40 Pojavljanje prilivke Burhinus oedicnemus ob srednjem toku Drave Occurence of the Stone Curlew Burchinus oedicnemus in the midstream of the Drava River Gordan Lukač Gnezdišča podvrste prilivke B. o . oedi- cnemus nahajamo v zmernih, mediteran- skih i n stepnih področjih Evrope od jugovzhodne Anglije, vzdolž atlantske obale ob področjih Pirenej skega polo- toka na zahodu do področja reke Volge na vzhodu. Vrsta je še vedno relativ- no številna gnezdilka jugovzhodne An- glije. Španije. Francije in Italije. Zaradi uničevanja naselbin pa š tevil- nost upada, zato je ptica na Čehoslo­ vaškem, v zahodni in vzhodni Nemčiji ter na Poljskem zelo redka, sporadič­ na gnezdilka. Na Madžarskem so ugo- tovili nekoliko večje število parov, toda teŽko je oceniti številnost gnez- deče populacije. V Avstriji je bila na reki Dravi neredna gnezdilka (Glutz von Blotzheim, 1977). Po Matvejevu in Vasicu (1973) gnezdi prilivka v Jugoslaviji v osrednji Slo- veniji, na Hrvatskem, v Bosni in Her- cegovini, Črni gori, Srbiji i n Makedo- niji. Po vseh teh krajih je lokalna gnezdilka v specifičnih prebivališčih. (Vasic et. al., 1977). Tako je v Sloveniji gnezdila ob Savi v Stožicah pri Ljubljani in na otokih Drave. Toda danes kaže, da je treba to vrsto črtati iz popisa gnezdilk Slove- nije (Gregori in Krečič, 1979). Na Hrvatskem. poleg sporadičnega gnez- denja v notranjosti, gnezdi v medite- ranskem področju (otoki Krk, Cres, Pag - Rucner, 1964, Igalffi , 198o). V Srbiji je redna gnezdilka na večjih površinah peska in proda (Matvejev , 1950). To so običajno obale in otoki večjih rek, pa tudi peščine. V Voj- vodini je ugotovljeno redno gnezden- je v Deliblatski pustinji (Dimitrije-- vic, 1977. Pelle et al., 1977), a v Črni gori na Skadrskem jezeru (Vasic, 1980) in v okolici Ulcija (Vasic et a. 1977). Dimovski in Matvejev (1955) jo navajata kot gnezdilko Makedonije. Jurinac (1884) je opazoval priliko v glavnem na plitvinah reke Drave. Opa- zovanja : l . 15.4.1883 (4 primerki ne- daleč od Varaždina); 2.lo .5 .1883 (2 primerka pri dravskem mostu); 3. 11.7.1983 (1 primerek ujel logar na Dravi). Sebišanovic poudarja 1989), da je 29.6.1889 lovski pes ujel mladega ptiča v zalivih Drave nedaleč od Varaždina. To je bil hra- ti dokaz, da prilivka sporadično gnezdi na plitvinah in prodiščih dravskih otokov pri Varaždinu. Hirtz (1908) navaja samo dve opazovanji te vrste za jesenske selitve (24.lo. 1885 in 1 .11.1886). Reiser (1925) je ugotovil gnezdenje dveh parov pri- livk na otoku Drave nedaleč od Ma- ribora. Ponovni obisk istega predela 26.5.1921 je pokazal, da vrsta se na- prej gnezdi na tem delu Drave. Na terenskih raziskovanjih v letih 1981 in 1982 sem redno opazoval pri- livke v prodnatih zalivih reke Drave. Obstajajo tale opazovanja: l. 28.5.1981 1 primerek na obali (Drava pri Kuršancu) 2. 13.6.1981 1 primerek na prodnati obali Drave 3. l. 7. 19811 primerek na prodnati obali Drave 4. 11.7.1982 2 primerka na nasipu - ,,.,., akumulacijskega jezera HE Cakovec 5 . 