predstavitvi je Premogovnik in svoje delo predstavil tudi predsednik uprave Premogovnika Milan Medved. Najboljši oddani projekt bo nagrajen z 2500 evri, druga nagrada je vredna 1000 evrov in tretja 500 evrov. Razglasitev zmagovalcev bo 18. junija na ekonomski fakulteti v Ljubljani.
■ Tjaša

Trasa hitre ceste še vedno pod vprašajem
Načrtovalci so upoštevali nekaj pripomb na potek trase hitre ceste na tretji razvojni osi - Velenje zahteva potek trase med obema jezeroma - V Braslovčah najbolj nasprotujejo
Ljubljana, Velenje, 20. marca -Župan Srečko Meh nam je prejšnji četrtek, takoj po prihodu iz Ljubljane, kjer se je udeležil srečanja na Ministrstvu za okolje in prostor RS, na katerem so županom in županji z območja tako imenovane tretje razvojne osi predstavili odgovore na njihova vprašanja in pobude glede poteka aktivnosti v zvezi z gradnjo hitre ceste, povzel dogodke na srečanju. Kot nam je povedal, se srečanja ni udeležil le župan Braslovč.
Udeleženci sestanka - med njimi so bili tudi predstavniki civilne iniciative, ob čemer se je Meh spraševal, kdo jih je povabil - so izvedeli, da bo vlada aprila sprejela le informacije glede trase in ne že poteka trase, kot so pričakovali župani. Meh zato ni mogel skriti razočaranja. Povedal nam je: "Dobili smo odgovore na vse naše pripombe in tudi predlog sprememb na trasi. Minister Janez Podobnik nam je povedal, da bo na vladi v aprilu podal informacijo, da vlada še ne bo sprejemala predloga poteka trase. Šele potem naj bi šli v izdelavo lokacijskega načrta. Minister mi še ni znal odgovoriti, kako bodo potekale razprave o poteku trase v krajevnih skupnostih, smo se pa dogovorili, da bodo na teh razpravah zagotovili njihove razlagalce trase. Za občine je sedaj izjemno pomembno, da se o predlogu trase dogovorijo in uskladijo. Sem pristaš hitrih dogovorov in tudi iskanja rešitev s civilno iniciativo, saj gre za cesto, ob kateri živimo in jo resnično potrebujemo."
In kako naj bi sedaj potekala trasa hitre ceste skozi mesto Velenje? Župan odgovarja: »Trasa poteka tam, kjer je bila predvidena. Pove-
naj bi upoštevali pripombe tamkajšnjih krajanov. »Prepričan sem, da se bomo uspeli dogovoriti tudi z občino Braslovče in dosegli
ni mogoče računati, da bi vlada »šla proti volji prebivalcev kakšnega večjega dela trase.«
Odgovori, ki so jih na ministrstvu podali prejšnji četrtek, so objavljeni tudi na njihovih spletnih straneh. Objavljeni pa bodo tudi na spletni strani Mestne občine Velenje, kjer bodo odprli tudi elektronski naslov, na katerega bodo občanke in občani lahko

Ena izmed "spornih" lokacij v Škalah
dal sem odločno zahtevo MO Velenje, da trasa poteka med obema jezeroma. Mislim, da bodo to upoštevali. V Velunji trasa ni spremenjena, vkop v Stari vasi naj bi se podaljšal. V Podkraju in okolici pokopališča naj bi se trasa bolj odmaknila od pokopališča, torej so upoštevali naše predloge.« Povedal je še, da je v Braslovčah cesta premaknjena proti vzhodu, s čimer
potrebno soglasje o poteku trase. Nekaj pripomb bo treba še upoštevati, kar nekaj pa so jih načrtovalci že upoštevali. V MO Velenje ne bi smelo biti več veliko težav, nekaj pa jih zagotovo še bo.« je še povedal župan. Povedal je še, da naj bi bil lokacijski načrt sprejet do leta 2009, ob tem pa je minister Podobnik opozoril, da če bo katera od občin temu izrecno nasprotovala,
posredovali svoja vprašanja, predloge in pripombe, vezane na hitro cesto.
Alojz Podgoršek: "Vodil sem le postopke."
V občini Šmartno ob Paki so v zvezi s predlogom trase tretje raz-
vojne osi pripravili več obravnav. Med drugim zbor občanov, na katerem so, tako kot na izredni seji občinskega sveta, udeleženci načelno soglašali s prvotnim predlogom trase po ozemlju spodnjega toka reke Pake z nekaterimi popravki, člani civilne iniciative pa so mu nasprotovali. Danes je predlog trase, po mnenju načrtovalcev - »optimiziran« in za območje občine Šmartno ob Paki spremenjen.
Šmarški župan Alojz Podgorška pravi, da so predlagane spremembe za nekatere večje, za druge pa manjše. "Na predstavitvi optimiziranega predloga so pripravljalci projekta povedali, da so upoštevali pripombe zbora občanov, odbora za spremljanje tretje razvojne osi, občinskega sveta ter nekatere pobude civilne iniciative. Odzvali pa so se predvsem na očitke s tako imenovanim kitajskim zidom, na delitev občine na dva dela glede prevelikega oškodovanja kmetijskih zemljišč in prevelikega naklona ceste skozi Hudi Potok."
Po spremenjenem predlogu naj bi trasa hitre ceste po ozemlju občine Šmartno ob Paki potekala pod goro Oljko, kjer se konča gozdni pas, nadaljevala ob vznožju proti kamnolomu v Podgori ter med kamnolomom in Zavodom RS za blagovne rezerve prišla na ravnino. Od tod naj bi pot nadaljevala ob železnici oziroma ob reki Savinji proti Polzeli, prešla čez reko Savinjo na območje občine Bras-lovče ter nato proti Šentrupertu.
Na vprašanje, ali je s takim predlogom trase hitre ceste kot župan zadovoljen, pa je Alojz Podgoršek odgovoril: »Predlogov za spremembo trase kot župan nisem dajal, sem le vodil postopke. To vprašanje bi morali zastaviti tistim, ki so predloge za spremembo trase pripravljali in jih posredovali na ministrstvo za okolje. Sam pa spreme-
njenega predloga v tem trenutku ne bi komentiral.«
Zahtevajo ponovno vrednotenje predlaganih tras
Člani civilne iniciative Braslovče s predlagano novo različice trase tretje razvojne osi niso zadovoljni. Kot pravijo, niso pri njeni predstavitvi slišali nobenih argumentov ali pojasnil, zakaj so bile posamezne pripombe upoštevane ali ne. »Predlagana trasa še vedno poteka po najboljši kmetijski zemlji, saj je odsek od Šentruperta do Preserij nespremenjen. Popravljena varianta je še dražja od prvotne, ki je tudi bistveno dražja od vzhodnih variant ter od trase Velenje-Arja vas,« so med drugim zapisali v izjavi za javnost. Prepričani so, da bo korektno vrednotenje slednje trase pokazalo, da je najbolj ugodna, zato zahtevajo njeno umestitev na osi Velenje-Aija vas. Od pristojnega ministrstva pa zahtevajo ponovno vrednotenje predlaganih tras.
Med drugim so v izjavi ponovno opozorili na - po njihovem mnenju - nadaljnje nesmiselno in neumno trošenje proračunskih sredstev. »Očitno je, da argumenti pri presoji predlaganih tras ne štejejo in da ministrstvo konstruktivnih pripomb in predlogov civilne iniciative ne namerava upoštevati. Ker ministrstvo noče odstopiti od nadaljnjega slabega in zavajajočega vrednotenja predlaganih tras, civilna iniciativa proučuje možnost ovadbe.«
Zgovorno in zanimivo pa se jim zdi tudi to, da na predstavitvi spremembe predloga trase hitre ceste na ministrstvu ni bilo župana Občine Braslovče ali njenih predstavnikov.
■ bš, tp
Več kot polovica stanovanj že prodanih
Vegrad ima v Ljubljani veliko gradbišč - Največji so Celovški dvori, kjer bo kar 833 stanovanj
Mira Zakošek
Gradnja Vegradove soseske Celovški dvori teče po načrtih, po dobrem tednu prodaje pa je Vegra-du uspelo prodati že 480 od 833
Uspešno sklenili poslovno leto
Po nerevidiranih podatkih je Vegrad ustvaril lani 201 milijon evrov čistih prihodkov od prodaje blaga in storitev na domačem in tujem trgu, čisti dobiček pa znaša 1,1 milijona evrov. Vsa podjetja skupine Vegrad so v letu 2007 ustvarila 271 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje blaga in storitev doma in v tujini, čisti dobiček vseh podjetij skupine pa znaša 2,3 milijona evrov. V Sloveniji so v letu 2007 za Vegrad projekti, pridobljeni iz javnih naročil, predstavljali 14,9 odstotka vsega Vegrado-vega prometa, od tega 8,5 odstotka naročila s področja cestnega programa.
stanovanj in 19 od 32 poslovnih prostorov. Prvi stanovalci se bodo v sosesko začeli vseljevati že konec prihodnjega leta. Ta čas celo prehitevajo zastavljene roke, tako da
računajo, da bodo stanovanja predali pred rokom.
Soseska je v celoti Vegradova investicija. Že pred časom so kupili zemljišča, jih komunalno opre-
mili z vso potrebno infrastrukturo, naselje sprojektirali, zdaj ga gradijo in prodajajo. Ob tem prevzemajo tudi odgovornost za »zagon« posameznih objektov. To so pred
nedavnim uspešno izpeljali z domom starostnikov v Horjulu. »Vrhunska ekipa Vegradovih strokovnjakov je tako že izpeljala projekt načrtovanja, večinskega investiranja in poslovnega zagona doma starostnikov v Horjulu, v načrtu pa ima še nekaj tovrstnih projektov. Sama kot direktorica vem, da če imamo idejo, če smo preverili njeno ekonomsko upravičenost, če jo tudi izvedemo mi, potem bo projekt uspešen,« je povedala na predstavitvi gradbišča glavna direktorica Vegrada Hilda Tovšak. Kupec tako na koncu prevzame v upravljanje že zagnan, poslovno stabilen projekt.
Na ljubljanskem območju ima
Vegrad tačas še več gradbišč. Zelo znamenit je poslovni objekt Rotonda na Dunajski cesti, ki bo končan avgusta letos, jeseni načrtujejo tudi pričetek gradnje študentskega kampusa na Vojkovi, prav tako pa tudi gradnjo poslovno-stanovanjske stavbe »Ob WTC«.
Nagrajenci nagradne križanke Rock box, objavljene v tedniku Naš čas dne 13.3.2008, so:
Dragomira Rednak, Paški Kozjak 32, Velenje; Martin Turinek, Gregorčičeva 28, Velenje; Matjaž Kranjc, Partizanska pot 3 a, Šoštanj.
Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti (za darilno vrečko presenečenja Rock box). Rešitev gesla: MUSTANG ROCK BOX
Eno največjih gradbišč na ljubljanskem območju so si ogledali (z leve): Jakob Presečnik (poslanec SLS), Hilda Tovšak (generalna direktorica Vegrada), Zoran Jankovič (župan MO
LJubljana) in Dušam Kumer (poslanec SD).
miHIDRAVLIČNI CEPILNIKI
VELIKONOČNA AKCIJA
□	CEPILNIK LS 80 E 400 - 8t
Cepilna dolžina: 58/78/104 cm, Teža: 121 kg
Cena: 499,00 € z DDV
□	KRIŽ za cepilnik LS 80 Cena: 28,00 € z DDV
Akcija traja do 15.04.2008, oziroma do razprodaje zalog. www.umforest.cominfo@uniforest.si UNIF0REST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovce, Tel.: 03/ 713 1410
SOLSTVO, TURIZEM
Organizirana prehrana za dijake še letos?
Izgradnja povezovalnega objekta partnerski projekt ministrstva, soustanovitelja, lokalne skupnosti in Šolskega centra Velenje - V spodnjih prostorih samopostrežna restavracija, v nadstropju predavalnice, idej več tudi za kletne prostore
Tatjana Podgoršek
Na Šolskem centru Velenje je ena od zelo aktualnih tem v tem trenutku ureditev prehrane za dijake. Aktualna zaradi tega, ker je ministrstvo za šolstvo in šport odločitev glede organizirane prehrane za dijake premaknilo na zgodnejši čas v primerjavi s prvotnimi usmeritva-
mi. Slednje naj bi namreč začelo subvencionirati en topel obrok vsakemu dijakov v višini 2,42 evra že v začetku šolskega leta 2008/2009 in ne šele prihodnje leto. Dijaki, ki obiskujejo pouk na Medpotjetni-škem izobraževalnem centru na Starem jašku, že imajo organizirano prehrano, za dijake šol na Trgu mladosti v središču Velenja pa naj
Ivan Kotnik: »Povezovalni objekt bo za Šolski center in vse ostale v partnerstvu zelo pomemben.«
Prostor med stavbo gimnazije in rudarsko šolo, kjer naj bi do konca leta že bila sodobno
urejena samopostrežna restavracija.
Titov tl£ 1,3320 VELENJE / telefon 03/ 8961-604 / telefax: 03/8961-654
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Uprava Mestne občine Velenje v sodelovanju s Turističnim društvom Velenje in Smučarsko skakalnim klubom Velenje organizira in vabi na akcijo
OČISTIMO OKOLICO VELENJSKEGA GRADU
Akcija bo potekala v soboto, 29. 3. 2008, z začetkom ob 9. uri.
Zbrali se bomo pri brunarici Smučarsko skakalnega kluba Velenje.
S seboj prinesite dobro voljo, mi pa bomo poskrbeli za vse drugo.
Vljudno vabljeni!
Župan Srečko MEH
bi Šolski center za te namene zgradil povezovalni objekt med stavbo gimnazije in rudarske šole. Za zdaj se na omenjeni lokaciji še nič ne dogaja.
»Na terenu se res še nič ne dogaja, sicer pa so aktivnosti za naložbo v polnem zamahu. Imamo idejni projekt, pooblastilo ministrstva za vodenje naložbe, s soustanoviteljem Šolskega centra - Premogovnikom Velenje oziroma njegovo hčerinsko firmo Gost - smo podpisali pismo o nameri v zvezi s sodobno večnamensko samopostrežno restavracijo, srečali smo se že s predstavniki Mestne občine Velenje, ki so izrazili pripravljenost lokalne skupnosti za sodelovanje pri izvedbi projekta. V minulih dneh je imel Poslovni sistem Premogovnika Velenje strateško konferenco, v teh dneh pa naj bi z njegovimi predstavniki in predstavniki lokalne skupnosti znova sedli za
skupno mizo, še enkrat prevetrili idejni projekt, da bi ta res čim prej »zaživel« v novem šolskem letu,« je pojasnil direktor Šolskega centra Velenje Ivan Kotnik.
Po Kotnikovih ocenah je prvi september preblizu za to, konec leta pa je dokaj realen rok, do katerega bi lahko povezovalni objekt tudi zgradili.
Objekt bo večnamenski. Po idejnih projektih bo v njegovem spodnjem delu samopostrežna restavracija, katere ponudbo bodo lahko s pridom koristili dijaki, učenci bližnjih osnovnih šol in glasbene šole, študenti in še kdo. Nad restavracijo naj bi lokalna skupnost uredila predavalnice predvsem za potrebe visokega šolstva, idej, kaj naj bi uredili v kletnih prostorih objekta, pa je za zdaj več: od trim kabineta, fitnesa, bowlinga do razvedrilnega prostora za dijake. "Glede na to, da ima s prostorom na
območju, kjer bomo gradili povezovalni objekt, svoje načrte tudi Mestna občina Velenje, se o velikosti objekta še odločamo."
Tako kot Medpodjetniški izobraževalni center bo tudi povezovalni objekt partnerski projekt. »Naložba je izjemno pomembna za Šolski center, za lokalno skupnost, prav tako za soustanovitelja, nenazadnje tudi za ministrstvo.« Slednje bo kot ustanovitelj in lastnik Šolskega centra prispevalo komunalno urejeno zemljišče, ki ga bo koristila soustanoviteljeva hčerinska družba Gost, lokalna skupnost bo pomagala s projekti in ostalo potrebno dokumentacijo.
Na vprašanje, kolikšna je vrednost naložbe, pa je Ivan Kotnik odgovoril: »Težko bi v tem trenutku govoril o njeni vrednosti. Ko smo začeli, smo imeli zagotovljenih potrebnih takratnih 100 milijonov tolarjev, sedaj pa bo naložba precej težja.«
Kmalu še dve turistični društvi
Velenje, 14. marca - V petek so imeli člani Turistične zveze Velenje (TZ) redno skupščino. Od štiriindvajsetih delegatov jih je bilo prisotnih šestnajst iz šestih društev. Z delom v preteklem letu so bili zadovoljni, saj so v svoj program vnesli kar nekaj novosti, med katerimi so izstopale prireditev ob svetovnem dnevu turizma »Dobrodošli v našem mestu«, kuhanje šaleške enolončnice, Golažijada, sodelovanje na različnih sejmih ... Regijska komisija za ocenjevanje v tekmovanju »Naša dežela lepa in gostoljubna« je dobro opravila svoje delo, veseli pa so bili, ker so iz MO Velenje kar štirje posamezniki prejeli visoka priznanja.
Zveza je pridobila svojo spletno stran, na kateri se lahko predstavljajo tudi društva, ki je še nimajo. V lanskem letu sta se zvezi priključila Društvo lokalnih turističnih vodnikov in Društvo zeliščar-
jev Velenje. Aprila bodo svoje turistično društvo ustanovili v Šentilju, maja pa v Cirkovcah. Zveza je dala velik poudarek povezova-
podatkov Slavko Hudarin, predstavnik MO Velenje, in Karmen Burger, glavna tajnica TZ Slovenije. Ta je člane zveze seznanila
Predstavniki turističnih društev so veliko izvedeli o novostih in akcijah, ki jih pripravlja krovna organizacija - Turistična zveza
Slovenije.
nju društev, usklajevanju prireditev in medsebojni pomoči pri izvedbah. Za letošnje leto so si določili obširen plan. Novost bo turistični teden v mesecu juniju. Od gostov sta dala veliko koristnih
z vsemi novostmi in akcijami TZ Slovenije. Predstavniki društev so ji zastavili veliko vprašanj, na katere je dala odgovore ali nasvete.
Velenje ima svoj otok v virtualnem svetu
Velenje, 21. marca 2008 - Prejšnji petek dopoldne je MO Velenje v dvorani Centra Nova pripravila novinarsko konferenco, ki je bila v prvi vrsti namenjena predstavitvi nove občinske revije Razvoj, v kateri je z besedo in sliko predstavljenih kar 73 projektov z različnih področij, ki naj bi jih v občini uresničili do leta 2012. V teh dneh naj bi revijo že prejela vsa velenjska gospodinjstva, predstavila pa jo je direktorica občinske uprave Andreja Katič. Z novo revijo, ki naj bi do jeseni doživela še eno izdajo, so želeli po besedah podžupana Bojana Kontiča opozoriti na to, da se pravi razvoj mesta šele začenja, po njegovem pa poteka že vrsto let, čeprav so se nekateri trudili dokazati, da je zastal. Direktor Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani ter član Strateškega sveta za gospodarski razvoj Republike Slovenije dr. France Križanič je povedal, da
je mesto res na dobri poti, da postane dobro razvito in uspešno.
V nadaljevanju so tako novinarjem kot predstavnikom gospodarstva in javnih zavodov predstavili
okoli jezer. Portal bodo uporabljali predvsem za promocijo večjih dogodkov v Velenju, enkrat tedensko pa naj bi v virtualni pisarni na vprašanja obiskovalcev odgovarjal
Novinarska konferenca je bila namenjena zadnjim aktualnim dogodkom v mestu, pa tudi predstavitvi revije Razvoj, predstavitvi projektov Ustvarjalno mesto in predstavitvi umetnega otoka v virtualnem svetu, kjer bodo obiskovalci veliko izvedeli o Velenju.
virtualno Velenje, ki je prav ta dan začelo gostovati na portalu Second Life (www.secondlife.com). MO Velenje je tam zakupila otok, trije mladi Velenjčani pa so z odlično animacijo prenesli mesto nanj. Tako se lahko obiskovalci svetovnega spleta sprehajajo po gradu, občinski stavbi, centru mesta ali
tudi župan Srečko Meh, ki je zakup navideznega otoka označil kot nakup srečke. Kakšen bo dobitek, je še nemogoče napovedati. Več o tem in še ostalem povedanem na novinarski konferenci pa v prihodnji številki Našega časa.
■ bš

Od srede do torka - svet in domovina
Sreda, 19. marec
V Savskih elektrarnah so zagnali novo sončno elektrarno in malo hidroelektrarno Vrhovo. Nova sončna elektrarna, vredna 409 tisoč evrov, pravzaprav poskusno deluje že od januarja, tokrat pa sta jo simbolično zagnala minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in direktor elektrarn Drago Polak.
Hrvaške oblasti so ob Dragonji zadržale upraviteljico Sklada kmetijskih zemljišč. Sonja Lukin je namreč želela pogledati, kakšno je stanje na zemljiščih na levem bregu Dragonje, ki jih ima v zakupu Joško Joras. Med slovensko in hrvaško nadzorno točko so jo ustavili hrvaški policisti, jo legitimirali in vprašali, kam je namenjena. Ko je odgovorila, so jo odpeljali v
Hrvaško-slovenski odnosi so (spet) na preizkušnji.
pisarno in poklicali svoje nadrejene, ki pa so ji prepovedali dostop do zemljišč. Upraviteljica je zahtevala potrdilo o prepovedi dostopa in ga tudi dobila. Hrvaške oblasti so ji izdale prepoved vstopa na Hrvaško ozemlje za prihodnja dva dneva, kar so ji natisnili tudi v potni list.
Hrvaška in Madžarska sta priznali Kosovo, potem ko so se o odločitvi za priznanje uskladili še skupaj z Bolgarijo. Države, vse tri ozemeljske sosede Srbije, so se za priznanje odločile, potem ko so v mednarodni skupnosti propadla vsa prizadevanja za rešitev statusa Kosova, ki bi temeljila na vzajemnem dogovoru med Beogradom in Prištino. Ob tem so države izrazile upanje na nadaljnje dobre odnose s sosedo.
Četrtek, 20. marec
Izvedeli smo, da bo cena vinjete za osebna vozila na letni ravni znašala 55 evrov, za polletno vinjeto pa
Minilo je pet let od začetka ameriške invazije na Irak, v kateri je umrlo na stotisoče Iračanov in štiri tisoč ameriških vojakov. Ob peti obletnici so po številnih državah potekali protesti proti vojni. Ameriške oblasti so samo v Washing-tonu aretirale 30 protestnikov.
Petek, 21. marec
Bolgarija je kot šesta članica Evropske unije ratificirala Lizbon-sko pogodbo; zanjo je glasovalo 195 od 209 navzočih poslancev. Nove reformne pogodbe unije ni podprlo le 15 poslancev, pretežno iz vrst nacionalistične opozicijske stranke Ataka. Bolgariji je ob ratifikaciji pogodbe že čestital predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.
Ljubljanski župan je začel po nenapovedanem obisku v Rogu razmišljati o zaprtju prostorov tudi za dnevne dejavnosti. Zoran Janko-vič se je za obisk odločil po pritožbi eneod sosed v četrtek zvečer. Kot so sporočili z MOL-a, je župan po obisku ugotovil, da se je kršil dogovor med občino in uporabniki Roga. Dogovorjeni so bili, da je bivanje v prostorih prepovedano, vendar je v njih ob županovem obisku prebivalo več deset ljudi.
Voditelja grškega in turškega dela Cipra sta se dogovorila, da bosta v treh mesecih znova začela pogovore o združitvi otoka. Novi ciprski predsednik Demetris Kristofi-as se je prvič po februarski izvolitvi sešel z vodjo ciprskih Turkov Mehmetom Alijem Talatom. Glavna dogovora tokratnega srečanja sta bila sklep o obnovitvi pogovorov o združitvi Cipra in o odprtju ulice Ledra v Nikoziji, ki je zaprta že štiri desetletja. To je ena najbolj živahnih trgovskih ulic tako na grški kot na turški strani mesta, ki je na sredini ločena z nevtralno cono ZN, kamor je prepovedan dostop.
Premier Janša je sklical sestanek predsednikov strank o Hrvaški, zoper protipravne akte Hrvaške pa je protestiral tudi odbor Državnega zbora za zunanjo politiko.
Padla je odločitev, da srbski plavalec Milorad Čavic ne sme več nastopiti na Evropskem prvenstvu v Eindhovnu, ker je nosil majico z
Mnogi so se uvedbe vinjet zelo razveselili.
bo treba odšteti 35 evrov. Vlada je torej sprejela predlog ministra za promet Radovana Žerjava in tako odločila, da prvega julija uvede vinjete za osebne avtomobile. Za tovornjake ostaja cestninjenje po starem sistemu, namenjene pa jim bodo cestninske steze na desni strani cestišča, torej tiste, ki so zdaj namenjene ABC-cestninjenju, ali kombinirane steze.
Osama bin Laden je v novem posnetku zagrozil Evropski uniji zaradi za muslimane žaljivih karikatur preroka Mohameda. Glas na posnetku je dejal, da so karikature, ki so jih pred kratkim znova objavili danski časopisi, del križarske vojne, v kateri sodeluje tudi papež Benedikt XVI. Zaradi objav naj bi sledila povračilna dejanja muslimanov, obljublja glas na posnetku.
Zaradi napisa na majici so plavalcu onemogočili nadaljnje nastopanje.
napisom Kosovo je Srbija. 23-let-ni plavalec je pred tem osvojil naslov evropskega prvaka na 50 metrov delfin. Na podelitvi je nosil omenjeno oblačilo. Evropska plavalna zveza je v svoji obrazložitvi zapisala, da je šlo za očitno politično dejanje, kar krši njena pravila.
Sobota, 22. marec
V javnost je pricurljala informacija, da volilni štab predsedniškega kandidata Lojzeta Peterleta ni poravnal še za 65 tisoč evrov obveznosti. Vodja Peterletove volilne kampanje Boscarol je ob tem pojasnil, da so stroški volilne kampanje sicer znašali 526.697 evrov. Na
poseben transakcijski račun za kampanjo je 95 pravnih oseb in 46 fizičnih oseb nakazalo 461.051 evrov. V času kampanje niso prejeli nobenih popustov in oprostitev plačil ter niso najemali posojil.
Na veliko soboto so kristjani častili Jezusa v božjem grobu. Zjutraj so duhovniki blagoslovili velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki blagoslovijo svoje domove, na velikonočnem ognju pa gospo-
ti govor organizacijskega vodje olimpijskih iger v Pekingu Lijuja Čija, ko je pritekel za njegov hrbet, a so mu njegove namene še pravočasno preprečili varnostniki in ga odpeljali s prizorišča. V času incidenta je grška televizija umaknila
žabjor
perspektiva
Bolj in manj verni so se gnetli v cerkvah, kamor so prinašali dobrote k blagoslovu.
dinje pripravljajo velikonočne dobrote.
Kanadčan Jeffrey Buttle je v Goteborgu postal novi svetovni prvak v umetnostnem drsanju. Gregor Urbas je zasedel 17. mesto -najboljše v karieri. Urbas, ki je bil januarja na evropskem prvenstvu v Zagrebu 11., je izboljšal tudi najboljši slovenski dosežek na svetovnih prvenstvih. Mojca Kopač je namreč leta 1996 v Edmontonu zasedla 18. mesto.
Nedelja, 23. marec
Palestinski gibanji Fatah in Hamas sta podpisali dogovor, da bosta po mesecih sovražnosti obudili neposredne pogovore. Do podpisa sporazuma je prišlo v jemenski prestolnici Sanaa, saj je bil posrednik med sprtima stranema jemenski predsednik Ali Abdulah Saleh, ki je pogajanja vodil od prejšnjega tedna.
Ob vrhuncu velikonočnih praznikov so se kristjani spominjali noči, ko je Kristus vstal od mrtvih. Mnogi so ob tem uživali že pri jutranjem zajtrku, nekateri pa so kot odraz resnične vere v vstajenje obiskali tudi mašne slovesnosti.
Papež Benedikt XVI. je v velikonočnem sporočilu svet pozval h koncu krivic, sovraštva in nasilja ter omenil Tibet, Irak in Darfur. Papeža je na Trgu svetega Petra v Vatikanu kljub močnemu dežju in vetru pozdravilo več deset tisoč vernikov, ki so želeli v živo slišati njegovo velikonočno mašo in tradi-
Prižgali so olimpijski ogenj.
sliko z govornika, medtem ko je kitajska državna televizija celo prekinila predvajanje.
Ob 9. obletnici Natovih napadov na Jugoslavijo je srbski premier dejal, da je bil cilj napadov ustvariti prvo Natovo državo na svetu. Vojislav Koštunica je prepričan, da je zdaj povsem jasen cilj takratnega Natovega bombardiranja - oblikovanje Kosova v Natovo državo, ob tem pa je poudaril, da je pokrajina srbska in bo za vedno ostala srbska. V UKC Maribor so 81-let-nemu bolniku na utripajočem srcu zašili zaklopko, kar je uspeh v svetovnem merilu. Poleg tega so na oddelku za kardiologijo kri prek žilne proteze speljali v spodnji del aorte. Tovrstne operacije izvajajo le v redkih centrih po svetu. Operacijo je opravil kardiokirurg Robert Lipovec z ekipo, operacija pa je trajala 7 ur. Bolnik se je brez zapletov že tudi prebudil.
Torek, 25. marec
S skoraj dvourno zamudo je na Brniku pristalo letalo z zlato plavalko Saro Isakovič in srebrnim Petrom Mankočem. Blejka je dejala, da je zadovoljna tudi z preostalimi finalnimi nastopi in državnimi rekordi, Mankoč pa se je zahvalil predvsem družini in trenerju.
Izvedeli smo, da je približno 150 policistov in kriminalistov na
Ob največjem krščanskem prazniku je papež pozival h koncu krivic.
cionalno poslanico urbi et orbi -mestu in svetu. V tradicionalni poslanici, ki jo daruje dvakrat letno, v živo pa jo je prenašalo 57 držav, je papež obsodil »veliko ran, ki še vedno kazijo človeško raso«. »To so biči človeštva, ki jih najdemo na vseh koncih sveta, čeprav so pogosto prezrti in včasih celo premišljeno zakriti.«
Ponedeljek, 24. marec
V antični grški Olimpiji so prižgali olimpijski ogenj, a povsem brez zapletov ni šlo, saj je slovesnost za hip zmotil protikitajski pro-testnik. Protestnik je skušal zmoti-
S Petrom Mankočem se je v domovino vrnila tudi zlata Sara Isakovič.
območju Maribora, Celja, Ljubljane in Novega mesta opravilo več kot 30 hišnih preiskav pri 20 osumljencih, ki so na območju celotne Slovenije kradli avtomobile, jih razstavljali in po delih prodajali naprej. Vodja združbe naj bi bil 26-letni moški z območja Kočevja.
Kosovski premier Hashim Tha-ci je ostro zavrnil srbski predlog razdelitve Kosova po etničnih mejah. Da bi bilo najbolje, da se problematično ozemlje razdeli na etnično srbsko in etnično albansko, je misiji ZN-a na Kosovu predlagal srbski minister za Kosovo Slobodan Samardžic, a Thaci je predlog označil za nesprejemljiv, češ da je Kosovo priznana država, kjer o vseh vprašanjih odločajo kosovske institucije v sodelovanju z mednarodno skupnostjo.
SNS je vložil predlog zakona, po katerem bi bila dva obroka na dan za otroke, ki obiskujejo osnovno šolo, subvencionirana. Predlog bi po mnenju Srečka Prijatelja popravil položaj osnovnošolcev, ki so bili v primerjavi z drugimi šolskimi kategorijami zapostavljeni.
Srečo je treba deliti
Živa Vrbič
Sodelavka je prejšnji teden »spušila 10.000 evrov«. Tako se je glasilo njeno sporočilo prejšnji četrtek dopoldan. Morala bi namreč smučat, pa je zbolela in so jo klicali z radia. S tistega radia, s katerega kličejo ljudi, ki so v imeniku. In ti šenkajo 2.4 milijone tolarjev ali že omenjenih 10.000 evrov, če se pravilno oglasiš. In sicer: ne smeš reči »halo« ali »prosim«, temveč »Radio X, najboljši glasbeni miks za vso Slovenijo!« To je vse. En preprost stavčič, ki si ga naj bi zapomnili najbolj povprečni brihtneži. Tudi sodelavka si ga je in se je na njihov klic tudi pravilno odzvala, brez »halo« ali »prosim«. Zataknilo se je pri imenu radia. No, oglasila se je z: »Radio Y, najboljši glasbeni miks za vso Slovenijo!« In se še zmeraj tolče po glavi! In tudi mi vsi smo se z njo tolkli po glavi. Kar je pravzaprav hecno in čisto nič slovensko. Vsi smo namreč obžalovali, da ni dobila denarja. To se mi je zdelo lepo. Hkrati pa se mi vedno znova zdi hecno in zanimivo, da smo vsakič, ko ne zadenemo na lotu ali ni izžrebana naša križanka in nam ne podarijo avtomobila, nekako razočarani. Nehote, seveda, pa vendar. Govorimo, da je to le igra in da itak nismo pričakovali in da privoščimo tistemu, ki je kaj dobil. Še posebej, če je reven. A nas vseeno boli. Malce pika. Ker smo si v mislih že naredili finančni načrt, ki ponavadi vključuje tudi dobrodelnost. Da ne bo slabe vesti zaradi tolikšnega bogastva. Podobno načrtovanje se, priznam, dogaja tudi meni. Ampak res nehote in prav nič mi ne manjka, pa vendar je prijetno včasih malce odjadrati in si predstavljati, kako bi bilo, če bi bilo ... Seveda pridem vedno do istega zaključka, da v resnici toliko denarja ne potrebujem in da denar pokvari ljudi in da potem nisi več tako varen in da ti ukradejo avto. Zato je še najbolj varno, da grem na potovanje. Ali dva ali tri. Nazadnje (in prvič po dolgem času), ko sem kupila listek za loto, je bilo ravno v času velikega zadetka, ko je bila v igri tako bizarno velika številka, da si sploh nisem predstavljala, kaj vse lahko človek kupi s toliko denarja. Od dveh listkov ni zadel niti eden, še tiste uboge 3 plus dodatne ne. Tako sem za nekaj časa prekinila lov na denar, zadnje dni pa se mi zdi (tudi med pisanjem tega članka), da bi se mi sreča končno lahko nasmehnila. Odkrila sem namreč spletno stran, ki ti po nekem magičnem principu prikaže sedem številk, ki so seveda zmagovalne. To je dostopno vsakomur. Lahko pa se tega lotite bolj profesionalno, saj na isti strani ponujajo tudi poseben računalniški program, ki izračuna posebej vam prilagojene številke. Ker številke vsebujejo energijo, ki se nenehno razvija in spreminja. Tako pravijo. In nato na podlagi vaše teže in višine, nebesnega znamenja, dolžine vaše dlani, števila zob in še česa navržejo popolno kombinacijo. Najbrž loto vplačujem zato, ker sem parkrat že imela srečo. Enkrat sem zadela 10.000, drugič pa 6.000 tolarjev. In to je najbrž razlog, zakaj toliko ljudi že tradicionalno »igra« loto. Dajo ti malo, zakaj ti ne bi še več. Logika je taka, da če ne vplačaš, ne moreš dobiti nič.
Hudič je le, če vplačaš Loto, 3 * 3, Športno stavo, Deteljico in še vse drugo, kar obstaja, ker potem pa res ne veš, kam z vsem tem denarjem, in se ti lahko od same sreče zmeša.
X
ercator
Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana
Želite postati poslovni partner v Mercatorjevem Trgovskem centru [tore?
Poleg supermarketa je v trgovskem centru predvidenih tudi nekaj poslovnih prostorov, ki jih bomo oddali v najem.
K sodelovanju vabimo potencialne poslovne partnerje z naslednjimi programi: kava bar, cvetličarstvo, frizer ter druge storitvene dejavnosti. Dobrodošli pa so tudi drugi zanimivi in izvirni prodajni programi.
Predvidena otvoritev centra je konec leta 2008.
Prosimo vas, da nam vloge s predstavitvijo dejavnosti in želeno površino lokala, najkasneje do 3. aprila 2008 pošljete na naslov: Mercator, d.d., Sektor dopolnilne trgovske storitve, Cesta na Okroglo 3 4202 Naklo, s pripisom "za TC Cerkno"
Mercator, d.d., si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov.

