LETO Ll, št. 28 PTUJ, 16. julij 1998 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN TunsH s t^mji Ptuj že od začetka julija živi s prireditveno dejavnostjo. Pod skupno streho Festivala Poetovio '98 so različni orga- nizatorji spravili najrazličnejše prireditve, tudi take, ki v to sfero ne sodijo, le da bo programska knjižica debelejša. Pa to še ni najhuje. Slabo za naš turizem in naše mesto je, da se ne znamo uskladiti in delati z roko v roki. Če bo Ptuj dva osrednja poletna meseca poskušal živeti in delati kot turis- tično mesto, potrebuje prireditvena dejavnost v starem mestnem jedru ustrezno podporo. Če bodo Ptujčani in drugi obiskovalci prišli na svoje ulice in trge ob 21. uri, ko se bo začelo festivalsko dogajanje, naj jih ne bi kmalu zapustili. Zapustili pa jih ne bodo, če jih bomo uspeli zadržati. Prob- lem pa je kako, ker naše gostilne gredo skoraj s kurami spat. Gorje, da pride v naše mesto lačen gost in je ura že 21 in ne- kaj minut. Tudi v gostilnah, kjer imajo odprto do 22. ure, ga ne bodo tako zlahka postregli. Še več, v večini primerov ga bodo odpravili z besedami, da kuhinja ne dela. Lačen je prejšnjo sredo Ptuj zapustil tudi dirigent Slovenske filhar- monije Loris Voltolini. Res je, da je lepinjo iskal ob 22.30 uri. Če pa bi bili Ptujčani resnični turistični delavci in gos- titelji, bi mislili tudi na to, da nekdo po nastopu postane lačen, in bi našim gostom prehranjevanje tudi omogočili. Z gostinci bi se dogovorili, da delovni čas ob nastopu takih in drugih kulturnih skupin enostavno podaljša oziroma da je njihov delovni čas poleti (julija in avgusta) daljši. Če bi to bil edini primer, bi še razumeli, žal pa se to doga- ja dnevno. Za turiste, ki si ogledujejo staro mestno jedro, zlasti še ob sobotah popoldne, pa je tudi nerazumljivo, da na tem območju v soboto popoldne ni odprta nobena trgovi- na. Težko jim je namreč dopovedati, da pa tam nekje na obrobju dela dežurna trgovina. Potem pa se čudimo, če k nam prihajajo turisti s cekarji, saj jim ne znamo ničesar prodati. Ko bi morali najbolj tržiti, so trgovine in gostilne zaprte. S ponudbo pa na ulice in trge tudi ne moremo priti, ker pač zakoni velevajo drugače. Skoda, da se pri nas vse konča pri naslovu najbolj ureje- nega kraja v Sloveniji. Videz ja - kaj pa notranjost? Ponudba, zlasti če je dostopna, je ob videzu tista, ki se trži in odpira vrata razvoju. \ t i H Tu pa smo šele na C/Vo^ V Los Angelesu imamo častnega konzula Slovenije, ki ^navadi organizira kulturne prireditve in sprejeme, na katerih \ zberemo bližnji in daljni Slovenci. Ko naši rojaki potujejo v Slovenijo, se posebej pobrigam, da jim opišem spremembe in jporočim kraje, ki naj si jib ogledajo na obisku v stari domovi- ni, Mojii promocija Slovenije pa je od 5. do 11. aprila letos dobi- la največjo nalogo doslej: gospod Mark Ryavec, častni konzul v IK, mi je predlagal, da zastopam Slovenijo na popularnem pomladanskem festivalu v Washingtonu. Teden dni sem bila ostja slovenskega veleposlaništva in predstavljala Slovenijo na različnih prireditvah in sprejemih, ki so jih pripravili številni gineriški vladni delavci in tuji veleposlaniki. ponosno sem pripovedovala o ze- lenih gričih, prijaznih ljudeh in [jjikavni turistični ponudbi z upan- ig0i, da se bo kakšen nadebuden študent, željan eksotike v naši mali deželici na sončni strani Alp, ali morda kakšna družina, potrebna miru in svežega zraka, napotila v naše lepe kraje. V družbi 70 deklet in z vijoličastim trakom čez stas z napisom SLO VENI A sem se vozila po najzanimivejših delih ameriške prestolnice. Washington je eno najlepših ameriških mest in nudi prav poseben čar v spomladanskem času, ko množice turistov občudu- jejo barvne palete tulipanov, češenj in zelenic v številnih parkih sredi mesta. Festival National Cherry Blos- som je tradicionalno praznovanje prijateljstva med ZDA in Ja- ponsko, ki mestu Washingtonu vsako leto podari več sto češnjevih dreves. V tednu dni se na različnih prire-ditvah predstavi 50 zveznih držav, pet obmoij ZDA ter približno 12 povabljenih tujih držav, med kate-re je bila letos iz- brana tudi Slove-nija. Ostale države udeleženke so bile: Brazili- ja, Češka, Madžarska, El Salvador, Estonija, Grčija, Panama, Poljska, Slovaška in Južnoafriška republi- ka. Z mešanimi občutki sem letela v Washington, saj nisem vedela, kaj nai pričakujem od bližajoče se do- godivščine. Že mesec dni sem dobi- vala pošto, ki je bila naslovljena na PRINCESO SLOVENIJE in je na široko opisovala moje obveznosti. Veleposlanik dr. Dimitrij Rupel in prijetna skupina diplomatov s slo- venskega veleposlaništva so me zelo toplo sprejeli, me vzpodbujali pri moji nalogi in mi predstavili delo naše male diplomacije v ame- riški prestolnici. Veleposlaniki živijo v zasebnih hišah, ločenih od rezidenc velepos- laništva, ki služijo tudi kot spre- iemnice gostov. Velike države si prav v ta namen zgradijo pravcate dvorce, ki so med najlepšimi zgradbami v Washingtonu. Z ^iekleti smo obiskale japonskega veleposlanika in njegovo soprogo, ki Sla nam priredila tradicionalno čajno ceremonijo. Japonsko vele- poslaništvo je drugo največje v Wa- ^hingtonu, takoj za Britanskim, in '■na zaposlenih čez40 ljudi. Obiskale smo tudi Belo hišo, pred katero so značilne dolge vrste luristov v zgodnjih jutranjih urah, je vstop vanjo prost in dovoljen samo do 9. ure zjutraj. Prostori Predsednikove družine in njegove- ga delovnega kabineta so varovaiii, obiskovalcem pa je dovoljen obisk pomembnih zgodovinskih dvoran in knjižnic, ki so jih uporabljali predsedniki pred desetletji. Kapitol, kjer se sestajata senat in kongres, je najveličastnejša stavba v mestu, odprta za "ljudstvo" tudi med sestanki poslancev in senator- jev. Moj par je bila predstavnica Ne- vade in med sprejemom za zvezno državo Nevado sem imela krajšo predstavitev Slovenije na Kapito- lu. Naša mlada država je poznana že veliko ljudem in prav v Washingto- nu sem srečevala mno-ge, ki so me spraševali, kako se pra-vilno izgo- vori "Ljubljana", kako se Slovenci razlikujemo od ostale biv-še Jugo- slavije in veliko podrobnih vprašanj, ki kažejo na poznavanje Slovenije. Kot drugi Slovenci v ZDA sem se tudi sama navadila od- govoriti na vprašanje, kje je Slove- Na slovenski ambasadi (od leve): Andreja Porkart, Igor Keršner, namestnik ambasadorja, avtorica ses- tavka in ambasador dr. Dimitrij Rupel Sprevod po ulicah VVashingtona nija, s pojasnjevanjem, da je to neodvisna država med Italijo in Avstrijo, čemur sledi še večja nego- tovost poslušalca, ki sta mu ti dve državi zelo drugačni in med kateri- ma nikakor ne more postaviti Slo- venije. Ko poslušalec izve, da smo se 1991. odcepili od Jugoslavije, se razblinijo vse ponesrečene konota- cije o bivši Sovjetski zvezi ali Slo- vaški in hitro želi izvedeti, zakaj še ni slišal o Sloveniji, saj so dogajanja v bivši Jugoslaviji še vedno na prvih straneh svetovnih časopisov. Velikokrat imam ravno s primerja- vo Slovenije z bivšo Jugoslavijo dobro priložnost opisati naš gospo- darski napredek, kulturno dediščino in prostor v svetu. Najpopularnejša prireditev na festivalu je predstavitev kulina- ričnih specialitet, ki so jih pripravi- la veleposlaništva držav udeleženk. Kitajske, grške in druge specialite- te so bile na videz teška konkuren- ca, na srečo pa smo bili edini, ki smo se odločili pripraviti sladice. Potica, flancati in kokosove krogli- ce so predstavljale najbolj zaželeno "blago" in nam pridobile sloves države z izjemno dobrim pecivom. Našo predstavitev smo opremili s glasbo Avsenikov in narodnimi nošami ter poželi navdušenje med obiskovalci in pohvale gospoda Rupla. Narodna noša, ki sva jo no- sila s Jurijem Rifljem, drugim sekretarjem na veleposlaništvu, je vzbudila veliko zanimanja, še pose- bej med Japonci in Američani, ki Pokušnja potice z madžarskim ambasadorjem Gyor- gyem Balakijem in dr. Dimitrijem Ruplom; v narodni noši sta Jurij Rifelj in avtorica sestavka. naju kar niso nehali fotografirati. S kolegico iz Slovaške sva se zabavali, kako naj se napraviva čimbolj različni, da bova prenašali spo- ročilo o dveh različnih državah - Sloveniji in Slovaški, ki jih tujci kar naprej zamenjujejo. Zabaven in naporen teden se je končal s povorko po glavnih ulicah mesta, ki jo vsako leto obišče več tisoč ljudi. Korajžno sem paradirala po širokih ulicah in upala, da bom med kričanjem vseh drugih imen držav slišala tudi navijanje za Slove- nijo. Nekajkrat so moji navijači le zaklicali "Slovenija, Slovenija!", še najbolj pa me je presenetil upokoje- ni novinar Stane Šušterič iz Mari- bora, ki je ves čas tekel za mano in me slikal. Lepi spomini na izlet v Washing- ton me še vedno spremljajo pod ka- lifornijskim soncem in med šolski- mi klopmi. Moja kampanja za večje poznavanje Slovenije postaja vedno lažja, tudi večje sodelovanje med ZDA in Slovenijo bo mogoče, če nas bodo Američani bolje pozna- h. Ob tej priložnosti bi se rada zah- valila dr. Dimitriju Ruplu ter slo- venskemu veleposlaništvu v Wa- shingtonu za topel sprejem, župano občine Kidričevo za pomoč pri na- kupu narodne noše, DHL Maribor za brezplačno pošiljko promo- cijskega materiala v ZDA ter častnemu konzolu Slovenije v Los Angelesu g. Marku Ryavcu, ki me je nominiral za to nepozabno dogo- divščino. Andreja Lamperger 8 četrtek, 16. julij 1998 - TEDMIk O0 TOD IN TAM KARATE-DO KLUB PTUJ / POČITNIŠKE AKTIVNOSTI OB MORJU Soh karateia Portorož 98 Ptujski Karate-Do klub je letos prvič organiziral poletno I šolo karateja, ki je potekala v Portorožu. Od 27. junija do j 4. julija se je dvanajst članov kluba udeležilo intenzivnih; treningov, ki so jih spremljale še številne druge aktivnosti, i Šolo karateja je vodil Andrej Cafiita, vodja Karate-Do kluba Ptuj, skupaj z asistentko Lidijo Cafiita, ne smemo pa prezreti še Danice in Toneta Kampla iz Ptuja, ki sta vodila vaje sproščanja shen qi kot eno izmed spremljajočih aktivnosti. Na- men shena qija je sprostitev in globoka meditacija, ki je pri bo- rilnih veščinah, še posebej pri karateju, zelo pomemben de- javnik na poti do čim boljših re- zultatov vsakega posameznika. Vsi udeleženci poletne šole so si v tem kratkem in napornem tednu dodobra sprostili svoje telo in ga napolnili s "fizično in psihično" energijo. Dan se je pričel že ob 5. uri z vajami sproščanja, nato pa je sledil tre- ning tai chija in karateja na peščeni portoroški plaži, kar je treningom dalo prav poseben pečat. Vmes so potekale že omenjene vaje sproščanja, dan pa se je zaključil z večernim sprehodom ob plaži. Seveda pa se ni dalo upreti niti pripeka- jočemu soncu in toplemu morju, ki je kar vabilo k osvežitvi, tako da smo vsako prosto minutko iz- koristili za kopanje. Ob koncu prijetnega bivanja so se vsi člani, polni nove energi- je, poguma ter izboljšane kon- centracije, že začeli pripravljati na tekmvoalno sezono, ki bo po- kazala, kako uspešni so bili tre- ningi na morju. Slednje še pose- bej velja za tri člane: Lidijo Ca- futa, Marka Kosa in Denisa Repiča, ki se bodo od 4. do 6. septembra udeležili svetovnega pokala v Londonu. Vsi, ki vas kakorkoli zanima takšen način in pristop dela pri treningih karateja, ste vabljeni k vpisu v športni karate (za mladi- no) in na štirimesečni tečaj (za starejše), ki se pričneta v septem- bru v OŠ Olge Meglic v Ptuju. Dodatne informacije so vam na voljo na tel. 777-295. Tadeja Radek ANKARAN / KOLONIJA ZA OTROKE S CEREBRALNO PARALIZO S Sonikom v Ankaran Sonček, društvo za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož, je le- tos že petič organiziralo zdravstveno-terapevtsko kolonijo za otroke s cerebralno paralizo. Ta je trajala od 21. junija do 4. julija v prijetnem ambientu gostišča Oljka v Ankara- nu. Udeležilo se je je 16 otrok različnih starosti - od predšolskih do šoloobveznih, 15 staršev spremljevalcev in pet terapetvtov. Terapije so potekale v dopol- danskem času. Bilo je naporno, saj so imeli otroci vsakodnevno nevrofizioterapijo, obravnavo delovnega terapevta, specialnega pedagoga in logopeda. Otroci so vse napore zlahka premagovali. Obiskala sta nas tudi klinični psiholog mag. Bojan Sinko in zdravnica peditrinja dr. Tončka Potočnik. Z njima smo imeli starši skupinske razgovore, se pogovarjali o problemih, ki so specifični za družine, ki imajo otroka s posebnimi potrebami. Pogovarjali smo se tudi o skup- nih problemih - pomanjkanju nevrofizioterapevta ter poman- jkanju kadra za potrebe razvojne- ga vrtca in osnovne šole dr. Lju- devita Pivka v Ptuju. V teh dveh ustanovah manjka predvsem zdravstveni kader, kot sta nevro- fizioterapevt in logoped. Popoldneve smo izkoristili za plavanje, sončenje, sprehode in še kaj. Po večerji smo se družili v pri- jetnem ambientu oljk, igrali odbo- jko, namizni tenis in se pogovarja- li. Otroci so dvakrat odpeljali svo- je starše na zabavo v disko na pros- tem v hotel Jadran. To je bilo za otroke pravo doživetje, saj smo jih komaj v poznih večernih urah prepričali, da je potrebno počivati. Izkoristili smo tudi bližino rekreacijskega centra Sonček v Elerjih nad Ankaranom, kamor smo šli na jahanje. Tu smo se srečali z mladosmiki, ki so prišli na obnovitveno rehabilitacijo. Damjana, Igorja, Simona, Mitja in Sebastjana smo povabili na zakl- jučni piknik, kjer smo se pobliže spoznali. Žal pa nam jo je zagodilo vreme, saj se je med piknikom pričela nevihta. Organizirali smo izlet v Piran, si ogledali to čudovito staro mes- to in se s prijetnimi občutki vrnili v Ankaran. Vreme nam je služilo kot še zmeraj do sedaj. S čudnimi občutki smo vsak dan prebirali časopise, gledali slike o toči, ki je takrat pustošila domače kraje, mi pa smo imeli prečudovito vroče poletje. Mojci poslušanje glas- be, sončenje in plavanje ni tuje, razmišlja pa že o novi pesniški zbirki Tatjana: "Pripravljena .sem za diskor . . Za marsikoga je bila kolonija prva takšna izkušnja, sklepala so se nova poznanstva in prija- teljstva, izmenjale izkušnje in bogatejši smo za dva plavalca. Vse to in še več nam daje moč, da se naslednje leto zopet vidi- mo. Zahvaljujem se vsem ustano- vam, ki so omogočile strokovne team, brez katerega kolonije ne bi bilo mogoče organizirati: Za- vodu dr. Marijana Borštnarja iz Dornave, Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča, Zdravstvenemu domu Ptuj in OŠ dr. Ljudevita Pivka iz Ptuja. Zahvaljujem se tudi Reha centru za opravljen prevoz opreme in udeležencev v Ankaran. Posebna zahvala pa je namenjena našim terapevtkam za njihov trud in požrtvovalnost. Vsem drugim udeležencem pa želim prijetne počitnice, kjerkoli jih boste preživeli. Milan Klajnšek ORMOŽ / VARSTVENO DELOVNI CENTER Novi spominlii ii Ormoža Obisk v