Povzpnite se nad mesto in odkrijte bogato zgodovin­sko dedišcino Ceija -Stari grad Ceije! Pri tem vam bodo v pomoc nove oznacevalne table, ki omogocajo samo­stoj no raziskova nje in spoznavanje gradu. Po gradu pa vas z veseijem popeijejo tudi v okviru zanimivih vode­nih ogledov ter posebnih animacijskih ogledov, s sre­dnjeveškim plesom in kulturo oblacenja, za najmlajše pa 
TIC Stari grad Celje 
so pripravili program sred njeveške ucilnice na prostem. Stari grad Ceije je tudi izjemno okoije za poroke in slav­nostne dogodke vseh vrst. Pomembna grajska pridobi­tev v letu 2009 je sodoben turisti cno informacijski cen­ter (TI() Stari grad v medzidju ob glavnem vhodu, s pe­stro ponudbo kvalitetnih spominkov in razgledno plo­šca djo. Za sladkosti, vredne vzpona na Stari grad, pa bo odslej skrbi nova Kavarna Veronika . Tudi letošnje po­letje bo Stari grad Ceije eno kijucnih prireditvenih pri­zorišc v okviru Poletja v Ceiju 2009, najvecji grajski do­godek pa bo zagotovo že tradicionalni Srednjeveški dan na Starem gradu Ceije zadnjo soboto v avgustu. Vec na www.celeia.i nfo. 
Adrenalinska izkušnja na Celjski koci 
Celjska koca 
Neokrnjeno okoije Ceijske koce privlaci poleti številne sprehajalce, izletnike in kolesarje. Sodobno zasnovan hotel kategorije treh zvezdic je gostom svoja yrata od­prl decembra 2006. V hotelski restavraciji, ki sprej­me okoli 90 gostov, boste lahko uživali v pestri kuli­naricni ponudbi. Kulinaricni kuharski mojstri pa bodo za vas z veseijem pripravili tako tradicionalne doma­ce jedi kot tudi modernejše specialitete. V hotelskem wellness centru se lahko sprošcate v fin­ski in turški savni, dveh jakuzijih ali pa se razgibate na treh fitnes napravah. Tisti, ki se želite še posebej sprostiti, si lahko ob predhodni rezervaciji privošcite tudi vec vrst masaž in anticelulitnih programov. Vikend paketi od 78 EUR dalje. Letos vas bodo razve­selili tudi z novim adrenalinskim doživetjem -pole­tnim bob kart sa nkali šce m . 
Welness razvajanje v Laškem 
V Zdravilišcu Laško so ponosni na bogato zgodovino in še bogatejšo tradicijo, iz katere smo se razvili v so­doben in kakovosten center zdravstvenega in wellness turizma s programi in storitvami za zdravje in dobro pocutje. V objemu voda in gricev vam nudijo prostor, kjer boste lahko umirili ritem živijenja in storili nekaj za svoje zdravje in dobro pocutje. Preživite prvomajski oddih v Laškem (24.4. -3.5.2009). Polpenzion že od 57 EUR na osebo v dvoposteijni sobi. Cena programa vkijucuje bivanje v dvoposteijni sobi standard, polpenzion, neomejen vstop v bazene in sav­ne hotela Wellness Park Laško in Zdravilišca Laško, 1 x dnevno vstop v fitnes, program animacije, sprostitve in rekreacije. Podarimo vam: gratis darilni bon za wellness ali zdravstvene storitve, gratis bivanje za otroka do 7. leta z 2 odraslima osebama v dvoposteijni sobi. 

Terme Topolšica 
Ugodna lega in klimatske razmere so že v preteklem stoletju narekovale razvoj svetovijanskega zdravilišca v zavetju neokrnjene narave. Danes so Terme Topolšica sodoben rekreacijski, zdraviliški in gostinski kompleks. Topolšica si je z naravnimi danostmi in tukajšnjim ra­zvojem zdraviliškega turizma napisala zgodbo o zele­nem in modrem, ki jo je treba priti prebirat na kraj nje­nega nastanka -v Topolšico! V mesecu maju so pripravili ugodne cene: 2-4 dni že od 48,50 EUR/ dan/ pol penzion/oseba, 5 dni in vec že od 45,15 EUR/dan/pol penzion/oseba. Cena vkijucuje pol­penzion v dvoposteijni sobi, neomejeno kopanje v ter­malnih bazenih, vodeno telovadbo v bazenu in telova­dnici, Nordic Walking, vse prireditve v hotelu ter anima­cijski program. Ostala doplacila po rednem ceniku. 