ZDRAVSTVO, OBJAVA
Bolniški stalež še vedno nad slovenskim povprečjem
Območna enota ZZZS Ravne na Koroškem lansko poslovno leto sklenila z nekaj manj kot 10 milijonov evrov dobička - Kljub dodatnemu denarju ponekod še vedno dolge čakalne vrste - Priprave na prenovo kartičnega sistema v polnem zamahu
Tatjana Podgoršek
Ravne na Koroškem, 19. marca
- »Lansko uspešno obvladovanje prihodkov in odhodkov je vplivalo na to, da nismo ukinjali pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V rokih smo izpolnjevali pogodbene obveznosti do izvajalcev. Zaradi posameznih spornih vprašanj glede financiranja programa zdravstvenih storitev smo imeli več težav s Splošno bolnišnico Slovenj Gradec,« je predstavil značilnosti poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), Območne enote Ravne na Koroškem, njen direktor Adi Cigler.
Območna enota, v kateri prebiva nekaj več kot 134 tisoč ljudi ali 6,7 odstotka vseh Slovencev in poleg Koroške vključuje še regijo Saša, je lansko poslovno leto sklenila s približno 9,76 milijona evrov dobička, kar je moč sklepati glede na skupni dobiček ZZZS, ki je bil 65 milijonov evrov. Največ prihodkov, več kot 98 odstotkov, so navrgli prispevki. S financiranjem enkratnega dodatnega programa za skrajšanje čakalnih dob (lani so za to porabili dobrih 447 tisoč evrov, predvideli pa so jih dobrih 555 tisoč evrov) so te skrajšali pri operacijah ožilja, žolč-nih kamnov, kil, kolkov, pri zobni protetiki in fizioterapiji pa so
se čakalne dobe še podaljšale. Ponekod so zaznali tudi slabšo dostopnost do nekaterih zdravstvenih storitev, predvsem zobozdravstvenih, ter čakalne vrste v splošnih ambulantah ter pri specialistih. V prihodnje naj bi služba območne enote poostrila nadzor nad odpravljanjem čakalnih dob in čakalnih vrst pri splošnih zdravnikih ter specialistih. Za približno 10 odstotkov glede na slovensko povprečje se je lani povečalo število predlogov za zahtevne medicinske tehnične pripomočke in zobno protetiko (prvih so prejeli 596, drugih 3225).
Nadzor nad bolniškimi izostanki bodo še okrepili
Med 10 območnimi enotami ZZZS je območna enota Ravne na Koroškem na šestem mestu glede bolniškega staleža. Ta je še vedno nad slovenskim povprečjem (na ravni Slovenije 4,22, na območni enoti 4,37 odstotka). V primerjavi z letom 2006 je bilo v štirih izpostavah enote (med njimi sta tudi Mozirje in Velenje) lani v bolniški 0,05 odstotkov več ljudi. Tako kot v Sloveniji se je tudi na Koroškem in v regiji Saša povečal delež bolniške v breme
delodajalca ter zavo da. V veli ki meri so na bolniško odsotnost vpli va li predvsem družbenoekonomski odnosi in socialne razmere na območju, dolge čakalne dobe pri spe ci a li stih, poostrena politika in dol-gotraj ni postop ki ocenjevanja delaz-možnosti zavarovancev na invalidski komisiji ZPIZ-a. »Potrebno bo okrepiti nadzor in sodelovanje z osebnimi zdrav ni ki gle de vodenja bolniškega sta leža, ohra ni ti raven laične kontrole nad rav na njem zava rovan cev med bol ni ško in še poglobiti sodelova-
Direktor Območne enote ZZZS Raven na Koroškem Adi Cigler: »Vsem zavarovancem smo zagotavljali celovito in kakovostno uresničevanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v skladu z razpoložljivimi finančnimi viri, brez zadolževanja.»
nje z ZPIZ-om.
Poleg zagotavljanja celovi-tegai nk akovostnegau resni-čevanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja bo ena od pred nost nih nalog območne enote zavoda v tem letu izvajanje projekta prenove kartičnega sistema z uvedbo tako imenovane on line linije dostopa do podatkov zdravstvenega zavarovanja. Aktivnosti so v polnem zama hu. Na območ ni enoti ZZZS Ravne na Koroškem ocenjujejo, da gre za izjemno pomemben projekt, saj zavarovanci pričakujejo nadaljnjo poenostavitev postopkov pri uveljavljanju pravic in večjo samostojnost pri dostopu do lastnih podatkov o njihovem zavarovanju in zdravju.
Osnovno zdravstveno varstvo na območju, za katerega je pristojna Območna enota ZZZS Ravne na Koroškem, izvaja 8 javnih zdravstvenih zavodov, 7 zdravstvenih domov, zavod za zdravstveno varstvo ter 75 zasebnih izvajalcev, od teh je 21 splošnih ambulant, skupaj z otroškimi in šolskimi, 47 zobnih ambulant, 5 dispanzerjev za žene, fiziote-rapija in zasebna patronaža. Specialistično ambulantno dejavnost izvajajo v zdravstvenih domovih, bolnišnicah Slovenj Gradec in Topolšicater 10 zasebnikov. Na območju je tudi Naravno zdraviliške Topolšica, ki ima dogovorjenih 4323 dni za stacionarno zdraviliško zdravljenje, izvaja pa tudi ambulantno zdraviliško zdravljenje in fizioterapijo. Lani je pridobilo specialistični program fiziatrije, vendar pa za to dejavnost še nima koncesije.
NOVO! Finančna točka Velenje sedaj odprta vsak dan! Ste na točki, ko potrebujete dober finančni nasvet?
V KD Finančni točki lahko:
•	pristopite k različnim vzajemnim skladom,
•	sklenete naložbeni načrt KD Družina in KD Pokojnina, Fondpolico Dirigent in druga življenjska zavarovanja
KD Finančna točka
www.financna-tocka.si
premoženjsko svetovanje, d.o.o.
W	•	V	V •	V	I ■•v*
Zdaj vam ponujamo še vec in smo vam še bližje
Z GregorjemJ elerčičem, predsednikomu prave KD Finančna točka,p remo-ženjsko svetovanje, d.o.o., smo sep ogovarjali o novi prodajni družbi v Skupini KDH olding, on jenem pomenu zas tranke, prednostih, kijihp rinaša inr aznovrstnif inančni ponudbi, kijodo bite na enemm estu.
Konec preteklega leta ste v okviru Skupine KD Holding ustanovili novo družbo. Nam lahko na kratko opišete glavne značilnosti?
Tako je. Konec oktobra smo k poslovalnicam Finančna točka, te stranke že poznajo, priključili mobilno mrežo zastopnikov zavarovalnice KD Življenje in ustanovili družbo KD Finančna točka. Tako smo združili strokovno znanje, svetovalce v poslovalnicah in svetovalce na terenu, vse skupaj pa še dodatno podprli s klicnim centrom ter spletno stranjo. Cilj smo definitivno dosegli: strankam smo bolj dosegljivi, saj imamo po celi Sloveniji 15 poslovalnic in veliko mobilno mrežo svetovalec, ki imajo na terenu neposreden stik s stranko. Kaj strankam KD Finančna točka nudi?
Na enem mestu ponuja vse finančne storitve, ki so trenutno na voljo v Skupini KD Holding. Stranka tako lahko v KD Finanč ni točki skle ne življenj sko
zavarovanje zavarovalnice KD Življenje, v poslovalnicah pa nudimo informacije, svetovanje in pristop k vzajemnim skladom. V načrtuje še dopolnitev ponudbe z drugimi finančnimi storit-va mi.
Skupaj z ustanovitvijo ste pričeli s trženjem dveh produktov, ki sta na voljo samo v KD Finančni točki. Nam jih lahko na kratko predstavite?
Našim strankam smo želeli ob naši ustanovitvi ponuditi nekaj posebnega, zato smo oblikovali tudi nova finančna produkta - naložbena načrta KD Druži na in KD Pokoj ni na, ki jih trži mo izključno preko KD Finančne točke. Primerna sta za vse tiste, ki se že danes zavedajo, da morajo za predvidene in nepredvidljive dogodke poskrbeti sami. Kot pove že samo ime, z naložbenim načrtom KD Družina poskrbimo za svoje najbližje, na primer v primeru obremenitev s posojili, z naložbenim načr tom KD Pokoj ni na pa sred stva nalagamo za jesen življenja.
Če povzamem je prednost obeh naložbenih načrtov v tem, da se prilagodita življenjski situaciji posameznika in ta jih oblikuje glede na svoje potrebe. Temu
Gregor J elerčič,p redsednik uprave KDF inančna točka, premoženjsko svetovanje, d.o.o.
prilagaja zavarovalno vsoto, sredstva lahko nemoteno dviguje, hkrati pa je življenj sko zava rovan in sred stva plemeniti na kapitalskih trgih. Zadnjo novost pa ste trgu ponudili v začetku marca. Govorimo o čisto novi
obliki naložbenega življenjskega zavarovanja. Lahko na kratko predstavite ta pro dukt?
Kot ste že povedali, gre za naložbeno življenjsko zavarovanje, ki so ga razvili v zavarovalnici KD Življenje in ga poimenovali Fondpolica Dirigent, življenjsko zavarovanje z aktivnim upravljanjem. Ravno ta drugi del, aktivno upravljanje, je novost na slovenskem trgu, saj se sredstva zavarovalcev nalagajo v kritni sklad Dirigent, ki ga aktivno upravljajo strokovnjaki družbe za upravljanje KD Skladi, d.o.o. Cilj tega upravljanja je doseganje čim višjega donosa ob upoštevanju varnosti in likvidnosti vloženih sredstev. Zelo pomembno pa je izpostaviti dejstvo, da je dodatno zagotovilo za uspešno upravljan sklad tudi to, da je upravljavec nagrajen z delitvijo dobička ob pogoju, da je donosnost kritnega sklada v tekočem obračunskem letu višja od 11 odstotkov.
Katere so tiste prednosti Fondpolice Dirigent, ki bi jih še posebej izpostavili?
Glavno prednost, poleg aktivnega upravljanja, predstavlja davčno ugoden način varčevanja, Fondpolica Dirigent
nudi možnost hitrega dostopa do dela nalože nih sred stev, ponuja mož nost priključitve dodatnih zavarovanja in nudi možnost izplačila rente po desetih letih trajanja zavarovanja.
Pomemb na infor ma cija za vse, ki bi želeli skleniti zavarovanje je tudi, da se bo sklad Dirigent zaprl za nova vpla -čila z zadnjim dnem koledarskega leta, ko se zbe re 10 milijo nov evrov.
Želel pa bi izpostaviti prav posebno ugodnost, in sicer do 31. maja 2008 traja akcija zmanjšane minimalne enkratne premije, ki znaša 2500 evrov. Po 1. juniju pa bo minimalna enkratna premija znašala 5000 evrov. Bi nam na koncu zaupali še vaš naložbeni nasvet za naše bralce? Predvsem mora vsak določiti svoje potrebe, finančne zmožnosti in si pridobiti čim več informacij o varčevalnih oblikah. Ni enotnega recepta za vse ljudi, zato vedno predlagam, da se vsede-te skupaj s finančnim svetovalcem, ki vam lahko pomaga razjasniti marsikatero vprašanje. V Velenju so vam naši finančni strokovnjaki najbližje v Finančni točki na Šaleški 18, dosegljivi na telefon 03 898 50 20. Prepričan sem, da bodo vaši bralci tam našli vse odgovore na finančna vprašanja.
Q_ Q_ LU

Pokojnina
Naložbeni načrt
0801208 www.financna-tocka.si
D BREZPLAČNI KLIC
Ekskiuzivno v V KD Finančna točka
premoženjsko svetovanje, d.o.o.
? _pogovor z razlogom_27. marca 2008
Premog je nacionalno bogastvo
Direktor Poslovnega sistema Premogovnik Velenje dr. Milan Medved meni, da bodo izzivi, ki jih postavljajo vedno večje zahteve po električni energiji obvladljivi le, če se jih bomo lotili skupaj - Strateška konferenca podrobno definirala cilje matere in hčera za naslednjih pet let - Osnova jasno definiran blok 6
Milena Krstič - Planinc
Tokrat smo na klepet povabili direktorja Poslovnega sistema Premogovnik Velenje, dr. Milana Medveda. Razloga sta vsaj dva: zadnje aktualno dogajanje med Hol-dingom Slovenske elektrarne in Termoelektrarn Šoštanj in nedavna strateška konferenca Premogovnika in njegovih pridruženih družb, ki je potekala v Lendavi, nakazala pa smeri razvoja za naslednjih pet let. Vsekakor ste poznavalec dogajanj v energetiki. Konec koncev ste bili vse od ustanovitve Holdinga Slovenske elektrarne in potem do prevzema vodenja Premogovnika, kije tudi sestavni del tega holdinga, v njegovih prvih vrstah. Povejte, ker se je v zadnjih dneh odvilo veliko dogodkov, ali ti gredo v pravo smer? »Najprej hvala za oceno, da sem poznavalec teh razmer. Menim, da zadnja dogajanja in načini iskanja rešitev nakazujejo pravo smer reševanja težav. Skupni nastopi, dogovarjanja, predvsem pa sodelovanje v skupini HSE se mi zdijo dobri. Izzivi, ki jih pred nas postavljajo vedno večje zahteve po električni energiji - zaradi vedno večje rabe bodo obvladljivi le, če se jih bomo lotili skupaj.« Potemtakem se vam ne zdi, da bi bil alarm, kije bil sprožen, odveč, kot se zdi nekaterim? »Izredna seja sveta Mestne občine Velenje je bila na mestu predvsem zaradi teme, o kateri smo govorili - o prihodnosti energetske dejavnosti v našem prostoru. Na njej smo se zelo odkrito pogovorili o trenutni situaciji in načrtih, povezanih z energetiko v Šaleški dolini. Sam sem že na začetku letošnjega leta v okviru območne gospodarske zbornice predlagal okroglo mizo na to temo. Če obstajajo bojazni, če obstajajo vprašanja, je treba zanje najti ustrezne odgovore. Ocenjujem, da je šlo dogajanje na izredni seji v to smer in tudi dalo prave rezultate.« Zaključki?
»Šli so v smer, da smo v Šaleški dolini še naslednjih štirideset ali več let pripravljeni živeti z energetiko, da je ta ustrezno umeščena v prostor, da pa brez modernizacije proizvodnje v Termoelektrarni Šoštanj ne bo šlo. Evropska unija je pred kratkim postregla z novim energetsko podnebnim paketom, v katerem je pred vse članice postavila izredno ostre zahteve glede izpolnjevanja okoljskih vprašanj. Novi šoštanjski blok pa je, tako smo ocenili, pravi odgovor na izpolnjevanje zahtev, ki jih unija pred nas postavlja.«
Povečati izkoristke pri pretvorbi premoga v električno energijo
Prav pa je, da so zahteve ostre. »Dolžni smo spoštovati okoljevarstvena pravila, dolžni smo narediti vse, da bodo
■	imeli naši energetski objekti čim manjše vplive na okolje. To govorim tudi kot občan te doline, kot oče družine, ki tukaj živi.«
Od izgradnje bloka 6 je odvisna tudi nadaljnja usoda Premogovnika. Izračunali ste, " da je bilančnih zalog premoga še vsaj za 40 let, vendar pa bi se stvari lahko kore-
■	nito spremenile, če bi se pri nameravani gradnji bloka zataknilo?
»Premoga je v Šaleški dolini še vsaj 100 " milijonov ton. To je pravzaprav edina zagotovljena strateška energetska rezerva Slovenije za naslednjih 40 let. Prav je, da tako premogovnik kot elektrarna s to energetsko rezervo, ki je nacionalno bogastvo, čim bolj gospodarno ravnata. Zato je nujno čim prej zgraditi blok 6, ki bo povečal
izkoristke pri pretvorbi premoga v električno energijo. Iz enake količine premoga bomo lahko naredili 30 odstotkov elektrike več ali obratno, za enako količino elektrike bomo porabili 30 odstotkov premoga manj. To nam ustreza v obeh primerih. Če bo potrebna letna proizvodnja manjša, bomo pridobivanje premoga lahko celo podaljšali na 50 let. Drugi pomembni vidik bloka 6 pa je okoljska sprejemljivost. Sodobni bloki, ki so narejeni po najnovejših tehnoloških spoznanjih bistveno, manj vplivajo na okolje kot stari energetski objekti.«
Vse se vrti okoli denarja, pa na tem mestu ne bomo govorili o sami ceni električne energije, ampak o tistem drugem: bilo je govora o prodaji, pa o dokapitalizaciji TEŠ. Kakšna je možnost ob predpostavki, da se izvede dokapitalizacija, da pri njej sodelujejo tudi lokalne skupnosti s tega območja?
»Pri tej ideji nismo govorili o doka-pitalizaciji iz lokalnega okolja kot možnega investitorja, ki bi vložil lastna sredstva v ta objekt. To je nemogoče. Občine v tej regiji nimajo tega denarja. Prav pa je, da lokalne skupnosti sodelujejo pri izbranem načinu dokapitalizacije, sodelujejo v diskusijah na to temo. Družbi, kot sta Premogovnik in Termoelektrarna, sta bistveni sestavni del tega prostora in tako ali drugače vplivata na način življenja v dolini. Že zato je prav, da lokalne skupnosti pri tem sodelujejo.«
Manj delovnih mest v pridobivanju premoga, več drugod
Ob vsem tem pa gre še za druge pomembne stvari: za ohranjanje delovnih mest oziroma razvoj novih programov, kot posledice zniževanja števila zaposlenih na procesu pridobivanju premoga, za zagotavljanje virov za sanacijo okolja, cestne, komunalne, družbene infrastrukture, gre za rento oziroma odškodnino šaleškim občinam, v katerih so posledice odkopava-nja premoga in proizvodnje električne energije najbolj prisotne.
»Mogoče sem sam lahko dober primer energetika, rudarja, zaposlenega na Premogovniku, ki lahko dobro razume zgodbe Šaleške doline. Tudi naša družina, družina mojega starega očeta, je bila rudarski oškodovanec. Družina je živela na velikem posestvu, ki je bilo dobro vodeno, na njem so umno gospodarili, pa se je bilo potrebno umakniti energetski dejavnosti. Razselili smo se po celi Sloveniji. Tudi zato imam drugačen odnos do vloge in pomena premogovnika v tem prostoru. Prav gotovo drži trditev, da je ta veliko vzel, na drugi strani pa dolini tudi veliko dal. Travme, ki so jih doživljale družine, ki so se morale preseliti, so bile ogromne in težko jih je popraviti. Po drugi strani pa je veselje, ko gledaš moderno mesto, svetla stanovanja, šole, trgovine, razvijajoče se podjetništvo, velike industrijske gigante, ki proizvajajo in izvažajo. Tudi razvoj v občini Šoštanj je bil vse predolgo zavrt zaradi rudarjenja in energetike. Danes je naša naloga, da ustrezno zastavimo smernice delovanja za prihodnost. Še pred nekaj leti smo razmišljali o končanju proizvodnje v starih šoštanjskih blokih z letom 2020 oziroma 2023. Pred nami bi bilo torej le še dobrih deset, mogoče petnajst let rudarjenja. Sedaj pa govorimo o novih 40, 50
letih delovanja, zato je prav, da se na to dolgoročnost delovanja ustrezno pripravimo. V Premogovniku, v katerem zaradi prestrukturiranja dejavnosti znižujemo število zaposlenih iz leta v leto, ta proces traja že kar 15 let, pa sedaj menimo, da je poleg nadaljnjega optimiranja procesa proizvodnje premoga naša dolžnost, da ta izgubljena delovna mesta nadomestimo.«
Tu so še sindikati, ki tudi zahtevajo svoje.
V okviru Sindikata energetike Slovenije
so ob stavki, ki je v Premogovniku sicer niste imeli, zahtevali zagotovitev socialnoekonomskih pogojev, izenačitev kriterijev poslovanja znotraj holdinga ... V tej zvezi so zagrozili s stavko, ki bi pomenila električni mrk. Kako pa gledate na to? »Uporabi takšnih skrajnih sredstev kot je stavka bi se načeloma morali izogibati, ker samemu podjetju to ne koristi. Seveda pa je stavka povsem legitimna pravica sindikatov, če smatrajo, da so vse ostale možnosti dogovarjanja neučinkovite. Jaz sem na splošno zagovornik sprotnega reševanja težav, takoj ko jih zaznamo. Nič ne pridobiš, če težave odlagaš. Sem tudi zagovornik direktnega sodelovanja s predstavniki zaposlenih, pa naj gre za sindikat ali svet delavcev. Zato kar rad prisluhnem sindikatu in predstavnikom zaposlenih, ko nakažejo težave ali imajo vprašanja. Pri meni velja, da se za sindikat vedno najde čas. Z njim je treba odprto komunicirati, se pogovarjati o težavah, odgovarjati na vprašanja, stališča pa zagovarjati z argumenti. Tako je možno vzpostaviti uravnoteženo sodelovanje med lastniki, menedž-mentom in zaposlenimi. Nikjer, v nobeni proizvodni družbi, ne more direktor delati sam, tudi lastniki brez zaposlenih ne.«
Cilj: v petih letih 30 odstotkov prihodkov več
Zdaj pa se posvetimo še temam in načrtom, ki se dotikajo poslovnega sistema Premogovnik Velenje, čeprav jih je težko izdvojiti iz vsega, kar je bilo že povedanega.
»Osnova je jasno definiran blok 6. Na tej osnovi znamo zelo dobro načrtovati dogajanja pri osnovni proizvodnji premoga. Tega znamo tudi bilančno ovrednotiti, vemo, koliko sredstev bo za to potrebnih, pa tudi kaj je potrebno za optimiranje poslovanja še izvesti. Na tem področju neznank ni. Smo se pa na strateški konferenci v veliki meri posvetili vprašanjem, kako zaradi zmanjševanja števila zaposlenih v osnov-
ni proizvodnji premoga delovna mesta nadomestiti z novimi programi.
Prepoznali smo tveganje, da smo močno odvisni samo od enega proizvoda. Vsaka sprememba v termoelektrarni, tudi najmanjša, na nas bolj vpliva kot na koga drugega, zato smo se skupaj z vodstvi hčerinskih podjetij dogovorili, da bomo intenzivno širili ustvarjanje prihodkov na zunanjih trgih. Zastavili smo cilj, da v petih letih, kot skupina ustvarimo 30 odstotkov več prihodka kot ga ustvarimo sedaj. Letos ga bomo predvidoma 170 milijonov, lani smo ga nekaj čez 160 milijonov, v letu 2012 pa naj bi skupaj ustvarili že preko 213 milijonov evrov prihodka. Tega pa brez novih prodajnih programov ne bo mogoče ustvariti. Zato pred naša hčerinska podjetja postavljamo nove izzive, nove cilje. To pa bo povzročilo nastajanje novih delovnih mest. Ni pa naš cilj ustvarjati delovna mesta zaradi njih samih, kar tako počez. Mi želimo ustvaija-ti delovna mesta z višjo dodano vrednostjo ali pa vsaj takšno kot je sedaj v energetiki.« Družba, ki je morda najbolj tesno povezana s Premogovnikom, je HTZ. Že zato, ker je bila ustanovljena s ciljem produktivne zaposlitve delovnih invalidov. Danes je ta družba, ki zaposluje že okoli 1.000 delavcev, vse bolj vpeta na tržišče. Njeni programi pa se spreminjajo. Velja povečevanje prihodkov tudi za HTZ, ne glede na to, da ima poseben status, status invalidskega podjetja?
»Take cilje smo zastavili tako HTZ-ju, kot RGP-ju, PV Investu in Gostu. Vsem štirim odvisnim družbam, v katerih je Premogovnik 100-odstot-ni ali pa večinski lastnik. Cilje bomo ves čas preverjali, spremljali in ugotavljali, ali so usmeritve pravilne.«
Vse družbe lani poslovale pozitivno
Kako pa so te družbe poslovale lani?
»Vse pozitivno in to s pravim pozitivnim rezultatom, česar sem še posebej vesel.«
HTZ? Ostajamo še pri njem.
»Je naše največje hčerinsko podjetje, zahtevno tudi z vidika vodenja. Je sicer invalidsko podjetje, ki pa ima kar nekaj dejavnosti usmerjenih na povsem druga področja, kot je neposredna proizvodnja premoga, čeprav precejšen del zaposlenih sodeluje tudi v neposrednem proizvodnem procesu. Glavna razvojna smer so tehnologije za obnovljive vire energije, racionalizacija rabe energije, energetsko svetovanjo in podobno. Dejavnosti torej, ki jih bomo v prihodnosti še kako potrebovali. Poleg tega preko HTZ tržimo naša rudarska znanja. Naj spomnim na projekt opreme mehaniziranega odkopa v jami Mramor v Bosni in Hercegovini (pred časom smo ga tudi mi obširno predstavili, op. avtorja) kot dober primer prodaje slovenskega rudarskega znanja v prostor jugovzhodne Evrope. Sedaj se tudi drugi rudniki s tega območja oglašajo pri nas, ker si želijo česa podobnega.« RGP. O njem je gotovo treba reči kakšno že zato, ker veliko dela prav v povezavi z zaposlenimi v Premogovniku. Pri njihovim projektih jih velikokrat vključite. Z eno najsodobnejših betonarn in kamnolomom pa je najbrž tudi precej donosna družba? »RGP je dober primer rudarsko-gradbe-nega podjetja, ki dobro zapolnjuje določeno tržno nišo v slovenskem gradbenem prostoru. Ukvarja se z dejavnostmi, ki jih drugi ne obvladujejo, pa četudi so to še tako velika gradbena podjetja. RGP bo v tem segmentu prisoten še naprej. Smo pa tudi njemu pospešili razvojne programe, postavili zahtevnejše cilje. Podprli smo njihove ambicije po dodatnem nakupu opreme, tako da prav v teh dneh dobiva RGP pomembno novo opremo za jet grouting.« Dobra je bila naložba v novo betonarno?
»Seveda. Še bolj pa bo postala zanimiva, ko se bo trasa hitre ceste končno približala Šaleški dolini.« PV Invest ima znotraj poslovnega sistema posebno nalogo. Zaupano mu je bilo kreiranje novih delovnih mest, financiranje poslovnih idej ... Kako ste zadovoljni z dosedanjim delom te družbe? In če se navežemo še na pridobitev koncesije za gradnjo in za upravljanje z domom za starejše, ki bo stal v Topolšici?
»PV Invest je naša najmlajša hči in še oblikuje svojo pravo vlogo. Da je smer prava pa že kažejo nekateri rezultati, dobili so koncesijo za dom za varstvo odraslih, vedno bolj intenzivno se ukvarjajo z inženiring dejavnostjo, lotevajo se velikih projektov tako na nepremičninskem kot izvajalskem trgu. Poudaril pa bom nekaj drugega. Prav pri PV Investu se je pokazalo, da se v Šaleški dolini v določenih strokah že kaže pomanjkanje ustreznih kadrov. Tukaj bomo morali razmišljati bolj usmerjeno. Premogovnik kot skupina deficitarnih poklicev že posveča precej pozornosti tako štipendijski politiki, dodatnem izobraževanju ... Pri deficitarnosti niso težava samo poklici, povezani neposredno z rudarstvom, ampak tudi drugi, denimo tisti, ki so povezani z gradbeništvom in drugimi področji.«
Gost kupil hotel Olender Strunjan
Gost. Dolga leta se je otepal s precejšnjimi težavami. Zdaj je slišati, da se širi. Barbari je na slovenski obali dodal hotel v Strunjanu. Torej ste velik del njihove dejavnosti prenesli na slovensko obalo. Kakšna bo usoda tega podjetja? Bo ostal v vaši sestavi.
»Menim, da bo. Vesel sem bil njihove pripravljenosti za poslovno rast. Veliko smo se ukvarjali z njim. Lansko leto je končal pozitivno brez posebne pomoči matere. Hotel Oleander v Strunjanu, ki ga je kupil Gost, izboljšuje rentabilnost poslovanja tudi Hotelu Barbara v Fiesi, omogoča jima skupno trženje kapacitet, skupno uporabo bazena, wellnes centra, tudi kadrov, obvladovanje nabavne verige, itd ... Po drugi strani pa bo Gost v Šaleški dolini prisoten še naprej in se seveda tudi razvijal. Ima nekaj zelo zanimivih načrtov, o njih pa kdaj drugič. Tako za gost kot za druge hčere sem vesel njihovega prebujanja, inovativnosti, podjetnosti, ki jo kažejo. Verjamem, da bodo uspešni.« O TRC Jezero bi tudi še morali reči kakšno, pa o Golteh, da se prodajajo je slišati . Boste te turistične objekte prodajali ali pa jih morda zaokrožili še z zdraviliščem Topolšica?
»Pred kratkim sem dal pobudo o usklajenem razvoju savinjsko-šaleškega območja, o tem, da bi znali usmerjati investicije v projekte, ki se med seboj dopolnjujejo in si ne konkurirajo, čeprav tudi konkurenca ni slaba. Investicijski potencial bi morali načrtno usmerjati v različnost programov, ki bi privabljali ljudi v našo regijo. Za to je kar nekaj možnosti.
Seveda moramo najti tudi pravo pot za nadaljnji razvoj smučišča na Golteh. Treba je poiskati prave programe in zagotoviti ustrezna investicijska sredstva.
Razvoj term v Topolšici podpiramo, vedeti pa je treba, da Premogovnik s svojimi hčerinskimi družbami ne more biti povsod glavni in nosilni steber, lahko pa smo pomemben akter v teh dogajanjih in o tem smo se z vsakim pripravljeni pogovarjati.«
Pa sama prodaja Golt ostaja aktualna še naprej?
»Z Goltmi smo se veliko ukvarjali in v zadnjem času prišli do novih spoznanj. Menimo, da bi bilo pred nadaljnjimi odločitvami nujno RTC Golte lastniško kon-solidirati in potem razmišljati naprej. O tem zdaj teče glavna debata. V teh dneh naj bi sprejemali konkretne odločitve, o katerih vas bomo tudi obvestili.«	■
X

Milan Medved: »Vesel sem prebujanja inovativnosti in podjetnosti, ki jo kažejo moji sodelavci.«
V SREDISCU
Mir je vrednota, ki se je premalo zavedamo
Minister Erjavec zelo zadovoljen s potekom proizvodnje oklepnikov v Gorenju -DeSUS je proti pokojninski reformi in prodaji vitalnih podjetij, zavzemajo pa se tudi za ohranitev javnega zdravstva
Mira Zakošek
Ob obisku proizvodnje Partij v Šoštanju in tukajšnje stranke DeSUS je bil minister za obrambo Karl Viktor Erjavec tudi gost uredništev Radia Velenje in tednika Naš čas. Zelo zadovoljen je bil s tem, kar so mu pokazali v Gorenju.
"Znova ugotavljam, da je Gorenje zelo uspešno podjetje, ki ima vso potrebno infrastrukturo in tudi tehnološko znanje. Proizvodnja oklepnikov poteka skladno s terminskim planom. Te oklepnike smo morali nabaviti zaradi obveznosti do Nata in naše notranje obrambe. Polemik okoli tega je bilo veliko, prav tako tudi namigovanj, da je to moj »osebni« nakup, da so bili oklepniki moja osebna želja. Seveda ni tako. Oklepniki so bili opredeljeni v dolgoročnem programu, ki sta ga potrdila državni zbor in vlada že v prejšnjem mandatu. To je bila zaveza, ki jo je ta država dala mednarodnim organizacijam in sem jo bil kot minister tudi dolžan izpeljati." Kdaj pričakujete, da bo prvi oklepnik iz Gorenjeve tovarne prišel v roke naše vojske?
"Po pogodbi bomo letos dobili 13 oklepnikov, prvega že imamo in na njem se že usposabljajo naši vojaki. Od teh trinajstih pa bodo štirje že proizvedeni v Gorenju, prav tako pa vsi naslednji. Naj poudarim, da gre v resnici za slovenski izdelek." Oklepniki so zelo dragi. Ljudje si težko predstavljajo, kaj pomeni 278 milijonov evrov za 135 oklepnikov. Če to preračunamo v hiše (na našem območju so te po okoli 200.000 evrov), bi jih dobili 1390 ali pa kakšnih 2600 stanovanj. Je v slovenski vojski dovolj kadrov, ki so usposobljeni, da jim prepuščamo takšno bogastvo?
"Kot sem že omenil usposabljanja v slovenski vojski že potekajo in tako kot vsa ostala bomo tudi ta opravili dosledno, resno in odgovorno. Bi pa ob vaših primerjavah povedal, da si v Sloveniji sploh ne znamo več predstavljati, kako velika dobrina je varnost. Ko obiskujem razna krizna območja, bil sem v Bosni, Afganistanu, Iraku, kjer ni ne hiš, ne šolstva, ne socialne varnosti, mi je to povsem jasno. Če imamo svojo lastno državo, moramo izpolnjevati tudi minimalne standarde, ki zagotavljajo varnost. Slovenci mislimo, da se nam kaj podobnega ne more več zgoditi, a človeška narava je nepredvidljiva. Tudi sam bi rekel, če bi mi kdo pred leti napovedal dogodke na Balkanu, da gre za znanstveno fantastiko. Potrebujemo torej svojo vojsko, ki mora biti tudi primerno opre-
mljena. Ni nam več treba, da bi se goloroki borili, tako kot so se partizani, pa tudi pripadniki teritorialne obrambe v slovenski osamosvojitveni vojni, ki prav tako niso imeli dovolj primerne opreme. Nenazadnje pa pomenijo oklepniki tudi dober posel za Slovenijo. Prinašajo delovna mesta in omogočajo protinabave. Če bi bilo z omenjenimi naročili kar koli narobe, bi bila že zdavnaj v rokah tožilcev, tako pa se z njimi ubada politična parlamentarna komisija, ki si skuša pridobiti nekaj točk."
Krizno žarišče imamo zelo blizu. To je jug Balkana. Še vedno je vprašljivo, kako se bodo razvijali dogodki v Bosni in Hercegovini, Kosovo pa najbrž tudi ne bo hitro pozabljena rana. Bili ste tam. Kako mislite, da se bodo odvijali dogodki?
"Glede zahodnega Balkana je edina rešitev, da jim damo evropsko perspektivo, kjer meje niso pomembne. Mi jih proti Italiji in Avstriji nimamo več, na Balkanu pa zaradi njih še vedno pretakajo kri. Evropa ne sme biti oblikovana tako, da bi imela v svoji sredini sivo liso, kjer bi se dogajala vojna. Upam, da se bodo našle politične rešitve za mir. Zelo pomembne so volitve v Srbiji. Upam, da bodo zmagale pro-evropsko usmerjene sile. Sicer pa na splošno ugotavljam, da so idealni pogoji za raz-plamtitev vojn nizka socialna varnost in slabe življenjske razmere. Tudi na tem področju bo Evropa morala pomagati. Ko obiskujem te predele se šele dobro zavem, koliko je Slovenija pridobila v zadnjih 17 letih. Z njimi se ne moremo primerjati, pa čeprav tudi sami s sabo velikokrat nismo
zadovoljni in opozarjamo na slabe plače in pokojnine."
Glede na načrte leta 2007 bi morala naša vojska šteti 7.750 vojakov, v resnici pa jih imamo le 7.100. Plače so menda eden največjih težav, s katerim se srečujete pri popolnitvi naše vojske. Država vam je letos odmerila 30 milijonov evrov manj denarja. Tudi to verjetno ne vliva zaupanja, da se bo stanje izboljšalo, ali pač?
"Sam sem optimist, glede uresničevanja programa razvoja in opremljanja slovenske vojske. Res imamo težave s popolnje-vanjem, glavni razlog pa so nizke plače. Naš vojak mora imeti peto stopnjo izobrazbe, za to pa je prejemal donedavno le 500 evrov neto plače, zdaj pa smo to povišali na 700 evrov. Seveda tudi to ni veli-
ko, če upoštevamo izobrazbo, telesno pripravljenost in zahtevano usposabljanje, ki traja leto in pol preden vojaka pošljemo v misije. Seveda v tistem času zaslužijo naši vojaki bistveno več, na Kosovu recimo 2500, v Afganistanu pa več kot 3000 evrov.
Kar se tiče 30 milijonov evrov izpada za naše ministrstvo, mislim, da se moramo, če se je znašla država v problemih, temu vsi prilagoditi. Bomo pač prenesli naše obveznosti na daljše časovno obdobje, seveda pa bomo morali v skladu z mednarodnimi dogovori izpolniti zahtevane obrambne kriterije.
Naj ob tem, povem, da smo se na našem ministrstvu zelo zamislili nad tem, da slovenske porodnišnice nimajo dovolj inkubatorjev, ki pomenijo življenje. Sprejeli smo program, s katerim bomo pri-
varčevali na račun materialnih stroškov 2 milijona evrov, ki jih bomo namenili v te namene."
In kako boste prišli do potrebnega števila vojakov?
"Še več bomo vložili v promocijo. Popravili bomo plače, sprejeli pa smo tudi nov zakon, ki dela vojaški poklic bolj atraktiven. Predlagal bom, da dobijo vojaki, ki sklenejo desetletne pogodbe pet povprečnih plač, zdravstveno bodo zavarovani 24 ur na dan, imeli bodo prednosti pri zdravljenju, predvidenih pa je še več ugodnosti. Slovenska vojska je ena redkih, ki ima tako zahtevne izobrazbene pogoje, a bomo pri njih vztrajali, saj smo prepričani, da potrebuje vojak dobro izobrazbo in dobro opremo. Oboje imamo, zato smo v misijah tudi
tako cenjeni." Nekaj afer je bilo zadnje čase, pri katerih vlada kar ni odgovorila na pričakovanja prebivalcev ali stroke. Kakšna so vaša stališča do teh dogodkov? "Moja stališča so znana, ob pozivu računskega sodišča za zamenjavo ministra Janeza Podobnika sem pozval premiera, da ravna v skladu z ustavo in zakonom. Z zadevo Orion sem se ukvarjal podobno kot z Zbiljskim gajem kot državni sekretar na ministrstvu za pravosodje in se z dosedanjim epilogom nikakor ne morem strinjati. Pričakujem pa tudi razplet tako imenovane čiste lopate, čeprav nikakor ne bi želel koga vnaprej obsojati. Pričakujem, da bodo državni organi svoje delo opravili, saj bi se sicer lahko zdelo, da lahko v tej državi nekateri počno vse. Zelo pomembno je, da imajo državljani občutek, da živijo v pravni državi in da so tisti, ki delajo kazniva dejanja, tudi kaznovani." Približujejo se državnozborske volitve, razmere v koaliciji pa so zaostrene, saj ji javnomnenjske ankete ne kažejo najbolje. Tudi vaši stranki DeSUS zaenkrat ne kaže posebej dobro. Vam je kaj žal, da ste bili v sedanji koaliciji? »V koalicijo smo šli, da bi izboljšali položaj upokojencev in starejše populacije in to smo tudi dosegli. Spremenili smo način usklajevanja pokojnin s plačami, res to usklajevanje še ni takšno, kot bi želeli, pa vendar. Treba je pač upoštevati, da imamo v parlamentu samo štiri poslance in tolikšna je tudi naša moč, ki pa se celo povečuje, saj smo v zadnjem času prehiteli nekaj strank, ki so bile tradicionalno ped nami. Prepričan sem, da bomo dosegli jeseni dober rezultat, sicer pa imamo tudi dober program, usmerjen predvsem v izboljšanje položaja upokojencev in starejših ter ohranitev javnega zdravstva. Prav tako se borimo proti prodaji vitalnih državnih podjetij, kot je na primer tudi vaša Termoelektrarna, pa Telekom in Zavarovalnica Triglav. Takšna podjetja potrebujemo, saj se bo prebivalstvo še naprej staralo in le na takšen način bomo lahko zagotavljali pokojnine. Pravim, da je DeSUS vitalna stranka, ki varuje slovenske nacionalne interese in pokojninsko blagajno. Naj pa poudarim, da smo odločno proti temu, da status vojnih oškodovancev priznamo tistim, ki so sodelovali z okupatorjem.«	g
Karel Erjavec se je sestal tudi s tukajšnjimi člani DeSUS. Razpravljali so o letošnjem volilnem programu, kjer bodo postavili v ospredje ohranitev sedanjega pokojninskega. Prepričani so prepričani, da ga v času, ko še vedno prejema več kot 100.000 upokojencev manj kot 400 evrov pokojnine, ni mogoče spreminjati. Zavzemali se bodo tudi za javno zdravstvo in nasprotovali neutemeljeni prodaji vitalnih slovenskih podjetij
Čez ozko križišče dnevno kar 2096 vozil
Promet čez Konovo iz dneva v dan narašča, pločnikov ob ozkih cestah pa ni - Bo športno igrišče kmalu v lasti občine?
Velenje - 23. marca praznuje krajevna skupnost Konovo svoj krajevni praznik. Letos je minilo že 34 let, odkar so ga na ta dan praznovali prvič. Takrat so zasadili lipo, pod njo pa so zakopali 10-letni načrt dela. Karli Stropnik, predsednik sveta KS Konovo, k temu doda: »Po desetih letih smo izkopali načrt dela in ugotovili, da smo ga v celoti uresničili.« Pa letos? Tokrat večjih pridobitev niso predajali namenu, ker se nanje še pripravljajo, so pa veseli, ker so uspeli natančno opredeliti in uskladiti načrt dela za letošnje leto, pa tudi za leti 2009 in 2010. »Zavedamo se, da vsega naenkrat ne moremo dobiti,« je k temu še dodal Stropnik. In še, da »kjer je volja, je tudi pot«. Slednje jim menda ne manjka.
Za projekte, ki se bodo začeli že letos, imajo izdelan tudi terminski plan. »V mesecu juliju bo Gratel na celotnem območju Konovega začeli polagati optični kabel
za T2, kar bo največji zalogaj letos. Maja bomo pristopili k podpisovanju pristopnih izjav, do občinskega praznika pa računamo, da bodo dela že končana.«
Letos si želijo urediti še javno razsvetljavo ob Vodovodni ulici do povezave v KS Šmartno. Želijo urediti tudi kratko kanalizacijsko omrežje za tri hiše v kraju (Jevšnik, Žerdoner, Ožir); radi bi, da se končno uredi republiška vesta, ki vodi proti Vemontu. Na Trubarjevi in Vodovodni morajo delno urediti kategorizacijo. Na Brglezovem vrhu naj bi zrasla mala čistilna naprava za pet okoliških hiš, letos naj bi pridobili vsaj gradbeno dovoljenje ... V domu krajanov bodo letos zamenjali toplotno podpostajo, odmerili precej cest in jih tudi vzdrževali. Načrtov jim res ne manjka in prav vsi so pomembni za krajane in kraj v celoti. Dovoljenja bodo urejali še za nekaj projektov, ki naj bi jih začeli izvajati prihodnje leto. Veseli so tudi, ker v kraju tako dobro delujejo številna društva. Dom krajanov je bil, recimo, v letu 2007 zaseden kar 506-krat.
Najhuje je za pešce
Sicer pa imajo Konovčani največ težav s prometom, sploh na križišču Konovske in republiške ceste na vrhu naselja, ki je
vse bolj prometno obremenjeno, ceste pa preozke. Na Selu si želijo še kakšen prehod za pešce, letos pa naj bi na Konovem uvedli tudi mestni avtobusni promet.
ogroženi? Stropnik pravi: »Že pred dvema letoma smo se začeli dogovarjati z lastniki parcel, da bi ob Vodovodne po delu Konovske pa do Župančičeve ulice vendarle zgradili pločnik za pešce. Ko bomo pridobili zemljišče za športno igrišče, pa računamo, da bi pločnik zgradili tudi od Skalce proti Konovemu, do Trubarjeve uli-
Križišče, ki povezuje Škale, Šmartno in Selo - leži pod Stropnikovo domačijo -je vsak dan bolj prometno obremenjeno. V kraju upajo, da bodo kmalu lahko začeli vsaj gradnjo pločnikov ob Konovski cesti in od Skalce do Trubarjeve.
In kakšne načrte imajo pri vse večji prometni obremenjenosti cest v krajevni skupnosti, da jih vsaj omilijo in naredijo prijaznejše tudi pešcem, ki so sedaj močno
ženi, med njimi so tudi otroci, ki gredo po tej poti v šolo in domov. Za nas bi bila najboljša rešitev predor pod krajem, ki naj bi ga dobili ob izgradnji hitre ceste na tretji razvojni osi.«
Izvemo še, da je denacionalizacijski postopek za zemljišče, kjer še vedno stoji ruševina nekdanjega Saloona in ob njem krajevno športno igrišče, vendarle končana. »Od lani je zemljišče v lasti kmetijske zadruge Šaleška dolina, na drugi strani igrišča pa je v lasti Hanzeka Skaza. Obe zemljišči naj bi odkupila Mestna občina Velenje, da bomo to področje končno lepo uredili.« Kdo bo končno odstranil pogorišče nekdaj zelo priljubljenega lokala, pa še vedno ostaja neznanka.
■ Bojana Špegel
ce. Štetje prometa je opravljeno in pokazalo je, da gre v 24 urah čez križišče pri Stropniku 2096 vozil, število pa še močno narašča. Pešci so ob tej cesti resnično ogro-
V nedeljo pohod po mejah kraja
To nedeljo, 30. marca, se bo ob 8. uri pri domu krajanov začel pohod po mejah KS Konovo, kar bo osrednji dogodek ob letošnjem krajevnem prazniku. Tokrat bodo udeleženci krenili že na 12 pohod, pripravljajo pa ga skupaj s pododborom planinske sekcije Dobrač. Pohod bo trajal okoli 4 ure, vsako leto pa se ga udeleži več pohod-nikov.