varstveno-delovnem centru v Ormožu je prijeten že na pragu, kjer vas pozdravijo vesele barve na sončnih vra- tih, nato pa še dobro vzdušje v kolektivu. V beli hiši na Ptujski cesti je namreč precej zaposlenih. Eni skrbijo predvsem za druge, jim pomagajo, organizirajo delo, pripravljeno različne aktivnosti, drugi pa izdelujejo izjem- no lepe izdelke, s katerimi razveseljujejo kupce in si pris- lužijo plačo. Vsak dan se jih zbere okrog 20. Prejšnji teden pa je center, po zaključnem pikniku, zaprl svoja vrata in vsi so odšli na zaslužene počitnice. Ujela sem jih še zadnji hip, da so pokazali Piitarja in Miciko. Piitar in Micika sta nova turis- tična spominka, ki naj bi turiste spominjala na njihovo bivanje v Ormožu. Ne le Ormož, tudi dru- ga mesta si v zadnjih letih ne morejo ravno čestitati ob origi- nalnosti svojih spominkov. Tu- ristov se pri nas res ne tare, tisti, ki pa pridejo, pa domov ne mo- rejo odnesti ničesar, kar bi jih spominjalo na naš kraj. Ormož za razliko od drugih krajev ne premore niti kiča. Zato je izde- lek VDC-ja toliko bolj hvale vre- den, številne Micike pa potujejo tudi po Sloveniji, saj jih naši poslovneži radi podarijo kot poslovno darilo. Gre za zanimi- vo idejo in zelo natančno iz- vedbo turističnega spominka. Plita je namreč zvesto po- manjšana kopija običajne piite, ki je doma pri nas. Narejena je iz lesa, vsaka deščica je ročno obde- lana, nato jih zlepijo, opašejo s pločevinastim obročem in napravijo celo usnjene naramni- ce. Lesenih krogel za glavo lutk ne izdelujejo sami, ker za to ni- majo potrebne opreme. Zato pa sami izdelajo ruto, ovratnik, šiirc in srajco - vse, kar je pač tre- ba, da oblečejo svoje izdelke. Za trup služi steklenica vina ali mi- niaturna polnitev penečega vina. Micika dobi poleg lepe poslikave in dolgih trepalnic še kite ^ pentljami, njen moški kolega pj nepogrešljiv klobuk. Poleg turističnih spominkov v centru izdelujejo najrazličnejša izdelke iz tekstila - predpasnik^ kuhinjske krpe, blazine, prt^' Ukvarjajo se z izdelovanjen manjših izdelkov iz usnja j^ uokvirjanjem slik. Zelo lične so tudi slike iz sušenega cvetja našiti izdelki, gobelini. V skupj! ni pa izdelujejo tudi figurice pezz. Vodja centra Tone Prg. protnik je povedal, da izdelujejo veliko različnih izdelkov in so jih kupci počasi že odkrili. Se. veda pa bi bil kotiček v kakšni trgovini precej odmevnejši. viti Pijtarji in Micike so izjemno lični in natančno izdela- ni, zahtevajo pa veliko potrpežljivega ročnega dela LOVSKA SREČA ^ Slavko Sfandeker i nenavadno trofeio Med člani zelene bratovščine je v navadi, da se radi poh- valijo s trofejami. Tako kot ribiči tudi lovci včasih neko- liko pretiravajo in temu se očitno ni mogoče izogniti. To je del lovske tradicije in kulture, ki jo v Sloveniji izjemno negujemo. Včasih pa so lovske pripovedi povsem resnične^ in tako se nam je lovec Slavko Štandeker iz le- narta pred dnevi pohvalil z ne- navadno trofejo srnjaka. Močno deformirano rogovje je redkost, trofeja pa izjemno zanimiva in bi jo marsikdo rad imel na steni. Uplenjeni srnjak je bil srednje star, normalno razvit, brez vid- nih poškodb (zlasti poškodbe mod so tiste, ki lahko pripomo- rejo k deformaciji trofeje) in te- lesno krepak. Uplenil ga je v re- virju Spodnji Črni les - Lorman- je. Za nameček pa se je nekaj dni za tem Diana Slavku še en- krat nasmejala in uplenil je mlajšega srnjaka s prav tako de- formiranim rogovjem. Za obe trofeji so mi lovski prijatelji iz Lenarta voščili "lovski blagor", mi pa smo zanimivost zabeležili še v Tedniku. Besedilo in posnetka: M.TOŠ Slavko Štandeker z zani- mivo trofejo Tako se včasih po\9^^ narava TUDI TO SE ZGODI ... Leaarški fv/elr Že pred časom so na razširjeni seji sveta krajevne skupnosti in mestnega odbora v Lenartu opo- zorili na precej ponesrečeno rešitev za prizidek k lenarškemu zdravstvenemu domu. Povedali so, da je objekt neke vrste tujek in da kazi podobo Lenarta, zato bi bilo treba razmisliti o sko- rajšnjih povpravkih. Občini so tudi očitali premajhno pozor- nost pri izboru arhitekturne rešitve, ki po mnenju številnih Lenarčanov ni v skladu z vsesplošnimi prizadevanji za lep in urejen Lenart. Prizidek je tako rekoč končan, je pod stre- ho, in ko bo dovolj denarja, bodo uredili tudi notranjo opremo in pročelje. Mnogi pravijo, da gre za tujek, ki pa je vseeno dobro- došel, saj se je zdravstveni dom srečeval s precejšnjim poman- jkanjem prostorov. Besedilo in posnetek M. Toš Popravek Pri anketirancih v prejšnji številki Tednika (stran 6) je bilo napačno zapisano ime anketiranke Helena Dokša. moralo pa bi pisati NIkolina Kopša. Za napako se op- ravičujemo. Uredništvo fpDNIK - Čitrlik, 16. julij 1998 9 KULTURA, IZOBRAieVAHJE fa dolge deževne ooiitmške dni flinuli teden so bili siirbi in pozornosti svojega društva pfijateijev mladine deležni ormoški otroci. Članice društva ^ jim pripravile teden dni ra/ličnih aktivnosti, ki so večinoma potekale na osnovni šoli. Z dejavnostmi naj bi ^bili monotonijo počitnic, saj je veliko otrok med polet- ^nii meseci še bolj kot običajno prepuščenih sami sebi. pelavnice je obiskovalo dvajset otrok. Xa teden potelca delavnica pri |ytildavžu. Danes se otroci lahko seznanijo z nalogami ga- silcev, jutri pa bo izlet v okoli- ^^0, Delavnice se pričnejo ob 8. yri in trajajo do 13. ure. Prihodnji teden bodo delavni- ce potekale v Ivanjkovcih. Ves teden se bodo otroci pod vodst- vom mentorice Natalije Vese- lic Martinjak ukvarjali z likov- nim ustvarjanjem. Risali in kle- sali bodo po siporeksu, v petek pa bodo postavili svoj izdelek v stilu forme vive. Delali bodo od 8. do 12. ure v prostorih osnov- ne šole v Ivanjkovcih in okolici. Istočasno bodo v Središču ob Dravi v ponedeljek pričeli pa- pirnate pustolovščine, ki bodo nastajale pod vodstvom Mateje in Vesne Žerjav. V torek bodo otroci risali na majice in steklo, pomagali pa jim bosta Jasna Munda in Bernarda Gašparec. V sredo bo športni dan z rolan- jem, ki ga bosta vodila Tomis- lav in Peter Ivančič. V četrtek, 23. julija, bodo otroci s člani tu- rističnega društva izdelovali tu- ristične spominke, osnutek znaka društva in slikali zname- nitosti v krajevni skupnosti. Zinka Merkoci jim bo v petek približala središke pesnike in pisatelje, Simona Koser pa bo vodila počitniški pevski zbor. Delavnice bodo potekale med 9. in 13. uro v prostorih osnov- ne šole. V Središču si bodo pri- voščili kar cel teden, tako bo v soboto v Sokolani Karel Klo- bučar predstavil znamenitosti krajevne skupnosti. Zvečer bodo teden ustvarjalnosti zakl- jučili s kulturnim programom. V nedeljo pa jih čaka še izlet v Ljubljano in obisk živalskega vrta. vki Hetrtek so se ormoški otroci naučili izdelovati papirnate rože $OLSKI CENTER PTUJ / UČITEUI POKLICNE IN TEHNIŠKE SOLE NA NIZOZEMSKEM Spoznavanic fufffl iio- hraievalnih sistemov V maju je skupina učiteljev Poklicne in tehniške šole Ptuj v okviru programa Phare obiskala šolo s sorodnim progra- niom na Nizozemskem. Ptujska šola je bila vključena v ta program z oblikovanjem predmetnika in kataloga znanj za poklic elektrikar - elektronik. Del programa je zraven pri- dobivanja nove opreme tudi izmenjava učiteljev in učencev. I^med možnosti, ki so jih imeli na razpolago, so se Ptuj- ^ni odločili, da navežejo stike z Dudok Collegem na Nizo- zemskem. Hoteli so spoznati njihov šolski sistem, posebej P^jih je zanimalo poklicno in tehnično izobraževanje. Otroke na Nizozemskem spremljajo in usmerjajo že od šestega leta naprej, ko postane šolanje obvezno. Sistem spremljanja deluje tudi vso osnovno šolo, kjer otrokom s^'etujejo srednješolsko usmeri- '^ev, teh pa je kar nekaj: ■ VBO - štiriletno izo- ''raževanje, namenjeno Predvsem praktičnemu izo- '^raževanju; ■ MAVO - prav tako traja štiri '^fa, učenci pridobijo splošno ^^anje, s katerim pa ne morejo ^"Stopiti na trg delovne sile, kaj- !^ njihovo znanje je presplošno ^} ne vedo, kako opravljati . ■ HAVO je višje srednješolsko '^obraževanje. Traja pet let in '^priprava za vstop v višješol- ^•^0 izobaževanje; ■ VWO traja šest let in je pre- univerzitetno izobraževanje. Zelo velika je tendenca izo- braževanja odraslih, kar je se- veda povezano s potrebami de- lovnega trga, ki zahteva nemalo prekvalifikacij. Dudok College izobražuje 50% mladine in 50% odraslih. Cilj šole je, nuditi čim več novih programov in zagoto- viti permanentno izobraževan- je. Filozofija šole je, da ponuja- jo takšno znanje, s katerim se bodo lahko zaposlili na določenem delovnem mestu in imeli takšno plačo. Dijaki plačujejo šolnino, ki znaša za 1. letnik okrog 3000 nemških mark, za vsak naslednji letnik pa okrog 1400 mark. Dijaki po- krivajo del stroškov s pri- ložnostnimi popoldanskimi deli, ki jih je dovolj. Ocenje- vanje učencev poteka pretežno pisno, ocene so od 1 do 10, pri tem pa pozitivne ocene niso po- goj za napredovanje v višji let- nik. Kljub temu konča naj- zahtevnejši program izo- braževanje le 40% vpisanih di- jakov. Če pri nas neprestano tarna- mo zaradi neopravičenega izos- tajanja dijakov, nas je presene- tilo, da tega v Dudok Collegu skorajda ne poznajo. Če si učenci že privoščijo svobodo, morajo "ukradeni" čas nado- knaditi s "prostovoljnim" de- lom, kar navadno pomeni čiščenje okolice šole. Gostje so obljubili, da bodo jeseni Ptujčanom obisk vrnili, sodelujejo pa še z vrsto drugih šol, med drugim s šolami na Finskem, Češkem, v Avstriji in Franciji. Ptujski učitelji so obiskali tudi Philips, kjer so se seznani- li z njihovim procesom izo- braževanja in kadrovanja ter sodelovanjem s šolstvom. Na poti domov so se ustavili še v Strassbourgu v evropskem parlamentu in Svetu Evrope, sprejela pa jih je tudi slovenska veleposlanica Magdalena To- vornik. V sproščenem pogovo- ru je predstavila delovanje Sve- ta Evrope in skrivnostni svet diplomacije. Simona Meglic PTUJ / MEDNARODNI POLETNI TABOR ŠTUDENTOV FARMACIJE Vabljeni nu ptujske greniito študentska sekcija Slovenskega farma- cevtskega društva letos organizira že tretji tradicionalni poletni tabor študentov farma- cije z mednarodno udeležbo. Po Ročinju '96 In Bohinju '97 letos tabor poteka na Ruj- skem polju, natančneje v Spuhlji pri Ruju v domu Štrk Centra šolskih in obšolskih dej- avnosti od 12. do 18. julija. Tabora se udeležuje okoli štirideset študen- tov farmacije iz Slovenije, Hrvaške, Makedoni- je in Anglije, za strokovnost pa skrbijo profe- sorji in asistenti iz ljubljanske Fakultete za far- macijo. Delo pod vodstvom mentorjev poteka v več delovnih skupinah na terenu in v labora- toriju, ki je posebej za to priložnost postavljen v domu. Spoznavajo in nabirajo zdravilne rast- line, zlasti tiste z alkaloidi, iz katerih bodo po- skusili zdravilne učinkovine tudi izolirati. Izved- li bodo kemijsko analizo vin in pripravili farma- cevtske izdelke, kot so ekstrakti, eterična olja in mazila. Posebej zanimiva bo priprava ptuj- ske grenčice in tekmovanje za najlepšo etike- to. Vsaka delovna skupina bo svoje delo pred- stavila. V okviru tabora bodo potekala tudi strokovna predavanja na aktualne teme, kot so zdravila, trialog pacient - farmacevt - zdravnik, študij farmacije doma in v tujini. Organiziran bo ogled industrijskih obratov tovarne Krka v Lju- tomeru, vinske kleti in Term na Ptuju. V petek, 17. julija, bo zaključni večer, na ka- terega ste povabljeni okoliški prebivalci in širša javnost. Zaključni večer bo sestavljen iz strokovnega in zabavnega dela. Najprej bodo predstavljeni najzanimivejši dosežki in dog- nanja tabora s poudarkom na morebitnih še neodkritih značilnostih Ptujskega polja ter iz- delki študentov. Sledili bo zabavni večer z glasbeno skupino Orleki. Vabljeni! oš DESTRNIK - TRNOVSKA VAS - VITOiMARCI Pozdrtsv iz šole v nurtMvi Zadnji teden v juniju so se učenci OS Destrnik - Trnovska vas - Vitomarci udeležili šole v na- ravi. Šola s poudarkom na plavan- ju je potekala v Simonovem zalivu v Izoli, kjer je 47 učencev in učenk tretjih razredov imelo dobre po- goje bivanja. Sltižilo jim je tudi vreme, tako da so program prido- bivanja znanja iz plavanja lahko izvedli v celoti. Seveda pa niso samo plavali, ampak so imeli tudi druge oblike udejstvovanja, za ka- tere so poskrbele učiteljice. Na koncu je bilo zadovoljstvo popol- no, saj je 33 učencev in učenk do- bilo bronastega delfmčka, štirje pa srebrnega. Tekst in foto: Danilo Klajnšek PTUJ / ZGODBA NEKE JESENI ZIVUENJA Če bi ljudje bolje in vei sodelovali... Marjan Štolfa preživlja jesen življenja kot za- dovoljen človek. Kot upokojen medicinski teh- nik, ki je 40 let delal v zdravstvu, od tega 20 let med najtežjimi bolniki - na oddelku intenzivne nege v ptujski bolnišnici, je znal ohraniti stik z ljudmi. Ko je zaradi težje bolezni padel v depre- sijo, se je obrnil na vodstvo doma upokojencev v Ptuju, kjer se je zanimal, ali imajo kakšno pros- tovoljno občasno delo z varovanci doma. Sveto- vali so mu, naj se vključi v eno od skupin za sa- mopomoč, kjer so ob socialnih delavkah, ki vodi- jo te skupine, zaželeni tudi sodelavci zunaj doma. Vključili so ga v skupino Rožmarin, kjer dela še danes in je namestnik vodje skupine. Skupina se sestaja vsako sredo in izvede svoj enotu-ni program. Za teme se predhodno dogovorijo. So pa zelo raz- lične, najpogosteje prilagojene času. Zanimivo je, da jih je med člani skupine zelo veliko, ki radi po- litizirajo - in to zelo argumentirano in poznaval- sko. Prepričan je, da je njegovo delo v skupini uspešno tudi zato, ker prihaja od zunaj in prinaša "zunanjo" vedrino. Trenutno dela v okviru ptujskega doma upoko- jencev šest skupin za samopomoč, ki jih vodijo so- cialne delavke iz doma in Centra za socialno delo, njihovi pomočniki pa so zunanji sodelavci. Čeprav je Marjan Stolfa uspešno premagal svojo depresijo in skupine več ne bi potreboval, je vseeno ostal, ker bi mu sicer bil dolgčas. Včasih celo razmišlja o tem, da bi bilo za marsikoga, ki jesen življenja preživlja sicer zimaj doma, zelo pozitivno, če bi kot zunanji član oziroma kot prostovoljec deloval znotraj takšnega doma. Nasploh si želi, da bi ljudje več in bolje sodelovali. Sicer pa ima Marjan Štolfa same pozitivne besede o ptujskem domu upokojencev, ki ni brez razlogov najboljši tovrstni dom v Sloveniji. Kot upokojeni medicinski tehnik lahko pove o osebju samo naj- boljše, še posebej o izredni skrbi za nepokretne, ki jih morajo negovati 24 ur na dan. Kot upokojenec pa si želi tako kot drugi upokojenci na tem območju Ptuja, da bi ptujski dom upokojencev do- bil še drugi fizioterapevtski tim, saj so potrebe po fizioterapiji med starejšimi velike, žal pa so čakal- ne dobe dolge. Nič ne pomaga, če imaš fizioterapijo pred nosom, če pa moraš na storitve