Celje, Velenje, Žalec in Logarska doli­na -3 dni Prvi dan: Zajtrk v hotelu Astor in sprehod po mestu. Ogled Pokrajinskega muzeja Ceije. Srednjeveško kosilo v gostilni Pod oboki. Odhod na Stari grad, ogled Galerije likovnih del mladih. Srednjeveški sprejem in povitezi­tev -grof Herman Ceijski izbranca povzdigne v viteš ki stan. Ples s sred njeveško plesno skupino. Povratek v Ceije, obisk igralnice. Drugi dan: Po zajtrku odhod v Šaleško dolino. Postanek v TIC Velenje. Na izbiro obisk dveh muzejev: Muzeja Velenje ali Muzeja premogovništva Slovenije. Nadaijevanje poti proti Žalcu, postanek za kosilo in obisk rojstne hiše Rista Savina ter TIC-a Žalec. Pot proti Šempetru, sprehod po ar­heološkem parku Rimska nekropola in ogled jame Pekel. 
Odhod v Logarsko dolino. Nocitev v hotelu Plesnik. Tretji dan: Po zajtrku na izbiro mnogo športnih iger (tenis, golf ... ) ali izlet proti Matkovem in Robanovem kotu . Vec informacij: tic@ceije.si 

Za » zeleno« razvajanje in uživanje v Logarski dolini 
V casu prvomajskih praznikov se lahko odlocite za pri­jetno bivanje med vršaci Kamniško-Savinjskih Alp v Logarski dolini v Hotelu Plesnik****. Svojim gostom nu­dijo 30 sob z možnostjo obiska Wellness centra Plesnik. Okusno k ulinari cno ponudbo domacih in mednarodnih specialitet lahko poskusite v restavraciji in Lovski sobi. Od 30. aprila do 3. maja 2009 veijajo posebni popusti za družine: otroci do 6. leta starosti imajo stori­tev brezplacno, otroci do 12. leta starosti imajo 50% popusta. Ve c na www.plesnik.si. 
Pohorje, ce obožujete naravo! Maribor, ce obožujete mesta! Privla c ni prvomajski paketi vabijo v Maribor, ob vznožje ali na vrh Poholja: 
Prvomajski paket v Hotelu Bellevue**** že od 96 EUR/osebi (24. 4. -3. 5. 2009). Paket vk iju c uje: pozdravno pijaco, 2-, 3-ali 4-krat no­c ite v z zajtrkom in veceljo, obogateno s pohor­sko kulinariko, cajanko s slovensko potico v hote­lu, prvomajski piknik (v soboto, 2.5.), 1-krat vo­žnjo s krožno kabinsko gondola, neomejen vstop v Wellness center Bellevue (parne kopeli z aro-
Lent 
mami -turški savni, ekstremna finska savna, kromote­rapevtska savna, lakonij -blaga savna, ledna jama -za ekstremno ohlajevanje, tuši presenecenja), uporabo fi­tnes koticka, 1-krat vstop v bazenski kompleks in sav­ne Wellness-Spa centra Habakuk, prost vstop v Casino Mond, voden prvomajski jutranji pohod po Poholju, ani­macijski program za otroke. 


Krošnjarska pot 
Team building program 
Bela Krajina, 2 dni: l. dan: Stari trg ob Kolpi, Radenci, vožnja z rafti (ali kolesi) po reki Kolpi, malica (možne 
www.slovenia.info . 