Iz čaše nesmrtnosti »pije« Milan Dekleva
Na Akademiji Poetična Slovenija 2008 so podelili pesniško nagrado za sto izvirnih slovenskih verzov - Nominiranci za Čašo nesmrtnosti so bili Meta Kušar, Feri Lainšček, Tomaž Šalamun in nagrajenec Milan Dekleva - O nagradi so odločali mladi bralci
Fedrino gledališče z Boštjanom Odrom in Elvisom Berljakom v vlogi Orfeja in Apolona ter prelepimi muzami je skrbelo za rdečo nit celotne prireditve. Na odru so na »piedestal« postavili tudi nominirance Meto Kušar, Milana Deklevo in Ferija Lainščka.
Velenje, 21. marca - bil je svetovni dan poezije in lutkarjev. Prireditev v velenjskem domu kulture, poimenovana Akademija Poetična Slovenija 2008, je bila posvečena vsem trem. Hkrati pa se je z njo začel letošnji pomladni festivalu liričnih umetnosti Liri-konfest, ki ga, tako kot petkov dogodek, organizirata Književna asociacija Velenika in Velenjska knjižna fundacija. V okviru tega festivala bodo že v sredo v velenjski Galeriji predstavili novo pesniško zbirko Iva Stropnika, ki pravzaprav stoji za vsem naštetim. Ob 19. uri bodo namreč odprli razstavo akademskega kiparja Jureta Smoleta Nazaj h kamnu, ob tem pa predstavili Stropnikovo zbirko Nazaj k živali.
Kipar Jure Smole je tudi avtor letošnje skulpture Čaša nesmrt-
nosti, ki so jo glasovalci po spletu, pošti in na petkovi prireditvi skupaj s strokovno žirijo podelili pisatelju in pesniku Milanu Dekle-vi. S tem je dobil priznanje za svoje bogato literarno ustvarjanje in postal pesnik, ki je v zadnjem desetletju pomembno zaznamoval sodobno slovensko poezijo.
Akademijo Poetična Slovenija je tokrat v dvorani spremljalo okoli 250 mladih, srednješolcev iz Velenja, Celja in Murske Sobote, saj je namenjena tudi popularizaciji sodobne slovenske pesniške ustvarjalnosti. Nominirance je izbrala strokovno-umetniška žirija s predstavniki organizatorja akademije in revije za poezijo Liri-kon 21, ki je uradno prav tako izšla v petek. Žirija v sestavi dr. Sonja Hudej, mag. Zoran Pevec in predsednik žirije Ivo Stropnik je po
bogatem kulturnem programu, ki je bil tokrat postavljen na Olimp, med bogove Apolona, Orfeja in muze, in po tem, ko so muze zbrale vse glasovnice prisotnih v dvorani, razglasila zmagovalca. Nagrado je Milanu Deklevi izročil podžupan in poslanec v DZ Bojan Kontič, ki se je obenem zahvalil Ivu Stropniku za številne dogodke na področju literature, ki bodo do leta 2012, ko bo Velenje del evropske prestolnice kulture, le še bogatejši.
Pesmi nominirancev smo obiskovalci prireditve slišali tudi v njihovi interpretaciji, le pesmi Tomaža Šalamuna, ki je bil v tem času v ZDA, nam je prebral odlični Boštjan Oder. V umetniškem programu so tokrat nastopili: Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Velenje, lanski dobitnik
Čaše nesmrtnosti pesnik Milan Vincetič, dramski igralec Janez Škof s svojo harmoniko, igralka Tina Oman, ki je pripravila kratko lutkovno predstavo, rdečo nit pa je skozi prireditev peljalo impro muzaget: Fedrino gledališče. Pozdravni nagovor je še pred podelitvijo nagrade pripravil pisatelj Slavko Pregl, predsednik Društva slovenskih pisateljev, ki je poudaril, da je pri tej nagradi zelo pomembno tudi to, da o njej odločajo mladi bralci.
Nominiranci in dobitnik čaše nesmrtnosti bodo letos povabljeni k nagradnemu ustvarjalnemu bivanju v Lirikonovi književniški rezidenci, ki so ju lani odprli v solčavskem krajinskem parku Logarska dolina in v velenjski Vili Herberstein.	■ Bš
REKLI SO ...
»Poezija je intimna in bolj ostra«
Dobitnik Čaše nesmrtnosti 2008 Milan Dekleva nam je po podelitvi nagrade povedal, da je pričakoval, da se bo uvrstil med štiri finaliste izbora za Čašo nesmrtnosti. Naj spomnimo, da je svoja dela poslalo kar 107 pesnikov in pesnic. Ob tem, da je
nagrado tudi dobil, pa je bil kar malo presenečen: »To je bila tekma in nikoli se ne ve, kdo bo srečnež. Priznam, da sem malo presenečen. Tudi zato, ker sem se dolgo obdobje, skoraj zadnjih deset let, ukvarjal predvsem s prozo, s kratko zgodbo in romani, sedaj pa sem spet prešel k poeziji. To jemljem kot novo odrešitev, novo mladost. Začel sem namreč prav s poezijo, ki sem se ji dolgo posvečal, kasneje pa sem se posvečal
tudi drugim žanrom. Če me vprašate, kaj mi je bližje, dajem prednost poeziji, ki je bolj intimna in na nek način bolj ostra.«
Milan Dekleva je izdal 15 zbirk pesmi za odrasle, tri za otroke, tri romane, dve knjigi kratkih zgodb ... Pred izidom pa je nova pesniška zbirka, iz katere so tudi letos s Čašo nesmrtnosti nagrajeni verzi. »Gre mi zato, da skušam v verzih ujeti tako modernost kot vsakdanjost.« Kam bo postavil skulp-
turo čaše nesmrtnosti, še ni vedel, dodal pa je, da je je resnično vesel. »Zelo rad sem med mladimi, ki so res bistri. Zato mi ta nagrada, za katero njihov glas pomembno prispeva k izboru, pomeni še toliko več.« Povedal nam je še, da je zelo vesel nagrade, ki jo je ob skulpturi dobil od velenjskega podjetja TrendNet - podarili so mu namreč prenosni računalnik.
Lukov križev pot
Šoštanj, 20. marec - V Šoštanju so v času pred velikonočnimi prazniki združili dve stvari v eno. V avli kulturnega doma so odprli slikarko razstavo Križev pot Draga Šumnika Luka in v nadaljevanju dogodka predstavili knjigo Pesmi mame Polone Šumnik. V glasbenem programu je nastopila pevka Agata Šumnik Zgonc.
»Šumniki so za Šoštanj, kar so šumniki za slovenski jezik,« je nekoliko v šali, nekoliko zares ob odprtju povedal direktor Zavoda za kulturo Kajetan Čop. Res je, da je družina Šumnik znana po svoji ustvarjalnosti in se z umetnostjo ukvarja kar pretežni del družine. Pesmi mame Polone Šumnik je izdal njen sin Drago po njeni smrti ob svojem petdesetem rojstnem dnevu. Likovno je knjižico opremil s svojimi slikami. Očitno je, da je bila gospa naprednega in iskrivega duha in je dala svojim otrokom, kar je največ možno. Dobroto in pozitiven pristop do življenja, kar je bilo razvidno iz njenih pesmi, ki jih je predstavila njena vnukinja Jan-
ja Pokleka. Križev pot, ki je bil razstavljen, je naslikan v tehniki olja na steklo in je po tej plati nekaj edinstvenega v slovenskem prostoru. Do tega dela Lukovega ustvarjanja se je pred leti pozitivno opredelil likovni kritik dr. Mirko
in beda kulture v medijih
Ta kolumna bi lahko bila tudi nadaljevanje zapisa kolegice Nataše iz prejšnje izdaje časopisa, lahko pa stoji seveda tudi sama za sebe. Zanimivo je to, da je o provincialnosti in metropolitanski kulturni samovšečnosti razmišljava na podoben način. Ta zapis je konkretno spodbudilo predvsem spremljanje kulturnih vesti in vsebin v vsakodnevnih oddajah kulture po večernih Odmevih na naci-onalki ter splošna klima, ki vlada glede kulture in z njo povezanih dogodkov v Sloveniji. Vse se ravna po principu centralizma, če gledamo z očmi povprečnega gledalca pa celo z očmi naraščajočega populizma. Da povemo malo drugače. Kot da se nikjer drugje ne dogaja nič na področju kulture, razen v Ljubljani in če se že zgodi kaj »kulturnega« drugje, je skoraj prepogosto vezano na profesionalne kulturne institucije ali posamičen odnos novinarja (afinite-to) do posvečene kulturne zadeve. Včasih dogodku, ki zaide na nacionalko, saj ta za spremembo od komercialnih TV postaj posveča vsaj nekaj več prostora kulturi, botruje kot razlog morda tudi kakšen izjemen fenomen ali preblisk, ki mu lahko rečemo tudi »slepa kura zrno najde«. Dogodki, ki pa so medijsko zanimivi in malo manj kulturni, pa so spet povečini z območja prestolnice. Ves blišč ostaja v Ljubljani, kjer poleg veliko pravih umetnikov prebivajo seveda tudi medijski in kulturni nastopači. Teh je na vseh dogodkih polno, v življenju pa recimo niso kaj bolj pametnega naredili, kot nase navlekli recimo malo čudna oblačila. Toliko, da vzbujajo medijsko pozornost. Ene in iste ljudi najdete intervjuvane v POP IN-u takoj po oddaji 24 ur, kaj lepega povedo ti isti ljudje tudi v nedeljskem popoldnevu kulturnemu novinarju Anžetu Deža-nu. In če se jih usmili še dnevna kulturna redakcija TV Slovenije, nastopajo celo v kulturi po Odmevih.
Pa se recimo ustavimo že pri prejšnji teden omenjenih Viktorjih. Morda bi jih lahko imelo vsako večje mesto, pa da ne posplošujem preveč, vsaj Maribor, Celje ali morda obalna regija. Seznam kulturnih dogodkov, ustvarjalnih umetnikov, kulturnikov in medijskih osebnosti ni tu skoraj nič manjši kot v prestolnici. Že res, da jih ni toliko, njihova raven pa velikosti primerno tudi ne zaostaja in dosega svoj namen. In če samo pomislim, se že v našem malem mestu včasih v istem večeru zgodijo trije do štirje kulturni dogodki, ki imajo nekakšno medijsko težo, da pravzaprav ne veš na katerega bi šel, ker ti vzbudi radovednost več kot eden. In kako so Viktorji lahko tudi mali, pove to, da so med novinarskimi nagradami vedno nekakšne igrice dveh velikih televizij, če pa pomisliš z zdravo pametjo, pa nagrade večkrat nebi prisodil nobenemu. In gla-mur, pa preproga po kateri stopajo povabljenci, je tak pesek v oči duhovno obubožani domači televizijski javnosti, da se z njih lahko primerja le še kakšen resničnostni šov tipa Big Brother. Zadnje čase razmišljam v smeri, kako znamo Slovenci narediti iz muhe slona. Podobno se dogaja tudi s kulturo, ki nekako sledi večkrat napihnjenim političnim temam. V politiki mediji res včasih celo prehitijo sebe in še glavne akterje pri obravnavi kakšnega dogodka. Temu so potem sposobni prirediti pravo pravcato okroglo mizo v osrednji dnevno-informativni oddaji. Kako pri vsem skupaj pretiravamo in ali ne znamo najti prave mere so nam lahko za vzgled včasih celo naši zadrti severni sosedje, Avstrijci. Na njihovem prvem programu so brezpredmetno politiziranje v dnevno informativnih oddajah zelo zreducirali. Televizorje pri njih čedalje bolj namenjen izobraževanju, kulturi, športnim dogodkom, sedmi umetnosti... In od nekdanje osrednje oddaje Cas v sliki (Zeit im Bild) na njihovem prvem programu je ostal le še nekajminutni ZIB Flash, oddaja, kjer pogosto ne-tendenciozno spregovorijo tudi o kakšni kulturni temi...
■ Matjaž Šalej
Juteršek. Ob dogodku je nekaj besed o simboliki praznika velike noči, ki je sovpadal z razstavo, povedal dipl. teol. Filip Vrabič.
■ Milojka Komprej, foto: D. Tonkli
Francoski večer v MC-ju
Leto je naokoli in Mladinski Center Velenje so 19. marca spet zapolnili francoski skeči, šansoni, poezija ter ples.
Prejšnjo sredo je v MC-ju namreč potekal francoski večer, na katerem so nastopili dijaki Splošne in strokovne gimnazije Velenje. V uvodnem delu so se dijaki 1. letnika premierno predstavili s skečem »La TV salade«, ki je nastal pod mentorstvom Alice Čop, program pa so s plesom, petjem in poezijo nadaljevali še drugi frankofilski dijaki pod vodstvom prof. Olge Pavič.
Kljub majhnemu številu obiskovalcev je nastop brez dvoma uspel, zato jih čaka še en tak večer v mesecu aprilu.
■ Mojca Marš
107,8 MHz
\adosqko IDO ČAS© pa sao i
Glasbene novičke
Pomlad je tu
Dogajanje v naravi sicer ne dajeo občutka, da je pomlad tu, a je. Vsaj koledarska. V naši redakciji jo zagotovo najbolj obožuje urednik časopisa Stane Vovk. Ko zaslišimo njegove verze: »... boš brenčala kot čebela ...«, vemo, da je dober volje in tudi razpoloženje je takoj drugačno.
Sicer pa je pomlad pravi čas za uresničitev ideje o preureditvi doma, o novih gradbenih »podvigih«. Za prve in za druge je kot nalašč obsežna gradbena priloga, ki bogati današnji številko Našega časa. Poleg nasvetov, ponudbe gradbincev in gradbenih trgovin pozorni bralci ne bodo spregledali še kakšne ideje, kako narediti dom prijetnejši. Še posebej pa je vodja naše propagande Nina Jug izpostavila prispevek Edija Vučina o spremembah in dopolnitvah zakona o gradnji objektov. V
veljavo bodo stopile sredi prihodnjega meseca. Med nekoliko bolj izstopajočimi spremembami velja omeniti novo kategorijo - nezahtevni objekti, za katere bo potrebno pridobiti le tako imenovano enostavno dovoljenje. Skratka, prilogo in seveda tudi današnjo številko Našega časa velja prelistati od prve do zadnje strani.
Pa še o enem presenečanju velja reči kakšno besedo. Tokrat je zanj poskrbela naša upokojena računovodkinja Marina Povalej. Če si je v preteklih letih krajšala čas s šivanjem, si ga kot upokojenka z risanjem. Ne vemo, kaj jo je spodbudilo k temu? To, da je postala drugič babica in da bo poleg vnuka Nika pomagala hčeri Petri pri pestovanju vnukinje Lare, ali pa darilo moža Emila, ki ji je pred leti podaril slikarsko stojalo. Mi seveda upamo, da Marina v svoji slikarski zagnanosti ne bo pozabila na »štrudl«, s katerim nas je doslej tu in tam razvajala.
■ Tp
Naša upokojenka Marina je prej šivala, sedaj riše. Slikarsko jo navdušujejo rože.
na kratko
EROIKA
Slovenski II Divo, kot nekateri pravijo skupini Eroika, so svoj prvi studijski album prodali v nakladi10.000 izvodov in za to prejeli platinasto ploščo.
NATALIJA VERBOTEN
15. aprila bo končno izšel njen novi album, ki bo nosil naslov Ko te zagrabi. Na albumu bo deset skladb, med njimi tudi zadnji uspešnici Obriši sline in Pozabi me.
MAKE UP 2
Del skupine je kot spremljevalni bend uspešno spremljal popularno pevko Katie Melua, ko je ta v živo nastopila na podelitvi viktorjev. Sicer pa Make Up2 v teh dneh napovedujejo nov single z naslovom Ni popolnega.
KONCERTI
V velenjskem klubu Max se nam v aprilu obetata vsaj dva pomembna koncerta. Najprej bodo 19. aprila nastopili Leaf Fat, 25. aprila pa bo sledil še nastop legendarnih Pankrtov.
METALCAMP
Potrjeni so vsi nastopajoči na letošnjem Metalcampu, ki bo potekal od 4. do 7. julija v Tolminu. Nastopili bodo: In Flames, In Extremo, Iced Earth, Apocalyp-tica, Ministry, Helloween, Morbid Angel, Soilwork, Arch Enemy in Subway To Sally.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	BRYAN ADAMS - I Thought I'd Seen Everything
2.	E.T. - Prazan stan
3.	MARIAH CAREY - Touch My Body
23. marca je kanadski rocker Bryan Adams izdal svoj novi album z naslovom 11. To je njegov prvi album po letu 2004, prvi single, ki je napovedal njegov izid pa je skladba I Thought I'd Seen Everything.
^'lestvica d@ma(
S
I ■
I
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Vrstni red v nedeljo, 22. 3. 2008:
1.	Navihanke - Stari vlak
2.	Mitja kvintet - S klarinetom na pot
3.	Podkrajski fantje - Rodna gruda
4.	Ansambel Zarja - Le enkrat se živi
5.	Klemen Rošer - Polka prvaka
6.	Viharnik - Šopek za mami
7.	Meh in smeh - Urška, povej
8.	Slovenski zvoki - Moj vrt je sam
9.	Ansambel Štrk - Ljubezen si moja edina
10.	Vandrovci - Pjapčkov Jouže
več na: www.radiovelenje.com
S polko in valčkom v Evropo
Kar številnim glasbenim dogajanjem, ki tako in drugače spremljajo čas slovenskega predsedovanja Evropski uniji, so se v založbi Zlati zvoki pridružili s pripravo kompila-cijskega albuma z naslovom S pol-
ko in valčkom v Evropo. Z našo domačo glasbo smo sicer že dolgo tam, saj nas Evropa prav po polkah in valčkih dolgo in dobro pozna od zmagovitega pohoda Avsenikovih viž po Evropi. Najnovejši izbor slovenskih domačih viž ponuja kar šestnajst znanih in priljubljenih slovenskih narodnozabavnih uspešnic v izvedbi prav tolikšnega števila priljubljenih izvajalcev. Na albumu se predstavljajo Igor in zlati zvoki, Ajda, Kvintet Dori, Dvojčici z Janezom, Gašperji, Spev, Vesele Štajerke, Zasavci, Golte, Ansambel Janeza Goršiča, Veseli planšarji, Boštjan Konečnik, Malibu, Navihanke, Modrijani in skupina Art.
Laibach
napovedujejo nov album
Skupina Laibach je 25. marca z nastopom v pariški dvorani Elysee Montmartre začela zaključni del svoje leto in pol dolge evropske turneje Volk, ki zdaj šteje že skoraj sto koncertov. To bo že peti nastop zasedbe v Parizu, četrti v zadnjih treh letih. Tokratna turneja obsega 12 nastopov po Franciji, Španiji, Portugalski, Švici, Italiji in Nemčiji. Jeseni bodo ploščo Volk najverjetneje predstavili tudi na daljši turneji po Kanadi in ZDA. Do takrat napovedujejo še izid DVD-ja z najnovejšimi videi in s koncertnimi posnetki turneje Volk, še več zanimanja pa bo verjetno vzbudil novi album, ki
ga bodo izdali v kratkem. To bo svojevrsten izlet v klasične vode, saj bodo elektronsko obdelali znamenito Umetnost fuge Johanna Sebastiana Bacha. Album bo v elektronski obliki izšel pri Mute Records/EMI, založba Dallas Records pa ga bo izdala kot zgoščenko.
Arsenov Rebus
Znani hrvaški avtor in pevec Arsen Dedič je po hudi bolezni pred leti, ko ga je rešila šele presaditev jeter, odlično okreval in njegov ustvarjalni zagon je ponovno na vrhuncu. Po albumu Na zlu putu, ki ga je izdal leta 2004, njegov najnovejši izdelek z naslovom Rebus prav žari od pozitivne energije. Petnajst novih pesmi, ki so skoraj v celoti njegovo samostojno delo, je ovitih v mnogo bolj vesele tone, kot smo bili od Arsena vajeni zadnjih nekaj let.
Na plošči sodelujejo še njegov sin Matija Dedič, Petar Grašo, Nikša Bratoš ter tudi nekaj gostov iz tujine - Sebastiano Zorza na fishr-monik, Edin Karamazov na lutnji, Valter Svillo-ti na klavirju. Prvi single z nove plošče nosi naslov Petra.
Ostali brez klavitaur
Obetavna mlada idrijska pop skupina StereoTipi je doživela precej neprijetno stvar. Po končanem snemanju Glasbenega dvoboja v oddaji NLP na nacionalni televiziji, kjer so predstavljali pesem Naravnost v srce, so se fantje odpravili na pijačo v bližnji lokal. Tako zelo so bili zatopljeni v debato o zmagi v dvoboju, da
kupili prav ukradene.
Bradači spet žagajo
Če bo šlo vse po sreči, se nam še pred poletjem obeta izid novega albuma legendarnih teksaških bradačev ZZ Top. Tako je vsaj pred dnevi v Dallasu izjavil Billy Gibbons, član neuničljivega teksaškega rock tria, katerega zaščitni znak so dolge brade in sončna očala. S kolegoma iz skupine Dustyjem Hillom in Fran-