predolgo čaka- ti. Zgodba Marjana Štolfe je lahko za marsikoga zelo poučna: ko si v težavah, ne smeš vreči puške v ko- rtizo. MG PODLEHNIK/SREČANJE SLOVENCEV, KI DELAJO V TUJINI Fmfyk listim § mldmm^ 25. julija bo v Ptuju in Podlehniku potekalo srečanje Slo- vencev, ki delajo na tujem. Organizatorja sta mestna občina Ptuj in Slovensko kulturno in športno društvo Hil- den. V Mestni hiši v Ptuju bo ob 11. uri najprej podpis listine o sodelo- vanju na kulttirnem in športnem področju med mestno občino Ptuj in Slovenskim kulturnim in šp^ortnim društvom iz Hildna. Sledila bo simbolična zasaditev lipe v aleji ob ptujskih Termah. Dnižabni del srečanja z nagovori bo potekal ob podlehniškem rib- niku. Začeli ga bodo ob 17. uri, župan mestne občine Miroslav Luci in župan mesta Hilden Giin- ter Scheib ter predsednik društva Alojz Krofič bodo udeležence srečanja nagovorili ob 19. uri, ob 20. uri pa se bodo pričele družabne igre - v vlečenju vrvi se bodo pomerili Slovenci, ki začasno delajo v tujini, in domačini. Za zabavo in ples bo poskrbel ansambel Prlek. Slovensko kulturno in športno društvo Hilden se je pred kratkim vpisalo tudi med darovalce za gradnjo pediatrične klinike v Ljubljani. Po sklepu upravnega odbora društva so v humane na- mene podarili 300 nemških mark. MG 10 četrtek, 16. julij 1998 ■ TEDNik NASVBTI Kuhankš nasveti Pite Danes bomo govorili o pitah in pitam podobnih jedeh. Ob besedi pita pri nas najpo- gosteje pomislimo na sladico iz krhkega ali linškega testa v kombinaciji z različnimi nadevi iz sadja, džemov, marmelade ali skute. V Veliki Britaniji pa bist- veno bolj slovijo slane pite ozi- roma pite, nadevane z zelenjavo ali določeno vrsto mesa. Tako temna zrezkova ali ledvična pita šteje pri njih za eno izmed najljubših pit. Popolnoma ang- leška, zlasti viktorijanska, je bo- gata inačica z ostrigami. Tudi pite iz napol listnatega testa so pogosto polnjene z nadevi iz divjačine, na primer s fazanom in gobami, zajčjo obaro ali srni- nim ragujem. Ampak tem in po- dobnim angleškim jedem pri nas pravimo paštete. Tradicio- nalne cornwalske paštete, nare- jene iz okrogle, v polmesece zložene lepinje z nadevom iz mesa, krompirja in zelenjave, so izdatna jed, primerna tudi za obilno malico ali samostojno kosilo. Skoraj vsaka dežela pozna raz- lične pikantne testene žepke. V Franciji jim pravijo chaussons, V Latinski Ameriki empanadas, ki jih oblikujejo v polmesece. Tes- to pripravljajo s svinjsko mastjo in nadevajo z ribami ali drugo vrsto mesa, pogosto s perutnino in zelenjavo. To jed kasneje naj- pogosteje ocvrejo, in sicer na svinjski masti, redkeje pa jed spečejo. Piruški so ruske testeni- nice z mleto govedino, zeljem in gobami in jih praviloma ponu- dimo k juham. V sladki inačici te jedi pa jih pripravijo oziroma nadevajo z makom, orehi, me- dom in jabolki. In itpirogi - ti so nasprotno od predhodne jedi nekoliko večje, za krožnik veli- ke pastetke, ki so lahko okrogle ali pravokotne oblike. Pri nas pite najpogosteje pri- pravljamo iz krhkega ali linškega testa. Krhko testo je gneteno testo, ki vsebuje precej maščobe in zaradi tega pogosto ne dodajamo rahljalnih sred- stev. Testo rahlja maščoba, včasih tudi alkohol, če pa testo ne vsebuje dovolj naravnih rahljalnih sredstev, dodamo še pecilni prašek. Uporabimo ga takrat, ko je v testu manj maščobe .Najboljša maščoba za pripravo krhkega testa je sveže maslo, uporabimo lahko tudi margarino, redkeje pa rastlin- sko mast. Testo pripravljamo na mrzli delovni površini, po možnosti na marmorni plošči. Od moke uporabimo mešanico ostre in gladke moke ali samo gladko pšenično moko. Krhko testo lahko pripravimo sladko in slano. Če pripravljamo slad- ko, je priporočljivo uporabiti sladkor v prahu, da dobimo čim enakomernejše, kompaktno tes- to. Pri pripravi krhkega testa potrebujemo še vezivno sredst- vo, to so jajca. Uporabimo srednje velika jajca, in sicer lahko cela ali samo rumenjak ali samo beljak. Skutino pito si pripravimo tako, da pripravimo krhko testi iz pol kilograma bele gladke moke, ji dodamo 20 dekagra- mov sladkorja v prahu, 6 ru- menjakov, 35 dekagramov mar- garine ali masla, dodamo še en vanilijev sladkor in 5 g pecilne- ga praška. Iz naštetih sestavin na hitro zagnetemo testo in ga damo počivat na pomokan krožnik ter postavimo na hlad- no vsaj 20 minut. Nato testo razdelimo na polo- vico. Eno polovico razvaljamo pol centimetra na debelo in položimo v pekač. Z vilicami testo nekoliko prebodemo in ga posipamo z mletimi orehi. Po- trebujemo 10 dekagramov mle- tih orehov. Orehe po želji na- rahlo poškropimo z rumom. Nato pripravimo nadev iz 1 ki- lograma skute, ki jo pretlačimo, dodamo sneg 6 beljakov, ki smo mu počasi vtepli 20 dekagramov sladkorja, primešamo še 4 jedil- ne žlice pšeničnega zdroba in sok pol limone. Nadev enako- merno razporedimo čez testo in orehe. Iz druge polovice testa oblikujemo tanke trakove i, jih na nadev polagamo tako, da do- bimo gosto mrežo. Pečemo pri temperaturi 200C 45 minut. Po- nudimo kot samostojno sladico ali zraven to- plih napitkov. Nada Pignar, učiteljica kuharstva Krvodajalci 30. JUNU - Marjetka Potrč, Bišečki Vrh 50, Milica Korpar, Podgorci 87/a, Vlado Zajko, Nadele 13, Jože Res, CMD 10, Ruj, Maks Plohi, Kraigherjeva 25, Ruj, Branko KrošI, Lovrenc na Dr. polju 2, Franjo Mihe- tač, Volkmerjeva 5, Ruj, Jurček La- mot, Trnovec 1, Lovrenc Šeruga, Čučkova 1, Kidričevo, Boris Letonja, Breg 15, Danntr Kosi, Lancova vas 46/b, Valerija Rut, Ul. 5. Prekomor- ske 18, Ruj, Franc Gornjec, Hlapon- ci 7, Ivan Bezjak, Breg 37, Marjan Cajnko, Nova vas 1D0/b, Boris Po- nudič, Trnovec 1, Srečko Lah, Ul. B. Kraigherja 21, Kidričevo, Bojan Ver- denik, Krčevina pri Vurbergu, Milan Žumbar, Pristava 21/b, Stanko Mun- da, Lačeves 60, Stanislav Šeliga, Stogovci 47. Anton Topolovec, Veli- ka Varnica 15, Franc Čuček, Podvin- ci 38, Roman Pal, Zg. Hajdina 149, Daniei Petrovič, Podvtnci 124/a. 2. JUUJ - Irma Belšak, Koračice 22, Albin Belšak, Koračice 22, Zvonko Potočnik, Zavrč 9/a, Janko Bedrač, Videm pri Ruju 13/a, Janko Ozmec, Trgovišče 52, Zdravko Murko, Po- brežje 113, Janko Kos, Zg. Velovtek 22/a, Pavel Petrovič, Moškanjci 53/a, Slavko Petrovič, Podvinci 2, Albin Mencingar, Krčevina 81/b, Ro- man Horvat, Placerovci 14/a, Jože Kokovnik, Draženci 16, Mirko Hor- vat, Bukovci 71/b. Drago Trop, Lešniški Vrh 13, Vili Horvat, Sp. Ve- iovlek 36, Mirko Sambolec, Župečja vas 2./a, Jože Kelc, Goričak 58, Alojz CizerI, Mezgovci 62, Janko Kodrič, Bukovci 92/a, FrančekTrčko, Šikote 3, Anton Žuran, Gradišča 143, Janko Majerič, Podvinci 78, Veronika Ko- drič, Stojnci 31, Srečko Mlakar, Pa- cinje 28/a, Majda Paternost, Stojnci 140/a, Ivan Rajšp, Rimska pl. 13, Ruj, Roman Križnjak, Formin 39, Branko Unuk, Prepotje 72, Stanko Libman, Šercerjeve brigade 5, Mari- bor, Miran Kralj, Ut. svobode 34, Mi- klavž na Dravskem polju, Bojan To- polnjak, Krčevina pri Ruju 65, Duško Brvar, Raninčevih 17, Mi- klavž na Dravskem polju, Vekostav Haiadeja, Mari^NIK - Četrtek, 16. julij 1998 15 OO TOD IN TAM pgAVNIŠKO RAZMIIŠUANJE jUtiko zmanjšati število nerešenih fidnih zadev in omeiiti dotoli navili cplošno znano je, da imajo okrajna, okrožna, višja in ^fliovno sodišče in tudi delovna in socialna sodišča v Slove- ^jj skupno preko 500.000 nerešenih zadev, da sodni pos- l^pki trajajo zelo dolgo in da v kazenskih zadevah večkrat pfjde celo do zastaranja pregona. j^er ima v pravno dobro delujoči u^vi vsaka oseba pravico, da nje- g zadevo reši sodišče v razum- U^jn roku, in ker se to v Sloveniji je dogaja, je bila tudi Slovenija gd nedavnim prvič prepoznana Led evropsko komisijo za člove- [gve pravice kot kršiteljica evrop- l^e konvencije o človekovih pra- ncah (glej zapis "Sodniški Rodos V Večeru" 31/3-1998). V bližnji preteklosti sta za stanje v sodstvu najodgovornejša funkcionarja predsednik Vrhovnega sodišča jjag. Mitja Disinger (glej njegov intervju v sobotni prilogi "Dela" - 3-1998) in minister za pravosod- le Tomaž Marušič (glej njegov in- tervju v Večeru 7/11-1997) pove- jala, kako si zamišljata zmanjšati postanke na sodiščih. Po njimem mnenju je za zmanjšanje zaostan- l;ov potrebno predvsem zadostno število sposobnih in dela voljnih sodnikov ter sprememba dose- janjih oz. izdaja novih zakonov. Priznati pa je treba, da se je za zmanjšanje zaostankov na vodiščih in za bodoči manjši do- tok že storilo tole: a) Sodni svet je uvedel normi- ranje sodniškega dela b) v bodoče bo lahko postal sod- nik okrajnega sodišča tudi 27 let stari (do sedaj je bila potrebna sta- rost 30 let) pravnik s pravosodnim izpitom in enoletnimi izkušnjami c) del sodnih poslov so prevzeli Dotarji č) z uvedbo upravnih sodišč se je iloma razbremenilo Vrhovno sodišče d) uvedle so se visoke sodne tak- se (glej Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih tak- sah - Ur. 1. RS št. 20/98), ki so začele veljati 28.3.1998 Ker ima s sodnimi taksami opravka veliko število oseb, ki urejajo svoje zadeve na sodiščih, in ker jih mnogo ne pozna zadev- nih predpisov in takšnih tarif, želim v tem članku opozoriti nan- je in jih deloma prikazati. V Republiki Sloveniji je v velja- vi Zakon o sodnih taksah, ki pa je bil večkrat spremenjen in dopoln- jen (Ur. 1. RS št. 1/90, Ur.l.RS št. 14/91, 38/96, 20/98). Omenjeni za- kon obsega 42 členov in taksno ta- rifo s 37 tarifnimi številkami. Tu omenim 1 odst. 7 čl., ki se glasi: "Taksne obveznosti se določajo v točkah ali v sorazmerju z vred- nostjo zahtevka oziroma predme- ta, izraženem v odstotkih. Vred- nost zahtevka oziroma predmeta in razponi so v tem zakonu določeni s številom točk." Kot je navedeno v članku ga. Elizabete Zorman "Pravdanje bo krepko dražje" ("Večer" 6.3.1998) točka znaša sedaj 13,5 tolarja. Navajam nekaj primerov plačila sodnih taks prej (do 28.3.1998) in sedaj (od 28.3.1998 naprej). a) Za tožbo in protitožbo v pravdnem in izvršilnem postopku je bila do sedaj najnižja taksa 3.375 tolarjev, če so bili tožbeni zahtevki od 1 - 13.500 tolarjev. Se- daj pa znaša najnižja taksa 8.100, če znaša vrednost zahtevkov od 1 - 135.000 tolarjev. Najvišja taksa prej in sedaj pa znaša 270.000 to- larjev. Meja za obračimanje taks v vrednosti 1 odstotka je bila do se- daj vrednost zahtevka 675.000 to- larjev, sedaj pa je ta meja pri vred- nosti zahtevka 1,35 milijona tolar- jev. b) Za tožbo v sporih zaradi mo- tenja posesti je bila sodna taksa prej 5.400 tolarjev, sedaj pa je 13.500 tolarjev. c) Za zasebne tožbe v kazenskem postopku je znašala sodna taksa do sedaj 4.050 tolarjev, sedaj pa znaša 20.250 tolarjev. Za sodbo v zasebni tožbi je znašala sodna tak- sa do sedaj 6.750 tolarjev, sedaj pa znaša 27.000 tolarjev. (Glej zgorn- je in še druge podatke o sodnih taksah v prej omenjenem članku ga. Zorman.) Opozorim naj, da je o zelo povišanih sodnih taksah v tem za- konu razpravljal tudi Državni svet in na omenjeni zakon vložil veto, a ga Državni zbor ni upošte- val. Nato pa je Državni svet zahte- val od ustavnega sodišča oceno us- tavnosti in zakonitosti omenjene- ga zakona. Do sedaj ustavno sodišče še ni izdalo dokončne odločbe, pač pa začasno, s katero je določilo, da se zadrži izvajanje tega zakona do izdaje dokončne odločbe. # Kaj bi še lahko storili za raz- bremenitev sodišč V razpravah o zmanjšanju zaos- tankov in o omejitvi pripada so se doslej že slišala, vendar ne dovolj glasno, tale razmišljanja: a) notarjem naj bi se poverilo opravljanje zapuščinskih zadev vsaj v tistem obsegu, kot so ga opravljali notarji v Kraljevini Ju- goslaviji; b) pri občinah ali krajevnih skupnostih naj bi se ustanovili poravnalni sveti, ki bi imeli enake pristojnosti, kot so jih imeli por- avnalni sveti v prejšnjem družbe- nopolitičnem sistemu. Tam, kjer so bili člani poravnalnih svetov ugledni in pošteni občani, so ime- li njihovi soobčani do njih zau- panje in pred poravnalnim sve- tom se je rešila marsikatera zade- va in to hitro ter brezplačno, med- tem ko bi se na sodišču zadeva "vlekla", plačevale bi se takse in odvetniški honorarji. Pristojnost poravnalnih svetov v republikah bivše SFRJ pa je bila različna. Največjo pristojnost so imeli por- avnalni sveti v SR Srbiji, saj so lahko posredovali pri poravnavah v sporih, ki nastanejo iz pravic, s katerimi državljani prosto razpo- lagajo, zlasti pa: - v premoženjskih sporih, ne glede na vrednost spora, - v sporih v motenju posesti, - v sporih v stvarnih in osebnih služnostih, - v sporih za ureditev meje, - v sporih o delitvi premoženske skupnosti, - v sporih skupnega premoženja zakoncev, - v sporih o vzdrževanju staršev in zakoncev, - v kazenskih zadevah, v katerih se začne postopek za zasebno tožbo, - o prekrških, v katerih se začne postopek na zahtevo oškodovane- ga; c) ustanovila naj bi se posebna vrsta sodišč za reševanje t.i. go- spodarskih sporov. Taka sodišča imajo tudi v drugih državah, npr. v Hrvaški trgovinska sodišča. V SFRJ smo imeli gospodarska sodišča, ki so mnogim podjetjem in gospodarskim organizacijam ostala v lepem spominu, saj so za- deve reševala zelo hitro in učinko- vito. Prav bi bilo, če bi o omenjenih stvareh razmišljali tudi odgovorni dejavniki (poslanci, politične stranke, zbornice itd.) in argu- mentirano povedali svoje mnenje. Mirko Kostanjevec NARAVA JE POSTREGLA Z REKORDI Posebna vaba za velikana Ribiči so še posej ponosni, kadar uspejo iz vode potegniti ribo velikanko, sreča pa se tako kot ponavadi nasmehne le najvztrajnejšim. Tako bi lahko rekli tudi za Mirana Lesjaka 12 Tržca, člana Ribiške družine Ptuj - pododbora Tržeč, ki je med 7. in 10. julijem slavil kar dvakrat: najprej s 23-kilo- gramskim amuijem in potem še s skoraj 26-kilogramskim l^pom. Oba je ulovil v gramozni jami Tržeč, kjer naj bi se podobnih ribjih velikanov skrivalo še mnogo več. Za Miran je bil to prvi večji ^ov, več sreče ima pri manjših ri- je pa k uspehu pripomogel ''Jdi nasvet prijatelja Rada Repiča, ki je Miranu zaupal poseben re- cept za vabo. Vredno je poskusiti, si je mislil Miran, ob vodi por skušal nekaj dni in na koncu se je vendarle splačalo. Povedal nam je, da je ribi nameraval spusti nazaj v vodo, pa sta bili že precej poško- dovani, tako da ne bi več prežive- li. Amtirja in krapa so pri Lesja- kovih že spravili na hladno, v pri- hodnjih dneh pa bodo priredili veliko ribjo pojedino za prijatelje in sorodnike, kajti ribi sta preveli- ki za eno družino. Zaželimo jim seveda dober tek. T. Mohorko ^iran Lesjak z amurjem in sin Mihael s krapom OD TOD IN TAM GRAJENA • Vaške igre in memorialni turnir športno društvo Grajena skrbi za vsakodnevne '■^kreativne aktivnosti na večnamenski ploščadi P^' osnovni šoli, hkrati pa pripravlja