UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna J. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11 dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj ia praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : ! •• ^ sprejemajo. NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za* Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10'80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1 *80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. . t Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov * .* ob pol 11. dopoldne. IJPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečei. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravniStvo. Nefrankirana ali premalo franldrana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije lista so poštnine proste. ..... — Štev. 338. V Ljubljani, v torek dne 23. julija 1912. Leto II. Počitnice in draginja. Kadar ni mačke pri hiši, imajo miši praz- 111 kadar Je parlament na počitnicah, se y'aaa veseli. Četudi ni avstrijski državni zbor lil .levolucionaren, da bi delal vladi preve-sitnosti, sc vendar živi ugodneje brez tistih , a"‘°K, ki jih povzroča zavest, da je nekdo tikaj, kj jnia pravico kontrolirati in ukazovati, oouisi da se ne poslužuje te pravice. Kadar so Poslanci po letoviščih, lahko godrnjajo časo-j'Sl> lahko protestirajo in kritizirajo ljudje po iiKt takc re(^ ne preglavice mi- Jiir k’ se tolažijo s tem» so njihove list-j e na varnem, dokler ne zapiha sovražni ve-r v zbornici. . Zaradi tega so parlamentarne počitnice rf1. »as navatbuo resnična doba kislih kumar. ajopravičenejše tožbe utihnejo v tem času, ,.*r ijh smatrajo prizadeti krogi itak za brežin n®’ včeš kaj hoš tožil, ko te nihče ne sliši , se nihče ne ozira na tvoje besede? Za ljudi, ■ Pričakujejo od vsake akcije neposreden speh, je tako mišljenje skoraj naravno. Kdor Pozna moč razmer in ve, da se mora vsak ffredek boriti z zaprekami, se bo varoval iv ui nazorov, pa ne bo pozabil, da je uspeh j', |l°njen samo vztrajnemu delu. Če počiva parlament, ne sme počivati tisto ljudstvo, ki je . sedaniih razmerah obsojeno na suženjstvo *n more doseči boljše življenje samo v novih razmerah, katerim se upirajo vsi, ki so s sedanjimi zadovoljni. Kako težko in počasno se izpreminjajo razbere, pokazujejo paznemu opazovalcu različna Spanja. Izmed tistih zadev, ki se najbolj dodajo širokih plasti prebivalstva, je v prvih stii draginja. Izza lanskega velikanskega Kioanja, povzročenega od te more, je danes Šai^no v*)rašanie: Kaj se Je v tem oziru zbolj-2»-i ‘ ‘ ‘ Odgovor je zelo nezadovoljiv: Mi-l?r|la traja dalje, in kaj prinese zima, je še ve-"Ka, grozeča skrivnost. Nikjer ni znamenja, da Sniemo upati na kakšno temeljito zboljšanje. Movek, ki ne zna vpoštevati železne sile razmer, stoji pred tem dejstvom kakor pred velikansko. temno uganko. Nekoliko se je treba ozreti nazaj. Boj proti Jraginji so začetkoma vodili sami socialisti. drugi se ni hotel lotiti te reči. Kdo bi go-0bleki°Jtromp'r’u 'n m°ki» • o stanovanju in na tem Pro«ramu sveta vera, na ' trehi.uPa. sveta narodnost? Seveda, socialisti, teffa h ' ~~ to ^ ka* druzegal Oni žive od ’ fa ubijajo v ljudeh ideale in vzgajajo samo lina k ?a želodec. Klerikalstvo in liberalstvo bolj vzvišene naloge . . . j. v Ali na tem visokem stališču ni bilo ino-iZh os z ljubeznivim smeh-’• ^e. košaro Dariju, ta jo daje doti Vi-čU"’ *n vsi trije jedo vsi skrušeni. Ali jih vi-^e? Alj jiii vidite?« Vp,0na Jih ie videla; hrepenenje, da bi bila hvim iVx misli, ki so neprene- 'dv*.™ letale k njemu, so ji ga tako z ostalima dvema privedle pred oči. Njeno srce je bilo tiS5 X0?-?- ie gsled,^t’ DSslušala’ ^tila z napolnil čutili svoje ljubezni. »Oiacomo, pojdite dol pa recite Njega emi- ‘*-nd1, da bi za vse na svetu radi pokusili nje- n™ smokve. Zelo ljubezniv hi bil, če bi nam tiste, ki jih ne mara več.« st A*' donna Serafina, ki je zopet našla svoj gI Klas, se je vnovič vmešala. Je ♦«», 0mo’ ne ganite se nikamor! Dovolj »Tat-l °*roČarij,« je zavrnila svojo nečakinjo. 'h Šal ne maram.« Srp* . mrmrala Benedeta, »tako sem Smejta! dolgo že* kar se nisem od srca Sel iT’e.rre ie.doslej le poslušal; sam je bil ve-Jl«’. o jo je videl tako dobre volje. Ker je sedaj 2ovl? u.Dekoliko mučno razpoloženje, Je začel Bel w 11 ln Pravil’ kako Je bil snočf sam osu-Se Je °b tako poznem letnem času videl To Dri?7? 081 glasovitem drevesu v Frascatiju. VaruJ0®« najbrže od ugodne lege, od zidu, ki “ .... „ dohodkov, prizanesli tudi niso srednjim slojem, malim obrtnikom, malim poestnikom, seveda tudi ne učiteljem, uradnikom in podobnim slojem. Nenadoma se je polastila tudi teh krogov velikanska razburjenost, in ko se beda le ni dala več utajevati, so morale mešačnske stranke odložiti poezijo svojih idealov in se po-bavit z nedišečo prozo vsakdanjosti. Naenkrat so tudi meščanske stranke vedele za draginjsko vprašanje; meso, moka, stanovanja so našla prostor v meščankih listih in so postala predmeti shodov, na katerih so se s kretnjami iz-veličarjev javljali meščanki poslanci. Tako mogočno se je razširilo protidraginjsko vprašanje, da je potisnilo vsakovrstne druge probleme v ozadje, in njegova sila se je pokazala tako očitno, da so morali meščanski poslanci resno vpoštevati vpliv draginje na svoje mandate. Takrat so postali zelo radodarni z obljubami. Kdor jih je štel, je lahko izračunal, da bodo imeli v parlamentu vsi protidraglnjski predlogi večino. In kako Je zdaj? Izvršil se je velik boj, uspeh pa je tako majhen, tako uborno neznaten, da se komaj komaj dviga nad ničlo. Mesno vprašanje je tako nerešeno kakor lani; boj zoper kartele je še teorija, kar se je sklenilo glede na stanovanjsko vprašanje, je problematično in šele bodočnost bo pokazala, koliko uspeha prineso reforme, ki so imele toliko sreče, da niso bile zavržene. Meščanske stranke, ki so bile ljudstvu bolj prijazne kakor nekdanji rimski tribuni, ko je zahtevalo obljub, so izgubile vso svojo možato silo, ko so stale pred ministri in bi bile imele zastopati, kar so zagovarjale na shodih. Vpričo volilcev je junaštvo vedno cenejše kakor vpričo vlade. Meščanska večina si ga ni znala ohraniti, ko je prišlo do boja. Najmarkant-nejši je bil slučaj s prekomorskim mesom, v katerem so igrale meščanske stranke najkla-vrnejšo vlogo. Kar je bilo sicer v Hraginjskem vprašanju sprejetega, visi izvzefnli zakone, ki se tičejo stavb, še vedno med nebom in zemljo, ker zadržuje gosposka zbornica vse, kar bi moglo naložiti velikemu kapitalu le najmanjšo žrtev, l ake reči se ne zde gosposki zbornici nikdar tako nujne kakor kakšna bratnbna reforma, ki ima stlačiti šestdesettisoč mladeničev več v kasarne. ' ' . Za široke plasti prebivalstva je gospodarski položaj še vedno neizpremenjen in bodočnost je še vedno enako grozeča. To pa je naravno, ker se parlament in. vlada ne upata dotakniti najvažnejšega prohlema, carinskega tarifa, ki je glavni vir draginje in ljudske bede. Iz strahu pred oderuškim agrarizmom, ki žrtvuje rajši na tisoče ljudi lakoti, kakor da bi žrtvoval le vinar svojega krvoločnega profita, trpi vlada, da ostanejo vse meje zaprte, da primanjkuje živil, da gredo cene neprenehoma kvišku, da sc pripravlja kriza, kakršne ni bilo od leta 1873. Kljub temu, da se množe grozeča znamenja, da so finančni polomi na vseh koncili in krajih na dnevnem redu, da so tudi srednji sloji prekomerno zadolženi, da je kredit povsod omajan in denar tako redek in drag, da je vsa solidna podjetnost uklenjena, nočejo spoznati pravih vzrokov in nočejo storiti ničesar za njih odstranitev. In sedanji carinski tarif, glavni po- »O, Vi ste videli slavno smokvo?« je vprašala Benedeta. »Gotovo, celo popotoval sem s tistimi smokvami, ki Vas tako mikajo.