Ob slovesni 25 letnici družbe sv. Cirila in Metoda
dne 3. malega srpana 1910.
Letos torej preminilo, v morje večnosti vtonilo je že petindvajset let, odkar sinil čas poroda družbi je Ciril-Metoda, da bi rod bil naš otet. —
V	dobi tej vse njene boje in sovragov silne roje šteti pač mogoče ni;
ona pa je krepko stala, deco našo reševala iz sovragovih pesti.
Že sovragu stol se maja, pa — oj — roko mu podaja naše zemlje rodni sin.
Tujcu je odprl vrata, bič zavzdignil je na brata, družbi on želi pogin.
A to naj nas nič ne straši, nikdar to naj nas ne plaši, tem srčneje vsi na krov!
Brez strahu v bodočnost zrimo, neprestano se borimo, zmage venec je gotov!
Vsakdo naj po svoji moči družbi na pomoč priskoči, na njo zrimo dan in noč!
V	njej je naroda rešenje,
v njej je naroda vstajenje, hitimo jej na pomoč!
Kdor pa se s tujčinom druži,
Judež je — in ne zasluži, da še zre slovenski svet.
Smrtna strela naj ošine izdajico domovine, stokrat bode naj proklet!
Bratje hajd — le skup desnice — v boj za narodne pravice!
Geslo naše bode naj:
„Za rod mili vse trpeti, za rod mili žiti, mreti,
To velja naj vekomaj!“
Manica Komanova.
Založil Konsorcij „Slov. Branika“.
UČITCLJSKA Tl'KARNA, LJUBLJANA. 1728—16
44606
f S









-s1. ,f
4