tradicional- ^Prireditve. Tako bodo v nedeljo, 19. julija, ob 10. uri na igrišču pri šoli začeli vaške igre, ko se bodo v malem nogometu in vlečenju vrvi pomeri- le ekipe Grajene, Grajenščaka, Drstelje, Krčevine prei Vurberku, Mestnega Vrha in Š luko v. Tokrat bodo v ekipah vsi najboljši in najmočnejši v svoj- ih vaseh. Ekipe se bodo pomerile vsaka z vsako, zato bodo igre trajale ves dan. V nedeljo, 26. julija, pa bo od 14. ure že 7. me- morial Romana Krajnca v velikem nogometu, na katerem tradicionalno sodelujejo medobčinski B ligaši Apače, Leskovec, Podvinci in Grajena. I.k. VIDEiA./ USTANO- VILI OBČINSKI ODBOR ZL Med brezposelni- mi visok odstotek nekvalifiiiranih Občina Videm je že šesta od devetih občin na Ptujskem, kjer so ustanovili občinski odbor Združene liste socialnih demo- kratov. Presednik je Srečko Pri- možič, krajevni odbor ZL, ki ga vodi Roman Bele, pa od nedav- nega dela tUdI v Zetalah. Pred videmskim so občinski odbor ustanovili tudi v občini Destr- nlk-Trnovska vas, ki ga vodi Ra- dojka Čeh. V Vidmu pa so ustanovili tudi Mladi forum, tako da bo poskrbljeno tudi za delovanje mladih. Kot je povedala predsed- nica Območnega odbora ZL Ptuj Anka Ostrman, bodo občinske odbore ZL ustanovili tudi v občinah Zavrč, Juršinci in Dorna- va. Ustanovnega zbora na Vidmu se je udeležil poslanec državnega zbora iz vrst ZL Miran Potrč, ki je tudi član kolegija stranke. Pogo- vor se je v glavnem sukal okrog pokojninske reforme, pa tudi o lo- kalni samoupravi. Novoustanovl- jeni občinski odbor ZL Videm bo deloval v okviru socialdemokrat- skega programa ZL, ki ga bodo dopolnili z nekaterimi značilnost- mi območja. V občini Videm je os- rednji problem visoka stopnja brezposelnosti in to, da je med prijavljenimi brezposelnimi kar 61 odstotkov nekvalificiranih delav- cev. Za območje Urada za delo Ptuj oziroma nekdanje občine Ptuj je ta podatek 52 odstotkov, slovensko povprečje pa je še nižje in znaša 46 ostotkov. Priza- devanja za dvig izobrazbene ravni prebivalstva na območju občine Videm bodo ena od prednostnih nalog videmskega območnega odbora Združene liste. MG USTANAVUANJE DRUŽBE ZA VZAJEMNO ZAVAROVANJE Spremembe v prosto- voljnem zavarovaniu Na področju prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja se bo do konca leta še marsikaj dogajalo. Najpomemb- nejše pa so aktivnosti pri vzpostavitvi delovanja prve vza- jemne zavarovalnice za prostovoljna zdravstvena zavaro- vanja v Sloveniji, sporočajo iz Zavoda za zdravstveno za- varovanje Slovenije. Nedavno sprejeti amandmaji k zakonu o zdravstvenem varst- vu in zdravstvenem zavarovanju v svojih določilih zavezujejo vse ponudnike prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj za do- plačila, da organizirajo svoje de- lovanje na področju prosto- voljnih zdravstvenih zavarovanj po načelih vzajemnosti. Spre- membe na področju zdravstve- nega varstva v letu 1992 so bile predvsem v tem, da so posamez- niku naložile del odgovornosti za svojo socialno varnost in mu hkrati dale možnost, da svobod- no izbira oblike, načine in ob- seg zavarovanj za različna soci- alna tveganja. Zavarovanje celo- te socialnih tveganj je zakon o zdravstvenem varstvu in zava- rovanju zagotovil z uvedbo ob- veznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Ker zahteve po opravljanju zdravst- venih storitev stalno naraščajo, vseh tudi v bodoče ne bo mogoče zagotoviti s solidarnost- jo v okviru obveznega zavaro- vanja, temveč si bodo morali za- varovanci del teh pravic zagoto- viti s prostovoljno vključitvijo v eno izmed oblik vzajemnega zavarovanja. Zavod za zdravst- veno zavarovanje Slovenije si prizadeva za uveljavitev nepro- fitnih zdravstvenih zavarovanj, zato je njegovo delovanje usmerjeno k ustanovitvi nove družbe - družbe za vzajemno za- varovanje. Ta naj bi se uveljavi- la kot prva specializirana zava- rovalnica na področju prosto- voljnih zdravstvenih zavarovanj v Sloveniji, v katero bi se sklad- no z določili zakona prenesle vse zavarovalne pogodbe in tudi vsa sredstva, torej vse dosedanje pravice in obveznosti. Posamez- niki naj bi se kot do sedaj pros- tovoljno zavarovali za posamez- na tveganja oziroma negotove dogodke, katerih posledica so stroški, povezani z opravljenimi zdravstvenimi storitvami, ki niso pravica v obveznem zava- rovanju. VZAJEMNA ZA' VAROVALNICA - LAST ČLANOV DRUŽBE Značilno za vzajemno zavaro- valnico je, da je last članov drtižbe, ki preko skupščine odločilno vplivajo na njeno pos- lovanje. Zavarovanci se pojav- ljajo v dveh vlogah: na eni stra- ni kot zavarovanci, ki uveljavl- jajo pravice iz sklenjenih zava- rovanj, in na drugi strani kot aktivni člani družbe, ki preko skupščine odločajo o bistvenih vprašanjih v zvezi z delovanjem družbe. Namen vzajemne zava- rovalnice ni v pridobivanju dobička, njen glavni cilj je za- dovoljevanje interesov članov družbe v smislu zagotavljanja zdravstvenih storitev po načelu izravnave odhodkov in prihod- kov in ob čim nižjih stroških poslovanja. Člani družbe plačajo zavarovalno premijo kot akontacijo, njena višina pa za- gotavlja predvsem varnost zava- rovanja in likvidnost pri iz- plačilu zavarovalnin. Varnost plasiranih sredstev, njihovo oplemenitenje in odvajanje za zakonsko določene rezervacije bodo glavne naloge vzajemne zavarovalnice. Z oblikovanjem rezervacij bo zavarovancem za- gotovljena zdravstvena in soci- alna varnost za življenjska ob- dobja, ko so zdravstvena tve- ganja in višina odškodnin višja od povprečno pričakovanih. V ospredju aktivnega poslovanja zavarovalnice bo zagotavljanje kvalitetnih in zanesljivih zdravstvenih storitev ter izpoln- jevanje pogodbenih obveznosti tako do zavarovancev kot tudi do izvajalcev zdravstvenih stori- tev. Da bo Zavod tudi v prihodnje realiziral zastavljene cilje, mora voditi ustrezno politiko premij, ki zagotavlja stabilnost poslo- vanja prostovoljnega zdravstve- nega zavarovanja in pričakovan nivo zdravstvene varnosti. V le- tih 1996 in vse do februarja 1998 Zavod ni spreminjal višine premij za doplačila. Upoštevaje popuste v skladu s premijsko politiko, so zavarovanci pov- prečno vplačevali premijo v višini okrog 1656 tolarjev mesečno. Rezultati finančnega poslovanja v letu 1997 pa so nuj- no zahtevali povišanje premije. S 1. februarjam letos se je pov- prečno povišala za 360 tolarjev in s 1. junijem še za 246 do 492 tolarjev, odvisno od višine po- pusta, ki pripada posameznemu zavarovancu. Planirani rezultati poslovanja v letu 1998 morajo po določilih Zakona o zavaro- valnicah zagotoviti finančno re- zervo, ki bo zagotavljala materi- alne pogoje za ustanovitev družbe za vzajemno zavarovan- je. Ur STROKOVNJAKI SVETUJEJO Varstvo vinogradov Obilne padavine v preteklih dneh omogočajo veliko nevarnost pojava peronospore na listju in grozdju. Priporočamo, da roke med škropljenji ne podaljšujete na več kot 10 do 12 dni. Za zdajšnje škropljenje pripo- ročamo uporabo antracola combija v 0,3% koncentraciji (3,0 kg/ha), zlasti v vinogradih, kjer se je pojavila peronospora. Sicer pa lahko upo- rabite tudi druge kontaktne fungicide (folpet, folpan, dithane M - 45, mazeb, pinozeb, antracol, euparen, polyram DF in quadris, ki deluje tudi prod oidiju). V zelo bujnih vinogradih bi bilo priporočljivo upora- biti kombinacije z bakrom (bakreni antracol, bakreni dithane, bakreni euparen), mogoče pa je tudi kombinirati npr. folpan 0,15% + champion 0,2% ali antracol 0,2% + cuprablau 0,2% ali kupropin ... Proti oidiju sedaj priporočamo v prvi vrsti sabithane in karathane, močljiva žvepla (cosan, pepelin, močljivo žveplo karsia, kumulus, thio- vit in microtiol). Menimo, da bo optimalni termin za zatiranje grozdnih sukačev z zavi- ralci razvoja žuželk (match 0,08%) oziroma 1,0 l/ha, alsystin 0,08%) oziro- ma 0,9 kg4ia in še z mimicom 0,06% oziroma 0,9 l/ha, ki sicer sodi med regulatorje razvoja žuželk) v času od 10. do 15. julija. Predvidevamo, da bo čas za uporabo kontakmih insekticidov (basu- din, diazol, dipterex, reldan, zolone...) šele po 20. juliju. Svetovalna služba za varstvo rastlin 16 četrtek, 16. julij 1998 - TED|||| SPOJIT Športne ttOvi€e 5TRELSTV0 m Ormožanom prvo mesto v Dobrovniku je bil drugi krog regijske lige v športnem streljanju z malokalibrsko puško. Rezultati ekipno: 1. SD Ormož 691 krogov, 2. SD Gančani 666 krogov, 3. Vojašnica MS 666 krogov, 4. SD Bakovci 611 krogov; 5. SD Se- beborci 601 krog. Posamezne uvrstitve: 1. Andrej Stanič, SD Ormož, 253 krogov, 2. Stiven Vočanec, SD Ormož, 237 kro- gov, 3. Zvonko Rebrica, SD Gančani, 237 krogov, 4. Dušan Ziško, Vojašnica MS, 233 kro- gov, 5. Goran Maučec, SD Tur- nišče, 230. Lukner MALI NOGOMET m 6. obrtniški noini turnir V noči s četrtega na peti julij je bil na igrišču SD Gorišnica 6. tradicionalni obrtniški turnir v malem nogometu za lovoriko območnega prvaka, ki ga je or- ganizirala Območna obrtna zbornica Ptuj skupaj z obrtniki pokrovitelji nogometnih ekip. Nastopilo je 12 ekip. Zmagala je že drugič ekipa gostilne Pri Mici iz Janežovcev in tako že drugič prejela prehodni pokal. Gre za zelo uigrano in uspešno ekipo malega nogometa, ki je pred kratkim slavila tudi v Lju- tomeru, ko se je na podobnem tekmovanju zbralo deset ekip obrtnih zbornic severovzhodne Slovenije. Druga je bila ekipa Tamesa Šegula Ptuj, tretja pa steklarstva Meznarič iz Moškanjcev. Prve tri ekipe so prejele pokale in denarne nagra- de v višini 30, 20 in 10 tisoč to- larjev. MG JUDO Da je judo v Gorišnici brez prave konkurence šport številka ena, dokazujejo njegovi tekmovalci z delom in rezultati že preko dvajset let V petek, 3. julija, so najmlajši tekmovalci SD JK Gorišnica, vsi še učenci osnovnih šol, uspešno konali prvi del tekmo- valne sezone v letu 1998, saj jih je kar 45 pred komisijo položilo višji pas v judu. Najmlajši tek- movalci se seveda niso mogli udeležiti vseh tekmovanj, na ka- tera so bili povabljeni, čeprav so tista, ki se jih niso udeležili, bila bolj prijateljska srečanja kot pa uradne tekme. V klubu namreč delujejo tudi sekcije kadetov, mladincev in članov. Na prste ene roke bi lahko našteli viken- de v tem letu, ko katera od sku- pin ni bila na tekmovanju. Do- kaz dela z mladimi tekmovalci v klubu so prav gotovo njihovi re- zultati. Najmlajši se lahko po- hvalijo z osvojitvijo naslova državnih prvakiiij pri mlajšh deklicah za OS Cirkulane, državnih prvakinj pri starejših deklicah za OŠ Velika Nedelja, skupaj pa so tekmovalci Judo kluba Gorišnica na državnih osnovnošolskih tekmovanjih osvojili 12 državnih medalj v konkurenci preko 70 osnovnih šol. Od nastopov na turnirjih, ki so se jih udeležili, se lahko po- hvalijo z nastopom na enem naj- večjih turnirjev v Zagrebu, ko so 21. marca v konkurenci 540 tekmovalcev iz 26 klubov osvo- jili ekipno prvo mesto, nato nas- top v avstrijskem mestu Kirchbach, ko so bili v konku- renci 38 klubov peti, in na Ptu- ju, ko so 4. aprila osvojili tretje mesto v konkurenci 280 tekmo- valcev iz 24 klubov, skupaj z ekipo Celja. To je samo nekaj uspehov najmlajšega dela ekipe ŠD JK Gorišnica, katere tekmovalci so iz več osnovnih šol. Če pa bi do- dali uspehe tekmovalcev pri ka- detih, mladincih in člani, pa bi dobili sliko kolektiva, ki ima več kot sto aktivnih tekmoval- cev.] Miran Petek Mladi tekmovalci, ki so uspešno opravili izpit za višji pas, skupaj s trenerji in članom komisije Rudi- jem Blažičem iz Maribora ATLETIKA / DRŽAVNO PRVENSTVO Pretekli konec tedna je v Kopru potekalo državno prven- stvo za mlajše mladince, starejši pa so se pomerili v Novi Gorici. Udeležba na državnih prvenstvih je pokazala večje zanimanje med mladimi za kraljico športa, kar je tudi dvignilo kvaliteto atletike v Slovenci. V Kopru se je zbralo več kot petsto mladih atletov in svojo kvaliteto so pokazali tudi Ptujčani. Največ jih je nastopilo v šprinterskih disciplinah. Tako so v konkurenci štiridesetih tekačev na 100 in 300 metrov ptujski atleti dosegli tele rezul- tate: 16. Rok Solina (12,04), 30. Matic Ber (12,75), 17. in 8. San- di Lorenčič (12,05 / 37,21), 22. Urban Vrtič (12,17 / 39,48). Pri dekletih pa je na 300 metrov Željka Krajnc dosegla 12. mesto z rezultatom 43,42, Anja Golub 20. s 44,55, Urška Horvat 29. z 48,78 in Natalija Hren s 47,36 sekunde. Željka Krajnc je nasto- pila tudi na 100 metrov, kjer je bila 22. s časom 13,56 sekunde. Na srednjih progah je Anja Golub dosegla 6. mesto s časom 1:41,31, Urška Horvat 11. mesto s časom 1:44,25. Zelo perspek- tivna dolgoprogašica Natalija Sbull je bila na 2000 metrov 4. s časom 7:01,01 ter na polovico krajši razdalji 9. Fantje so v štafetnem teku 4 x 100 m osvojili 7. mesto, dekleta pa 11. Na 4 X 300 metrov pa so bih fantje 8. Nekateri dečki in deklice pa so nastopili tudi na državnem prvenstvu za starejše mladince in mladinke v Novi Gorici. Anja Golub je bila na 800 metrov 9. s časom 2:22,95, Tamara Šteger pa 12. s časom 2:26,94 minute. V isti disciplini je bil Aleš Bez- jak 9. s časom 2:03,35. Maja Mlakar je bila 5. na 100 metrov s časom 13,00. Veliko deklet je nastopilo tudi v teku na 400 me- trov: Barbara Gačnik (7.), Anja Golob (IL), Željka Krajnc (15.), Tamara Šteger (16.) in Urška Horvat (17.). Tako so dekleta v postavi Horvat, Gačnik, Šteger in Krajnc dosegle odlično tretje mesto s časom 4:07,86 v disci- plini 4 X 400 metrov. V krajšem štafetnem teku (4 x 100 m) so bile 7. v postavi Krajnc, Horvat, Golub, Mlakar. Na 200 metrov sta še nastopila Rok Vertič (23,54) in Sandi Lorenčič (23.89). Na tekmovanje so jih spremljali trenerji Milan Ci- merman, Franc Ivančič, Vasja Robin in Žarko Markovič. Milan Krajnc SERVIS KOLES TENIS OPREME TER SMUČI Šport servis Davorin Munda, s.p. Slovenski trg 1, 2250 Ruj, tel.; 062/778-587 > ŠPORTNI POGOVORI V Ueksamkr Sulek - vratar RK Omm z uvrstitvijo v 1. B SRL so se rokometaši Ormoža ponovno vrnili na slovensko rokometno sceno. Po triletnih poizkusih se jim je želja uresničila. Veliko zaslug za to pa ima vsekakor 26-letni vratar Ormoža .Aleksander - Alči Šulek. S svojim znanjem je enostavno zaklenil svoja vrata za nasprotnika. Praktično ni bilo srečanja, kjer s svojimi obrambami ne bi bil v centru pozornosti. Seveda se je sku- paj s soigralci razveselil zaslužene uvrstitve v višji rang tek- movanja. # Kje je bil ključ uspeha za napredovanje Ormoža? "Naša igra je slonela na trdi in organizirani obrambi, čeprav smo nastopili oslabljeni, brez Antoliča in Grabovca. Bih smo dobro psihološko pripravljeni in na koncu dosegli želeni cilj. S svojimi dvanajstimi leti hran- jenja imam dovolj izkušenj, da me nič ne more vreči iz takta. In ko so nas po naših uspešnih igrah podprli gledalci, je bilo ja- sno, da enostavno moramo uspeti." # Prva B liga je svojevrsten izziv. Na katero mesto ciljate? "Mislim, da si bo potrdi najprej zagotoviti obstane);"' ligi. Normalno pa je, da vzeli vse tisto, kar nam je pQ jeno. Smo dovolj dobra in ^ paktna ekipa, da bi lahko gli začrtani cilj. Potrebno pjj trdo delo. Sploh ne dvomim nam ne bi uspelo." 