»i
kom Beardom že nekaj časa snujejo gradivo za novi studijski album, ki bo prvi po letu 2003, ko je izšel njihov zadnji studijski izdelek Mescale-ro. Še pred izidom njihovega novega albuma, ki bo izšel po petletnem diskografskem premoru (Mescalero -2003), bodo veterani izdali koncertni DVD s posnetkom njihovega koncerta, odigranega 1. novembra 2007 v Nokia Theathru v bližini Dallasa.
Album Queenov prvič brez Freddieja
Legendarni britanski rockerji Queen za 1. september napovedujejo nov album. To bo prvi studijski izdelek brez pokojnega pevca Freddieja Mer-curyja po plošči Innuendo iz leta 1990. Trenutno sta v skupini še dva ustanovna člana, in sicer kitarist Brian May in bobnar Roger Taylor. Tretji, basist John Deacon, se je pred leti umaknil iz skupine. Kdo bo basist v novi zasedbi, zaenkrat še ni potrjeno, znano pa je, da bo na novi plošči pel legendarni Paul Rodgers (Free, Bad Company ...), ki je že ves čas od leta 2005 v ponovno oživljeni zasedbi Queen. Skladbe za nov album so sku-
je klaviaturist Tomas pred vrati svojega avtomobila pozabil klaviature Korg Triton LE, vredne približno 1400 evrov. V desetih minutah, kolikor je trajala pijača in klepet, je neznanec ukradel klaviature in se izgubil neznano kam. Tomas še vedno upa, da bo klaviature proti nagradi dobil nazaj. Obenem StereoTtipi opozarjajo morebitne kupce klavi-tur Korg Triton LE, naj bodo previdni pri nakupu, saj bodo mogoče
MA
paj napisali Rodgers, Taylor in May, ki bodo tudi producenti albuma, skupina pa že napoveduje novo veliko evropsko turnejo, ki se bo začela 16. septembra v Moskvi.
I ■
I
M
ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB
www.ssk-klub.si
Sprejet akt o ustanovitvi Zavoda ŠŠK
Do leta 2010 naj bi se ustavil dotok denarja študentskim klubom od Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) - problem bi šaleški študentje reševali z Zavodom ŠŠK-
Upravni odbor ŠŠK je v soboto v prostorih Multimedijskega centra Kunigun-da sklical letno izredno skupščino. Teme le-te so bile: predstavitev ureditve novih prostorov ŠŠK, spremembe statuta ŠŠK, najpomembnejša pa ustanovitev Zavoda ŠŠK in potrditev predlaganega temeljnega akta in statuta Zavoda ŠŠK.
V predstavitvi novih prostorov je predsednik kluba Žiga Brodnik povedal, da bodo obnovitvena dela trajala predvi-
doma do jeseni in ne maja, kot je bilo zastavljeno na začetku. Prenova bo stala 100 - 150 000 evrov, sredstva pa bo klub poskusil dobiti s pomočjo različnih sponzorjev. V naslednji točki skupščine je Brodnik predstavil razloge za ustanovitev Zavoda ŠŠK. Kot je povedal, dobi Šaleški študentsi klub 130-150 000 evrov letno od ŠOS-a. Po nekaterih napovedih naj tega denarja klubi po letu 2010 ne bi več dobivali. Za financiranje bi šaleški študentje poskrbeli ustanovitvijo Zavoda ŠŠK. Ta bi skrbel za gostinsko dejavnost v novih prostorih kluba in pri ostalih projektih ŠŠK. Kasneje bi se ukvarjal še z drugimi aktivnostmi, kot so založništvo, nočitve in podobno. Iz ustvarjenega profita, pridobljenega s
temi aktivnostmi, bi se financirali tudi projekti ŠŠK.
Po tej predstavitvi je besedo prevzel Janko Urbanc in ob pomoči Jureta Hole-ška predstavil akt o ustanovitvi in statut Zavoda ŠŠK. Za sprejetje obojega so glasovali vsi prisotni člani kluba in tako je delovno predsedstvo v sestavi Aco Arsekič - član, Matjaž Ravnjak -član zapisnikar in delovni predsednik David Geršak oboje tudi potrdilo. A potrditev akta o ustanovitvi je šele začetek. Sedaj ustanovitelja in lastnika (torej ŠŠK) čaka še potrditev Upravne enote in izbira članov organov zavoda. Šele potem lahko zavod ŠŠK začne delovati in izvajati dejavnosti.
Tjaša
NASI KRAJI IN LJUDJE
^Hjs
27. marca 2008
Vse več se jih za prvega otroka odloči pri tridesetih
Mame pogosto pozabljajo nase, pa bi bilo po mnenju pediatrinje Nade Jonko prav, da bi ohranile nekaj zdravega egoizma
Milena Krstič - Planine
Nada Jonko je zdravica že dvaintride-set let, kot pediatrinja v dispanzerju za otroke Zdravstvenega domu Velenje pa dela zadnjih osemnajst let. V teh letih si je nabrala ogromno izkušenj, se srečala z nešteto otroki in njihovimi straši, predvsem, kot pravi, mamami. Tu se od tisti-krat, ko je začenjala, pa do danes ni veliko spremenilo. Še vedno so v glavnem mame tiste, ki pripeljejo otroka k zdravniku, ko je pomoč potrebna.
»Delo z otroki je pestro, zanimivo. Na teh srečanjih z njimi se srečujem tudi z njihovimi starši, seveda. Različni so si, seveda. Kakšni, pa je odvisno tudi od tega, kje živimo, v kakšnem okolju živimo,« pravi Jonkova.
Danes opaža, da so zlasti mlade mamice zelo hitro zaskrbljene za zdravje svojih otrok, kar je seveda razumljivo. Vpete so v delo, službo, dom, otroci obiskujejo vrtce, kjer se srečujejo z najrazličnejšimi bolezenskimi agensi, in jasno je, da
iz tega izhaja tudi patologija. »Po drugi strani pa naraščajo kronične bolezni, predvsem so to bolezni respiratornega trakta v smislu astem, vedno več je otrok, ki so alergiki, vedno več je otrok, ki imajo alergična obolenja kože.«
Kot že rečeno, k pediatrom z otroki prihajajo predvsem mamice. Ker pa so te vpete v službo, pa seveda prihajajo tudi očetje. »Veseli nas, da zlasti v prvi in drugi posvetovalnici, to pomeni pri enem in treh mesecih otrokove starosti, mamice velikokrat spremljajo tudi očetje.«
Mame otroke tudi bolj crkljajo, kar je povsem normalno.»Eno tako zdravo crk-ljanje je tudi povsem na mestu. Drugo pa so crkljanja, za katera mi rečemo, da so nevzgojna, to pa so predvsem tista kasneje, ko od otrok ne zahtevamo stvari, za katere zdravniki, psihologi in pedago-
Pediatrinja Nada Jonko, dr. med.,: »Vse več družin se odloča za tretjega in eelo četrtega otroka.«
gi menijo, da so jih otroci sposobni naredili. Otroka moramo vključevati v družinsko življenje in jih vpeti v obveznosti doma. Od večjih otrok pričakujemo, da sodelujejo v dnevnih aktivnostih, ki so vezane na družino, poleg tistih seveda, ki jih ima otrok v šoli.«
Danes se ženske odločajo za prvega otroka kasneje, kot so se nekdaj. »Videvamo zelo veliko mamic, ko prvega otroka rodijo pri tridesetem ali po tridesetem letu. Pozna se, da so pri teh letih ženske že zrele, da življenje sprejemajo z drugačnimi očmi, in gotovo je, da so s tega stališča sposobne tudi drugačnih odnosov, ki se pletejo v družinskem krogu. Čas, ki ga posvečajo otroku, znajo bolj aktivno izkoristiti, mogoče tudi glede same vzgoje gledajo na mnoge življenjske okoliščine drugače kot mamice v mlajših letih. Je pa zanimivo, da je tudi vse več družin, ki se odločajo še za tretjega ali četrtega otroka.«
Tudi sama je mama. Ima dva odrasla sinova, ki si že počasi pleteta svoji gnezdi. Kako gleda na materinski dan? »Materinski dan je lep praznik. Žal pa se mi
Materinski dan je neformalen praznik, posvečen materam. Izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910, v Evropo je navada prišla po prvi svetovni vojni. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, praviloma ni praznoval, danes pa je spet v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje, torej 25. marca.
zdi, da pri nas vse bolj postaja nadomestek 8. marcu, ki nekako izgublja svoj pomen. To se mi zdi škoda. Je pa res, da je namenjen mamicam in ne samo ženam in ženskam. Pravim pa takole: mamice naj praznujejo ta dan. Gotovo. Poleg službenih obveznosti in vsega tistega, kar jih čaka doma, včasih pozabijo nase, pa je prav, da ohranijo delček zdravega egoizma, da ne pozabijo nase, da si vzamejo čas tudi zase in prijetne trenutke.«
Letos priprave, prihodnje leto začetek dveh velikih projektov
V krajevni skupnosti Lokovica bodo nadaljevali projekt toplifikacije, poskrbeli pa naj bi tudi za večjo varnost pešcev in kolesarjev - Za ureditev kanalizacijskega omrežja naj bi bili na vrsti leta 2012
Jj^Ti-^V i
t A kŠ
Prihodnje leto naj bi začeli graditi pločnik med zgornjo in spodnjo Lokovieo.
Tatjana Podgoršek
Predsednik Krajevne skupnosti Lokovica Boris Lambizer je označil leto 2008 kot leto, v katerem bodo začeli aktivnosti za dva velika dolgoročna projekta, s katerima bodo precej izboljšali kakovost življenja krajanov. »Gre za projekt izgradnje B-faze toplovodnega omrežja v spodnjem delu Lokovi-ce ter za povezavo zgornjega in spodnjega dela kraja s pločnikom. To bosta za naše okolje zelo pomembni pridobitvi. Seveda pa bomo poskrbeli za boljše življenjske pogoje še z novimi posodobitvami nekaterih cestnih odsekov.«
Lambizer je povedal, da so se nadaljevanja izgradnje toplovoda,
uresničitve tako imenovane faze B, praktično že lotili. Zbrali so podpise gospodinjstev. Kar 80 odstotkov slednjih se je odločilo za ekološko sprejemljivejše ogrevanje svojih domov. Letos naj bi za naložbo uredili vso potrebno dokumentacijo, dela na terenu pa začeli prihodnje leto. »Izgradnja druge faze toplovoda je projekt Občine Šoštanj, koliko naj bi bila vredna, pa ne vem. To bo finančno zelo velik zalogaj.« Na vprašanje, zakaj se niso odločili za plinifikacijo, saj vendar poteka po ozemlju krajevne skupnosti primarni vod plinovoda, pa je Lambizer odgovoril: »Zaradi velike zmogljivosti podpo-staje v že zgrajenem toplovodnem omrežju. Zaradi premajhnega šte-
vila odjemnikov toplotne energije imamo v predhodnem obdobju kar precejšnje težave. Zato naj bi na to podpostajo priključili celo Loko-vico in gospodinjstva na celotnem območju Podgorja pri Velenju.«
Tudi na izgradnjo pločnika ne čakajo križem rok. Z njim bodo poskrbeli za precej večjo varnost udeležencev v prometu, zlasti pešcev in kolesarjev. »Izgradnjo pločnika smo načrtovali več let, sedaj
pa smo zadevo premaknili z mrtve točke ob pomoči našega sokrajana in poslanca v državnem zboru Draga Korena. Predstavniki pristojnih služb iz Ljubljane so se glede naložbe že oglasili na sedežu občine Šoštanj, kjer so se med drugim dogovorili, da bo izgradnja potekala tri leta. Začeli naj bi prihodnje leto, v celoti pa naj bi denar za naložbo zagotovila država.« Pločnik za kolesarje oziroma kolesarsko ste-
zo naj bi zgradili od rondoja pri Polancu, skozi celotno Lokovico do mostu čez reko Pako. Pločnik za pešce pa naj bi bil malo krajši - predvidoma od odcepa za Podkraj do zadnjih hiš v Lokovici. Hkrati s tem naj bi uredili še dva otoka (na križišču od rondoja proti Podkraju in v spodnji Lokovici pri avtobusni postaji) ter prehode za pešce.
Med nalogami, ki naj bi jih v KS Lokovica uresničili letos, pa so
predvsem posodobitve nekaterih cestnih odsekov. V letošnjem občinskem proračunu je za potrebe KS predvidenih 72 tisoč evrov, od tega jih bodo blizu 50 tisoč namenili za ceste. Katere odseke bodo posodobili, bo znano po ogledu na terenu. Prav tako naj bi v sodelovanju s šoštanjsko občino uredili še javno razsvetljavo od NOP-a proti domu krajanov.
Med prednostnimi dolgoročnimi nalogami imajo že nekaj časa zapisano tudi ureditev kanalizacijskega omrežja. So to zaradi omenjenih dveh velikih projektov morda prestavili na kasnejši čas? »Od teh namer nismo odstopili, saj si vsi želimo čim prej urediti kanalizacijo. Vendar pa zadeva ni odvisna le od zavzetosti krajevne skupnosti in Občine Šoštanj, ampak tudi od načrtov Komunalnega podjetja Velenje. Po informacijah naj bi menda prišli na vrsto leta 2012. Sem pa že izrazil željo, da bi pri izgradnji faze B toplifikacije izvedli delno sanacijo kanalizacije in tako imeli nekatere zadeve že pripravljene,« je še dejal predsednik KS Lokovica Boris Lambizer.	■
.1 11 Tretja " III univerza povečuje članstvo
Občni zbor je bil odlično obiskan. Člani pa si želijo, da bi se jim pridružilo še več upokojencev, ki so v večini člani univerze.
Velenje, 14. marca - Člani Andragoškega društva Univerze za III. življenjsko obdobje so se zbrali na občnem zboru, da bi pregledali delo v letu 2007 in začrtali smernice za leto 2008.
Leto 2007 se je pričelo z novim vodstvom in novo predsednico Marijo Vrtačnik ter s starimi upravnimi organi. Bilo je izredno uspešno, saj sta se obseg in kvaliteta izobraževanja, druženja in ustvarjanja še povečala. Število članov je bilo 531, število študentov na krožkih 758, število krožkov 60, število mentorjev in animatorjev 87. Največ študentov je v krožkih rekreacije, tuji jeziki, glasbeno ustvarjanje in ročna dela. Pomembno se je povečalo število glasbenih skupin, saj imajo krožke za električne klaviature, citre, frajtonarice, petje v skupinah in celo godbo na pihala, ki je že ime-
la samostojni nastop.
Povečalo se je tudi sodelovanje na prireditvah Mestne občine Velenje in se razširilo tudi na občini Mozirje in Šoštanj. Pomembni in uspešni so bili tudi projekti, predvsem zbiranje sredstev za CT aparat in »Starejši za starejše«.
Plan za leto 2008 je pogumno zastavljen. Predvi-
deva se porast število krožkov in članov. Predvsem še več sodelovanja z lokalno in širšo skupnostjo in še več ustvarjalnega dela, ki ga bodo predstavili na razstavah, nastopih in knjigah.
V letu 2007 je Univerzi uspelo, da je dobila status društva, ki deluje v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja. Tako je pridobila mož-
nost koriščenja dotacij iz naslova dohodnine. Načrtuje se tudi, da bi prišli do stalnega vira prihodkov za strokovno administrativna dela. Šolsko leto se zaključuje konec aprila z zanimivimi izleti. V jeseni pa zopet vabljeni v novo šolsko leto.
■ E.V.
VI PISETE
Velik uspeh Tanje Lončar
Od 14. do 16. marca je bilo v Munchnu 3. mednarodno citrar-sko tekmovanje »Ernst VolkmannPreis«. To je zelo zahtevno tekmovanje, ki poteka vsaki dve leti, vsakič pa se ga poleg citrarjev iz Nemčije, Avstrije in Italije udeležijo tudi citrarji iz Slovenije. Tekmovalni program je precej zahteven in posvečen predvsem sodobni resni glasbi. Razdeljen je na dve kategoriji. V kategoriji odraslih do 32 let je letos najvišjo oceno dobila Janja Brlec iz Laškega, ki je v tem letu pričela študij citer v Munchnu. V
kategoriji mlajših (od 13 do 18 let) pa je posebno nagrado za muzi-kalnost prejela Velenjčanka Tanja Lončar, sicer učenka 5. razreda citer na Glasbeni šoli Frana Koru-
na Koželjskega.
Pripraviti je morala 15-minutni program, v katerem je morala biti tudi obvezna skladba sodobnega nemškega skladatelja Volkeija Nic-kela z naslovom Mosaik. Tanja je bila med najmlajšimi na tekmovanju, a je vseeno s svojim igranjem prepričala strogo komisijo. V Munchnu bo spet nastopila v nedeljo, 30. marca, na svečanem koncertu nagrajencev v okviru mednarodnega festivala »Zither 7« v centru Gasteig. Več o tekmovanju lahko preberete na www.-citre-drustvo.si ali na www.zit-her7.de.
■ Peter Napret
Uživali v barvanju pirhov
Iz pirhov so otroci naredili šopke, ki so jih podarili starejšim
krajankam.
Velenje - V predvelikonočnem času so člani DPM Edvarda Kardelja organizirali ustvarjalno delavnico, v kateri so predvsem mlajši otroci barvali jajčka. Organizatorji so bili nad obiskom prijetno presenečeni, saj so štirje mentorji dve uri pomagali otrokom pri marmo-riranju jajčk. Nad tehniko barvanja so bili navdušeni tudi številni starši, ki so opazovali delo svojih otrok. Mladi člani društva so pobarvana jajčka povezali v šopek s cvetjem in ga izročili najstarejšim krajankam. Kot že nekaj let zapovrstjo so bile tudi letos gospe vesele majhne pozornosti, ki jo izkažejo mladi ob marčevskih praznikih.	■
Zanimivo, zabavno, veselo in poučno ...
Prvi teden bivanja v velenjskih vrtcih je Zmajček Jurček obiskal otroke v enoti Vrtiljak. Tema letošnjega zelenega nahrbtnika je imela vsebino: Vsaka kapljica šteje. In kot vsako leto je tudi letos imel zeleni nahrbtnik ekološko vsebino in varčevanje. Zmajček Jurček nam je pripravil zanimive naloge. Ves teden smo se pogovarjali o vodi in njenem pomenu, pa tudi o tem, katero vodo lahko pijemo in zakaj, kako z njo varčujemo. Vodo smo opazovali v različnih pojavnih oblikah (led, luža, reka, jezero, izhlapevanje luž - obrisova-nje le teh ...).
Najbolj imenitno pa je bilo, ko smo se z vodo lahko igrali. Prelivali smo jo, merili količino (šteli npr.
koliko kapljic lahko damo v žlico, koliko žlic v skodelico, koliko skodelic v vedro, ugotavljali, kaj plava, kaj se potopi, jo mešali z raz-
ličnimi snovmi: barvo, mivko, moko, sladkorjem), preizkušali smo vodo, opazovali kapljice na različnih podlagah. O vodi smo zapeli tudi nekaj pesmic, imeli pa smo
celo »Orkester kapljic«, s pomočjo katerega smo poslušali zvoke, ki nastanejo, ko kapljice padajo na različne podlage.
Poleg vode smo v tem tednu tudi sadili in sejali različne rastline, jih opazovali pri rasti in ugotavljali pomen zalivanja. Naredili smo čebulni test, pri katerem smo ugotavljali, katera voda je bolj čista (iz vrtca, reke, luže, jezera ali iz različnih okoliških potočkov) in iz katere vode čebula bolje uspeva.
Skratka, bilo je zanimivo, zabavno, veselo in zelo poučno. Komaj čakamo, da nas drugo leto Zmajček Jurček spet obišče!
■ Tatjana Rednjak, Sladana Moravec
Glasba, ki osrečuje
Že drugi dobrodelni koncert - Lions klub pomagal dvema družinama
Dobrodelne akcije so lahko različne, skupno jim je to, da so vedno dobrodošle. Lions klub Velenje se je že drugo leto odločil za pripravo dobrodelnega koncerta, ki so ga poimenovali Akustika. V petek so v kulturnem domu Velenje vsi
glasbeniki nastopali v živo.
Prvi nastopajoči, kantavtor Matjaž Romih je imel tudi vlogo mode-ratorja in je o vsakem nadaljnjem glasbeniku kaj povedal. "Prsti, ki niso samo hitri, ampak znajo igrati z občutkom," so bile besede, s
slovenski kantavtor Tomaž Domi-celj pa je publiko tudi nasmejal: "Začel bom z najdaljšo pesmijo, končal z najkrajšo, če pa boste zlo ploskali, bom prišel še nazaj na oder!"
Skupina Langa, zadnja nastopajoča, je kulturni dom napolnila z živahnimi ritmi. Kot je povedal moderator: "To je prava skupina za na ohcet!"
Predsednik Lions kluba Drago Martinšek je za zaključek koncerta dejal: "Izkupiček je takšen, kot smo si ga začrtali. Dvema družinama iz Velenja bomo priskrbeli
Skupina Langa je zaigrala bolj živahne pesmi.
Tomaž Domicelj je prisotne tudi nasmejal.
katerimi je opisal kitarski duet Alen in Denis. O Tonyju Lee Kingu je povedal, da dosti igra v Ljubljani. Na koncertu pa ni bila le instrumentalna glasba. Med drugim je zapel operni pevec Branko Robinšak,
1000 evrov. Tako da mislim, da smo storili dobro delo." Ob odhodu iz dvorane je presenečenje doletelo vse predstavnice ženskega spola - ker je bil v soboto dan žena, je vsaka posameznica dobila narciso.
■ Tjaša
Fotografska razstava in instalacija Točka
Animator -sonce v očeh otrok
Animatorji župnije Velenje - bl. Antona Martina Slomška so se v petek, 14. marca, polni navdiha in želje po novih odkritjih vzgojnih metod odpravili na usposabljanje v šolo za animatorje 2 v Veržej.
Za delo z otroki ter pripravo poletnih taborov in oratorijev, ki se jih udeleži veliko število osnovnošolcev in tudi mlajših radovednih očk, je potrebno veliko truda in znanja na tem področju. Predvsem o vzgoji otrok, medsebojnem spoštovanju in upoštevanju različnih mnenj, saj delujejo kot skupnost tako imenovane velike družine, v kateri ne prihaja do privilegijev. Vsi so enakopravni in poskuša se delovati
tako, da nihče ne izstopa.
Vsak otrok je nekaj posebnega, vsak je unikaten in poln različnih talentov in navad. Zato animator-jem veliko pripomorejo izobraževanja na temo vzgoje in kako zanimivo in zabavno otrokom prinašati nova spoznanja. Prevladovati mora veselje nad življenjem in za to je zelo pomembna navzočnost
animatorja, da z njimi deli svoje življenje, izkušnje in s tem skrbi, da je med njimi pristno ozračje. Tako animator prevzema različne vloge očeta/matere, učitelja, duhovnika in prijateljev. Daje lahko koristne nasvete, vzbuja skrb, nudi varnost, uči za življenje, govori iz osebne izkušnje in je vedno na voljo za pogovor in igro.
Preživet vikend v Veržeju je minil v duhu razigranih in nasmejanih src, ki so jih animatorji napolnili z novimi izkušnjami in znanjem, ki ga bodo zagotovo uspešno uporabili tudi v vsakdanjem življenju, na poletnih oratorijih in tudi v družbi med prijatelji.
■ Gregor Veler
Avtor instalacije točka Matevž Čas
V petek se je v Velenju odvijalo več kulturnih dogodkov, med njima tudi dve otvoritvi. V preddverju knjižnice Velenje so uradno odprli razstavo profesionalnega fotografa Aljoše Videtiča. Na osmih panojih so razstavljene fotografije, ki predstavljajo njegovo delo v prejšnem letu. Videtič se s fotografijo ukvarja že od petega razreda osnovne šole, že štiri leta deluje kot samostojni umetnik, pred kratkim je postal tudi prvi slovenski fotograf v svetovni organizaciji reportažnih poročnih fotografov (WPJA). Razstava bo na ogled do
konca marca.
V Mladinskem centru pa je celovito preobrazbo doživela galerija. V njej je nastala instalacija Točka, avtorja Matevža Časa, študenta Visoke šole za dizajn. Ideja za projekt se mu je, kot je povedal, porodila na faksu že v lanskem letu, realizacijo pa je dočakala letos. Po besedah avtorja so s prijatelji za postavitev porabili približno 20 ur v dveh dneh, kar je ena prvih stvari, ki se obiskovalcu porodijo ob pogledu na "Točko". Na ogled bo do 4. aprila.
■ Tjaša
^Hjs
Planinarjenje in kultura z roko v roki
?0 HRIBIH IN mm
Planinci UNI 3 se razgledujemo tudi po drugih, ne samo naravnih zanimivostih. Tako smo se pred časom podali na področje Dolenjske, kjer smo malo pred Ribnico zavili desno sprva v smeri Sodra-žice, kmalu zatem pa levo, kjer sta nas vrh hriba v jutranjem soncu že vabila cerkvica in frančiškanski samostan v Novi Štifti. Zapustili smo avtobus in se med že cvetočimi grmi leske in obilico teloha podali v gozd. Na jasi tik pred Domom gasilcev na Travni gori se nahaja spomenik žrtvam NOB, nasproti pa stoji kapelica z obeležjem poročniku fregate Branku Pečovniku, padlemu l. 1943.
Po počitku in prijetnem okrep-čilu v toplih prostorih doma smo se vračali po daljši poti, da smo lahko občudovali zasnežene gore, pod nami Ribnico in Novo Štifto, kamor smo se vrnili.
Tu smo si s pomočjo prijaznega gospoda ogledali prekrasno cerkev in »svete stopnice« ob njej. Pred poslopjema cerkve in samostana stojita neznansko mogočni lipi. Obe segata v višino 24 oz. 25 m, njuna obsega debla pa znašata po 8 m! V krošnji ene od njih je nameščena lesena hiška, do katere vodi trideset stopnic!
Od tod nas je cesta vodila v smeri Zupanove jame. Spotoma smo se ustavili v Škocjanu pri Turjaku pri cerkvi sv. Kancijana, kjer je soude-leženka, nekoč tu domačinka, šla prižgat svečko na domač grob. Zupnik je ravno odklepal glavni vhod cerkve in že smo bili pri njem. Prijazno nas je povabil na ogled in
imeli smo kaj videti. Tukaj je še del protestantskega oltarja, kjer je bil 9. junija l. 1508 krščen Primož Trubar. V cerkvi je pokopanih šest vitezov z bližnjega gradu Turjak, na trati pred njo pa domač župnik. Njegovemu spomeniku dela družbo zelo lepo obeležje akademskega kiparja Staneta Jarma, ki ga je postavila krajevna skupnost in Kulturno društvo Škocjan ob 500-let-nici rojstva Primoža Trubarja, ki
točimi zvončki sprehodili do bližnjega »bisera«, to je Tabora Cero-vo, kjer se v njegovi notranjosti za obzidjem nahaja cerkvica sv. Miklavža in nekdanje domovanje mežnaija, sedaj mini muzej. Prijazni gospod Marjan nas je seznanil s težkimi časi njihovih prebivalcev. Ob njegovem pripovedovanju smo se povrnili v čase turških vpadov, čemur je bil tabor namenjen. Sedaj je ta kompleks krasno obnovljen
Obeležje akad. kiparja Staneta Jarma Primožu Trubarju v Škocjanu pri Ribnici ob njegovi 500-letnici rojstva in 1000-letnici omembe cerkve, kjer je bil krščen
jo proslavljamo letos, in 1000-let-nice omembe cerkve.
Pred Zupanovo (nekoč Taborsko) jamo, ki je bila odkrita l. 1926, nas je že pričakoval jamarski vodnik in nas popeljal v njen skrivnostni svet. Kot prvi letošnji obiskovalci smo si jo z zanimanjem ogledali. Za njen ogled čudovitega podzemskega sveta je potrebna »planinska kondicija«, saj v eno smer vodi 490 stopnic. A trud je poplačan!
Po ogledu jame smo se med cve-
in zelo zanimiv za ogled, saj je edinstven te vrste v Sloveniji. Pod taborom se na dnu vrtače nahaja votlina s kipom in »zvončkom želja«, ki je skrivnostno odzvanjal v mrak zavijajočo se pokrajino, saj se je zlato rumeno sonce poslavljalo za golimi krošnjami dreves.
Polni različnih, a zelo lepih vtisov, smo se odpeljali proti domu in se že veselili bodočih - novih raziskovanj prelepe Slovenije!
■ Marija Lesjak
Učenci Gustava Šiliha v Planici
V četrtek, 13. marca, smo se nagrajenci dvajsetih osnovnih šol, ki so se uvrstile med finaliste likovnega natečaja Planica in otroci, zbrali pod planiško velikanko. Kot vsako leto se je tudi letos v Planico odpeljalo dvajset avtobusov z učenci izbranih šol. 45 učencev naše šole, dobrih likovnikov in športnikov, je dobilo priložnost,
da si v živo ogleda to prestižno prireditev.
Navijali smo za Norveško, Slovenijo in Češko, učenci naše šole so si naredili tudi nekaj navijaških zastavic. Tako smo že v šoli spoznavali državne simbole drugih evropskih držav. Nam, mladim, se zdi to pomembno, saj nismo samo državljani Slovenije, temveč tudi združene Evrope. Navijali smo s srcem, glasno, nekateri učenci so si kupili glasne troblje. Moderator nas je spodbujal k skupinskemu navijanju, tako da je bilo vse skupaj še zabavneje. Obisk treninga je bil krasen, skoke si je ogledalo okrog 3200 učencev, vseh gledalcev pa je bilo kar okrog 7000. Bili smo priča odlič-
nim skokom in vsi smo se zelo zabavali. Najboljši skok dneva je bil dolg 217 metrov. Na škodo vseh se je v dolini pod Poncami pojavil veter, ki je prekinil tekmovanje, zato smo se navijači odpravili v šotore, kjer smo se okrepčali z odličnimi hrenovkami in krofi. Za zabavo so poskrbela dekleta iz pop skupine Foxy Teens. Vreme se je kasneje umirilo in poleti so se nadaljevali popoldne. Ker nas je preganjal čas, nismo počakali do konca treningov, saj smo se v Velenje vrnili malo pred 16. uro popoldne. Za mnoge, ki smo bili prvič v Planici, je bil ogled planiških poletov nepozabna izkušnja.
■ Izidor Felicijan, 8. a
Prvi ribic ostaja Jože Sumah
Želijo si ureditve parkirišča na severovzhodnem delu stadiona
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 16. marca - Člani Ribiške družine Velenje so prejšnjo nedeljo dopoldne opravili svoj redni letni občni zbor. Kot je že v navadi, so pregledali opravljeno delo, se zazrli tudi naprej in tokrat opravili še volitve.
V preteklosti je Ribiška družina Velenje gospodarila z delom paške-ga ribiškega okoliša, lani pa so v soglasju z Zavodom za ribištvo izvedli delitev tega okoliša na velenjski ribiški okoliš, s katerim gospodari Ribiška družina Velenje in paški ribiški okoliš, s katerim
gospodari Ribiška družina Paka Šoštanj. Vendar je šlo pri tem le za »lepotne« popravke, saj so meje ostale enake, kot so bile pred delitvijo. Na zemljišču okoli ribiškega doma ob Škalskem jezeru jim je uspelo pridobiti služnostno pravico in jo vpisati v zemljiško knjigo. To je bil pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za opravljanje gostinske in ribiške dejavnosti na terasi pred ribiškim domom
Na čelu devetčlanskega upravnega odbora bo stari novi predsednik Jože Šumah, v njem pa bodo še: Danijel Berzelak (tajnik), Lju-bomir Natovski (blagajnik), Ivan
Kumer (gospodar), Dušan Kavčič, Mirko Šumah, Srečko Novak, Vojko Krajnc in Zdenko Mikac.
Med tistim, kar bi želeli urediti, a brez pomoči ne bo šlo, je gradnja parkirišča na severovzhodnem delu stadiona, ki bi ga potrebovali ne le ribiči, ampak tudi obiskovalci. ■
Novi častni člani
Ribiška družina Velenje ima poslej tri nove častne člane, Jožeta Krka, Ivana Kaligara in Franca Šumaha. Veliko so za družino že naredili, veliko še bodo, saj nanje še računajo
Širijo svoje vrste
Konjerejsko društvo Šmartno ob Paki vse bolj prepoznavno v domačem okolju in zunaj njega - Dolgoletna želja prikaz starih furmanskih šeg - Društvo bo še najprej vodil Martin Ramšak
Tatjana Podgoršek
Na nedavnem občne zboru (v dvorani gasilskega doma v Šmart-nem ob Paki) so člani tamkajšnjega konjerejskega društva slišali veliko spodbudnih besed, ki so jim jih namenili gostje zbora. Razumlji-
krajih. Odzvali so se povsod tam, kamor so jih povabili. Prizadevno so se vključili v praznovanje občinskega praznika. Tradicionalni sta dve društveni samostojni prireditvi, in sicer pohod po mejah občine in blagoslov konj na štefanovo. Lanski je bil še posebej slovesen -
članov.» Seveda niso pozabili na strokovno izobraževanje ter na družabno dejavnost. Ramšak se je zahvalil vsem, ki so pomagali članom upravnega odbora pri uresničitvi zastavljenih nalog, ter izrazil zadovoljstvo, ker ima razumevanje za njihove potrebe tudi lokalna skupnost.
Letošnji delovni program je podoben lanskemu. Znova sta na vrhu seznama pridobivanje novih članov in strokovno izobraževanje, sodelovanje na prireditvah v občini in zunaj nje, izmenjava izkušenj s sosednjimi konjerejskimi društvi. Načrtujejo še ureditev prostorov brunarice in njene okolice v Martinovi vasi. »Prizadevali si bomo k omenjenima stalnima samostojnima prireditvama dodati še eno, ki jo načrtujemo že nekaj časa - pri-
Počasi, a vztrajno širijo svoje vrste, so med drugim ugotavljali na nedavnem občnem zboru.
vo, saj je v poročilu o delu v preteklem letu, ki je bilo jubilejno, predsednik društva Martin Ramšak omenil vrsto aktivnosti, s katerimi postajajo vse bolj prepoznavni v domačem okolju in tudi širše.
Z jezdeci in konjskimi vpregami so sodelovali na vseh prireditvah v občini, z njimi so popestrili marsikatero prireditev tudi v sosednjih
bil je 10. po vrsti (toliko časa deluje tudi društvo), ob tej priložnosti pa so svojemu namenu predali še novo dvoosno prikolico za prevoz konj. Pridobitev so načrtovali kar nekaj časa. »Predvsem pa me veseli, da smo uresničili lansko prednostno nalogo - pridobivanje novih članov. Pridobili smo jih sedem. Društvo danes šteje že več kot 60
kaz furmanskih šeg.«
V nadaljevanju občnega zbora so izvedli še volitve novih članov v društvene organe. Najpomembnejšo dolžnost so znova zaupali Martinu Ramšaku. Ta bo vodil društvo še naslednja štiri leta.

SPORT
Union Olimpija premočna za Elektro Esotech
Najuspešnejši slovenski košarkarski klub - Union Olimpija ostaja edina nepremagana ovira šoštanjske Elektre Esotech.
Ljubljančani so prejšnjo sredo v 1. krogu nadaljevanja državnega prvenstva gostovali v Šoštanju in tudi tokrat prepričljivo slavili -tokrat z 78 : 56. Union Olimpija je prišla v Šoštanj v najmočnejši zasedbi in že začela silovito ter si hitro priigrala 17 točk prednosti (33 : 16). Igralci Elektre Esotecha pa se niso vdali in so vrnili z delnim izidom 11 : 0 ter se približali na šest točk, vendar so favorizirani gostje v nadaljevanju ponovno prevzeli vajeti igre v svoje roke in prednost povišali. Najučinkovitejši pri Elektri Esotech je bil Žan Vrečko s 16 točkami, 11 jih je dosegel Boris Jeršin.
Veliko število gledalcev v šoštanj-ski športni dvorani pa je kljub porazu Elektre Esotecha prišlo na svoj račun, saj so se v vodstvu domačega kluba dogovorili z Unionom Olimpijo, da bodo po srečanju evropsko uveljavljene zvezde - igralci Uniona Olimpije - na voljo domačim ljubiteljem košarke za fotografiranje in avtograme, razdelili pa so tudi veliko promocijskega materiala.
Ivan Stanišak, trener Elektre Esotech: »V obrambi smo začeli slabo in tekmecem dopustili, da nam z nekaj lahkimi koši, doseženimi v nasprotnih napadih, hitro uidejo na 10 točk prednosti. Drugo polovico dvoboja smo začeli bolje, tretjo četrtino celo dobili, nazadnje pa skupaj z zadnjo četrtino vred dobili le 35 točk. V zadnjih minutah nam je ob odsotnosti Šimunica in Dobovičnika zmanjkalo moči in igralcev, tako da so Ljubljančani povsem zasluženo zmagali.«
Union Olimpija se je na Elektro Esotech dobro pripravila, saj je že pred srečanjem trener Ljubljančanov Aleksandar Džikič opozarjal, da je predvsem na domačih tleh Elektra sila neugoden nasprotnik, zato je bil po srečanju z zmago zelo zadovoljen. Državno prvenstvo se bo nadaljevalo v soboto. Elektra Esotech igra ponovno v domači dvorani - v Šoštanj prihaja vedno neugodna Krka iz Novega mesta, ki je bila po prvem delu lige UPC Telemach celo na drugem mestu. Srečanje bo ob 20. uri. ■ Tjaša Rehar, foto: D. Tonkli
Rudar sam na vrh
Kljub zimskim razmeram je bilo na tekmi Rudar : Zagorje zelo vroče - Sodnik na hlajenje poslal kar tri igralce - Zaradi snega tekme 16. kroga v tretji in štajerski ligi preložili
Velenjski nogometaši so se vsaj do naslednjega kroga otresli tekmecev za vrh lestvice. Po zmagi z 2 : 1 Zagorju so s točko prednosti pred Bonifiko in dvema pred Aluminijem ter Belo krajino sami na vrhu prvenstvene lestvice. V soboto bodo v osrednji tekmi 17. kroga gostili (17.00) Bonifiko.
Tekma v Zagorju je zaradi snega in blata potekala v nenormalnih razmerah. V prvem polčasu je bila prekinjena kar osem minut, da so morali organizatorji ponovno označiti črte na igrišču.
Kljub mrazu in snegu je bilo na igrišču vseeno precej vroče, saj je sodnik Dragoslov Peric iz Kranja poslal na »hlajenje« v garderobo kar tri igralce: zaradi drugega rumenega kartona Anžeta Krajnca (75. minuti) in Antonija Pranjiča (83.) pri domačih. Že v 20. minuti pa je
Marijan Pušnik
moral z igrišča novinec pri Velenj-čanih Marko Kolsi, ki v prejšnjem krogu zaradi poškodbe ni igral, ker še ni povsem okreval.
Goste je že v 11. minuti popeljal v vodstvo Damjan Trifkovic. Po napaki v domači obrambni vrsti je žogo poslal v mrežo iz bližine. Čeprav so rudarji devet minut za tem ostali brez izključenega Kol-sija, domači prednosti v številu niso izkoristili. Niti niso resneje ogrozili mreže vratarja Jahiča. Njihovo upanje na morebitno izenačitev in osvojitev vsaj točke pa je razblinil Trifkovic, ko je z lepim prostim udarcem s približno 18 m še enkrat zatresel mrežo. Poraz Zagorjanov je ublažil kasneje izključeni Krajnc.
Rudarjev trener Marijan Pušnik je bil zelo zadovoljen nad požrtvovalnostjo vseh igralcev, ki jim je prinesla prvo pomladansko(?) zma-go:"Fantje zaslužijo vse čestitke. Izredno težko gostovanje - predvsem zaradi izredno slabih vremenskih razmer in zasneženega, razmočenega in blatnega igrišča smo uspešno prebrodili predvsem z izredno požrtvovalnoe,borbeno in agresivno igro, v kateri sploh ni bilo slabega posameznika. Edino večjo napako si je privoščil drugače zmeraj mirni Finec Marko Kol-si, ki je po težkem prekršku nad Almirjem Sulejmanovičem nespa-
metno odreagiral in potisnil vstran nasprotnega igralca in zato zasluženo prejel rdeči karton. To pa je vseeno še dodatno vzpodbudilo naše igralce, da so primanjkljaj enega igralca nadomestilo še z večjo srčnostjo.
V zadnjih dveh krogih smo osvojili šest pomembnih točk na gostovanjih, ki pa jih moramo potrditi sedaj doma v derbiju proti Bonifi-ki. Želim si predvsem lepe in športne tekme ter velikega števila naših gledalcev, ki bi nam lahko kot dvanajsti igralec pomagali do nove pomembne zmage."
NA KRATKO
Jožef Kavtičnik prejel županovo priznanje
Velenje, 19. marca - Na redni 10. seji skupščine Športne zveze Velenje je dosedanji predsednik Jožef Kavtičnik še zadnjič podal poročilo o njenem delu. Ob prenehanju opravljanja te dolžnosti mu je župan Srečko Meh izročil priznanje. Na tej dolžnosti je bil kar dvanajst let, in kot je poudaril župan, je v veliki meri zaslužen za njeno uspešno delovanje. Aktiven je bil že v Zvezi telesnokultur-nih organizacij, kjer je bil več let strokovni delavec, zadolžen za področje športa mladih. Z aktivno vlogo v Fundaciji za šport je pomembno prispeval k več uspešnim kandidaturam Velenja na različnih razpisih. Tudi zato je
bil njegov prispevek k uspešnemu razvoju športa v mestni občini Velenje in k njegovi širši prepoznavnosti izjemen. Že tri mandate je član sveta Športnorekreacijskega zavoda Rdeča dvorana. Bil je pobudnik več uspešnih in pomembnih športnih dejavnosti, ki jih gojimo v mestni občini Velenje. Med njimi akcije Naučimo se plavati in šolska športna tekmovanja.
Na seji so izvolili tudi novo predsedstvo zveze za obdobje 2008-2012 v sestavi Herman Arlič, Anton De Costa, Alojz Hudarin, Marjan Hudej, Matjaž Meža, Bogdan Plaznik, Zoran Rodič in Bruno Zagode. Predsednika zveze bodo izbrali na prvi seji predsedstva, izvolili pa so tudi nove člane nadzornega odbora in disciplinske komisije.
Uspešen rod kombinatorcev
Ob koncu za SSK Velenje uspešne skučarsko skakalne sezone so se za naslove državnih prvakov pomerili še kombinatorci (smučarski skoki in tek na smučeh). Tekmovanje v tekih so izvedli na Pokljuki. Da ima SSK Velenje spet uspešen rod kombinatorcev, je z zmago pri dečkih do 15 let dokazal Niko Hižar. V mladinski konkurenci je slavil Marjan Jelenko pred Gašperjem Berlotom, 6. je bil Žiga Omla-dič in 8. Mihael. V članski konkurenci je bil Žiga Urleb četrti.
Medtem se je organizacijski odbor za izvedbo uvodnih tekem celinskega pokala, ki bosta 4. in 5. julija s tekmama za pokal Gorenja in Premogovnika Velenje, že lotil obnavljanja skakalnega centra ob Velenjskem gradu, kjer se zelo pogosto srečujemo z v Velenju vse preveč razširjenim vandalizmom.
SSK Velenje vabi vse mlajše dečke in deklice, da se včlanijo v njihov klub, podrobnejše informacije pa dobite na spletno strani kluba : skijump-velenje.si ali na telefon 041 776 485.
Tako so igrali
Liga UPC Telemach - liga za prvaka
M.
1. krog
Elektra Esotech - Union Olimpija
56 : 78 (16 : 27, 13 : 16, 19 : 18, 8 : 17)
Elektra Esotech: Ličartovsky 6, Ivanovič 2, Kunc 9 (6-6), Vrečko 16 (1-2),
Jeršin 11 (7-9), Goršek 4, Lekič 2, Bubnic 6
2. SNL
17. krog Zagorje - Rudar 1 : 2 (0 : 1)
Rudar: Sa. Jahič, Pokleka, Jeseničnik, Cipot, Suzlejmanovič, Tolimir, Kolsi, Trifkovic (od 63. Omladič), Mujanovič (od 78. Prašnikar), Grbic (od 46. Rahmano-vič), Šmon. Trener: Marijan Pušnik.
Drugi Izidi: Bonifika - Zavrč 3 : 1 (2 :1), Bela krajina - Mura 05 3 : 3 (1 : 2), Aluminij - Triglav Gorenjska 3 : 0 (1 : 0), Krka - Krško (preloženo). Vrstni red: 1. Rudar 30, 2. Bonifika 29, 3. Aluminij 28, 4. Bela krajina 28, 5. Triglav 27, 6. Mura 05 23, 7. Krško 21 (tekma manj), 8. Zavrč 20, 9. Zagorje 14, 10. Krka 10 (tekma manj).