« »Kako — popotovali ste s smokvami?« Ze se je kesal, da mu je beseda ušla, a potem se mu je zdelo bolje, da pove vse. •»Sešel sem se tam s človekom, ki je bil prišel z vozom in je na vsak način hotel, da se nazaj v Rim peljem z njim. S potoma sva vzela župnika Santobona na voz, ki se je bil zelo pogumno s košaro peš namenil v Rim. Trenotek smo celo ostali v neki osteriji.« Nadaljeval je, slikajoč vožnjo in živahne vtiske, ki jih je dobil v z mrakom preplavljeni rimski kampanji. Ali Benedeta ga je krepko pogledala, zakaj imela je svoje misli, v vsem je bila poučena in ni ji ostalo neznano, kako pogostoma obiskuje Prada svoja zemljišča in svoje >judi tam doli. »Nekdo, nekdo!« je mrmrala. »Grof je bil, kajneda?« »Da, milostiva, grof je bil,« je odgovoril Pierre. »Po noči sem ga zopet videl. Ves je iz sebe in človek ga mora obžalovati.« Mladi duhovnik je v prekipevajoči ljubezni, ki bi jo bil najrajši razlil po vseh bitjih m rečeh, izrekel te besede tako globoko in naravno ginjen, da nista bili dami prav nič užaljeni. Donna Serafina je ostala negibčna, Benedeta pa je napravila kretnjo, kakor da hoče reči, da se ji ne more mož, ki ji je postal popolnoma tuj, smiliti, in da ga ne more sovražiti. Vendar se ni več smejala in čez nekaj časa je dejala, misleča na košarico, ki se je vozila v Pradovi kočiji: . »O, veste, zdaj me nič več ne mikajo te smokve; zdaj mi je ljubše, da jih nisem niti pokusila.« Takoj po kavi ju Je zapustila 'donna Se-rafma, češ da gre po klobuk in potem v Vatikan. Ko sta ostala Benedeta in Pierre sama, draževalec vseh ljudskih potrebščin, ima zakonito veljavo do leta 1917.! Da je ta položaj neznosen, čuti pač vse prebivalstvo izvzemši eno razmeroma malo Število oderuhov, ki si polni blagajne iz ljudske bede. Ali spoznati je treba, da mora biti boj proti tem razmeram sistematičen in vztrajen, organiziran in smotren. Kdor ne zatiska oči pred dejstvi, je dobil v zadnjih letih lahko dovolj izkušnje in ljudstvo je lahko spoznalo resnico, ki jo venomer trobi socialna demokracija: Če se ne bo moglo zanašati samo nase in na svojo organizirano moč, se ne sme zanašati na nikogar. Kako težak je boj, so pokazali dogodki v parlamentu tako jasno, da jih je moral slepec spoznati. Tisti poslanci, ki niso imeli dovoli moči, da bi bili kljub vsem svojim obljubam izsilili od vlade vsaj uvoz argentinskega mesa, so imeli dovolj poguma, da so naprtili prebivalstvu vsa tista težka bremena, ki jih prinaša brambna reforma. Volilci, ki se še zanašajo na to, da jih bodo take stranke rešile iz bede, so udarjeni s slepoto. Kdor ima zdrave oči, pa mora razumeti, da ni druge pomoči: Organizacija delavnega ljudstva, ki omogoči boj in uspeh. Parlament ima lahko počitnice, trpeče množice jih nimajo. Zakaj tudi njih izkoriščevalci ne počivajo nikoli. Osebno se lahko zabavajo v letoviščih in kopališčih, v planinah in na morju; kapitalistični aparat, ki izsesava profite ža njihove blagajne, dela in pritiska kljub temu dalje dan in noč. Zatorej morajo tudi izkoriščani trpini delati in delati, da napolnijo svoje arzenale z orožjem in da spravijo svojo armado ria noge. Socialne naloge kitajske revolucije. Socialne naloge kitajske revolucije. Voditelj kitajske revolucije dr. Sunyatsen je pred kratkim govoril v Šangaju in njegove besede so zanimive tudi za evropskega socialista. Čudovito jasnost razodevajo o nalogah, ki čakajo prenovljeno Kino, in o odredbah, ki naj preprečijo obstanek nove despotije, ki je stokrat hujša in nfcznosnejša od razrušenega režima, postanek kapitalistične tiranije. Su-nyatsenove besede precej omejujejo mnenje, da se Je z ustanovitvijo republike ponudila kapitalizmu sijajna priložnost za njegove načrte in da se mu je odprl nov mogočen vir profita. Nedvomno je, da sc Kitajska ne izogne kapitalizmu; preprečiti vlom kapitalizmu ni le nemogoče, ampak bi bilo tudi škodljivo za gospodarski razvitek dežele. Pač pa se dado s previdno in preudarno politiko ublažiti rane in olajšati bolečine, ki jih kapitalizem seka vsaki deželi, kjer se udomači. Voditelj revolucionarne stranke, dr. Sunyatsen, meni, da se da to doseči z reformo zemljiškega davka; njegova izvajanja podaja »Chinese Recorder«: Republika je v Kini ustanovljena in če sem odložil mesto začasnega predsednika republike, s tem še nisem odstopil od boja za našo stvar. Z odložitvijo te funkcije sem dobil proste roke in prost čas, da posvetim svoje sile vse večjim in važnejšim nalogam. Nad Kino so 270 let gospodovali Mandžuri in v tej dobi se je vrstilo mnogo bojev za neodvisnost. Vstaja tajpingov pred pol stoletjem je bila tak poizkus. Ampak v svojem bistvu je bila ta vstaja le plemenska vojna in če bi bila tudi dosegla svoje smotre, bi Kitajska še nadalje trpela pod avtokratskim jarmom . . . Pred nekaj leti se nas je več sešlo na Japonskem, pa smo ^ustanovili revolucionarno stranko. Postavili smo si tri osnovna načela: 1. Svoboda kitajskega plemena. 2. Ljudovlada. 3. Oblast ljudstva nad pridelki dežele m njenim delom. Prvi dve zahtevi sta z odslovitvijo man-džurske dinastije uresničeni; čaka nas še gospodarski prevrat, ki je danes predmet splošnega razmotrivanja, le da večina kitajskega ljudstva še ne razume prav dalekosežnosti tega vprašanja. Mislijo, da je smoter političnega preporoda ta, da napravimo iz Kine vojaško državo, ki bo kos velikim zapadnim narodom. Ampak to ni smoter našega stremljenja. Ni jih danes bogatejših narodov kot sta Anglija in Amerika in ni ga kulturnejšega naroda od Francozov. Anglija ie ustavna monarhija in Amerika in Francija sta republiki. Vzlic temu zija v vseh teh deželah ogromen prepad med siromaki in bogatini in revolucionarna misel razvnema glave njihovih državljanov. Dokler se v teh deželah ne zgodi socialna revolucija, ostane ogromna večina izključena od blagostanja in od življenskih radosti. Le majhno število kapitalistov je deležno poze-meljskih vžitkov, dočim je delavska množica obsojena na grenko trpljenje in nima miru. Revolucija plemena in politična revolucija sta razmeroma lehko izvedljivi, ampak prevrat družbe je težavnejši. Le narod velike popolnosti je sposoben za socialno revolucijo. Nekateri pravijo: Doslej je bila vaša revolucija uspešna, zakaj se ne zadovoljite in ne, čakate. Zakaj se lotevate stvari, ki se Jih doslej nista lotila Anglija in Amerika s svojim nezmernim bogastvom in s svojo znanostjo. la nasvet priporoča slabo politiko, zakaj y Ameriki in Angliji sta civilizacija m industrija razviti, vkoreninjeni in vsled tega je socialna re-j volucija zelo težavna. Na Kitajskem nismo še tako daleč. Socialna revolucija je za nas razmeroma lehka: pripravimo se lehko na kapitalistični režim. V kapitalističnih deželah Živi za obstoječimi interesi krepak odpor in vsled tega jih je težko prestaviti na novo podlago. Na Kitajskem še ni utrjenih interesov in ne kapitalistov in vsled tega je socialen prevrat razmeroma manj težaven. Pogosto me vprašujejo, če bi za tak prevrat bila potrebna oborožena sila. V Ameriki in na Angleškem pat, ampak na Kitajskem ne. Stavka angleških premo-garjev potrjuje moje besede, m vendar ta stavka ni bila revolucija, temveč le izrazena ljudska želja po posesti izvirkov narodnega bogastva in človeku se zdi, da le sila uresniči to zahtevo. Mogoče, da postane tudi za nas socialen prevrat težak, ampak natanko lehko določimo uro, kdaj se zgodi in nam ni treba razpravljati o obupnih sredstvih ali o nevarnosti za državo, ki jo povzroči. Če bi ob ustanovitvi republike opustili nalogo, da se za časa postavimo v bran zoper kapitalistični režim, ki se nam za bližnjo bodočnost obeta, nas čaka nov despotizem, despotizem desetkrat hujši od mandžurskega in sta1 se jima zopet zjasnila obraza in posedela sta, kramljajoča kakor dvoje dobrih prijateljev, še nekaj časa pri mizi. Duhovnik je zopet govoril o svoji večerni avdienci, o svoji mrzlični, srečni nepotrpežljivosti. Bila je komaj druga popoldne — torej še sedem ur. Kaj naj počne, kako porabi to neskončno popoldne? Njej pa je prišlo nekaj imenitnega na misel. »Vi ne veste, kaj početi? No, dobro, ker smo vsi tako zadovoljni, se ne smemo zapustiti . . . Dario ima svoj voz. Kakor mi, je moral tudi on že pozajtrkovati. Sporočim mu, da naj pride po naju, pa se odpeljemo ob Tiberi daleč, daleč vun.