0 Ponovno bodo na razp^^^ du stari dobri sosedski det!) z Veliko Nedeljo, ki bo v ifj prvenstvu veljala za enega med favoritov, vsaj tako mn jo rokometni strokovnjaki. " Ne živi se samo za dve tel^N s sosedi. Prvenstvo bo dov- dolgo in naporno in bo ponu^ lo možnost obema ekipama dosego svojih ciljev. Na igrij; pa si želim korektno igro in j zmaga boljši. Seveda svoje kc; ne bomo zlahka prodajali upam, da bomo uspešni. Je pa dobro za rokomet tega okolja Tekst in foto: Danilo Klajnš« NOGOMET Turnišie - 4lv- minii 1:3/0:1/ STRELCI: 0:1 Hojnlk/30/, 0:2 Hojnlk/54/, 0:3 Damiš /54/, 1:3 Mujdrica /84/ ALUMINIJ: Lampreht, Žolek, Habjanlč, Krajnc, DamIš, Perkovič, Rozman, Kolar, Gorše, Bezjak, Hojnik. Igrali so še: Mulec, R- deršek, Kancler, Fridauer, Zelko, Golob, Ko- drič, Debevec, Flderšek, Jančec. Nogometaši Aluminija so 6. julija pričeli pripra- ve na naslednjo tekmovalno sezono v 2. SNL. Po petih napornih treningih in dodatni aktivnosti v fitnessu so odigrali tudi pn/o prijateljsko srečanje, in sicer s tretjeligašem Turnišče. Tre- ner Aluminija Bojan Špehonja je dodobra pre- mešal igralce in dal nrražnost vsem razen sed- mih, ki so bili odsotni. Kjdričani so bili boljši na- sprotnik v celem srečanju. V soboto bodo v Kidričevem^ odigrali prija- teljsko srečanje z drugoligašem Šentjurjem. Ontva - Starše 4:0 /3:0/ STRELCI: 1:0 S. Golob /3/, 2:0 Habjanič /10/, 3:0 Fridauer /37/, 4:0 Pucko /58/ DRAVA: D. Golob, S. Golob, Volk, Gojkovi^ Pucko, Horvat, Čeh, Vogrinec, Fridauer, Pa. cher, Habjanič. Igrali so še: Veselic, Grabr& vec, Emeršič, Gojkošek, Krajnc, Bratec, Uv art, Plohi. Nogometaši ptujske Drave so v petek, 10 julija, pričeli priprave. Na prvem treningu se je zbralo 24 igralcev. Toda na prvem prijateljskem srečanju proti tretjeligašu Starše trener Drave Marin Bloudek ni mogel računati na Stankoviča, Emeršiča, Šketa, Lešnika, Klingerja, Andreja i Tomaža Vršiča, ker se ti igralci niso mogli dogo voriti z upravo kluba. Toda to njihova odsotnost se ni poznala. Mladi nogometaši Drave so ii spolzkem igrišču zaigrali zelo dobro in dosegtii lepe zadetke in prišli do vodstva, ki je že v bist\^ pomenil zmago. Zraven teg pa so zamuditi š« nekaj zrelih priložnosti. Po številnih menjavah ji tempo igre v drugem polčasu nekoliko upadel kljub vsemu pa so rahlo terensko pobudo imel domači nogometaši. V 58. minuti je Danile Pucko dosegel še četrti zadetek za Dravo in tako potrdil visoko zmago. Če bo ostalo pri tem mladem igialskem kadru, bo potrebno izredno trdo delati in dati vso pod- poro igralcem, ki so še včeraj nosili dres mladin- ske ekipe, sedaj pa naenkrat postajajo nosilo igre prvega moštva. Časa do pričetka prvenstva bo dovolj, da se stvari le uredijo. Danilo Klajnšek PADALSTVO Na športnem letališču v Rakičanu pri Murski Soboti je na štiri dnevnem državnem prvenstvu padalcev nastopilo 37 tekmovalcev iz petih Sloven- skih klubov. Najboljša v vseh kategorijah pri ženskah je bila Irena Avbelj, dobitnica bronas- te medalje na evropskem vojaškem prvenstvu. Pri moških so državni prvaki pos- tali: v skokih na cilj Roman Ka- run (ALG Mont), v figurativnih skokih Bogdan Jug (Ptuj) in v kombinaciji Branko Mirt (ALG Elan). Ptujčani so med mladinci pobra- li vse naslove državnih prvakov, nekaj mladincev pa je poseglo tudi po medaljah med člani. Tek- movanja so se udeležili z dvema moškima ekipama (Ptuj 1: Cuš, Jug, Vindiš, Glažar, Jtu-ič in Ptuj 2: Kostanjevec, Janžekovič, Za- muda, Gregtirič, Balta) in eno žensko (Podgorškova, Kranjčeva, Kavaševa, Veldinova, Novakova), kjer so nastopile samo mladinke. Rezultati Ptujčanov: skok na cilj posamezno - člani: 2. Janžeko- vič (Ptuj), Članice: 2. Pod- gorškova (Ptuj); figurativni skoki: člani: 1. Jug (Ptuj); člani- ce: 2. Podgorškova (Ptuj). Skupna razvrstitev: člani: 4. Jug (Ptuj); članice: 2. Podgorškova (Ptuj); ekipno: 1. ALC Mont, 3. AK Ptuj 1,4. AK Ptuj 2,5. AK Ptuj ženske Milan Krajnc iffiHlH - Četrtek, 16. julij 1998 19 ZA RAIVCDRILO 20 četrtek, 16. julij 1998 - TED|||K ORMOŽ / OB JUBILEJU PAVLE LAH Viasih /e bil ias za vse... Pred kratkim je 80. rojstni dan praznovala Ormožanka Pav- la Lali. Ob tej priložnosti sva poklepetali o preteklih časih in sedanjosti. Kar dvakrat sem morala vprašati za letnico rojstva, ker je Pavla Lah tako mladostna, da se vsakomur zdi, da ni prav dobro slišal. Pravi, da je tega navajena, in svojo čilost pripisuje temu, da je v mladosti veliko telovadi- la, se gibala, kasneje pa delala - doma za družino in tudi na njivi, saj so imeli manjše gospodarstvo. Ves čas pa jo je spremljala ljubezen do kulture in letos je za svoje delovanje prejela tudi najvišje priznanje Zveze kulturnih društev Ormož. Sodelovala je pri gledališki skupini kot šepetalka, enkrat pa je nastopala tudi kot igralka. Pravi, da je bilo sufliranje na- porno, ker je bilo treba nepres- tano spremljati dogajanje na odru, tekst in številne nepredvi- dene zaplete. "Ko je bilo prvo dejanje mimo, sem si oddahnila, pa spet po drugem, kamen pa se mi je odvalil od srca, ko je bilo vsega konec!" Pot iz zapletov in zagat so včasih našli tisti, ki so bili na odru, včasih šepetalec, včasih pa niso mogli nobeni, "ker smo se tisti pred in tisti za zaveso preveč smejali". Mar- sikdaj so njena odločnost in or- ganizacijske sposobnosti pogna- le delovanje gledališke skupine naprej. Ko prelista po spominu, se ji zdi, da velikih sprememb v okusu gledalcev ni. Ormoška publika je še vedno zagnana za komedije in s temni ne moreš udariti mimo. Za slab obisk današnjih prireditev pa pravi, da je morda ponudba prevelika, povpraševanje pa premajhno. Njena največja ljubezen pa je glasba. Ta se vleče tudi skozi vso rodbino Lah, ki pri godbi igra neprekinjeno že vse od leta 1912. Pavla Lah je igrala klavir in violino, vendar pa je najraje pela. S posebnim veseljem se spominja številnih pevovodij, ki so vodili mešani zbor skozi de- setletja, v katerih je prepevala v njem. Peli so najrazličnejše pes- mi. V Ormožu je takrat deloval le en zbor, zato so skupaj so pre- pevale različne generacije. Predstavljali so se na koncertih, tekmovanjih in revijah, enkrat so nastopili celo v Pragi. Delo je bilo na visokem kvalitetnem ni- voju, predvsem ko jih je vodil Alojz Krajnčan. Petja si Lahova ni pustila vzeti, kljub temu da je bilo doma dosti dela. To je bilo zvečer za sprostitev. Ves čas je prepevala tudi v cerkvenem zboru. Pred vojno je bila aktivna tudi v telovadnem društvu, kasneje pa je vodila ritmične vaje za ot- roke. Vadili so v telovadnici pod kinodvorano. Vsi so delali iz idealizma, nihče ni dobil kakšnega plačila. Vsako leto so pripravljali telovadne nastope, v skupini je bilo okrog 30 otrok. Včasih so veliko igrali odbojko, ki je bila zelo čislana kot lepa igra. Potem je za nekaj časa pre- nehala in čez deset let so jo spet nagovorili, da je vodila ritmične vaje za otroke in ni se mogla načuditi, kako so se otroci v teh letih spremenili. Nove generaci- je ji niso bile v posebno veselje. Otroci so postali nevzgojeni, prepirljivi, neubogljivi. Današnji otroci pa so seveda zgodba zase, izjemno so samos- tojni. Na otroke Pavlo Lah sicer vežejo lepi spomini. Ko so njeni otroci že nekoliko odrasli, je va- rovala veliko malih Ormožanov. Vse jih ima v lepem spominu in pravi, da tudi s tistimi, ki so vel- jali za najbolj trmaste, ni imela težav. Zelo je vesela, ko jih, se- daj že odrasle, sreča. Ormož iz njenega otroštva je bil povsem drugačen. Majhno mestece z blatnimi cestami in visokimi kostanji na trgu. Novi- ce so izvedli iz časopisov ali po pošti. Spomni se, kakšno spre- membo je v njihovo življenje prinesla elektrika. Okrog druge svetovne vojne so se začeli po- javljati radijski sprejemniki, kasneje televizije. Spomni se kleparjev, lončarjev, mizarjev, gostilničarjev in prodajaln. V njenem otroštvu so bili v Ormožu kar trije peki. Ko so "oča" šli k maši, so si kupili zemljo, tisti premožnejši pa so šli na golaž in zemljo. Če pa so otroci dobili zemljo, je bil praz- nik. Marsičesa niso poznali. Življenje je nekoč potekalo veliko počasneje. "Ljudje so vse naredili, pa so imeli še čas za počitek. Ob nedeljah se je počivalo in hodilo k maši. Nekoč je bil za vse čas. Ukvarja- li smo se s kulturo, s športom. Tudi kmetje so si našli čas, predvsem za petje v cerkvenem zboru." Spomni se tudi ormoške grofi- ce Irme in njenih dveh hčera Irme in Minki ter velike raz- sipnosti, v kateri so ormoški grofje živeli in ki jih je pokopa- la. Spomni se blišča, v času kate- rega nihče neposvečen ni smel stopiti v graščino ali park, in tudi bede, ko so se nekdanji graščaki preživljali z izdelovan- jem muh za ribarjenje in razmnoževanjem tulipanov in narcis. Gospa Lahova je precej zapos- lena. Kuhanje kosila za družino je še vedno njena vsakodnevna skrb. Ob njej pa je ves čas tudi bel perzijski muc, prava krasota, ki po prav tako zahteva veliko pozornosti in nege. Veliko časa pa nameni tudi svojim oleandrom, ki jih goji na viken- du na Humu. VfCf Pavla Lah je ljubiteljica oleandrov in s svojo ljubeznijo je zastru- pila že vso družino, ki se z dopustov vrača z vedno novimi po- ganjki. Težave so le s prezimovanjem ... TRIATLON ilHHH Aiimoviiu |e^»^ Rado Ačimovič, član Tekaškega kluba Maraton Ptuj, se je ponovno uvrstil na svetov- no prvenstvo v triatlonu - to bo na Havajih. Na kvalifikacijah v Dortu v Nemčiji je 42 kilomet- rov teka, 180 kilometrov kole- sarjenja in 3,8 kilometrov pla- vanja je opravil v 10:02,56 ure, kar je za minuto slabše od lanskega rezultata. Z osvojenim je bil zadovoljen, saj je bil močan dež in veter. Med 2700 triatlonci je osvojil 17. mesto v svoji starostni kategoriji. Svetovno prvenstvo bo no- vembra na Havajih. Do takrat pa bo ves čas namenil naporne- mu treningu (trikrat na dan) in iskanju sponzorjev. Milan Krajnc Rado Ačimovič. Foto: Nini NARAVA JE POSTREGLA Z REKORDj • Velikan jurček Gobarjema Jožetu Tomažiču in njegovemu sinu Danilu iz Placerovcev se je pred dobrim tednom nasmehnila sreča, ko sta v gozdu v Bresnici iskala gobe. Ob gozdni jasi je na enem samem mestu nanju »čakalo« za dobre tri kilograme jurčkov, na- jtežji med njimi pa je tehtal kar 1,5 kilograma in so ga pri Tomažičevih že spravili za go- bovo juho. Čeprav sta Jože in Danilo strastna gobarja in se po gobe odpraviti večkrat v tednu, ko najdeta čas za to, sta toliko gob na enem mestu našla prvič. Pravita, da so bili jurčki skriti, tako da jih marsikdo niti opazil ni, zato pa moraš kot gobar ime- ti dobro oko in se še bolje spoznati na vrsto gob. T. Mohorko • Gobarska sreča na Strmcu Slavko Rižnar iz Strmca pri Polenšaku je strasten gobar. Kot pravi, je letošnja sezona prava gobarska, vendar niti v Foto: T. Mohorkti sanjah ni pričakoval, da bi mu nasmehnila takšna sreča. % svojih "placih" je našel tri jurčkt velikane, saj je največji tehtal dekagramov, drugi 85 in tretj "samo" 80 dekagramov. Slavki njegova žena Angela in babica Elizabeta so pravi gobarj medtem ko njegovih otrok g( barstvo ne privlači. Danilo IGajnšeii Foto: Laura TURISTIČNE ZANIMIVOSTI v kobilami Lipiia ni gneče Poletni motiv iz kobilarne Lipica Med bisere slovenske turis- tične ponudbe sodi tudi kobilar- na Lipica na Krasu. Objekt ima častitljivo zgodovino in je eden od razpoznavnih znakov naše države. Kljub temu pa se zdi, da je odnos države do Lipice še vedno precej mačehovski. Kobi- larna doživlja občutno krizo, ki naj bi jo rešili s pomočjo držav- nega zakona. Skoda bi namreč bilo zmanjševati čredo tega razpoznavnega znaka slo- venskega Krasa in Slovenije nasploh. Lipica je sicer dobro obiskana, še najbolj vlečeta colf in seveda igralnica, vendar so tamkajšnji gostinski delavci potožili, da je gostov občutno manj kot v preteklosti. Tudi ob našem obisku je bilo v Lipici malo ljudi, za povrh pa hotels- ko-gostinski del in kobilarna nista ravno najbolj usklajena: eni ponujajo takšne, drugi pa povsem nasprotne informacije, kar obiskovalce samo bega. Morda bo kmalu bolje in bo tudi Lipica spet Meka slo- venskega turizma. Besedilo in posnetek: Marjan Toš fCDNIK Četrtek, 16. julij 1998 21 KULTURA fORL I LETOŠNJI FESTIVAL IDRIART SE JE KONČAL /e festival v težavah? jdriart je ime, lii označuje gibanje za razvijanje medliultur- uiH odnosov sitozi umetnost in so ga leta 1981 ustanovili yiolinist Miha Pogačnik ter sodelavci. Je neprofitna orga- nizacija brez političnih ali religioznih vezi, ki po vsem sve- ^ organizira festivale. Pred tremr leti si je Idriart izbral tudi grad Bori, saj pravijo, da ima ta še posebno vrednost paradi svoje lege in okolice. Poletni festival je doslej vsa leta spremenil zapuščeni grad v živahen kraj srečevanja ljudi iz različnih kultur. (*rejšnja leta so umetniki iz vsega jveta bivali na Borlu dva meseca, letos pa bo zaradi kad- fOV!»kih težav v Idriartu festival le do jutri - torej dva tedna, {(ončal se bo s koncertom Mihe Pogačnika v petek ob 20. uri. V prejšnjem tednu so v olcviru festivala govorili o povezavi jned umetnostjo in poslovnost- jo, ta teden pa poteka slovenski tabor, ki je sestavljen iz različnih delavnic. Letos se kot festivalska posebnost predstavlja skupina Maorov, j^a terasi borlskega gradu je nastal tudi priložnostni pogo- vor o letošnjem festivalu in načrtih Idriarta pri nas. »VSAKA KRIZA PRINAŠA TUDI DOBRE STRANI« Miha Pogačnik: "V prvem delu festivala smo želeli poka- zati, kakšna je vloga umetnosti v poslovnem svetu, saj je vse to, kar se dogaja zdaj v poslov- ništvu, je zelo nezdravo. Na- jvečkrat se sliši in želi dokazati, da morajo poslovneži podpirati umenost, v resnici pa imamo umetniki pravi kapital. V bistvo je vsak človek v svoji glo- bini umetnik, vendar je to potrebno odkriti. In ko enkrat to odkrijemo, potem lahko tudi v poslovnem svetu ter do dru- gih ljudi veliko bolj pozitivno delujemo. In to je ta kapital, ki smo ga v teh dneh na Borlu želeli dokazati umetniki in mu mogoče še dvignili vrednost. Vesel sem, da mi je tudi tokrat uspelo v Slovenijo pridobiti ne- kaj svetovno znanih poslov- nežev." TEDNIK: Letos bo festival na Borlu bistveno krajši, pa tudi vsebinsko manj obsežen kot prejšnja leta. Zakaj? Miha Pogačnik: "Moje mnen- je o težavah je, da so kot nova možnost. Težave sprejemam kot nekaj pozitivnega, ker vsa- ka kriza odpre neke nove možnosti. Idriart na Slo- venskem vodim že od leta 1994 in letos sem namenoma izsto- pil, da vidim, kaj je substanca v Sloveniji. Pri