PRIM DNEVNIK Poštnina plačana v gotovim p_________________'A n «• Abb. postale I gruppo “ VjGD3 IIT Leto XX. St. 236 (5919) TRST, sobota 17. oktobra 1964 ZELO OSTER NAPAD NA MOSKOVSKO POGODBO O PREPOVEDI JEDRSKIH POSKUSOV Eksplozija prve kitajske jedrske bombe Peking: ^Moskovska pogodba je sleparija^ Poskus so napravili včeraj ob 15. uri po pekinškem času - Izgovori z «razbijanjem atomskega monopola» in «obrambo države» - Predlog za sklicanje konference vseh držav sveta za uničenje jedrskega orožja - Johnson: «Eksplozija bo povečala ozračje negotovosti - Protest japonske vlade Šastri: «Napad na mir in varnost» - Doslej v Moskvi ni komentarjev - Zadovoljstvo v Albaniji PEKING, 16. — Agencija Nova Kitajska je javila, da so na Kitajskem danes preizkusili svojo prvo jedrsko bombo in da je Poskus bil uspešen. Zadevno uradno sporočilo pravi: ((Kitajska je povzročila eksplozijo atomske bombe ob 15. uri (po pekinškem času) 16. oktobra 1964 in je na ta način izvršila z uspe hom svoj prvi jedrski poskus. Gre za veliko pridobitev za kitajsko ljudstvo v njegovi borbi za povečanje svoje obrambne sposobnosti proti imperialistični politiki ZDA, ki temelji na jedrskem izsiljevanju in na a-tomskih grožnjah. Braniti same sebe predstavlja odtujljivo Pravico vsake suverene države. Ohraniti svetovni mir je skupna naloga vseh miroljubnih dežel. Kitajska ne more ostati brezbrižna ■n neaktivna spričo vedno večje jedrske grožnje, ki jo predstavljajo ZDA. Prisiljena je delati a-tomske poskuse in razvijati jedr-»ko orožje.* Sporočilo pravi dalje, da je kitajska vlada vedno želela popolno prepoved in popolno uničenje i-tomskega orožja Ce bi se to zgodilo, ne bi Kitajska razvijala jedrskega orožja. «Toda njeno stališče je naletelo na srdit odpor a-meriških imperialistov. Kitajska vlada je pred časom predočila, da je pogodba za delno prekinitev a-tomskih poskusov, ki so jo leta 1963 podpisale v Moskvi ZDA, Velika Britanija in Sovjetska zveza, Predstavljala ve iko sleparijo z namenom, da se varajo narodi sveta. Predočila je tudi, da je skušal ta sporazum utrditi jedrski monopol treh atomskih velesil ter vezati roke in noge vsem miroljubnim deželam in da ta sporazum nikakor ni zmanjšal jedrske grožnje ameriškega imperializma Proti kitajskemu ljudstvu in proti narodom vsega sveta, temveč jo je še povečal. Ameriška vlada je brez prikrivanja tudi sedaj izjavila, da sklenitev take pogodbe nikakor ne pomeni, da ZDA ne nodo delale podzemeljskih poskusov ali da ne bodo uporabljale, izdelovale, uskladiščevale, izvažale ®li širile jedrskega orožja. To v eeloti dokazujejo lanski dogodki, Ir? ZDA niso prekinile izdelovanja raznih vrst jedrskega orožja.* Zatem omenla izjava, da so ZDA napravile tudi številne podzemeljske jedrske poskuse in da so s tem še dalje spopolnjevale atomsko orožje, ki ga izdelujejo. Dalje Pravi izjava, da predstavlja navzočnost jedrskih podmornic na Japon- skem, resno ogrožanje japonskega ljudstva, kitajskega ljudstva in vseh azijskih narodov ter obsoja dejstvo, da ZDA postavljajo atomsko orožje na razpolago zahodnonem-škim revanšistom v okviru tako imenovane večstranske jedrske sile. Dalje pravi, da ameriške podmornice z iztrelki «Polaris», opremljenimi z jedrskimi konicami, plujejo Po formoški ožini, po Tonkinškem zalivu, po Sredozemlju, Tihem o-ceanu, Indijskem oceanu in Atlantskem oceanu ter ogrožajo miroljubne dežele in vse narode, ki se borijo proti imperializmu, kolonializmu in neokolonializmu. «Kako je v takih okoliščinah, m?č misliti, da ni več jedrskega izsiljevanja in Jedrskih groženj proti narodom sveta samo zaradi tega, ker se je ustvaril lažen vtis z začasno prekinitvijo atomskih poskusov v atmosferi z ameriške strani?« Sporočilo, ugotavlja zatem, da se kitajska vlada še vedno strinja s svoječasno izjavo Maocetunga, da Je «atomska bomba papirnat tiger«. “Kitajska namreč razvija svoje jedrsko orožje ne zaradi tega, ker veruje v vsemogočnost tega orožja Jli ker ga namerava uporabljati. Nasprotno, Kitajska hoče razbiti jedrski monopol atomskih sil in °dpraviti atomsko orožje. Razvoj atomskega orožja na Kitajskem ima obrambne namene in namen zaščite kitajskega ljudstva pred nevarnostjo jedrskega spopada, ki bi ga sprožile ZDA. Kitajska vlada slovesno izjavlja, da Kitajska ne bo v nobenem trenutku in v nobeni okoliščini orva uporabljala jedrskega orožja.« Izjava pravi dalje, da nadaljevanje jedrskega monopola s strani »ameriških imperialistov in njihovih družabnikov« veča nevarnost atomskega spopada, in dodaja, da «politika jedrskega izsiljevanja, ki jo vodijo omenjene države, ne bo več mogoča, če bo atomsko orožje na razpolago tudi tistim narodom, ki nasprotujejo politiki omenjenih držav.« Dokument se takole nadaljuje: ((Iskreno upamo, da ne bo nikoli izbruhnila jedrska vojna. Prepričani smo. da je moč atomsko vojno preprečiti, dokler se bodo miroljubne dežele skupno trudile in bodo nadaljevale svojo borbo. Zaradi tega predlaga kitajska vlada ob te.i priložnosti vladam vsega sveta, naj se skliče konferenca na vrhu vseh držav sveta, da bi razpravljali o popolni prepovedi in o temeljitem uničenju jedrskega orožja. Kitajska vlada predlaga, naj se kot prvi korak na konferenci na vrhu sklene sporazum, na podlagi katerega, bi se jedrske države in tiste države,! ki bodo kmalu postale jedrske sile, obvežejo., da ne bodo uporabljale atomskega orožje, niti proti nejedrskim državam, niti med seboj in tudi ne proti nejedrskim področjem. Ce ne bi bile države, ki imajo velike količine jedrskega orožja, niti pripravljene obvezati se, da ne bodo uporabljale tega orožja, kako bi mogli zahtevati, da bi države, ki nimajo še tega orožja, verjele v iskreno željo po miru omenjenih držav in ne bi sprejele mogočih in potrebnih obrambnih ukrepov?« Sporočilo se takole zaključuje: ((Kitajska vlada se bo kakor vedno trudila, da pri spodbujanju na plemenit smoter popolne prepovedi in popolnega uničenja jedrskega orožja z mednarodnimi posvetovanji. Preden napoči ta dan, bosta kitajska vlada in kitajsko ljudstvo odločno nadaljevala po svoji poti krepitve narodne obrambe, obrambe domovine in zaščite svetovnega miru. Prepričani smo, da bo jedrsko orožje, ki ga je konec koncev ustvaril človek,, prav gotovo eliminiral človek.« ,, Agencija Tass je poročala o kitajski atomski eksploziji eno uro po uradnem sporočilu. Poročilo a-gencije Tass je bilo zelo kratko. WASHINGTON. 16. — Ameriški predsednik Johnson je danes po televiziji izjavil, da so ameriški aparati potrdili, da je danes dejansko eksplodirala prva kitajska atomska bomba. Dejal je, da je šlo za šibko bombo. Dalje je predsednik izjavil, da kitajska jedrska eksplozija ni nobeno presenečenje za vlado ZDA in da se ne sme pretiravati njena važnost. «Ni razloga, da bi mislili, je dejal predsednik, da priprava kitajske atomske bombe veča nevarnost bližnje vojne. Eksplozija kitajske jedrske bombe predstavlja bolj tragedijo za kitajsko ljudstvo kakor pa ogrožanje svetovnega miru.« V istem govoru po televiziji je Johnson izjavil, da mu je sovjetski poslanik Dobrinin zagotovil, da namerava nova sovjetska vlada še dalje iskati sredstva, ki naj zajamčijo trajni mir. Johnson je dodal, da je obrazložil sovjetskemu poslaniku, da nameravajo ZDA nadaljevati napore za ohranitev miru, in da je Sovjetska zveza lahko pre- pričana, da bo ameriška vlada nadaljevala napore v službi svetovnega miru. Glede kitajske jedrske bombe je Johnson tudi izjavil, da bo poteklo mnogo let, preden bo Kitajska imela na razpolago atomski arzenal in zadostno število za- devnih vozil za prevažanje jedr skih bomb. Dodal je: »Tudi če b: Kitajski uspelo razpolagati z jedrsko udarno silo, ne bi to v ničemer vplivalo na odločitev ZDA, da pomagajo azijskim narodom, ki bi zahtevali njihovo pomoč za nim napadom. Kitajska eksplozija je tragedija za kitajsko ljudstvo, čigar bogastvo bi se moglo rajši uporabiti za izboljšanje blaginje tega ljudstva.« Zatem je Johnson izjavil, da bo eksplozija kitajske atomske bombe povečala ozračje negotovosti, ki vlada med azijskimi narodi, in je pripomnil: «Ce bo razvidno, da je kitajski poskus povečal stopnjo oku-ženja atmosfere, ne bodo ZDA samo zaradi tega opustile svoje politike proti okuževanju zraka in iskanja ukrepov, ki naj pripeljejo do nadzorovanega znižanja oboro- žitve, do svetovnega sodelovanja in do miru.« Ameriški državni tajnik Dean Rusk pa je po televiziji izjavil, da čakajo na ugotovitev učinki ZDA učakajo ------„-------- — ki jih bo kitajska jedrska eksplozija imela na bližnjo prihodnjost«. «Ce bi eksplozija povečala razbo-ritost Kitajcev, bi to imelo resne posledice,« je dejal Rusk. O kitajskem predlogu za sklicanje konference na vrhu za prepoved jedrskega orožja, pa je Dean Rusk, izjavil, da gre za «megleno zaveso«, in je pripomnil, da «vemo, da Kitaj- obrambo pred kitajsko-komunistič-. ska nima interesa za razorožitev«, in da med razgovori v Varšavi niso pokazali nobenega takega interesa. Dodal je, da je ta predlog samo «farsa, da se omili zaskrbljenost na ostalem svetu, zlasti pa v deželah Afrike in Azije«. Kakor zatrjujejo ameriški izvedenci, je bila kitajska atomska bomba groba naprava na podlagi plutonija, ki ga proizvaja novi industrijski kompleks v severno-za-hodni Kitajski. Poizkus so verjetno izvršili v puščavi Šink j ang. Japonska vlada je danes uradno protestirala zaradi kitajskega atomskega poskusa. V svoji izjavi pou- darja, da sta ((japonska vlada japonsko ljudstvo združene v odporu proti vsakemu jedrskemu poskusu katerekoli države in v katerem koli kraju«. Predsednik indijske vlade šastri je izjavil, da pomeni kitajska bomba nevarnost in grožnjo za človeštvo. Hkrati je izrazil upanje, «da se bo dvignil glas miroljubnih narodov v vseh deželah ter da se bo svetovna vest zdramila za borbo proti temu napadu na mir in varnost«. V Londonu ni sporočilo o eksploziji kitajske bombe prišlo povsem nepričakovano. Spričo sprememb, ki so nastale zaradi zmage laburistov na volitvah, ni mogoče pričakovati še uradnih komentarjev. Edina vlada, ki je izrekla zadovoljstvo zaradi eksplozije kitajske atomske bombe, je albanska vlada, Tiranski radio je z zadovoljstvom ugotovil, da je Kitajcem uspelo izvršiti atomsko eksplozijo »brez vsake tuje podpore«, in da je to «velika zmaga za Peking in velik prispevek k obrambi miru«. PO ODSTRANITVI HRUŠČOVA „praima” i Isto so v raznih prestolnicah storili tudi sovjetski poslaniki * Zaskrbljenost po vsem sveta ■ Glasilo KP ZSSR poudarja veljavnost troh kongresov, sklepe obeh moskovskih konlerenc in «nadaljevanje priprav za sklicanje vseh komunističnih strank» - Očitki Hruščovu MOSKVA, 16. — Moskovski radio je objavil sporočilo o odstavitvi Hruščova v svojih poročilih ob 7. uri (ob 5 po srednjeevropskem. času). Do sedaj ni še nobenih zanesljivih vesti o vzrokih in razvoju, ki je pripe ljal do odhoda Hruščova. Vendar pa prevladuje med opazovalci mnenje, da gre predvsem za politično krizo, ne pa za razlo ge starosti in slabega zdravja, ki ga omenja uradno sporočilo. Govori se tudi o drugih osebah, ki so bile razrešene, vendar pa do sedaj ni še uradnih potrditev. Tako se govori, da so bili razrešeni svojih funkcij ravnatelj agencije Tass Gorjunov, ravnatelj »Pravde« Satjukov in ravnatelj »Izvestij« Adžubej, ki je zet Hruščova, ter ravnatelj radia-televizije Harla-mov. Agencija Tass pa je nocoj zanikala, da je bil njen ravnatelj Gorjumov razrešen svojih funkcij. Ta je bil danes navzoč na sprejemu v Kremlju na čast kubanskemu predsedniku Dorticosu. Kakor poročajo, je ravnatelja «Izvestij» že nadomestil Vladimir Stepakov. Moskovska «Pravda» objavlja v svoji jutrišnji številki uvodnik v katerem pravi, da je splošna linija KP SZ v zunanji politiki borba za mir in mednarodno varnost, za izvajanje načela miroljubnega sožitja med državami z različnim nje politike pa piše, da je bila pot sovjetskih narodov v komunizem določena na XX., XXI. in XXII. kongresu, skratka v programu sovjetske komunistične stranke. Glede mednarodnega komunističnega gibanja pravi uvodnik: ((Komunistična stranka Sovjetske zveze se bori za utrditev enotnosti socialnim sistemom. Glede notra- (Nadaljevanje na 2. strani) „„„„„.......................................................................................................................................................................m« PO TESNI ZMAGI LABURISTOV (317) NAD KONSERVATIVCI (303) Harold Wilson sestavlja novo vlado «Majhna večina nas ne bo ovirala» - Home omenja možnost sodelovanja z liberalci - Prvi telefonski razgovor Wilson - Johnson LONDON, 16. — Angleška laburistična stranka je na volitvah za spodnjo zbornico dobila absolutna večino. Manjkajo podatki samo še za eno volilno okrožje od 639 okrožij. Rezultat volitev je naslednji: Konservativci 303 (pridobili 5, zgubili 61). Laburisti 317 (pridobili 61, zgubili 5). Liberalci 9 (pridobili 4, zgubili ,2). Neodvisni 0. Takoj ko je predsednik vlade Alec Home zvedel za poraz konservativne stranke, je sporočil kraljici Elizabeti ostavko svoje vlade, ki jo je kraljica sprejela ter je poverila laburističnemu voditelju Haroldu Wilsonu nalogo za sestavo nove vlade. Nocoj je Wilson že sporočil imena nekaterih članov svoje vlade, ki so: Patrick Gordon Walker bo zunanji minister; Denis Healey minister za o hrambo; James Callaghan finančni minister; George Browtn prvi državni tajnik in minister za gospodarske zadeve. Brown bo vršil funkcije ministrskega predsednika, kadar bo Wilson odsoten ter bo Wilsonov namestnik, tudi če formalno ne bo imel naslova podpredsednika vlade. Herbert Bow-dtn bo lord-predsednik vlade in voditelj v spodnii zbornici. Lord Gardiner pa bo lord kancler. Ed-ward Short bo voditelj laburistične parlamentarne skupine. Ustanovitev ministrstva za gospodarske zadeve, ki ga bo vodil Brown, je Wilsonova ideja._Brown bo moral pripravljati načrte :.a gospodarski razvoj in jih nadzorovati. Prva imenovanja ne kaže; jo nobene novosti, ker so sedanji ministri že imeli omenjena mesta v laburistični «vladi v senci*. Harold Wilson je v svojem prvem kratkem govoru po televiziji izjavil, da se njegova vlada obvezuje storiti vse kar bo mogla, da služi britanskemu lji-dstvu. Po- Odmevi na odstavitev Hruščova in na zmago laburistov v Angliji udaril je, da majhna večina, ki jo je dobila laburistična stranka, ne škoduje sposobnosti njegove stranke vladati deželo. Izjavil je, da je treba načeti resne probleme, zaradi česar bi bilo zelo nevarno, če bi se ustvaril vtis v notranjosti in v tujini, da vlada ni sposobna obvladati sedanjih težav. Sporočil je, da bo ponovno govoril po televiziji, ko bo dokončal sestavo *;voje vlade. Dejal je tudi, da Je pričakovati važne spremembe v javnih zadevah ter da se bodo med ljudstvom In vlado navezale nove in tesnejše vezi. «Pred seboj imamo dejanske gospodarske težave, ki jih bo treba takoj proučiti, da se v celoti oceni njih obseg«, je pripomnil Wilson. Bivši predsednik vlade Home pa je po televiziji Izjavil, da so imeli ((izvrstne možnosti za zmago«. Dodal je, da če bi ljudstvo prej vedelo za eksplozijo Kitajske jedrske bombe, bi več mislilo na to orožje. Pripomnil je, da se bo morala laburistična vlada zaradi majhne večine »gibati z veliko previdnostjo pri izvajanju svojega programa«. Home ni izključil možnosti parlamentarnega sodelovanja z liberalci. Ameriški predsednik Johnson Je imel danes telefonski pogovor s Ha-roldom Wilsonom. Baje sta