ga. Še kratek postanek na dvorcu Zemono, ogled kri­žne dvorane in zgod ba o znameniti Bitki pri Frigidu, ki je leta 394 di vjala po poiju pod dvo rcem , sledi ko­silo . Nato prisluhnite zgodbi o Rimljanih -najprej v muzeju v Ajdo všc ini, kjer sta na ogled arheološka razstava in zbirka fosilov. Sledi spre hod okoli obzid­ja Castre, nato pa še do imenitnega izvira Hubija, po naravoslovni u c ni poti in mimo mogocnih fužinskih plavžev, ki so men da stali že za casa Rimijanov. Pozno popoldan pa se zapeijite v Vipavski Križ, srednjeveško mestece z obzidjem in zanimivimi zgodbam ter aktiv­nim Kapucinskim sa mostanom, znanem po pridigarju Janezu Svetokriškem. Vecer zakijucite ob pristni vi­pavski hrani na eni od turisticnih kmetij na Vipavski vinski cesti. Zadnji dan preživite v deželi vina in oijk, cešenj in poezije, v Brdih. Gricevnata pokrajina popotnika oca­ra že na prvi pogled, najlepše jo je opazovati iz raz­glednega stolpa v Gonjacah. Ste vedeli, da se sre­dnjeveška vasica Šmartno s tesno sti snjenimi hiša­mi in ozkimi ulic icami imenuje po cerkvi sv. Martina? Mogo c na cerkev se ponaša s poslikava mi Toneta Kralja. Po ogledu cerkve se boste podali do etnološkega mu­zeja Briška hiša in do Hi še kulture, kjer gostujejo razlicne umetniške razstave, hiša pa hrani umetnine, ki so del stalne zbirke sodobne umetnosti. Po kosilu se odpravite na Dobrovo v renesa n c ni grad na ogled razstave znanega umetnika, briškega rojaka Zorana Mušica. Dan boste zak ljucili v Medani, kjer je doma Alojz Gradnik. Zadnje skupn o druženje bo veselo in prijetno, na široko vam bodo odprli vrata na izbrani turisticni kmetiji ter mize obložili s tradicionalnimi briškimi dobrotami. Ce na izleta, ki naj bi trajal tri dni, za sk upino z naj­manj 20 udeleženci, znaša 54 EUR na osebo in vkiju­c uj e vse oglede ter vstopnine po programu, vodenje in organizacijo izleta. Cene kosil in vece rij se giblje­jo od 10 do 35 EUR na osebo -glede na izbor ponud­be. Prav tako je z nocitvami -cena no c itve z zajtr­kom je od 20 EUR na osebo naprej. Dodatne inform acije: ne Idrija 05/37 43 916, ne Brda -05/39 50 095, Agenciji Jota iz Brd 05/30 41 315, ne Vipava 05/368 70 41, ne Ajdovšcina 05/36 59 140. 
Idrijsko in Cerkljansko 
Kanomeljske klavže 
Idrijske klavže so ena od edinstvenih turisticnih zna­menitosti Idrijskega. Visoko v ozkih dolinah vodoto­kov v okolici Idrije so te vodne zapornice, najprej lese­ne, postavijali že v 16. stoletju. Klavže si lahko ogle­date na reki Idrijci, dvoje klavže so na ogled na Belci, leta 2004 pa so obnovili še Ovcjaške klavže oz. klavže na Ka nomljici . Izhodišcna to cka izleta je na parkirišcu ob Divjem jezeru v bližini Idrije. Po ogledu tega kra­
škega jezera, v katerega voda priteka iz strmega poto­pljenega rova in se potem po najkrajši slovenski reki Jezernici izliva v Idrijco, v njegovi neposredni okoli­ci pa so botaniki odkrili preko 150 razlicnih rastlin­skih vrst, se boste odpravili daije proti Beli. Na križ­i šcu boste zavili desno proti klavžam na Idrijci in se kar nekaj casa vozili po gozdni poti, vedno globlje v Krajinski park Zgornja Idrijca . Klavže boste pred sa bo zagledali kot na dlani. Pot boste po ogledu nada lje­vali v smeri Vojskega, se zapeljali po delu ene najviš­jih planot na Primorskem in se pred spustom v dolino Belce ustavili pri lovski koci na Krekovša h ter si po že­iji ogledali spominsko obeležje Partizanske bolnišni­ce Pavla. Kmalu po spustu v dolino boste prispeli do Putrihovih klavž, si jih ogledali, nato pa nadaljevali pot še do Brusovih klavž. Po kosilu boste potep boste nadaijeva li v Spodnji Idriji, ki je v letu 2006 prazno­va la 850. obletnico prve omembe v pisni h viri h, naj­starejšega sakralnega spomenika na Idrijskem -cerkve Device Marije Vnebovzete ter zunanjost nekdaj mogoc­ne kmecke domacije -dvorca družine Kenda, ki je da­nes preurejen v luksuzni hotel Kendov dvorec*****. Vožnjo boste nadaijevali proti Ka nom lji, kjer boste pri ribiškem domu zapustili avtobus in se peš odpra­vi li do Kanomeijski h klavž (hoje je za dobro uro v eno smer). Klavže na Ovcjaku so bile obnovijene leta 2004 in so tudi edine zajezene. Po ogledu klavž se bo pri­legla polenta z ocvirki ali ocvirkovca. Vse, kar potre­bujete, je dobra volja ... Po pestrem dnevu si privo­šcite vecerjo in nocitev v Hotelu Cerkno *** . Po ve­ce rji se lahko seveda razvajate v termalnem bazenu ter savni Hotela Cerkno. 