Dr. Franc Žerdin (stoji), med drugim predsednik sveta zavoda Regijsko študijsko središče Celje, direktorici zavoda Katji Esih: »Katja, ali kaj piše, zakaj ima velenjski župan Srečko Meh na obrazu robec? Si briše nos? Ne more skriti sreče oziroma žalosti v zvezi z dogajanjem v energetiki ali si je prišel gor, kakšno »čudo« je virtualni projekt Second Life?«
Marjana Koren odhaja, kot pravi, v Indijo Koromandijo. Ta naj bi bila njen sinonim za »penzijo«, čeprav se je bati, da bo obljubljeno deželo, potem ko bo prejela nekaj »penzjonov«, morda pa že kar pri prvem, preimenovala v kaj drugega. Vsekakor jo bo tja ob robu rojstnega dne pospremila cela
								
								
Molekula, zunaj našega osončja
Znanstveniki so prvič opazili organsko molekulo v ozračju planeta, ki je zunaj našega osončja. To je velik korak proti možnosti, da najdemo znake življenja zunaj našega sveta, so povedali. S Hub-blovim teleskopom so v atmosferi planeta HD 189733b, kije 63 svetlobnih let oddaljen od Zemlje, opazili sledi metana. Organske molekule vsebujejo vezi ogljikovodika
še dneve, pravijo znanstveniki. Ko so ptice izpostavljene svetlobi dalj časa, se v njihovih možganih »sprožijo« hormonske reakcije, ki jim dajo znak, da je čas za iskanje part-neija. »Parčkajo« pa se s petjem, so pojasnili raziskovalci na edin-burškem inštitutu. »Čeprav že dalj

raj dve tretjini Afričanov nima dostopa do primernih sanitarij. 62 odstotkov prebivalcev črne celine in 2,6 milijarde ljudi na drugih delih sveta v svojem bivališču nima stranišča, zato so zelo dojemljivi za različna zdravstvena tveganja. »Sanitarije in higiena so temelj javnega zdravstva,« je dejala generalna direktorica WHO Margaret Chan. »Brez njih se zelo poveča tveganje za prenašanje nalezljivih bolezni, še posebej pri ženskah in
in jih najdemo v živih stvareh. Metan je na primer v zemeljskem plinu in vetrovih goveda. A znanstveniki so hitro poudarili, da na tem oddaljenem planetu najverjetneje ni življenja, saj je temperatura v njegovi atmosferi okoli tisoč stopinj Celzija. »Zelo malo verjetno je, da bi krave tukaj preživele,« se je pošalila raziskovalka na Londonski univerzi Giovanna Tinetti. Takšna opazovanja se bodo še nadaljevala, pravijo znanstveniki, opazovali pa bodo predvsem planete, na kate ri vla da pri mer nej še okolje za razvoj živih organizmov.
Žvrgolenje ptic
Ptice začnejo spomladi žvrgole-ti zaradi biološkega odziva na dalj-
časa vemo, kateri del možganov se odziva na spremembe letnih časov, do zdaj nismo poznali, kateri mehanizem se sproži,« je dejal raziskovalec Peter Sharp. V raziskavi so analizirali 3 8 tisoč genov v vzorcih možganov prepelic, da bi ugotovili, kateri geni se odzivajo na svetlobo. Geni in celice na površju možganov se »vklopijo«, ko ptice več časa preživijo na svetlobi in začnejo sproščati hormone, ki stimulirajo žleze. Sharp je povedal, da takšna raziskava v preteklosti ne bi bilo mogoča, zdaj pa sodobna tehnologija omogoča, da lahko skenirajo tisoče genov in izločijo tiste, ki se na njihove dražljaje odzivajo.
Afričani brez sanitarij
Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kaže, da sko-
tek z eksperimentom na voljo raziskovalcem mikrogravitacije, ki bodo zadevo preštudirali. Poleg bumeranga je Takao preizkusil tudi novo japonsko vesoljsko uniformo in vesoljsko spodnje perilo. Takao je del skupine astronavtov, ki na MVP-ju sestavlja robota Dextra, ki jim bo pomagal pri vesoljskih sprehodih. Opravljal naj bi najtežja opravila.
Najdražje glasbilo na svetu
dekletih.« Uporaba stranišč in temeljito umivanje rok z milom zmanjša možnost za okužbo z bakterijami, virusi in zajedalci, ki so največkrat tudi glavni vzrok za drisko, kije v razvijajočih se državah drugi najpogostejši vzrok smrti pri otro cih.
Bumerang v vesolju
Japonski astronavt, ki sodeluje v tre nut ni akciji na Med na rod ni vesoljski postaji, je dokazal, da bumerang deluje tudi v vesolju. Bumerang, ki gaje vrgel astronavt Takao Doj, se je namreč po metu takoj vrnil, tako kot se vrne na Zemlji. Kako točno je letel, še ni znano, kmalu pa naj bi bil posne-
Po več kot 70 letih se je v javnosti ponovno razlegal zvok najdražjega glasbila na svetu. V njem je seveda uživala ruska elita. Koncer-
ta ne bi bilo, če ne bi ruski odvetnik Maksim Viktorov na dražbi avkcijske hiše Sotheby's za okoli 2,5 milijona evrov kupil violino Guarnerija delGesuja. Svojo pridobitev je sklenil pokazati vsem, ki v Moskvi nekaj veljajo, in tako je organiziral koncert za 160 povabljencev. Čast, zaigrati na glasbilo, ki ga je leta 1741 izdelal znameniti izdelovalec violin iz Cremone, je pripadla izraelskemu virtuozu Pinchasu Zukermanu; spremljal gaje orkesterBolšoj teatra. Na sporedu so bila dela Bacha, Mozarta in Bru cha.
Zanimiva žara
Avstrijski ponudnik pogrebnih storitev je za vse goreče privržence športa izdelal žaro v obliki nogometne žoge. Avstrijsko pogrebno podjetje Bestattung je pričelo svojim strankam ponujati žare v obliki črno-bele nogometne žoge. Pred vrati je namreč Evropsko prvenstvo v nogo metu, vse več pa je tudi navijačev, ki si želijo, da bi njihove posmrtne ostanke raztrosili po zelenici najljubšega kluba. Direktor podjetja Peter Holeczek pravi: »Zamisel za žare, izdelane v obliki nogometnih žog, je stara že kakšno leto. Zdaj ko nas do Evropskega nogometnega prvenstva deli še nekaj mesecev, je napočil pravi trenutek za komercialno prodajo.« Najprej so jih izdelali le deset po ceni 372 evrov. Povpraševanje po žarah je že pre cej šnje, zato se bodo pri podjetju proizvodnje lotili bolj res no.

27. marca 2008
(Slčnte
aEzs&cs>
Povelikonočna
Naužili smo se šunke, potice in j ajc, zdaj bomo s tem počasi nehali pretiravati. Ne le zaradi zdravja, bolj zaradi denarnic.
Nejasnost
Nekaterim se zaradi dogajanja v naši dolini zdij o stvari dokaj čudne: več ko dobivamo zagot ovil in odgovorov, več novih vprašanj se pojavlja.
Čudno
Zdravniki in še drugi strokovnjaki opozarjaj o, da Slovenci zaužijemo preveč soli. Pa vendar je med nami toliko ljudi, ki se obnašaj o močno neslano.
Plin pod zemljo
Ko smo že dodobra očistili ozračje, nam zdaj dela v Velenju plin težave pod zemljo. Na srečo le »ujeti« plin v plinovodih pri gradnji novega krožišča.
Približevanje Titu
Bolj ko se odmika čas, bolj se nekako od ljudi tudi »odmika« predsednik nekdanje skupne države Tito. V Velenju so se odločili, da ga bodo spet približali ljudem - s potkami in stopnicami, da se bodo lahko slikali prav ob spomeniku.
Brez zasuka
Okoli tretje razvoje osi se veliko vrti. Pa vendar se odločuj oče še ni nič zasukalo.
Bela kraljica
Ob vesti, da bomo na našem širšem območ ju dobili še mlečno kraljico, nekateri nepoučeni sprašujejo, ali -ako na dveh ali štirih nogah. Med obojimi je veliko obdarj enih lepotic.
Lepo okolje
Prav v času, ko so se marsikje pripravljali na pomladansko čiščenje okolja, je pre-ežni del Slovenije prekril sneg. Nesnago je prekril le začasno.
Nič ne pomaga
Čeprav je pri nas precej v nebo vpij očih problemov, se neka-eri delajo gluhe in slepe.
Nasvet in nuja
Policisti sve-ujejo, da si pripnemo pasove, življenje nas sili, da si jih zategnemo. A oboji zato, da bi preživeli.
GRADBENA PRILOGA
V domačem okolju, seveda tudi v službi, si želimo preživeti čim več prijaznih trenutkov. To nam med drugim omogoča tudi bivanje v ustreznem bivalnem okolju. Vanj smo največkrat pripravljeni vložiti veliko denarja. Svoj lasten dom še posebej prijazno opremljamo, ga bogatimo in lepšamo z detajli, ki odstirajo naš pogled na življenje, našo srečo in zadovoljstvo. Z njim kažemo tudi svojo podobo navzven, se predstavljamo znancem, prijateljem, pa tudi slučajnim opazovalcem.
Manca Košir v eni svojih kolumen ugotavlja: Psihoanalitiki pravijo, da naj si dobro ogledamo hiše naših sanj.
Zunanjost hiše lahko primerjamo s človekovim videzom, streho z glavo kot prostorom duha in zavesti, klet je naša podzavest, naši goni in nagoni, strasti in sence. Kuhinja je alkimističen kraj. V kuhinji se kuhajo kotli dušnih jedi, čarovniki in magi znotraj nas poganjajo psihične spremembe, čistijo vzorce, uravnavajo čustva... Zato vsi verniki širom sveta pred najpomembnejšimi obredi in prazniki čistijo tako svoja telesa kot hiše, v katerih živijo. Podobe naših prostorov so seveda odvisne tudi od naših možnosti in naših znanj in spoznanj. Zavedati se moramo, da nam proizvajalci vsako leto ponujajo več novih,
pogosto tudi boljših in prijaznejših izdelkov, ki nam lahko polepšajo naše bivanje. Novejši materiali, bolj kreativne rešitve, spremenjene navade, pa tudi potrošniške razvade, vse to nas sili, da si postavljamo nove mejnike v kakovosti našega bivanja. Toda v vedno večjem pomanjkanju časa pogosto ne uspemo uresničiti najboljše ideje, izbrati pravega ponudnika in prave ponudbe. Morda vam bo pri tem vsaj delno pomagala naša današnja priloga. V njej vam predstavljamo nekatere odlične strokovnjake, nekatere vrhunske izdelke. Tudi če se zanje ne nameravate odločiti, vseeno preverite še njihovo ponudbo. Le tako boste ugotovili, katera priložnost je za vas najustreznejša in najboljša.
^ W Lindap
ZELO UGODNO
KRITINE, OGREVANJE, SEKALNIKI za sekance. Urejamo predračune, dobave in montaže.
LINDAP d.o.o. - Šentrupert 41 - 3303 Gomilsko - tel.: 03-700 05 00
www.lindap.si
Okna in vnrfa RSMOPIAST to ¡zdelana a oko/j« prijaznih profiler, y^kotl®0' ki ne vsebujejo svinca.
• h anqmCMi ksfwsf I• man!
ir :i |||
ZASTOPNIŠTVO ZA VELENJE IN OKOLICO: ULTRA BOŽIDAR DELČNJAK, S.P., M0BITEL 041 775 531
ARHENA
PROJEKTIVNO PODJETJE
arhitekt Marijan KAC, s.p., Efenkova 61, 3320 Velenje
prostorsko načrtovanje projektiranje objektov izdelava lokacijskih delov projektov strokovno svetovanje
S 041/406 269, 041/446 732 "^E-mail: arhena@siol.net
VLAŽNE STENE? POJAV PLESNI?
OBSTAJA POCENI IN DOBRA REŠITEV!
Izjemno učinkovit elektrokibernetični sistem izsuševanja zidov - Ecodry na enostaven in učinkovit način odpravi še tako trdovratno nadlogo!
X DO 35% VIŠJIH
STROŠKOV OGREVANJA
X SLABE KAKOVOSTI BIVANJA
X VISOKIH STROŠKOV
OBNAVLJANJ IN POPRAVIL
X VISOKIH IZGUB VREDNOSTI
•	REŠITEV brez gradbenih posegov, brez kemije, brez težke tehnike.
. Prilagojen gradbenemu materialu in objektu.
. Nastavljen na individualne objektne pogoje In na BIODOM.
•	Poceni in z jamstvom za uspeh (SUHE STENE ALI VRNEMO DENAR).
Vlaga v prostoru? Rosenje stekel? REŠITEV JE RAZVLAŽEVALEC
Pokličite nas! Ogledali si bomo škodo, izmerili vlago h predlagali sanacija Opravljamo meritve vlage po DARR metodi. Pošljemo tudi prospekt.
SPM s.p., Lendavske gorice 127,9220 LENDAVA
ECODRY H TeL: 02/ 577 67 72'Gsm: 040/ 776 771
20 letne tehnološke izkušnje E-mail: info@spm-sp.eom • www.spm-sp.com
že za 252 €
Akcija velja do odprodaje zalog.
íu1*£as
Kaj nam prinašajo spremembe in dopolnitve zakona o gradnji objektov?
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gradnji objektov (objavljen je v Uradnem listu RS, številka 126/07, v nadaljevanju ZGO-1B) je bil sprejet že konec lanskega leta, uporabljati pa se bo začel šele sredi meseca aprila. Na ministrstvu za okolje in prostor trenutno intenzivno usklajujejo še manjkajoče podzakonske predpise, ki bodo natančneje pojasnili obseg sprememb in dopolnitev.
Ne glede na manjkajoče predpise, ki naj bi bili sprejeti do 15. aprila, se da razbrati osnovne razloge za spremembo zdaj že pet let starega zakona. Predlagatelj zakona je razloge za spremembo utemeljeval z željo, da bi se odpravile nekatere pomanjkljivosti, ki so bile zaznane pri izvajanju veljavnega zakona. Obenem naj bi bil veljavni zakon dopolnjen z nekaterimi izboljšavami v smislu odprave administrativnih ovir, lažjega odločanja v upravnih postopkih ter o realizaciji investicijskih namer. Prav, ampak predlagatelj tako ali tako vedno našteva dobre namene zakona, ki pa se v praksi ne uresničijo vedno. No, pa preverimo nekaj ključ nih vse bin skih sprememb in poskusimo ugibati, kako bo vplival na postopke izdajanja gradbenih dovoljenj ter na odločitve investitorjev in drugih vpletenih v gradnjo objektov.
Eno največjih sprememb vsekakor predstavlja uvedba nove kategorije vrst objektov z imenom NEZAHTEVNI OBJEKTI, za katero bo potrebno pridobiti tako imenovano »enostavno gradbeno
dovoljenje«. Za katere objekte bo tako dovoljenje potrebno in kako bo tako dovoljenje izgledalo, bodo določili podzakonski akti, zato o tem kdaj kasneje. Ne bomo pa veliko zgrešili, če si predstavljamo nekdanja dovoljenja o dovolitvi priglašenih del. Dosedanja ureditev, kije temeljila na pridobitvi lokacijske informacije, ki jo je izdala krajevno pristojna občina, očitno ni delovala. Občani so podatke iz omenjene lokacijske informacije napačno razumeli kot dovoljenje. Na dokumentu pa so bili zgolj podatki o pogojih, pod katerimi se taki enostavni objekti lahko zgradijo brez gradbenega dovoljenja. Občani pa iz obilice podatkov, navedenih na dokumentih, pogosto niso znali razbrati preprostega odgovora, in sicer, ali je gradnja želenega objekta možna ali ne. Roko na srce, iz zapletenih, dvoumnih in nekonsistentnih besedil občinskih odlokov včasih tudi strokovnjakom ni jasno, kaj in pod kakšnimi pogoji se na nekem zemljišču lahko gradi. Po novi ureditvi, se bo z odloki spet »mučila« krajevno pristojna upravna enota, ki bo namesto občanov preverila skladnost investitorjeve želje z lokalnimi in državnimi predpisi, tako kot to počne tudi za manj zahtevne in zahtevne objekte. Bo pa še vedno ostala skupina res enostavnih objektov, za katere ne bo potrebno pridobivati nobenih dovoljenj.
Drugo pomembno novost ZGO-1B pa predstavlja nov način določanja strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Stranke, ki bodo kot stranski udeleženci, vključno s pravico do pritožbe, sodelovale v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, se ne bodo določale na podlagi strokovno določenega vplivne-
ga območja, ampak na podlagi matematično določenih meril, ki jih bo natančneje določil podzakonski predpis. Sedanja ureditev je preverjala, kakšne vplive bo imel predvideni objekt na okolico, in to v času obratovanja objekta kot tudi v času same gradnje objekta. Projektantom se zdaj ne bo potrebno več ukvarjati s prikazovanjem dejanskih vplivov (hrup, sence, pra-šenje, emisije ...) pač pa bodo iz volumna bodočega objekta zgolj izračunali razdaljo in jo v obliki črte zari sa li na gra fič no pri lo go projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Stranski udeleženci bodo tako vsi, katerih nepremičnina bo zajeta v tako zrisano polje, ne glede na to, ali jih bo predvidena gradnja resnično motila. Nova ureditev bo tako preprečila zlorabe, ki so se po mnenju predlagateljev
dogajale v obstoječi ureditvi, saj projektanti niso strokovno izvajali nalo ge o dolo čit vi vplivne ga območja. Res se je pogosto dogajalo, da so podlegli pritiskom investitorja ter tako na račun pravice sosedov neupravičeno prikazovali manjše vplive, kot so ti bili v resnici. Posledica slednjega pa so bile obnove postopkov že izdanih dovoljenj in dolgotrajno dokazovanje sprtih strani, kdo ima pravico sodelovati v postopku izdaje dovoljenja. Bo nova ureditev torej boljša? Bomo vide li, naj brž je odvis no od posameznega primera in pravne prakse. Ob tem še velja dodati, da bo po novem stranka v postopku tudi občina, v kateri se bo izvajala gradnja.
Občini pa ZGO-1B omogoča nekaj, kar morajo vedeti vsi lastniki slabo vzdrževanih objektov.
Skrb za izdajo potrdil, da se šteje, da imajo objekti uporabno dovoljenje po samem zakonu, je odveč !
Glede na večkratno povečanje števila vlog za izdajo potrdil v zvezi z uporabnimi dovoljenji je sklepati, da so tudi lastniki stanovanjskih hiš na območju UE VELENJE po nepotrebnem zaskrbljeni, da bo zadnja sprememba Zakona o gradnji objektov vplivala na pogoje pridobitve potrdil, kijih sicer ureja 197. člen prehodnih določb omenjenega zakona. Večinoma gre za družinske stanovanjske stavbe, zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja in vseljene še pred uveljavitvijo zakona (1. 1. 2003) in vse stavbe, zgrajene pred 31. decembrom 1967, za katere se že po samem zakonu šteje, da imajo uporabno dovoljenje. Zakon tudi ne zahteva, da si lastnik takega objekta mora pridobiti potrdilo, ampak to prepušča zgolj želji vsakega posameznega lastnika. Lastnikom objektov, ki izpolnjujejo pogoje za izdajo potrdila, zato ni treba skrbeti, saj ostajajo določbe, ki urejajo pridobitev potrdila o uporabnem dovoljenju, nespremenjene. Takšna potrdila bo mogoče enako kot sedaj pridobivati tudi po 15. aprilu 2008, ko se bo ZGO-1B pričel uporabljati.
Še en prijeten dan z energijo po vaši meri
Elektro Celje, d.d.
Vrunceva 2a, 3000 Celje Tel.: 03 42 01 000, Faks: 03 54 85 023 elektro.celje0elektro-ceLje.si, www.elektro-celje.si
L i m A
„s , Marija LIHTENEKER s.p.
ou&ieva&a ToP°lšica 215>3325 Šoštanj, telefon: 03/ 891 16 20, &x: 03/ 891 16 21 GSM: 031/ 648 344,041/ 648 344, e-mail: lihteneker.lima@siol.net
Lahko se vam bo zgodilo, da vam bo vaša občina odredila prisilno vzdrževanje objektov. Na odgovor, kako bo to potekalo , če bo sploh zaživelo, pa bo potrebno spet počakati na prakso. Glede na nekatere slabo vzdrževane objekte pa najbrž ne bo treba dolgo čakati.
Zakon, o katerem govorimo, prinaša še kup drobnih sprememb, tako v poglavju definicije pojmov (ukinja se nadomestna gradnja, sprememba rabe, gradbena parce-
la .) kot v delu, ki določa potrebno pridobitev soglasij (uvaja posebno soglasje za priključitev), poenostavlja pa tudi postopek pridobivanja uporabnih dovoljenj. Kaj več o ostalih spremembah in o podzakonskih predpisih, ki se še usklajujejo, pa kdaj kasneje, ko bodo že vidni prvi učinki obravnavanega zako na.
EdiV UČINA,v odjao ddelka zao koljep rostor in kmetijstvo na UEVelenje
KÄMNOSESTWO PODPEGAN
F*Šaiek207 Velenje___
Tel.: 897|0300, fax: 897
mí^mm
Za prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh!
Toplotno izolacijski fasadni sistemi! Pozimi topleje, poleti hladneje!
Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roefix pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi izvedli.
ZAGOTOVITE SI USTREZEN TOPLOTNOIZOLACIJSKI FASADNI SISTEM!
IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE M ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TLAKE, GMDM0 P0SL0VMKMN0MNJSKE OBJHCIE!
Pokličite: (03) 705 30 57 ali (041) 642 643
itšča 48/a, Pratald
Tel.: 03/705 30 57 GSM: 041/042-643
TEiKMO SGi>.-.- SSSSU www.termosgd.com
• p	•	nED
	Ia1	VEK Jagros d.o.o.,
w	F T R G	KOVINE Lase 1b, Podplat
		www.trgovinejager.com
GRADIMO ZA VAS !
CENTER JAGER VELENJE - Cesta Simona Blatnika


Center bo imel več kot 200 parkirnih mest v garaži in pred centrom. Etaže so povezane s tekočimi stopnicami.
ODDAMO v NAJEM aliPRODAMO POSLOVNE PROSTORE
za trgovsko ali storitveno dejavnost (trgovina, fitness, bowling, pisarne,...) od 50 do 1000 m2
Informacije: tajnistvo@trgovinejager.com, telefon: 03 812 10 65, fax: 03 812 10 75

GRADBENA PRILOGA
Dovoljenje za obnovo stanovanja
Za dela, ki na zunaj ne spreminjajo videza objekta, ne posegajo v nosilno konstrukcijo objekta (in pri tem ne zmanjšujejo trdnosti in varnosti objekta), za vzdrževalna dela na inštalacijah (tudi prestavitve) ne potrebujete nobenega dovoljenja od upravnih enot. Lahko pa obstajajo pogoji do sostanovalcev, hišnega sveta ali upravnika. Največkrat se ti pogoji nanašajo na hrup (ki ga bo ob rušitvi kar nekaj), na čistočo ... Pri večjih delih zadošča lokacijska informacija, pridobljena na občinskem oddelku, ki se ukvarja s prostorskimi zadevami.
Za razne posege v zunanjo podobo stanovanja - zasteklitev balkona, postavi tev zuna nje enote klimatske naprave, postavitev zunanjih anten ..., pa je potrebno zaprositi za lokacijsko informacijo. Tako se boste izognili kasnejšim nesporazumom.
Pridobitev lokacijske informacije
l^HUJIZFJHiA
Zahtevek za lokacijsko informacijo lahko poda vsaka fizična ali pravna oseba, tudi če ta ni lastnik nepremičnine. Lastništvo namreč ni pogoj za izdajo lokacijske informacije, mora pa v vlogi navesti, zakaj to lokacijsko informacijo potrebuje. V primeru, ko se posameznik odloča za nakup nepremičnine oz. zazidljivega zemljišča, na katerem namerava graditi, je priporočljivo, da lokacijsko informacijo pridobi od prodajalca, skupaj z ostalimi dokumenti o parceli.
POLAK ŠTEFKA s.p.
Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki
Tel: 03 588 50 65, gsm: 051 607 337. fax: 03 891 51 90
E-mail: betonski.izdelki.polak@siol.net, http: www.stresniki-polak.si
55 LETNA TRADICIJA. KVALITETA. TRAJNOST.
Betonska strešna kritina POLAK je izdelana po najsodobnejši švedski tehnologiji, preizkušena je v ekstremnih skandinavskih razmerah. NOVO: Na voljo ves dodatni material za streho (snegobrani...) NOVO: Strešnik POLAK antik Izdelujemo vse dodatne elemente Lasten prevoz z razkladanjem
POMLADNA AKCIJA DO RAZPRODAJE ZALOG.
Na slovenskem in svetovnem trsu so JUTEKSOVE PVC TALNE OBLOGE uveljavljene in priznane zaradi opazno modernega designa in kakovosti že vrsto let. Skrbno izbrani vzorci izdelani do najmanjših podrobnosti so moderni, klasični, fantazijski,naravni in prihajajo v pisani paleti različnih barvnih odtenkov. Juteksov redni proizvodni program obsega PVC talne obloge širine 2, 2,5, 3, 3,5 in 4m, ki so praktične za čiščenje in vzdrževanje. Kakovost je prilagojena različnim namenom uporabe - od dnevno bivalnih prostorov do zelo obremenjenih prostorov.
Zadnja leta JUTEKS pospešeno razvija t.i. komercialne PVC TALNE OBLOGE in ponuja 5 različnih kolekcij za zelo obremenjene prostore,ki se odlikujejo s svojo dolgotrajno vzdržljivostjo, odpornostjo, obstojnostjo in ponujajo pestro barvno paleto vzorcev.
Še posebej velja izpostaviti KOLEKCIJI SAFESIDE in MEGA, ki se odlikujeta z dodatnim sistemom antimikrobne zaščite in posebno odpornim zaščitnim premazom. Talne obloge SAFESIDE in MEGA lahko polagamo v stanovanjske kakor tudi poslovne in lažje industrijsko obremenjene prostore (kot npr. čakalnice, skladiščni prostori, proizvodni prostori -finomehanična/elektronska industrija ...)
JUTEKS
Proizvodnja talnih oblog, d.d.
Ložnica 53 a, 3310 Žalec Tel.: 03/ 71 20 700 Fax.: 03/ 71 20 755 e-pošta: juteks.zalec@juteks.si Internet: http://www.juteks.si
«JUTEKS
Salon talnih oblog Žalec
Hmeljarska ulica 3, 3310 Žalec Tel.: 03/ 71 20 757, 71 20 759
	l B K	| Izdelujemo tudi vse vrste betonskih in opažnih zidakov ter dimnike.
		

Stavbno pohištvo
Odločitev o nakupu novega stavbnega pohištva je zelo pomembna, zato si morate za pravilen izbor vzeti čas in dobro premisliti, kaj vam ustreza, da boste na koncu kar najbolj zadovoljni. Stavbno pohištvo je namreč ključnega pomena za delovanje vsake zgradbe. Pravilno izbrani materiali pa bodo omogočili varno in ekonomično uporabo. Pomemben je seveda tudi videz in izbrani materiali, saj stavbno pohištvo močno zaznamuje vsako zgradbo. Je ključni dodatek k zidanim elementom. Ustrezno izbrana okna, vrata, ograje in drugi elementi lahko zgradbo polepšajo in ji dajo značilen in unikaten videz.
Ko gradimo hišo, je vgradnja stavbnega pohištva prav poseben dogodek, saj ji takrat damo končno podobo, ki naj bi jo naslednje poteze le še lepšale in bogatile. Z vgradnjo oken in vrat se odprtine v steni zapirajo in notranjost postaja toplejša in s tem tudi prijetnejša. Tudi zunanjost postaja vse bolj podobna končnemu videzu.
Okna bistveno vplivajo tako na zunanjo podobo hiše kot tudi vseh notranjih prostorov. Njihova velikost in položaj se določita že v arhitekturi. V zadnjem času so popularne vse večje in večje površine oken. Nekatere hiše imajo že cele steklene stene. Seveda pa takšne površine ne prinašajo le prednosti, ampak tudi slabosti. Prav tem moramo pred odločitvijo posvetiti posebno pozornost.
Pri izbiri oken je zelo pomemben okvir oken. Okvirjev je veliko, lahko so klasični leseni, plastični ali aluminijasti, lahko pa so tudi različne kombinacije teh materialov. Vsi imajo svoje prednosti in slabosti, zato bo najbolje, da jih prilagodite videzu stavbe in svojim življenjskim navadam. Tudi zasteklitev je kar nekaj. Dandanes so običajna termopan okna z dvema stekloma in plinskim polnjenjem. Seveda ne manjka tudi tro-slojnih oken, ki so precej bolj toplotno izolativna, a tudi težja.
Vhodna vrata prav tako predstavljajo enega pomembnejših elementov celotnega objekta. Ker so osrednji del vsakega vhoda, je zelo pomembno, da izberemo kakovostna vrata estetskega videza. Glavne naloge vhodnih vrat so poleg tega, da ločijo zunanjost od notranjosti hiše, njihova protiv-lomna in protipožarna varnost, tesnjenje, zvočna in toplotna izolacija.
PE LJUBLJANA Tel.: , 138
PE MARIBOR al.: 02/331-7445
PF 3i<EŽICE Tel.: 0714- 225
PI W,
Tel.: 04/231-5995
QucalD
kakovost, udobje in zc
<KBE
okna • vrata • senčila
JE
DURAL d.o.o., Celjska cesta 39, 2380 Slovenj Gradec, tel.: 02/881 -2240 www.dui .si
CMCelje
CESTE MOSTOVI CELJE d.d.
Družba za nizke in visoke gradnje
Gradimo za vas!
DftCTA WE I CM IC
V ponudbi naših storitev boste gotovo našli, kar potrebujete. Pokličite nas in skupaj bomo našli najboljšo rešitev!
Po vaših željah poskrbimo za:
• obnovo in vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov • obnovo kopalnic • montažne sisteme • adaptacijo in rekonstrukcijo objektov • obnovo in vzdrževanje hišnih instalacij • strojno pometanje cest, pločnikov, parkirišč, hal in drugih površin ter čiščenje kanalizacij • obnovo krajevnih cest, trgov, pločnikov in zunanjih ureditev ob objektih • sanacijo asfaltnih površin vključno z obnovo cestno prometne signalizacije • storitve z raznimi vrstami gradbenih in komunalnih strojev (izkopi, planiranje, nakladanje, odvozi, ipd.)
VRTNARSTVO
GRADNJE
Koroška cesta 40 A, 3320 Velenje, www.pup.si,¡nfo@pup.sl tel.: 03/896-87-00, fax.: 03/896-87-60
_POP_
Scudenmac&efi
JU
'H^LS
Garažna vrata
Sekcijska garažna vrata so konstruirana tako, da se odpirajo in zapirajo navpično, s čimer prihranite dragoceni prostor pred garažo in lahko svoje vozilo parkirate neposredno pred garažo. Vrata so iz vroče pocinkane pločevine in so temeljno prašno barvana v odtenku bele (RAL 9016), za doplačilo pa lahko izbirate tudi med dodatnimi desetimi atraktivnimi barvami iz barvne lestvice RAL. Sekcijska garažna vrata so na voljo v različnih vzorcih in jih je moč opremiti tudi z okni.
Klasična dvižna garažna vrata nemškega proizvajalca Novoferm so primerna za enojne in dvojne garaže. Na voljo so v različnih barvah, standardni bar vi sta bela (RAL 9016) in rjava (RAL 8014). Polnilo garažnih vrat je iz jekla,
vzorec pa je lahko navpični, vodoravni, kasetni ali ribja kost.
Vsaka dvižna garažna vrata so na voljo tudi v izvedbi s prehodnimi vrati v njih samih, lahko pa
dobite tudi stranska vrata, ki so enakega videza kot garažna vrata.
Vsaka dvižna garažna vrata je moč opremiti s pogonom na daljinsko upravljanje.

MIZARSTVO KOVAČ
LJublJa 55,3330 Mozirje tel.: 03/839 46 46 delovni čas:
8.00-13.00; 15.00-18.00 sobota 8.00 -12.00
ftpOŠTAJ N E R
Novosti v ponudbi:
Dtopclom
skupina
Za male in velike mojstre.
www.postajner.si,www.topdom.si
sanitarna oprema, keramične ploščice, vse za vrt
Zanesljivo NAJUGODNEJŠE CENE daleč naokoli
Odlično založena trgovina z gradbenim materialom
Izdelava oken in VFat po meri. Odkup hlodovine.
LATEX LEZISCA • ANATOMSKI VZGLAVNIKI • HITOFLEXI
• KASMIR MERINO POSTELJNINA • POSTELJE IZ MASIVNEGA LESA
Izberite ležišče po svoji meni:
•	Vsak človek je drugačen in dobro boste spali le na
ležišču, ki je prilagojeno vaši konstituciji
•	Pred nakupom naj vam strokovnjak utemelji, zakaj je določeno ležišče primerno za vas
•	Preden se dokončno odločite za nakup, preizkusite izbrano ležišče za teden ali dva
•	Izogibajte se slabim materialom
•	Ne pozabite na primeren vzglavnik in ustrezno letveno dno
HITEX
Zdravo spanje
NC-VELENJE, Kidričeva 2b tel.: 03 / 587 1 7 70
Schneider S.P.
Stražišče 5, 2391 Prevalje
Schock
Preprosto gradimo bolje
iKrimragni ilnisei se odločamo:
*	gradili bomo kvalitetno
*	gradili bomo varčno
Zaradi nihanja zunanje in notranje temperature se pri balkonih pojavi TOPLOTNI MOST. Posledica nastanka tega toplotnega mostu je nastanek kondenzacije, razvoj glivic in pojav plesni v stanovanju, poškodba objekta in kar je največji problem »izguba toplotne energije«.
Zakaj bi torej pozimi ogrevali še balkon?
Leta 2002 je bil v Sloveniji sprejet ZAKON 0 ENERGIJSKI VARČNOSTI; direktiva je gradnja brez toplotnih mostov, kar bo pogoj za pridobitev energijske izkaznice.
Pri nas vam ponujamo najboljšo rešitev in sicer ELEMENT IS0K0RB. Ta element imenujemo izolativno nosilni element. Z njegovo vgradnjo med ploščo balkona in notranjo ploščo smo ju termično ločili in ni več potrebe po oblaganju balkona.
L
J
Torej: pri prvih dveh odločitvah vam pomagamo mi!
Pokličite nas na telefon: 02/ 82 23 979 ali 040 652 113 (ga. Anita).
Vabimo Vas, da nas obiščete na sejmu NIEGRA v Gornji Radgoni od 1.4. do 5.4.2008 (hala A, razst. prostor 131).