« Zaploskala je, tako je bila vzhičena od tega krasnega načrta. Ali prav ta hip se je prikazal don Vigilio ves prepadel. »Ali ni princese tukaj?« »Ne, teta je odšla . . . Kaj pa je?« »Njega eminenca me pošilja. Knezu je prišlo slabo, prav ko je vstal od mize ... O, nič posebnega ni, gotovo nič resnega.« Bolj presenečena nego vznemirjena je zakričala. »Kaj, Dario!... Pa gremo vsi skupaj dol. Pridite, gospod abbč! On ne sme biti bolan, če sc hočemo peljati na izprehod.« Ko so srečali na stopnicah Viktorino, ji je dejala, naj pride še ona. »Dariju je slabo, nemara te bo kaj treba.« Vsi štirje so vstopili v veliko, staromodno, enostavno opremljeno sobo, kjer je bil preležal mladi knez že ves dolgi mesec, priklenjen vsled rane v rami. , . Tja se je prišlo skozi majhen salon; poleg tega je bila soba za oblačenje, in odtod izhajajoči hodnik je spajal to sobo z notranjimi kardinalovimi prostori, z razmeroma ozko obed-nico, s spalnico in delavnico, ki so bile s pomočjo prečnih sten napravljene iz ene same prejšne ogromne dvorane. Potem je prišla kapela z vrati na hodnik; bila je enostavna, gola izba, v kateri je bil altar iz poslikanega lesa, ali nobene preproge, nobenega stola — ničesar razun golega, trdega lesenega poda, kamor je človek lahko pokleknil, da moli. Benedeta je pohitela k postelji, na kateri je ležal Dario, popolnoma oblečen, po vsej dol* žini iztegnjen. Poleg njega je stal v očetovski^ skrbeh kardinal Boccaneraj kljub nemiru, ki ga je že grabil, je ostala njegova visoka postava ponosna in si Je ohranil mir vzvišene duše, ki si nima ničesar očitati. »Kaj pa je? Moj Dario, kaj se ti je zgodilo?« Knez se Je smehljal, ker jo Je hotel pomiriti. Bil je zelo bled in kakor da je pijan. »O, nič ni, mala omotica . . . Pomisli, tako mi je, kakor da sem pil. Naenkrat se ml Je zavrtelo in bilo mi je, kakor da padam. Ostalo mi je le toliko časa, da sem prišel sem m legel.« Globoko si Je oddahnil kakor človek, ki mora zopet dobiti sape.' Zaaj Je Jel tudi kardinal pripovedovati nekatere posameznosti. »Mirno smo dovršili zajtrk, jaz ščiti dal I don Vigiliju naloge za popoldne in sem hotd ! oditi od mize, ko sem opazil, da je Darip vstat in da se opoteka. Nikakor ni hotel sesti, temveč je šel s tavajočimi koraki kakor meseč-njak sem in pri vratih tipal za kljuko. Šla sva za njim, ne da bi razumela, kaj da ie. Priznati moram, da premišljam in premišljam, pa še vedno ne razumem.« Z gesto je izrazil svoje presenečenje in por kazal na sobo, skozi katero kakor da Je zapihal nesrečen veter. Vsa vrata so ostal odprta na stežaj; v eni vrsti Je bila videti soba za obl^ čenje, potem hodnik in na koncu obednica t vsem neredom sobe, ki so Jo ljudje nenadoma zapustili, z mizo, ki je bila Še pogrnjena, z n~ metanimi prtiči, z odmaknjenimi stoli, KI, temu se ni še nihče ustrasil. treba bi bilo velikih potokov krvi, da se ga Oprostimo. Kakšni žalostili izgledi! Zlasti eno vprašanje terja vso našo pozornost: Cim je utrjena naša nova vlada, bo treba takoj uravnati vprašanje nepremične lastnine. To je nujna posledica revolucije, neizogibna zahteva napredka. Doslej so plačevali posestniki davek od površine svoje zemlje, ki je bila razvrščena na tri razrede: v dobro, srednjo in navadno. V prihodnje mora biti podlaga davka vrednost posesti, zakaj kakovost zemlje je podrejena večjim razlikam, kakor jo izražajo trije razredi. Težko je povedati, v koliko se razlikuje vrednost zemljišča v Nankingu od zemljišča v 'Bundu« (najživahnejši evropski cesti) y Sangaju in z uporabo dosedanjega načina se ne da doseči pravična davčna ocenitev. Zemlja največje veljave pripada bogatim ljudem. Nanje zvaliti davčno pezo ni zatiranje. Zemlja male veljave pripada siromakom, ki stanujejo y oddaljenih okrajih; tein je treba naprtiti čim manjši davek. Danes velja za zemljo ob »Bundu« in za kmečko zemljo enaka davčna stopnja. In vrednost stavbišč v Šangaju je V poslednjem stoletju narasla desettisočkrat. Kitajska je na predvečeru silnega industrijskega razvoja: trgovina se bo neznansko razširila in v petdesetih letih bomo imeli mnogo mest, kakor Je šangaj. Treba nam je le pameti, 'da prav razločimo svojo bodočnost. Takoj moramo določiti, da pripada rastoča vrednost zemljišč ljudstvu, ki jo je ustvarilo, in ne kapitalistom, ki so slučajno postali posestniki. Tako Sunyatsen, ki je bil začasen predsednik kitajske republike in je predstavitelj revolucionarnega gibanja. Ce bodo njegove sveže in modre misli obveljale v boju s tujim in domačim kapitalom in z drugimi protirevo-lucijskimi silami, nam pokaže prihodnjost. Rimski božji mrak, W (Konec.) Lev XIIL je prikazen, ki se res že dotika tterealnega, breztelesnega, kakor senca. Njegov osebni vpliv, njegova individualna preteža je tem bolj čudna in neumevna, ker Je bil videti Lev XIII., ločen od vsega individualnega, samo kakor predstavitelj. In bil je predstavitelj v marsikaterem oziru. V smrtnem boju pomeni njegova prikazen stadij1 cerebralne luciditete,2 skoraj supraluciditete,3 ki je v nekaterih ago-tdjah posebno močno izražen. V cerkvi Je v njem vteleseno latinstvo. Njegova skladna, klasična 4 popolnost oblik v vseh rečeh, njegovi fino opiljeni latinski verzi, ki Komaj zaostajajo za svojimi najboljimi vzori, ga prikazujejo kot zapoznjenca starega Rima, kot zadnjega latinskega pesnika, skoraj bi rekli kot narobe Nerona,5 Tib askeze," čigar zadnje besede bi se lahko glasile: »qualis arti-fex pereo!«7 — AH bil je docela Latinec in Zato se tudi ni razvil. Velika, stara misel je podpirala breztelesni prikazni podobnega starca, da Je stal pokonci, živela je v njem kot njegova 'duša, kot lastno načelo življenja; ali Lev XIII. ni mogel pokazati novih vzgledov: kajti bil je 2000 let star. Tore^' je ustvaril samo renesanso 8 JSkoIastične filozofije,0 utemeljene na pokvarjenem Aristotelu, ki so ga v latinščini slabo mne-ValL V njem je bila kultura njegovega pletr ena, njegovo pleme samo, ki umira kakor njena cerkev, kakor njen trojno kronani Cezar. Ali umre k lepoti? Lev XIII. Je bil modrost te dvojne in trojne agonije. In skoraj je bilo videti, kakor da se je £avedal svojega simboličnega pomena, ^dtod 6 odmerjena igra celega njegovega življenja, naj bi bilo kakor prispodoba. Zato je bil pred-jstavitelj, igralec v najplemenitejšem pomenu besede; zato je bil vsak njegov gibljaj umetniško odmerjen in zaokrožen, gesta:10 zato je nila vsaka njegova beseda pretehtana in pri-pierno poudarjena, sentenca." S to simbolično »avednostjo se pojasnjuje tudi pozna, pri tem Latincu na prvi pogled kakor protislovje se dozdevajoča hipoma povstala simpatija za nem-Žkega cesarja, v katerem je moral videti pred-Stavltelja zmagovalno vzraščajoče mladostne germanske moči. Toda to ni protislovje. V svojem čustvu za scenični12 stil je slutil, da ne-dostaje njegovi sliki ene barve, dopolnitve; SSa spada v igrokaz umirajočega Hamleta mladi Fortinbras, ki podeduje Dansko mimogrede. Zmisel njegovega življenja je bil, predstaviti «vetu simbolično glumo in slika je morala biti 'dokončana, popolna; zato je v prvem času pomigal glumaču, ki