Polžja luknja 
V dopoldanskih urah naslednjega dne se odpravite iz­pred Hotela Cerkno v Šebreije, kjer v vasi pustite svo­je vozi lo in se nato odpravite peš do cerkve Sv. Ivana (15 min hoje), kjer je zelo lepa razgledna tocka. Sledi spust do Arheološkega parka Divje babe (15 min hoje) po dobro varovani poti navzdol ter voden ogled jame z vod i cem (v trajanju od 30 do 45 min). Divje babe so ena najpomembnejši h najdišc stare kamene dobe na svetu. V tej kraški jami so bile najdene kosti 58 raz­licnih živa lskih vrst (med katerimi prevladuje jamski medved). Do najznamenitej še najdbe pa je prišlo leta 1995, ko je bilo med izkopavanji odkrito verjetno naj­starejše glasbilo na svetu -košcena pišcal, izdelana iz stegnenice jamskega medveda (stara okrog 55.000 let). Po ogledu parka se odpravite proti Srednji vasi do farme jelenov, kjer vas bodo domacini po vaši žeiji pogostili z domaco jelenovo salamo. Po ogledu farme sledi 10-minutni sprehod do vašega vozila ter nada­ijevanje poti proti lovski koci v Šebreljah, kjer boste s stra ni domacinov deležni pogostitve z domacimi do­brotami, ce se seveda za tako malico odlocite. Sledi vrnitev proti Cerknemu. Na poti vas caka še ena prele-pa naravna znamenitost, ki se nahaja v "Grice h ", t.j. v gozdu na robu vasi, in sicer t.i. "Polžja luknja", ki sto­ji nedalec od ceste. Po ogledu Divjih bab nadaljujete pot nazaj proti Cerknemu. Na poti se lahko od l ocite še kratek postanek na Turisticni kmetiji Želinc, kjer se boste lahko posladkali z domacimi sladicami. Polni doživetij nadaijujete pot proti Hotelu Cerkno. Cene: kosilo z idrijskimi žlikrofi: 11-30 EUR/osebo (za skupino nad 20 oseb), malica: 3,00 ERU (ocvirko­vica ali polenta z ocvirki ter šilce dom~cega ali sok), vode nje po Idrijskem: skupine 21 in vec oseb 4 EUR/ osebo, voden ogled Arheološkega parka Divje babe: skupine 21 in vec oseb 3,50 EUR/osebo, malica: 3.50 EUR/osebo (ocvirkovca ali obloženi kruhki ter šilce domacega , sok ali caj), polpenzion v Hotelu Cerkno: 36 EUR (dop l acilo za enoposteijno sobo, pop ust za otroke do 14. leta, bazen vk lju ce n v ceno). Dodatne informacije: LTO Laufar Cerkno, Mocnikova 2, 5282 CERKNO, T: +386 05 37 34 645, F: +386 05 3734649, M: +386 51 644 557, E: tic.cerkno@siol.net; cerkno-turizem@siol.net, I: //www.cerkno.si/turizem. Idrijsko -Cerkijanska razvojna agencija d.o.o. Idrija, ne IDRIJA, Vodnikova 3, 5280 Idrija, T: +386 (O) 5 37 43 916, F: +386 (O) 5 37 43 915, I: www.idrija­turizem.si 


Sonceva pot 
Bizeljske pešpoti 
Na pot se podate po "Bizeljski pešpoti -Poti k repnicam". Izpred domacije Janežic -sedaj Iste ni c -v Stari vasi sledi pohod po grebenu, mimo hiš, kleti, križev, kape lice sv. Marjete, skozi lep lipov gozd do repnic v vasi Brezovica. Od repnic se nadaljuje pot do etnološke zbirke, kjer se pri kij u cite na "Bizeijsko pešpot -Vidovo pot", ki vodi mimo gostoljubnih domacij, turi­sticne kmetije, hramov, posvecenih znamenj po razgibani bizeijski pokrajini do cerkve sv. Vida . Od razgledne tocke pri Sv. Vidu se spustite do centra Bizeijskega, od tam pa po "Bizeljski peš­poti -Grajski poti" do gradu Bizeijsko. Na poti vas spremlja Obsotelje s Sljemenom in pogled na cer­kev sv. Vida z Orlico in Špickom. Skozi vas Orešje se napotite do gradu Bizeijsko, nato pa se skozi Bizeljsko vas spustite do centra Bizeljskega, kjer se potepanje zakljuci po Bizeljskih pešpoteh in kjer se lahko okrep­cate v tradicionalni gostilni z doma pripravijeno hra­no. Cas hoje je 5 ur, dolžina poti pa 15 km. Cena pa­keta po ose bi : 36 EUR. Paket vkijucuj e: organizacijo, nocitev z zajtrkom, kosilo ali vecerjo. Cena vodenja po pešpoti za skupino nad 10 oseb: 120 EUR. 