govorila o morebitnem bližnjem sestanku. Johnson je poslal Wilsonu čestitke zaradi laburistične zmage in Izrazil upanje, da bodo ZDA in Velika Britanija onranile tesne vezi prijateljstva in sodelovanja. Z včerajšnjimi volitvami se je za-ključila doba trinajstih let konservativne vlade. Konservativna stranka prehaja sedaj v opozicijo. Ne- dvomno bo imel Wilson številne težave pri izvajanju svojega programa. Moral bo upoštevati tudi liberalce. Dovolj bi namreč, da laburisti izgubijo dva sedeža ali tri pri nadomestnih volitvah, da se stanje popolnoma menja. Sicer pa je tudi bivši laburistični voditelj Attlee leta 1950 imel večino komaj šestih sedežev in naslednje leto ga je Churchill porazil. Po mnenju nekaterih opazovalcev se ne izključuje možnost novih volitev čez eno leto. Danes je velika množica navdušeno pozdravljala Wilsona pred sedežem vlade. Čestitke Saragata, Tanassija in Nennija - PSIUP, Mallagodi, Pellicani m Scelba o odstavitvi Hruščova • Moro odgovoril na vprašanja v zvezi s predsedstvom republike RIM, 16 - Odstavitev Hruščova in zmaga laburistov v Angliji sta močno Odjeknili tudi v italijanski politični javnosti: če »i prve sodbe o odstavitvi Hruščova med seboj nasprotujejo, Pa si je demokratična in napredna javnost povsem edina glede ocene zmTge laburistov, ker vidi v tej zmag poritaven element tudi za nadaljnji razvoj demokracije v Italiji spričo okoliščine, da ta zmaja avtomatično zmanjšuje veljavnost argumentov, ki jih zlasti zmerni in konservativni krogi skušajo u-veljaviti proti novi politični u-jjmeritvi levega centra. K zrna-S* so Wilsonu čestitali Saragat, ranassi in Nenni, Saragat pa je hkrati čestital tudi novemu angleškemu zunanjemu ministru kordonu Walkerju in izrazil prepričanje, da bo skupno delo slu-“ho nadaljnji okrepitvi prijateljstva med Italijo in Veliko MtaniJ° te? utrditvi miru. n.Na njegovo prošnjo je predsed-“‘k vlade sprejel sovjetskega vele- Poslanika v Rimu Kozlreva, ki mu J® sporo« i,..sP°ročil, da so Hruščova razredi »dolžnosti predsednika sovjetske m (unkci)e tajnika KP SZ ®r članstva v prezidlju central-odbora KP SZ, nato pa mu J« sporočil, da je bil Kosigln ime- novan za predsednika vlade, Brež-njev pa za tajnika KP SZ. Kozi-rev Je potrdil, da se bo sovjetska zunanja politika še nadalje razvijala na podlagi sklepov XX.. XXI. in XXIII. kongresa, da bo torej stremela k utrditvi miru, miroljubnega sožitja med državami z različnim družbenim redom in k nadaljnjemu mednarodnemu pomir-jenju; z vsemi sredstvi si bo prizadevala za miroljubno ureditev mednarodnih vprašanj, k splošni in popolni razorožitvi, hkrati pa k okrepitvi OZN kot organizmu za sodelovanje med narodi v korist miru in varnosti. Moro se je zahvalil veleposlaniku za sporočilo in ga naprosil, naj sporoči novemu predsedniku sovjetske vlade Kosiglnu iskrene želje za uspešno Uelo, hkrati pa i Je vzel z zadovoljstvom na znanje potrjeno voljo sovjetske vlade, da bo nadaljevala s politiko miru in sožitja, kar so tudi smotri italijanske vlade. Naj navedemo nekaj ocen o odstavitvi Hruščova: vodstvo PSIUP pravi v svojem sporočilu med drugim, da «način, kako so delavskemu gibanju prikazali zamenjavo Hruščova, ne dopušča sodbe, ki bi temeljila na ustreznem poznavanju političnih odločitev, ki so Jo spremljali: izostala Je namreč potrebna informacija o vsebini morebitne diskusije, kar ponovno postavlja v ospredje velike teme uveljavljenja socialistične demokracije«; spričo tega je potrebno, da se stvarno premagajo stalinske metode in da se socialistična demokracija zasidra v samoupravi delavcev. Malagodi (PLI) je izjavil novinarjem, da so nedavni dogodki v Moskvi 1. potrdili povsem protidemokratičen značaj komunističnih vlad; 2. odprli pot rusko-kltajske-mu sporazumu in tako likvidirali iluzijo o komunističnem svetu, ki naj bi ga ne vodila volja po političnem in vojaškem napadu na (Nadaljevanje na 2. strani) Harold VVilson Harriman o Hruščovu BLACKSBURG (Virginija), 16. Ameriški državni podtajnik Harriman je izjavil: »Hruščov mi je leta 1963 rekel, da se priprav- lja na umik in .da bo izbral Brei-njeva ali Kosigina za naslednika. Vendar pa nagli in nepredvideni način razvoja zadnjih dogodkov kaže, da ni bil Hruščov tisti, ki je izbral trenutek svojega umika.)) Legalna ura RIM, 16. — Notranja komisija v poslanski zbornici je odobrila legalno uro s prihodnjim letom. Od polnoči 30. aprila do polnoči 30. septembra se bo vsako leto kazalec na Uri pomaknil za 60 minut naprej. Vse oblasti in vsi voditelji privatnih podjetij bodo morali poskrbeti, da bodo ure ob začetku omenjenega datuma kazale no uro po polnoči, 30. septembra pa bodo pomaknili kazalce na 23. vseh komunističnih strank za obravnavanje glavnih problemov borbe za mir, demokracijo, narodno neodvisnost in socializem, za okrepitev enotnosti komunističnega in delavskega gibanja, za načela proletarskega intemacionalizma.« Zatem piše list: »Leninistična partija je sovražnica subjektivizma in slučajnih orientacij pri komunistični graditvi, načrtov brez zdrave pameti, nedozorelih zaključ. kov in prenagljenih odločitev, dejanj, ki so ločena od stvarnosti, blebetanja in zvenečih fraz. Strast komandiranja in volja, da se ne upoštevajo rezultati znanosti in konkretnih izkušenj, nista v skladu z linijo leninistične partije. Graditev komunizma je kreativna obveznost: pri njenem'izvajanju se ne morejo dopuščati «komandira-nje z naslanjača«, osebne odločitve in pomanjkanje upoštevanja za praktične izkušnje množic. Kolektivno vodstvo, dodaja »Pravda«, je najvažnejše leninistično načelo življenja in dejavnosti partije, največje načelo sovjetske komunistične stranke.« Uvodnik govori na dolgo o tem, da je »naloga Sovjetske zveze o-krepiti svojo obrambno sposobnost za zaščito varnosti vse socialistične skupnosti«. »KP SZ, nadaljuje uvodnik, ima za svojo dolžnost storiti vse, kar more, da varuje mirno delo ljudstva, prepreči jedrsko vojno, uveljavi načelo reševanja mednarodnih sporov s pogajanji, razvija odnose z vsemi državami v interesu miru, izboljša mednarodno sodelovanje v gospodarstvu, znanosti in tehniki.« Zatem pravi uvodnik, da namerava Sovjetska zveza okrepiti prijateljstvo in sodelovanje z mladimi suverenimi državami Azije, A-frike in Latinske Amerike, ter da je treba razvijati tudi bratske odnose in gospodarsko, politično, so- . cialno in kulturno sodelovanje s socialističnimi državami. Uvodnik poudarja nujnost kolektivnega vodstva in dodaja, da se bo partija vedno upirala ideologiji in praksi kulta osebnosti. (Nadaljevanje na 2. strani) DANES Aleksej Kosigin in solidarnosti komunističnih vrst in za uveljavitev načel proletarskega intemacionalizma: na podlagi zgodovinskih dokumentov, ki so jih pripravile in odobrile bratske partije, t. j. izjav iz leta 1957 in 1960. Naša partija bo, kakor v preteklosti, vodila aktivno politiko za sklicanje mednarodnega srečanja iiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii ODMEV NA MOSKOVSKE SPREMEMBE V BEOGRADU Presenečenje in obžalovanje v Jugoslaviji Upanje, da se zunanja politika ne bo spremenila Tito se je vrnil v Beograd - Beograjski tisk ostro obsoja kitajsko jedrsko eksplozijo kot najbolj grob napad na moskovski sporazum - Razgovori Popovič-Spaak BEOGRAD, 16. — Predsednik SFRJ maršal Tito s soprogo in ostalimi člani jugoslovanske delegacije, ki so se udeležili kairske konference, se je nocoj vrnil v Beograd. Na poti iz Kaira v domovino se je maršal Tito zadržal šest ur na Cipru, kjer so ga pri prihodu v Nikozijo na letališču pozdravili predsednik republike Cipra Makarios s člani vlade in zastopniki vojske. Na sprejemu so bili tudi člani diplomatskega zbora. Na poti od letališča do Metaksasovega trga v Nikoziji, kjer sta predsednika imela kratke govore, je množica ljudstva navdušeno pozdravljala predsednika Jugoslavije in ga obsula s cvetjem in konfeti. Dve vesti sta danes v središču pozornosti jugoslovanskega tiska: novice iz Moskve o spremembah v partijsko-državnem vodstvu Sovjetske zveze in vest iz Pekinga o eksploziji prve jedrske bombe. Vest agencije Tass, da je Ni-kita Hruščov iz zdravstvenih razlogov podal ostavko na položaj prvega tajnika KP Sovjetske zveze in predsednika sovjetske vlade objavlja jugoslovanski tisk brez komentarjev. Poleg vesti sovjetske agencije objavlja jugoslovanski tisk tudi obširna poročila o odmevu te novice v raznih krajih sveta. Kljub pomanjkanju tiskovnih komentarjev pa se lahko ugotovi, da je jugoslovanska javnost novico iz Moskve sprejela S precejšnjim presenečenjem in tudi obžalovanjem, ker je bil Hruščov glav ni pobudnik normalizacije odno- sov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo in zagovornik politike miroljubne koeksistence, ki je prispevala k ublažitvi mednarodnega položaja na svetu sploh Jugoslovanski politični krogi izražajo upanje, da spremembe v državnem in partijskem vodstvu ne bodo vplivale na spremembo zunanje politike Sovjetske zveze. Po vesteh ciprske časopisne agencije je to upanje baje izrazil tudi predsednik republike maršal Tito na vprašanja časnikarjev pred odhodom iz Nikozije. Za razliko od novic iz Moskve, je vest o eksploziji prve kitajske jedrske bombe naletela na ostro obsodbo jugoslovanskega tiska. • Eksplozija prve kitajske jedrske bombe,* ugotavlja nocojšnja »Borba*, kaže bolj kot vsi njeni dosedanji hegemonistični in avanturistični nastopi proti miru in javni varnosti, pravi obraz kitajske zunanje politike. • S to svojo eksplozijo se je Kitajska pregrešila proti splošni varnosti in naprednemu stremljenju človeštva in na najbolj grob način napadla moskovski sporazum o prenehanju jedrskih poskusov, ki ga je podpisalo nad sto držav,* ugotavlja *Borba». »Čeprav kitajska jedrska bomba,* ugotavlja «Borba», »še precej časa ne bo spremenila odnosov vojaških sil na svetu, je popolnoma gotovo, da bo ta eksplozija prispevala K nadaljnjemu poslabšanju položaja na Daljnem vzhodu, k špic osnemu poslabšanju odnosov na svetu ,n tudi varnosti same Kitajske. S tem, da se sploh ni ozirala na a-pel nevezanih ' držav v Kairu, je Kitajska,* zaključuje »Borba*, »pokazala, da ni pripravljena sodelovati z nevezanimi državami r.iti v najbolj življenjsko važnih vprašanjih miru in mednarodnega napredka.* »Politika* s svoje strani ugotavlja, da »že sam datum, ki ga je Peking izbral za eksplozijo svoje prve jedrske bombe, kaže, da ne želi' prispevati k rešitvi mednarodnih vprašanj, temveč da želi položaj še bolj zaplesti in ga skaliti.* V palači zveznega izvršnega \ veta so se danes dopoldne pričeli uradni razgovori med državnim tajnikom za zunanje zadeve Jugoslavije Kočo Popovičem in podpredsednikom belgijske vlade in zunanjim ministrom Paulom Hen-ryjem Spaakom, ki je sinoči prispel na uradni obisk v Jugoslavijo. V razgovorih o aktualnih mednarodnih vprašanjih in nekaterih vprašanjih dvostranskih odnosov sta z jugoslovanske strani sodelovala tudi pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Dušan Kveder in veleposlanik Jugoslavije v Belgiji Stane Pavlič. Po razgovorih je gostu Koča Popovič priredil kosilo in v zdravici poudaril, da je v današnjih razgovorih opravljena odkrita iz- menjava mišljenj in dodal, da ie kljub razlikam — ugotovljeno globoko soglasje obeh vlad v na porih za ohranitev miru. Potem ko je opozoril na čustva globokega prijateljstva jugoslovanskega ljudstva do belgijskega ljudstva je Popovič dejal, da so tudi drugi elementi, ki povezujejo obe državi, posebno zavzemanje za ohranitev miru. Belgijski zunanji minister je v svojem odgovoru na zdravico poudaril, da kažejo razlike v pogledih potrebo pogostejše izmenjave mnenj, Dejstvp pa, da sta obe državi privrženi politiki koeksistence v zunanji politiki, usmerja na nadaljnje napore za zagotovitev miru na S. ;,i B. B. Po predvčerajšnji tako zelo presenetljivi novici o nenadni odstranitvi Hruščova je ves svet iznena-dila — čeprav nekoliko manj, ker se je dogodek napovedoval že prej — eksplozija prve kitajske jedrske bombe, ki pomeni predvsem zelo grob napad na moskovsko pogodbo o delni prekinitvi jedrskih poizkusov. Kitajska vlada se izgovarja z »razbijanjem atomskega monopola jedrskih sil« in «o-lirambo države«, čeprav je kitajska vlada istočasno objavila predlog o sklicanju mednarodnega sestanka vseh držav za prepoved atomskega orožja in čeprav gre za prvo slabotno kitajsko bombo, je včerajšnja eksplozija povzročila povečanje mednarodne nevarnosti in je zato naletela povsod na obsodbo, zlasti pa pri vseh podpisnicah (ki jih je nad sto) moskovske pogodbe. Značilno pa je, da so vest o eksploziji v Moskvi objavili brez vsakršnega takojšnjega komentarja, ki bo morda sledil pozneje, saj vsi poslaniki v prestolnicah velikih držav zagotovili, da se zunanja politika sovjetske vlade tudi po odstranitvi Hruščova ne bo spremenila. Predvsem pa je moskovska «Pravda» za svojo današnjo številko objavila daljši uvodnik, v katerem poudarja isto ter dodaja privrženost KP ZSSR smernicam treh zadnjih kongresov, dalje, da bo KP SZ nadaljevala pripravo za sklicanje sestanka vseh komunističnih strank, hkrati pa tudi potrjuje veljavnost sklepov moskovskih konferenc komunističnih partij iz leta 1957 in 1960. Glasilo KP SZ navaja tudi nekatere notranje smernice bodoče politike, za katere se trdi, da vsebujejo očitke, ki jih je baje Su-slov izrekel na račun Hruščova, in zaradi katerih je bil dosedanji prvi tajnik CK KP SZ in predsed. nik vlade odstranjen. Iz komentarjev svetovnega tiska ter izjav raznih najvidnejših državnikov pa sledi velika zaskrbljenost glede bodoče politike novih sovjetskih voditeljev. Zaradi tega svetovno javno mnenje upravičeno izraža upanje, da se bo dosedanja sovjetska zunanja politika v resnici nadaljevala. V Jugoslaviji je bila novica iz Moskve sprejeta ne samo s presenečenjem, temveč tudi z obžalo- vanjem, ker je Hruščov v največji meri prispeval k normalizaciji odnosov med obema državama ter zagovarjal politiko miroljubne koeksistence in utrditev miru. Tretji nadvse važen dogodek v teh dneh pa je zmaga laburistov v Angliji na četrtkovih volitvah. Laburisti že prevzemajo — po trinajstih letih — oblast v svoje roke. Njihov voditelj Harold VVilson je bil včeraj imenovan za predsednika nove vlade, katero je začel sestavljati. Predsednik italijanske vlade Moro je včeraj sporočil, da je sedanja rešitev vprašanja predsednika republike zaradi obolelosti Se-gnija povsem v skladu z zadevnimi določili ustave, ker so zdravniki uradno sporočili, da se bolniku zdravstveno stanje boljša in da bodo lahko šele po štirih mesecih od začetka bolezni sporočili ali bo stalno nesposoben opravljati funkcijo poglavarja dižave. Antropolog o črncih v Afriki Črnci dandanes ne pomenijo več neukega ljudstva, obsojenega na podrejenost v vseh pogledih, temveč če nastopajo kot svobodni in enakopravni ljudje. (Ne še vsi, toda tudi za zatirane bo prišel čas, ko ne bodo več ljudje druge vrste.) — Mogoče ne bo dolgočasno prebrati nekaj o črncih s stališča antropologije. Objavljamo tukaj poglavje «Črnci v Afriki», ki je vzeto iz knjige pokojnega slovenskega antropologa dr. Boža Škerlja «Misleči dvonožec*. Silno zanimiva knjiga, kakršne Slovenci doslej še nismo imeli, je izšla pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. Dobi pa se tudi v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20. V «črni* Afriki lahko razločujemo predvsem štiri velike skupine črncev: Sudance, Nilote, Bantu in pragozdne črnce