se mu je dozdeval, da je rojen za ulogo, naj stopi izza kulise; tako je poklical svojega Fortinbrasa in ga je postavil poleg sebe ter je, vedoma ali nevedoma, poka-eal svetu sliko, ki je mislil, da je zanjo določen. Njegova modrost in lepota je bila slika in prilika onih, ki so živeli v starem Laciju in v knjigah kumejske Sibilije, iz razvalin antike 13 rešena in zbrana mozaikova14 lepota umirajoče rase, ki se je izpolnila v njem, ki je tvorila tudi modrost in lepoto rimskega papeštva. Levu XIII. pa sledi navidezno najbolj nezanimiva, a ravno individualno najbolj tragična prikazen: Pij X. — verujoči papež; malo da nisem zapisal »prvi verujoči papež«. Nanj se zruši naenkrat celo uničujoče breme nove dogme nezmotljivosti; z ogromno težo pade nanj kakor ves nebeški svod na nesrečnega Atlasa.18 Isto breme, ki je velo kakor lahek, od voščenih nunskih prstov nežno stkani pallum18 okrog grofa Peccija57 po mnogoterem podedo-vanju pripravljenih, vsega dostojanstva vajenih, nad vso visokost blaziranih18 ramen, ter jih je blago grelo: moža priproste vere mora zdrobiti. Njega zadene z vso močjo udarec Pija IX. V njem se zlagajo vsi simboli in se skladajo, v njegovi prostodušnosti in priprostosti, kakor se združijo vse niti umetne tkanine na koncu v eno samo nit — in to nit odreže Sojenica. V agoniji pomeni Pij X. kolaps,1” povrnitev v jecljajočo otroško dobo. V cerkvi je v njem poosebljena primitivna,20 priprosta zbirka evangeljskih idej; kot človek predstavlja nediferencirani,31 nerazviti element slepe vere v avtoritete. In ravno v njem doseže kričeče protislovje tisočletnega razvoja, popolne izpre-obrnitve in precenitve prvotne ideje bolestno, razdirajočo odločitev. Bolj tragične situacije, kakor je njegova, sl skoraj ni mogoče misliti. Primitivni krščan, spadajoč v najstarejšo dobo te vere, ko je bila še komunizem, vera ljudstva, tolažilka sužnjev, ki je postavljala Parija 22 na prvo mesto; on, ki je živel kakor brez slutnje, samo svojemu notranjemu čustvu prisluškujoč, kot priprost kristijan v tej cerkvi, v katero je verjel, ki jo je imel za to, kar je bil sam in kar je bila nekdaj ona, preden je precenila svoje najstarejše vrednosti ter preden je postala vera moči in bogastva; on, ki je ostal kot škof ubog ter je imel komaj par črevljev, ker je vse razdal, ker je poslal pastirski prstan v zastavnico, da je mogel podpirati uboge; on, čigar nedolžno razvedrilo po dnevnem delu so bile naivne igre najnižjega ljudstva, ki jih je sam podedoval in igral od svoje mladosti: On pride, kakor da se je cerkev naenkrat, a prepozno, skesano spomnila na svojo mladost — on pride na papežev prestol, na'čelo dvoru — in kakšnemu dvoru! — njega povišajo za polboga. Kar je verno brez misli, vdan v svojo dogmo sprejemal od drugega, ‘ oddaljenega idola,2" se mu mora dozdevati kakor svetoskrunstvo, kadar velja njegovi lastni osebi. Prostovoljni siromak je prisiljen na naj-bujnejše, najsijajnejše bogastvo. Ponižnost ponižnega je posajena na nosilnico liki živ malik, pa ne ve, kam naj pobegne izpred satanskih, strašečih, škilastih Argusovih24 pogledov tisoč-okih, kimajočih pavjih mahal. Stara, ostarela in zastarela poslušnost poslušnega — naj sedaj zapoveduje; nezmotljivo naj zapoveduje! — In porogljivo obkrožajo prestol vsi razočarani tiare željni, ki so hoteli zasesti njegovo mesto, pa zahtevajo in tirjajo: »Zapoveduj! Zapoveduj!« On pa zna vendar le slušati in verovati! — »Vzemi, vzemi! Clrabi!« — on pa zna vendar le dajati, le darovati svoje imetje, svoje življenje, samega sebe. Tega pa ne razumejo oni, ki stoje okoli in zato pazijo na nevarnega papeža kakor na blaznega — na prvega resničnega »jetnika v Vatikanu«. — Tedaj zbeži kakor uboga ustrašena žival v »svoje« vrtove, da bi mogel enkrat brez etikete in neprisiljeno, priprosto in poljudno spregovoriti nekolike besed z delavci, vrtnarji in z zidarji. Ali mučitelji bde, iztrgajo ga iz skrovišča, posade ga zopet na usodepolni Pitijin 25 stol — in zahtevajo oraklov.26 Tedaj se ustraši ubogi človek, da naj bi bil bogu podoben; pred njegovim notranjim omahovanjem, pred njegovo ponižno neodločnostjo, ki se je učila slušati, ne pa zapovedovati, verjeti, ne pa prorokovati, se zruši njegova vera v dogmo nezmotljivosti, kajti v svoji veliki poštenosti čuti, da on ne more biti nezmotljiv. S to dogmo pa propadejo vse druge; kajti tako logična je stavba te cerkve: To je njena moč — in tudi njena smrt. Ko so mu naznanili, da je izvoljen, je pla-kal in plakaje se je branil. Imel je pač pravico plakati. In sedaj tava s solznokalnimi očmi okrog, pa se omejuje na to, da stori le take reči, ki misli, da jih gotovo razume. Noče politizirati, ne dogmatizirati; samo dobre, verne škofe hoče imeti, in če niso dobri, jih hoče posvariti, če je treba, jih odstaviti — a glej ironijo usode! — eno tako svarilo, takoj prvo, je povod, da odpade Francija, cela Francija; Francija, ki je plačevala 50 milijonov Petrovega vinarja. Kardinali besne — papež plaka. Ali on plaka nad seboj in nad svojimi sanjami; komaj da razume važnost 50 milijonov. Mar je bilo treba Kristusu 50 milijonov, da je ustanovil svojo cerkev? — In sedaj je čvrst, ker ve, da izvršuje svojo apostolsko pravico, svojo apostolsko dolžnost. Fiat justitia et pereat eccle-sia.27 Cerkev pada pred njegovimi očmi v razvaline. Nemčija je danes izgubljena, Francija odpada, Španija sledi kmalu, Italija ni nič vredna. Kaj ostane? Amerika? — Amerika je svobodna. Cerkev pada v razvaline, ker je papež dober kristjan — ponižen, delaven, poslušen mož po srcu Jezusovem! Tako se povračajo na svetu vse stvari včasi k svojemu izhodu, tako dobivajo zopet svoj prvotni pomen. . Iz Adrianovega25 mavzoleja29 je postal Angelski grad, trdnjava, v kateri so pobrali papeži škrlat umirajočega rimskega cesarstva, pa so si ga ogrnili okrog pleč in so zapovedovali svetu. Iz trdnjave postane zopet mavzolej; le da bosta v njem poslej dva mrliča: Rimsko cesarstvo in rimski papizein. Smrt je gotova; le eno vprašanje ostane še! Kako poteče agonija? Ali naj gleda še daljša vrsta papežev s trudnimi očmi brez sijaja, kako odumira član za članom stare moči? — ali — to bi bila pač smrt v lepoti, tragično vznašajoča, pretresljiva smrt, in Pij IX. jo je omogočil — ali naj posadi slučaj še enkrat novodobno mislečega, neupogljivo svobodomiselnega papeža na prestol nezmotljivosti; papeža, ki se mu poljubi šaliti v splošnem polomu in ki oboroženi z dogmo Pija IX. izvrši veliki samomor svoje svetosti, stopivši na zgodovinski balkon in »ex cathedra« 30 urbi et orbi:i2 naznani nezmotljivo resnico: »Vera je mrtva, cerkev je mrtva —• papež je mrtev! ... in bog je mrtev!« 29 Mausoleirm: nadgrobna stavba. 30 Ex cathedra; ex cathedra Petri: raz Petrov prestol (avtoritativno). 31 Urbi et orbi: mestu in svet« — vsemu svetu. 1 Stadium, stadij: stopnja, doba. * Cerebralna luclditeta: svetlenje možgan — duševna JpsnosL s Supralucidltet: povišana svetloba, večja jasnost. * Klasično: vzorno. 0 Nero, Rimski cesar 54—68 pr Kr. r. 8 Askeza: zatajevanje, pokorjenje samega sebe. 1 Qualis artifex pereo: Kakšen umetnik pogine z menoj! — Vzklik cesarja Nerona ob njegovem' samomoru. 8 Renesansa (rcnaissance) preporod. 9 Skolastična filozofija: srednjeveška cerkvena filozofija, katero jedro je bilo razlaganje besed. w Gesta- umetniško značilen gibljaj. 11 Sentenca: rek. ** Scena: prizor. Scenični stil: umetniški slog prizora. 18 Antika: »tara dobal tudi stara umetnost, življenje Marega veka. Mozaik: panoga umetnosti; iz raznobarvnega drob- nega kamenja sestavljene podobe. i* Mitičen velikan, ki Je s svojimi pleči podpiral nebeški obok 10 Pallum: duhovniški plašč. 