Aktivne pocitnice v Brežicah in okolici 
1. dan: Prihod v Gostilno pension Les, kjer se name­stite v dvoposteljnih sobah. Po -kratkem pocitku se 
www.slovenia.info ­






S predstavništev STO v tujini 
Italija 
Gorazd Skrt; gorazcl.skrt@slovenia.info 
V tem trenutku ni mogoce na­povedati , kako dolgo bo go­spodarska kriza v Italiji še trajala, niti ni mogoce na­tancno oceniti posledic, ki jih bo imela za turisticno ekono­mijo. Turizem na Apeninskem polotoku zaposluje 2,5 mili­
jona ljudi in prispeva v dr­Gorazd Skrt, vodja 
žavno blagajno 11 % BDP­predstavništva STO 
v Italiji 
ja, posredno ali neposredno pa nudi zaposlitev 12 odstot­kom Italijanov. Še do druge polovice lanskega leta se je ta gospodarska panoga krizi dobro upirala, vsaj 
v primerjavi z gradbeništvom, nepremicninski dejav­nosti ali avtomobilski proizvodnji, ki so bili lani naj­boU na udaru . Vendar pa se tudi nad italijanskim turizmom v zadnjem casu zgrinjajo crni oblaki. Ta sektor je zakljucil leto 2008 s 4 milijardami evrov manj prihodkov v primerjavi z letom poprej in izgu­bo skoraj 40 tisoc delovnih mest. Prihodi tujih turistov v Italijo so se lani zmanjšali za 3, 1 od­stotka. Z 10,4 milijarde evrov, ki jih je turizem prinesel Italiji v letu 2007, so se prihodki lani spusti li na približno 10 milijard evrov. Podatki prvih treh mesecev žal napovedujejo na­daUevanje tega trenda. Rezervacije v italijanskih hotelih so se po podatkih hotelirske stanovske organizacije Federalbergi zmanjšale za 7,2 %. Da bi pomagali svojemu gospodarstvu, vlada ita­lijanske turiste vabi, naj pocitnice preživljajo doma. Od konca aprila bodo socialno ogroženim zace­li podeljevati tako imenovane turisticne bone, popust 
za preživUanje dopusta v višini do 500 evrov. Deležni ga bodo posamezniki z letnim dohodkom, nižjim od 20 tisoc evrov, in družine z mesecnim dohodkom do 3 ti­soc evrov. Popust bodo lahko porabili v obdobju ene­ga leta v izbranih objektih v Italiji. Težavam v italijanskem turizmu botruje tudi slaba in­stitucionalna organiziranost, zato bo naslednji korak vlade, najverjetneje že v obdobju meseca dni, vzpo­stavitev ministrstva za turizem. To bo skrbelo pred­vse m za dvig globalne konkurencnosti, kjer Italija od 
70. let nenehno izgublja pozicijo. Protagonisti v jav­nem in zasebnem sektorju se strinjajo, da je potrebna reorganizacija predvsem na podrocju trženja in pro­mocije ter izgradnja infrastrukture, za katero je vla­da odobrila 16 milijonov evrov sredstev. Italijanski turisticni delavci se vse boU zavedajo, da je njihov sistem promocije vse prevec razdrobUen. Lastijo si ga tako obcine kot pokrajine in province. Vsaka struk­tura deluje neodvisno, oglašuje in tiska svoje brošu­re, ne da bi komunicirala z drugimi dejavniki. Krovna turisticna organizacija Enit je tako prisiljena komu­nicirati