-SEP. 1925 . .—j TRGOVSKI LIST Časopis la trgovino, Industrijo In obrt. ■šliirrdništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 13.9515. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. 5,ETO Vlil Telefon St. 552. LJUBLJANA, dne 5. septembra 1925. Telefon St. 552. ŠTEV. 104. Janko Jovan: Trgovina z žitom v letu 1924-25. Leto 1924/25 je bilo za žitno trgovino v marsičem presenetljivo. Kakor že prejšnja leta, tako je tudi v tem letu prišla žetev, za katero nain je manjkalo statističnih podatkov. Poročila, ki nam jih je dalo poljedelsko ministrstvo, niso bila zanesljiva. Obetala se nam je v pšenici srednje dobra, a v koruzi prav dobra letina. Dočim se je napoved glede koruzine letine vresničila, so bila poročila glede pšenice pretirana. Prvi zaključki za novo pšenico so bili napravljeni v Bački na temelju 'cene Din 250.— pariteta postaja v Bački. Kakor hitro pa se je pričela žetev in se je videlo, da moramo pričakovati kvantitativno in kvalitativno slabe uspehe, so pričele cene takoj hiteti kvišku, tako, da so se dvigale v mesecu juliju polagoma od 300 do 380 Din za 100 kg. Na tej bazi so ostale cene do srede decembra 1924. Med tem so prišla poročila o nevspeli letini iz Poljskega, Ogrskega, Rumunije in Bolgarije, kar vse je zelo pojačalo povpraševanje po blagu. V Vojvodini so se pojavili žitni trgovci iz inozemstva. Koncem leta je notirala pšenica na novosadski borzi že Din 430.—. Akoravno je kazal tečaj dinarja na zunanjih tržiščih čvrsto tendenco, vendar ta pojav ni imel prav nikakega vidnega vpliva na razvoj naših cen. Vodilna vloga nad cenami žita je prešla na Ameriko, kjer je pšenica izredno bodro obrodila. Vpliv Amerike bi mogla paralizirati edino le Rusija, a ta je imela slabo žitno letino. Tako je bila Ameriki prisojena preskrba vseh evropskih v prehrani pasivnih držav, in Amerika je jela iz te situacije črpati v obili meri svoje koristi. Ameri-kanska tržišča so odločevala celo leto cene žitu. V Ameriki se je vnel hud boj med haussisti in baissisti, ki je imel za posledico neprestano nesigur-nost v cenah do konca decembra 1924. Od novega leta naprej pa so cene stalno rastle, tako, da je notirala pšenica početkom februarja že Din 500.—, kasneje je sicer cena nekoliko odje-njala, vendar je notirala bačka pšenica še sredi junija Din 460.—. Pri žitni trgovini so bili zlasti letos trgovci v Vojvodini na boljšem kot oni v oddaljenih krajih, ker so imeli vedno priložnost izvoza. Naši trgovci so mogli kriti potrebo le sproti, ker izvoz preko naših obmejnih postaj skoraj nikdar ni konveniral. Dva faktorja sta bila zlasti, ki sta ovirala žitno trgovino v naših krajih. Prvi je visoki železniški tarifi, drugi pa izvozna carina. Vsled visoke prevoznine že vsa leta po vojni stagnira in ostajajo tudi naši mlini nezaposleni, ker preueso veliko bolj visoko prevoznino mlinski izdelki, kakor pa ži- du stri jo, vsled česar se je uvozilo neprimerno več gotovih izdelkov, kakor pa pšenice. Iz navedenega je razvidno, da se žitna trgovina ne more veseliti dobrih vspehev v preteklem letu. Ker pa je končno žitna trgovina precej pomemben davkoplačevalec, bi bilo v interesu države same, da odstrani težave, s katerimi se ima naša žitna trgovina boriti. Prva zahteva žitne trgovine bi bila, da se