Slovencih se je pokazalo precej zanimanja in volje, toda niso še znali ali us- peli najti tudi finančne odgo- vornosti in možnosti za Idriart in zaradi tega je festival krajši. Sam nisem mogel v tem trenut- ku izpolniti finančnega dela. Delno je za nastalo situacijo kriva tudi finančna kriza v Azi- ji, saj so stvari potekale v drugo smer. Grad na Borlu bi se po naših dogovorih že moral obnavljati. Ker tega nismo us- peli, vrže to temno senco na ce- lotno dogajanje. Domačini še imajo čas, da se vprašajo, ali si želijo kulturo na gradu Bori ali ne, saj kot sem seznanjen, imajo še druge možnosti, npr. igralni- co. Morajo presoditi, ali bodo imeli samo materialne koristi ali si želijo tudi duhovnih." TEDNIK: Kako pa je z idejo, da bi Bori postal evropski cen- ter kulture? Miha Pogačnik: "Sicer spoštujem dejstvo, da je Bori v Sloveniji, v Halozah. Toda Bori ima zaradi Parsivala evropski pomen, in ker sem Evropejec in potujem po svetu, je moja nalo- ga, da vpletem Bori v evropski obseg. To pa ne pomeni, da ne bo vpletel lokalnih interesov in kulture." TEDNIK: Kako daleč pa je s podpisom pogodbe o najemu med Idriartom in občino Gorišnica? Miha Pogačnik: "Dve stvari se morata zgoditi, preden smo resno pripravljeni za pogodbe- ne dogovore. Prva je predvsem na meni, in sicer podariti neki osnovni kapital, s katerim bi se pričela osnovna obnova gradu, tega denarja pa še zaenkrat v Id- Tudl letos je na Borlu zapela priljubljena pevka slovenskih ljudskih pesmi Ljoba Jenče Miha Pogačnik pojasnuje trenutni položaj v Idriartu riartu nimamo. Drugo je, da moram od svojih sodelavcev in od Slovencev izvedeti, ali je za- dosti volje in interesa, da se to pri nas razvija. Ko bosta ti dve stvari jasni in izpolnjeni, lahko začnemo govoriti o podpisu po- godbe. Ob koncu bi rad poudaril, da vseeno odhajam z Borla z dobrim občutkom in v upanju, da nam bo vseeno uspelo." Andrej Horvat, vodja komisi- je za Idriart pri občini Gorišnica, je povedal: "Na gra- du Bori je veliko pozitivne energije, ki še posebej prija umetnikom pri njihovem ustvarjanju. Zato so tudi odkri- li grad Bori, kjer Idriart najde svoj mir in tudi inspiracijo za delovanje. Zadnja tri leta smo se kar nekako navadili, da so med nami bivali dva meseca, ko je potekal ta kulturni festival. Naša komisija ima nalogo, da čim bolj olajša delo Idriarta v sedanjih razmerah. Vemo, da grad Bori ni v dobrem stanju, a ga nekako poskušamo v teh dnevih narediti čim prijaz- nejšega za ljudi, ki so si v njem našli prostor za ustvarjanje. Letošnje leto je v primerjavi s prejšnjimi nekoliko sušnejše in vzroke za to moramo iskati v Idriartu. Del Idriartove energi- je in njihovih interesov se je go- tovo preusmeril drugam. Tista prvotna ideja, da bi bil grad Bori središče vsega, je zdaj malo v dvomih, mogoče smo to povzročili tudi domačini, saj Idriarta in njihovih udeležen- cev še nismo uspeli popolnoma sprejeti in sem prihaja zelo malo domačinov." TEDNIK: Imate v občini vizi- jo, kaj bo v gradu v prihodnosti? Andrej Horvat: "Idej je veli- ko. Toda od idej do realizacij je za takšne objekte, kot je borlski grad, vedno dolga pot. Grad Andrej Horvat, vodja komi- sije za Idriart pri občini Gorišnica Bori je izredno velik finančni zalogaj in ga občina Gorišnica v prihodnjih letih gotovo ne bo zmogla. Za sanacijo Borla bi potrebovali okrog 15 do 20 mi- lijonov nemških mark in goto- vo teh sredstev ne bomo nikoli zbrali na občinskem nivoju. Še posebej je vprašljiva namem- bnost gradu Bori, kajti sami bomo težko izkoristili vse pros- tore. Tu bi verjetno morala biti neka dejavnost, ki bi potekala celo leto in od katere bi se dalo živeti. Za proračunske porabni- ke je borlski grad bistveno pre- velik zalogaj, tudi za državani proračun." ••• Po letošnjem dvotedenskem festivalu Idriart je veliko več neodgovorjenih vprašanj kot prejšnja leta. Na žalost ne mo- remo dati nobenega drugega odgovora kot le tega, da so se tudi letos tuji in domači ude- leženci počutili na Borlu lepo in da se želijo v prihodnosti še vrniti. Seveda pa bo vse druge odgovore in tudi tega prinesel čas. Upajmo le, da bo zob časa prizanesel stavbi gradu in da se bodo umetniki še lahko kam vrnili. Marija Slodnjak PTUJ / PETA POLETNA SOLA ZA MLADE VIOLINISTE Priletno vzduiie, priiazen profesor, dobri priiatelii Mesto Ptuj z okolico postaja vse privlačnejše tudi za števil- ne umetnike. Glasbena šola Karola Pahorja iz Ptuja je v sodelovanju z veleposlanštvom Republike Češke organizi- rala že 5. poletno šolo za mlade violiniste. Tudi tokrat jo je vodil priznani češki koncertni violinist in pedagog Tomaš Tulaček, ki živi in ustvarja v Londonu. Petnajst udeležencev iz Slove- nije in Hrvaške je v tem tednu veliko delalo individualno, se- veda pa so našli čas za pogovor in druženje. Da je njihovo delo bilo intenzivno, smo se lahko prepričali tudi na zaključnem petkovem koncertu. Na koncer- tu se je vsem za sodelovanje zah- valila prizadevna organizatorka poletne šole profesorica Meta Gregi Trop. In kako so doživljali in preživljali dneve na Ptuju mla- «li violinisti? Mojca Gal, 13 let, Nova Gori- ca: "Za violino sem se navdušila Pri osmih letih, po nekem kon- '^ertu. Tudi če si nadarjen glas- ''^nik, moraš veliko vaditi. Jaz ^adim približno dve do tri ure 'dnevno. Seveda se to pozna tudi na rezultatih. Prejela sem že vrsto priznanj. Še posebej sem bila letos vesela prvega mesta na mednarodnem tekmovanju mladih instrumentalistov v ita- lijanskem Vidmu. Poleg violine še plešem balet. Zelo rada priha- jam na poletne šole, ker veliko individualno vadimo. Ptuj je zelo prijetno staro mesto in se rada vračam. Zelo si želim, da bi zaigrala na grajskem dvorišču. Še bom prišla ..." Daša Savič, 11 let, Ptuj: "Vio- lino igram drugo leto in zelo sem vesela, da sem lahko sode- lovala v tej šoli. Veliko vadimo in profesor nam pokaže, kako lahko iz violine izvabimo žametne tone. V teh dnevih smo postali tudi dobri prijatelji." Tomaž Černe, 11 let. Nova Gorica: "Violino sem spoznal v vrtcu, ko smo imeli koncert. Tako sem se navdušil, da sem želel igrati ta instrument. Oče in mama sta hotela, da igram harmoniko ali kakšen drugi instrument, jaz pa sem vztrajal pri violini. Veliko vadim, poleg tega pa še plavam in počnem druge stvari. Ta instrument zelo lepo zveni, če veliko vadiš, če pa ne, lahko 'škripa' in takrat mi je manj lepo. V teh delavnicah mi je všeč, ker je profesor zelo pri- jazen in nam pokaže tudi veliko novih stvari. Še posebej rad se povzpnem na grajski grič in gle- dam mesto Ptuj. Če bo pri- hodnje leto delavnica, se bom vrnil." Barbara Šen veter, 11 let, Ptuj: "Zelo sem zadovoljna, da sem lahko vadila pri tako priz- nanem profesorju. Dnevno va- dim po tri ure, zdaj v tem času pa sem vadila še več. V poletni šoli si tudi izmenjamo izkušnje in se pogovarjamo o skladatel- jih. Še posebej je zanimivo, da nekatere skladbe čeških sklada- teljev lahko prvič igramo prav tukaj v teh dneh. Ker obe s sta- rejšo sestro igrava violino, včasih tudi skupaj vadiva." Nataša Veljak, 8 let, Reka: "Dneve na Ptuju sem zelo lepo preživela, saj je v šoli zelo prijet- no in domače vzdušje. Med sabo smo veliki prijatelji in veliko se naučimo. Profesor nam pokaže male 'skrivnosti' pri igranju in to mi zelo koristi. Če bo možnost, bom še prišla." Tekst in fotografije: Marija Slodnjak PTUJ / A. TAYLOR IN P. LOVŠIN NA PTUJSKEM GRADU Čutni Allan Tavlorna Ptuju v nedeljo ob 21. uri bo na ptujskem gradu koncert AUana Taylorja in Petra Lovšina. Če bo vreme slabo, bo koncert v palaciju ptujskega gradu. Allan Taylor velja za enega na- jbolj literarnih in čutnih so- dobnih avtorjev besedil in glas- be. Raziskuje kompleksnejše teme. Ni najplodovitejši avtor, vendar pomanjkanje kvantitete nadomešča z nenehno kvaliteto svojih pesmi. Tudi mednarodno je priznan kot pisec pesmi. Še bolj pa si je utrdil svoj ugled v zadnjih letih, ko je nastopal na vseh najvažnejših festivalih po Evropi. Za album The Traveller (Popotnik) je prejel priznanje za najboljši album v Evropi na Grand Pnx du Disque de Mont- reux. Je velik individualist, v zadnjem času pa dela s svojim sinom Barnabyjem. Njegove pesmi so napisane kot slike s po- tovanj. Je dober opazovalec in vse zgodbe se odražajo v njego- vih pesmih. Od leta 1971 je izdal 22 CD plošč. Njegove pesmi iz- vajajo številni avtorji po Evropi in Ameriki, med njimi tudi priz- nana Nana Mauskouri. Ta me- sec je sodeloval tudi na medna- rodnem festivalu v Zagrebu, v Northemu v Italiji pa bo koncer- tiral s slovitim Davidom Cros- byjem. V Sloveniji bo nastopil na Bledu in na Ptuju. Ptujski nastop je brezplačen, saj ga Ptujčanom poklanja Talum Kidričevo. MS Info - glasbene novice! Info - kviz Gotovo veste, kdo je na sliki. Izrežite glasovnico, vpišite odgovor, in če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Mer- kurja Ptuj podarili zgoščenko. Da je bil pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Janez Zmazek - Žan, je ugotovila Francka Plohi, Formin 18, Gorišnica. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Uredništvo Tednika, p.p. 95, 2250 Ptuj. Rok: četrtek, 23. julya. Prijatelji me otjčasno opozori- jo, da v teh člankih najdejo pre- več neznanih glasbenih imen. Moja streteglja je pač usmerje- na k čim širšemu spoznavanju novih glasbenikov, ki so v ne- kem obdobju izdali dobro pe- sem. Trije veliki tenoristi Jose Carreras, Placido Domingo in Luciano Pa- varotti so s svojim koncertom na Champ-de-Marsu pred Eifiovim stolpom dali svoj pečat svetovne- mu prvenstvu v nogometu. Trije veliki so prvič skupaj zapeli leta 1990 v Rimu in drugič leta 1994 v Los Angelesu. Pred osmimi leti so izdali prvo skupno malo ploščo Nessun Dorma in do se- daj so posneli dva skupinska al- buma ter ju prodali kar v 23 mili- jonih prinnerkov. Njihov koncert je bil pravi balzam za ušesa, trije tenoristi pa so pod taktirko diri- genta Jamesa Levinea pripravili popevko YOU'LL NEVER WALK ALONE ))()K)K)K ki je zelo znana nogometna himna. Britansko zasedbo JAMIR(X)UAI sestavljajo Jay K., Stuart Zender, Derrick MacKenzie in Simon Kizz. Zasedba JAMIROGUAI goji neke vrste mešanico med funk in jazz glasbo ter predstavlja tipično no- vost z naslovom DEEPER UN- DERGROUND ^Mb^ ki jo najde- te na filmskem albumu Godzilla. Nova zvezda ameriške r'n'b, soul in rap scene pevka OUEEN PEN je sceno razgibala s komadom Ali My Love. Mlada OUEEN prisega na natančne ter melodične konna- de in tokrat se je potrudila v sijajni priredbi ITS TRUE ttn ki je sodobna priredba klasike True skupine Spandau Ballet. James Smith je pravo inne ame- riškega raperja LL COOL J.-a, ki j seje rodil 16. avgusta 1968. Izre- den rap duet sta DR. DRE & LL COOL J. in njun novi koma ZOOM ^iBMf bo postal prava kla- sika rapa. Ameriška rap skupina BUSTA RHVMES je naredila pravi prepih s komadom Turn It up / Fire It up. Ameriška pevka ERVKAH BADU pa je letos dobila grammyja kot najboljša novinka za album Ba- duizem. Zanimiva kombinacija BUSTA RHVMES & ERVKAN BADU se trudita v mfedlem koma- du ONE # z albuma Disaster Strikers. PRINCE nadaljuje svojo glasbe- no pot pod imenom THE ARTIST in prav te dni se je na policah s ploščami pojavil njegov novi al- bum z naslovom New Power Soul. Veliki mojster THE ARTIST se je zares izkazal v fenomenalni soul baladi THE ONE )K)K)K)K)K Švedski kvartet ACE OF BASE ima tele hite: AH That She Wants, Happy Nation, VVheal of Fortune, The Sign, Living in Danger, Beau- tiful Life, Lucky Love, Life Is a Flovver... Posebej v ZDA so ACE OF BASE predstavili dober pop komad CRUEL SUMMER )K)K)K))c, ki je priredba znanega hita tria Bananarama. Avstralski duet SAVAGE GAR- DEN še vlada na nekaterih lestvi- cah s skladbo Truly Madly Deep- ly. SAVAGE GARDEN se vračata na ameriško lestvico z znano skladbo TO THE MOON AND BACK )K)lc)K)K, v kateri je na novo posnet vokalni del. >>> Kanadski band COWBOY JUNKI- ES nastopa v postavi Alan Anton, Michael, Peter in MargoTimmins. Lani je band nastopil v ljubljanski hali Tivoli in navdušil več kot pet tisoč poslušalcev. COWBOY JUNKIES izvajajo žalostno glas- bo in svojo melanholičnost kažejo v pesmi MILES FROM OUR HOME. Britanska skupina THE VERVE je svoj hit Bittersvveet Symphony prodala družbi Nike. Izredni THE VERVE v drugo izdajajo tipično baladoSONNET ttttzmulti- platinastega albuma Urban Hy- mes. Zaključek pa tokrat posvečam bolj ali manj znanim britanskim izvajalcem, ki predstavljajo svoje neodvisne ali indie ročk novosti: Sunday - SONIC VOUTH, Legacy - MANSUM, Play That Funky Mu- sic - THUNDER, 4 Big Speakers - VVHALE, Black White - ASIA DUB FOUNDATION, A Change of He- art - BERNARD BUTTLER, Can't See Me - lAN BROVVN, Lolita - JACK, Sorber - DRUGSTORE, The Fan - THE FANS, Personal Feeling - AUDIOVVEB, Love Unli- mited - FUN LOVIN'CRIMINALS, When in Rome (Do the Jerk) - ROCKET FROM THE CRVPT... DavM Breznik Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večernem sporedu radia Ptuj. POPULARNIH 1Q 1. Ghetto Supastar ^ -PRASMICHEL&OLD DIRTY BASTARD ^ MYA 2. lmmortality - CELINE DION & BEE GEES 3. The Boy is Mine - BRANDY & MONICA 4. La Copa de la Vida - RICKV MARTIN a Viva Forever - SPICE GIRLS 6. Horny - MOUSSE T. vs HOP- N'JUICE 7. Let the Music IHeal Your Soul - BRAVO ALL STARŠ 8. Save Tonight - EAGLE EYE-CHERRY 9. Go Deep - JANET JACKSON 10. Carnaval de Pariš - DARIO G. c^Madi dopisniki MOJA PRVA VOŽNJA S KOLESOM že dolgo je tega, kar sem se prvič peljala s kolesom. Bilo je pri babici. Dobila sem neko sta- ro kolo od bratranca in z očetom sva se odpravila na vožnjo. Vse skupaj je bilo zelo zapleteno. Peljati sem se morala ves čas po desni strani ceste, gledati sem morala naprej in še paziti, da sem se sploh obdržala na kolesu. Umikala sem se pri vsakem večjem kamnu, ker se mi je zde- lo, da s ene bom pripeljala čezenj. Najina vožnja je tako le j počasi napredovala. In ko sva končno pripeljala na cilj, sem si komaj oddahnila. Spoznala sem, da bom morala še veliko storiti, da bo moja vožnja s kolesom postala dobra. Katja Bedrač, 3. a, OS Ljudski vrt SREČANJE S POLICISTOM Nekega dne smo se otroci iz blo- ka vozili s kolesi. Dirjali smo okrog blokov. Na cesto pa si ni- smo upali. Ko smo se peljali pred naš blok, je tam stal polici- ski avto. V njem je sedel mlad policist. Nekaj časa nas je opazo- val, nato je stopil iz avta in nas poklical k sebi. Vsi smo se pri- peljali s kolesi do njega. Začel nam je pojasnjevati, kako imamo kolesa pomanjkljivo opremljena. Na vsakem je kaj manjkalo. Mi tega nismo vedeli. Razložil nam je, da vsak del kolesa prispeva k naši varnosti. Bili smo pa tudi vsi brez čelad. Razložil nam je, kako zelo se lahko poškodujemo brez nje. Da