17 Pccci: rodbinsko ime papeža Leva XIII. 18 Blazlran: ravnodušen, nasičen. 19 Kolaps: medicinski izraz za poseben stadij v agoniji: propad. m Primitivno: prvotno, priprosto 21 Diferencirano: razločeno, določeno. Nediferenciran: nedoločen. 22 Paria: član najnižjega razreda (kaste) prebivalstva v stari Indiji. Paria je zaničevan in smatran za nečistega “ Idol: malik: oboževana podoba domišljije. 2‘ Argus: mitološka figura, poosebljenje nezaupnosti. 25 Pythia: Grška mitološka proroklnja. 28 Orakel: mesto, kjer se prorokuje, pa tudi proročanstvo. 27 Fiat iustitla et pereat ecclesia: zgodi naj se pravica, pa če propade cerkev. » Hadrlanus: rimski imperatot. Ljubljana in Kranjsko. — Nadomestne deželnozborske volitve v Ljubljani. Deželno predsedstvo razglaša, da bo nova volitev dveh dežehiozborskih poslancev iz volilnega razreda mest in trgov v volilnem okraju mesta ljubljanskega namesto gg. Josipa Reisnerja in Adolfa Ribnikarja dne 24. septembra leta 1912., eventuelna ožja volitev pa 2. oktobra. — Rožen k rane v roke! V nedeljo so liberalci v Mostah reševali »sveto vero«. Čuvali so, da ne kane brezverski socialno demokratičen madež na to »svetinjo našega ljudstva«, kakor se s fino in pobožno terminologijo izražajo. S podlo demagogijo, ki so si jo od klerikalcev izposodili, so agitirali proti »nekrščan-skim« socialnim demokratom in jih denuncirali pred volilci zaradi njih brezverstva. Doslej so imeli v svojem arzenalu, iz katerega so zajemali svoje orožje za ostuden boj proti delavstvu in proti delavski stranki, naroden »švin-del« in so nas denuncirali za narodne izdajalce, in brezdomovince. Ampak vsled pogoste porabe se je orožje skrhalo in izmaknili so novo bojno sredstvo proti socialnim demokratom iz rimskega arzenala. — Da bodo svoj infamen trik po volitvah zatajili, je bilo po nepoštenem njih boju pričakovati. Zato nas ni nič iznenadil stiočnji »Slov. Narod«, ki pripoveduje naivnim čitateljem, da »nima napredna stranka s svi-njarskim letakom nič opraviti in da o njem sploh nič — ne ve.« Trdili nismo, da je na na-ročilnem listku podlega pamfleta podpisan izvrševalni odbor narodno-napredne stranke v Ljubljani; ampak ves moščanski volilni boj se Je vodil pod neposrednim nadzorstvom liberalne stranke v Ljubljani, vse direktive so prihajale iz Ljubljane in ves bojni načrt Je bil sestavljen v Ljubljani. Zato Je brezprimerna nesramnost liberalnega glasila, da se hoče otresti nezaslišane lopovščine, ki se je zgodita z vednostjo in po volji merodajnih faktorjev liberalne stranke. Vso hinavščino, vso zavratnost te te stranke kaže, ki nima toliko možatosti, toliko poštenosti, da bi odgovarjala za dejanja, ki gredo na njen račun. Če se ne plaši pred tako nizkim švindJom, pred tako ostudno zlorabo vere v politične svrhe, kaj naj sodimo o resničnosti in iskrenosti protiklerikalizma te žalostne klike. Zadnji čas je, da protiklerikalni elementi, ki jim je na tem, da se zajezi črna poplava, ne računajo več na to propalo stranko in ji pokažejo hrbet! Punclranim liberalcem, ki so si tako lehko priučili klerikalno politično metodo, pa svetujemo, da se poškrope z žegnano vodo In roženkranc v roko, pa hajd med klerikalce! — Izid občinskih volitev v Mostah. Pri nedeljskih občinskih volitvah Je prodrla v vseh treh razredih in v obeli podobčinah (Moste in Šmartno) klerikalna lista. V I. razredu so dobili klerikalci 92 do 96 glasov, liberalci 41 do 43 glasov; v II. razredu so dobili klerikalci 169 do 172 glasov, liberalci 80 do 83 glasov, v III. razredu je dobila socialno demokratična lista 49 glasov, liberalna lista 183 do 190 glasov in klerikalna lista 343 do 348 glasov. Klerikalci so v III. razredu prevzeli tudi pet socialnih demokratov, ki so izvoljeni v občinski odbor. V podobčini Moste so dobili klerikalci 199, liberalci 101 glas in v Smartni klerikalci 65 in liberalci 39 glasov. V občinskem odboru je 21 klerikalcev in 5 socialnih demokratov. — Aškerc In liberalci. »Slov. Narod« po štirih dneh odgovarja na naš napad zastran neznačajne infamije, ki jo je zagrešil nd Aškercem. Za liberalce bi bilo najboljše, da se z naj-globokejšim molkom izmotajo iz sramotne afere, v katero so zagazili. »Sl. Narod« si je izbral drugo pot: svojo podlost nad mrtvim pesnikom zagovarja in sicer s svojo — liberalnostjo. Aškerc je kulturnohistoričen pojav pravi, in zato je objavljanje životopisnega gradiva umestno. Tega nismo tajili, be več! Priznavamo, da bi bilo mogoče, četudi skrajno neverjetno, da bi bil pesnik v poslednjem času preobrnil svoje naziranje in da bi se bil izneveril svobodomiselstvu. Mogoče, pravimo, ampak neverjetno! Ampak, da liberalno glasilo to neverjetno izpremembo kot gotovo dejstvo »navaja Aškercu na čast«, v tem tiči superlativ breznačelnosti in podlosti. Če bi se bil v pokojnem pesniku omenjeni duševni proces v resnici izvršil, čemur pa njegova ožja okolica odločno ugovarja, bi za pesnika ne bil sramoten, pač pa bi bil dokaz, da so pesniku opešale duševne sile. Ampak da »svobodomiselno« glasilo leze klerikalcem v čeva in proslavlja nekaj, kar bi se kvečjemu dalo razlagati kot propad duševnih sil, to je infamija prve vrste, ki jo je bilo treba pribiti. Če »Sl. Narod« omenja, da Aškerc ni bil socialni demokrat, odgovarjamo le, da ga za socialnega demokrata nismo nikdar razgla- šali. Ampak znamenje časa je, značilno za malo« vrednost slovenskega liberalizma, da mora resničnega svobodomisleca socialno demokratično glasilo jemati v zaščito ne le pred sirovimi klerikalnimi napadi, temveč tudi pred liberalnimi infamijami. — Nova zvijača trboveljske premogokopitf družbe. Prejeli smo: Kot zastopnik Trboveljske preinogokopne družbe zahtevam v smislu. § 19 tiskovnega zakona, da v svojem listu '■ postavnem roku objavite naslednji popravek; v Vašem listu z dne 6. julija, št. 324, natisni«*! nega in od g. M. Cobala podpisanega članka, «Nova zvijača trboveljske premogokopn® družbe«: Ni res, da je Trboveljska premogoi kopna družba v raznih okrajih nabila lepake*! da bode v njeni rudniški prodajalni v ZagorjUif ki nosi ime Delavsko konsumno društvo, prodajala živila po lastni ceni; ni res, da odločuj?’ v delavskem konsumnem društvu v Zagorju; ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe sam in njegovi pajdaši. Res je temveč, da1 sploh ni v Zagorju nobenega delavskega koiy sumnega društva, na katero bi imela Trbovelj ska premogokopna družba ali njen ravnatelij katerikoli vpliv — torej so tudi vse opombe/ kolikor se tičejo zagorskega konsumnegs,' društva in trboveljske premogokopne družbe brez podlage. Spoštovanjem za g. dr. Ambro-1 sitscha Dr. Plautz. — Ta popravek trboveljske premogokopne družbe, ki ni opremljen s postavnimi rekviziti, bi lehko zavrnili; objavljamo ga zato, ker kaže vso predrznost rudniške go-spode. Obeša se za postransko stvar, za ime rudniške prodajalne in izvaja z veliko imper-tinenco, da vsled tega odpadejo vsi nadaljni očitki. Trboveljski premogokopni družbi nismo očitali imena njene branjarije, temveč njene nehonetne manipulacije, ki gredo za tem, da preslepe, premotijo in v škodo pripravijo od' jemalce, in naj se njene štacune imenujejo tako ali tako, ni trboveljska premogokopna družba s svojim popravkom prav nič omajala naše ob-dolžitve, da so njeni konkurenčni triki nepošteni in sramotni. Delavstvo naj ostane pred, njimi na straži! — Neprevidnost. V soboto po 9. zvečer je šla trgovčeva soproga Helena Merješičeva v Medvodah z gorečo svečo nastavljati špirit, ki se je vnel, ter je pričelo v kleti goreti. Merješičeva je klicala na pomoč in prihitelo je takoj toliko ljudi, da so ogenj pogasili, ki bi bil lahko usoden, da se je pripetil pozneje, ko ljudje že spe. — Obrtno oblastvena preizkuševalna komisija za pomočnike v Ljubljani naznanja, da se bodo vršile prihodnje preizkušnje za pomočnike: 1. v ponedeljek, dne 14. oktobra 1912. 