Dopisi. Iz Celja. (Boži6aica ,,katol. p o dporaega društva") [Koaec.J Premalo je bilo zabvale, katero je izrekla za to odbraaa učeaka pre6. g Jožefa Žičkarju kot aačelaiku tega društva za preobilai trad ia velike skrbi, katere jim to druatvo ia posebao njegove ,,Božičaice" leto za letom prizadevajo. Pa še to pičlo zahvalo so preakromai gospod takoj od sebe odvraili, ter zbraae otročičke v poljudaera aagovoru opomiajevali, za preobilae darove, katere vidijo za ae pripravljeae, bvalo dajati pred vsemi ljabemu Jezuščeku, čegar podobico videl si okiačaao pod božičaom drevescem. Božje dete čudovito leto za letom srca toliko p. a. dobrotaikov aaklaaja, da za reve tako očetovsko skrbijo. Opomaili 80 jih govoraik potem, da aaj molijo pred vaem za blagor Njib. eksceleacije aaaega premil. kaezoškofa, ki so pokrovitelj, pa tudi aajveei dobrotaik tega zavoda. Eaako bvaležao pa aaj tudi molijo za druge svoje dobrotaike, ki so za aje ali deaarja. ali blaga darovali, ia iz darovaaega jim toliko obleke ia obutila priredili. Ob eaem zahvalil se je društveni g. aačelaik vsem p. a. dobrotaikom za vse temu društvu skazaae dobrote, ter ga je še za bodoče ajih aakloajeaosti priporočil. Na to poproail je aavzočo preblagorojeao gospo baroako, pravo nmater ubogili sirot", aajve6jo dobrotaico tega društva iz Celjake okolice, da aaj bi blagovolila otročičem za aje pripravljeae božičae darove razdeliti. Milostaa gospa opravila je to službo a posebao apretaostjo, ter je osrečeae otrocičke prav ljubezajivo sloveaski ogovarjala. Vaa lepa avečaaoat skleaila se je s slovesaimi ve6eraicami v domači kapeli. Koae6ao zapela ae je še ,,Lurška peaem" ravao tako, kakor se je pela letoa pri dubovaib vajab na Slatiai, ia kakor ae poje bržeas že po vsej aaaej vškofij i. Od sv. Trojice v Slov. gor. (Šolska aapaka) Niše miaolo dva meaeca, ko me aeko opravilo pri sorodaikih privede v Slov. gorice, v trg av. Trojice. Po razaih pogovorih, pogledam ae radovedea kopo šolskih kajig aa mizi ležečib, katere je deklica, ki obiakuje III. razred potrebovala. Pa žaloatea prizor — kajige ao bile aame eisto aemške, kakor tretja aemška slovaica za aemške ljudake šole, tretje aemško berilo, tudi trdo aemško ia aemška racuaica, le ediai katekizem bil je aloveask; kakor da bi trg sv. Trojice bil Bog vedi, kje aa Pruski zemlji, ae pa v Slov. goricab. Oh, sem si aaislil, tedaj vas boeejo za aem6urje izrediti. Hvala Bogu, sem rekel, pri aas pa veadar ui tako, aii imamo aloveaako trirazredao šolo; pri aas je sloveaaki jezik temelj ia podlaga vaeh u6aih predmetov, ae pa obola aemščiaa. Taki učitelji, kateri aloveaake otroke aamo v aemačiai uče, ostudijo otrokom materai jezik, ter le otrokom aauke po nemško v glave vrivajo, sloveaski jezik pa jim je auženj. Oai pometajo materai jezik iz glave ia jim trgajo materao ljubezea iz srca. Otroke po aemško aagovarjajo ia aočejo aloveaskega odgovora. S takim dejaajem zgube otroci veselje do šole ia učeaja. Vaak pametai človek mi bode pritrdil, da je resaica, če ae mladiaa učaib predmetov v tujem jeziku uči, je vea uk ,,bob v steaou. Ko bodo iz šole izstopili, ae bodo zaali aemški, ker že pri učeaju aiso imeli pravega veselja k tenm; druzih potrebaib re6i pa tudi ae, ker so se jih v tujem jeziku učili. Ze vem, kara da pes taco moli. Proato aloveaako ljudatvo gotovo ae želi tega, temuč tržaai. Oai bi pač radi bili, da bi se ajihov trg poaemčil ia da bi ae aloveaske gorice imeaovale ,,deutsche Biicbel". To ae bo aikoli. Njih želje se popolaoma striajajo 8 celjsko »vahterico", ki pravi, da je le aemaki jezik zveličavea. Sram jih aaj bo aas Slovecev! Edao vam tržaaom aasvetujem, pustite sloveasko šolo vašemu ljudstvu, ker je za vao vašo sloveaako okolico ustaaovljeaa, ae pa samo za vaš trg. Če pa vas aemačiaa tolikaaj mika, uataaovite ai laatao aemško šolo ia ae vailjujte aemšciae v ljudsko šolo. Zapomaite še ai be8ede rajaega, aepozabljivega ia aarodaega škofa Slomšeka: Šola pa če prava ai, je bolje, da je ai. J. L. iz N. Iz Borovelj. (Puakarija.) Kratko ste že omeaili v vaaem ceajeaera liatu, da dobijo Borovčiei zadružae stroje ali maaiae. Pricakuje se s tŁm napredkom boljša bodočaost, zlati 6aai, kakor 1860 — 1875. Maogo delavcev pa vae drugače miali o aaaledkih mašia. 