bi veliko otrok lahko ostalo živih, če bi nosili čelade. Opomnil nas je, da s ko- lesi ne smemo na cesto, dokler ne naredimo izpitov. Obljubili smo mu, da bodo naši očetje po- pravili kolesa. Mi pa se bomo vo- zili s čeladami in bomo previdni na cesti. Pia Štrucl, 3. a, OS Ljudski vrt STRAHOPETNI IN POGUMNI FAZAN živela sta dva fazana, ki sta se vsako jutro in zvečer srečala na isti njivi. Tako sta zajtrkovala v nedeljskem jutru in klepetala, kaj bo kateri počel do večera. Kar naenkrat zaslišita v daljavi glasen pok. Prvi fazan, ki je bil bolj straho- peten, pravi: "To je pok puške. Lovci prihajajo! Skrijva se!" "Ne bodi strahopetec, saj ne bodo prišli na najino njivo. Da- nes ne lovijo fazanov, temveč li- sice," ga pomiri drugi fazan. In tako sta naprej zajtrkovala na svoji njivi. V trenutku pa se pred njima prikaže lovski pes, ki je na ves glas kričal: "Gospodar, tukaj sta dva fazana! Pridi in ustreli ju!" Strahopetni fazan je zavpil: "Po- begniva, drugače naju bo lovec ustrelil!" Drugi, pogumni fazan pa se je obrnil proti psu in mu dejal: "Kaj lajaš, ali ne veš, da lovci danes lovijo lisice in ne fa- zanov?" In ker je bil prepričan, da lovci ne streljajo fazanov, se je mirno hranil in brezskrbno te- kal po njivi. Kar naenkrat je v desnem krilu začutil pekočo bolečino, ki mu jo je zadal strel iz puške. Ker ni mogel poleteti, je tekel z njive v grmovje, da bi se skril. Bil je prepočasen, zato ga je pes z lahkoto ulovil. Zgra- bil ga je z ostrimi zobmi in ga odnesel do lovca. Strahopetni fazan, ki je opazoval smrt svojega prijatelja izza od- daljenega drevesa, si je mislil: "Bolje je biti strahopetec kot pa pogumnež in bolje zaupati svoje- mu občutku, pa bi še se naprej lahko srečevala na najini njivi. Nina Kolarič, 6. a, OŠ Mladika KONČNO SMO ZMAGALI Ko vstopite v našo prijazno šolo, se vašim očem takoj nastavi veli- ka zobna ščetka. To je seveda JORDANOVA zelena ščetka, ki je že kar nekaj časa na naši šoli. Je nagrada za najlepše umite zobe v ptujski občini. Že v prvem razredu smo se pričeli srečevati z medicinsko sestro, ki je prihajala v vse razre- de naše in drugih šol. Ko smo jo zagledali, smo si znali neverjet- no dobro čistiti zobe z jezikom, po glavah pa so nam tavale mis- li: "Imam dovolj umite zobe?" in "Kaj če pa nimam...?" Odgovor smo vedeli. Velik, grd minus, ki ni prav nič lepo izgledal na pla- katu z našimi imeni. Pravzaprav je (in še vedno) pomeni pravo sramoto za tistega. In tako smo še bolj pritisnili na ščetke - vsaj moja je bila zanič dvakrat prej kot prejšnje. S ščetkami smo odplavali skozi čas. Prispeli smo do sedmega razreda. In končno je napočil tudi naš čas. Zmagali smo. Naj- boljši na šoli. Zdaj je morala naša tričlanska ekipa v Ljublja- no. A kdo bo šel? Najprej prosto- voljci, nato pa glasovanje. In kako je bilo v Ljubljani? Srečkoviči, to smo: Primož, Jure, Damijan. Predstavljamo sedmi razred in našo šolo na poti v Ljubljano. Vožnja je bila zelo dolga in naporna. Končno smo prispeli. Sprva smo mislili, da bo dan brezvezen. Ampak malo za tem, ko smo dobili malico in ve- liko žvečilnih gumijev, je posta- jalo vse zanimivejše. Prireditev je bila v hali Tivoli. Kmalu za tem so na oder prišli Čuki in vedno zabavni Sašo Hribar. Na koncu pa so še nastopali akro- batska skupina Žabe. Dan je hi- tro in lepo minil. Tako je torej z našimi zobmi - čistimi. Ker pa so čisti zobje ve- lik del zdravja, smo se letos priključili k projektu Zdrav ašola. Rezultat tega je ekološki otok ob šoli, ekološke table z vzpodbudnimi besedili o pome- nu čiste narave pa smo tako ime- li že prej. V projekt pa spada tudi dodatna higiena, zaradi česar smo v vse učilnice namestili mil- nike in papirnate brisače. Kljub temu da je naša šola mala, brez telovadnice, je dobra (zelo dobra) v mnogih rečeh. Tako so naša dobra stran tudi številni projekti in rezultati iz tekmo- vanj. Eno izmed njih je tudi to za zdrave, lepe in čiste zobe. Adela Vaupotič, 7. r., Damjan Kaučevič, 7. r., Peter Bohinc, 8.a, OŠ Olge Meglic Timotej Potočnik, 8.c, OŠ Olge Meglic LUJZEK Dober den vsoki den! Piše se nedela, 12. julija. Tak dež gre, ke se od zemlje kadi. Provo mokro poletje, dež na dež in toča na točo. Kam pluvlemo, bi se človik vproša. Pšenico bi mo- gli žeti, trovo kositi, v gorici škropiti in še marsikaj drugega nareti, pa nas fort naprej dež zalivle. Pri nas že razmišlamo, da bi ime našega Suhega brega spremenili v Mokri breg. Naš sosid Juža je že predlaga, da bi lehko bija tudi Pužov breg, saj nas letos poleg deža tudi puži napodajo. Ne samo tisti, ki si hiše kre sebe nosijo in maj o rešeni stanovanjski problem, pač pa tudi tisti ta rdeči brez hišic, ki požerejo vse, ke jim pride med zobe. Eni provijo, ke so toti puži ostonek prejšnjega rdečega sistema, jaz pa mislin, da so mešanci vseh režimov in političnih strank, ki se glih tak kak puži slinijo in vse, kaj je užitnega, požerejo. Niben strup več ne škodi in so se čista prilagodil novemi političnemi sistemi pod geslom Vzemi in požeri vse, kaj ti živkje ponuja. Pa si rajši kaj boj užitnega pogučimo. Včeraj sma bla z Mico rm Polenšaki na prozniki žetve in kruha. Moren rečti, da so domoči turisti lepo, dišečo in vabečo razstavo kruha in pogoč pripravili. Tak je dišalo po celem Polenšaki, kak da bi človik v kokšni pekarni ali pa slaščičarni bija. Škoda, da je prireditev dež zajebova že v soboto, še boj pa v nedelo. "Le predi, dekle, predi, prav tanko nit naredi," so zapele in skolovrati basirale domoče pre- dice. Spuna sen se mlodih let, gdo smo pri hiši še kolovrat meli in so v zimskih večerih žen- ske predle lanene niti. Ker pri koči te še neje bilo elektrike, smo si svetli s petrolejkami, svečami ali pa s treskami. Zajje pač vse drgačik. Kolovrati so vtihnoli, petrolejke so električne žarnice zamejale, izdelke iz lanu pa vuna in sintetike. Cajti se pač spremljajo in Udje z njimi. Ja, še to vam moren povedati, da pa spomini vseeno ostajajo in lepo jih je oživeti. Pa smo na kunci. Nega več papira. Ostale so samo še lepe želje, da bi se fajn meli. Vas pozdrovla LUJZEK fEDNIK - Četrtek, 16. julij 1998 25 POStOVMA IN DRUGA SPOROČILA podlagi 39. in 43. člena Zakona urejanju naselij in drugih posegov ° prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 29/86, Uradni list RS, št. ^6/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) in j9. člena Statuta Občine Videm /^jradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95, 23/97) je Občinski svet Občine Videm na seji dne 13. 7. [998 sprejel ODLOK o SPREMEMBAH IN DO- POLNITVAH ODLOKA O SPREJEMU PROSTORSKO UREDITVENIH POGOJEV ZA OBMOČJE OBČINE pTUJ IZVEN MESTA PTUJ I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V odloku o prostorskih ureditve- nih pogojih za območje občine Ptuj izven mesta Ptuj (Uradni vesmik občin Ormož in Ptuj, št. 20/92,22/93, 26/94) se za območje Občine Videm spremeni naslov odloka tako, da gla- si: Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Videm. 2. člen SprejmEjo se Spremembe in do- polnitve prostorskih ureditvenih po- gojev za območje Občine Videm (v nadaljnjem besedilu Spremembe PUP), ki jih je februarja 1998 izdela- la ZEU - Družba za načrtovanje in inženiring Murska Sobota pod št. projekta 7/97-PUP/PT. 3. člen S Spremembami PUP-a se spreme- nijo in dopolnijo prostorski ure- diivnei pogoji za območje Občine Videm (v nadaljnjem besedilu PUP). Spremembe in dopolnitve prostor- skih ureditvenih pogojev za območje Občine Videm so v skladu s spre- membami in dopolnitvami prostor- skih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Videm, dopolnjene- ga v letu 1996 (Uradni list RS, št. 57/97). 4. člen Spremembe PUP-a vsebujejo tek- stualni del in grafične priloge v me- rilu 1:50000 in 1:5000, ki se nanašajo na: - spremembe in dopolnitve pros- torskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine - spremembe in dopolnitve meril in pogojev za posege v prostor. Sestavni del Spremembe PUP-a so tudi ta odlok ter soglasja pristojnih organov, ustanov in podjetij. 5. člen S tem odlokom se določajo splošne določbe Spremembe PUP-a, spre- membe in dopolnitve odloka o spre- jemu PUP-a ter končne določbe. II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA O SPREJEMU PUP-a 6. člen V točki f) 5. člena se na koncu prve- ga stavka doda: "ter območje ribnika v Doleni". V točki f) 5. člena se za zadnjim od- stavkom dodata nova odstavka, ki glasita: "Športu in rekreaciji se namenita rekreacijska cona v Zg. Leskovcu in območje rekreacijske cone ob šoli v Vidmu. Severni del rekreacijske cone ob šoli v Vidmu in območje re- kreacijske cone ob Polskavi v Tržcu se namenita dvonamenski rabi za šport-rekreacijo in kmetijstvo. Območje nekdanje gramoznice v Tržcu (ureditveno območje z oznako P 18-R3) se nameni za rekreacijsko in turistično rabo, ki mora biti uskla- jena z naravovarstveno fiinkcijo območja." 7. člen Prvi in drugi odstavek 6. člena se spremenita tako, da glasita: "Na zemljiščih, opredeljenih z družbenim planom občine (v na- daljnjem besedilu DP) kot kmetijska zemljišča, to je na 1. in 2. območjih kmetijskih zemljišč, se dopušča: - obnova in vzdrževanje melioracij- skih sistemov - obnova in vzdrževanje infrastruk- turnih objektov in naprav - gradnje infrastrukturnih objek- tov in naprav, opredeljenih z DP - gradnja objektov za urejanje vod- nega režima z namenom, da se zago- tovijo obramba pred poplavami in erozijo, varstvo vodnih količin in za- log, varstvo kakovosti voda in vzdrževanje naravnih vodotokov, če je tako opredeljeno z družbenim pla- nom občine - melioracije kmetijskih zemljišč, opredeljene z DP, in manjše melio- racije kmenjskih zemljišč vehkosu do 5 ha - obnova in vzdrževanje ribnikov in ribogojnic - dela, povezana s posegi na so- sednjih zemljiščih z drugo namen- sko rabo, po katerih je mogoče takoj vzpostaviu prvotno stanje - ureditev obor za živino in divjad - ureditev utrjenih površin za po- trebe kmetijske proizvodnje. Pomožni objekti se dopuščajo gra- diti v območjih stavbnih zemljišč, opredeljenih z DP, čebelnjaki, rast- linjaki, leseni kozolci, ograje pašni- kov ter ograje za zaščito pred divjad- jo pa se dopuščajo graditi tudi na 1. in 2. območjih kmetijskih zemljišč. Na 2. območju kmeujskih zemljišč se dopušča tudi obnova in vzdrževanje stanovanjskih in drugih objektov." Zadnji odstavek 6. člena se spreme- ni tako, da glasi: "Gradnje, navedena pod četrto ali- neo 1. odstavka tega člena (gradnja objektov za urejanje vodnega režima), se dopuščajo pod pogojem, da z njimi soglašata pristojna institu- cija za varstvo naravne in kulturne dediščine ter Uprava za varstvo nara- ve pri Ministrstvu za okolje in pros- tor. Dela na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih, povezana s posegi na so- sednjih zemljiščih z drugo namen- sko rabo, ki bi lahko povzročila večjo motnjo pri osnovni izrabi kmetij- skih in gozdnih zemljišč, se dopuščajo pod pogojem, da z njimi soglaša pristojna institucija za varst- vo naravne in kulturne dediščine." 8. člen Drugi odstavek 10. člena se izvza- me in se nadomesti z novima odstav- koma, ki glasitaf "Na spomenikih naravne dediščine in posege v nepos- redni okolici, ki so zavarovani z ustreznim odlokom in kot planska kategorija - krajinski parki, je po- trebno predhodno pridobiti soglasje pristojne spomeniške službe. Na območjih, ki imajo lasmost značilne kulturne krajine in dediščine, za območja v okohci zava- rovanih kulturnih spomenikov in za posege na zavarovanih spomenikih, si je potrebno pridobiti soglasje pris- tojne službe za kulturno dediščino." 9. člen V prvem odstavku 11. člena se na koncu naštetih območij doda še: "in v območju ribnika v Doleni". Za zadnjim odstavkom 11. člena se do- data nova odstavka, ki glasita: "V območju rekreacijskih con v Zg. Leskovcu in ob šoli v Vidmu se dopuščajo posegi za potrebe rekrea- cije in športa. V območju dvonamen- ske rabe za šport-rekreacijo in kme- tijstvo ob Polskavi v Tržcu in ob šoli v Vidmu se dopušča urejanje, obno- va in vzdrževanje površin za šport in rekreacijo v takem obsegu, da je zemljišča po prenehanju špormo-re- kreativne namembnosti možno upo- rabiti kot kmetijska zemljišča. Gradnja objektov za potrebe športa in rekreacije se v območju dvona- menske rabe dopušča po predhodni opredelitvi lokacije v družbenem planu. V območju nekdanje gramoznice v Tržcu (ureditveno območje z oznako P18-R3), se dopuščajo posegi za po- trebe rekracije in turizma, ki so us- klajeni z naravovarstveno hinkcijo območja. K vsem posegom v prostor na območju nekdanje gramoznice v Tržcu mora biti pridobljeno soglasje pristojne institucije za varstvo na- ravne in kulturne dediščine." 10. člen V drugi točki 12. člena se za prvim odstavkom vstavi nov odstavek, ki glasi: "V območju gramoznice v Lan- covi vasi, ki se nahaja severozahodno od rekreacijske cone v nekdanji gra- moznici v Tržcu, se dopuščajo pose- gi, opredeljeni v prvi ahnei prejšnje- ga odstavka, in sanacijski posegi v kmetijske površine." 11. člen V 28. členu se izraz "občinska stro- kovna komisija za urejanje prostora" nadomesti z izrazom "služba mestne- ga arhitekta". 12. člen V ilustrativni prilogi na koncu od- loka o sprejemu prostorskih uredit- venih pogojev za območje občine Ptuj izven mesta Ptuj se v točki L, ki podaja pregled ureditvenih območij, za katera se z družbenim planom predvideva izdelava prostorskih iz- vedbenih načrtov, uvedejo naslednje spremembe: - v naslovu točke II. se besedilo "dopolnjenim 1991" nadomesti z be- sedilom "dopolnjenim 1996" - za 21. točko se doda 22. točka, ki glasi: "22. Ureditveno območje magi- stralne ceste Hajdina - Ormož, LN" lil. KONČNE DOLOČBE 13. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. 14. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Tedniku. Številka: 3S2-1/90-5 Dne: 13. 