2 ( v ponedeljek, dne 2. decembra 1912. K preiZ' kušnji pred to komisijo se pripuščajo potna' gači, ki so zaposleni v tovarniškem podjetji' ali pa pri mojstru, ki ne pripada nobeni drugi, oziroma, ki je član kake zadruge, pri ka-teri še ne obstoji zadružna izpraševalna konir sija za pomočnike. Da se pripusti pomagač preizkušnji, mora predložiti lastnoročno nekolkovano prošnjo, katero je nasloviti n® komisijo. — Prošnjo je opremiti z učnim izpri' čevalom, z morebitnimi izpričevali obrtne nadaljevalne šole in z delavskimi izpričevali. Naslov predsednika komisije: Ign. Jaroslav Foerster, c. kr. profesor na državni obrtni šoli* Ljubljana, Rimska cesta 13. Dostavek uredništva: Pripominjamo, da smo zavoljo čitateljeVi ki so na stvari interesirani, prevzeli to notico iz meščanskih listov, katerim jo je komisija doposlala. Toliko takta komisija očividno n1 zmogla, da bi delavstvu namenjeno naznanil« sporočila tudi delavskemu glasilu. — Iz poštne prometne službe. S 1. avgustom 1912 bodo dobili nabiralniki v Ljubljani nove kontrolne tablice, ki bodo kazale čas, ko odrine z glavne pošte poštni voz pobirat pisma. — Umrli so v Ljubljani: Sestra Hilarij® Pezdir, usmiljenka, 72 let. — Iv. Rogač, sirt skladiščnega paznika, dva meseca. — Petef Mave, bivši sedlar, 35 let. — Emil Leuthe, sil' poslovodje, 4 leta. — Vincenc Kobal, sin čip' karice, 2 dni. — Anton Peteani, tovarniški delavec, 48 let. — Neža Kerhlanko, gostja, 74 let — Pavla Wimmer, kuharica, 20 let. — V mestni klavnic! so zaklali od 30. V&' nija do 7. julija 65 volov, 2 bika, 5 krav, 11' prašičev, 211 telet, 39 koštrunov, 19 kozličeV-Vpeljali so 404 kg mesa, 1 prašiča, 20 telet In 1 koštruna. — Spreten skakač. V nedeljo zvečer sc V peljal z dolenjskim vlakom proti Ljubljani neK' desetnik 17. pešpolka in je po nesrefci ubil Sip* za katero je sprevodnik zahteval povračilo-Ker vojak ni bil zadovoljen plačati zahtevan« svote, mu je sprevodnik rekel, da ga odda « mestu policiji. Med sprevodnikovo odsotnostjo je vojak skočil med postajama Laverca in Zeleni hrib z vlaka in menda odšel peš proti me-< stu. Da se mu ni nič pripetilo, je sklepati jj*| tega, ker so progo preiskali, a niso nikjer naŠI‘1 ponesrečenega. | — Nepoštena vojaka. V soboto proti pon noči sta prišla v točilnico hotela »Union« 6SH prostaka 27. pešpolka. Ko sta popila vsak svoj« čašo pive, sta odšla. Ker ni bilo v veži, kjer stoje potniški kovčegi, nobenega človeka, sta pograbila 150 K vreden kovčeg nekega potnika ter z njim zbežala proti Slovenskemu trgu. K to opazi hotelski uslužbenec, steče za njima lP začne žvižgati in klicati stražnika, kar ju tako splašilo, da sta pred Bambergovo tiskarn® pustila kovčeg na cesti in bežala dalje. Poznejši je stražnik pred »Unionom« ustavil enega i^f med onih dveh vojakov, ga razorožil ter odvedel k uradu, kjer je priznal, da je v zvezi » tatvino. — Promenadni koncert »Slovenske fllhar nionije« bo ob ugodnem vremenu danes od P° 7. do pol 8. zvečer pod gradom »Tivoli«. SP^ red: 1. Parma: »Straža na Savi«, koračnic* 2. Wagner: »Romanski zbor in molitev bete« iz opere »Tannhauser«. 3. Strauss: »•* žne cvetke«, valček. 4. a) Mašek: »Bleško J,, zero«; b) Hajdrich: »Mladini«, pesem. 5. Vera«* »Introdukcija in Brindisi« iz opere »Traviat» I! •r» o Samo pri tvrdki o Cm4« c*- O cn t*T O S. *T3 *TS O o o h D, ‘S o a m MHo popoldne. 3. Žurnal Path6. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji, šport, ^oda itd.) med tem: Ob priliki praškega sokolskega zieta prirejenega obhoda se udeleži ^8.000 Sokolov. 4. Nezaslužena bolest. (Senza-eijska družinska drama v treh dejanjili. Italijanski umetniški film. — Pasqualifilm Turin z 8dc. Anitto D’Armero v glavni vlogi.) Samo Zvečer. 5. Ubito ogledalo. (Krasna veseloigra.) IV soboto dne 27. julija: Niti Usode. Idrija. — Novi žlvinozdravnlk za okraj bo v kratkem Imenovan Idriji. Prevzel bo tudi tržno Idriji. — Strela udarila v hlev. Pri Kendu, po uoniače Prihodu, na Krnicah nad Sp. Idrijo je ‘V soboto zvečer udarila strela v hlev ter ubila £ve govedi. Hlev Je pogorel do tal. Gospodinja, le medtem stala na hišnem pragu, je padla od strahu v nezavest. Ta večer je tudi po Cerkljan-ii vm s*re^a razsajala. V Plužnah je baje tudi uničila nekemu posestniku hlev in nekaj goveje Zlvme. Zavarovan je bil dotlčni samo za 500 K. — Konkurz v Idriji. Nedavno smo objavili Vest, da jc idrijski krojač Leopold Štros v kon-KUrzu. Kakor nam poroča naš redni dopisnik iz Idrije, je omenjena vest neresnična in vsled Cesar jo lojalno popravljamo. — Kolesarska nezgoda. V začetku minulega tedna se je peljal rudniški nadkomisar g. jfcipač s kolesom v Sv. Lucijo na postajo, da le «1nu češko na počitnice; rodbina mu . !edi!a z vozom. Blizu Sv. Lucije se je ho- - cerkljanski pošti, pa je zadel ob Doln •. °n^n: Padel je tako nesrečno, da si je L m“ rebra in poškodoval levo nogo. Obležal rie >Zavesten na cest’ Ponesrečenca so z era-n'm avtomobilom prepeljali na njegovo sta-v Idrijo, kamor se je vrnila tudi rod- Idrijski sodni s sedežem v nadzorstvo v k V vsakem oziru ugodna je sodba naših go ®P°dinj o Kolinski kavni primesi. Bolj ugodna Sl‘‘ biti ne more. Naše gospodinje poudarjajo, ha, s Kolinsko kavno primesjo da napraviti ajboljša kava, ki ima izboren okus, prijeten ! *n<- ^epo barvo in zato vsakemu najbolj J^saja. Sladkorja porabi kava, kateri je pridelana Kolinska kavna primes, mnogo manj Z eno besedo — najbolj ugodno je kupovati Kolinsko kavno primes. — Strela je ubila na polju pri Incmanjavasi 13ietnega dečka Matijo Trampiča, ko je nosil snope na kup. Deček je bil na mestu mrtev. — Samomor Tletue pastorke. V Črnem so našli v bližnjem potoku utopljeno 71etno deklico Berto Linderjevo. Ob bregu so našli njeno kapico in torbico, iz česar sklepajo, da je dekle izr vršilo samomor in sicer zaradi krutega postopanja njene mačehe. — Zdivjani bik je napadel predvčerajšnjem v okolici Brež hlapca Matija Krenarja med potjo na napajališče. Podrl ga je na tla in ga tako obdeloval z rogovi in nogami, da so ponesrečenca zelo razmesarjenega v brezupnem stanju odpeljali v bolnišnico. Goriško. — Okrajna organizacija jugoslovanske socialno demokratične stranke v Gorici priredi v nedeljo 28. julija veliko delavsko veselico na prostornem dvorišču gostilne Štefana Furlana v Podgori (blizu novega železnega mosta pri barki). Pri veselici sodelujejo iz prijaznosti sledeči pevski zbori: Delavski pevski zbor iz Pod-gore; pevski zbor »Izobraževalnega delavskega društva« iz Solkana in »Delavski pevski zbor« iz Gorice. Med veselico in pri plesu bode svirala goriška godba pod vodstvom gospoda Barazzeti. Ob 2. popoldne sprejem sodrugov na veseličnem prostoru; ob pol 3. popoldne slavnostni govor na veseličnem prostoru; ob pol 4. popoldne začetek veselice. Po končani veselici prične javen ples inv nalašč zato pripravljenem odru, ki bo trajal v pozno noč. Vstopnina k veselici za moške 30 vin.; ženske in otroci v spremstvu so vstopnine prosti. Vstopnina k plesu za vsak komad 10 vin. Čisti dobiček veselice je namenjen »iniljonskemu skladu« Zarje«. V slučaju slabega vremena se preloži veselica na prihodnjo nedeljo, 4. avgusta 1.1. Veselični odbor. — Vstopnice k veselici, ki jo priredi okrajna organizacija v Gorici so v predprodaji: v Solkanu pri sodrugu Josipu Sreberniču; v Št. Andrežu pri sodrugu Petru Briško; v Sovod-njah pri sodrugu Cjanu Andreju; v Mirnu pri sodrugu Vinc. Štanta; v Vrtojbi pri sodrugu Iv. Arčonu; v Gorici pri sodrugu Al. Štolfa in v Podgori pri sodrugu Mihaelu Markiču. — Okrajna bolniška blagajna v Gorici je imela v nedeljo, 