GRADBENA PRILOGA
Redna vzdrževalna dela na hiši
Redna vzdrževalna dela na objektih so pleskanje notranjih sten in fasade, obnova tlakov, zamenjava dotrajane kritine in inštalacij, zamenjava oken in vrat, vgraditev senčil..., vse to, kar lahko opravimo z obrtnimi mojstri in v lastni režiji. Vzdrževana dela so tista, ki ne povečujejo volumna in kapacitete objekta, pri katerih ni posegov v nosilno konstrukcijo in spremembo fasade, temveč gre za ohranjanje enakega stanja in videza objekta. Za redna vzdrževana dela ne potrebujemo gradbenega dovoljenja.
NLB Stanovanjski kredit že od EURIBOR +1,50 %*
s *
Tudi vi potrebujete več prostora?
NLB Stanovanjski kredit je hitra in preprosta pot do nakupa, gradnje ali obnove vašega doma. Pridobite ga lahko v vrednosti do 100 % investicije, mladi ga lahko odplačujete tudi do 30 let. Ne izgubljajte časa, preverite podrobnosti pri svetovalcih v NLB Poslovalnicah. Svetovanje je brezplačno, priložnost ugodna.
Ugodne akcijske pogoje NLB Stanovanjskih kreditov lahko izkoristite
do 30. junija 2008. Za več informacij lahko tudi pokličete na telefonsko številko 080 15 85 ali obiščete www.stanovanjskikredit.si.
NLBO Skupina
www.stanovaniskikredit.si

*Ponudba velja za kredite v EUR, za kreditojemalce, ki najamejo NLB Stanovanjski kredit za dobo do 10 let in imajo NLB Osebni račun, nanj prejemajo plačo ali pokojnino vsaj 6 mesecev in imajo sklenjeno NLB Varčevanje (NLB Vita, NLB Postopno varčevanja, NLB Depozit, NLB Skladi -varčevalni načrt) najmanj 3 leta ali ob odobritvi kredita hkrati sklenejo eno od NLB Varčevanj ali pa so tako varčevanje sklenili v obdobju od oktobra 2007 do dneva odobritve kredita za dobo najmanj 3 let oz. NLB Depozit za najmanj 1 leto in sklenejo življenjsko zavarovanje za primer smrti kreditojemalca pri NLB Viti in znesek kredita je večji od 30.000 EUR. Ponudba omenjene obrestne mere in dodatno tudi polovičnih stroškov odobritve NLB Stanovanjskega kredita velja tudi za NSVS varčevalce, ki ob najemu NLB Stanovanjskega kredita, hkrati najamejo tudi kredit po NSVS pogojih. Ponudba velja do 30. 6. 2008. Efektivna obrestna mera (EOM) je 6,18%. Izračun EOM je narejen na dan 5.3.2008 in je informativne narave. Pri izračunu je upoštevan kredit v višini 31.000 EUR, zavarovan z zastavo nepremičnine, stroški odobritve brez cenitve nepremičnine, dobo odplačila 10 let, z obrestno mero 6M Euribor + 1,50 %, za kreditojemalca z NLB Osebnim računom, na katerega prejema plačo ali pokojnino vsaj 6 mesecev, posluje z NLB Plačilno kartico in varčuje najmanj 3 leta, kredit pa bo odplačeval preko pooblastila z računa NLB. EOM se lahko spremeni, če se spremenijo stroški odobritve, stroški zavarovanja, dan in mesec črpanja kredita.
Tudi vi potrebujete več prostora?
Ne izgubljajte časa in storite to z NLB Stanovanjskim kreditom! Izkoristite strokovne nasvete kreditnih komercialistov v NLB Poslovalnicah. Izbirate lahko med krediti v evrih ali švicarskih frankih.
NLB Stanovanjski krediti niso namenjeni le velikim investicijam. Z njimi lahko financirate tudi večja ali manjša obnovitvena dela, vse od prestavitve stene v vaši dnevni sobi do zamenjave ploščic v kopalnici.
Ima NLB trenutno kakšno akcijsko ponudbo?
Seveda, do 30. junija 2008 smo v NLB pripravili posebno ponudbo NLB Stanovanjskih kreditov z zelo ugodno obrestno mero in sicer že od Euribor + 1,50 %*. Primer izračuna:
Znesek	31.000 EUR
Doba vračanja	10 let
Obrestna mera	6M EURIBOR + 1,50 %
Začetna mesečna obveznost	342,45 EUR
Stroški odobritve	175,26 EUR
Zavarovanje	zastava nepremičnine
EOM**	6,18 %
Ali imajo mladi kreditojemalci posebno ugodnost?
Mlajšim od 45 let omogočamo odplačevanje NLB Stanovanjskega kredita celo do 30 let, če je kredit zavarovan z zastavo nepremičnine.
Kako visoki so stroški, če kredit istočasno najema več kreditojemalcev za isti namen?
Nakup ali gradnja nepremičnine je pogosto družinski projekt, v katerem sodeluje več članov skupnega gospodinjstva. V NLB v primeru, ko več
kreditojemalcev sočasno najema kredit za isti namen, zmanjšamo višino stroškov odobritve kredita vsakemu od kreditojemalcev. Hkrati pa vsem kreditojemalcem omogočimo najem kredita po enotni obrestni meri.
Ali obstaja možnost življenjskega zavarovanja za čas odplačila kredita?
V	NLB svojim kreditojemalcem priporočamo sklenitev življenjskega zavarovanja za čas odplačevanja kredita pri življenjski zavarovalnici NLB Vita d.d. Življenjsko zavarovanje se sklene sočasno ob najemu kredita, brez dodatnih poti. V primeru smrti se dolg poravna z zavarovalne police, tako da družina in dediči niso obremenjeni z dolgom.
Kako do dodatnih informacij o ponudbi NLB Stanovanjskih kreditov?
V	NLB vas vabimo, da obiščete našo spletno stran www.stanovanjskikredit.si, pokličete brezplačno telefonsko številko 080 15 85 ali obiščete najbližjo NLB Poslovalnico.
*Ponudba velja za kreditojemalce, ki najamejo NLB Stanovanjski kredit v EUR za dobo do 10 let in imajo NLB Osebni račun, nanj prejemajo plačo ali pokojnino vsaj 6 mesecev in imajo sklenjeno NLB Varčevanje (NLB Vita, NLB Postopno varčevanja, NLB Depozit, NLB Skladi -varčevalni načrt) najmanj 3 leta ali ob odobritvi kredita hkrati sklene eno od NLB Varčevanj ali pa so tako varčevanje sklenili v obdobju od oktobru 2007 do dneva odobritve kredita za dobo najmanj 3 let oz. NLB Depozit za najmanj 1 leto in sklenejo življenjsko zavarovanje za primer smrti kreditojemalca pri NLB Viti in znesek kredita je večji od 30.000 EUR. Ponudba omenjene obrestne mere in dodatno tudi polovičnih stroškov odobritve NLB Stanovanjskega kredita velja tudi za NSVS varčevalce, ki ob najemu NLB Stanovanjskega kredita, hkrati najamejo tudi kredit po NSVS pogojih. Ponudba velja do 30. 6. 2008. **Efektivna obrestna mera (EOM) je informativna in je izračunana na dan 5.3.2008. Pri izračunu je upoštevan kredit, zavarovan z zastavo nepremičnine, stroški odobritve brez cenitve nepremičnine, z obrestno mero 6M Euribor + 1,50 %, za kreditojemalca z NLB Osebnim računom, na katerega prejema plačo ali pokojnino vsaj 6 mesecev, posluje z NLB Plačilno kartico in varčuje najmanj 3 leta, kredit pa bo odplačeval preko pooblastila z računa NLB. EOM se lahko spremeni, če se spremenijo stroški odobritve, stroški zavarovanja, dan in mesec črpanja kredita.
nlbO
www.nlb.si
Promocijsko besedilo
Strešne kritine
Streha je del našega doma, za katerega si želimo, da bi nam dolgo in dobro služil, zato se moramo pred nakupom čim bolje informirati. Le tako bomo izbrali najprimernejšo kritino za svoje potrebe, zmožnosti in želje ter s tem mirno uživali pod svojo streho. Za izdelavo kritine proizvajalci uporabljajo najrazličnejše naravne in umetne materiale.
Danes je v poplavi ponudnikov in tipov kritin zelo težko najti optimalno kritino za ostrešje. Življenjska doba strehe naj bi bila več deset let, zato je pomembno, da izberemo pravo kritino in pravo ostrešje glede na podnebje in tip objekta. Danes je streha mnogo več kot le zaščita pred padavinami, saj mora izpolnjevati tudi estetska merila.
Streho je treba menjati, ko ji poide njena življenjska doba, včasih pa tudi po hujših vremenskih razmerah (toča, vihar ...). Kvalitetne kritine zdržijo preko 30 let, vendar se pogosto pojavijo težave že mnogo prej. Najbolje se je posvetovati s strokovnjakom, ki na osnovi prepe-relosti kritine in morebitnega zamahovanja presodi, ali je treba kritino menjati. Prav je, da čim prej zamenjate tudi strešne kritine iz azbestnega cementa, ki so bile vrsto let zelo iskane zaradi ugodne cene, trpež-nosti in teže, a so izjemno škodljive za okolje, to stanje pa se z leti obrabe le še slabša. Danes so najbolj iskane opečnate (Tondach, Creaton ...), betonske (Bramac), jeklene (Metro, S-metal, Gerard, Hosekra ...) inbi tumenske(T egola...)
PREKRIVANJE STREH z različnimi kritinami
mmitm,
X j f fttttiti ¿ ' i
111 : :. t r i c p
. .ír.f. V T, _
i V
^GERARD
KleparstvolVRES
03 58 86 188, 041 644 323
www.kleparstvovresicom
Ï isola
Powertekk f
CREATON
NARAVNO "VODILNO"'>L_J
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE
mm¡
•	gradbeni material
•	barve in laki vijaki in okovje izolacije • bela tehnika
Centralno ogrevanje
V velikem delu Šaleške doline je toplovodno centralno ogrevanje že nekaj desetletij standard za večino domov, saj je marsikje toplovod pripeljal že ogreto vodo do domov. Vprašanje pa je, kako toploto iz centralnega dela širimo po prostorih. Pri nas je zaradi ugodne cene medij prenosa večinoma voda, v svetu pa v zadnjem času postaja vedno bolj popularen tudi zrak. Govorimo o toplozrač-nem ogrevanju (poznali so ga že Rimljani), ko se zrak ustrezno ogreje in po možnosti tudi navlaži, nato pa se po ceveh vpihuje v prostore. Tako imaš v enem zamahu rešeno ogrevanje, prezračevanje in hlajenje. Vendar pa
zrak prevzame zelo malo energije v primerjavi s tekočimi mediji. Zato so potrebni precej večji pretoki kot za navadno zračenje. Še ena slabost tega sistema je, da se po ceveh za vpihovanje začne nabirati nečistoča, ki joje zelo težko očistiti. Seveda za ogrevanje lahko uporabljamo tudi električno energijo, sončne kolektorje, a to so največkrat le dopolnila h klasičnim načinom.
Kašno ogrevanje bomo uredili po hiši ali stanovanju, je seveda tudi precej odvisno od naših želja in pričakovanj. Bo to le radiator-sko ali talno ali morda mešanica obeh. V igri je lahko tudi stensko ogrevanje, ki naj bi združevalo prednosti talnega in radiatorskega, pa še ohlajati zna. Vsi imajo svoje prednosti in slabosti in odločitev gotovo ne bo lahka. Vsekakor bo najbolje, če svojemu projektantu razložite želje in način življenja v prostorih ter tako skupaj poiščeta najboljšo rešitev.
Inteligentne elektroinštalacije
V našem bivalnem okolju se srečujemo z vedno večjim številom električnih naprav in sistemov. Pri tem je značilno, da vsak sistem deluje drugače, drugačne so zahteve za napajanje in upravljanje. Klasična elek-troinštalacij a tako množico naprav in funkcionalnosti vse težje obvladuje, uporabniku pa nudi manj varnosti, saj razdrobljen sistem električnih inštalacij povečuje medsebojne vplive, verjetnost napake in požarno ogroženost.
Inteligentna elektro inštalacij a je novost, pri kateri se upravljanje in nadzor izvaja po enotnem vodilu. Sistem je razdeljen v napajalni del, preko katerega se porabniku dovaja energija in krmilni del, preko katerega je porabniku zagotovljena možnost krmiljenja. Sistem zmanjšuje stroške porabe energije in stroške delovanja in je okolju prijaznejši. Dodatno prednost predstavlja prihranek pri začetni naložbi zaradi lažjega projektiranja in manjšega števila vodnikov. To pa izboljša tudi požarno varnost. Priklop novih naprav je enostaven, saj jih preprosto priklopimo na isti vodnik. Funkcije sistema inteligentne elektroinštalacije so lahko:
-	upravljanje notranje in zunanje osvetlitve, bodisi lokalno po posameznih prostorih ali časovno glede na količino dnevne svetlobe v posameznem delu dneva;
-	daljinsko vodenje in nadzor naprav kot so računalnik, televizor, internet, telefon,...;
-upravljanje ogrevanja, klimatizacije in prezračevanja, ločeno po prostorih v objektu;
-javljanje protivlomnih in protipožarnih sistemov;
-	nadzor prisotnosti in pristopa v objekt ter prikaz stanja odprtosti vrat in oken;
-	nadzor konice električne energije.
Naložba pri inteligentnih elektroinštalacijah je sicer za okoli 30 % višja od naložbe za izvedbo klasičnih elektroinštalacij, a so njene prednosti očitne, večinoma pa se tudi povrne že v nekaj letih.
Nadomestna gradnja
Pojem nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta. Če je v prostorskem aktu navedeno, da se lahko izvaja samo nadomestna gradnja, to ne glede na določbe v prostorskem aktu pomeni, da se lahko obstoječi objekt odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu.
Za nadomestne gradnje se lahko izreče inšpekcijski ukrep nelegalne gradnje, če objekt, ki se nadomešča, pred začetkom uporabe nadomestnega objekta ni bil odstranjen.
Financiranje vozil, opreme in nepremičnin.
MLB® Leasing
NLB Leasing Velenje, d.o.o. Tel: 03 899 53 13, 899 53 12
PE Velenje, Cesta Simona Blatnika 16,3320 Velenje. Tel. 03/ 89 19 290, GSM: 051/ 340 381
Največja ponudba elektrotehničnega materiala
:: kabli in žice :: stikala in varovalke :: razsvetljava in žarnice :: elektroinštalacijski materiali
www filfiktronabava si

GRADBENA PRILOGA


Stanovanjski krediti z ugodno obrestno mero
Pri najemu stanovanjskega hipotekarnega kredita v evrih ali švicarskih frankih vam poleg ugodne obrestne mere ponujamo možnost odplačila do 30 let in 50-odstotni popust pri stroških odobritve. Če se odločite za kredit v evrih, ga lahko najamete v višini do 90 odstotkov vrednosti zastavljene nepremičnine*. Pri novogradnji ali prenovi pa nudimo možnost do 100-odstotnega izplačila kredita v gotovini.
* Ponudba velja za kredite v evrih, ki so zavarovani s hipoteko in namenjeni nakupu nepremičnin. Banka si pridržuje pravico, da po lastni presoji lahko tudi odkloni odobritev kredita v višini 90 odstotkov vrednosti zastavljenih nepremičnin oz. odobri ustrezno nižji znesek kredita glede na tržno vrednost nepremičnin, njihovo likvidnost in lokacijo v skladu z bančno interno oceno.
WWW.UNICREDITBANK.SI
UniCredit Bank
Aquavallis sistemi
Nanočista voda!
Revolucionarni nanofiltracijski sistemi za preprečevanje vsebnosti virusov, bakterij, težkih kovin in drugih škodljivih snovi v pitni vodi. O čem govorimo? O sistemih, ki jih lah ko upo ra bi mo v vsa kem objektu in na vsaki pipi s pitno vodo. AquaVallis sisteme lahko uporabimo za osebno, hišno in tudi industrijsko rabo! Rezultati in testi kažejo 1000-krat boljši učinek, kot ga zahtevajo veljavni predpisi o pitni vodi. Sistem je uporaben brez dodatne energije in ne povzroča padcev tlaka.
V podjetju HTZ Velenje, skupina AquaVallis testira in razvija ter prodaja svetovno inovacijo tako imenovane nano filtracij ske sisteme. Želja celotne skupine je po dvigu nivoja zdravja vseh prebivalcev tudi tistih, ki živijo na bolj ogroženih področjih, kjer čista pitna voda že postaja dragocenost.
Predpisi, ki temeljijo na 99,99% čistosti vode vam ne zagotavljajo, da v vaši vodi ni bakterij, virusov in težkih kovin. Tudi kloriranje vode
vam tega ne zagotavlja, daje vam le še dodaten okus po kloru. Zato je čas, da za čistost vode, ki jo pijete, poskrbite sami - v sodelovanju z nami in našimi najsodobnejšimi, znanstveno dokazanimi in praktično preizkušenimi dosežki. Rezultati kažejo, da po vgraditvi sistema AquaVallis, iz vaše pipe priteče nano čista voda - voda, iz katere so odstranjeni škodljivi delci nano dimenzij: virusi, bakterije, težke kovine.
Večini priporočamo podpultne sisteme na eni pipi. Vsekakor ponujamo tudi sisteme s pitniki, ki ji sami vzdržujemo.
Če se želite priključiti večji skupini uporabnikov in nekaj narediti za zdravje smo pravi naslov. Preizkusite kako čista in zdrava je vaša pitna voda! Ponujamo vam namreč enomesečno montažo, AquaVallis filtracijskega sistema, ki poleg izboljšanega okusa v vaši pitni vodi skrbi predvsem za vaše zdravje! V kolikor s testom ne boste zadovoljni sistem odstranimo brez stroškov. V kolikor se odločite za nakup, vam za ome njen sis tem zagotovi mo akcijsko ceno! Filtrirano vodo s filtri AquaVallis lahko pijete tudi
takrat, kadar niste prepričani o neoporečnosti zajetja vaše vode. Skupina AquaVallis skrbi za vas in vam redno sporoča datume za zamenjavo filtrnih vložkov in zanje tudi poskrbi. Pokličite nas na brezplačno telefonsko številko 080 81 89.
Vključena znanstvena sfera je presenečena nad enostavno rešitvijo in njeno učinkovitostjo ki jo lahko kadarkoli preverite z neodvisnimi testi, kijih v Sloveniji izvajajo.
Bodite vsaj 99,999999 % prepričani v neopo reč nost vaše vode!

RAD/0
veteNje
MS® POkilADNA
—
Popusti, hitri krediti, takojšnja dobava!
A
G4MNr
ABPTOBA SPALNIC D0RINA ifl)NA POSTELJA D0RINA DIM. 140X200 IN 90X200
Pohištvena industrija d.d. Polzela, Polzela 176 a. Industrijska prodajalna Tel.: 03/ 70 37 130,70 37 131, e-pošta: info@garant.si, www.garant.si
"»HAS
Uporabimo prave barve
Barve so vpete v naše življenje na več načinov. Dr. Trstenjak je v eni svojih knjig zapisal: Človek barve predvsem uporablja, da sam sebe prikazuje v različnih barvah in tako pokaže, kdo je. Človek pa sebe z barvami tudi izraža: vsa umetnost vseh časov je priča tega človekovega izražanja.
Človek lah ko s pro stim oče som zazna 2000 različnih barvnih odtenkov. Barve se nam prikazujejo v neštetih različnih oblikah, pojavih.
Ljudje imamo zelo oseben odnos do barv. Toda če poznate pomen barv, ter to, kako vplivajo na duševno in telesno počutje, znate izbirati prave odtenke za svoja oblačila, dom, delovno okolje in vrt. S tem doseže-te blaginjo, uspeh, osebno rast, začnete se bolj ceniti in vaša ustvarjalna energija se poveča.
Barve v življenju in tako tudi v našem bivalnem okolju na nas delujejo različno. Njihovo delovanje je odvis no že od tega, ali je dolo če na barva na tleh, na stenah ali na stropu. Kljub temu so raziskovalci postavili nekaj posplošenih pravil.
RDEČA
izraža vitalnost, moč, toploto, udobje, čutnost, odločnost, prijateljstvo, pogum, samo zavest, pa tudi nemir, jezo in nestrp nost.
ROŽNATA
čustveno pomirja, prinaša toplino, prijaznost, obzirnost, nesebično ljubezen, lahko tudi nedotakljivost.
ORAN ŽNA
toploto, prepričanost vase, navdušenje, ustvarjalnost, zabavnost, živahnost, poživitev, smeh in veselje, šalji-vost in neodvisnost.
RUMENA
poživitev, veselje, svetlost, spodbujanje k razmišljanju, logiki, vpliva na inteligenco, urejenost, optimizem, jasnost misli, strah.
ZELENA
skladnost, umska in telesna sprostitev, umirjenost, naravnanost, mirnost, pomiritev, uravnoteženost, iskrenost, prepričanost, svoboda,
Po Feng Suju si lahko sobo opremite s tistimi barvami, ki pomagajo uresničiti določene cilje.
RDEČA: sreča, slava ORANŽNA: moč RUMENA: veselje ZELENA: rast MODRA: mirnost VIJOLIČASTA: bogastvo ROZA: ljubezen ČRNA: modrost RJAVA: stabilnost
zadovoljstvo, delitev z drugimi, samoobvladovanje, radodarnost.
MOD RA
hladnost, očiščenja, sprostitev, umska pomiritev, spokojnost, mir in modrost, brezmejnost morja in neba, čutnost, upanje, zaupanje, zvestoba, prilagodljivost, gotovost, sprejemanje.
SIVA
neodvisnost, samostojnost, ločenost od drugih, osamljenost in samokritičnost.
SRE BR NA
spremenljivost, uravnoteženost, skladnost, ženskost, čutnost.
ZLATA
modrost, razumevanje, moč, visoki ideali in izobilje.
RJAVA
hranljivost, zemeljskost, opora, umikanje v samoto, ozkosrčnost in preobremenjenost s predsodki.
Največji izbor - najnižje cene - Lesnina Leveč!
nikoLi sam
'107,8:
Ekotrade
EKOTRADE d.o.o. Otiški vrh 53
2373 Šentjanž pri Dravogradu
tel.: 02 8786797
faks: 02 8786796
E-pošta: prodaja@ekotrade.si
www.ekotrade.si
SKRIVNOSTI UDOBJA
Oblikovanje zadosti naravni potrebi po varnem in prijetnem počutju. Oblazinjeno pohištvo, kljub svoji raznolikosti v materialih in barvah, daje rezultat harmonije. S kakovostjo, prefinjenostjo in dovršenostjo svojih izdelkov se lahko kosamo z največjimi konkurenti. Naše sedežne garniture ustvarjajo občutek topline in domačnosti. Na voljo so vam v vseh večjih salonih po Sloveniji, za vas nabližja sta Lesnina Leveč in Hoče.
BOGATA PONUDBA
V TRGOVINI Vas čaka bogata ponudba blaga za zavese, blaga za dekorativne zavese, na policah pa poleg gotovih zaves najdete tudi okrasne blazine, prešite odeje in vzglavnike, posteljnino in odeje, pregrinjala, brisače, kuhinjske krpe, predpasnike, prte, sedežnike ... skratka vse za dom
BOGATA PONUDBA
Ob nizkih in vsem dostopnih cenah, vam ponujajo tudi ugodne plačilne pogoje (kartice,...), pri večjih nakupih in plačilu z gotovino pa vam odobrijo popust po dogovoru. Kupcem nudijo BREZPLAČNO šivanje zaves, pri izbiri pa Vam prijazno svetujejo in pomagajo njihove prodajalke.
Trgovina Dom zaves je namenjena predvsem končnemu potrošniku, ponudbo pa širijo tudi na večje prodaje (gostišča, šole, hoteli...)
NOVOST V PONUDBI
- pmailirana nnsnrla Fmn na kilniramp
Izberite udobje ... SEDEŽNE GARNITURE EKOTRADE!

GRADBENA PRILOGA
Senčila
Senčila so zelo pomemben del naših oken, balkonov, teras in steklenih površin nasploh. Osnovni funkciji senčil sta senčenje in s tem hlajenje prostora ter varovanje pred nezaželenimi pogledi iz zunanjosti. Nekatere vrste nam nudijo tudi zvočno in toplotno izolacijo, kar nam pozimi prihrani veliko denarja.
Polkna
na vaši hiši niso le izročilo tradicije in lep okras, ampak tudi njena zaščita. Varujejo vas pred vetrom, dežjem, soncem in nepo-
Roloji
nadometni in podometni so odlična zaščita proti sončni svetlobi, hkrati pa tudi zvočna izolacija.
vabljenimi gosti. Prijetno se vklap-ljajo v stil vaše hiše in dajejo z vašo izbiro barve in oblike domu povsem oseben značaj. Proizvajalci jih nudijo v različnih barvah in seveda tudi različnih materialih (les, umetne mase, aluminij ...)
Nadstandardno zavarovanje stanovanja in opreme po konkurenčni ceni. Odslej tudi z asistenco doma!
0MG
d.o.o., Praprotnlkova 35 3330 MOZIRJE Tel.: 03/ 839 03 60 Fax: 03/ 839 03 61 E-mail: asc2000@slol.net
TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE
Prodaja, montaža in servis
Delovni čas: vsak delovnik od 7h - 17h, sobota od 7h - 12h
-	talno ogrevanje
-	toplotne črpalke
-	kotli za biomaso
-	solarno ogrevanje
Izkoristite moč sonca za pripravo sanitarne vode
Instalacije za ogrevanje In vodovod
Kotli na biomaso za čisto Izgorevanje
modernim fasadam. Primerno je za notranjo ali zunanjo montažo.
Lamelne žaluzije
Žaluzije
zunanje in notranje: so zaščita pred sončno svetlobo in nezaželenimi pogledi v bivalne prostore. Omogočajo regulacijo svetlobe. Namestitev je mogoča na vse vrste
Vgradnja rolet poteka pri gradnji stavbe pod nosilno preklado oken ali naknadno kot dodatna instalacija k oknu.
Screen senčila
je moderni rolo z visokokvalitet-nim platnom. Pristoji predvsem
so primerne za senčenje balkonov, izložbenih oken in vhodov.
Brisoleji
Predstavljajo enega najatraktivnejših sistemov za upravljanje mikroklime objekta. Lahko se montirajo vertikalno ali horizontalno. Pravilno postavljeni čez cel dan preprečujejo vdor sončnih žarkov in s tem segrevanje prostora.
so namenjene dekoraciji prostorov in estetski zaščiti pred sončno svetlobo.
Markize
oken. Na razpolago so vam zunanje in notranje žaluzije v široki barvni paleti. Težavo povzroča predvsem njihovo čiščenje.
Pliseji
so primerni za senčenje vseh oken, vključno s strešnimi okni in zimskimi vrtovi.

Naložbe, urejanje okolja, geodetske storitve d.o.o
Koroška cesta 62b, 3320 Velenje Tel.: 03/ 899 66 40, Fax: 03/ 899 66 35 E-mail: info@pvinvest.si
podjetniško svetovanje nakup in prodaja nepremičnin gradbeni nadzor gradbeni inženiring pridobivanje nepovratnih sredstev izdelava investicijskih elaboratov geodetski upravni postopki inženirska geodezija
Po samostojni poti stopamo z bogatimi izkušnjami.
www.rgp.si
Use
MOKRE BETONSKE MEŠANICE
V naši betonarni, ki se nahaja na območju NOP (poleg Premogovnika Velenje) lahko dobite širok spekter mokrih betonskih mešanic, ki jih na vašo željo pripravimo tudi po posebnih recepturah. Cenik si lahko ogledate na www.rgp.si Za vse dodatne informacije pokličite: 03 896 63 61
__ ^^	RGP d.o.o.
llSS	Rudarska 6, SI - 3320 Velenje
——— jKjMet,	tel.: + 386 (0)3 8982 170
(ax.: + 386 (0)3 5869 152
HO 9001 0411 BO 14001 E-074 OHSAS 1(001 H-003
RUDARSKE GRADBENE STORITVE
izgradnja podzemnih prostorov, statične ojačitve objektov, geotehnična dela, jet grouting, minerska dela, vrtanje, projektiranje in tehnično svetovanje ...
PROIZVODNJA KAMENIH AGREGATOV
proizvodnja kamenih agregatov,
rušenje objektov, reciklaža gradbenega materiala...
PROIZVODNJA GRADBENEGA MATERIALA
proizvodnja suhih in mokrih betonskih mešanic, mešanic za brizgane betone, razne malte...
Gradite, obnavljate, sanirate
ENOSTAVNO!
Za VAS smo pripravili kakovostne in cenovno ugodne cementne in podaljšano cementne malte pod blagovno znamko TORMALT, katerim pred uporabo dodate le vodo! Izdelke TORMALT (kontaktna malta, malta za zidanje, omet PCM, estrih 30) poiščite v naši mešalnici (NOP) in v vseh bolje založenih trgovinah z gradbenim materialom. Za vse dodatne informacije pokličite: 03 896 63 61
KAMENI AGREGATI
V	kamnolomu Paka vam nudimo pisano paleto kamenih agregatov, ki bodo zadostili vsem vašim potrebam
V	kamnolomu lahko prav tako deponirate vaš gradbeni odpad in dobite drobljeni gradbeni odpad. Cenik si lahko ogledate na www.rgp.si Za vse dodatne informacije pokličite: 03 898
Uporabno dovoljenje
Uporabno dovoljenje predpisuje zakon o gradnji objektov (Uradni list RS, št. 102/04-uradno prečiščeno besedilo). Namen uporabnega dovoljenja je ugotovitev, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, v skladu s projektno tehnično dokumentacijo ter predpisi, normativi in standardi, ki jih je potrebno spoštovati pri gradnji objektov konkretne vrste. Z navedeno upravno odločbo se torej dovoljuje, da se zgrajeni objekt lahko prične uporabljati.
Poseben primer pridobitve uporabnega dovoljenja velja za enostanovanjsko stavbo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja, kjer ni potrebno opraviti tehničnega pregleda. V takem primeru za vsebino vloge potrebujete:
"»HAS
-	geodetski načrt novega stanja zemljišča,
-	izjavo projektanta in nadzornika, daje stavba zgrajena v skladu s predpisi.
Ne glede na določbe, ki predpisujejo obveznost uporabnega dovoljenja, pa se šteje, da imajo uporabno dovoljenje po zakonu vse stavbe, ki so bile zgrajene pred 31. 12. 1967, in poslovni prostori v njih, ki so bili z dnem uveljavitve prej omenjenega zakona v uporabi (1. 1. 2003), če se jim namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila in so zemljišča, na katerih so zgrajene, z dnem uveljavitve tega zakona na predpisan način evidentirana v zemljiškem katastru in katastru stavb.
Na zahtevo lastnika navedenega objekta oziroma etažnega lastnika stanovanja oziroma poslovnega prostora lahko pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda potrdilo, da ima objekt uporabno dovoljenje po samem zakonu, če so k vlogi priložena dokazila, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni predhod-non avedenip ogoji.
Trgokop d.o.o. Paka 40/i Velenje
Tel.: 03/897 02 50 GSM: 041/627 362
lrgokop.sermek@siol.net
www.trgokop.si
Pooblaščeni krovec za kritino
fn«tro„r
LjMp	ID^i.-« HVd
«ü»®
ALU In PVC stavbno pohištvo - zimski vrtovi
FRANC MAJORANC, s.p.
C. L. Dobrotinška 21,3230 Šentjur E-mail: franc.majoranc@siol.net Tel.: 03/746 12 90 Fax: 03/74612 95 Gsm: 041 629 572
ZELO UGODNA PREDELAVA ZE OBSTOJEČIH OKENSKIH KRIL!
*	proizvodnja termopan stekla
*	zimski vrtovi-fasade
*	ALU - PVC stavbno pohištvo
*	vhodna vrata
*	razne zasteklitve
*	dodatne zasteklitve
VARČNOST - SI
PARKET se že stoletja izkazuje kot odlična talna obloga na najrazličnejših področjih uporabe, tako v stanovanjskih prostorih kakor tudi v drugih objektih. Edinstvena lepota, njegova toplota in estetski videz navdušujeta vse več ljudi. S starostjo pa še pridobiva svojo lepoto in atraktivnosti.
Ustvarite svojo simfonijo iz izdelkov svetovno znanih proizvajalcev talnih oblog:
•	vinil
•	linolej
•	guma
•	tekstil
•	gotovi parketi
•	laminati
•	pluta
•	orientalske preproge
•	tekači in predpražniki, letve, profili
•	materiali Thomsit za vgradnjo talnih oblog
Po želji naročite naš orkester, ki vam ponuja:
•	strokovno svetovanje
•	vgradnjo vseh vrst talnih oblog
KEMO ^PLAST
razstavno-prodajni salon Ljubljana BTC, Hala IO Šmartinska 152 1000 Ljubljana t. Ol /541 90 Ol
razstavno-prodajni salon Šentjur Drofenikova 7 3230 Šentjur t. 03 / 746 42 00
info@kemoplast.si www.kemoplast.si
Gotovi parketi so postali trend, saj so rešili težave in prispevajo h krajši izvedbi ter zagotavljajo vrhunsko kakovost površinske obdelave in možnost polaganja na klik (utor se zaskoči v pero brez lepljenja). Proizvodni programi podjetij Weitzer iz Avstrije ter Tarkett iz Srbije in Švedske obsegajo masivne, dvo- in tro-slojne gotove parkete, športna tla ter letvice, ki zaključijo neko bivanjsko enoto. V programu Weitzer pa najdete tudi kompleksne rešitve lesenih stopnišč.
LAMI NATI veljajo za največjo konkurenco parketu, saj so odpornejši na obrabo, mogoče jih je preprosteje položiti in na koncu so tudi cenejši. Prednost lam-inata je, da ga lahko položimo na obstoječo talno oblogo in pod njega damo
debelo penasto folijo (2 do 3 mm), ki deluje kot dober zvočni in toplotni izolator. Bodimo pozorni na klasifikacije (na primer: razred 31 - primeren za vse stanovanjske površine in manjše obremenitve v javnih prostorih), termično prevodnost, antistatičnost, nevsebovanost formaldehidov, slabšo gorljivot Cfl-s1.
Za proizvode Quick Step vam vodilni proizvajalec laminatov Unilin Flooring iz Belgije nudi 20-25-letno garancijo. Na voljo imate tudi laminat Lagune, ki je primeren za mokre prostore (razred 32) in ima robove posebej zaščitene proti vlagi.
VINILNE TALNE OBLOGE so v Sloveniji še vedno v samem vrhu prodaje. Poznamo jih več vrst in se razlikujejo po različni obdelanosti materialov. Groba
TEKSTILNE TALNE OBLOGE in PREPROGE (itisoni in tapisoni - razlika je v obdelavi), ki so narejene iz kvalitetnih sintetičnih vlaken: poliamidnih (nylon 6.6), poliakrilnih, poliesternih in akrilnih ter seveda naravnih vlaken - živalska (volna in svila) in rastlinska (bombaž, lan, sisal, kokos, juta, papir, morska
delitev je na heterogene (poznane kot topli podi) in homogene vinilne talne obloge. Inovativnost proizvajalca Tarkett (vodilnega svetovnega proizvajalca talnih oblog) se izraža v novi kolekciji homogenih vinilnih pododv IQ Gemstone. Ino-vativni iQ PUR za celotno površino v celotni življenjski dobi ne potrebuje vos-kanja niti poliranja in kljub temu ohrani odpornost proti madežem in nečistoči. Tu pride v poštev dejstvo, da vgradnja predstavlja le 8 odstotkov vseh stroškov, vse ostalo so skupni stroški čiščenja in vzdrževanja. Tako Tarkettova usmerjenost v konstrukcijo površinske zaščite talne obloge zagotavlja 30 odstotkov nižje stroške čiščenja in vzdrževanja.
Obiščite nas v naših razstavno prodajnih salonih v Ljubljani in Šentjurju, kjer Vam bomo podrobneje predstavili naš prodajni program
trava ...). Za objekte moramo paziti, da talna obloga vsebuje določene kvalitete. Test GuT nam pove, da talna obloga ne vsebuje okolju in zdravju škodljivih snovi. Tu je še oznaka TFI, ki pove, da je tekstilna talna obloga trpežna in kvalitetna. Kupec lahko po številki atesta na inštitutu v Aachnu preveri verodostojnost podatkov. Važno je vedeti, da je talna obloga antistatična, težko gorljiva, impregnirana s Scotchgard ali Teflon zaščito.
V našem programu boste našli proizvode visokokvalitetnih itisonov, tapisonov in preprog firme Norddeutsche Teppichfabrik iz Nemčije, Lano Carpets iz Belgije, Dura Tufting iz Nemčije, Maltzahn Carpets iz Nemčije in Daljnega vzhoda ter Mc Three Carpets iz Belgije.
¡ram: KEMO ^PLAST