Konga. Kot peto skupino lahko danes štejemo še ameriške črnce. Pragozdni črnci žive v pragozdovih zahodne Afrike, zlasti porečja Konga. Višina moških Je 167 do 164 cm, so torej precej majhni. Barva kože, oči in las Je posebno temna, skoraj črna, lasje so svalj-kasti, telo je brez dlake. Postave so bolj čokate, zlasti lahti in roke pa so dolge in krepke, stopala velika. Zobje so močni in tičijo v krepkih naprej sterlečih čeljustni-cah. Ustnice so šobaste, dojke koničaste s posebno štrlečimi seski. Seveda tudi pri njih zadevamo na individualne posebnosti. Po kulturi so pragozdni črnci poljedelci, ki so v menjalni trgovini s pigmejci, tako da jim slednji priskrbujejo zlasti dragocene slonove okle, medtem ko pragozdni črnci v zameno dajejo poljske produkte. Sami se čutijo veliko bolj vzvišeni nad pigmejci in jih tudi dobro izkoriščajo; dasi se »zakoni to» n. pr. z njimi ne smejo ženiti vendar često vzamejo kako pig mejko in se tako mešajo z njimi Poljedelstvo je st veda pritimivno, zakaj izstrebljeni del pragozda se hitro izčrpa in po dveh treh letih je treba očistiti nov kraj ter ga pripraviti za skromno polje. Najznačilnejši «črnci» so po mnenju poznavalcev Sudanci, ki žive južno od Sahare od zahodne obale ob Gvinejskem zalivu do zahodnih pritokov Nila, kjer mejijo na Nilote. Sudanski črnci so veliki (moški 168 do 175 cm), vitki in dolgo-glavi, najbolj temnopoltni (črni) in najbolj izrazitih črnskih znakov, kakor smo jih prej našteli. Seveda tudi Sudanci niso vsi iz istega testa — nikoli ne smemo pozabiti, da govorimo o povprečnih znakih, ki označujejo skupino, ne pa vsakega posameznika. Sudanci živijo bolj ob robu pragozda. Ekonomika je poljedelska in s tem so bolj ali manj določene tudi ureditve in oblike organizacije. Med Sudanci so se razvila nekatera fevdalna kraljevstva (Ašan-ti, Dahomej, Joruba, z mesti Ife, Benin itd.) z absolutnim vladarjem, ki so ga ščitili razni tabui. V pokrajini, kjer živijo Dahomej-ci, ki jih omenjam kot vzorec Sudancev, je rastlinstvo in živalstvo bujno, razvit je lov in ribolov z najrazličnejšimi napravami. Podnebje je vlažno vroče, nezdravo (neznosno vsaj za belce) in bivanje je povrhu se otežkočeno z roji žuželk, ki prenašajo bolezni, tako da so griža, mrzlice in druge tropske bolezni splošne. Murdock omenja, da še konji in psi, pripeljani iz Evrope, navadno v nekaj mesecih poginejo. Jezik Dahomej cev Je eden od mnogih sudanskih, Kraljevina izvira iz XVII. stoletja in je absolutna monarhija. Kralj ima moč nad življenjem in smrtjo svojih podložnikov. In dokler Je cvetela trgovina s sužnji, sta bila lov in prodaja sužnjev glavni vir njegovega bogastva. Zanimivo Je, da so glavni podjedelski produkti ameriškega izvora, kakor danes sploh v veliki večini afriških poljedelskih področij. Glavne prehranitvene rastline so koruza (Zea), Jam (Dio-scorea) in manjok (Manihot) poleg oljke in domačih palm (n. pr. banana), prosa, čebule, oranž, zemeljskih oreškov itd. Glavni dnevni jedi sta le dve, zjutraj in zvečer. Telesno so Dahomejci zelo čisti, zlasti pri jedi se redno umivajo in čistijo tudi zobe. Trgovina Je razvita in naselbina štirioglatih koč je postavljena okoli tržnega prostora. Kovač Je pomembna o-sebnost, saj Izdeluje železno orodje in orožje ter ckraske. Transport po vodi se vrši z deblaki, po suhem pa po dobrih poteh peš s tovori na glavi. Umetna obrt Je dobro razvita in živa. Dasi mora žena jesti šele za možem, je vendar upoštevana. Značilno pa je mnogoženstvo; število žen se ravna po zmožnosti (bogastvu) moža. Kralj jih ima v svojem haremu več stotin, kmet le eno do tri. Jasno Je, da je to mogoče le z umetnim znižanjem številčnega razmerja spolov v škodo moških:; lahko računamo, da pridejo na vsakega moškega v Dahomeju tri ženske. Takšno nenaravno razmerje Je nastalo zlasti z žrtvovanjem mož (posebno ob kraljevi smrti — na stotine!) in z ropom žen od drugih plemen; tudi trgovina s sužnji Je pripomogla k izdatnemu padcu števila moških. V vsem tropskem pragozdnem delu Afrike Je bil močno razširjen kanibalizem. Niloti žive, kakor pove že ime, na planjavah zgornjega Nila in so po svojih proporcijah izvrstno prilagojeni suhi vročini. So še bolj vitki od Sudancev in sodijo med najvišje ljudi na svetu, saj dosegajo moški pri nekaterih plemenih povprečno višino 183 cm! Pri Ntlo-tlh se kažejo že nečmskl vplivi, zlasti v nekoliko svetlejši barvi kože in v obrazih; t’ vplivi morajo biti že zelo stari in jih moramo vsaj deloma pripisati hamitsklm plemenom, naseljenim na vzhodni strani Nila, ki fo jedro Etlopcev (Abesincev). Ta plemena pa spominjajo tudi že na severnoafriške «orientalsko»-medlteranske primesi, tako po postavi kakor po potezah v obrazu; nos Je n. pr. višji in ožji, tudi brki so lahko bujnejši, lasje pa so redkeje svedrasti in barva kože je prej rdečkastorjava kot črna. Predvsem Niloti so pač poleg severnih Bantu tisti črnci, k' so jih poznali že stari Egipčani. Hamiti so pred invazijo Arabcev segali najbrž prav do mediteranskega obrobja. Zdi se, da so se z Hamiti mešali tudi neki pragrmi-čarji, zakaj današnji Hotentoti imajo zlasti v jeziku in kulturi, sloneči na pastirstvu še sledove ha-mitskih vplivov, še dolgo ni vse pojasnjeno, kakšne selitve so se — najbrž od konca paleolitika naprej — vršile v severni in vzhodni Afriki in katera plemena so se Jih udeleževala. Zdi s.e pa nedvomljivo, da so šle te selitve po Nilovi dolini do Viktorijinega jezera in dalje na jug Afrike predvsem po ozemlju, ki ga danes naseljujejo plemena Bantu. Plemena, pripadajoča jezikovni in fizični skupini Bantu, nahajamo od zgornjega Nila do južne Afrike v loku okoli pragozdne pokrajine porečja Konga. Bantu niso tako temni, temveč bolj rjavi in tudi bolj čokati, po postavi bolj podobni belcem. Višina moških je v povprečju 166 do 170 cm. Po njihovih telesnih znamenjih sodeč so mešanci Sudancev, pragozdnih črncev in Nilotov s Hamiti, najbrž tudi z nekoč veliko bolj razširjenimi Hotentoti, v novejšem času tudi s Indijci in morda celo z Malajci. Lasje so črnski po strukturi, t.J. od nasvedranih do svaljkastih, zelo temni pri otrocih včasih nekoliko rdečkastorjavi. Brada je redka, vendar jim raste. Mnoga plemena, n. pr. Zulu, Bazuro, Kafri v Južni Afriki se nagibljejo celo k debelosti. Kot zgled za njihovo kulturo sl oglejmo pleme Ganda na severnem grebu Viktorijinega jezera. Ekonomska baza je tudi pri njih mo-tično poljedelstvo, in to je že vsaj 3000 let stara kultura. Razen tega se preživljajo z lovom in z izdatnim ribolovom ter z rejo govedi. Slednje je predvsem stvar kralja in plemenskih poglavarjev, zakaj število govedi je mera bogastva. Banana je osnovna hrana in iz banan si pripravljajo tudi nekoliko fermentirano pijačo. Jedo trikrat dnevno, toda po kosilu razen sužnjem in zelo revnih ljudi nihče več ne dela. Kopljejo se dnevno in so sploh zelo čisti, umivajo si roke pred jedjo in po nji ter si čistijo zobe s paličicami. Hrana se vedno zelo čisto servira na bananovih Ustih. Po jedi pijejo banantnovo r.ivo in pojedo nekaj žganih kavinih zrn. Kakor pri Eskimih izkaže gost tudi pri teh črncih največjo pohvalo gostiteljevi, če glasno zariga po dobri jedi. Koče so okroglega tlorisa in nikoli ne stoje posamič; kmetija obsega razen stanovanjske koče še posebno kuhinjo, kočo za fetiše, stranišče, shrambo (ali več), koče za žene, za sužnje itd.; vse skupaj z bananovim nasadom obdaja visoka ograja iz trstike. V stanovanjski koči ni pohištva, le rogoze in razni lonci, kjer se tudi spravljajo malenkosti za osebno rabo. Vse Je čisto in vse na svojem mestu. Kovač je tudi pri plemenu Ganda pomembna osebnost; razen njega pa so tu Se drugi obrtniki, ki obdelujejo kože, pletejo košare in rogože, izdelujejo čolne in vesla, lonce; drugi so krovci, trgovci itd. Medtem ko hodijo otroci nagi, so odrasli vedno oblečeni; čeprav ženske doma hodijo tudi gole, moški tega ne store nikoli; za bolj slovesne priložnosti nosita oba spola nekakšno togo. Trg je pomemben v življenju tega plemena; denarna enota Je sicer kavri, vendar je poglavitna enota vrednost krave, približno 2500 kavrljevih lupin. Suženj stane eno do dve kravi, ženska sužnja mnogo več. Trg nadzoruje kraljevi uradnik, ki pobira tudi davek, skrbi za red in pomirja spbre. Trije glavni razredi so: kraljeva družina, svobodnjaki in sužnji. Ganda se delijo \ 36 eksogamnih plemen, ki Izvajajo svoj izvor večinoma iz kakšne živali (totema), ki Je za tisto pleme nedotakljiva (tabu). Zemljo deli med svoje podložnike le kralj, absoluten monarh božanskega izvora, ki ga n. pr. nihče ne sme videti jesti. Njegov harem obsega na stotine žep, poglavitni osebi na dvoru sta ob njem kraljeva mati in sestra. Vlada obsega dva ministra (velikega vezirja in varuha kraljeve popkovine) ter deset velikih poglavarjev. Etiketa in ceremonial sta stroga. Naslednik kralja je njegov sin ali sin prejšnjega kralja. Krvave žrtve (skoraj samo moških) so značilne tudi za to pleme, dasi le ob redkih priložnostih,. toda tedaj v hekatombah. Poroke so zgodnje in normalno je, da se žena kupi (ne brez njene privolitve) za ž500 kavrljevih lupin in nekaj krav In koz; to Je za revnejšega kmeta visoka cena, ki si jo more včasih prislužiti le s Rotterdam je bil v hudi nevarnosti ROTTERDAM, 16. — Švicarska cisterna «Erica» je trčila v neko drugo ladjo ter začela goreti. Požar pa so gasilci takoj pogasili, toda iz poškodovane cisterne je steklo milijon litrov bencina. Pristaniške oblasti so takoj dale splošen alarm. Vetru, ki piha kakor kak orkan, se je zahvaliti, da >e velika količina bencina ni vnela in je bil tako Rotterdam obvarovan katastrofe. Ves promet v pristanišču je bil paraliziran in je bil obnovljen šele ob desetih. težkim delom. Kljub temu jejnno-goženstvo norma. Bolezen in smrt Ganda ne pripisujejo naravnim vzrokom, temveč sovražni magiji. Kljub temu ša-. man—vrtič lahko pomaga; zato do-i bi vnaprej plačilo devet kavri jev,, ostanek pa le, če je zdravljenje uspešno. Ob smrti je predpisan na-j čin žalovanja in še pokop izraža, razredno pripadnost in spol. Gan-: da poznajo duše ranjkih kot duhove, dalje naravne duhove in cel' hierarhično urejen «01imp» bogov in nižjih božanstev, ki jim služijo duhovniki in duhovnice v posebnih templjih, kot posredniki med njimi in smrtniki. Kraljevstvo Ganda so belci odkrili šele 1850, toda sto let je bilo dovolj, da se je stara poljedelska kultura vključila v zahodni svet, nikakor ne samo v slabem. Sicer’ pa ravno naše stoletje prinaša mnogim afriškim narodom spet svobodo in udeležbo pri modernih, tehničnih in drugih civilizacijskih dobrinah. Saj se je proces že začel,’ kljub nekaterim nazadnjaškim poskusom, od katerih je Južnoafriška republika pač najbolj kričeč primer. PO ATENTATU V karabinjerski vojašnici v Lasi v dolini Venosta (Vintschgau) je bil spet napravljen atentat, toda za atentatorji ni ne duha ne sluha Sen. Pessi je nov generalni ravnatelj IRK RIM, 16. — Tiskovni urad ministrstva za zdravstvo sporoča: <:V okviru reorganizacjie služb Italijanskega rdečega križa, ki jo je odredil minister za zdravstvo sen. Mariotti, je komisar dr. Potenza imenoval za generalnega ravnatelja sen. Seconda Pessija. Včeraj je sen. Pessi prevzel službo. Vsaka druga objavljena vest v tej zvezi, je brez podlage, zlasti še, ker se reorganizacija IRK še nadaljuje.)! Sen. Secondo Pessi se je rodil v Astiju 1. 1905. L. 1919 se je vpisal v socialistično mladinsko zvezo, dve leti pozneje pa je postal komunist, takoj po ustanovitvi KPI. Posebno sodišče ga je obsodilo na 12 let ječe, prebil pa jih je zaradi amnestije samo šest. L. 1943 je postal član ligurskega narodnoosobodilnega odbora ter se boril proti Nemcem. L. 1946 Je ustanovil gibanje za podpiranje otrok «Rešimo italijanske otroke«, ki mu je ostal predsednik do 1951. Tedaj je bil imenovan za občinskega svetovalca v Genovi. Od 1955 do 1957 je bil tajnik CGIL. L. 1948 in 1953 je bil izvoljen za poslanca, 1. 1958 pa za senatorja. Junija 1961 je po kongresih komunističnih partij SZ in Italije prešel v PSI. Sedaj je član izvršnega odbora genovske pokrajinske federacije. vv, tjlvtlnlibve glabhu ^ Umrl je Cole Porter komponist «musicalov» S. MONICA (Kalifornija), 16. — Cole Porter, eden izmed najbolj znanih skladateljev na svetu, je umrl preteklo noč v bolnišnici, kamor je prišel 22. septembra pravzaprav samo na zdravniški pregled; potem so ga 13. oktobra operirali na ledvicah. Komponist, ki je imel 71 let, je napisal pesmi za številne emusi-cals» Broadwaya; med temi je zlasti znana eKiss me Kate». Mnogo glasbe je napisal tudi za filme. Njegov stil, ki se je osla-njal na zelo bogato melodično in lahko dojemljivo linijo, ga je napravil za enega najbolj znanih «Pravda» zagotavlja nadaljevanje (Nadaljevanje s 1. strani) Zahodne agencije poročajo, da je član prezidija tajništva KP SZ Mi-hail Suslov na plenumu CK, ki je odredil odstranitev Hruščova, izjavil, da je sovjetska politika, kakor sta jo določila 20 in 22. kongres KP SZ bistveno pravilna. Baje bo poročilo Suslova objavljeno v prihodnjih dneh v sovjetskem tisku. «Ta politika,« je baje izjavil Suslov, «je v zadnjem času pokazala nekakšen zastoj. Za njeno oživitev je potrebno menjati vodstvo partije in vlade« Suslov je omenil Hruščova kot krivca za oslabitev učinkovite akcije na vrhu vodstva sovjetske države. Suslov očita Hru. ščovu, da se ni obnašal v skladu z dostojanstvom socialističnega voditelja na mednarodnih zborovanjih in tako tudi ne na sestankih s predstavniki partij. Očital mu je, da je dajal neprimerne izjave. Zatem je Suslov takole pojasnil svoje obtožbe: «Hruščov je baje kriv kulta osebnosti in nepotizma. Slabo je vodil diskusijo v sporu s kitajsko komunistično stranko. Zel je neuspehe pri vodstvu sovjetskega gospodarstva posebno na kmetijskem sektorju. Zatrjuje se, da je skušal Hru-ščov braniti svoje stališče in svojo politiko pred centralnim komitejem, toda brez uspeha. Sovjetski funkcionarji poudarjajo v svojih 'stikih z zahodnimi predstavniki, da bo sovjetska zunanja politika ostala nespremenjena, pri čemer pa dajo razumeti, da bo prišlo do morebitnih sprememb na področju gospodarskega načrtovanja in industrije. Uradno potrjujejo, da Je Hruščov sedaj v Moskvi m počiva. Izključuje se možnost njegovega povratka v politično življenje in se bo verjetno umaknil v pokoj. V nekaterih krogih se zatrjuje, da je Hruščov na zasedanju centralnega komiteja v sredo odločno branil svoje stališče, toda ostal je v manjšini. Na zasedanju niso bili navzoči nekateri člani komiteja, ker jih ni bilo mogoče sklicati pravočasno. Baje je bila še pred plenarnim zasedanjem seja prezidija centralnega komiteja, kjer so sprejeli vse odločitve. Baje je bilo zasedanje sklicano brez vednosti Hruščova, ki Je v vsej naglici zapustil Soči, kjer je bil na oddihu in se vrnil v Moskvo. Kakor poročajo iz raznih prestolnic, so sovjetski poslaniki sporočili predstavnikom vlad, da bo sovjetska zunanja politika ostala nespremenjena. Ameriški predsednik Johnson je spiejel poslanika Dobrinlna in se razgovarjal z njim 45 minut. Po razgovoru je Dobri-nin izjavil, da bo sovjetska politika ostala nespremenjena in pripomnil: «Temelji naše politike so: okrepitev miroljubnega sožitja med državami z različnimi socialnimi sistemi in nadaljnja omilitev napetosti. Nadaljevali bomo to politiko.