s kar 22 partnerji, od katerih ima vsak svo ­je zahteve. Vendar pa je kriza, vsaj za nekatere, tudi priložnost. Financna stiska si li Italijane, da se vse pogosteje od­locajo pocitnice preživeti v domovini ali bližnjih de­sti nacijah . Sodobni gost v turizmu vse pogosteje išce cloveško plat in se zateka k avtenticn im nacinom pre­ži_vljanja prostega casa, vse pogosteje v stiku z nara­vo . Tako so v zadnjem letu precej porasla povpraše­vanja po pocitnicah na deželi, vinski h cestah, gastro­nomskih izkušnjah na kmetijah, doživetjih v naravi in parkih. Ta trend lahko izkoristi tudi Slovenija, ki je postala zelo zanimiva predvsem za goste iz Furlanije, Veneta in Emilie Romagne. V te tri bližnje italijanske pokrajine bomo v naslednjem letu usmerili vecino svo­jih marketinških aktivnosti, ob upoštevanju, da se v tej klimi tudi turizem sooca z drugacnimi merili in je prisiUen iskati inovativnejše strategije. 

BIT 2009 
V drugi polovici februarja se je na milanskem sejmi­šcu Rho zakljucil turisticni sejem BIT 2009 (Borsa Internazionale per il Turi smo). Skoraj 5.000 razsta-. vljavcev iz 153 držav je vec kot 150.000 obiskoval­cem predstavilo novosti letošnje sezone. BIT ni samo izložba za predstavitev ponudbe, pac pa tudi prostor debat in izmenjave mnenj. Prisotni so bili tako re­koc vsi snovalci italijanske turisticne politike in ve­liko ministrov in sekretarjev ostalih evropski h držav. Turisticno leto 2009 vecinoma vsi pricakujejo nekoli­ko zaskrbUeni, ceprav je danes turizem v mnogih de­lih sveta postal tako rekoc primarna dobrina. Napovedi razlicnih združenj za svetovni turizem za leto 2009 se nekoliko razlikujejo, najboU kredibilni, denimo IATA (International Air Trasport Association), napoveduje­jo 2 % upad turisticnih prihodov na globalni rav­ni. Tudi zaradi tega je bilo na letošnjem sejmu opa­ziti precej manjšo prisotnost velikih organizatorjev potovanj, ki stojnic sploh niso postavili, ali pa so jih zaradi upada dobicka oziroma zaradi velikih likvi­dnostnih težav v primerjavi s preteklim letom pre­cej skrci li. Podobno se je godilo stojnicam italijan­skih regij, ki se spopadajo z zmanjšanimi sredstvi za promocijo. Ekonomska kriza je premešala karte in v ospredje postavila bližnje, laže dostopne in s prevo­znimi stroški manj obremenjene destinacije, zato je bilo zaznati povecano zanimanje italijanskih agen­cij, organizatorjev potovanj, novinarjev in javnosti tudi za Slovenijo. K dobremu obisku pa je pripomo­gel tudi program laške godbe in mažoretk ter nova, s 180 kvadratnimi metri precej velika in privlacna stoj­nica. Za Slovenijo milanski sejem ostaja ena najboU­ših priložnosti za predstavitev na -po številu priho­dov -najvecjem tujem turisticnem trgu. Letos ga je 32 predstavnikov slovenskega turisticnega gospo­darstva precej dobro izkoristilo. 