vpelje diferencirana prevoznina za žito in mlinske izdelke. Imamo mlinov dovolj, in njihova kapaciteta ne zadostuje le, da more z lahkoto kriti celokupno potrebo v mlinskih izdelkih naših krajev, temveč je tolika, da bi mogla mleti, tudi za izvoz in tc tembolj, ker so kraji ob celi naši severni meji v prehrani pasivni in bi mogli postati naši dobri odjemalci. V interesu države je tedaj, da podpre z refakcijami pri železniški voznini naše mline, ker s tem ne le, da zaposli propadajočo mlinsko industrijo in hirajočo žitno trgovino, temveč doseže-k krati, da se ne izvaža žito v surovem stanju, temveč da se izvažajo mlinski izdelki. Prav tako je treba pametne revizije uvozne in izvozne carine. Smo sicer res agrarna država, a ravno izkušnja iz preteklega leta nam je pokazala, da je v interesu nižjih slojev pod gotovimi okolnostmi dovoliti prost uvoz žita. V času, ko je notirala pšenica v Bački Din 500.— za 100 kg, preskrbela je naša trgovina mline z inozemsko kvalitativno boljšo pšenico po ceni 400 Din pariteta naše postaje. Ta razlika v ceni je tako velika, da se ne sme uvoz inozemskega žita kratkomalo preprečiti, ker se pri tem čuvajo sicer interesi enega dela državljanov, dočim se prezro interesi najpotrebnejših slojev. Ravno v časih, ko so izvozili iz Vojvodine več žita, kakor bi ga smeli, morajo biti odprta vrata tuji konkurenci, da cene ne prekoračijo svetske paritete. Uvidevamo pa potrebo obtežiti uvoz mlinskih pridelkov, ker se s tem podpira naša mlinska industrija, a iz stališča draginjskega vprašanja so interesi konsumenta varovani že z možnostjo uvoza inozemskega žita. Daljna ovira v razvoju naše žitne trgovine so finančne prirode. Plačilni pogoji ngšo žitno trgovino zelo oteža-vajo. Docim mora plačati veletrgovec vse takojpo odpremi blaga, se pri nas plačila rolo zavlačujejo. Plačilo proti duplikatu veznega lista je pri naših trgovcih nemogoča stvar, za plačila proti takojšnemu plačilu po prejemu mora čakati redno par tednov. Take plačilne razmere silijo trgovca najemati bančna posojila, a kakor hitro mora trgovec računati z bančnimi obrestmi, je že postal nekonkurenčen. Kreditno možnost odjemalcev je danes težko pravilno oceniti in tako se stalno množe slučaji, da postanejo odjemalci, ki so bili še pred kratkim na Ivan Mohorič: Po podpisu trgovske pogodbe z Avstrijo. to. Izvoz po Donavi je omogočil, da je ! najboljšem glasu, v času, ko je treba bila žitna trgovina pri vedno živahnem da zadoste svoji obvezi, nesolventni. povpraševanju po blagu stalno zapo- ; Vse navedene težave in ovire, s ka-alena, a za našo trgovino se je neko- I terimi mora žitni trgovec računati, do-likozboljšala situacija šele tedaj, kose kazujejo v dovoljni meri, da položaj je vsled padca lire pričela amerikan- žitne trgovine ni ravno rožnat. Posle- ska pšenica uvažati tudi k nam. Od aprila meseca naprej je nakup pšenice v Vojvodini za nas popolnoma prenehal. Dasi pa se je žitna trgovina a uvažanjem amerikanskega blaga nekoliko poživila, ista vendar ni bila v nikakem razmerju z našo potrebo. Znano je, da je cenejše življenje v Italiji kakor pri nas in naravno cenejše tudi delavne moči. Posledica tega je bilo, da so italijanski mlini zelo >pešno konkurirali z našo mlinsko in- dica tega bede, da bo marsikatero