21. t. m., izredni občni zbor, na katerem se je sprejela prememba § 35 pravil, ki odločujejo nadzorovalno oblast nad okrajno bolniško blagajno v Gorici. Doslej je bilo poverjeno državno nadzorstvo blagajne goriškemu magistratu, v zmislu nove premem-be § 35. bo državno nadzorstvo blagajne odvzeto goriškemu magistratu ter podeljeno c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gorici. Odveč bi bilo omenjati tu razloge, ki so dovedli načelstvo blagajne predlagati občnemu zboru to premem-bo, ker smo že večkrat omenjali postopanje go-riškega magistrata proti bolniški blagajni; zadnja nesramnost, ki jo je hotel napraviti magistrat proti bolniški blagajni je bila ta, da je zažugal dan pred volitvami novega načelstva, da zabrani volitev in razpusti načelstvo, kar se mu seveda ni posrečilo, vsled takojšnjega priziva načelstva na namestništvo v Trst, ki ima suspenzivno moč nad odlokom goriškega ma gistrata. Kot socialisti smo že v principu za avtonomijo, ampak da nas bi gospodje na magistratu tepli in kršili zakone napram nam na. podlagi avtonomije, tega seveda ne bomo privolili; ako se na tak način zlorablja avtonomijo, kakor jo je zlorabljal goi iški magistrat proti nam, potem je bolje biti pod nadzorstvom najbolj reakcionarne vlade, nego pod ljudmi, kakršni sedaj vladajo z avtonomijo na gori-škem magistratu. Gledajo naj, da ne bodo enkrat še sami tepeni. teh- Štajersko. WlT Zastrupljen domobranski vojak. Pred j^ratkini so našli pri kmetu Kohlbergerju v Šo-Pa11 Pri Mariboru zastrupljenega domobranske-ie P i^a Franca Rožiča. Najprej so sumili, da f *\0ziČ izvršil samomor. Pozneje so izvedeli, ua Je rejenka kmeta Kohlbergerja Ana Kovač, 5 katero Je imel Rožič razmerje, temu vsled jtobosumnosti grozila, da ga bo zastrupila. Res j® Rožič kmalu na to, ko je tam pil črno kavo, £"0'el na znakih zastrupljenja. Sodnijska ob-:™kcija je izkazala, da je bil zastrupljen z miš-Zaprli so zato Kohlbergerjevo družino s «Pcem vred, razen gospodinje. Umora sta * jbolj sumljiva hlapec Vertič in rejenka Ana, jPri »tero- Je imel tudi hlapec Vertič razmerje. Zenika^n* pre’skav* so na^' skritega precej arih-., 'ry.8:“0^n.i9j utonil. Posestnik Janez Šti- letnJ i *iPri *?°ftanju je pustil svojega dve-s,n ^a Jožeta pod varstvom 121etne Se io-rop0 , .s,a,™.n.eko opravilo. Otroci so k ffiV n]eg?Vlb lZ,m: Ma!i Jože se Je splazil L iaI?i. za 8no],vkateri ]e bilo nekaj znoinice Metal je vanjo kamenčke, pri tem pa Je padei ^anjo in utonil. Oče ga je potegnil iz jame je že mrtev. Bil Zadnje vesti. Koroško. Najdeni trupli. Blizu Sinčavesi so našli za Jr?1 Posestniku delavci, ki so kopali jamo hnpK co’ komaj pol metra globoko dve stro-", človeški trupli. Gotovo se je izvršil pred wjeti zločin, ki ga niso odkrili. Sodišče je vedlo preiskavo. tara ~~ Iz,.ljubljanske prisilne delavnice pobegneš pns| ienca Petra Maierja so aretirali v iefa gostilni v Celovcu. Maier je pobegnil svo-tikr.i10,12 Ličane in šel v Solnograd. Tam je 200 tr _,v nekem hlevu hlaPcu obleko in okrog v cei denarja. S tem denarjem se je odpeljal po ra»V-uC’ kJer je že več dni P0Pival in razsajal Peljali zakotnil1 gostilnah. Maierja bodo pri-nazaj v prisilno delavnico v Ljubljano. ČEŠKO - NEMŠKA SPRAVA, Praga, 23. julija. Sodba o položaju je zopet ugodnejša. Včerajšnje pogajanje je bilo baje zopet uspešno. V direktno prizadetih krogih mislijo, da se utegnejo tekom tedna premagati vse težave, tako da bi se prihodnji tedlen že lahko sklicale plenarne seje obeh strank. HRVAŠKI ABSOLUTIZEM. Komika slučaja. Zagreb, 23. julija. »Narodne Novine« objavljajo dve Čuvajevi naredbi, ki prepovedujeta na Hrvaškem dunajsko krščansko socialno »Reichspost« pa socialno demokratično »Arbei-ter Zeitung.« (Torej nc more Čuvaju sploh noben list ustreči. Kakšen bi pa tudi moral biti Časopis, ki bi se drznil tako lumnovsko lagati, da bi bilo že taki kreaturi všeč. kakoršna je ta ničvrednež!) Čuvaj se gre hladit. Zagreb, 23. julija. Včeraj se je Čuvaj s svojo ženo odpeljal iz Zagreba. Odšel je baje za več tednov v inozemstvo. Najbrže »noče« ostati v Zagrebu, dokler traja proces proti Jukiču. V njegovi odsotnosti bo vodil vladne posle veliki župan pl. Jelačič, ki je dodeljen vladi. Zaradi opazke o atentatu — šest tednov zapora. Zagreb, 23. julija. Pravnik Roman Sovari je dva dni po atentatu na Čuvaja napravil neko opazko o atentatu. Najprej Je bil pred sodiščem oproščen, a državni pravdnik je vložil ničnostno pritožbo. Nato je bil Sovari obtožen na šesttedenski zapor. OGRSKA OPOZICIJA. Budimpešta, 23. julija. Bivši državni tajnik Mez6ffy nastopa za to, da prenese ogrska opozicija težišče svojeg boja v delegacijo, odkoder se razlega njen glas dalje, kakor iz ogrskega državnega zbora. Tam se lahko v obširni debati razgrne vsa politična preteklost in postavi Lukacsev sistem pred najšir o javnost. Potem naj se pokaže, če bo dal Lang Lajos (predsednik ogrske delegacije) pometati delegate z dunajskimi policisti iz zbornice, kakor je storil Tisza. Tako delegacijsko zasedanje bi se imelo smatrati za najboljšo pripravo pri- hodnjega državnozborskega zasedanja. (Ogrska opozicija naj bi namesto svojih »državniških izjav« rajši kaj delala; njena naloga je volilna reforma, o kateri pa zdaj molči kakor riba.) Budimpešta, 23. julija. Opozicija se hoče udeležili prihodnjega delegacijskega zasedanja in preprečiti vsako razpravo, dokler je Lukaes ministrski predsednik. NOVE ARETACIJE V PULJU. Pulj, 23. julija. V Pulju so aretirali tri mestne uradnike in sicer Mihaela Paulicha, Rudolfa Schallmeierja in Jožefa Brosino. VELIK POŽAR. _ Krakov, 23. julija. Zdravilišče Rabka je včeraj popolnoma zgorelo. MIR NA PORTUGALSKEM. Lizbona, 23. julija. Po vesteh iz vse dežele je povsod mir. TURČIJA. Ahmed Muktar-paša — veliki vezir. Carigrad, 23. juiija. Ministrski svet je trajal pozno v noč. Novi kabinet je sestavljen. Reskript, s katerim se imenuje Ahmed Muktar-paša za velikega vezirja in Djemal Eddin za šejha, je bil izdan pozno ponoči. Muktarjev kabinet. Carigrad, 23. julija. Nova vlada, za katero je začel Muktar že predsinočnjem iskati člane ima biti naslednje sestavljena: Kjamil-paša prevzame zunanje zadeve, Ferid-paša notranje, Husejn Hilmi justico, Nazirn vojno, Zia pa finance. Skoraj vse časopisje pozdravlja novo vlado in si obeta od nje popolno ozdravljenje razmer. Carigrad, 23. juiija. »Jeni Gazetta« izreka upanje, da bo novi »veliki« kabinet rešil deželo iz nevarnosti, v katere jo je pahnila Saj-dova vlada, katero ostro napada, zlasti zaradi brutalnega omejevanja svobode in zaradi prelivanja krvi v Albaniji. »Ikdam« pravi, da bo morala nova vlada zakonito razpustiti parlament, ker ne bo mogla izhajati z mladoturško večino. Mladoturška politika je bankrotirala in vladi ni treba misliti na maščevanje. Lista »Haki« in »Tanin« sta z novo vlado nezadovoljna. Tevfikovi pogoji. Carigrad, 23. julija. »Ikdam« poroča, da je bil Tevfik pod sledečimi pogoji pripravljen sprejeti veliki vezirat: 1. Nepostavno izvršene volitve se morajo razveljaviti in v dotičnih okrajih se imajo razpisati nove volitve; 2. Splošna amnestija; 3. Izprememba nekaterih provizoričnih zakonov. Razpust parlamenta. Carigrad, 23. julija. Splošno se pričakuje, da bo Muktar nemudoma razpustil parlament in razpisal za jesen nove volitve. Položaj v Albaniji. Solun, 23. julija. Današnji dan je kri- tičen dan prvega reda. V Albaniji se ni nič iz-premenilo. Sultanova proklamacija je doslej ostala povsem brez uspeha. Arnavti zahtevajo, da se izpolnijo njihovi pogoji, med katerimi Je tudi razpust parlamenta; vstaši se mrzlično pripravljajo za boj. Solun, 23. julija.Vstaja se razširja tudi po južni Albaniji. V Prištini je situacija kakor pred bitko. V