« V Bonnu je sovjetski poslanik Smimov obiskal kanclerja Erhar-da. O tem razgovoru je tiskovni urad bonske vlade objavil pozneje poročilo, da je Smimov sporočil, da se nova sovjetska vlada ne bo oddaljila od splošne linije dosedanje zunanje politike, ki so predvsem: 1. okrepitev miru; 2. miroljubno sožitje z državami z različnim socialnim sistemom; 3. nadaljevanje akcije za opustitev mednarodne napetosti; 4. politika razorožitve in omejitev oboroževalne tekme; 5. nadaljevanje naporov za rešitev sedanjih mednarodnih političnih problemov; 6. podpora vsem državam proti napadom na njihovo suverenost in neodvisnost, 7. okrepitev Združenih narodov kot edinega organizma, ki lahko zajamči mednarodno sodelovanje, mir in varnost; 8. pogostejši stiki, ki so že v teku in prijateljsko sodelovanje z vsemi državami za vzpostavitev vzajemnega zaupanja V vladnih krogih v Bonnu poudarjajo, da Bonn «nima nobenega razloga za mnenja, da bi bili po spremembah v Kremlju stiki z Moskvo nekoristni«. Tudi v Haagu je sovjetski poslanik obiskal predsednika vlade in mu sporočil, da odhod Hruščova ne bo spremenil sovjetske politike. Isto Je sporočil sovjetski poslanik v Bernu švicarski vladi in prav dosedanje zunanje politike gotavljajo, da je v zadnjih 24 urah prišlo do dveh dogodkov, ki sta skrajno ugodna za Kitajsko« odhod Hruščova in eksplozija prve kitajske atomske bombe. Vendar pa so mnenja, da je do teh dveh dogodkov prišlo istočasno le slučajno. Do sedaj ni bilo nobene sovjetske reakcije na eksplozijo prve kitajske atomske bombe. Značilno pa je, da so kitajski voditelji Maocetung, Liu šao Ci in Cuenlaj poslali novima sovjetskima voditeljema Brežnjevu in Ko-siginu brzojavko s toplimi čestitkami. Norveški dnevnik iiArbeiderbla-det« piše danes, da Hruščov resno boleha na srcu List dodaja, da Je prinesel Hruščov med svojim obiskom na Norveškem v letošnjem poletju s seboj svojo klinično kartoteko in da so jo nekateri norveški zdravniki proučili, da bi bili pripravljeni za vsak primer. Dnevnik «Dagbladet« pa piše, da je Adžubej izjavil, da so bili med potovanjem Hruščova po Skandinaviji zaskrbljeni zaradi njegovega zdravja, im da je pripomnil, da se je Hruščov jezil, če ga je skušal .kdo. .prepričati, naj se preveč ne utrudi. List dodaja, da je Adžubej tedaj zahteval, naj se ta del njegovega intervjuja ne objavi. Poljski tisk ne komentira sprememb v Moskvi, ki so prišle tako nepričakovano. Televizija je sinoči objavila uradno sporočilo Tassa Davi so vsi poljski časopisi obja- ........ „ ,. vili novico pod ogromnimi naslovi, Voditelj laburistov Harold Wil-... , , . son le danes zmtrai ob štirih in nistično ditakturo: uporabljal je to besedo tako, kakor bi jo mogli uporabljati mi zahodnjaki. Ni bil naš prijatelj, toda mi smo vedeli, kako se moramo obnašati z njim.« List trdi, da bi utegnili dogodki v Moskvi usodno vplivati na potek ameriških volitev in dodaja, da «se zdi da izginja neka doba«. »Seveda, dodaja list, bo dolgo prehodno razdobje in je težko danes ozre-či sodbo o ljudeh, ki prihajajo za Hruščovom. Tudi Malenkov se je lahko vzdržal malo po smrti Stalina in je moral prepustiti oblast močnejšemu Hruščovu. S padcem sedanjega voditelja pa se je vsekakor vnesel v naš svet nov element zaskrbljenosti.« «Die V»e!t» piše: «Hruščov je bil nevaren nasprotnik Zahoda. Pod njegovim vodstvom so Rusi napravili prvi skok proti vesolju in to, kar so pozneje izvedli na tem sektorju, nima še primere. S Hruščovom je Kremelj nadaljeval svoj skok naprej proti smotru svetovne revolucije pod krinko smehljajev, ki pa so na drugi strani prikrivali tudi notranje težave. Vendar pa je Hruščov upal, da bo na ta način dosegel, da bo Zahod manj buden ter da bo ošibel enotnost in strnjenost.« V Londonu so popolnoma presenečeni nad spremembami v Moskvi. Pripominjajo pa, da ni nujno, da je treba te spremembe pesimistično tolmačiti. Do sedaj ni še nobenega uradnega komentarja, ker je do sprememb prišlo prav v trenutku splošnih volitev, ki so prinesle temeljito spremembo v Veliki Britaniji. toda omejili so se le na objavo uradnega sporočila s fotografijami Brežnjeva in Kosigina brez vsakega komentarja Prebivalstvo je zelo presenečeno. Davi so naravnost oblegali prodajalnice časopisov v upanju, da bodo zvedeli kaj podrobnosti. Zehodni politični opazovalci so mnenja, da so tudi sami poljski voditelji presenečeni in da niso o tej zadevi nič vedeli. V političnih krogih v Varšavi ugotavljajo, da je b.ia Poljska v najboljših odnosih s Sovjetsko zvezo, ziasti zadnjih časin, čeprav je Go-mulka nasprotoval sklicanju svetovne konference komunističnih strank, ki jo je zahteval Hruščov. če v Varšavi niso mnenja, da se bo sovjetska zunanja politika znatno menjala, ne prikrivajo na drugi strani zaskrbljenosti glede stališča, ki ga bodo zavzel) novi sovjetski voditelji zlasti kar se tiče notranje politike in ideološkega spora s Pekingom. Glasilo kitajske partije objavlja na prvi strani Tassovo poročilo o odstavitvi Hruščova pod naslovom «Hruščov zapušča oblast«, toda ne dodaja nobenega komentarja. Albanski radio je davi objavil poročilo o odstavitvi Hruščova in pripomnil, da je bil ta ((odstavljen zaradi svoje politike proti Kitajski«. Zahodnonemška vlada je objavila uradno izjavo, ki pravi med drugim: «Danes sta na vodstvu sovjetske partije In vlade dve novi osebnosti. Tl dve funkciji je do sedaj izvrševala ena sama oseba, t.J. Hruščov. Ni naša naloga razglabljati o morebitnem razvoju in o posledicah dogodkov v Kremlju. Nova sovjetska vlada bo nedvomno objavila linijo svoje zunanje, notranje in ideološke politike. Nemško politiko odločajo življenjski Interesi nemškega ljudstva in njegove zahteve po vseh temeljnih svoboščinah, kakor Izhajajo iz listine Združenih narodov son je danes zjutraj ob štirih in pol, preden je legel k počitku, izjavil, da je zadnjikrat videl Hru-sčova junija letos, in da se mu je zdel pri dobrem zdravju. «Ce je res, da se je moral Hruščov u-rr.akniti iz zdravstvenih razlogov, bo prav gotovo vsakdo to ob.alo-val. Ce pa je umik rezultat premi- nila ideja, da bi se obvladal Zahod s silo.« De Gaulle je zvedel za novico o odhodu Hruščova na sprejemu na križarki «Holbert», ki ga je priredil brazilskim voditeljem pred svojim povratkom v Francijo. De Gaulle ni hotel podati nobene jasne izjave. Dejal je: «K sreči se jutri vrnem v domovino.« Vendar pa gom in na drugi strani zaostritev v odnosih med Moskvo in Washing-tonom. Dalje pravijo, da je jaoon-ski zunanji minister podvomil o razlogih, ki se uradno navajajo v zvezi z odhodom Hruščova in je pripisal prisilen odhod Hruščova naslednjim razlogom: 1. nesoglasja v centralnem komiteju KP SZ, ker del članov CK nasprotuje kitajski - ■ -------------- ------- ‘— t--- — • m«yiu,iujg zviuijaivi so časnikarji zabeležili nekatere I politiki Hruščova; 2. neuspehu go-“*----- —j --------------------‘ ’-J spodarske politike Hruščova, pred- vsem v kmetijstvu; 3. nasorotova-nje najvišjih vojaških voditeljev jedrski politiki Hruščova; 4. nasprotovanje politiki Hruščova o prijateljstvu z ZDA. njegove izjave med razgovori, ki jih je imel z raznimi gosti. ((Zadeva je resna,« je večkrat rekel de Gaulle, ki pa je tudi dejal: ((Zemlja se bo še dalje vrtela«. V razgovoru s predstavnikom apostolskega nuncija, pa je dejal: «Sic transit glorja mundi, monsignor. Hruščov je šel.« Britanskemu poslaniku pa je rekel: «In tako( ubogi Hruščov, je šel « Sovjetski poslaniku pa je rekel: «In tako, ubo-nja odgovarjal samo, da je ((Hruščov sedaj prestar«. Prva vpra-anja, ki si jih politični opazovalci v Parizu zastavljajo, pa so, da je poglavitno vedeti, ali bo konec «hruščovizma» vplival tudi na načelo miroljubnega sožitja, ki ga je Hruščov uveljavil v sovjetski partiji. V glavnem pa kažejo komentarji pariškega tiska predvidnost in tudi relativen optimizem. Neodvisni «Cambat» piše, da bo obnašanje Brežnjeva in Ko-sigina prav gotovo odločala volja tistih, ki so ju ustoličili in ne dediščina, ki sta jo dobila od Hruščova. List trdi, da gre, kar se tiče Brežnjeva in Kosigina, predvsem za tiste, «ki jih običajno ime. nujejo vojake«. Po mnenju lista bo politika miroljubnega sožitja dobila drugačno obliko. V krogih blizu romunske delegacije, ki spremlja predsednika romunske vlade Maurerja na obisku v Kairu, ne prikrivajo zaskrbljenosti romunske vlade. Bojijo se namreč, da bi nasledniki Hruščova mogli zavirati proces neodvisnosti od Moskve, ki se je začel uveljavljati v Romuniji. Trdijo, da je bil ka> v notranjosti prezidija ali I Maurei’ «presenečeiiita(vznemlrjto«. ministrskega sveta, je jasno, da Je treba vedeti mnogo več o položaju, preden se lahko sprememba komentira,« je dejal Wilson. Dalje je Wilson izjavil, da dobro pozna Kosigina: je zelo vztrajen in stremi po napredku ; je sposoben administrator in izkušen v industrijskih zadevah in prav tako kakor drugi njegovi tovariši, ki so zastopali ministrskega predsednika, je zelo na tekočem o vsakem argumentu«. Wilson Je pripomnil, da je samo bežno spoznal Brežnjeva, da pa je dobil vtis, da Je bil osvobojen dolžnosti predsedni-štva prezidija vrhovnega sovjeta zato, da ga postavijo na višji položaj v partiji Liberalni voditelj Grimond je Izjavil, da je prezgodaj, da bi mogel reči, kaj pomenijo spremembe v Moskvi, zlasti kar se tiče odnosov med Vzhodom in Zahodom, pripomnil je, da je Hruščov pomenil velik napredek v primerjavi s stalinsko dobo. «Pod njegovim vodstvom, je dodal, se je odstra- Francoska komunistična stranka je objavila danes izjavo, v kateri pravi, da sprejema na znanje namero sovjetske komunistične stranke, da bo tudi po odstavitvi Hruščova nadaljevala politiko miroljubnega sožitja, ki so jo določili na 20., 21. in 22. kongresu KP SZ. Japonski časopisi so izšli v izrednih izdajah. Samo v Tokiu so kljub pozni uri razprodali nad milijon izvodov časopisov. Glavni tajnik japonske vlade je po televiziji izjavil, da japonska vlada «ne postavlja v dvom razlogov o starosti in zdravju.« Dodal je, da «japonska vlada ne predvideva nobene bližnje spremembe v notranji in zunanji politiki Sovjetske zveze, kolikor sta obe o-sebnosti, ki sledita Hruščovu, naklonjeni politiki, ki jo je ta do sedaj vodil«. V poučenih krogih pravijo, da je japonski zunanji minister med svojim poročilom na seji vlade, nakazal možnost omilitve napetosti v odnosih med Moskvo in Pekin- V Kairu so tudi zelo presenečeni nad odhodom Hruščova, o katerem pravijo, da so z njim zgubili «prijatelja v težavnih časih«, ki je odločno podpiral borbo Arab. cev. Kairski tisk posveča cele prve strani dogodkom v Moskvi. IHMUlHltnuiiiiii.1.. Odmev v Italiji skladateljev popularnih popevk na svetu. Mnogo teh popevk so igrali več kot 30 let, potem ko so doživele neštevilne aranžmaje. Cole Porter se je rodil v Peruju v državi Indiana l. 1893. Njegov ded, ki se mu je dobro obnesla trgovina z lesom in premogom, mu je ob smrti zapustil milijon dolarjev. Da bi izpolnil zadnjo željo deda, je Cole Porter diplomiral iz prava na univerzi Vale, toda po diplomi se je posv+ til izključno glasbi. Obiskoval je glasbeno šolo v Harvardu ter •*■■>laala*'l,M>>lll*MM>,">lll**la,l'lla,lal>'al,,lal,ll,rV,t>aal,,,>,,llllll,Va>,,,la"l,,IM,v>>>l*'>>'tlaa*rfla,ata*l>Mt*,*ala>l>>a,a*,Cal,l>at>llaSII,llftl**,>*l*i9,rnokratIcnega da, da ne bo ‘ morala več vladati v pokrajinskem svetu s svojimi sedanjimi zavezniki, ker je že gotovo, da stranke, ki so do sedaj sestavljale in podpirale odbor, ne bodo dobile večine. Zatem je Šema dejal, da imajo tržaški demokristjani tudi vedno manjšo vlogo v okviru vsedržavne demokristjan-ske politike. Omenil je, kako so v Rimu nedavno imenovali za predsednika Tržaškega arzenala Furlana Schierattija, ki je v Trstu poznan kot človek, ki je predlagal «razpršitev tržaškega gospodarstva«, in ki bo sedaj odločal o tako važnem industrijskem podjetju. Prof. Šema je nato govoril o vprašanju pravic Slovencev. Dejal je, da tudi vlade levega centra niso doslej ničesar storile, da bi Slovencem priznale pravice, ki jim po ustavi in po vseh človeških zakonih pritičejo. Lahko ugotovimo, je dejal Šema, da so bili v zadnjih treh letih storjeni v tem pogledu celo nekateri koraki nazaj- Vprašanja Slovencev, je poudaril Šema, se ne rešujejo s kako koncesijo, ampak jih je treba reševati enotno, brez predsodkov in pridržkov. Glede volitev v okoliških občinah pa je Šema dejal, da še nikoli niso bile v občinah, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev (Zgonik in Re-pentabor), sestavljene kandidatne liste na tako široki demokratični osnovi kot sedaj, ki gredo od komunistov in socialistov do PSIUP, indipendentistov in neodvisnih. V občinah, ki imajo več kot 5000 prebivalcev, pa je KPI sestavila krajevne demokratične liste, ki vključujejo'razna gibanja in neodvisne kandidate. Pri tem ,je izrazil zadovoljstvo KPI, da Je tržaška federacija PSI uradno zagotovila, da bo po okoliških občinah, kjer se voli po proporcionalnem sistemu, sodelovala v občinski upravi samo z levičarskimi in naprednimi kandidatnimi listami. moralo plačati osebje samo. Zato zavrača sindikat vse predloge za tako imenovano «izboljšanje» položaja, ki ogroža zaposlitev osebja, te- za ukinitev oddelkov in prodajaln, ki imajo še vedno gospodar- z drugimi zadružnimi ustanovami v deželi. Takšna politika nakupov bi po mnenju sindikatov prinesla vsaj za 3 do 4 odstotke gospodarske koristi. Za uresničenje takšne nabavne ske in socialne funkcije v borbi pro- politike predlaga sindikat ustano- 4- J Vl,\rl fn I ) 1 f I »1 niTrl . ri A Lama« ni 1a *v lvA^AM« 1 ti podražitvi življenjskih potrebščin in proti monopolu. Sindikat tudi ugotavlja veliko odgovornost, ki jo imajo večinski u-pravljalci za sedanji položaj, ker niso iz prestižnih razlogov odpisali od premoženja zadrug takšnih amortizacijskih vsot, kot bi jih morali po zakonu, tako da niso bilance kazale prave premoženjske slike zadrug. Sindikat ugotavlja, da so potrebni takojšnji ukrepi za izboljšanje položaja zlasti zaradi širjenja monopolov v razdeljevalni mreži z ustanavljanjem veleblagovnic in močne prodajne organizacije ob istočasni koncentraciji kapitala. Zaradi te koncentracije v živilski industriji in v prodajni mreži se na tem področju določajo nakupne in prodajne cene kar vnaprej, kar povzroča stalno višanje cen. K temu je treba še dodati hudo krizo v poljedelstvu, ker niso bile izvedene potrebne reforme. Spričo tega meni sindikat, da o-stajajo Delavske zadruge učinkovito orodje v borbi proti monopolom in proti naraščanju cen ter da je treba vložiti vse napore, da se njihov položaj izboljša in da se doseže nadaljnji njihov razvoj. Pri tem je treba upoštevati tehnično sposobnost in naprave, ki so jih pridobile v 60 letih svojega obstoja, njihove izkušnje, velik obseg njihove prodaje ter zaupanje, ki ga uživajo med potrošniki. Za izboljšanje položaja predlaga sindikat korenito spremembo politike nakupov, tako da se izločijo vsi posredovalci ter da se zadruge povežejo neposredno z viri proizvodnje in uvoza, pri čemer se lahko združijo tudi z drugimi manjšimi zadrugami nasproti katerim bi mogle opravljati tudi vlogo grosista. Pri nakupih bi morali voditi borbo proti določenim »znamkam« blaga, vsiljenega samo na podlagi bučne reklame; se vnaprej pogajati za nakup blaga tudi z razpisovanjem natečajev; se zmeniti s krajevnimi proizvajalci za neposredno dobavo kvarljive zelenjave po vnaprej določenih cenah. Nakupovati bi morali sadje in druge kmetijske pridelke naravnost na kraju pridelovanja; neposredno u-važati blago dž tujine, pri čemer je treba čimbolj izkoristiti obmejne sporazume in' druge trgovinske pogodbe; nakupovati velike količine blaga po izredno ugodnih pogojih za borbo proti draginji skupno z občinsko potrošno ustanovo ENCO in iiiiiniiiiiniiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHHiiiimniiiiiiHiiiHiiiniiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHN GROZNA SMRTNA NESREČA NA DELU V ŽAVLJAH Valji valjarnice v železarni AFA zmečkali delavcu roko in prsni koš Nesrečnež je bil na mestu mrtev, čeprav so drugi prisotni delavci takoj izklopili težak stroj, ki pa se zaradi vztrajnosti ni mogel takoj ustaviti je treba «razl 3S£i VTAZ nah, ki so bile doslej Čine slovenskega demokratičnega prebivalstva. Zato, je dejal Šema, bodo morali volivci odločno odj govoriti na ta napad in prepreči« ti demokristjanske nakane, da bi se polastili slovenskih In napred- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiimiiNimiiimiiiumiiiiiiiiiiniiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiimiiiiiiKiiiii V Industrijskem pristanišču v Zavljah se je včeraj okrog 18. u-re dogodila pretresljiva smrtna nesreča. 