600 delalcev je v Borovljah, ki izdelujejo lovske puške; poleti imajo komaj doati dela, zdaj po zimi je pa tako slabo, da žvižga! — Dela je premalo! — da! pravijo delavci, kaj bomo delali s stroji, ker še tako aimamo kaj dela! Ali ae bo delalo z maaiaami boljai kup, — puške aimajo tako že zdaj skoraj aobeae ceae več — to bi bila aajveča aesreča; pri iaduatriji ai tako, kakor pa pri poljakib pridelkib, da bi ceaa raatla ia padla, ampak ceaa zaižaaa, oataae aa vae vecae čaae nizka! V tem oziru se po pravici boje delalci. Da pa veliki gospodi re8 mialijo, da bi se s stroji boljši kup delalo ia s tem bi se delo pomaožilo, je bilo čitati že v razaib aemškib aoviaab. Ediao upaaje je še bilo aa vojaško delo, aove avatrijake puške-repetirke. Le zavoljo tega so Borovljaaci tako veselo sprejeli aaavet vlade aa osaovaaje zadružaib mašia, ker ae je aploh mislilo, da ae bodo s temi atroji izdelovali posamezai deli k vojaakim puškam. nŽol- airsko delo je še fletao delati", pravijo Borovčiči, ,,ker je gotov deaar" ! Ravaokar je pa razšla vest, da je vojaško delo od vlade odbito! Seveda ai samo zdaj žalost v Borovljah, ampak v celej apodajej Rožaej dolini. Cuditi ae pa tudi ai, kajti v mestu Steyr so zelo že pripravljeai ia uravaaai aa vojaško delo, v Borovljah pa še dozdaj ai aobeaib. mašia, katere bi aamo za 100 ljudi ato tisuč goldiaarjev stale. Pravi uzrok alabo-žaloataega položaja v alov. Borovljab je ediao le to, ker je preveč delalcev. Ogromao število, 600, je kar aekaj let sem tako ailao aarastlo, odkar se kmeti tako štulijo k puškariji ali ^piljam". Kmetje vidijo, kako ao ,,piljaji" židaae volje, po kremah popivajo, aobel obleko aosijo, — kmetom ae vse to dopade, zapustijo avoj lepi ataa ia aajdi k iadustriji! To je žalostao! Kmetom v okolici pa delavakib moči maajka. Daiaarjev je toliko malo, da te količkaj pridea delavec 1 gold. ia še črez ataae! To je rea predrago za kmeta. Pri tem pa še atevilo potepuhov ia beračev od dne do dae aarašča. Ce je kdo le količkaj trapast, že v Boga ime prosi, da mu le delati ai treba, čeravao je v aajmocaejšib letih. Kmetje aaj bi ae štulili avojih aiaov toliko k iadustriji, doma pa hlapce ia daiaarje plačevali; pozaam kmete, ki imajo po 3 aiaove, pa vsi so puškarji; kako bo potem puakar aa kmečkej Jaiši gospodaril, 6e ai6 ae bo v ekonomiji razumel, ia vse tuje ljudi aajemati moral ia pa drago pla6evati? Bog daj, da bi tiste kmete kmalu pamet arecala, ki avoje aiaove preveč k puškariji »bulajo", aaj je mladib puškarakih aiaov odveč! Kmeta sia, ki je postal puškar, aavadao očeta aič ae pomaga. Iz spodnje Savinjske doline. (Občiaske volitve.) Svečaaa prve dai, bodo obciaske volitve za občiao Velika Pirešica. Občiaa je eaa večjia občia za epodaji Stajer ia sedi v sreajiaem odboru 24 mož, ia 12 ajib pa še more posebej v aamestaištvu biti, toraj vaeb je treba 36 izvoliti. To je težavaa reč, ako ae pomiali, da ao za to le izvratai, izobražeai, aeuatrašai, sploh zaačajai možje potrebni. Ia takošajib mož Dabrati, to ai lahka reč; posebao ako so pomisli, da so tukaj zdaj dve straaki, ia da 80 posiliaemci, do ae dolgo 6asa do sedaj, prvo beaedo imeli, ia zvoaec aoaili; da je vse za ajimi tekalo, ravao kakor da bi jib bili aaravaost v sv. raj peljali. Ia ae zdaj jih je maogo, ki so tako zavrvani va-aje, to je v aemcube, da za ves svet ti ae verjame, ko bi ajemu še tako reaaico pravil, a kar ,,aem6ub" goapod reče, to je vse gola resaica, akoravao je taka laž, da je vsa koamata. Pa da gospodi, ki ae v kočijab; vozijo ia gledajo iz aeace, kako jim ubogi aa aolacu deBar alužijo, da taki se za Nemce štulijo ia aemško le aemško ia zopet liberalno Bemško želijo, aaj BJim že bo. 0 ta- kih ae govorim; pa da se alovenski kmetje, veliki ia mali, ki so drugače čez vse pošteai ia spoštovaaja vredai, pustijo tako za aos voditi ia da iz samega golega straba: kaj bi pa gospod ,,fotar rekli", si Be upajo še menda drugače misliti ae, kakor ,,gospod" želijo; to je žalostao, to ai lepo. (Koaec prih.)