Beneluks 
Rok Klancnik; rok.klanemik@slovenia.info; Laurent Louis 
Slovenski turisticni urad v Bruslju nad zacasnimi stati­sticnimi podatki prihodov in nocitev turistov v prvih treh mesecih ni prav nic navdu­še n, vendar pa tudi ne pre­senecen. Medtem ko je rela­tiven upad gostov v Sloveniji iz Nizozemske pricakovan, je Rok V. Klancnik, še vedno manjši kot v nekate­vodja predstavništva 

STO v Bruslju 
rih drugih destinacijah. Zlasti bolj oddaljeni ciUi so letos na udaru in že cutijo moc gospodarske krize. Glede bel­gijske statistike pa je treba razumeti, da je bil zacetek leta 2008 nadpovprecno uspešen zaradi predsedovanja naše države Svetu Evropske unije. Lansko rast je seve­da odlocno pretežko doseci, vendar pa vsa slika posta­ne mnogo boU jasna, ce letošnje podatke primerjamo 
BIT 2009 s tistimi iz leta 2007. Prihodi in prenocitve so nekoli-
• www.slovenia.info 
ko v rdecem, vendar ne tako, kot bi bile, ce ne bi bila lani letala iz Brusija v Ljubljano tako polna. Urad na­poveduje nadaljevanje rdecih številk vse do zgodnje­ga poletja, nato pa se bodo razmere obrnile na bo­ije. Predvidevamo, da bomo leto koncali nekje na po­zitivni nicli, vendar je to odvisno od tega, kako hitro se bodo 'prijeli' ekonomski ukrepi za oživitev gospo­darstva in predvsem množicne potrošnje. Nikakor pa ne gre sklepati, da je letošnje leto zara­di slabih februarskih rezultatov izgubijeno. Slovenski pregovor "po jutru se dan pozna" mogoce velja za Slovenijo, za Belgijo vsekakor ne (saj se lahko v nekaj minutah vreme spremeni od deževnega, vetrovnega do soncnega in nazaj) . Januarski in februarski podatki so odlocno prenizki (prebivalci 'nizkih dežel' so boij slabi smucarji), da bi bili merodajni za vse leto. Kar se Beneluksa tice, je v primerjavi s primarnimi trgi nekoliko na slabšem, ker je do poletja odvisen od letalskih gostov. Za zdaj je edini prevozni k Adria Airways, ki pa tako v Belgiji kot tudi na Nizozemskem velja za drago letalsko družbo. Pozitiven vpliv si obe­tamo tudi od nove nizkocenovne linije Ryanaira iz Bruslja-Jug v Trst (Charleroi). Prvi poletje že razpro­dan in zagotovo bo nekaj teh potnikov namenjenih tudi na slovensko obalo in Kras. Slovenski turisticni urad Beneluks vabi vsa podjetja, ki bi jih zanimal pro­mocijski nastop na letališcu Charleroi, naj se nam ja­vijo na brussels@slovenia.info. 
STO Beneluks pricenja s promocijo ku­harskih tecajev v Sloveniji Slovenski turisticni urad Beneluks je sredi marca pricel s promocijo zamisli o kuharskih tecajih v Sloveniji, s katero bo obeležil letošnjo temo "Okusite Slovenijo", a ga bo, ce bo dovolj interesa, zagotovo nadalje­val tudi v prihodnjih letih . Prve, ki se bodo spozna­vale s slovensko gastronomijo in vini, bodo clani­ce Ženskega ameriškega kluba v Bruslju (American Women's Club Brussels), ki bodo letos poleti na Krasu in v Goriških Brdih spoznavale slovensko vinsko kultu­ro in se preizkusile v pripravi polente v teranovi oma­ki, jote, štrukijev, frtaije in podobnih dobrot. Vodja urada Rok Klancnik meni, da bo ta zamisel najbolje sprejeta v razlicnih interesnih skupinah (kot je ome­njeni klub), pa tudi v podjetjih in združenjih, saj gre za neko vrsto motivacijskega potovanja. Skupine naj bi štele do 10 udeležencev, ki se lahko razdelijo tudi na dve ali tri manjše skupine. Najboij primerni gosti­telji takšnih skupin bi bili manjši družinski hoteli ali penzioni, zlasti pa tisti, ki imajo tako sobe kot tudi priznano kuhinjo. Takih je na Primorskem pa tudi na Štajerskem, Koroškem in drugod kar nekaj. Pogoj je, da takšen gostinski objekt gostom omogoci strokovno pomoc pri kuhanju (izkijucno slovenskih jedi) in pro­stor za 'ustvarjanje'. V potovanje je vštet tudi obisk Hiše kulinarike Jezeršek. Zainteresirani za sodelo­vanje naj pišejo na brussels@slovenia.info. 