modroBELA kronika
Dve nesreči s pobegom voznikov
Obema voznikoma, ki so j u hitro izsledili, je skupno to, da sta vozila brez vozniškega dovoljenja
Vinska Gora, Rečica ob Paki - V sredo, 19. marca zvečer, je na vinskogorskem klancu neznani voznik osebnega avtomobila (registrske oznake vozila so bile policiji znane) zaradi neprilagojene hitrosti trčil v drugo vozilo, po trčenju pa odpeljal naprej. Policisti so povzročitelja izsledili in ugotovili, da je vozil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola.
V ponedeljek, 24. marca popoldan, pa je voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal z lokalne ceste v Rečici ob Paki. Poškodoval je živo mejo in drevje pri eni od stanovanjskih hiš. Po trčenju je z vozila snel registrske tablice in odšel, ne da bi se z lastnikom pogovoril o škodi. Ker gre za domačina, so povzročitelja kmalu izsledili in ugotovili, da je vozil brez vozniškega dovoljenja.
Starša našla mrtvega sina
Šoštanj, 23. marca - Velenjski policisti so v nedeljo popoldan obravnavali smrt 17-letnega fanta. Sina sta mrtvega našla starša v njegovi sobi na Primorski cesti. Za zdaj je znano, da fant ni umrl nasilne smrti, ostale okoliščine pa policisti in kriminalisti še ugotavljajo.
Spet števil ni vlo mi
Velenje - Prejšnji teden je na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje spet prišlo do serije vlomov. V sredo, 19. marca, je vlomilec iz pisarne vrtca Maja v Šmart-nem ob Paki odnesel monitor. V petek, 21. marca, je bilo vlomljeno v bar Betka na Trgu bratov Mravl-jakov v Šoštanju. Storilec je v notranjosti vlomil v dva igralna avtoma-
Kako pripenjamo svoje življenje?
Celje, 20. marca - V okviru akcije Varnostni pas - pripni svoje življenje, so policisti vseh policijskih postaj na celjskem poostreno nadzirali promet.
Ustavili so 356 vozil in ugotovili 216 kršitev. Izdali so 141 plačilnih nalogov, 3 obdolžilne predloge, 4 kršitelji so kazen plačali
na kraju, 125 voznikov pa je bilo opozorjenih.
Policisti so v 168 primerih zaznali neuporabo varnostnih pasov ter zaradi tega kršiteljem izdali 103 plačilne naloge.
V Laškem, Celju in Žalcu so v aktivnostih s policisti sodelovali tudi predstavniki Sveta za pre-
ventivo in vzgojo v cestnem prometu. Nepripete voznike, našteli so jih 58, so policisti povabili k preizkusu »zaletavčka« Skoraj polovica voznikov seje povabilu odzvala in domala vsi so bili pre-seneče ni nad močjo trka pri samo 11 kilometrih na uro.
Iz policistove beležke
Ne bo se ji smel več približati
V	noči na sredo, 19. marca, je
v stanovanju na Cesti talcev v Šoštanju zunajzakonski partner pretepel zunajzakonsko partnerko. Ne prvič. Policisti so kršitelja izsledili v mestu in ga zaradi suma storitve kaznivega dejanja pridržali za šest ur. Zoper njega bodo podali kazensko ovadbo za več kaznivih dejanj z elementi nasilja, izrekli pa so mu tudi varnostni ukrep prepoved približevanja.
Delavca se je lotil bivši sodelavec
V	sredo, 19. marca ponoči, je prišlo do pretepa v podjetju Plastika na Selu. Delavca se je lotil
bivši sodelavec, pri tem pa ga je lažje poškodoval.
Razbijal steklovino
V	petek, 21. marca, so policisti šli v lokal Karaka na Šmarško ces to, kjer je mlaj ši moški razgrajal in razbijal steklovino. Še preden so tja prispeli možje v modrem, je odšel, a mu bodo za nespodobno vedenje izdali (morda so mu ga že) plačilni nalog.
Razgrajal v prodajalni
V	soboto, 22. marca popoldan, je v prodajalni Clark v Super Novi na Partizanski v Velenju razgrajal pijan moški. Dobil je plačilni nalog.
Last nik iz loka la odstranil kršitelja
V	soboto, 22. marca ponoči, so policisti obravnavali prijavo občanke, kije povedala, da seje mož po večurnem popivanju v bistroju L vrnil domov ves krvav. Policisti so ugotovili, da je pred vrnitvijo domov v lokalu razbijal steklovino. Posredoval je lastnik, kije kršitelja odstranil iz lokala.
Fant jo je uda ril
V	ponedeljek, 24. marca popoldan, je na parkir nem pro sto ru na Efenkovi v Velenju med prepirom fant udaril dekle. Prislužil sije plačilni nalog.
ta za poker in odnesel manjšo vsoto denarja. Z njim je šel tudi denar iz blagajne. V nedeljo, 23. marca, so policisti obravnavali v lokal Bay na Stantetovi v Velenju. Storilec je iz registrske blagajne vzel menjalni denar, več škatlic cigaret, več steklenic žganih pijač in dokumentacijo. V ponedeljek, 24. marca, so obravnavali dva vloma. Iz lokala Čuk v Starem Velenju je vlomilec odnesel registrsko blagajno z menjalnim denarjem in več škatlic cigaret. Drugemu vlomilcu, ki seje lotil cerkve sv. Janeza Krstnika v vasi Gorenje, pa je v notranjost uspelo priti, iz nje pa ni odnesel ničesar. Na parkirnem prostoru Zdravstvenega doma Velenje na Vodnikovi je vlomilec vlomil v dva avtomobila. Iz enega je odnesel avtoradio, na drugem pa je razbil steklo na vratih, vzel pa ničesar. Zaradi posredovanja policistov jo je popihal.
Odnesel za skoraj 9.000 evrov orodja
Ločica, 23. marca - V noči na nedeljo je bilo v Ločici vlomljeno v kombinirano vozilo. Lastnik
pogreša več motornih žag, vrtalni-kov, brusilk, oblič in ročni rezkar. Škoda je ocenjena na 8.800 evrov.
Lovski dom brez bak re nih žle bov
Gornji Grad, 20. marca - V četrtek je bilo vlomljeno v Lovski dom v Gornjem Gradu. Poleg menjalnega denarja so storilci odnesli tudi 30 metrov bakrenih žlebov.
Na pre ho du trči la v kolesarko
Velenje, 19. marca - V sredo popoldan je na Rudarski cesti voznica osebnega avtomobila zaradi nepravilnega približevanja prehodu za pešce na njem trčila v deklico kolesarko. Ta se je v trčenju lažje poško dovala.
Več požarov
Velenje, Žalec - V soboto, 22. marca, nekaj minut po 19. uri, je zagorelo na gospodarskem poslopju v Kavčah, v katerem so imeli lastniki spravljeno seno in les. V
celoti je zgorel lesen del poslopja. Ogenj je povzročil za okoli 20.000 evrov škode, pogasili pa so ga gasilci. Pri ogledu, ki so ga opravili celjski kriminalisti, je bilo ugotovljeno, da je bil požar podtaknjen.
Že v četrtek, 20. marca, pa je neznanec zanetil ogenj v vrtni lopi v Vrečerjevi ulici v Žalcu. Ogenj je na sre čo sam ugas nil, povzro če no škodo pa ocenjuje na okoli 2.000 evrov.
Okoli enih ponoči, tudi v četrtek, 22. marca, pa so bili policisti obveščeni še o požaru v Trubarjevi ulici v Žalcu, kjer je zagorela stanovanjska hiša. Po prvih podatkih je ogenj povzročil za 5.000 evrov škode, vzrok požara pa še ni znan.
Zapeljala z vozišča
Velenje, 22. marca - Na regionalni cesti Velenje-Polzela pri odcepu za Kavče je z regionalne ceste zapeljala voznica osebnega avtomobila. Vzrok za nesrečo naj bi bila neprilagojena hitrost, voznica pa se je v nesreči lažje poškodovala.
m
LU < O
5 2 °
:s£ co S — 2>co
SSoa
^ co o
Lokacija postavitve kontejnerja	datum postavitve	datum odvo za
ŠMARTNO OB PAKI		
bloki - zdravstveni dom	7.4.2008	8.4.2008
Kmetijska zadruga	7.4.2008	8.4.2008
MALI VRH		
pri Klad ni ku	7.4.2008	8.4.2008
križišče - Log	8.4.2008	9.4.2008
PODGORA		
pri Ašenbergerju	8.4.2008	9.4.2008
pri Vodovniku	8.4.2008	9.4.2008
SLATINA		
nad smu čiš čem	9.4.2008	10.4.2008
REČICA		
pri Sušil ni ci	9.4.2008	10.4.2008
pri brvi	9.4.2008	10.4.2008
GORENJE		
poko pa liš če	10.4.2008	11.4.2008
SKORNO		
pri lov skem domu	10.4.2008	11.4.2008
GAVCE		
pri želez ni ški posta ji	10.4.2008	11.4.2008
križišče pri Pokleku	11.4.2008	14.4.2008
PAŠKA VAS		
pri gasil skem domu	11.4.2008	14.4.2008
Mnenja in odmevi
Ko bom velik bom »zelena straža«?!
Mislim, da sama razlaga besedne zveze ni potrebna, pa vendar. »Zelena straža« je pravgotovo najprimernejši izraz za poimenovanje zaposlenih v mestnem redarstvu. In zakaj sem se »lotil« prav njih? Preprosto. Ker se bodo v prihodnje njihova pooblastila močno povečala, sam pa dvomim v pravilnost te odločitve. Problem se mi je zdel pereč že nekaj časa, do odločitve, da napišem teh nekaj vrstic, pa je prišlo pred nekaj dnevi, ko sem po dolgem času peljal psa na sprehod proti centru mesta. Že pred nekaj leti sem imel bližje srečanje z »zelenci«, ki so me modro podučili, da sprehajam nevarnega psa, in me prosili, če jim lahko pokažem vrečke za pobiranje iztrebkov mojega štirinožnega prijatelja. Nekako bi od »eksperta za pasje kakce« pričakoval vsaj delno poznavanje kinologije in osnovno umestitev Bernskega planšarske-ga psa, pa jim tega niti nisem zameril tako kot situacijo z vrečkami. Da ne bo pomote, le-te imam vselej s sabo. Pozdravil bi potezo Mestne občine Velenje, da je postavila koše z vrečkami za pasje iztrebke. In
tukaj nastane težava. Vrečk ni v koših. Pa ne vseh. So le v strogem centru mesta. Morda zara di manj še potroš nje ali zara di tega, ker sta koša na Cankarjevi ulici in Titovem trgu ravno na poti do plačljivih parkirišč? Smo mogoče prebivalci, ki smo od centra mesta oddaljeni več kot 5 minut, manj vredni kot prebvalci strogega centra? Sicer ne vem, če so pasja stranišča v pristojnosti »zelencev«, vendar bi lahko glede na poklicno ozaveščenost za ohranjanje čistoče našega kraja na omenjeni problem obvestili vsaj pristojne. Če bi bili pri tem tako dosledni kot pri »urah kreativnega pisanja« (kazni seveda), bi ... v prvem planu ne prišlo do pisanja tega sestavka.
Pravgotovo pa se bodo z mano strinjali vsi občani Velenja in obiskovalci Mesta priložnosti v naslednji točki. Kje je bila »Zelena straža« pozimi? Naj vam pomagam. Razen jutranjih dveurnih obhodov v korist občinske blagajne (pregled doslednosti plačanih parkirnin) so veselo igrali karte v svojih prostorih. Prvi sončen dan pa so že pri-kukali iz brloga in se ponosno sprehajali po centru mesta. Kljub temu, da bo marsikdo rekel, da v poletnih dneh nadomestijo »zamujeno«, se s tem ne morem strinjati.
Že preprosta matematična enačba pove, da v 14 dneh aktivnejšega kulturnega udej-stvovanja v Velenju (gasilske veselice in prireditve turističnih društev) težko nadomestiš nastali »zimski urni deficit«. In ko pomislim, da bodo v prihodnje za njihovimi pasovi še kos orožja, mogoče lisice (?) in da bodo lahko od mene zahtevali osebni dokument, me upravičeno zanima, kdo in kako lahko postane član »Zelene straže« in tako pridobi pooblastila policistov in delovnik ne ravno zagrizenega študenta!?
Ko bom velik bom . Še vedno j ezen na »zeleno stražo«.
■ So4
Jalovost
Jalovost ali neplodnost je biološki pojav,-ki ima za posle di co, da ne pri de do zaželene posledice, to je brejosti oziroma zanositve.
Tako jalova je slovenska zunanja politika. Ta ne daje nobenih zaželenih pozitivnih nasledkov, še posebej ne v pogledu razreševanja spornih situacij s sosednjimi državami, v prvi vrsti z Republiko Hrvaško. Kje tiči vzrok te jalovosti, nam navadnim smrt-
nikom ni znano. Ta vzrok je lahko trojne narave: zaradi nesposobnosti nosilcev tega dela izvršne oblasti, tudi s šefom Janšo na čelu, pomanjkanjem prave volje, da se nerešena, posebno obmejna vprašanja s sosednjo državo končno uredijo, ali pa nezmožnostjo urejanja, ker nam je odločno, našim nacionalnim ozemeljskim interesom ustrezno postopanje s strani določenih zunanjih dejavnikov /Bruselj, Washington?/, prepovedano.
0 enkratni fenomenologiji početja ministra Rupla in njegove ekipe na Mladiki v Ljubljani, kije ni primerjave v svetu, sem že večkrat pisal. Vendar me mnogi dogodki, tako tudi tisti iz velikonočnega tedna znova in znova spodbujajo k temu, da vendar ni prav biti tiho.
Glede na to, da sem bil vedno dober v zgodovini in še nekaterih drugih družbenih strokovnih in znanstvenih disciplinah, si ne morem kaj, da se pri opredeljevanju za enega od domnevnih vzrokov naše jalove zunanje politike ne bi zavzemal za tretje navedenega, to je za prepoved ustreznega ravnanja naše izvršilne oblasti. Prepričanje o tem, da bi to moral biti pravi vzrok zato, da že sedemnajst let sem od osamo-
svojitve na obravnavanem področju samo izgubljamo tudi v faktičnem pogledu zmanjševanja slovenskega narodnostnega, državnega, ozemlja, temelji na ugotovitvi, da mejni spor s Hrvaško ni nov, je star sem od propada Avstro-Ogrske, in da bi naša oblast, že takrat s Peterletom na čelu, še pred dejansko fizično osamosvojitvijo morala s sosedo to vprašanje urediti. Takrat so bile idealne razmere, saj bi Hrvati pristali na postavljene predloge, še posebej, ker so imeli težave na vzhodu svoje države in ne bi tvegali dveh" front". Ampak tako, kot je bilo s suk-cesijo po SFRJ, kjer smo Slovenci spet kratko potegnili, zanašajoč se na to, da bomo vse mirno, dogovorno, uredili, se dogaja tudi na slovensko-hrvaških mejah.
Kot vse izgleda se pri svojem početju še kar naprej zatekamo k verbalizmu, puhlemu mešanju toplega zraka. Zato jalovosti še ne bo kon ca!
■ Vladimir Korun
P. S.: Pisem bralcev ne lektoriramo.
■ Uredništvo
TV SPORED
27. marca 2008
ČETRTEK, 27. marec
TV SLO (7
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Ana z zelene domačije, 12/26
09.30	Male sive celice, kviz
10.15	Mrhovinarji, dokum. nan.
10.20	V dotiku z vodo, 1/26
10.50	Škotsko višavje, 2. del
11.40	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Začnimo znova, 23/35
13.50	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Srebrnogrivi konjič, 34/39
16.05	Omleta, igrani film
16.20	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Jasno in glasno
18.15	Duhovni utrip
18.35	Žrebanje deteljice
18.40	In to je vse!, risanka
18.45	Rjavi medvedek, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Cesar Hirohito, dokum. oddaja
20.45	Tednik
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35	Gozd bogov, litovski tv film
01.30	50 let televizije: tv dnevnik 27.
3. 1990
01.55	Duhovni utrip
02.10	Dnevnik
02.45	Dnevnik zamejske tv
03.10	Infokanal
TV SLO [?
06.30	Zabavni infokanal
07.30	Tv prodaja
08.00	Aktualno
16.10	50 let televizije: tv dnevnik 27. 3. 1990
09.00	Seja državnega zbora, prenos
18.00	Poročila
18.05	Med valovi
18.35	Evropski magazin
19.05	Z glasbo in s plesom ...
19.30	Zapojte z nami
20.00	Povrnjeno življenje, franc. tv film
21.30	4400 povratnikov, 11/13
22.10	Krajinski liki, ang. film
23.55	Mali Jeruzalem, franc. film
01.30	Seja državnega zbora,
posnetek
03.35	Zabavni infokanal
POP
06.30	24 ur, ponovitev
07.30	Živalski detektivi, dokum.
08.30	Srce, ki odpušča, nad.
09.25	Ukradena sreča, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Ricki Lake
11.40	Razigrani par, nad.
12.35	Tv prodaja
13.05	Strast, nad.
13.55	Razočarane gospodinje, nan.
14.45	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Strast
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Trenja
21.45	Na kraju zločina, nan.
22.40	24 ur zvečer
23.00	Urgenca, nan.
23.50	Seks v mestu, nan.
00.20	Enota za posebne primere, nan.
01.10	24 ur, ponovitev
02.10	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan; Regionalne novice 1; videospot dneva; jutranji gost; plesni koraki; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Odprta tema, ponovitev:
Nasilje v družini 11.35 Videospot dneva 11.40 Pop corn. glasbena oddaja,
gostje: Aletheia 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja, 3.
TV mreža 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Asova gibanica, informativna
oddaja, ponovitev 19.15 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja: Škodljivost prekomerne uporabe antibiotikov, gostji : prof.dr. Bojana Beovič in Irena Piltaver Vajdec, dr. med. 20.50 Regionalne novice 3 20.55 Vabimo ko ogledu 21.00 Cinema paradiso, oddaja o filmu
21.30 Večer z Ano, oddaja z zabavno
glasbo, 3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videostrani, obvestila
tv slo rr
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Neustrašni Janez, 5. del
09.30	Zob, lutk. nan.
09.50	Omleta, igrani film
10.05	Enajsta šola
10.40	Jasno in glasno
11.25	Osmi dan
11.55	Hitler in Mussolini, 2/2
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Duhovni utrip
13.30	Svet se maje, križ stoji ...,
dokum. oddaja
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Kaj govoriš? - Sovakeres
16.00	Risanka
16.05	Iz popotne torbe: bonbon
16.25	V dotiku z vodo, 12/13
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba
17.35	Tv pogled
17.45	Največji mostovi, 2/3
18.40	Brenč in cvetka, risanka
18.45	Tinček, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Začnimo znova, 24/35
20.30	Na zdravje!
22.00	Odmevi, Evropa.si, šport, vreme
23.05	Vzporedno življenje na internetu
00.20	50 let televizije: tv dnevnik 28.
3. 1990
00.45	Največji mostovi, 2/3
01.40	Dnevnik, ponovitev
02.15	Dnevnik zamejske tv
02.40	Infokanal
TV SLO [?
06.30	Zabavni infokanal
07.35	Glasnik, tv Maribor
08.00	Podoba podobe
08.25	Evropski magazin
09.00	Seja državnega zbora, prenos
14.25	Sveti Peter, 1/2
16.05	Šport špas
16.35	50 let televizije, tv dnevnik 28.
3. 1990
17.00	Mostovi
17.30	Zdaj!, oddaja za razg. življenje
18.00	Poročila
18.05	Primorski mozaik
18.25	Študentska
18.55	Velika imena malega ekrana:
Marko Rožman
20.00	Biblija, izkopana iz zemeljskih
neder, 3/4
20.50	Bram in Alice, 4/9
21.15	Ugriz male ribe, am. film
22.45	Konformist, igal. film
00.35	Deadwood, 8/12
01.30	Seja državnega zbora,
posnetek
03.35	Zabavni infokanal
POP
06.40	24 ur
07.30	Trenja
09.15	Srce, ki odpušča, nad.
10.10	Tv prodaja
10.40	Ukradena sreča, nad.
11.35	Razigrani par, nad.
12.40	Tv prodaja
13.10	Strast, nad.
14.05	Razočarane gospodinje, nan.
15.00	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Strast, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	4 bratje, am. film
21.55	Pod lupo pravice, 6. del
22.50	24 ur zvečer
23.10	Na robu strasti, koprod. film
01.15	Vsevedi, nan.
01.50	24 ur, ponovitev
02.50	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan; Regionalne novice 1; videospot dneva; jutranji gost; Jezikovne (ne)znanke; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja; gostji: prof.dr. Bojana Beovič in Irena Piltaver Vajdec, dr. med. 11.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža
18.40 Regionalne novice 2 18.50 Iskanje EU zaklada - Search for EU treasure, dokumentarne oddaja, 6. del 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Planet polka, oddaja z
narodnozabavno glasbo, gost: ansambel Nagelj 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Videospot dneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Utrinki iz Evropskega
parlamenta, 3.TV mreža 22.20 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.50 Vabimo k ogledu 23.55 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 29. marec
tv slo rr
06.40	Evropa.si
07.00	Zgodbe iz i
07.30	Male sive celice, kviz
08.15	V dotiku z vodo, 12/13
08.40	Absalonova skrivnost, 12/24
09.10	Tjulenj iz Sanderooga, nemški
10.40	Polnočni klub
11.55	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Zaljubljeni v živali, 16/16
13.50	Deset zapovedi, 2/2
16.00	O živalih in ljudeh
16.15	Labirint
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Kraji in ljudje
17.35	Na vrtu
17.55	Popolna družina
18.05	Z Damijanom
18.40	Fifi in cvetličniki, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Za zadnjim vogalom, 5. del
20.50	Tone Partljič: mama umrla
stop, tv igra
21.45	Poročila, šport, vreme
22,15	Hri-bar
23.20	Rim, 6/12
00.20	Nepovabljeni gost, španski film
02.10	50 let televizije: tv dnevnik 29.
3. 1990
02.35	Dnevnik
02.55	Dnevnik zamejske tv
03.15	Infokanal
TV SLO f?
10.20	Tv prodaja
10.50	Skozi čas
11.00	50 let televizije: tv dnevnik 29.
3. 1990
11.25	Primorski mozaik
11.45	Študentska
12.05	Z glavo na zabavo, 1. oddaja
12.40	Tv prodaja
13.10	Biblija, 3/4
14.00	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
15.00	Tv prodaja
15.30	Magazin deskanja na snegu
15.55	Domžale: nogomet, Domžale -
Interblock, prenos
17.55	Celje: polfin. slov. pokala v rokometu (M), Celje Piv. Laško - Gold club, prenos
20.00	Oliver Twist, ang. film
22.05	Bleščica, oddaja o modi
22.35	Slovenski magazin
23.00	Sobotno popoldne
01.15	Strelice nasprotne usode, 5/12
02.00	Čas žetve, ruski film
03.15	Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Poko, ris. serija
08.25	Jaka na Luni, ris. serija
08.35	Medved Rupert, ris. serija
08.45	Rori, dirkalnik, ris. serija
08.55	Radovednica Bibi, ris. serija
09.25	Art Atttack, izob. oddaja
09.50	Winx klub, ris. serija
10.15	Bratz, ris. serija
10.40	Pucca, ris. serija
10.45	Moja prijatelja Tiger in Pu, ris. serija
11.10	Puščavski levi, dokum. oddaja
12.10	Divja močvirja, dokum. oddaja
13.10	Selitev v divjino, nan.
14.10	Popravljena krivica, nan.
14.55	Ples sladkih src, am. film
16.40	As ti tud not padu?!
18.25	Desetka
18.55	24 ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vzemi ali pusti
20.55	Zbiralec življenj, am. film
22.45	Beg iz zapora, am. nan.
23.40	Pogrešane, am. film
02.00	24 ur
03.00	Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Iskanje EU zaklada - Search for EU treasure, dokumentarna
10.15 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.40 Duhovni vrelec: Janko Rezar, kaplan iz sv. Martina, Velenje 18.50 Cinema paradiso,oddaja o filmu
19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1637. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Aukstika, dobrodelni koncert Lions kluba Velenje, 1. del, nastopalo: Matjaž Romih, Alen in Denis, Branko Robinšak, Tony Lee King 21.40 Vabimo k ogledu 21.45 Adventure race Slovenija:
Zimska avantura, reportaža 21.55 Odprta tema, pogovor: Nasilje
v družini 22.55 Vabimo k ogledu 23.00 Videospot dneva 23.05 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 30. marec
tv slo rr
07.00	Živ žav
09.25	Umko, 7. oddaja
10.20	Šport špas, 7/10
10.50	SHedi, tv Maribor
11.20	Ozare
11.25	Obzorje duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Na zdravje!
14.25	Fina gospa, 8/40
14.55	Samo bedaki in konji, 8/45
NLP, razved. oddaja
sledi	5 minut slave
15.35	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.45	Glasbeni dvoboj
16.10	Človeški faktor
16.15	Šport
16.30	Oglasni blok z Jonom
Culshawom, 6. del
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razved. oddaja
17.20 17.45 18.30 18.40 18.45 19.00 19.20 19.50 19.55 21.25
22.55 23.15 23.40 02.15
02.40
Družabna Fokus
Žrebanje lota Pokec, risanka Ozi Bu, risanka Dnevnik, vreme, šport Zrcalo tedna Tv p
pojejo
Dobrodelni koncert Slomškove ustanove, maša za mir, posn. iz Cankarjevega doma ARS 360
Poročila, vreme, šport Dober, hudoben, grd, ital. film 50 let televizije: tv dnevnik 30. 3. 1990 Dnevnik
Dnevnik zamejske tv Infokanal
TV SLO Ü
06.30 Tv prodaja 09.00 Tv prodaja 09.30 Skozi čas
09.40 50 let televizije: tv dnevnik 30. 3. 1990
10.05 Glasba Antonija Vivaldija 10.50 Zapojte z nami 11.05 Vokalna skupina Bit 11.20 Med valovi, tv Koper 11.50 Globus 12.20 Slovenski magazin 12.50 Tv prodaja 13.25 Nogomet, tekma ang. lige, Manchaster United - Aston Villa, prenos 15.30 Finale lige prvakov v odbojki
(M), posnetek 16.55 Celje: finale slov. pokala v
rokometu (M), prenos 18.25 Zdaj!, oddaja za razg. življenje 18.50 Neskončnost je večnost,
plesna prir. ob slovesu Katarine Venturini in Andreja Škufce 20.00 Uročeni zakladi Altiplana, dokum. oddaja
. oddaia
!, 4/13
20.55	Kmetje,
21.50	Š - športna oddai
22.35	Sopranovi, 13/21
23.25	Zlata resna glasba in balet tvs
(1958-21____
01.00 Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Poko, ris. serija 08.25 Jaka na Luni, ris. serija 08.35 Medved Rupert, ris. serija 08.45 Rori, dirkalnik 08.55 Radovednica Bibi, ris. serija 09-25 Art Attack, izob. oddaja
09.50	Winx klub, ris. serija
10.15	Bratz, ris. serija
10.35	Pucca, ris. serija
10.40	Moja prijatelja Tiger in Pu, ris.
11.05	Šolska košarkarska liga
12.05	Skrivnostne poti, nan.
13.05	Nebeška kuharija, 5. del
13.30	Moto GP, pren. dirke za VN Španije
15.15	Resnični svet, dokum. oddaja
15.30	Družinski album, 3/4
16.25	Izmuzljivci, nan.
17.20	Dolina miru, slovenski film
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	As ti tud not padu?!
21.35	Zvezde na sodišču, nan.
22.30	Čisto poseben par, avstral. film
00.15	Možgančki, nan. 00.50 24 ur, ponovitev
01.50	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja, pon. 09.40 1636. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.25 Zdaj, oddaja za razg. življenje 10.55 Duhovni vrelec: Janko Rezar, kaplan iz sv. Martina, Velenje 11.05 »Tukaj sem, ker si me klical!« Praznični pogovor z Jožetom Kužnikom, generalnim vikarjem celjske škofije 12.15 Vabimo k ogledu 12.20 Planet polka, gost: ans. Nagelj 13.35 1637. VTV magazin 14.00 Kultura,informativna oddaja 14.05 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.40 Pop corn, glasbena oddaja, gostje: Aletheia Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja: Škodljivost prekometne uporabe antibiotikov, gostji: prof. dr. Bojana Beovič in Irena Piltaver Vajdec, dr. med 20.15 Vabimo k ogledu 20.20 Akustika, dobrodelni koncert Lions kluba Velenje 1. del, nastopajo: Matjaž Romih, Alen in Denis, Branko Robinšak, Tony Lee King 21.30 Videostrani, obvestila
19.30
PONEDELJEK, 31. marec
tv slo rr
07.00	Poročila
07.10	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.10	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Šport špas, 7/10
09.35	Risanka
09.45	Iz popotne torbe: bonbon
10.15	Umko, 7. oddaja
11.00	Največji mostovi, 2/3
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Zvezde pojejo
15.00	Poročila
15.10	Timotej hodi v šolo, 12/26
15.35	Učenje, 1. del
15.40	Afna Triki, 10/10
16.05	Hotel Obmorček, ris. nan.
16.30	Vstop Republike Slovenije v Schengensko območje za letalski promet, prenos z letališča Jožeta Pučnika
17.25	Novice, šport, vreme
17.45	Tv pogled
18.30	Žrebanje 3 x 3plus 6
18.40	Lokomotivček Tomaž in
prijatelji, risanka
18.45	Adi v morju, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Vroči stol
21.00	Rožmarinka in Timijanka, 1/8
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Pisave
23.25	Glasbeni večer
00.20	50 let televizije: tv dnevnik 31.
3. 1990
00.45	Dnevnik
01.20	Dnevnik zamejske tv
01.50	Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.00	Zabavni infokanal
10.35	Tv prodaja
11.05	Sobotno popoldne, ponovitev
13.25	Tv prodaja
13.55	Kaj govoriš? - Sovakeres
14.10	Slovenski utrinki
14.35	Posebna ponudba
14.50	Š - športna oddaja
15.35	Dober dan, Koroška
16.05	50 let televizije: tv dnevnik 31.
3. 1990
16.30	Osmi dan
17.00	ARS 360
17.15	Slovenski magazin
17.40	Evropa.si
18.00	Poročila
18.05	Tekma, debatna oddaja
18.55	Dr. Who, 12/13
19.40	Španija, 10/12
20.00	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.20	Generacije znanosti
22.50	Beograd, 7/12
23.15	Cmočki, hongkonški film
00.50	Zabavni infokanal
POP
07.10	24 ur, ponovitev
08.10	Billova kuhinja za lenuhe, 5. del
08.40	Srce, ki odpušča, nad.
09.35	Ukradena sreča, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Razigrani par, nad.
11.55	Strast, nad.
12.45	Tv prodaja
13.15	Razočarane gospodinje, nad.
14.05	Oprah show
15.00	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Strast, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Vzemi ali pusti
21.15	Vesna, slovenski film
22.55	24 ur zvečer
23.15	Brez sledu, nan.
00.05	Seks v mestu, nan.
00.35	Enota za posebne primere, nan.
01.25	24 ur, ponovitev
02.25	Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan: Regionalne novice 1: jutranji gost: videospot dneva: vrtnarski kotiček: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Akustika, dobrodelni koncert Lions kluba Velenje.1. del: nastopalo: Matjaž Romih, Alen in Denis, Branko Robinšak, Tony Lee King 11.45 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Iskanje EU zaklada - Search for EU treasure, dokumentarna oddaja, ponovitev 6. dela 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Mojca in medvedek Jaka,
otroška oddaja za najmlajše 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Zupan z vami, kontaktna oddaja, gost: mag. Štefan Tisel, župan občine Šentjur 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Zivljenje uhaja iz kontrole.
dokumentarna oddaja 22.40 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.10 Vabimo k ogledu 00.15 Videostrani, obvestila
TOREK, 1. aprila
TV SLO (7
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Čarovnik Ujtata, 3. del
09.25	Drejček in trije marsovčki,
09.40	Afna Friki, 10/10
10.05	Zgodbe iz školjke
10.35	Sprehodi v naravo
11.00	Vstop Republike Slovenije v Schengensko območje za letalski promet, posnetek
12.25	Žuželke, dokum. oddaja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Vroči stol
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	He-man, 2/13
16.05	Risanka
16.10	Pesmice o sreči, 3. oddaja
16.20	Zoja Kajeto, 9/26
16.30	Knjiga mene briga
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Gozdovi Slovenije, 1/5
18.00	Z glavo na zabavo
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Angelina balerina, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Piramida
21.00	Romanistan, dokum. oddaja
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Po stopinjah Osame Bin Ladna, 2/2
23.50	50 let televizije: tv dnevnik 1.
4. 1990
00.10	Gozdovi Slovenije, 1/5
00.35	Noč na zemlji, am. film
02.40	Dnevnik, ponovitev
03.15	Dnevnik zamejske tv
03.40	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
10.20	NLP, ponovitev
13.05	Tv prodaja
13.35	Dober dan, Koroška
12.30	City folk: Beograd, 7/12
14.30	Generacije znanosti
15.00	Bleščica, oddaja o modi
15.30	Studio city
16.30	50 let televizije: tv dnevnik 1. 4. 1990
16.55	Nova Zelandija, tv Maribor
17.25	Mostovi
18.00	Poročila
18.05	Lovci teme, dokum. feljton
18.30	Glasnik, tv Maribor
19.00	Folklorna skupina Emona iz Ljubljane
19.30	Trstenke, 1/9
20.00	Balkan 2, 25/25
20.30	Globus
21.05	Modigliani, am. film
23.10	Črna mačka, beli maček,
koproduk. film
01.20	Zabavni infokanal
POP
06.40	24 ur, ponovitev
07.40	Srce, ki odpušča, nad.
08.35	Ukradena sreča, nad.
09.30	Razigrani par, nad.
10.25	Tv prodaja
10.55	Šolska košarkarska liga
11.55	Strast, nad.
12.45	Tv prodaja
13.15	Razočarane gospodinje, nad.
14.05	Oprah show
15.00	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Strast, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest, nan.
22.00	Nevarna igra, am. nan.
22.55	24 ur zvečer
23.15	Brez sledu, nan.
00.05	Seks v mestu, nan.
00.35	Enota za posebne primere, nan.
01.25	24 ur, ponovitev
02.25	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan; Regionalne novice 1; videospot dneva; jutranji gost; zdravniški nasvet; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami, pogovor v
studiu, gost: mag. Štefan Tisel, župan občine Šentjur 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi@-a+e, mladinska
oddaja, 3. TV mreža 18.40 TOŠE PROESKI: Če me le pogledaš v oči, 2. del dokumentarnega filma 18.55 Dobri snežak, gledališka predstava za najmlajše 19.15 Vabimo k ogledu 20.00 1638. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Zdaj, oddaja za razgibano
življenje 21.20 Videospot dneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Turizem in mi, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.00 Asova gibanica,informativna
oddaja , 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videostrani, obvestila
SRE DA, 2. aprila
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Srebrnogrivi konjič, 19/39
09.30	Zoja Kajeto, 9/26
09.45	Pesmice o sreči, 3. oddaja
09.50	Hotel obmorček, ris. nan.
10.05	He-man, 2/13
10.30	Knjiga mene briga
10.50	Z glavo na zabavo
11.15	Gozdovi Slovenije, 1/5
11.50	Portret Marka Muniha,
ponovitev
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	ARS 360
13.35	Pisave
14.00	Romanistan, dokum. oddaja
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Ana z zelene domačije, 13/26
16.05	Pod klobukom
16.40	Risanka
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.35	Prijatelj čebelar, dokum.
18.25 Žrebanje lota 18.40 Ulica sanj, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled
19.55 Morilec mehkega srca, am. film
21.30 Prvi in drugi 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Omizje
00.20 50 let televizije: tv dnevnik 2. 4. 1990
00.45 Prijatelj čebelar, dokum.
01.35 Dnevnik 02.10 Dnevnik zamejske tv 02.35 Infokanal
TV SLO [?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.00	Otroški infokanal
13.00	Zabavni infokanal
14.00	Tv prodaja
14.30	Hri-bar
15.35	Za zadnjim vogalom, 5. del
16.30	50 let televizije: tv dnevnik 2. 4. 1990
16.55	Zaljubljeni v živali, 16/16
17.25	Mostovi
18.00	Poročila
18.05	Črno beli časi
18.20	Radiohead, koncert
19.00	Družina Longyka, ponovitev
20.00	Vzporedna življenja, dokum. film
21.25	Tartuffe, predstava MGL
23.15	Slovenska jazz scena
00.05	Tišina, 3/6
01.35	Zabavni infokanal
POP
06.40	24 ur, ponovitev
07.40	Preverjeno
08.40	Srce, ki odpušča, nad.
09.35	Ukradena sreča, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Razigrani par, nad.
11.55	Strast, nad.
12.45	Tv prodaja
13.15	Razočarane gospodinje, nan.
14.05	Oprah show
15.00	Razigrani par, nad.
15.55	Ukradena sreča, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Strast, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Umorjena najstnica, am. film
21.35	Na kraju zločina, nan.
22.30	24 ur zvečer
22.50	Brez sledu, nan.
23.40	Seks v mestu, nan.
00.15	Enota za posebne namene, nan.
01.05	24 ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan; Regionalne novice 1; videospot dneva; jutranji gost; iz naše kuhinje, koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Športni torek, športna informativna oddaja 10.55 Zdaj, oddaja za razgibano
življenje 11.25 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Če me spomin ne vara,
mladinski kviz, 3.TV mreža 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Cinema paradiso, oddaja o filmu
19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja, gostja: Maja Slatinšek 20.55 Regionalne novice 3 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videostrani, obvestila
PRIREDITVE
m
oroskoo
Oven od2 1.3.do21.4.
Sami nase ste jezni, ker ne znate in ne zmorete iz dane situacije. Sploh ne boste več vedeli, kje In kako bi se lotili nastalega zapleta. Jasno vam je le, da si želite v vašem življenju veliko sprememb. Nimate pa ne volje in ne moči, da bi z njimi začeli spreminjati svoj svet. Tokrat boste težko čakali na čudež, ker ga verjetno ne bo. Lahko pa končno poveste osebi, ki vam meša glavo, da ste jo opazili in da je pogosto v vaših mislih. Če ne bo šlo naravnost, povejte med vrsticami. Začnite pa tudi načrtovati kakšen izlet ali kratek dopust. Potrebni ste ga.
Bik od 22.4. do 20.5.
Bolj ko se bliža april In z njim čisto prava pomlad, bolj nemirni ste. Če se vam v življenju kaj ne izide tako kot bi želeli, vedno reagirate zelo burno in tega se dobro zavedate. Tokrat boste največjo napako storili zato, ker o svojih željah in načrtih ne boste molčali. Ljudje pa so zelo privoščljivi. Zato se vam bo to že kmalu obrnilo kot bumerang. Ne bo prijetno, ko vam bodo poveda-, da ste za nastalo situacijo krivi sami. Zato se že prej pripravite na to, kar se lahko zgodi. Konec tedna pa pojdite med ljudi. Zadnje čase se veliko preveč držite doma.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Letošnja pomlad bo, hočete ali nočete, veliko bolj delavna kot ste si želeli in načrtovali. Čeprav vam bodo dnevi v tem tednu hitro minevali, ne bodo dovolj dolgi, da bi z nakopičenim delom končali še ta mesec, saj je do aprila le še nekaj dni. Čaka vas nekaj zabav, ki vam bodo všeč, pa tudi nekaj novih poznanstev, ki jih ne boste kar tako pozabili. A to bo tista pika na I, ki vam bo lepšala naporne dni, zato se boste vseh družabnih dogodkov veselili in tudi udeležili. Utrujenost bo prijetna, čisto drugačna kot zaradi obilice dela.
Rak od 22.6. do 22.7.
Priznajte, da niste več navajeni lenariti In preživljati dni kar tja v en dan. Zato boste vsak prosti dan, ki jih bo v naslednjih tednih tja do prvomajskih počitnic žal bolj malo, porabili predvsem za prilagajanje na drugačen tempo življenja. Če ne drugega, se boste morali zamisliti nad svojim početjem In počutjem. Zase storite premalo In to dobro veste. Začnite korak za korakom, saj se dobro poznate. Če boste življenje takoj hoteli obrniti na glavo, vas bo hitro minilo. Imejte to v glavi, ko boste delali načrte za letošnjo pomlad in tudi že za poletje.
Lev od 23.7. do 23.8.
Zadnje čase ste preprosto povedano srečni. Imeli boste tudi občutek, da vaše življenje postaja mirno in takšno, kotsi že dolgo želite. Vse vam bo šlo kot po maslu. Sedaj vas lahko krepko izda le trma, zato pazite, kako boste v naslednjih dneh reagirali na izzivanje nekoga, ki vas ima odkrit namen spraviti na rob živčnega zloma. Pogrešali boste trenutke nežnosti, da jih ne boste deležni, pa boste krivi čisto sami. Nekdo vam ponuja roko in srce, vi pa se delate, da prav nič ne opazite. Raje dvakrat premislite, preden s takšnim početjem še nadaljujete. Priložnosti kot je ta v življenju ne bo več veliko.
Devica od 24.8. do 23.9.
Vsak dan vam bo prinesel kakšno novo presenečenje. In tudi nekaj dogodkov, ki jih ne boste veseli. Če bi prej dobro premislili, bi se vam to, kar se vam bo dogajalo v naslednjih dneh, verjetno ne moglo zgoditi. Še je čas, da se stvari obrnejo v vaš prid, zato ne bodite takoj črnogledi. Tudi kar se počutja tiče. Pomlad je sicer lep letni čas, letos pa je ob zimsko obarvanem začetku vremensko zelo težka. In tudi letos se žal ne boste mogli izogniti pomladni utrujenosti. K sreči ta ne bo prav močna, pa še hitro bo minila.
Tehtnica od2 4.9. do2 3.10.
Jezni boste nase In na vse okoli sebe. Predvsem zato, ker se vaši načrti nikakor ne bodo izpeljali tako kot si želite. Malo po vaši, malo pa po tuji krivdi. A prav nič še ni zamujeno. Prezahtevno bi bilo, če bi pričakovali spre-mem bo v odno su lju di do vas kar čez noč. Čes ti ta te pa si lah ko, da ste se odrekll neki razvadi, ki vam zagotovo nI čisto nič koristila. Največja nagrada bo boljše počutje, ki ga boste zaznali že v nekaj dneh. Sorodnik vas bo krepko potreboval in vi mu ne boste mogli odreči pomoči. Vendar pa tokrat ne bo težko pomagati, celo uživali boste.
Škorpijon od2 4.10. do2 2.11.
Sami ste si krivi, da tudi vaši najbližji že nekaj časa Izkoriščajo vašo dobroto. Preveč popustljivi ste in preveč pridni. S tem, da hočete ugoditi vsem in se nikomur zameriti, pa si žal v zadnjih dneh delate levjo uslugo. Mnogi bodo menili, da ste nava den sla bič. Ne meni te se zanje, ampak se raje poglo bi te vase in si naredite listo pomembnih reči, ki bi jih radi postorili še pred poletjem. Saj veste, da pomlad vedno hitro mine, vi pa imate koledar dogodkov že sedaj prepoln. Če si ne boste dela začeli skrbno načrtovati, vam bo že kmalu žal. Tudi zato, ker se zna to spet odraziti na vašem zdravju.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Pred vami je zanimiv dogodek, ki bo spremenil marsikaj v vašem življenju. Odziv bo veliko večji kot pričakujete, presenečeni pa boste, da bo tudi zelo pozitiven. Pregovorna slovenska škodoželjnost tokrat ne bo prišla do izraza, sicer pa si je ne bi vzeli preveč k srcu. Dogodek vam bo odprl nekaj pomembnih vrat, zato je v vaši prihodnosti možno vse ali nič. Če boste hoteli, se lahko marsikaj spremeni, če ne, pa bo ostal le dober občutek. Najpomembnejše vprašanje bo, kaj boste postavili na prvo mesto - ljubezen ali kariero? Oboje boste ob tem tempu težko vodili čez vse življenjske čeri.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Čeprav je meja vaše potrpežljivosti zelo visoka, bo tokrat nekdo, ki že dolgo preizkuša vaše živce, šel čez rob sprejemljivega. Nekaj časa boste še tiho in prenašali vse, kar se bo dogajalo, konec tedna pa vam bo verjetno tako prekipelo, da boste povedali vse in še več. Tudi tisto, kar nikoli niste želeli povedati na glas. Izlet, ki ga načrtujete, morda ne bo uspel, kar pa sploh nI pove-za no s prejš nji mi dogod ki. Če bo tako, vam bo po svoje celo odle glo, saj nima te pra ve volje za druženje z ljudmi, ki jih niti nimate preveč radi.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Pred vami je nekaj odličnih In zanimivih dni. Ne le, da boste novim znancem, ki bodo res nič no zani mi vi, krep ko zlez li pod kožo. Zgo di lo se bo še več. Ponu dba bo namreč zelo mam lji va, vi pa, kot pona va di, zelo oma hlji vi. Če se ne boste mogli odločiti, poiščite še kakšno mnenje prijateljev, ki jim resnično lahko zaupate, saj veste, da gre za zelo pomembne odločitve, ki ne bodo spremenile življenja le vam, ampak tudi vaši družini. Življenje se vam bo umirilo šele sredi aprila, s tem pa tudi vi. Do takrat pa pazite nase, saj ste precej raztreseni.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Delovali boste zaskrbljeno In brezvoljno, pa sploh ne bo tako. Le čisto vsem, ki bodo želeli izvedeti, kaj se dogaja z vami, ne boste pripravljeni pojasnjevati, kaj se dogaja. Odločitev, da boste svoj prosti čas, ki ga je žal vse manj, bolj koristno izrabljali, bo vsekakor pametna, saj se bo že kmalu obrestovala. Veliko vprašanje pa je, kako dolgo vam bo uspevalo. Saj veste, da se nad večino reči v vašem življenju hitro navdušite, potem pa vas tudi hitro mine. Le v ljubezni to ne drži. Tu pa vča sih vztra ja te tudi ko ves te, da bi bilo bolje kon ča ti.
VELENJE
Četrtek, 27. marec
16.00
17.00
18.00 -
19.00
19.00
Regionalni multimedijski center Kunigunda
Delavnica 13-sekundnega spota Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi 2008; Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov, 1. koncert 17.00 - 19.00 Regionalni multimedijski center Kunigunda Družabna igra na velikem platnu: Lepo je biti milijonar ■ 20.00 Mladinski center Velenje Tečaj izrazne interpretacije Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi 2008; Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov, 2. koncert Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje Večer dijakov 2. letnika Umetniške gimnazije Velenje
Petek, 28. marec
16.30 Dom Kulture Velenje
Pozdrav pomladi 2008; Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov, 1. koncert Dom Kulture Velenje Pozdrav pomladi 2008; Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov, 2. koncert Galerija Velenje Odprtje razstave Avtoportret
Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje Koncert
Mojca Gal (violina) in Vlasta Doležal Rus (klavir)
Sobota, 29. marec
8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 9.00 - 13.00 Knjižnica Velenje
Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.00 Regionalni multimedijski center Kunigunda
Tečaj kreativnega pisanja 10.00 Nakupovalni center Velenje
18.30
19.00
19.30
Kdaj - kje - kaj
Prijetno sobotno popoldne Animacija, nagradne igre ... 19.30 Dom kulture Velenje Gledališka predstava Jaroslav Hašek: Prigode dobrega vojaka Švejka
Ponedeljek, 31. marec
18.00 - 20.00 Mladinski center Velenje
MC plesni koraki s Katrino 19.30 Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje Koncert
Otroški pevski zbor Glasbene šole Velenje, Mladinski pevski zbor Glasbene šole Velenje, Dekliški pevski zbor Umetniške gimnazije Velenje
Torek, 1. april
17.00 Vila Mojca
Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Interspar Velenje Stand-up Comedy 18.00 Multimedijski center Kunigunda Predstava za otroke Obuti Maček v izvedbi gledališke skupine Mamoo-ti
Sreda, 2. april
12.00 - 16.00 Vila Mojca Knjižna menjalnica 17.00 Knjižnica Velenje
Pravljične ure 18.00 - 19.30 Mladinski center Velenje
Afriško bobnanje z Albinom 18.00 - 20.00 Mladinski center Velenje Družabna igra: Scrabble z Josipom 19.00 Galerija Velenje
Odprtje kiparske razstave Nazaj h kamnu Jureta Smoleta in predstavitev zbirke pesmi Nazaj k živali Iva Stropnika 19.30 Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje Koncert pianistov iz ciklusa Pianissimo
Armin Coralič, Gregor Dešman
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-infor-macijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠOŠTANJ
Četrtek, 27. marec
16.00 Knjižnica Šoštanj Ure pravljic
16.30 in 17.45 Kulturni dom Šoštanj
Pod mavrico želja (ob 16:30 in 17:45 uri)
Petek, 28. marec
20.00 Mestna galerija Šoštanj Galerijski večer
Sobota, 29. marec
X Primorska
Planinski izlet Mlini - izvir Dragonje
13.30 Športni center TEŠ Šoštanj : Miroteks III (2. slovenska liga vzhod - ženske)
14.00 Stadion Šoštanj
NK Šoštanj : Železničar Maribor (Štajerska liga v nogometu)
16.30 Športni center TEŠ Šoštanj : Drava
(2. slovenska liga vzhod - moški)
Ponedeljek, 31. marec
18.00 Gostišče in picerija Kajuh Šoštanj Redni tedenski turnir bridga
Torek, 1. april
17.00 Dom kulture Šoštanj
Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in starše
Sreda, 2. april
19.00 Knjižnica Šoštanj
Potopisno predavanje S kolesom po Maroku
Koledar imen
Marec/sušec
27. četrtek-Rupert
28 . petek - Janez
29.
30.
31.
sobota - Ciril, Milada
nedelja - Bogo, Ljubo, Bertold
ponedeljek -Benjamin, Modest
April/mali traven
1.	torek - Hugo
2.	sreda - Franc
Lunine mene
F
29 . marec, ob 3.04 -
zadnji krajec
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 28. marec
19.00 Mladinski center Šmartno ob Paki Gledališka predstava Štefka in Poldka (komedija)
Avtoportet
V galerij i Velenje bo razstava na ogled od jutri do 19. aprila
Velenje - V petek, 28. marca ob 19. uri, bodo v Galeriji Velenje odprli razstavo Avtoportret.
Avtoportret - lastna podoba - je pogost motiv v evropskem slikarstvu skozi vsa obdobja umetniškega ustvarjanja. Avtorja definira po tem, kar ta misli in kaj dela. Ali se umetnik samozadovoljno opazuje kot v mitu o Narcisu ali le beleži neustavljivo minevanje časa? Ali je vse skupaj dnevnik posameznega introspektivnega samotarja ali pa doku-
ment duha prostora in obdobja? Ali vse skupaj? Vsaka njegova poteza kaže na njegov značaj, njegove barve prav tako kot volumni, fotografski ali video zapisi ...
Na razstavi bo na ogled 14 del, ki jih je ustvarilo 15 avtorjev. Ustvarjalci so člani DLUC-a, regijskega društva likovnih ustvarjalcev Slovenije, ki vključuje Celje, Velenje in širšo savinjsko regijo. Prvič se tako predstavljajo velenjski publiki. Starejši in mlajši, domačini in sosedi. Ob slikarskih delih, ki prevladujejo (Darinka Pavletič Lorenčak, Rati-mir Pušelja, Goran Horvat, Holland, Manja Vadla, Jure Cvitan) so prisotni instalacija (Boris Oblišar), akvarel (Mojca Cerjak) risba (Peter Matko, Nataša Tajnik), kolaž (Adolf Mljač), fotografija (Andreja Džakušič) ter video (Željko Opačak). Ob otvoritvi bomo deležni per-formansa dveh umetnikov (Estele Žutič in Guillesa Duviviera). Za zgornji, mirnejši galerijski prostor so zbrali manjša, bolj intimna dela, kiv abijo,d aj imp risluhnete.
K I N O V E L E N J E :: S P O R E D
NI PROSOTRA ZA STARCE
(No Country For Old Man) Akcijska drama, 122 minut. Režija: Režija: Joel Coen, Ethan Coen. Igrajo: Tommy Lee Jones, Javier Bardem, Josh Brolin, Woody Harrelson, Kelly Macdonald, Garret Dillahunt, Tess Harper idr.
Petek, 28. 3. ob 22.20 Sobota, 29. 3. ob 20.15 Nedelja, 30.3. ob 20.20
V zgodbi o človeškem pohlepu in nasilju spoznamo običajnega možaka Mossa, ki med lovom po pustinjah ameriškega juga odkrije kopico trupel, ob njih pa poln kovček denarja, ki si ga prisvoji. Toda v kovčku je skrita sledilna naprava in kmalu mu prične za ovratnik dihati hladnokrvni morilec Chigurh, ki ljubi ubijanje in psihološko mučenje svojih žrtev. V dogajanje skuša poseči lokalni šerif Ed, toda obilica denarja privabi tudi druge izmečke človeštva, zato smrt grozi na vsakem koraku. Film je od štirih nominacij prejel zlata globusa za najboljši scenarij in najboljšega stranskega igralca. 4 letošnji oskarji za: film, prirejeni scenarij, režijo in stransko
moško vlogo. 3 nagrade BAFTA (režija, kamera, str. moška vloga), 2 Zlata globusa (scenarij, stranska moška vloga)
10.000 pr.n.št.
(10.000 B.C.)
Prazgodovinska pustolovščina, 109 minut. Režija: Roland Emmerich. Igrajo: Steven Strait, Camilla Belle, Cliff Curtis, Omar Sharif, Nathanael Baring, Reece Ritchie, Suri van Sornsen idr.
Petek, 28. 3. ob 20.05 Sobota, 29. 3. ob 22.20 Nedelja, 30.3. ob 18.15
Režiser Roland Emmerich, ki je ustvaril spektakle Dan neodvisnosti, Godzilla in Dan po jutrišnjem, se podaja v čase prazgodovine, ko so po našem planetu še hodili mamuti. Mladi lovec D'Leh se skuša uveljaviti kot vodja plemena, ko njegovo ljubezen Evolet ugrabijo kruti zavojevalci. Pogumni mladenič se z mentorjem Tic-Ticom poda na epsko popotovanje, na katerem spozna nove prijatelje in dokončno sprejme breme svoje usode, toda za zmago nad mogočnimi nasprotniki bo potre-
boval tudi obilico sreče in starodavne magije.
PETELINJI ZAJTRK
Slovenska romantična komedija, 125 minut
Režija: Marko Naberšnik. Igrajo: Primož Bezjak, Vlado Novak, Pia Zemljič, Dario Varga, Janez Škof, Sev-erina Vučkovic, Davor Janjic, Miloš Battelino idr.
Sobota, 29. 3. ob 18.00
Najuspešnejši slovenski film je film o malih ljudeh, v katerih tlijo velike strasti in sanje, se dogaja v Gornji Radgoni, kamor mladi avtomehanik Djuro pride za vajenca k mojstru Gaješu. V delavnico pot kmalu zanese lokalnega kriminalca Lepca in njegovo zapeljivo ženo Bronjo, ki hitro vname Djurovo srce. Na srečo Gajaš ne opazi teh čustev, saj ima oči le še za hrvaško pevko Severino, ki jo časti kot boginjo. Napetost preseže točko vrelišča, ko Lepec Gajašu obljubi, da ga bo spoznal s Severino, kar usodno vpliva tudi na ljubezen med Djurom in Bronjo. V Sloveniji že 180.000 obiskovalcev!
POŠAST IZ VODE
(The Water Horse: Legend of the Deep)
Družinska pustolovščina, 111 minut. Režija: Jay Russell. Igrajo: Alex Etel, Emily Watson, Ben Chaplin, David Morrissey, Brian Cox, Eddie Campbell, Carl Dixon, Craig Hall idr.
Petek, 28. 3. ob 18.00 Nedelja, 30. 3. ob 16.00
Obstajajo legende, ki jih vsi poznamo in ki bi jim vsi radi verjeli - ena takih je tudi zgodba o morski pošasti iz Loch Nessa. V času druge svetovne vojne mladi Angus na obali jezera najde skrivnostno jajce, iz katerega se izvali poreden morski stvor. Lačno bitje hitro raste, a na srečo Angusu na pomoč priskoči skrivnostni tujec Lewis. Manj razumevanja pokaže vojaški kapitan Hamilton, ki mora varovati jezero, toda ljubezen med dečkom in pošastjo iz vode je močnejša od človeških hudobij in strahov.
Naslednji vikend napovedujemo: animirano komedijo sinhronizirano v slovenščino HORTON, kriminalko, tril-er SMRTNE OBLJUBE, komično dramo DRUŽINA SAVAGE.
VI PISETE
27. marca 2008
»
Podkrajčani Podkrajčankam
«
Podkraj pri Velenju - Svet krajevne skupnosti Podkraj pri Velenju je v počastitev mednarodnega praznika žena in bližnjega materinskega dne ob koncu minulega tedna, 15. marca, pripravil že četrto leto zapored družabno prireditev »Podkrajčani Podkrajčankam«.
V Restavraciji pod Jakcem v Velenju se je zbralo okrog 250 krajanov Podkraja pri Velenju, kar je tretjina vseh prebivalcev te krajevne skup no sti na juž nem obrobju Šaleške doline. Predsednik krajevne skupnosti Franc Vedenik je ob začetku družabnega srečanja s kul-
turnim programom, ki ga je pripravilo krajevno kulturno-športno društvo, omenil, da so v letu 2007 izpolnili osnovne naloge sveta KS, ki so si jih zastavili. Predvsem je bila to skrb za vzdrževanje komunalne infrastrukture in tudi vključitev v občinske programe. Za večji uspeh štejejo izgradnjo otroškega in športnega igrišča v Tajni. Ob koncu nagovora je dejal, da »... naj bi krajani živeli in imeli takšno krajevno skupnosto, kot si jo sami želimo in si jo bomo sami organizirali«.
Krajanom se je predstavil pred
nedavnim izvoljeni novi predsednik kulturno-športnega društva Bojan Brcar in obljubil, da bodo nadaljevali tradicionalne prireditve celo leto, kot novost pa želijo ustanoviti mešani pevski zbor.
Kulturni in družabni del srečanja so pričeli sedaj že skoraj legendarni člani Njivskega kvinteta, ki s pre pro sti mi instru men ti (nabranimi na njivi in od tod naj bi dobili tudi ime). No, od ustanovitve naprej so število članov ansambla že povečali in, kar je pomembno, tudi bistveno pomladili. Mamicam so prisrčen program pri-
pravili otroci, za kar si je posebej prizadevala Nives Hudej. Pripravili so nekaj skečev in plesnih točk, kot pevka in plesalka pa se je predstavila Maruša Berlot, ki je tudi odlična atletinja. Najstarejši udeleženec na prireditvi je bil 90-let-ni Maks Bizjak, njegov pravnuk Urban Meža se je med nastopajočimi izkazal kot dober imitator.
Prireditev je znova lepo uspela in krajani so jo prav gotovo sprejeli tudi že za svojo. K temu seveda veliko prispevajo Podkrajski fantje, ne samo s svojimi pesmimi, temveč tudi z zabavno in plesno glasbo pozno v noč.
■ Hinko Jerčič
Modna revija s pridihom dobrodelnosti
Velenje, 18. marca - V torek popoldne je podjetje Pompon v kavarni Nova v Velenju pripravilo dobrodelno modno revijo. Predstavili so blagovno znamko Delmod. Njihova oblačila so nosile velenjske »lionese« in miss Universe 2006 Nataša Pinoza.
Izkupiček (nekaj so donirali sodelujoči na prireditvi, sredstva pa zbirajo tudi na TR LIONS, številka 10100-0039880769, Banka Koper) pa bodo namenili za operacijo hudo bolnega otroka.
Modna revija je bila odlično obiskana in odlično pripravljena. Ena od udeleženk, ki je bila izžrebana, pa je odšla domov prenovljena, v novem kostimu blagovne znamke Delmod, ki jo je moč kupiti v Pom-ponovi trgovini v Centru Nova.	■
Utrinek z modne revije
Nagradna križanka GARANT
G4MNr
Pohištvena industrija d.d. Polzela Tel.:03 703 7130, 703 71 31 www.garant.si
Če se želite razvajati, si privoščiti kaj novega, kaj lepega, morda novo dnevno sobo, kuhinjo, spalnico, otroško sobo ali predsobo... obiščite našo industrijsko prodajalno, ki je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
VELIKA POMLADANSKA AKCIJA!
PROMOCIJSKA PONUDBA SPALNIC DORI-NA, ki jih odlikuje funkcionalnost, sestavljivost, moderne barve in design ter ugodna cena. Pred kratkim so program dopolnili z elementi za opremo mladinskih, otroških in samskih sob. Pomembna novost programa so iskane zidne postelje, ki se, ko jih ne uporabljamo več, preprosto zaprejo v regal. So dimenzije 90 x 200 in 140 x 200 in so primerne predvsem za manjša stanovanja, garsonjere, turistične objekte, študentska stanovanja. Program Dorina vsebuje tudi številne elemente za opremo predsob ter omarice in komode. Ves program si lahko ogledate v industrijski prodajalni.
Izbirate lahko tudi kosovno pohištvo, računal-ni ške in pisal ne mize in vzmet ni ce.
UGODNO:
Hitri kredit do vrednosti 1251,88 EVR, ki ga uredite v kratkem času pri našem prodajalcu! Pohištvo Garant -pohištvo za vaš dom!
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d. o. o.; Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom "Garant" najkasneje do 7. aprila. Izžrebali bomo tri darilne vrečke Garant.
Zgodilo se je ...
od 28. marca do 3. aprila
-	28. marca 1794 se je v Kapelah pri Breži cah rodil pes nik Andrej Urek, ki je kot župnik in dekan zadnjih dvajset let svojega življenja preživel v Škalah pri Velenju;
-	spomladi leta 1963, ko je bilo v tovarni Gorenje zaposlenih že 559 delavcev, so na bivšem nogometnem igrišču velenjskega Rudarja ob železniški postaji v Velenju začeli graditi novo proizvodno halo Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje;
Gorenje nekdaj (arhiv Muzeja Velenje)
-	v nedeljo, 30. marca leta 1919, so v Šoštanju v Vasle-tovem hotelu (današnji Kajuhov dom) šoštanjski igralci izvedli ljudsko igro s petjem Naša kri, avtorja Frana Šaleškega Finžgarja;
-	Rudnik boksita v Vranji peči v Ložnici pred aprilom 1941 ni deloval, okupator pa je začel izkoriščati tudi zaloge boksita; delniška družba, ki je imela sedež v Berlinu, je po zakupni pogodbi začela kopati boksit v Ložnici in ga voziti na velenjsko železni-
ško postajo; dokler je rudnik obratoval, je bilo tam zaposlenih 20 do 40 delavcev; prvo pomembno akcijo na velenjskem območju so partizani opravili v noči na 30. marec 1942, ko so partizani napadli rudnik v Ložnici in uničili večino rudniških naprav; okupatorje proizvodnjo obnovil, vendar so partizani vseskozi preprečevali odvoz boksita in ga leta 1944 povsem onemogočili;
■ 30. marca 1970 so po 15. amandmaju zvezne oziroma 13. amandmaju republiške ustave spreje li nov statut Rudnika lignita Velenje, ki je uve del nove oblike organiziranja v združenem delu; - v prvih dneh aprila leta 1991 je v Jugoslaviji potekal popis prebival stva, po katerem je imelo Velenje 27341, Šoštanj 2946,
Šmartno ob Paki pa 613 prebivalcev;
-	2. aprila 1913 se je v Št. Rupertu na Koroškem rodil narodni heroj Miha Pintar Toledo, ki je padel 3. junija leta 1942 v Lokovici;
-	2. aprila 1961 so Velenjčani poleg kotalkališča začeli z udarniškim delom urejevati velenjski "Sončni park";
-	3. aprila 1993 so v šoštanj-skem domu kulture odprli jubilejno 25. republiško razstavo Likovni svet otrok.
■ Damijan Kljajič
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 17. marca 2008 do 23. marca 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 17. marca 2008 do 23. marca 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