42-letni delavec Mario Pe-rossa iz Milj, Ul. Forti 1, se je smrtno ponesrečil pod valji valjarnice železarne AFA (Acciaie-ria Ferriera Adriatica) v Ul. Ca-boto 24, kjer je bil zaposlen. Perossa je pred koncem dela naravnaval razdaljo med valji težkega stroja, ki je bil tedaj v pogonu. Pri tem se je jpreveč približal Vrtečim se valjem in se sklonil nanje. To je bilo zanj u-sodno. Rob suknjiča mu je zašel med valja in ta sta nesrečnemu delavcu zagrabila levo roko ter mu jo zmečkala. Nekateri prisotni delavci, ki so tedaj čistili pod, so Perossi takoj priskočili na pomoč, da bi ga rešili izpod valjev. Nekdo je skočil in odklopil elekt trični motor, ki je poganjal valj arnico, toda bilo je že prepozno Težki stroj se zaradi vztrajnosti ni takoj ustavil in medtem so valji že potegnili Perosso ter mu zmečkali prsni koš, da je bil na mestu mrtev. PROTI NOVIM ODPUSTOM Enotna tridnevna stavka v kovinarskem podjetju ORION Delavci stavkajo tudi proti skrčenemu delovnemu urniku Pred tremi meseci sta sindikata kovinarjev pristala na zahtevo podjetja ORION v industrijskem pri, stanišču, da skrajša delovni urnik delavcev. Upoštevala sta namreč delovno krizo, ki je nastala v podjetju in s tem pokazala razumevanje za njegove težave. Sedaj j« potekel določeni rok in sindikata sta pričakovala, da se bo ponovna! uvedel reden delovni urnik za vsa delavce. Tod* podjetje ni storilo; tega in Je nasprotno sporočilo, da bo odpustilo 22 delavcev in 12 uradnikov. Oba sindikata sta se tem odpustom takoj uprla in zahtevala uvedbo rednega delovnega urnika. Ker ni dalo vodstvo povoljnega odgovora, sta napovedala enotno stavko, ki se bo pričela danes zju traj in bo trajala do torka zjutraj. S Danes zvečer ob 18.30 bo na sedežu Krožka za socialna . študije «G. Salvemini« v Ul. Mazzini 32 diskusija o De Santisovem filmu «Italijani — dobri ljudje«. Uvodno poročilo bo podal kritik radia Trst Carlo Ventura. Deželno zasedanje upravljavcev bolnišnic Deželni odbornik za higieno In zdravstvo dr. Naidini je sporočil, de se bo udeležil deželnega zasedanja upravljavcev bolnišnic, ki bo v nedeljo v San Danielu v Furlaniji. Gre za prvo pobudo te vrste v deželnem merilu. Namene tega zasedanja Je odborniku orisal predsednik upravnega sveta bolnišnic v San Danielu. Glavno poročilo bo podal predsednik videmske bolnišnice o temi «Bolnišnice in zdravstvena organizacija v deželi«. Na kraj strašne nesreče so prihiteli bolničarji RK, toda dežurni zdravnik or. Gunado Derossi ni mogel več pomagati. Sestavil je samo potrdilo o smrti zaradi zmečkanega prsnega koša in hudih notranjih poškodb. Prihiteli so tudi agenti s komisariata pri Sv Soboti in agenti znanstvenega oddelka policije, po opravljenih formalnostih so truplo nesrečnega Perosse prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Policisti so prevzeli nehva-ležno dolžnost, da so o nesreči obvestili Perossove sorodnike. OD 5. NOVEMBRA DALJE Četrto cepljenje s Sabinovim cepivom Občinski urad za ■ zdravstvo In higieno sporoča, da bo ministrstvo za zdravstvo dodelilo 4. o-brok Sabinovega cepiva v novembru. Zaradi tega se bo začelo 5. novembra cepljenje vseh otrok, ki so dobili že prve tri obroke. Omenjeni urad opozarja, da bo 4. cepljenje preloženo za 30 dni naprej od prej določenega datuma, ki je bil označen na odrezkih, katere so izročili ob prejšnjem cepljenju. Izključene so seveda nedelje in prazniki. Še en avtomobil za ugrabitev Vurdelje? Preiskava, ki jo vodijo agenti političnega oddelka policije v zvezi s poskusom ugrabitve predsednika srbsko pravoslavne skupnosti, se nadaljuje. Včeraj se je izvedelo, d^ so policisti našli še drugi avtomobil, katerega so se mislili poslužiti za ugrabitev. Prvi avto, 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (12 II - II. 11.) AlPAlabarda, Istrska ulica 7; Cen-tauro, Ul, Buonarrotl 11; De Let-tenburg, Trg S. Giovanni 5; Mizzan. Trg Venezia 2. 1 Sorodniki sporočajo žalostno vest, da je preminila 16. t. m. Julijana vd. Starc Pogreb drage pokojnice bo dB‘ nes, dne 17. t .m. ob 16.30 uri 1* hiše žalosti na Proseku štev. 12®- I.T.F. - Ul. Zonta 3, tel. 38008 IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Dolgoletne homatije v pravdanju med dobaviteljem in prodajalko zelenjave Pravdo je dejansko izgubil moški, ki je žensko oklofutal v trgovinici, ker mu ni lakoj plačala dolga Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Tavella, zapisnikar De Paoli, obramba Sega-riol) se je morala zagovarjati 45-letna Stefania Venceslava Punis por. Logar iz Milj — Pianezzi 460/B, ki je bila obtožena, da je po krivem obdolžila trgovca na debelo s sadjem in zelenjavo Nataleja Di Pinta, da ji je prizadejal telesne poškodbe, čeprav je vedela, da je Wl prizadeti nedolžen. Obtožnica je še trdila, da si je ženska sama Prizadejala določene poškodbe, samo da bi dokazala Di Pintovo krivdo. Gre za zapleten sodnijski primer, kjer predstavlja zadnja obravnava samo drugo in zaključno dejanje, »e preden bi torej spregovorili o njenem zaključku, menimo, da je Potrebno pojasniti na kratko bistvo dolgega spora, ki se vleče že celih Pet let. Bilo je leta 1959, ko je Punisova delala v trgovini s sadjem in zelenjavo v Ul. Combi 7. Zenska je stalno odjemala sadje in zelenjavo pri Di Pintovem trgovskem podjetju na debelo, ki ima svoj sedež na Nabrežju Avgusta Oktavijana. V položenem trenutku pa se je znašla v finančnih težavah ter je jemala blago na kredit. Počasi se Je nabralo dolga za okoli 170 «soč lir. Zenska je pozneje trdila, da se Je sporazumela z Di Pintom, da bo dolg povrnila v obrokih. Moški pa baje ni bil mož beseda. 28. aprila 1959 je prišel v trgovino v Ulici Combi ter začel razgrajati. Po žen-skinem zatrjevanju ji je začel groziti, zahtevajoč, naj takoj poravna dolg. Punisova mu je baje skušala dopovedati, da je še prejšnjega one izročila njegovi tajnici določeni znesek, a še istega dne bi morala priti k njej; da bi prejela se nekaj denarja. Moški pa je ni Poslušal. Nenadoma jo je zgrabil m vrat ter jo sunil nazaj. Pri tem se je poškodovala po vratu in trebuhu. Na poznejšem zdravniškem pregledu so res ugotovili na zenski podobne telesne poškodbe. Temu spopadu med Punisovo in Di Pintom ni prisostvovala nobene priča. Trenutek pozneje Je prišel mimo Umberto Giona, ki je Pozneje pričeval na sodišču. Punisova mu je dejala, da jo je Di Pinto zgrabil za vrat ter jo odrinil proti prodanji mizi, kjer je zadela s trebuhom ob vogal. Moški je izjavil, da je opazil na njenem vratu določene poškodbe. Di Pinto pa je podal o dogodku čisto drugačno verzijo. Trdil je, da ga je ženska zgrabila najprej *a vrat in potem za ovratnik ter fa skušala odvleči v shrambo, ki Je za prodajalno. Ker se ji to ni Posrečilo, je šla sama v shrambo ter si tam prizadejala določene Poškodbe po obrazu. Di Pinto je baje še istega dne šel na karabinjersko postajo, toda bilo, je že Prepozno. Vrnil se je dan pozneje, kjer je prijavil zadevo nekemu karabinjerju. Ta je potem prišel Pričevat na obravnavo. Do tu goli dogodki, ki tvorijo Podlago dolgemu sodnijskemu postopku, ki se je zaključil šele sedaj. Punisova je prijavila Di Pinta sodišču 1. aprila 1959. V prijavi .je Pojasnila potek dogodkov ter posedala ime priče (šlo je za Giono), ki je bil najbližji dogodkom, ki so se odigrali v trgovini. Di Pinto je s svoje strani vložil tožbo proti ženski v februarju leta 1960. Tako se je začela dolga pot iskanja pravice, pri čemer pa je imel smolo prav Di Pinto. Že 4. aprila 1960 je tržaški sodnik spoznal Di Pinta za krivega ter ga obsodil pogojno na dva meseca zapora ter na povračilo sodnijskih stroškov. Sodnik je tedaj menil, da je bila Di Pintova krivda popolnoma dokazana. Pri tem se je opiral na ženskine trditve (poškodbe po vratu in po trebuhu) ter na izpoved priče Giona, ki je trdil, da je opazil določene poškodbe na ženskinem vratu. Pri tem je igralo važno vlogo dejstvo, da je Di Pinto trdil, da je bila Punisova poškodovana po obrazu (na zdravniškem pregledu teh poškodb niso ugotovili). V obrazložitvi razsodbe je sodnik trdil med drugim, da se Punisova ni mogla poškodovati po trebuhu v shrambi, kajti tam ni nobene mize. Spričo tega je menil, da je ženskina verzija odgovarjala resnici. Pri vsem tem je menil, da pričevanje karabinjerja, ki ga je pozval na obravnavo obto-ženčev zagovornik, ni bilo pristojno, ker agent ni bil priča dogodkov ter je podal neke izjave, ki niso bile časovno tesno povezane z njimi. . . Di Pinto se je pritožil proti tej razsodbi. Do ponovne obravnave pred kazenskim sodiščem, ki je razsojalo v svojstvu prizivnega sodišča, je prišlo 21. februarja leta 1961. Tudi prizivni sodniki so menili, da je bila prvostopna razsodba popolnoma pravilna. Di Pinto pa ni miroval. Ker mu ni preostalo nič drugega, se je pritožil na kasači iško sodišče v Rimu. V obrazložitvi priziva je zahteval, naj ga sodniki oprostijo, ker ni zagrešil dejanja, ali pa naj mu vsaj priznajo pravico do amnestije. Kasacijski sodniki so 4. marca letos ugodili tej njegovi zahtevi ter ukinili kazenski postopek. Medtem pa je šla naprej po začrtani poti obtožba, ki jo je Di Pinto vložil proti Punisovi zaradi obrekovanja. Do obravnave bi moralo priti že v juniju leta 1961, toda tedaj je odv. Segariol zahteval, naj se počaka na dokončno razsodbo kasacijskega sodišča glede obravnave proti Di Pintu. Ker je do te razsodbe prišlo letos v aprilu, so določili za ponovno obravnavo proti Punisovi 30. junij. Do razprave pa ni prišlo, ker je Di Pinto obvestil sodnike, da se je ne more udeležiti, ker je baje bolan. Obravnavo so spričo tega odložili na 10. oktober. Punisova je sicer prišla na sodišče, toda Di Pinta spet ni bilo. Njegov zastopnik je izročil sodnikom ponovno zdravniško potrdilo o njegovi bolezni. Kazenski sodniki so sicer odložili razpravo, toda obenem so naročili policijskemu zdravniku dr. Nicoliniju, naj prizadetega obišče pa -domu. Dr. Nicolini se je pred 3 dnevi odpravil na stanovanje Di Pinta,"toda moškega ni bilo doma. Njegova žena mu je povedala, da je mož šel delat. In tako je prišlo do končne obravnave glede klevetanja. Di Pinto se je po dolgem izmikanju prikazal na kazenskem sodišču, kjer je moral nastopiti kot priča. Nastale pa so ponovne težave: ko ga je predsednik Rossi pozval, naj priseže, mu beseda ni zalegla. Di Pinto je stavljal dlan na uho ter sku- šal s kretnjami dokazati, da je gluh. Predsednik je vpil na ves glas, pomagal pa mu je še sodnijski sluga. Vse skupaj pa ni nič zaleglo. Sodniki so se morali zateči k svinčniku ter postaviti priči pismena vprašanja. Di Pinto je na vsak način trdil, da se on Pu-nisove ni dotaknil, «ker bi bilo kaj takega sramotno za vsakega moškega«. Punisova pa je s svoje strani odločno potrdila, da odgovarja resnici vse, kar je izjavila v zvezi z Di Pintovim obnašanjem. Spričo obsodb na sodišču in na kazenskem sodišču ter nadaljnjih ugotovitev je javni tožilec zahteval, naj sodniki oprostijo Punisovo zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki pa so jo oprostili, ker dejanja ni zagrešila. TOKIJSKA OLIMPIADA pri Vas doma s televizorji svetovno znanih znamk A U T 0 V 0 X, S I E M M E N S Tatovi avtov na delu Tatovi avtomobilov so vsak dan pridno na delu, pravzaprav se njih delovni umik odvija v nočnih urah. V noči med 13. in 14. oktobrom so neznanci odpeljali dva avtomobila. Iz Šalite Zugnano so odpeljali fiat 1100 TS 63167, ki ga je lam pustil 45-letni delavec Ernestu Ravalico, ki stanuje v isti ulici št. 4. Ko je naslednje jutro Ravalico prišel na cesto, ni našel več avta. Tatvino je prijavil na komisariatu pri Sv. Soboti, nekaj ur pozneje pa je snet prišel na komisariat in povedal, da je avto našel na Stari istrski cesti. Tatovi so pognali motor s tem, da so izvlekli žice električne nape-liave in nanravili stik. Na srečo niso šli daleč, tako je Ravalico že nekaj ur po tatvini našel svoj avto. Neznanci, ki so v isti noči u-kradli avtofurgon PD 34519, last prevozniškega podjetja «Maritan in Borgato», pa so prevozili daljšo pot. Avto so ukradli izpred stanovanja 40-letnega uradnika Tullia Gona v Ul. Giacinti 8, ki je avto imel na posodo, ter se odpeljali v Pieris, kjer pa so ga morali zapustiti, potem ko so povzročili prometno nesrečo. Poškodovan avto so načli karabinjerji iz Pierisa, ki so nemudoma obvestili Gona in prevozniško podjetje. Skoda na avtomobilu je precejšnja, približalo 60.000 lir. Gorlško-benešbi dnevnik PO VESTEH IZ SINDIKALNIH KROGOV Z novembrom bodo v Podgori ukinili eno izmeno v tkalnici Ukrep bi zadeval okoli 400 delavk ■ Sestanka CISL V okviru skrčevanja v zaposlo- vanju delovne sile tekstilnih obratov v Podgori in Ronkah, o katerem smo poročali pred dnevi, se je včeraj izvedelo, da namerava ravnateljstvo podgorske tekstilne tovarne ukiniti eno izmeno v tkalnici v Podgori. Ukrep naj bi pričel veljati 1. novembra, zadeval pa naj bi okoli 400 delavk. Ce upoštevamo, da so v tem obratu že skrajšali delovni tedenski čas, tedaj bo novi ukrep nadalje poslabša: gospodarski položaj večjega števila družin. Vest o nameravani ukinitvi ene izmene v tekstilnem obratu v Podgori se je včeraj razširila med sindikalnimi predstavniki, vendar pa je še vedno poluradnega značaja, ker notranja komisija do včeraj še ni prejela nikakršnega obvestila. CISL sporoča, da bo v nedeljo 18. oktobra ob 10. uri na sedežu sindikata v Ul. Roma 20 v Gorici sestanek članov sindikata, bivših uslužbencev Zavezniške vojaške u-prave. Na sestanku bodo prisotni predstavniki kategorije iz Trsta. Proučili bodo še nerešena vpraša-1 nja, med katerimi tudi vprašanje količnika. Organizacija poziva k udeležbi vse člane. V ponedeljek 19. okt. ob 16.30 pa se bodo na sedežu CISL v Gorici sestali državni uslužbenci, katerim bodo predstavniki stroke FILS prebrali besedilo zakonskega osnutka vladi o konglobiranju prejemkov. Zakonski osnutek je predložila vlada, sindikalna stroka FILS -CISL pa bo povedala, kakšno je njeno stališče. Pri pokrivanju tovornika je padel z njega na tla Včeraj zjutraj okrog 7,15 so poklicali avto Zelenega križa v Ul. Brigata Re v Ločniku, kjer se je ponesrečil na dvorišču svojega doma, v isti ulici na št. 30, 32-letni Giovanni Cargniel. Mož je avtoprevoznik in je splezal na svoj tovornik na dvorišču, da bi ga pokril s platnom. Pri tem pa mu je spodrsnilo, da je padel s tovornika in se poškodoval. Odpeljali