Slovenija v prestižnem amsterdam­skem Odeonu 
Težko bi izbrali bolj prestižno lokacijo za delavnico slovenskega turisticnega gospodarstva v Amsterdamu, kot je znameniti Theater Odeon. Odeon so zgradili že leta 1662, ko je bil kavarna Pri belem jagnjetu, ka­sneje pa je postal ena od najbolj znamenitih zgradb Med njegovimi obiskovalci so bili tudi David Bowie, Freddie Mercury in Jean Paul Gaultier. Workshop bo potekal 8. maja, Slovenski turisticni urad z nizozem­skimi partnerji pa napovedujejo najmanj 80 organiza­torjev potovanj in turisticnih agencij . Strateška par­tnerja pri dogodku sta najpomembnejši nizozemski tu­risticni reviji Reis Actueel in Reisrevue. Najvec po­udarka bo letos podanega na slovensko ponudbo ter­malnih in naravnih zdravilišc ter centrov dobrega po­cutja. Poleg priložnostnega slogana "Taste Slovenia" bomo torej opozorili tudi na dejstvo, da je Slovenija dežela najrazlicnejših voda, kar je za Nizozemce ne­
dvomno izjemno privlacno . Seveda pa ne bo šlo brez predstavitve kampov, aktivnih pocitnic, predvsem v alpskih krajih in vabila na slovensko Obalo. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je število nizozemskih turistov nekoliko upadlo, zato je pomen majske de­lavnice še posebej velik. 


Avstrija 
Jan C igleneck.i ; jan.ciglen ecki@slovenia.info 
Aktualna situacija na avstrijskem trgu kaže, da se bodo Avstrijci v letošnjem letu za dopust odlocali izredno kratkorocno (en teden do tri tedne pred odhodom na dopust) in iskali še veliko boij ugodne ponudbe tako doma kot tudi v sosednjih državah . Slovenija se mora tako v naslednjih mese­
cih še kako potruditi ter našo 
turisticno ponudbo intenziv­
no promovirati . 
Na predstavništvu STO v 
Avstriji s tem namenom izva­
jamo in bomo izvedli številne 
promocijske aktivnosti do za­
Jan Ciglenecki, cetka poletne sezone. 
vodja predstavništva V nakupovalnem središcu LCS STO v Avstriji 
v Leobnu, drugem najvecjem 
štajerskem mestu sosednje Avstrije, smo med 20. in 21. marcem v sodelovanju s slovenskim turisticnim gospodarstvom, izvedli slo­venske dneve. V okviru slovenskih dnevov so avstrijski javnosti široko paleto možnosti za užitke v Sloveniji predstavila številna slovenska turisticna podjetja in vinarji (skupaj 25) . O dogodku so porocali tudi lo­kalnimi mediji Radio Gruen Weiss in tednik Woche. Radio je predstavil tudi posamezne razstavijavce, tako da so bili obiskovalci že pred dogodkom dobri obve­šceni . Dogodek so s svojim nastopom popestrili sve­tovni prvak v diatonicni harmoniki Denis Novato, do­maci ansambel Veseli Begunjcani, folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc in pihalni orkester Kostanjevica iz Dolenjske. V dveh dneh je center obiskalo okoli 
60.000 domacinov, ki so z veseijem zbirali in­formacije na slovenski stojnici. Vsi obiskovalci pa so lahko sodelovali tudi v nagradni igri, kjer so se lahko potegovali za enega izmed šestih vikend paketov. Nagrade so prispevala podjetja, ki so se predstavljala na dogodku. Z nastopom na slovenskih dnevih v Leobnu so bili zelo za­dovoijni tudi slovenski razstavljavci, saj je pri­reditev dobro pokrila obmocje Zgornje Štajerske in s tem v pravem trenutku postregla z vrsto in­formacij o Sloveniji, ki jih ima kot bližnja de­stinacija Avstriji, ter dala s tem kriznemu casu se dodatno priložnost. Po predstavitvi na Zgornjem štajerskem pa smo v ponedeijek, 30. 3., na Dunaju v Hotelu Radisson pripravili še delavnico oziroma wor­kshop, katere se je udeležilo 26 slovenskih podjetij in 44 avstrijskih organizatorjev potovanj .  
v središcu Amsterdama, z izjemno burno zgodovino. Slovenski dnevi v Leobnu 
www. sloveaia.info­