Tikvišu je včeraj eksplodirala bomba, ki je napravila veliko škode na hišah, zlasti na mestni hiši. Tahjar-begu, ki je z vojaki de- zertiral iz Monastira, se je pridružilo toliko če-tašev, da šteje več kakor 350 mož. Polkovnik Hjazim ,ga zasleduje. Skoplje, 23. julija. Med Skopljem in Adjalo je bil izvTŠen atentat na železnico. Dve bombi sta eksplodirali pod tovornim vlakom, ki Je skočil iz tira. Demisija poslancev. Carigrad, 23. julija. Nekateri poslanci so odložili svoje mandate. Skoplje, 23. julija. Isa Boljetinac je organiziral svojo četo, ki je oborožena z modernimi puškami in pričakuje od osrednjega vodstva ukaz, da odkoraka v Mltrovico. Proti Carigradu! Skoplje, 23. julija. Vojaštvo zahteva razpust zbornice in žuga, da odkoraka v nasprotnem slučaju proti Carigradu. Solun, 23. julija. Četa Ise Boljetinca je pripravljena, da odrine proti Carigradu. Okrog Djakove je 12.000 ustašev pripravljenih, da se odpeljejo proti Carigradu. V janinskem okraju zahteva prebivalstvo pohod proti Carigradu. Malisori, ki še koncentrirajo pri Skadru, so izvrstno oboroženi in imajo tudi topove. Število organiziranih vstašev cenijo na 80.000. 'iTALIJANSKO-TURŠKA VOJNA. Italijani o napadu na Dardanele. Rim, 23. julija. »Agenzia Stefani« Javlja, da so turška poročila o napadu na Dardanele od kraja do konca napačna. Italijani trdijo, da niso izgubili niti ene torpedovke in da se tudi niso takoj obrnili pri prvi zapreki. Vrnili da so se v najlepšem redu. Turška poročila. Carigrad, 23. julija. Turške oficielne vesti pravijo, da so italijanske tocpedovke le sedem milj daileč prodrle v morsko ožino. Komandant turške artiljerije pri fortu Bajkuš Tepe je videl, da sta se dve italijanski torpedovki potopili. Pri napadu so videli turški vojaki 8 italijanskih torpedovk, na begu le še tri. Mine v Dardanelah. Carigrad, 23. julija. Na vožnjo pot skozi Dardanele so položili Turki novo čito min, ki pa ne bo ovirala trgovskih ladij. Akcija v Libiji. Rim, 23. julija. Sovražne čete so prodrle do oaze Mizrate. Italijani so nato Izvršili energično akcijo in prepodili sovražne čete, ki so štele okolo 1500 mož. Boj je bil hud in je trajal približno štiri ure. Izgube sovražnikove so velike, Italijani imajo 19 mrtvih in 87 ranjenih. Rim, 23. julija. General Briccola brzojav« lja iz Bengaze, da so njegove čete napadle sovražnikovo taborišče in ga razdejale. SPOPAD NA ČRNOGORSKI MEJI. _ Cetinje, 23. julija. Črnogorska vlada je energično protestirala pri turški porti zaradi krvavega spopada na črnogorski meji. Guverner iz Podgorice je šel s turškim podkonzulom na kraj, kjer sc je izvršil spopad. Navzoč je bil tudi turški častnik. Konstatirali so, da so bili Črnogorci umorjeni na črnogorskih tleh. RUSI V PERZIJI. Tebris, 22 julija. Guverner v Serabu je dal aretirati poglavarja rodu šahsevenov Moganla. Ruske čete so ponoči odkorakale z največjo naglico v Jellikudek, kjer je glavno taborišče Šahsevenov. BOLEZEN JAPONSKEGA CESARJA. Tokio, 22. julija. Japonski cesar je nevarno obolel; njegovo stanje postaja vedno opasnejše, nastopilo ie zastrupljenje krvi. Cesar je star 60 let. MEH1KANSKI UPORNIKI. Novi Jork, 22. julija. Oddelek upornikov so napadli Indijanci, katerih je bilo približno 1000. Indijanci so ubili 100 upornikov, drugi so zbežali. V mehikanskem mestu Tabascu |e izbruhnila revolucija. Uporniki so se polastili mesta Yaspija in ga popolnoma oropali m velik del prebivalstva pomorili. Mehikanska viacta je poslala v uporne kraje svoje čete. Novi Jork, 22. julija. Petdeset pristašev generala Zapate je vlak, ki se je peljal iz Mehike v Gvernavaro, z mino pognalo v zraK. Trideset vladnih vojakov in devet potnikov je ubitih. ___________ Delavsko gibanje. - Štrajk zidarjev v Gorici je po osmih tednih — kakor smo že med brzojavnimi vestmi sporočili — končal s popolno zmago delavcev. Glavne točke pogodbe so: zidarji, ki so od 3. do 5. let kvalificirani delavci, po 46 vin. na uro, zidarji, ki so nad 5 let delavci, po 50 vin. na uro; 9 ur dela na dan; pripoznanje zaupni*)v organizacije; ustanovitev sporne komisije m razne druge pridobitve: čezurno delo, nočno delo itd. se plačuje 20 do 50 odstotkov bolje. Pogodba traja do meseca julija 1914, in je z obeh strani odpovedljiva na tri mesece, preden poteče. Tu ne smemo pozabiti na početje go-riške mazzinianske »Carnere del lavoro«, ki je s pomočjo slovenskih podjetnikov a la Nanut, Žnidaršič in Stepančič, — poslednji je odbornik ultranarodrijaške N. D. O., uprizorila kru-mirstvo na škodo zidarskih delavcev, ki so večinoma Slovenci; ampak kompaktna solidarnost štrajkujočih zidarjev, posebno vrtojben-skih, je preprečila to nesramno in podlo početje na škodo zidarjev. Gospodarski pregled. — Lepe uspehe na zadružnem polju kaže graško konzumno društvo. 4. marca tekočega leta je otvorilo parno pekarno z najmodernejšo opremo. Produkcija prvih treh mesecev Je bila naslednja: v marcu 45.613 kg kruha, 19.329 zemelj, vrednost 18.721 K; v aprilu 62.507 kg kruha, 30.864 žemelj, vrednost 27.826 K; v maju 69.640 kg kruha, 43.425 žemelj, vrednost 29.418 K. Da jim je vse to mogoče z lastnim denarjem delati, tiči vzrok v dejstvu, da dam društva vse svoje prihranke vlagajo v konzumno društvo. - Graško delavstvo ahko služi za zgled tovarišem po Slovenskem. V delu je uspeh! Novice. * Velikani. Na eni izmed zadnjih sej francoske akademije znanosti Je imel znani pariški zdravnik profesor Pierre Marie zanimivo predavanje o velikanih. Izvajal Je, da Je nenavadna telesna velikost posledica izrodka nekakih žlez in da taki ljudje nimajo posebno razvit um. Po^ sebno kosti kažejo pri velikanih nenavaden razvoj zato imajo navadno silno dolge noge, medtem ko ohrani obraz, tudi v starosti, otročje poteze. Tudi spolno življenje ni pri velikanih tako razvito kakor pri normalnih ljudeh. Ve-likanstvo ni torej prav nič zavidanja vredno. V osemnajstem stoletju se je trudil neki učenjak kraljevske akademije, Henrion. z dokazom, da je človeštvo v teku tisočletij nazadovalo In da so sedanji ljudje pritlikavci v primeri s praprebivalci. Njegovo znanstveno raziskovanje ga Je privedlo do naslednjih rezultatov: Adam Je meril 40 In pol metrov, Eva 38 metrov, Noe 33 metrov, Abraham 9 metrov, Mozes 4 metre, Aleksander Veliki skoraj dva metra, Julij Cezar poldrug meter. Od Kristusovega rojstva dalje se po Henrionovem mne-n]u ni več spreminjala velikost ljudi. * Usoda »THanica«. «Titanic« Je zadel ob ledenik na točki, kjer je morje globoko nad »ouu metrov. Kje počiva morski orjak s svo irni zrt-vami. Francoski znanstvenik dr. Borel dvomi v »L’ Opinion«, da se je »I itanic« pogreznil na dno morja, in Izraža misel, da so morski tokovi ogromno ladjo pod mo/sko povrsmo v ekli več tednov, ali celo mesecev s seboj, dokler se m zadrla v kak greben, ki se vzdiga z morskih tal. Po mnenju Borela ni izključeno, da se nahaja »Titanic« na njufundlanskih peščinah mogoče le v globočini dvesto ali tristo metrov in morda se našim vnukom ali pravnukom posreči, da najdejo zadnje ostanke katastrofe, ki se Je zgodila 15. aprila 1912. Vsekako pa se je ladja pogrezala počasi in v jako ostrem kotu proti morski gladini. * Mornar s potopljenega »Titanica«. Najpogumnejši izmed mornarjev s po^P^e^a »Titanica«, ki so ostali pri življenju, je 27letnv Bertram Klein, ki je že deli časa izvajal v Lunaparku v Berlinu najvratolomnejše telovadne vaje Splezal je na vrh 20 metrov visokega ska tiskarna Ljubljana, Frančiškanska ul. 8 r. z. z o. z. imimmiiimiimiimmimm imiimi Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice, v Letne zaključke za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd. Stereotipija. a Litografija, j I! s* CQ s © b/) o P-t II N O ‘a o C '-