so ga v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec na glavi z rano na čelu ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju nico 71-letno Justino Planišček, iz Gorice, Ul. Manzoni 16. Pri padcu po stopnicah na svojem domu se je ranila na desnem zapestju. V bolnišnici so jo pridržali za 15 dni na zdravljenju. PROTESTNO PISMO ŠTANDREŠKIH POSESTNIKOV Hočemo ohraniti našo zemljo in slovenski značaj vasi Demokristjanska večina pri svojih sklepih tega protesta ni upoštevala Cesta v ločniku zaprta za promet Zaradi napeljave vodovoda bodo z današnjim dnem zaprli za pro-... met Ul. Camposanto v Ločniku, UsOdCIl padec po Stopnicah j in sicer odsek med Ul. Rivoli in Včeraj dopoldne okrog y 30 so ! pokopališčem. Cesta bo zaprta za. ročje v zamišljenem obsegu pri nas pripeljali v goriško civilno bolniš-1 promet 10 dni. | nepotrebno in nevarno, ter ima na- Kot smo omenili že v poročilu z zadnje seje občinskega sveta, je 40 neposrednih obdelovalcev zemlje iz štandreža poslalo pred dnevi gori-škemu županu protestno pismo. V njem izjavljajo, da nasprotujejo načrtu za industrijsKo področje z naselitvijo več tisoč delavcev v štan-drežu, ker hočejo ostati lastniki svoje zemlje in ohraniti slovenski značaj štandreža. štandreška zemlja, ki jo obdelujejo že stoletja, daje prvovrstno zelenjavo, ki jo odvažajo domačini v Trst. V tem času industrijske in kmetijske krize je industrijsko pod- IZ BENEŠKE SLOVENIJE iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiKiii limiti miiiiiiiiiiiiiiii PREDVČERAJŠNJIM V UL. SANTA CATERINA V TRSTU Policija vdrla v prostore skrivne hazardne igralnice Pri igri so presenetili 10 oseb, katerih imena pa niso znana - Zaplenjeni žetoni v vrednosti 600.000 lir Zaradi preobilice dežja so v Sovodnjah brez pitne vode Reke in potoki so prestopili bregove ■ Ureditev ceste Brišče - Ronac ■ Pojedina z ustreljenim srnjakom men uničiti slovenska naselja. Zato se podpisniki protivijo odvzemu njihove zemlje po zakonu 167, od 18.4.1962, ki ima tak uničevalni namen. Pismo se zaključuje s prošnjo na župana, občinski odbor in občinski svet, da bi preprečili odobritev tega ukrepa v škodo slovenske narodne manjšine. Kot znano je demokristjanska večina v občinskem svetu skupaj s fašisti izglasovala omenjeni zakon, ne da bi pri tem upoštevala protest in priporočilo štandreških direktnih obdelovalcev. Zadnji nalivi so zajeli tudi Be-; cigu sta prišla _ na pot, ko je bil neško Slovenijo in povzročili šte- in MINERVA — produkcija 1965 po cenah primernih vsaki zahtevi — JAMSTVO IN TEHNIČNA POMOČ UGODNI PLAČILNI POGOJI Izključni zastopnik RADIO T 11 IVIN A SEREIO R0SELLI Ul. TRIESTE — TRST, IZVAŽAMO V VSE D R 2 A V E Tor San Piero 2 — Tel. 31294 fco BIVALIŠČE Kmeita predvaja danes, 17. t. m. ob k*, uri Universal film: rmmik. Igrajo: GREGORY PEČK, RO BERT MITCHUM, POLLY BERGEN, LORI MARTIN ta drugi 141 MO IHDi ■»KOŠEK Predvaja danes, 17. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope barvni film: La pantera rossa Igrajo: CLAUDIA W AGNER (Rdeči panter) Lepi ženski in plemeniti tat CARDINALE, DAVID NI VEN, ROBERT . CAPUCINE Agenti komisariata na Trgu Dal-mazia so predvčerajšnjim okrog polnoči zasačili 10 oseb pri nedovoljeni hazardni igri «chemin de fer». Vdrli so v prostore dozdevnega športnega krožka «Aurora» v drugem nadstropju stavbe v Ul. Santa Caterina 7, Kjer je imelo svojčas sedež Pomorsko združenje (Lega navale), ki se je potem preselilo v Ul. Ghega. Prostore z 19 sobami Je potem 1, januarja letos, prevzel v upravljanje Guglielmo Bel-lettati iz Ul. Parili 15 ter pod krinko športnega krožka «Aurora», katerega je bil tud' predsednik, uredil sobo s tremi vrati za igralnico. Vrata so bila stalno zaklenjena in ključe je imel čuvaj. Pri vdoru v igralnico, so se agenti znašli v težavah, ker so motali pregledati celo vrsto praznih sob pred-no so vdrli v igralnico, kjer je za zeleno mizo sedelo deset moških. Policisti so pri tej bliskoviti akciji zaplenili žetone v vrednosti okrog 600.000 lir, deset snopičev igralnih Kart, železne škatle, ki so služile za blagajne, vrsto lesenih lopatic za pobiranje kart ter ameriško «slot machine«, ki Je po zakonu prepovedana. V prostorih krožka je de-loval tudi nedovoljen bar in agenti so zaplenili 100 steklenic raznih pijač, od vina in piva do likerjev, za katere Je predpisano dovoljenje za prodajo. Igralnica Je delovala že precej časa, odprta pa je bila samo v četrtkih in sobotah. Vsak igralec, ki je prišel v igralnico, je moral plačati 3.000 lir vstopnine za vsako noč. V glavnem so bili vneti obiskovalci igralnice uradniki in mali trgovci. Neki uradnik je pred nekaj dnevi zapravil pri igri približno 250.000 lir. Med obiskovalci so organizatorji raznesli glas, da imajo za delovanje igralnice predpisano dovoljenje oblasti, čeprav Je znano, da Je hazardna igra kazniva po členu 718 in 719 kazenskega zakonika. Agentom s Komisariata na Trgu Dalmazia so že pred časom prišle na uho govorice o delovanju skrivne igralnice v prostorih lažnega športnega krožka, ker so se nekatere zakonske žene pritoževale, da njihovi možje zapravljajo ogromne vsote denarja pri hazardni igri. Policisti so uvedli preiskavo, vendar dokler ta še traja, so zelo skopi s podatki o osebah, ki so sodelovale pri hazardni igri. Vsi tisti, ki so Jih agenti zasačili, so priznali, da so igrali hazardne igre. Pričakuje se; da bodo policijske oblasti bolj darežljive s podatki, ko bodo zaključile preiskavo. kosti, krvavenja iz nosa in živčnega pretresa. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti prometne policije. kino prosek-kontovel predvaja danen, dne 17. t. m. z začetkom ob 19.30 uri barvni film v Cinemascope: Lenkae i! puledro selvag^o (Lenka ln divji žrebec) Igrajo: MILAN JEDLICKA — ZORA JIRAKOVA SLAV NEKOLNY JARO- Z motofurgonom podrl priletno žensko V Ll. Madonnina se je včeraj zjutraj okrog 7.30 dogodila huda prometna nesreča. 88-letna gospodinja Caterina Lantieri iz Ul, Pal' lini 1 je v bližini stavbe št, 17 hotela prečkati cesto. Tedaj j« v smeri proti Trgu Sansovino z motofurgonom «Ape» TS 25055 privozil 20-letni Claudio Udina iz Ul. San Maurizio 9. Ko je Udina zagledal žensko sredi ceste, je skušal ustaviti vozilo, toda čeprav je takoj pritisnil na zavoro, mu to ni uspelo. Trčil je v Lantierijevo in jo podrl. Nekateri mimoidoči so ponesrečenci priskočili na pomoč in nekdo je poklical rešilni avto RK. Bolničarji so Lantierijevo prer-»'iali v bolnišnico, kjer so jo s pridržano prognozo nujno pri-cržhli na nevrokirurškem oddelku zaradi rane na čelu, zloma nosne vilne poplave. Reke in potoki so močno narasli in prestopili bregove. Tako je Idrijca pri Praprotnem prestopila bregove in preplavila polje med Praprotnim in Čedadom. V Čedadu so morali prekiniti dobavo električnega toka in na področju Grmeka in Št. Lenarta so imeli več zemeljskih usadov, ki so za nekaj časa prekinili na nekaterih cestah tudi promet. Pravtako je prestopila nasipe ob straneh Malina pri kraju Ronchis in poplavila nekaj polja. Čeprav se to čudno sliši, pa je vendar res, da je osemdnevno de ževje pripravilo vaščane iz Sovodenj, da so ostali brez vode. Potok Alberone je namreč tudi narasel, prestopil bregove in pokvaril vodne cevi nad vasjo. Posledica te okvare je, da je okrog 5000 ljudi ostalo brez pitne vode, ker so jo prejemali prav preko tega vodovoda. Domačini pričakujejo, da bodo okvaro takoj popravili in normalizirali oskrbo z vodo. Pred dnevi je bila v Čedadu kot gost domačih šahistov, skupina slovenskih šahistov iz Žalca v Savinjski dolini. Ob tej priliki so organizirali prijateljsko srečanje v katerem so domačini premagali goste iz Slovenije z rezultatom 5 proti 3. Pred odhodom so se gostje zahvalili za izkazano gostoljubje in izrazili željo, da bi jim čedadski šahisti vrnili obisk. Občinska uprava v Podbonescu je sprejela sporočilo, da bo dobila izredni državni prispevek poldrugega milijona lir, ki ji je potreben za ureditev ceste Brišče - Ronac, ki je v zelo slabem stanju in v resnici potrebna temeljitega popravila. Domačini so sprejeli vest z zadovoljstvom na znanje in upajo, da ne gre samo za predvolilno obljubo, ampak da bodo cesto v resnici tudi uredili. Domačemu lovcu Francu Corin- na lovu na pobočju Stare gore, dva lepa srnjaka. Kot dober lovec je takoj nameril puško, sprožil in v resnici zadel obe živali. Zadetek pa ni bil smrtonosen in obe živali sta pobegnili. Corincig ju je zaman zasledoval nekaj 100 me trov, ker sta srnjaka izginila v grmovju. Pozneje so eno od zadetih živali našli vaščani mrtvo v gošči, blizu vasi Pugessimo. Odnesli so jo domov in priredili lovsko večerjo za vse sosede, pri kateri je bil glavni krožnik srnjak. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 18,3 stopinje ob 12.30, najnižjo 10,4 ob 3.30; povprečna dnevna vlaga 75-odstotna. Trčenje vespistov v Tržiču V Ul. lerenziana v Tržiču, na cesti, ki pelje iz Tržiča proti Sta-rancanu, sta se včeraj ob 16. uri frontalno zaletela dva vespista. Giuseppe Vidalich, star 27 let, bivajoč v Ul Colombo 83, se je peljal proti štarancanu. V nasprotni smeri se je pripeljal 26-letni Iso-lino Ferlat iz Ul. S. Giorgio v štarancanu. Trčila sta na Ferlatovi polovici ceste, iz Ul. S. Giorgio v Štarancanu. Trčila sta na Ferlatovi polovioi ceste, ker je Vidalich zapeljal na njegovo stran, verjetno z namenom, da bi prečkal cesto. Pri trčenju se je Ferlat poškodoval po obrazu in palcu na levi nogi. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 10 dneh. ŠIRITE PRIMORSKI DNEVNIK iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZPRED OKROŽNEGA SODISCA Ukradena kolesa je policifa našla v mestni zastavljalnici Zaradi slabe zavore je smrtno povozil pešca ga prebivalstva. Z lambreto zavozil v jarek ob cesti Sinoči so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico 23-letnega Giu-liana Chermazza iz Milj, Zindis 193 ter ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih zaradi ran in udarcev po čelu, desnem kolenu, desni rami, ličnici ln nosu. Ponesrečenca je v rešilnem avtu spremljal v bolnišnico njegov 20-letni prijatelj Vladlmiro Paver lz Milj, Ul. Bembo 2, ki je povedal, da se je Chermaz ponesrečil okrog 17,30, ko se je z lambreto TS 18818 vozli iz Campor proti Miljam. Ko je privozil na ovinek v bližini TV oddajnika, Je iz neznanih razlogov izgubil nadzorstvo nad lambreto, zavozil s ceste in se prevrnil v 3 metre globok jarek ob cesti. ..........................................iiinuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiii VESTI IZ SOVODENJ Sporazum z Gorico za trošarino proste cone Posebna komisija izdeluje statut za industrijsko cono Na sestanku, ki ga je imel ob-1 vanj, ki ne smejo služiti kakim činski izvršni odbor iz Sovodenj raznarodovalnim špekulacijam, am-prejšnji teden s predstavniki go- pak predvsem potrebam domače-riške občine na županstvu v Gorici, so govorili tudi o razdelitvi dohodkov trošarine iz naslova proste cone, do katerih imajo sedaj pravico tudi Sovodnje in njihovi občani. Sprejeli so sklep, da bodo na osnovi podatkov, ki jih bo dala trgovinska zbornica, določili delež dohodka iz tega naslova, ki pritiče sovodenjski občini 11 a osnovi potrošnje blaga proste cone na področju te občine, ki se nahaja v okviru proste cone. Goriški župan dr. Gallarotti je s tem v zvezi zagotovil, da bodo te dohodke nakazali tudi za nazaj za vso dobo, odkar je stopil v veljavo odlok, ki priznava tudi Sovod-njam pravice proste cone, za katere so se toliko let zaman borili in je bilo potrebno posredovanje socialističnega senatorja Bonačine, da so to dosegli. Pred dnevi je imel občinski odbor tudi svojo običajno sejo, na kateri so obravnavali razne tekoče zadeve in se Aed drugim pogovorili tudi o obnovi pogodbe za pobiranje trošarine. Glede ureditve skupne industrijske cone z Gorico je sedaj na delu posebna komisija, ki naj bi s sodelovanjem urbanista prof. Pic-cinata izdelala statut po katerem bodo urejeni odnosi med obema občinama v. okviru industrijske cone. Kot so poudarili že na vseh dosedanjih sestankih, si pridržuje občinska uprava iz Sovodenj pravico odločanja v vseh primerih, ko gre za področje te občine, zlasti pa glede gradnje novih stano- DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo št. 57, telefon 28-79. Pod obtožbo tatvine in prevzema ukradenega blaga se je moral včeraj dopoldne zagovarjati« prej goriškim okrožnim sodiščem v'Gri-rici 44-letni Mario Giovannini, ki stanuje v kazermetah v Ul. Mon-tesanto 133 v Gorici. V obtožnici je rečeno, da je v noči od 2. na 3. novembra lani ukradel z nekega dvorišča na Komu kolo in di je prevzel od mladoletnega B.B. neko drugo kolo, čeprav je vedel, da ga je tudi ta ukradel in sicer v Ul. Colombo v Stražicah. Obe tatvini sta prijavila lastnika u-kradenih koles in na podlagi opisa je policija odkrila obe kolesi v mestni zastavljalnici ter preko njih tudi Giovanninija, ki ju je zastavil. Pri včerajšnji razpravi je Giovannini izjavil, da je prejel od B.B. kolo ne da bi sumil, da je bilo ukradeno in z namenom, da ga bo zastavil. Za svoje kolo pa je dejal, da ga ni ukradel, ampak da ga je našel v Ul. Carduc-ci ter bil prepričan, da je od njegovega prijatelja in se je s kolegom tudi peljal do kavarne Garibaldi, kjer je menil da bo do bil tega svojega prijatelja in mu vrnil kolo. Ni ga dobil in pozneje je dal kolo v zastavljalnico. B.B. pa se je izgovoril, da ni ukradel nobenega kolesa in da i-ma že svoje. Sodišče je B.B o-prostilo zaradi mladoletnosti, Giovanninija pa so obsodili na 13 mesecev in 15 dni zapora ter plačilo 60 tisoč lir globe. Obtoženca sta branila odv. Jacuzzi in Testa. Sodišče je spoznalo za krivega 21-letnega Aligija Rivolta iz Slo-vrenca ter ga obsodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list na tri mesece zapora ter na odvzem voznega dovoljenja za sedem mesecev. Rivolt je dne 28. marca letos s svojim poltovornikom povozil v Ul. Aquileia v Gorici 66-let-nega Alojzija Velikonjo, ki je stanoval v Ul. Aquileia 66, ter je ta- krat peš prečkal cesto. V obtožnih! jr£ rečeno,' da’je Rivolt. prepozno opazil pešca ter zato ni preprečil nezgode pa tudi sprednja zavora pri vozilu ni bila dobra. Velikonja je čez dva dni podlegel poškodbam. Na zavoro se je izgovarjal tudi Rivolt in dodal, da je pešec prečkal cesto izven črt-kaste proge Branil ga je odv. Jacuzzi. Drž. tožilec dr. Santanastaso, preds. sodiiča dr. Storto, sodnika Arculeo in De Carla. Avtomobil povozil dečka ki je pritekel iz šole Nena j po dvanajsti uri je avstri-ska avtomobilistka povozila 7-let-nega Giovannija Vargiuja iz Loč-nika. Deček je pritekel iz šole čez cesto. Vtem se je iz Gorice pripeljala s taunusom 50-letna Eleono-ra Attems, poročena Schmertzing, doma na Dunaju, ki je dečka po-vozila in ga hudo poškodovala. Z avtomobilom nekega časopisnega podjetja so dečka odpeljali v ci- vilno bolnišnico v Ul. Vittorio Ve-neto, kjer so ga pi-idržali na opazovanju zaradi udarca v glavo in v kolk, šoka in pretresa možganov. Na kraj nesreče so poklicali prometno policijo, ki je proučila vzro. ke nesreče. Ni še popolnoma dognano, ker ni bilo opaziti znamenj zaviranja, ali se je nesreča pripetila na zebrastem prehodu ali izven njega. Na delu v podjetju SILES ob Tržaški cesti se je med rezanjem furnirja ranila z rezalnim strojem v kazalec leve roke 23-letna Gra-ziella Dallera iz Mariana. V civilni bolnišnici so ji rano obvezali ter jo poslali domov na zdravljenje za 6 dni. Za deset dni so pridržali na zdravljenju 44-letnega Prima Berto, nija iz Romansa. Berton se je z motorjem peljal po Majnici Na vsem lepem pa je izgubil oblast nad krmilom ter zavozil s cestišča v steber električnega voda. Pretresel si je možgane in se ranil po čelu. V bolnišnico so ga pripeljali 7 rešilnim vozom Zelenega križa. ........................ V SREDO V DVORANI OTON ŽUPANČIČ V ŠTANDREŽU V' Športno društvo Dom je imelo svoj občni zbor Izvolili so odbor, ki bo vodil njegovo delovanje V sredo, 14. t. m. se je vršil v prosvetni dvorani Oton Zupančič v štandrežu občni zbor društva Dom. Kakor je vsem znano, Je bil ta občni zbor prvi, ki ga je Dom sklical, ter je izrednega pomena zlasti zaradi tega, ker bo društva imelo poslej izvoljeno, ne pa začasno vodstvo. Takšen zbor je bil torej nujno potreben tudi zaradi tega, ker je število domovcev le- iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiimiiiiiniiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii,,,,,,,, ZAKLJUČEK ODBOJKARSKEGA TURNIRJA v Prehodni pokal «Standrež '64» zmagovalni ekipi Romana-Gabro Sledijo v zaporedju Milan, Pri konzumu, Pri Pavli, Zgonik m Turri V torek, 13. oktobra so se odigrale zadnje tekme odbojkarskega turnirja «štandrež 64« v telovadnici na Katarinljevem trgu v Gorici. Prvi spopad Je bil med neporaženo ekipo Romana-Gabro in Turrijem, ki se je končala v korist favorita, se pravi prve ekipe. Omenimo naj, da favorit ni igral v najboljši postavi zaradi odsotnosti odličnega tolkača Jordana Zavadlava. Tudi v naslednji tekmi proti ekipi Pri konzumu je Turri ostal praznih rok. Pokazalo se je, da se je ekipa Pri konzumu prepočasi vživela v turnir. Zadnja tekma, ki Je za končno uvrstitev na lestvici zelo važna, se Je odigrala v zelo napetem stanju in burnem navijanju gledalcev, ki so prišli v telovadnico navzlic slabemu vremenu. Prvi set je osvojila ekipa Pri Pavli, nakar Je Milan stanje izenačil. Zaradi pozne ure Je bila igra za dosego odločilnega seta preložena na prihodnjič. Izidi tekem: «Romana-Gabro» - «Turri» 2:0 (15:13, 15:11) «Turri» . «Pri konzumu# 0:2 (9:15, 7:15) »Pri Pavli# - Milan# 1:1 (15:11, 13:15). Tekma se bo dokončala prihodnjič. Lestvica Ekipa št.tek. toč. Romana-Gabro 5 10 (10:0, 152- 91) Milan 4 6 ( 6:4, 129-107) Pri konzumu 5 6 ( 6:4, 136:115) Pri PavU 4 4 ( 4:5, 112-117) Zgonik 5 2 ( 3:8, 118-161) Turri 5 0 (2:10, 117-173) Prireditelji turnirja vabijo vse igralce, navijače in simpatizerje nastopajočih ekip na «veseli večer#, ki se bo vršil v prostorih kluba in se bo zaključil z nagrajevanjem posameznih igralcev in podelitvijo prehodnega pokala «$tandrež 64» zmagovalni ekipi. Za boljše razpoloženje bodo poskrbeli Nomadi. tos močno poraslo, zlasti v štandrežu, kjer so požrtvovalni mladi športniki in z njimi vsi mladinci v vasi dogradili in otvorili novo odbojkarsko igrišče. Ob mnogoštevilni udeležbi aktivnih članov in simpatizerjev je Jožef Cej, ustanovitelj in trener Doma, otvoril sejo s tem, da je v glavnih obrisih očrtal delovanje društva ter nakazal njegov smoter in pomen za slovensko mladino na Goriškem. Sledila Je obsežna in živahna diskusija, v katero so posegli številni udeleženci. Glavni cilj občnega zbora pa so bile volitve novega odbora Odborniki so bili soglasno izvoljeni z velikim navdušenjem vseh prisotnih, ki so jim želeli uspešnega dela. da bi se že dosedanjim bleščečim uspehom v odbojkarskem športu pridružili še novi. VERDI. 1715- «SS 117 minace'a Bangkok«, K. Mathews In A. M Pierangeli. Barvni kinemaskopski film. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 17.15: «La signora e i suol mariti#, S, Mac Laine, P New-man in R. Mitchum. Ameriški barvni kinemascopski film. Zadnja predstava ob 22. V1TTORIA. 17.30: aCadavere per si. gnora#, Silvia Koščina in Franchl Ingrassia; italijanski čmobeli film; prepovedan mladini pod 14. letom starosti; zadnja ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «Una pallottola per un fuori legge», Rarren Mc Gavin ln Audie Murphy; ameriški barvni film; zadnja ob 21.30. ŠESTI DAN OLIMPIJSKIH IGER V TOKIU Od enajstih zlatih kolajn štiri za ZDA in dve za SZ Zopet vrsta svetovnih rekordov v plavanju TOKIO, 16. — Brez dvoma bo šla letošnja olimpiada v anale kot pokopališče svetovnih rekordov. Posebno v plavanju, kjer ne mine dan, da ne bi tekmovalec ali tekmovalka zrušila stare veljavne čase. Danes je prišla na vrsto Sharon Stouderjeva na 100 m metuljčka Američani so s štafeto 4 x 100 m v 4 slogih prvič preplavali progo v času pod 4’, Thompson Mann pa je v hrbtnem slogu med štafeto izboljšal svetovni rekord na 100 m. V atletiki je Angležinja Packerjeva izboljšala rekord v teku na 400 m, sovjetska predstavnica Gorčakova pa je zrušila v kvalifikacijah v kopju rekord, ki je pripadal njeni rojakinji Ozolinovi. Nov svetovni rekord je dosegel tudi sovjetski dvigalec uteži Plukfelder in Madžar Laszlo Hammerl v streljanju z malokalibrsko karabino. Danes so oddali 11 zlatih nagrad. Največ so jih pobrali Američani: 2 v atletiki in 2 v plavanju za dve zaradi zmage v dviganju Sovjetska zveza je obogatela yče raj v Tokiu ATLETIKA FINALE 400 m ovire: X. WARREN CAWLEY (ZDA 49”6 2. J. Cooper (VB) 50”1 3. S. Morale (It.) 50”1 4. Knocke (Avstral.) 50”4 5. Lučk (ZDA) 50”5 6. R. Frinolli (It.) 50”7 7. Anisimov (SZ) 51”1 8. Geeroms (Belg.) 51”4 800 m moški: 1. PETER SNELL (N. Zel.) 1’45’ 1 (nov olimpijski rekord) 2. Crothers (Kan.) 1’45”6 3. Kiprugut (Kenija) 1’45”9 4. Kerr (Jam.) 1’45”9 5. Farrel (ZDA) 1’46"6 6. Siebert (ZDA) 1’47” 7. Bogazki (Nem.) 1’47”2 8. Pennevaer (Bel.) 1’50”5 Troskok: X. JOŽEF SCHMIDT (Poljska) X6,85 m (nov olimpijski rekord) 2. Fedosejev (SZ) 16,58 3. Kravčenko (SZ) 16,57 4. Alsop (VB) 16,46 5. Ciochina (Rom.) 16,23 6. Hinze (Nem.) 16,15 7. Stojkovski (Bolg.) 16,10 8. Ruckbom (Nem.) 16,09 100 m ženske: 1. VVYOMJA THYUS (ZDA) 11”4 2. McGuire (ZDA) 11”6 3. Klobukowska (Pol.) 11"6 4. White (ZDA) 11”6 5. Cobian (Kuba) 11”7 6. Black (Avstral.) 11”7 7. Gorecka (Pol.) 11”8 8. Hyman (VB) 11”9 Kopje ženske: 1. M. PENES (Rom.) 60,54 m 2. Rudas (Madž.) 58,27 3. Gorčakova (SZ) 57,06 4. Kaledene (SZ) 56,31 5. E. Ozolina (SZ) 54.81 6. Diaconescu (Rom.) 53,71 KVALIFIKACIJSKA TEKMOVANJA 200 m moški V polfinale so se uvrstili: Drayton 'ZDA), Berrutt (It.), Jegathesan (Malazija), Delecour (Fr.), Carr (ZDA), Ottolina (It.), Schumann (Nem). Herrera (Ven), Jerome (Kan.), Stebbins (ZDA), Bambuck iFr.), Bou Chald (Mar.), Roberts (Trinidad), Foik (Pol.), Genevay (Fr ), Luitjes vPol.). 5000 m V finale so se uvrstili: Jazy (Fr ), Baillie (N. Zel.), Beidjuk (SZ), VViggs (VB), Dellinger (ZDA), Hel-land (Norv), Gammudi (Tun.), Schul (ZDA), Norpoth (Nem.), Clark (Avstral.), Kelno (Kenija), Dutov (SZ). 400 m ženske V finale so se uvrstile: Packer (VB), Cuthbert (ZDA), Moore (Avstralija), Itkina (SZ), Munkacsl (Madž), Van Der Zvvaard (Hol.), Schmidt (Nem.), Lebret (Fr.). PETEROBOJ ŽENSKE 80 m ovire Press (SZ) 10"7, Bystrova (SZ) 10”7. Stamejčič (Jug.) 10”9, Rand (VB) 10”9, Peters (VB) 11”, Slzjako-va (SZ) 11”1. Met krogle Press (SZ) 17,16 m, Bystrova (SZ) 14 47, Peters (VB) 14,48, Stamejčič (Jug.) 12,73, Sizjakova (SZ) 11,87. D VIŠANJI UTI II Finale poltežke kategorije 1. Plukfelder (SZ) 475 kg svet. rek.) 2. Toth (Madž.) 467,5 3. Bereš (Madž.) 467,5 (nov PLAVANJI FINALE 100 m metuljček: 1. SHARON STOtTDER (ZDA) 1'04”7 (nov svetovni rekord) 2. Ada Kok (Hol.) 1’05”6 3. Kathie Elije (ZDA) 106” 4. Pyrhonen (Fin.) 1’07”3, De Va-rona (ZDA) 1’08”, Takašaki (Japonska) KVALIFIKACIJSKA TEKMOVANJA 200 m metuljček V polfinale so se uvrstili Robie (ZDA), Berry (Avstral.), Sato (Japonska), Riker (ZDA), Hill (Avstral.), Sherry (Kan.), Schmidt (ZDA), Kadonage (Jap.), Nicolao (Arg.), Obayaši (Jap.), Stark (Avstral.), Kuzmin (SZ), Jenkis (VB), Gerard (N. Zel.), Freitag (Nem.), Fossati (It.). 1500 m prosto moški V finale so se uvrstili Windle (Avstral.), Nelson (ZDA), Russell (Avstral.), Wood (Avstral.), Farley (ZDA), Katona (Mad.) Saari (ZDA) in Sasaki (Jap.). 4 X100 m v 4 slogih ženske V finale so se uvrstili SZ, Japonska, Holandska, ZDA, Nemčija, V. Britanija, Kanada, Madžarska. KOltSAkSTVO FINALE 1 km na kronometer X. PATRICK SERCU (Bel.) 1’09”59 2. G. Pettenella (It.) I’t0”09 3. Trentin (Fr.) 1’10”42 4. Van Der Touw (Hol.) 1’10”68, Pečka (CSSR), Claesges (Nemčija), Latocha (Pol.), Gibbon (Trinidad). KVALIFIKACIJSKE TEKME Zasledovalna vožnja V polfinale so se uvrstili Groen (Hol.), Daller (CSSR), Jurij Uršič (It.), Isaksson (Dan.). uteži in v ekipnem tekmovanju v moškem floretu. Vse ostale pa so pripadle Poljski, Romuniji, Novi Zelandiji, Madžarski in Belgiji. V atletiki je največje presenečenje pripravila skoraj nepoznana 17-letna Romunka Penesova v metu kopja. Italijani so z Moralejem prišli do bronaste kolajne v teku na 400 m ovire, medtem ko sta Jugoslovana Važič in Cervan popolnoma odpovedala na 5000 m dolgi progi. Edino Stamejčdčeva se dobro drži v peteroboju in je trenutno po 3 panogah na petem mestu. V kolesarstvu se je goriški Slovenec Jurij Uršič, ki nastopa za italijansko reprezentanco, uvrstil v zasledovalni vožnji v polfinale. Zal se bo moral spoprijeti s svetovnim prvakom Groenom, vendar ima kljub temu možnost, da si osvoji bronasto nagrado. Medtem ko je bila Jugoslavija zaradi poraza z ZDA izločena iz nadaljnjega tekmovanja v košarki, ima Italija še možnost, da se u-vrsti v finalno skupino. Italijani llllIlllliiiliiillllllllHllltlllllimilllllllllliliimmiMlll SZ BOR ATLETSKI ODSEK Danes bo na občinskem stadionu pri Sv. Soboti prvi dau atletskega deželnega prvenstva. Na tekmovanjih, ki se bodo začela ob 14.30, bodo nastopili atleti Bora FURLANIC I., SANCIN S., ŠVAB D.. FUCKA R„ RAPOTEC M. in CESAR V. V nedeljo 18. t. m. se bo prvenstvo nadaljevalo v Vidmu, kjer bodo za barve Bora nastopili ŠVAB D., SPACAL B., FUCKA R„ SED-MAK E., JANKOVIČ B. in CESAR V. KOŠARKA Peru - Koreja Finska - Avstralija Brazilija - Urugvaj Mehika - Kanada Italija - Madžarska SZ - Japonska ZDA - Jugoslavija NOGOMET Gana - Japonska ZAR - Koreja CSSR - Brazilija 84:57 61:59 80:68 78:68 77:73 72:59 69:61 3:2 10:0 1:0 so namreč premagali Madžarsko, njihovi najbolj nevarni tekmeci Poljaki pa so danes izgubili s Portorikom. II. nogometna amaterska kategorija na Goriškem Sovodnje in Juventina na domačem igrišču Preteklo nedeljo so bile še zadnje trening tekme moštev II. kategorije nogometnih diletantov. So-vodenjci so tokrat počivali, pač pa so igrali doma proti ekipi Audax iz Gorice igralci Juventine. Domačini so tekmo zgubili z rezultatom 2:0. Vendar pa so imeli štandreški nogometaši precej smole in rezultat ne odgovarja povsem poteku igre. Vsekakor pa bi se morali bolj potruditi in poskrbeti za večjo povezavo med napadom in obrambo. IZ KOPRSKEGA OKRAJA LESONIT iz Ilirske Bistrice v zvezni košarkarski ligi Piran drugo najmočnejše rokometno središče v Sloveniji Čeprav je tudi na Primorskem zdaj olimpiada v središču pozornosti, so nekateri zadnji uspehi primorskih športnikov naleteli na močan odmev. To velja zlasti za košarkarje Ilirske Bistrice, ki so se povsem nepričakovano uvrstili v zvezno ligo, tako da bo imela Slovenija v prihodnji sezoni kar tri predstavnike (razen Lesonita še Olimpijo in Slovana). Na kvalifikacijah v Sarajevu sta Mi namreč na razpolago le dve mesti. Eno od teh je bilo tako rekoč že rezervirano za bivšega ligaša Split (in praksa je to tudi potrdila), medtem ko so pričakovali, da bo drugo mesto zasedla domača ekipa Mlade Bosne, saj je v košarki prednost domačega igrišča in občinstva že pol uspeha. Igralci Lesonita pa so te račune krepko prekrižali. V odločilnem srečanju z Bosno so dosegli svoj cilj, to je minimalni poraz i , t TORINO Jutri bo prvi dan rednega tekmovanja te kategorije. Sovodenjci bodo igrali doma proti ekipi Itala iz Gradiške in domači navijači u-pajo, da se bodo dobro izkazali. V štandrežu pa bodo imeli v gosteh ekipo iz Villes ter tudi računajo na zmago. Sicer pa presene-Jugoslovanska plavalca Dijakovič j čenja niso izključena, ker je pač in Rogušič sta izpadla, 1 žoga okrogla. ........................imiiiiiimiiHiiiiiiiiiiinHiiuimiiiHimiiiiiiiMimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiii«iiiiii...■■■■■■■B.. SLOVENSKI ŠPORTNI TEDEN Jutri prve tekme v košarki in ženski odbojki Zaradi izrednega števila prijavljenih tekmovalcev za 7. slovenski športni teden v Trstu (539 vpisanih), so bili prireditelji prisiljeni delno spremeniti tekmovalne urnike. To velja predvsem za košarko, kjer bo nastopalo 13 ekip in pa odbojko, kjer se je vpisalo 20 moških in ženskih šestork. Prireditelj: so zato sklenili izvesti predtekmovanja že pred uradnim začetkom športnega tedna. Vsa predtekmovanja bodo jutri v nedeljo 18. oktobra po naslednjem urniku: 9.00: SKEDENJ . DOM ROJAN 10.00: DOM GORICA-CANKAR «C.) 11.00: BREG - CANKAR «B» 15.30: GALEB - BARKOVLJE Odbojka ženske: 14.30: DOM ROJAN . CANKAR «A» 15.00: BARKOVLJE . RMV 15.30: CANKAR «B» - ŠKAMPERLE * • * Prireditelj tudi sporoča, da ni vključil v tekmovalni spored košarkarske ekipe iz štandreža, ker njen vpis ni bil pravilen. B0K0B0BBA IZLOČILNA TEKMOVANJA Mušja kategorija Fabra (It.) — Biorlin (Fin.) p. t Bantam kat. M. Toma (It.) — Tumasis (Finska) p. t. Peresna kat. Martinovič (Jug.) — Nour Aka Sayet (Afgan.) Lahka kat. Horvat (Jug.) -r- Berger (Avstrija) P-t. *'4:L BOKS Mušja kat. P. Atzori (It.) — Norvvood (Avstral.) p.t. Oddane kolajne SABLIANJE Floret (ekipno moški) ATLETIKA 1. SZ 400 m ovire 2. Poljska 1. W. CAWLEY (ZDA) 3. Francija 2. J. Cooper (V. Britanija) STRELJANJE 3. S. Morale (Italija) Malokalibrska puška 800 m moški 1. P. SNELL (N. Zelandija) 2. W. Crothers (Kanada) 3. W. Kiprugut (Kenija) 1. L. HAMMERL (Madžarska) 2. L. VVigger (ZDA) 3. T.G. Pool (ZDA) Troskok 1. J. SCHMIDT (Poljska) 2. O. Fedosejev (SZ) Zlata knjiga 3. V. Kravčenko (SZ) Met kopja ženske Z S B Sk. ZDA 19 11 12 42 1. M. PENES (Romunija) SZ 9 7 11 27 2. A. Rudas (Madžarska) Japonska 4 — 3 7 3. E. Gorčakova (SZ) Madžarska 3 4 2 9 100 m ženske Poljska 3 2 3 8 1. W. THYUS (ZDA) Nemčija 2 9 3 14 2. E. McGuire (ZDA) V. Britanija 2 3 — 5 3. E. Klobukowska (Poljska) Avstralija 2 2 4 8 PLAVANJE Bolgarija 2 2 1 5 100 m metuljček ženske Romunija 2 — — 2 1. S. STOUDER (ZDA) Turčija 1 3 1 5 2. A. Kok (Holandska) Holandska 1 2 3 6 3. K. Ellis (ZDA) CSSR 1 1 2 4 4 x 100 m v 4 slogih moški Kanada 1 1 1 3 1. ZDA Danska 1 — — 1 2. Nemčija Finska 1 — — 1 3. Avstralija Belgija I — — 1 KOLESARSTVO N. Zelandija 1 — — 1 1 km na kronometer Francija —■ S 3 6 1. P. SERCU (Belgija) Italija — 3 2 5 2. G. Pettenella (Italija) Kuba — 1 — 1 3. P. Trentin (Francija) Korea — 1 — 1 DVIGANJE UTEŽI Tunizija — 1 — 1 poltežka kategorija Iran — — 2 2 1, R. PLUKFELDER (SZ) Kcnja — — 1 1 2. Toth (Madžarska) Švedska — — 1 1 ’ 3. Bereš (Madžarska) Švica ~ 1 1 Vavassori; Lampredi, Rambal-delli; Fantazzi, Mlchelotti, Bic-chterai; Calvanese, Biagini, Roz-zoni, Cordova, Danova. CAGLIARI Colombo; Martiradonna, Tid-dia; Cera, Spinosi, Longo; VI-sentin, Nene, Gallardo, Greattl, Rivas. FIORENTINA Albertosi; Marchesl, Gastellet-ti; Pirovano, Guarnacci, Brizi; Hamrin, Maschio. Orlando (Nu-ti), Benaglia, Morrone. ATALANTA Pizzaballa; Pesenti, Nodari; Veneri, Gardoni, Colombo: Batta-glia, Landoni, Petronl, Mere-ghetti, Milan. INTER Sarti; Burgnich, Facchetti; Ta-gnin (Malatrasi), Guameri, Pic-chi; Jair, Domenghini (Mazzo-la). Milani, Corso, Pelrč. ROMA Cudicini; Tomasin, Ardizzon; Carpanesi, i .osi, Schnellinger; Nicole, De 3isti, Angelillo, Tam-borini, Leonardi. LAZIO Cel; Zanetti, Dotti; Govemato, Pagni, Gasperl; Renna, Fascet-ti, Christensen (Petris), Mari (Bartu). VARESE Lonardi (Miniussl); Burelli (Marcolint), Maroso; Soldo, Rondanini, Ossola; Andersson, Cucchi, Traspedini, Volpato, Ve-trano. JUVENTUS Anzolin; Gori, Sarti; Bercelli-no (Castano), Castano (Salva-dore), Leoncinl; Stacchinl, Da Costa, Combln, Del Sol, Meni-chelli. BOLOGNA Negri; Furlanls, Pavlnato; Tum-burus, Janich, Fogll; Peranl, Bulgarelli, Haller, Turra, Pa-scuttl. LR VICENZA Lulson, Zoppelletto, Savotni; Volpato, Carantinl, Stentl; Va-stola, Mentl, Viniclo, Campana, Colausig. Vleri; Poletti, Fossati (Buzzac-chera); Puia, Lancioni, Ferret-ti; Simoni, Ferrini, Hitchens, Meroni, Moschino. MESSINA Recchia; Barbuglia, Stucchl; Deri in, Ghelfi, Landri; Bagatti, Brambllla, Morelli, Gioia, Mor-bello. MILAN Barluzzi; Noletti, Pelagalli; Be-nitez, Maldini, Trapattonl; Mora, Lodetti, Amarildo, Rivera, Fortunato. SAMPDORIA Sattolo; Vincenzl, Fontana; Ma-siero. Bernasconi. Morini; Del-fino, Lojacono, Sormani, Da Silva, Barison. MANTOVA Zoff; Morganti, Scesa; Tarab-bia, Cancian, Pini: Mazzero, Jonsson, Pagani, Scaratti, Trom-Dini. FOGGIA Moschioni; Valadč, Mlcelli (Ber-tuolo); Bettoni, Rinaldi, Miche-11; FavalU, Lazzotti, Nocera, Ma-Joll. Oltremari. GENOA Da Pozzo; Bassi. Colombo; Ba-gnasco, Rivara, Calvani; Bicicli, Baveni, Koeibl, Cappellini, Gi- lardonl. 