7.1998 Predsednik Občinskega sveta Občine Videm Friderik Bračič, s.r. PODJETJE MASCOM, d.o.o., Sokolska 45, Maribor - Studenci zaposli za nedoločen čas večje število varilcev CO2 z izkušnjami za delo v okolici PTUJA. Kontaktna oseba je g. Urleb, ^ (062) 102-311 in 104 379. □ FASADA DEMIT PLUS - investicija, ki prinaša visoke obresti Material z izvedbo (postavitev našega gradbenega odra): * toplotna izolacijska fasadna obloga (5 cm) * zaključni sloj (barvni) * 10 let garancije (TIM Laško) Akcija v mesecu juliju - cena samo 3.400 SIT! Nudimo ves gradbeni material (opeka, cement, kritina ...). UGODNI KREDITI do 3 let (od TOM + 0% do TOM -f- 6,5%) (za 150 m^ fasade je mesečni obrok 18.500 SIT - 36 mesecev). PROGRAS, d.o.o., Kirbiševih 55, 2204 Miklavž, o 062 695-050.qL 26 četrtek, 16. julij 1998 - TEDNIK POStOVHA SPOROČILA fCDNIK - Četrtek, 16. julij 1998 061ASI IN OBJAVE 27 ORMOŽ / TABOR MLADIH RIBIČEV Na poti prijatellstva in čiste narave Na tekmovanju so bili vsi zatopljeni v delo Minuli teden je v Ormožu pri ribniku ob žagi potekal 21. tabor mladih ribičev Ribiške zveze Slovenije. Organizator je bila domača ribiška dužina iz Ormoža, vodja tabora pa Marko JančaE Zbralo se je 55 ribičev in tri ribičinje iz de- vetih ribiških zvez iz vse Slovenije. Udeleženci so bili stari od 12 do 16 let, dva pa sta v teh dneh praznovala tudi rojstni dan. S taborom so bili zadovoljni tako organizator- ji kot tudi otroci, ki so odšli domov bogatejši za pridoblje- no ribiško znanje in nova prijateljstva. "Ebor je potelcal na prostem, udeleženci so spali v šotorih ob ribiškem domu, za prehrano in higieno pa je bilo poskrbljeno pod streho ribiškega doma. Or- ganizatorji so se morali kar precej potruditi in dobro pripra- viti, saj je bilo vreme ves čas ta- bora muhasto. Na srečo se je vse dobro končalo, imeli pa so vse pripravljeno, če bi začeli šotori zamakati. Otrokom so poleg ri- barjenja, ki je bilo osrednja za- poslitcN; pripravili še številne druge aktivnosti. Ker je tabor potekal pad geslom Na poti pri- jateljstva in čiste narave, so na- menili pozornost predavanjem na temo varovanja narave, o načinih ribolova ter o primer- nem in zaželenem obnašanju ob vodi. Mladi ribiči so se veliko potepali tudi po izletih v bližnji okolici, kjer so si ogledali jezero hidroelektrarne \&raždin, čistil- ni kompleks lagun in spoznali pomembnejše ptice, ki bivajo na tem območju. Odpravili so se v Savce , kjer so si ogledali ribnik in nasade jabolk in jagod, obis- kali so tudi vinsko cesto in neka- tere tovarne ter vinsko klet. Pomerili so se tudi v različnih športnih tekmovanjih in ribolo- vu s plovcem in tekmovanju v castingu v suhih disciplinah. Pri tem tekmovanju tekmovalci mečejo obtežilnik v tarčo. 1k- movati je mogoče na dva načina - obtežilniki se mečejo v pet tarč, ki so oddaljene od 10 do 18 met- rov 'Ekmovalec v vsako tarčo meče dve seriji po dva meta. V večjo tarčo pa se meče iz različnih položajev in oddalje- nosti. Dan pred zaključkom ta- bora so se pomerili še v kla- sičnem ribolovu s plovcem. Mla- di ribiči so bili pri svojem delu zelo zavzeti in vsak je imel svoj načrt, kako spraviti na suho čim več rib. Ekipno so v vseh disciplinah slavili ribiči zveze ribiških družin Gorenjske, ki so se uvrstili pred mlade ribiče Po- murja in Maribora. Med posa- mezniki pa je bila absolutna prvakinja Martina Dežman iz gorenjske zveze, ki je osvojila vse tri naslove. V castingu je bil drugi Armin Vod(pivec, tretji pa Aleš Pahor Pri ribolovu s plo- vcem je drugo mesto zasedel 'Bmi Kostric, tretje pa Aleš Pa- hoi; v kombinaciji castinga in ri- bolova s plovcem pa sta mlada ribiča uvrstitvi le zamenjala - Pa- hor je bil drugi, Kostric pa tretji. Med ulovom so prevladovali ostriži, nekaj je bilo androg. rdečeok, ušlo jim je nekaj krapoy najbolj pa so bili ponosni na ščuke. Tadi dekleta so bila zelo spretna in natikanju črvičkov na trnek se niso zmrdovala, čeprav mi je ena zaupala, da je v začetku mokarje prijemala s pinceto. Udeležence sem povprašala po njihovi dosedanji ribiški karieri. Bili so kar odkritosrčni in ribiškega pretiravanja se bodo morali še naučiti. Povedali so naslednje: Robert Krapše, 12 let, Pečke: "Ti mi je zelo všeč, ribe prijema- jo. Ribič sem že štiri leta, za ri- barjenje pa me je navdušil oče. Najlepše je, ko uloviš ribo." Blaž Butola, Vhzenica: "Spoznal sem veliko novih prija- teljev Če hočem uloviti čim več rib, jih najprej privabim s hrano. Najraje lovim krape, ti prijemajo na koruzo." Simon Pire, 13 let, iz Krškega: "Ribič sem že šest let. Moj na- jvečji ulov je bil tolstolobik, ko- liko je tehtal, pa ne vem. Naj- lepše je, ko se riba ujame na trnek." Uroš Vitkovič, 14 let, iz Ljubl- jane: "Ribič sem od januarja le- tos. Navdušil me je oče. Na barju imamo veliko krapov in ti so mi predvsem všeč. Nazadnje sem ulovil ščuko, ki je prijela na ostriža." Denis iz Ljubljane: "Za ribičijo sem se navdušil sam, čeprav imam prijatelja, ki je tudi ribič. Nabolj si želim, da prime velika riba. Ni res, da bi moral biti pri ribarjenju tiho, lahko se pogovarjaš, samo eni pravijo, da te riba sliši, ko hodiš." David Fučka, 13 let, iz Vipave: "Ribič sem že šest let. Moja na- jvečja trofeja je dva kilograma in pol težka soška postrv Najokus- nejše ribe so soške postrvi in šarenke." Spommki reli Puhovega kluba a Liutomera Mestna občina Ptuj in Puhov klub iz Ljutomera vabita vse ljubitelje starih vozil, da se pridružijo vsem ude- ležencem Spominskega relija Puhovega kluba, ki se bodo v soboto, 18. julija, ob 14.30 uri na Puhovih vo- zilih pripeljali na dvorišče podjetja PETOVIA AVTO na Ormoški cesti v Ptuju. Voznike Puhovih vozil, ki se bodo na Ptuju ustavili potem, ko bodo prevozili pot od Ljutomera in Juršincev do Ptuja, bo na prizorišču pozdravil in nagovoril župan Mestne občine Ptuj Mi- roslav Luci. Vsem ljubiteljem starih vozil bo v času pos- tanka omogočeno fotografiranje na starih vozilih. Kulturni križem kražem PTUJ - FESTIVAL POETOVlO • 17. julija ob 20. uri na Slov. trgu in v Prešernovi: Nina Meško, Gregor Kamnikar - plesna predstava; ob 23. url: Jedermanišče - koncert Ne- bojša Pop-Tasiča (kitara) in Branka Rozmana (harmoni- ka); v dominik. samostanu ob 21. uri: A. Strindberg Gospo- dična Julija, predstava Mrtve- ga gledališča Maribor in gle- dališča Gavella Zagreb; 18. ju- lija na Slov. trgu in v Prešerno- vi ob 21. uri: gledališka predstava Jest idiot Gledališča Bohinjska Bistrica; ob 22. url: lit. večer Andraža Poliča, Pri- moža Pirnata in Ivana Brača; ob 22.30: koncert avtorske glasbe Tomaža Groma (kont- rabas in somler); 20. julija na Slov. trgu in v Prešernovi ob 20. url: ulična predstava Telo je lepo v produkciji Schmrtz te- atra Zagreb; ob 21. uri: kon- cert Schmrtz teatra; ob 22.30: glasbena improvizacija Andraža Poliča (saz in kitara) Od Istanbula do Ptuja; 21. juli- ja na Slov. trgu in v Prešernovi ob 18.30: literarni večer - E. Fi- lipčič: Suženj akcije (Kralj Pe- ter V.) - tragedija; ob 23. uri: koncert etno tria Decelbration; ob 21. url na dvorišču mino- ritskega samostana: mono- drama Z. Sokoloviča Cabares, cabarei; 22. julija na Slov. trgu in v Prešernovi ob 19. uri: lit. večer z D. Zajcem; ob 21. uri: kantavtorski večer Ksenije Jus in Andreja Žela (harmonika); ob 23. uri: koncert avtorske glasbe D. Mlinarca; 23. julija na Slov. trgu in v Prešernovi ob 21. url: gledališka predsta- va Drame SNG Maribor - E. Al- bee: Zoo; ob 22.30: koncert Vaška Atanovskega (sakso- fon) in Milana Stergulca (kita- ra); 24. julija na dvorišču do- minikanskega samostana: premiera gledališke predstave N. Pop-Tasiča Mali raj v pro- dukciji Mertvega gledališča Maribor, Društva umetnikov in ustvarjalcev Ptuj ter Drame SNG Maribor; ob 22.30: na Slov. trgu in v Prešernovi gle- dališko-glasbena predstava avtorja D. Harmsa v izvedbi Saša in Irine Guščin ; ob 22.30 koncert Janija Kovačiča; od 17. do 24. julija na Slov. trgu in v Prešernovi: mednarodni multimedialni projekti; od 20. julija do 8. avgusta v starem mestnem jedru: poulična glas- ba dijakov glasbene šole. 24. julija ob 21. uri v refektoriju minoritskega samostana: kon- cert ob 30-letnici tria Lorenz. (Podrobnejši spored je bil ob- javljen v prejšnji številki Tednika.) PTUJ • Zaradi velikega zani- manja publike bo predstava Ovinek na ogled še danes, 16., juth, 17., in v soboto, 18. julija, ob 21. uri na Muzejskem trgu 1 (dominikanski samostan). Rezervacije vstopnic: Gleda- lišče Ruj, tel. 785-900. ORMOŽ • Jutri (v petek) ob 20.30 uri bo v okviru prireditev Ormoškega poletja na grajskem^ dvorišču nastopila skupina Šukar. Njihov reperto- ar temelji,, na romski glasbeni tradiciji. Če bo deževalo, bo koncert v domu kulture. ZAVRH • V nedeljo, 19. julija, ob 14. uri bo na Zavrhu 3. srečanje zdomcev v domovini. Prirejata ga slovensko kultur- no društvo France Prešeren iz Liechtensteina in občina Le- nart v sodelovanju s KS Voličina, TD Rudolf Maister Zavrh in župnijskim uradom svetega Ruperta iz Voličine. Pred mašo na prostem in blo- goslovitvijo praporov lenarških obrtnikov bo koncert pihalne godbe Vevče iz Ljubljane pred lenarškim gasilskim domom. Na Zavrhu bodo posadili spo- minsko lipo, v kulturnem programu pa bo sodelovalo 350 nastopajočih. PTUJ • V nedeljo, 19. julija, ob 21. uri bosta na ptujskem gra- du nastopila Allan Taylor in Pe- ter Lovšin. Če bo slabo vreme, bo koncert v palaciju gradu. KINO PTUJ • Od 14. do 19. ju- lija je ob 21. uri na sporedu film Želim si te, od 17. do 19. julija ob 18.30 pa Mož z želez- no masko. Od 21. do 23. julija je ob 21. uri na sporedu film Divje strasti. ČRNA KRONIKA TOVORNJAK PRED iViOPEDiSTA v torek, 7. julija, ob 16.20 je po lokalni cesti skozi naselje Stojnci 22-letni Aleksander R. iz Maribora vozil tovornjak hladilnik. Pri zavi- janju na levo na regionalno cesto je odvzel prednost 15-letnemu mo- pedistu U.K. iz Medribnika pri Cir- kulanah, ki je pripeljal nasproti. Mladoletni voznik kolesa z motor- jem je trčil v bok tovornjaka, padel in se hudo ranil. MOPEDiSl TRČIL V OSEBNI AVTO Po magistralni cesti od Frama proti Slovenski Bistrici se je v sre- do, 8. julija, ob 15.15 peljal z mo- tornim kolesom Honda 21-letni G. C. s Spodnje Polskave. Pri Zgornji Polskavi je prehiteval kolono vozil. Prevelika hitrost in premajhna po- zornost sta verjetno bila vzrok, da je motorist spregledal osebni avto, ki je iz kolone začel zavijati v levo, vozil pa ga je 47-letni Maksimiljan G. iz Sel pri Polskavi. Motorist se je z nezmanjšano hitrostjo zaletel v osebni avto, padel in se pri tem hudo ranil. 1^ NESREČI POŠKODOVANA UMRLA Pred štirinajstimi dnevi smo poročali o prometni nesreči, ki se je zgodila 26. junija v Tržcu, v njej pa sta bila voznik in njegova sopot- nica Marija Z. iz Ruja hudo ranje- na. Zvedeli smo, da je zaradi pos- ledic hudih poškodb 72-letna Mari- ja Z. iz Ptuja v četrtek, 9. julija, umrla v mariborski bolnišnici. PO PREVOZU V BOLNIŠNICO UIVIRL v petek, 10. julija, nekaj po 15. uri se je 22-letni Dušan B. z Destrnika peljal z motornim kolesom Kavvasa- ki po regionalni cesti proti Trnovski vasi. Ko je pripeljal v desni nep- regledni ovinek, je zaradi neprilago- jene hitrosti treščil v zadnji del to- vornjaka, ki ga je vozil 52-letni Dušan J. iz Ruja. Motorist je po trčenju padel po cestišču in se tako hudo ranil, da je umrl že med pre- vozom v ptujsko bolnišnico. V TRČENJU POŠKODOVANA SLOVAKINJA v soboto, 11. julija, nekaj po pol- noči je po magistralni cesti proti Mariboru vozil osebni avto 40-letni Anton K. iz Ormoža. V naselju Loka je v ostrem in nepreglednem ovin- ku zaradi neprilagojene hitrosti s sprednjim kolesom avtomobila trčil ob betonski podstavek hišne ogra- je. Avto je odbilo na nasprotni vozni pas, po katerem je iz mari- borske smeri vozil osebni avto slo- vaški državljan, 25-letni Martin S. Prišlo je do trčenja, v katerem se je hudo ranila Elena S., sopotnica v slovaškem avtomobilu. UMRL V NESREČI PRI DELU Skupaj z znanci je 47-letni Janez F minuli konec tedna v Levanjcih pri Destrniku rušil zid stare stano- vanjske hiše. Pri delu se je nanj zrušil del zidu. Sodelavci so ga si- cer rešili izpod ruševin, vendar je bil tako hudo poškodovan, da je umrl na kraju nesreče. VLOMILEC IZPRAZNIL MESNICO IN ODPELJAL AVTO v noči na četrtek, 9. julija, je nez- nanec vlomil v mesnico v Cerkven- jaku, last Ivana P.iz Radencev V prodajnih prostorih se je polastil večje količine suhomesnih izdel- kov in tudi svežega mesa. Potem je pretaknil še druge prostore, ob skladiščnih vratih je zagledal avto- mobilske ključe osebnega avtomo- bila Audi karavan, se polastil še avtomobila, vanj naložil nakraderc in se odpeljal v neznano. Policist iščejo modri audi 100 z reg. štev MS 06-665, saj bodo tako prav g&i tovo prišli tudi na sled iznajdljive mu vlomilcu, ki je s svojim dejan- jem lastnika mesnice oškodoval za| dobre tri milijone tolarjev TUDI ŽENSKE ZNAJO RAZGRAJATI ■fc je prejšnji četrtek dokazala 42-letna Darinka Piz Ruja, ki sega je v gostinskem lokalu na Zgorni Hajdini precej "nacedila", potem pa se je začela dreti in razgrajati. Po klicati so morali policiste, ki sostro kovno ugotovili, da je pod vplivoir maliganov, in ker ni hotela neha! razgrajati, so jo pospremili v svoje vozilo in odpeljali na brezplačno prenočevanje do iztreznitve. TRČIL PRI PREHITEVANJU v petek, 10. julija, okoli 18. ure je po cesti od Lenarta proti Porčičt vozil osebni avto 24-letni Andrej K iz Lenarta. V križišču za Zgornjf Žerjavce je začel prehitevati osebU! avto, ki ga je vozil Zdravko K. iz Maribora, in to v trenutku, ko jets zavijal v levo. Vozili sta trčili, vozni- ka pa sta se pri tem ranila. PADLA ČEZ KRMIIjO KOLESA Skozi naselje Dragovič se je P'' asfaltirani lokalni cesti v petek, 10^ julija, nekaj pred 21. uro peljala- kolesom 36-letna Ida C. iz Juršin cev Spustila se je po klanci' navzdol, na nasutem pesku ji F zdrsnilo in je padla čez krmilo KolS' sa po cestišču ter se hudo ranila RODILE SO - ČESTITAMO-^ Elizabeta Steflič, Tnovska vaj 39/b, Destrnik - dečka; .Manica Plajnšek, Zakl 17, Videm dečka; Simona Dernikovič tvčarieva 19, I'tu) - Marselg' Milena Korpar-Majcen, Bmaž 20, Ormož - dečka; Boja. n.i liiaii, luški \'rh 106, Zavrg - .\\arka; l^riKila Hcrgan, Cij. kovcc 34, Kidričevo - dečka^ Slavica Kiicis, Žahenberska c 3, Rogatec - dečka; Zvezdana Megla, Ormoška 1, Ptuj . Urško; Nataša Prešeren, Sed- lasek 2/a, Podlehnik - Barbaro' Mateja Mere, VelikaVarnica 44 Videm - Davida; Majda Karo' Janežovci 14, Destrnik - jerne' ja; Maja Illupič, Vičava Ptuj - Špelo; Kristina Šiamber- ger, Žeiale 94, Majšperk - dekli, co; Marjana Lukman, Zigrova 6, Ormož - deklico. POROKE V PTUJU: Anton Knietec in Darinka Emeršič, Zgornji Leskovec 16/c; Slavko Koletič, Cesta Jaka Platiše 19, Kranj, in Suzana Dodič, Gol- nik 46; Milan Feguš, Podlehnik 5/d, in Danica Šantl, Cafova ul. 8, Maribor. UMRLI SO: Janez Bedrač, Zagrebška cesta 96, Ptuj, % 1967 -1 27. julija 1998; Barbara Maučec, rojena Berden, Bogoji. na 31,* 1913-t 5. julija 1998; Marija Brlek, rojena Vršič, Gra- jena 8, 1910-t 3. julija 1998; Justina Ribič, rojena Voda, Krčevina pri Ptuju 68, Ptuj, * 1918 - t 5. julija 1998; Jožef Vrhovšek, Zagrebška c. 30, Ptuj, * 1914 - t 3. julija 1998; Danica Podgoršek, rojena Potočnik, Ul. 25. maja 4, Ptuj, t 1955 - t 5. julija 1998; Marija Štern, rojena Kos, Fram 44, % 1917 - t 7. julija 1998; Helena Zorko, rojena Langus, Langu- sova ul. 18, Ptuj, * 1908 - t 8, julija 1998; Franc Črnjavič, Pršetinci 44, '-^i 1918 -1 9. julija 1998.