23.9 .1982 1 primerek na preletu čez jezero Datumi iz maja in juru.Ja ter začetka julija kažejo, da je prilivka najver- jetneje gnezdila na plitvinah Drave. Vztrajno sem preiskoval te bregove, a na Žalost gnezda nisem mogel naj ti. Z izgradnjo akumulacijskega jezera HE čakovec so bili potopljeni številni prodnat i in peščeni zalivi in otočki, kjer bi bila primerna mesta za gnez- denje prilivk. Terenske raziskave ka- žejo, da sem prilivke redno opazoval v l etih 1981 in 1982. Po nastanku aku- mulacijskega jezera so bile ptice le- ta 1982 še opažene na nasipu jezera, v naslednjih letih (1983, 1984, 1985, 1986, 1987) pa ne več. Ker je bilo na srednjem toku Drave zgrajenih kakih deset hidroelektrarn, so se prebivališča bistven~ spremenila, kar je povzročalo upadanje številnosti in te ptice so prenehale gnezditi. Regulacija dravskega toka je zmanjša- la moč bočne erozije in onemogočala nastajanje peščin in prodnatih otoč­ kov, ki jih vse bolj preraščajo gosta vrbišča. Tako ni več potrebnih pogo- jev za prebivanje prilivk in drugih vodnih ptic, katerih gnezdenje je od- visno od prodnatih zalivov in oto- kov (C. dubius, S.hi.rundo, S.albi- frons). Prilivka tudi ne gnezdi več na Dravi okoli Maribora. Novejše raziskave Čla­ nov Društva za opazovanje in prouče­ vanje ptic Slovenije so pokazale, da s e ta vrsta ptic neredno zadržuje na teh t erenih (obs tajata samo dve opa- zovanji): 11.4.1981 - akumulacijsko j ezero Markovci (Štumber ger, 1981) i n 6.7.1982 - lagune za odpadne vode pri Onnožu (Štumberger, 1983). Štum- berger (1981) poudarja, da ponuja Drava s svoji mi obs ežnimi peščinami vel i ke možnosti za gnezdenje i n pre- bivanje t eh ptic v času seli tve . Edi na možnos t za grezdenje pril i vk j e na peščinah i n otočkih med akumu- l acij s kimi j ezer i (če niso obrasli z gosto i n visoko vegetacijo). Vedno redke j ša opazovanja prilivk ob sr ed- njem t oku Dr ave med Mari borom in Donjo Dubravo kažej o , da so (kol ikor vrs ta sploh gnezdi ) gnezdenja ner ed- na, maloštevilna i n sporadična . 41 SlH1ARY Stone Curlew (Burhinus oedicnemus) in the midstream of t he Dr ava River Although some specimens have been pe- riodically watched i n the last few years on the Drava between Maribor and Varaždin , no breeding of Stone Cur- lew (Burhinus oedicnemus) could have been established. The last r eliable record concerning breeding of this bird on the Drava in the vicinity of Maribor is dated back to 1925 . After the Second World War ten hydroelect- ric power-stations have been built on t his part of the Drava , what has had a fatal effect on the already small population of stone curlews which once bred in vast gravel- pits there . LITERATURA Dimitrijevic , S.(1977): Šljukarice Charadriiformes na področju Vojvo- dine . Larus 29-30: 23. Dimovski, A., S.Matvejev (1955): Or- nnitološka istraživanja NR Makedoni- je. Arhiv bioloških nauka VII, 1-2 : 133. Glutz von Blotzhei.m, U.N., K.M.Bauer, E. Bezzel (1977): Handbuch der Vogel Mit teleuropas. Akademische Verlags- gesellschaft, Wiesbaden. Gregori, J.,I. Krečič (1979): Naši ptiči. Državna založba Slovenije , Ljubljana. Hirtz, M. (19o8): Die Jagdfauna der Domane Martijanec. Selbstverlag des Verfass ers. Zagreb, p. 56. Igal.f.fy, K.(198o): Pri log poznavanju ptica otoka Paga. Larus 31-32 : 66. Jurinac, A.E.