OBVESCEVALEC
RADI O V E LE NJ E
mali OGLASI
DEŽURSTVA
ČETRTEK, 27. marca:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 28. marca:
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 29. marca:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 V Imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 30. marca:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 31. marca:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 1. aprila:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 2. aprila:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365.
NUDIM
STARO železo, radiatorje, peči in vse ostale kovine brezplačno odpeljemo, elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
STIKI/POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. 40-LETNA ženska bi se preselila k starejšemu gospodu, lahko na kmetijo. Gsm: 031/505-495. 42-LETNI direktor si želi spoznati iskreno žensko za skupno življenje. Gsm: 041/959-192, telefon: 5726-319.
VOZILO
ŠKODO FELICIA, l. 1997, 120.000
habit
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
nepremičnine
Mmm
PRODAMO
1-sobno	stanovanje - Gorica, velikost cca. 50 m2,5. nadstr., letnik 1980, obnovljeno, cena: 65.000 €.
2-sobno	stanovanje - Koželjskega. velikost cca 65 m2,5. nadstr., letnik 1978. Cena: 78.000 € oz. po dog.
3-sobno	stanovanje - Goriška, velikost cca 80 m2, pritličje, letnik 1980. Cena: 84.000 € aH po dogovoru, l-sobno stanovanje - Kersnikova, velikost 47 m2,1. nadstr., letnik 1956. Cena: 69.000 € ali po dogovoru.
4-sobno	stanovanje - levi breg, velikost 122 m2,9. nadstr., letnik
1975. Cena: 98.000 € ali po dog. 3 hiše v Lokovici pri Velenju -novogradnja, 4. gradbena laza, velikost cca 150 m2, velikost zemljišča cca 600-700 m2,2 etaži. Cena: 150.000 €.
i_ i_■ ■ ■
www.habit.si
V SPOMIN
IVANU SLAPNIKU
1932 -1998
Danes je samo spomin na včeraj in jutri bo le sen današnjega dne. Mineva 10 let ... še vedno se te spominjamo in si te želimo ob sebi ... danes, včeraj, jutri ...
Hvala vsem, ki ga niste pozabili.
Vsi njegovi
Umrl nam je
VOJKO SEME
Pogreb bo danes, v četrtek, 27. marca, ob 15.30 na pokopališču v Podkraju
Cvetje in sveče hvaležno odklanjamo v korist Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje za otroke (račun 02426 - 0011465352, NLB)
Žena Marija, sinova Jaka in Nace, mama Martina, oče Drago Karel in sestra Mojca z družino
km, 1. lastnica, nove zimske in letne gume s platišči, reg. do 11/2008, prodam za 500 evrov. Gsm: 041/940441.
RAZNO
OMARO, regal za mladinsko sobo, kupim. Telefon: 8911-493. TRAČNI obračalnik sip in kosilnico gaspardo prodam. Telefon: 5831-520, gsm: 031/539-051. SESALEC vorwerk, nov, v garanciji, prodam. Gsm: 041/532-673.
PRIDELKI
SADIKE vrtnic in cipres thuja - prodaja Dolinšek gsm: 041/354-575, telefon: 5870-600.
VINO: sauvignon, beli pinot, merlot, cabernet sauvignon, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel), Velenje - Konovo, gsm: 031/749-671. ULEŽAN hlevski gnoj, borovničevec, medenovec ter več vrst jabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
ŽIVALI
PRODAJA nesnic, ki že nesejo v nedeljo, 30. marca, od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202. BIKCA in teličko, mesne pasme, teža 140 kg, prodam. Gsm: 031/504-191.
NEPREMIČNINE
V BLIŽINI tovarne Gorenje Velenje oddam poslovni prostor, 140 m2 (uporabno dovoljenje, parkirišča). Gsm: 031/358-682.
V CENTRU Šoštanja, Koroška 3, prodam obnovljeno dvosobno kletno stanovanje. Cena: 50.000 evrov. Gsm: 031/358-682.
Zdravstveni dom Velenje OBVE STI LO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zava rovan ci, obveš ča mo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepa nje eki pe za nuj no medi cin sko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
29. in 30. marca - VLASTA ŠTERBENK, dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje)
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688-600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure.
Hai čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje
GIBANJEP REBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke		:
Porok v tem tednu ni bilo.		
Smrti	:	
Marija Kampjut, roj. 1917, Cesta talcev 3 c, Šoštanj; Alojzija Prigora Skočaj, roj. 1915, Petrovče 211, Žalec; Ciril Turk, roj. 1930, Prihova 17, Nazarje; Marija Skalički, roj. 1936, Jenkova cesta 5, Velenje.
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI
•	PREVOZI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE
•	NABAVA CVETJA
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
Socialna oskrba na domu
Vse več starejših si želi čim dlje ostati v domačem okolju, a brez pomoči vedno to ne gre
Florence je podjetje s področja socialnega varstva, ki ga že od vsega začetka vodi misel, kako popestriti in razširiti socialno mrežo starejših. »Naša želja je pomagati jim pri premagovanju ovir in jim omogočiti več samostojnosti. Tako bi lahko, če si tega želijo, čim dlje ostali v domačem okolju, ki so ga navajeni in v katerem se dobro počutijo,« pravi samostojni podjetnik Dejan Brglez. Vsi vemo kako zelo pomembno za dobro počutje starejših je, da jim je z malo pomoči omogočeno ohraniti samostojnost in svoj način življenja.
»Našo pomoč dobijo vsi, potrebujejo. Z vsakim predhodno opravimo govor. Tako spoznamo in vimo kakšne so potrebe. Samo tako lahko pomagamo v najboljši možni meri,« pripoveduje.
Socialna oskrba na domu, Florence s.p., deluje na širšem področju Velenja ter v občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki. V prihodnosti načrtujejo širitev še v druga mesta v Sloveniji, kjer pomoč starejšim še ni organizirana.
Na domu izvajajo storitve s področja socialnega varstva starejših, bolnih invalidnih in vseh drugih oseb, ki potrebujejo tovrstno pomoč. Mednje sodijo oskrba nepokretne osebe, pomoč pri osebni negi, pri gibanju, hranjenju, oblačenju, pomoč pri gospodinjskih in hišnih opravilih, spremstvo in družabništvo ter pomoč pri urejanju administrativnih zadev.
Vseskozi jim je poglavitno vodilo počutje njihovih strank, zadovoljstvo in kakovostno ter varno preživljanje prostega časa.
FLORENCE
Izbiramo naj osebnost februarja
Kupon za naj osebnost februarja 5
Predlagam_
Obrazložitev_
Moj naslov ,
Kupon za naj osebnost marca 1
Predlagam_
Obrazložitev_
Moj naslov
V današnji marčevski številki znova objavljamo dva kupona. S kuponom številka 5 lahko še zadnjič glasujete za osebnost, ki je po vašem mnenju najbolj zaznamovala mesec februar. Izbirate lahko med kandidati, objavljenimi na lestvici, ki smo jo sestavili na osnovi vaših predlogov. Objavljamo pa tudi že kupon številka 1, z njim pa lahko predlagate kandidate za uvrstitev na lestvico osebnosti, ki so po vašem mnenju najbolj zaznamovale mesec marec. Želimo, da ob predlogu pripišete tudi kratko
obrazložitev, s čim je predlagani kandidat zaznamoval mesec marec.
V prihodnji številki bomo torej že objavili zmagovalca meseca februarja in lestvico kandidatov za izbor naj osebnosti marca (upoštevali bomo vse kupone, ki bodo v uredništvo prispeli do torka, 1. aprila do 10. ure.). Glasujete lahko tudi na Radiu Velenje vsak delovni dan malo pred 17. uro.
Predlogi za februar:
Bojan Prelovšek,
načelnik občinskega štaba Civilne zaščite - dobro usklajuje delo med društvi in krajevnimi skupnostmi, ki so vključena v sistem Civilne zaščite; vzorno predstavlja Civilno zaščito in primerno poudarja njen pomen...
Peter Radoja,
predsednik Turistično olepševalnega društva Šoštanj - dobro vodi društvo, ki pripravlja številne prireditve v kraju; še posebej je Šoštanj prepoznaven po daleč naokoli odmevnem pustnem karnevalu...
Dr. Tone Ravnikar,
zgodovinar, ki je izdal eno najbolj odmevnih publikacij na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, knjigo o zvezdnih poteh - obsežno delo, ki je rezultat dolgoletnega raziskovanja srednjega veka na tem območju...
Vaše sodelovanje nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 5, bomo izžrebali dve nagradi: po dve vstopnici za plavanje v Bazenu Velenje.
Nagrajenci prejšnjega tedna
Po dve vstopnici za plavanje v Termah Topolšica prejmeta: Matilda Majhen, Lovra Kuharja 6, Velenje, in Marta Žuraj, Gaberke 19, Šoštanj.
»Ne zanima nas, kaj govorijo v Ljubljani, pomembno je ...«
Vključitev lokalne skupnosti v odločanje v zvezi s Tešem nujna, so menili svetniki občine Šmartno ob Paki - Podprli predlagane višje cene za programe vrtca in za storitev pomoč družini na domu - Zaključni račun občinskega proračuna za lani sprejeli, člani nadzornega odbora proučili, ali je šlo za hujšo kršitev
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 25. marca -
Svetniki občine Šmartno ob Paki imajo za seje običajno »rezerviran« ponedeljek popoldan, tokrat pa so se zaradi praznikov sešli na sejo občinskega sveta na materinski dan. Med 10 točkami dnevnega reda so se najdlje zadržali pri na sami seji predlagani dodatni točki - problematika energetike v Šaleški dolini.
V uvodu so potrdili mandat Robi-ju Crnjacu, ki je v občinskem svetu zamenjal svetnika Bojana Praš-nikarja. Kot smo poro ča li, je ta odstopil od dolžnosti svetnika zaradi službenih obveznosti v tujini.
»Želimo biti del te zgodbe!«
Župan Alojz Podgoršek je vprašanje energetike v Šaleški dolini uvrstil na tokratno sejo zato, »ker občina meji z občinama Velenje in Šoštanj, dogajanja v njih pa so izrednega pomena za naše občane z ekonomskega, ekološkega in sociološkega vidika. Želimo biti del te zgodbe. Ne zdi se nam korektno, da sta nas občini izključili iz te zgodbe, saj je naše okolje v preteklosti plačalo davek proizvodnje električne energije. Degradirane površine so res iz prejšnjih let, vplivi pa še vedno obstajajo. Dokaz za to so meritve zraka v Velikem Vrhu. Obstaja bojazen o prodaji Teša tujim kup-
Robi Crnjac (SD) je bil na seji tokrat prvič. Nadomestil je svetnika Bojana Prašnikarja.
cem, ki pa, velikokrat, niso prijaz ni do okolja, v katerega pridejo. Vključitev občine v odloča nje je nuj na. V preteklosti smo bili in tudi zdaj smo zainteresirana stran ka. Pla či lo rente zaradi onesnaževanja zraka z žveplom in drugimi plini nam pripada, odmisliti pa ne smemo tudi tovornega prometa skozi naselja občine po nepri mer nih cestah zaradi Teša.
S predlaganim sklepom, ki ga bomo naslovili na Vlado RS, Holding Slovenskih elektrarn in še na koga, želimo opozoriti na zadeve, ki se nas dotikajo in temu primerno možnost pri odločanju.« Župan je še dejal, da lokalna skupnost odločno podpira izgradnjo novega tehnološko in skladno z ekološkimi standardi zasnovanega bloka Teš 6. Prav tako zahteva, da Holding Slovenskih elektrarn Tešu omogoči ceno za proizvedeno električno energijo, ki bo zagotavljala ustrezen gospodarski položaj Teša in Premogovnika Velenje. Zavzema se tudi za sklenitev dogovora med Tešem, Premogovnikom Velenje ter občinami Šaleške doline za odpravo negativnih posledic delovanja družb na infrastrukturnih objektih in dolgoletnega vpliva na okolje.
V razpravi je svetnik Frančišek Berdnik (SDS) menil, da je vsa zadeva spolitizirana, kajti »prej ni bilo takih težav, tik pred volitvami pa so nastale. Bodimo strpni in realni.« Mnenju župana, da pri zadevi ne gre za politiko, ampak za dejstva, so se pridružili v razpravi še nekateri svetniki. Med njimi Marjan Knez (SD), kije dejal: »Ne zanima nas, kaj govorijo v Ljubljani, pomembno je, kaj se dogaja v lokalni skupnosti. »Svetnik Jani Kopu-šar (Lista za napredek občine) je menil, da bi morali nekoga zadolži-
ti, ki bo bdel nad nadaljnjimi koraki in poskrbeti, da občina v dogovorih o sanaciji okolja, zraka, vode in zemlje ne bo izpadla. Ob koncu razprave je od za vsebino sklepa od 13 glasovalo 11 svetnikov.
Med zanimivejšimi točkami dnevnega reda je bila še razprava o zaključnem računu lanskega občinskega proračuna. Člani občinskih delovnih teles - odbora za gospodarske ter za negospodarske javne službe - bistvenih pripomb nanj nista imela, so pa bili precej bolj kritični člani nadzornega odbora.«O tem, ali je šlo za hujšo kršitev pri prekoračitvi proračunske postavke ali ne ter nadaljnjih ukrepih, se bomo odločali po pridobitvi še dodatnih informacij,« je dejal njegov predsednik Drago Kovač. Županje pojasnil, da gre za nenamerno prekoračitev na postavki ceste. Priznal je, da so bili premalo pozorni, iz katerega konta so namenili denar za odpravo posledic septembrskih poplav na cestni infrastrukturi. Svetniki so zaključni račun lanskega proračuna kljub temu sprejeli.
Na seji pa so med drugim še za 3,2 odstotka potrdili višje cene programov Vrtca Šoštanj, enota Šmartno ob Paki od 1. marca dalje ter za 10,24 odstotka višjo ceno storitev pomoč na domu v primerjavi z lani od 1. maja dalje.
Pomladni koncert instrumentalcev, pevcev in plesalcev
V četrtek, 20. novembra, so se v veliki dvorani glasbene šole spet predstavili mladi pihalci, trobilci in tolkalci obeh pihalnih orkestrov glasbene šole Velenje, in sicer na 3. abonmajskem koncertu v sezoni 2007/2008.
Mlajši pihalni orkester glasbene šole - v njem igrajo učenci in učenke od 3. do 6. razreda - se je s svojim dirigentom Janezom Marinom in solistko Saro Beriša (ki je nadomestila obolelo in napovedano Moniko Virant), predstavil z nadvse zanimivim programom, ki je povezoval vso šolsko glasbeno dejavnost: instrumente, vokal, zbor in ples.
Po svoji svežini in za šolske razmere nenavadni kombinaciji - skupni nastop pihalnega orkestra in mladinskega pevskega zbora z dirigentom Matjažem Vehovcem - je izstopala skladba VENCI VEILI (Emil Glavnik), kije bila prvič izvedena prav tu v Velenju in je nastala na pobudo mladih glasbenikov. Sklad-
ba je izzvenela mladostno, pomladno in primerno tekstu - skratka, lepo.
Mlajši pihalni orkester je s svojim programom petih skladb - v zadnji CAN CAN so se mu pridružili tudi mladi plesalci - prepričal in navdušil poslušalce ter pokazal, kako so v enem letu spet napredovali.
V drugem delu koncerta je svoje enoletno delo predstavil Pihalni orkester glasbene šole Velenje z dirigentom Matjažem Emeršičem. Orke ster deluje že več kot dvajset let in se napaja iz mlajšega mladinskega orkestra. Današnji člani so že preizkušeni glasbeniki, nekateri od njih se bodo podali tudi na
profesionalno glasbeno pot.
Predstavili so same nove skladbe in solis te: Saro Beri ša, Aljo šo Pavlinca in Dominiko Glinšek. Že uvodne fanfare - samo trobilci - so nakazale, da orkester dela zelo resno, da išče nova pota in povezave in da ima s svojim dirigentom jasno začrtano pot. Seveda so se izka-
zali tudi vsi trije solisti. Sara Beriša in Aljoša Pavlinc sta že "stara znanca," prvič pa se je predstavila z orkestrom pevka Dominika Glinšek iz razreda prof. D. Simo-novic. Nastopila je prepričljivo in publika ji je pokazala, dajo želi še slišati.
Oba orkestra sta pokazala svojo
rast, kije presenetljiva, je pa seveda za vse glasbenike in dirigenta zavezujoča - nikoli ne bo do konca dobro. Ampak to vedo tudi sami in pre pri čan sem, da nas bodo še presenečali.
■ I. Marin