51:60. Domača ekipa bi namreč morala zmagati z dvanajstimi koši razlike. Med tekmo je bilo več dramatičnih trenutkov, ko so Sarajevčani ob burnem navijanju občinstva to razliko tudi dosegli. Toda ekipa Lesonita je v zadnjem delu Igre s skrajno požrtvovalnostjo znižala razliko in dosegla cilj, na kakršnega na Primorskem pred leti, ko se 'je košarka komaj začela razvijati, sploh nismo računali. Zdaj je seveda pred domačimi organizatorji kup nalog. Predvsem bo potrebno razširiti vrste košarkarjev, kajti kvalitetnih igralcev je za tako dolgo in zahtevno tekmovanje odločno premalo. Potem je tu še vprašanje finančnih sredstev in razširitev stadiona, ki po svojih zmogljivostih ni ustrezal niti sedanjemu tekmovanju v občinski ligi. Ureditev teh problemov pa seveda ne bo smela pasti samo na bistriško občino, ampak bo potrebna pomoč celotnega okraja. * * * Drug velik uspeh so dosegli piranski rokometaši. Moška ekipa je premagala nekdanjega republiškega prvaka Krim iz Ljubljane 19:12, ženska ekipa pa je premagala republiškega prvaka Slovana Iz Ljubljane 11:4. Dve blesteči zmagi je domače občinstvo pozdravilo z navdušenjem. Zdaj je ženska ekipa prepričljivo na prvem mestu, moški pa so drugi, če bo šlo tako naprej, bosta oba jesenska naslova ostala v Piranu. To pa po drugi strani pomeni, da je Piran danes takoj za Trbovljami drugo najmočnejše rokometno središče v Sloveniji. Požrtvovalni igralci in igralke ter trenerji in organizatorji zaslužijo vso pohvalo, saj delajo s skromnimi sredstvi in v skromnih razmerah. Nekoliko boljše kot lani je tudi z rokometom v Kopru, ženska ekipa Kopra je v nedeljo prepričljivo premagala šiško iz Ljubljane s 13:5. Prikazala je hitro igro s številnimi streli na vrata. Dve točki pa so utrdili ekipo v sredini lestvice. Moška ekipa Luke Koper je to- Catanla-Cagllari 1 Fiorentina-Atalanta 1 X Foggia-Genoa X 1 Inter-Roma 1 X Juventus-Bologna 2 X LR Vicenza-Torino 1 Lazio-Varese 1 Messina-Milan 2 Sampdoria-Mantova 1 Catanzaro-Lecco 1 X Modena-Brescla 1 Lucchese-Siena X Marsala-Pescara 1 uiiiiiiiiHiumuimmiiiimiiiiimiimiiiiiimmimmiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimnniiiiminMHiiuiinniimiii | MEPNABOPNI NOGOMET Inter-Dinamo (Bukarešta) v drugem kolu za pokal evropskih prvakov BRUSELJ, 16. — Z žrebom so določili tekmece prihodnjega kola nogometnih turnirjev za pokal evropskih prvakov in za pokal pokalnih prvakov. Tekme bodo morali odigrati pred 15. decembrom letos. Raz- krat odpravila Ilirsko Bistrico s 27:20. Koprčani so bili v veliki premoči v prvem delu, medtem ko so se v drugem delu igre premalo prizadevali. Ekipa Ilirske Bistrice letos prvič nastopa in je prikazala nekaj lepih potez. Dobro se uveljavlja tudi drugi novinec — koprski Iplas, ki je tokrat premagal Dobravlje. Vse kaže, da bo v primorski rokometni ligi borba za prvo mesto izključno med moštvom Luke Koper in Ajdovščino. * * * * Primorski nogometni derby Nova Gorela-—Delamaris se je končal * pričakovano zmago Nove Gorice. Izolčani so se sicer dobro branili, vendar so kljub vsemu doživeli že sedmi zaporedni poraz. Stvar je precej neugodna, ker bodo letos Izpadla Iz republiške lige kar štiri moštva, glavni konkurenti za izpad pa so pobegnili Delamarisu za štiri do pet točk. Vprašanje je, ali bo lahko Delamaris v spomladanskem delu nadoknadil zamujeno. Spomladi se namreč obetajo Izolčanom lepši časi. Novo Igrišče so že posejali s travo In bo ena izmed najlepših igralnih ploskev na Primorskem. * * * Medtem je na Primorskem veliko zanimanje tudi za drugo republiško ligo, v kateri igrata Koper in Ajdovsko Primorje. Koprčani so v nedeljo spet zabeležili dve točki in premagali Litijo v Kopru z 2:0. Oba zadetka je dal Kavalič že v prvem polčasu. Igra pa je bila tokrat obojestransko slaba, kar je treba pripisati tudi slabemu igrišču v Kopru. Po tem kolu ima Koper 8 točk, to se pravi prav toliko kot vodeči Kamnik, Sava, Tržič in Slavija. Primorje pa je v nedeljo nepričakovano izgubilo s Tržičem na domačem igrišču In ima dve točki manj. * * * Odbojkarji Kanala so med tednom odigrali tri zaostale tekme. Doma so premagali kranjski Triglav s 3:1, tekmo z Žirovnico so izgubili z 0:3, tekmo na Jesenicah pa z 2:3. Zaradi tega je prvo mesto Kanala spet v nevarnosti. Vprašanje je seveda, če bodo registrirali tekmo na Jesenicah, ki je potekala na nenormalnih okoliščinah in je Kanal zaradi tega vložil protest. AMATERSKI NOGOMET Jutri v Nabrežini dve tekmi proseškega Primorja Jutri bo mlado moštvo proseškega Primorja igralo v Nabrežini peto tekmo juniorskega nogometnega prvenstva. Tokrat bodo ime-li Prosečani za nasprotnika enaj-storico S. Sergio. Tekma se bo začela ob 10. uri. Popoldne ob 15.30 pa bo na istem igrišču v Nabrežini prvič nastopilo v letošnjem nogometnem prvenstvu 2. amaterske kategorije prvo moštvo Primorja s Proseka. Nasprotniki Prosečanov bodo nogometaši oratorija S. Mi-chele iz Tržiča. pored Je naslednji: POKAL PRVAKOV Chaux de Fonds (Švica) — Ben-fica Lizbona (Portugalska) Liverpool (Anglija — S. C. An-derlecht (Belgija) D. W. S. Amsterdam (Holandska) — Skl Og Lyn Oslo (Norveška) Glasgovv Rangers (škotska) ali Cervena zvezda Beograd — Rapid Dunaj (Avstrija) Real Madrid (Španija) — Dukla Praga (CSSR) Inter (Italija) — Dinamo Bukarešta (Romunija) Vasas Gyoer (Madžarska) — Lokomotiva (Bolgarija) Panathinalkos (Grčija) — F. C. Kdln (Nemčija) POKAL POKALNIH PRVAKOV Porto (Portugalska) — Mtlnchen 1860 (Nemčija) Slavija Sofija (Bolgarija) — Torino (Italija) West Ham United (Anglija) — Spartak Praga (CSSR) Sporting Lizbona (Portugalska) — Cardif City (Walles) Steaua Bukarešta (Romunija) — Dinamo Zagreb (Jugoslavija) Dundee (škotska) — Saragoza (Španija) Legla Varšava (Poljska) — Gala-tasaray (Turčija) ii il | 1 F j 1. — prvi 2 X * drugi X 2 1 2. — prvi 2 1 drugi 1 2 3. — prvi 1 drugi X 4. — prvi 1 drugi 1 5. — prvi 1 X drugi x 1 6. — prvi 1 1 drugi 2 X :::::: FRANCE MAGAJNA MUHA V0STI LEPOTI Saj pravim, ko bi hotel naštevati samo imena takih zgodovinskih lepotic, bi ne mogel spisa dokončati nikoli. Ne smel bi na primer izpustiti iz seznama vsaj največjih harem-skih krasotic jutrovih dežel in če na te eksotične dežele sploh pozabimo ter krenemo raje v naše evropske kraje, ne smel bi izpustiti ali preiti dolgih rajd prelestnic, ki so blestele na raznih evropskih dvorih a-li v kakih drugih razkošnih zlatih kletkah Čarobnih favoritk raznih evropskih Ludovi-kov in Henrikov v Franciji in Angliji, neštetih ljubic italijanskih vojvod in nadvojvod, ljubic španskih grandijev in belgijskih Leopoldov ter velikih zbirk Napoleonovih prelestk! Kdo bi mogel vse te legijone lepotic samo našteti! V njihovi množici utonejo celo številne Carmen in Manon Lescaut- ke to Dame s kamelijami in vse ostale, ki ne bodo v zgodovini človeških ljubezni nikoli pozabljene Nihče jih ne more prešteti. Vzemimo samo kot e-dinstvem primer francosko lepotico Ninon de Lenclos. Kje je katera na svetu, ki bi se mogla tako pohvaliti kot ona — njen lastni ..(seseda nezakonski) sin, ne vedoč, da mu je mati, se Je v svoji zorni mladosti tako zaljubil vanjo (čeprav je bila dvakrat (starejša od njega), da dejansko ni mogel več živeti brez nje in to ji je tudi z vso resnostjo povedal. Ona je bila seveda vsa nežna z njim in na tisoče s’ad-kih poljubov je izmenjala z njim. Ko pa je on hotel še naprej m naprej to se mu ni mogla več ubraniti, mu Je v skrajni stiski povedala, da mu je mati in je z dokazi podprla to svojo trditev. Takrat pa Je 5 njen na pol zblazneli sinek šel od nje in napravil samomor. Uje je danes lepotica, ki bi se mogla postaviti s tako katastrofalno lepoto kot Ninon de Lenclos! In da ne bo nihče trdil, da sem samo zagrizen in perverzen feminist, bom kar od tega stavka dalje opustil vse te in take dekameronske dogodivščine ter se ločil tudi od razkošno lepih Tizianovih hu-risk, kajti vse t,o spada v oddaljeno preteklost. Prav gotovo je res, da je lepota nekaj čudežnega in zato bi morala vselej in povsod prinašati samo srečo ljudem. Zgodi se tudi to, vendar ne v vseh primerih. Premnogokrat se izcimi iz nje žalost in nesreča, da se svet čudi. Zdaj bom na hitro preskočil vse orientalske huriske, vse še bolj orientalske gej še in ob povratku nazaj bom pozabil na bizantinsko Teodoro in še bolj nazaj na prelestni gospe Pom-padour in Du Barry, ter nazaj in nazaj do lepotic Napoleonovega seraja in še kasneje do prelepe Evgenije, ki je sladkala trpke ure Napoleonu Tretjemu. Kam bi prišli, če bi hotel in mogel samo našteti njihova imena? Legijon jih je! Kakor gams bom preskočil prav vse ter se ustavil pri današnjem dnevu, pri današnjih navadah in bom popolnoma pozabil na razne lady Godive, ki so lepo v svoji slasti do ekshibicionizma razkazovale svoje telesne čare pod filantropsko krinko. Kajti ta iznajdba «toplessa» in «bottomlessa» je starejša od e-giptovskih piramid. Brez dvoma se bo pojavljala od časa do časa skozi vsa bodoča stoletja. Jaz se za to niti najmanj ne brigam. Mene zanima samo sedanjost. In iz te sedanjosti vam bom za slovo povedal zgodbico, ki je brez vsake dramatike, je pa kljub temu vesela in dovolj zabavna, da jo smem javno povedati, saj je vendar v njej glavni motor lepota. Pred leti se je dogodilo, da se je v moji rodni vasi rodila deklica. Nič niso rojenice takrat povedale, ali bo lepa ali ne. Pa je šlo vse po sreči. Deklici je dala mama ime Stanka, kakor je dala njenemu mlajšemu bratcu pozneje Ime Stanko. In otročiči so tudi pri revni hrani lepo uspevali. Potekla so leta ln Stanka Je z uspehom dokončala tiste nekoč predpisane štiri razrede nižje gimnazije. Bila Je ljubka kakor garofeljček in rada bi študirala naprej in postala učiteljica. Toda na njenem domu so redili le eno kravo in vsi hišni dohodki so bili tako majhni, da Stanka ni mogla na učiteljišče. Prosila Je pač občino v Divači za štipendijo, toda ta takrat ni imela niti počene pare za take, ki redijo samo eno kravo, raje je podprla znanja-željne otročiče birtov in mlinarjev. (Ne očitam nič, samo konštatiram. Bilo Je vselej tako in tako bo na veke vekov!) Velike nesreče iz tega ni bilo. Ker ni Stanka mogla študirati naprej, si Je poiskala službo. Sprejeli so Jo kot pisarniško moč v Zavod za socialno zavarovanje v Sežani. Zdi se mi, da so Jo prav radi sprejeli, ker je bila neznansko zala. Zaradi tega se je pa tudi potem dogajalo, da so ji kavalir! li mnogi Sežanci in morda še kdo iz bližnje okolice. In v tistem času se Je dogodilo, da sva Francč Ribičev in jaz, saj veste, tisti pesnik, ki je v tej umetniji skoro mene dosegel in ki se je bil rodil na neki gorenjski Vrbi, zložila prekrasno pesmico Stanki v čast in svarilo. Takole se pesmica glasi: Se v šolo si hodila lani — ’ čas hiti; zdaj vnemaš srca po Sežani — čas hiti. Lepoto svojo skrbno hrani — čas hiti, da ne boš čez leto jokala za tistim, kar je bilo lani — čas hiti! Stanka je lepotica že nekaj let. Zmeraj krasna, zmeraj nasmejana to zmeraj ljubezniva do vseh okoli sebe. Nekaj časa pred njeno naselitvijo in zaposlitvijo v Sežani je tu pa tam pomagala mami prenesti kak kilogram mesa ali delce presnega masla ali dve škatli cigaret čez mejo in pri prehodu mimo strogih iblajtarskih oči na obeh straneh je šla vselej nemoteno, kakor da je nevidna. Bila je takrat «sweet six- teen», rožni popek, ki se šele razvija, pa že vnema srca kamor koli pride. Sla je vselej rada, saj je povsod naletela na obožavajoče oči mladih fantov in njeno mlado srce se je ob tem pojavu skoro raztopilo od ugodja. Tole se ji je bilo pripetilo v eni tistih prvih zim po nastanku obmejnega pasu. Kakor hitro je začel voziti od nas do Trsta veselo poskakujoči avtobus stare zaveze, je Stanka rekla neko jutro, da se bo tudi ona vkrcala vanj; od blizu je hotela videti vse razkošje velike prestolnice sočnih in lepo dišečih mušolov. Bila pa je takrat, kot pravim, zima s kratkimi dnevi in dolgimi nočmi. Avtobus Je odhajal iz Vremskega Britofa zjutraj ob 7,15, Kdor ga noče zamuditi, mora vstati uro prej, ko je okoli nas še babilonska tema. Vstajati ob takem nečloveškem času je pa za mladega človeka zmeraj velika bridkost. Ce mora pod hudim pritiskom razmer In o-koliščin le vstati v tistem času, Je kar naravno, da tedaj živi v na pol zavednem sta- nju in nihče na svetu ga ne m1 re obsojati, če takrat zagrei katastrofalno zablobo. Tu' Stanka je tisti dan bila žrtev take polzavestl. Vstala je S® pred šesto, ko je bila v hiS* In pred hišo še popolna tema. Pri petamperski brlivki se J® oblekla In obula, si pripravila ves Trstu namenjeni «kontrš-bant» ter vzela iz predalčka v kuhinjski omari prepotrebni potni list — majhno knjitlc°’ ki ji danes pravimo prelaznj-co. In je še zmeraj v temi odpotovala v dvajset minut oddaljeni Britof. In ni bila pla*-na Stanka, neskrbno kot Skr-janček Je odpotovala do mejnega bloka na Fernetičih, kjer je pokazala carinikom vse skrivnosti svoje torbe in je kazala drugim tamkajšnim fir®" cem prelaznlco, aa so jo F®" šteno ožigosali in oštempiJ8* ter se pri tem milo nasmihal® vsem mladim fantom tostran m onstran meje. In vsi ti fantjp so se ji kakor čokoladni sladkorčki prav tako nasmihal nazaj. (Oh, zakaj nisem tu Jaz tako lep!) (Nadaljevanje sledi) I RKiiniSTVO- TRST - UL MONTECCH1 8- II. TELEFON 93-808 ln 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulic« Silvio Pellioo 1-It Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338 - NAROČNINA; mesefina 800 Ur - Vnaprej: __ letna 2 250 lir Dolletna 4 400 Ur, celoletna 7.700 Ur — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, Četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, J |t stari tra 3/1 ’ telefon 22-207 tekoči račUD pri Narodni bank) v Ljubljani SOO-14-603 86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglas) tržaške ln gortške pokrajine naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije prt sSoctetš PubbUcltk Italianas, — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst ______ -