(1884): Aves. Izvješce Kralj . Velike Gimnazije za 1883/84. godinu, Varaždin. Matvejev , S.D.(1950): Raspr<;Wtran- j enje i Život ptica u Srbij'!. Srpska Akademija nauka. Knjiga 3 : 279. Matvejev, S.D.,V.F . Vasic(l973): Ca- talogus faune Jugoslaviae . Academia Sci enti arum et artium Sl ovenica, p. 49. Pelle , I., I.Ham; J . Rašajski,T.Gavri - lov (1977): Pregled gnezdarica Voj - vodi ne. Larus 29-30: 182. Reiser, 0.(1925): Die Vogel von Mar- burg an der Drau. Graz. Rucner,R.(1964): Utjecaj ekoloških faktora na ornitofaunu Gornjeg Jad- ra~. Dok~orska disertacija, p 111. Sebisanovic, D. (1889): Ornitološka vijest iz Varaždinskog kraja za 1889. godinu. Glas. Hrv. naravosl.društva. God. IV: 312. Štumberger, B.(1981): Prilivka Burhi- nus oedicnemus . Acrocephalus 8-9 : 42. Štumberger, B.(1983): Prilivka Burh- ninus oedicnemus . Acrocephalus 17-18 : 61. Vasic, V.F., J.ŠOti, I.Pelle(l977): Novi podaci o gneŽdjenju nekih vrsta ptica iz reda Charadriif or mes u okolini Ulcinja, Crna Gora, Jugosla- vija. Glasnik PrirodnjaČkog muzeja. Knjiga 32: 120-121. Vasic, V.F.(1980): The List of Birds of Skadar Lake (Montenegro, Yugosla- via). Larus 31-32: 194. Gordan Lukač BotaniČki Zavod PMF Marulicev Trg 2o 41000 Zabreb Skrivnostna fotografija Mystery photograph Na skrivnostni fotografiji iz št .. 31- 32 je planinska kavka Pyrrho- corax graculus , fotografirana na Stolu (foto I.Geister). če jo je kdo na sliki nemara zamenjal s kosom, to ni tako razburljivo kot če bi jo v naravi zamenjal z danes že legendar- no planinsko vrano. Urednik 42 Iz ornitološke beležnice From the ornithological note book BELA ŠTORKLJA Ciconia ciconia Dne 4. aprila 87 sem videl proti ve- čeru nad Lescami preleteti večjo pti- co, ki pa je zaradi oddaljenosti ni- sem mogel identificirati. Naslednji dan, 15. aprila, pa sem zjutraj opazil belo štorkljo na trav- niku pri vasi Hraše (l km od Lesc). Bila je obročkana. na levi nogi. Pre- hranjevala se je na travniku, ki je sicer večkrat popolavljen, čez kako uro pa odletela. Dne 19. aprila 87 pa sem proti ve- čeru opazoval štorkljo na Blatah ob vasi Rodine. Po prehranjevanju na tleh je odletela najprej na bližnjo smreko, nato pa na streho zadružne- ga kmetijskega poslopja, kjer je prenočila. Naslednji dan sem jo opa- zoval še zjutraj na istem kraju. Ta primerek ni bil obročkan. Ob dru- gi uri popoldan je ni bilo več v bližini tega kraja. Dne 15. maja 87 sem videl štorkljo preleteti čez Lesce, in sicer precej nizko. Letela je v smeri Bleda. Za- nimivo je, da je bilo to moje ponov- no opazovanje bele štorklje v leški kotlini približno po dvajsetih letih. 3oris Kozinc , Hraše la , -64248-Lesce LABOD GRBEC Cygnus olor V prelepem spomladanskem vremenu sem 24.3 .1987 na trbojskem akumulacij- skem jezeru HE Mavčiče na Savi opa- zoval Štiri primerke laboda grbca Na omenjeno j ezero so labodi, kot nam je povedal doma.črn T.šepetavec prileteli j st--e"ga dne okoli desete ' ure in s~ potem zadrževali tukaj vse do poznega popoldneva, ko jih je pregnal naključni Čolnar.Naslednje­ ga dne labodov ni bilo več ne na Trbojskem j ezeru kot t udi ne v šir- ši okolici, vključno z bližnjim Zbi ljskem jezerom.