podjetje, ki je še pred kratkim razvijalo živahno poslovanje, pod težo opisanih razmer veselo, če more preiti v mirno likvidacijo in poskušalo udejstvovati se drugod. Trgovske hiše, ki razpolagajo z zadostnim lastnim kapitalom, bodo s težavo vzdržale ta boj za obstanek, vse pa, ki se naslanja na tuj kapital, bo moralo svoj delokrog omejiti ali pa zapustiti konkurenčno bojišče. Takoj ko je izšla naša nova avtonomna carinska tarifa, so se obnovila po zimi prekinjena pogajanja z. Avstrijsko republiko, ki so sedaj zaključena in so bile sklenjene konvencije včeraj podpisane. Podpisana je konvencija za veterinarski sporazum, za obmejni promet, splošni del trgovske pogodbe, kakor tudi tarifni del trgovske pogodbe. Tarifni del pogodbe, ki je za nas najvažnejši, je bil sklenjen baš v onih dneh, ko se je nahajala vlada v krizi in je's trgovskega stališča ugoden, ker predvideva znatno znižanje carinskih postavk za uvoz mnogih vrst predmetov, na katere je določila nova carinska tarifa visoke uvozne carine. Manj ugoden in deloma celo kritičen pa je s stališča zaščite nekaterih važnih panog naše domače industrije, ker v tem cziru nismo mogli obdržati minimalnih carin naše avtonomne tarife, marveč se je dalo z znižanjem postavk znatne koncesije avstrijskemu uvozu. Pogodbena tarifa za uvoz predmetov iz naše države v Avstrijo ima 74 postavk, od katerih je 34 postavk vezanih, kar pomeni, da smo si zasigu-rali, da se sedaj veljavne tarife tekom pogodbene dobe ne bodo povišale, a 40 carinskih postavk je znižanih. Vendar pri naših glavnih uvoznih predmetih v Avstrijo nismo dosegli bistvenih carinskih popustov. Na tem dejstvu pa okolnost, da ima Avstrija avtonomno majhne carine na uvoz prehranjevalnih predmetov, ničesar ne menja. j Naš izvoz v Avstrijo. Po zadnji statistiki našega izvoza v Nemško Avstrijo za leto 1923 igrajo najvažnejšo vlogo sledeči predmeti, j katerih izvozna vrednost je znašala nad 20 milijonov dinarjev: Vrednost v milijonih dinarjev: I. Žive živali 961 II. Žito 496 III. Mlinarski proizvodi 171 IV. Sadje 127. V. Mleko in jajca 85 VI. Svinec 62 VII. Konoplja in lan 42 VIII. Volna 45 IX. Gozdarski izdelki 41 ,» X. Organske spojine 35 1 XI. Premog 33 XII. Industrijske rastline 27 XIIT. Neorganske spojine 24 XIV. železo 24 XV. Koža 21 Skupaj 2094 Naša trgovinska bilanca z Avstrijo je bila leta 1923 aktivna za 90 milj. dinarjev. Naš uvoz iz'Avstrije je znašal 2238 milj. Din, dočim je naš izvoz v Avstrijo znašal 2328 milj. Din. Trgovinska bilanca 1. 1925. i Leta 1924 se je ta aktivnost še mno | go povečala in sicer je znašal naš iz-; voz v Avstrijo 2332 milj. Din, dočim j je naš uvoz iz Avstrije znašil samo ! 1625 milj. Din in ie torej aktivnost salda povečana na 707 milj. Din. Leta 1925 je naš izvoz v Avstrijo v prvi polovici vsled vpliva nove avstrijske avtonomne tarife nekoliko nazadoval in je padel na 784 milj dinarjev. Sigurno je, da je povišanje ažija vplivalo tudi na zmanjšanje uvoza, posebno pa sedaj v drugi polovici letošnjega leta nova avtonomna carinska tarifa, katere postavke so znatno višje od dosedanjih. Na naš izvoz pa bo ugodno vplivalo znižanje odnosno ukinitev izvozne carine na glavne poljedeljske produkte, kakor tudi na živino. Po vrednosti izvoza posameznih vrst blaga opazujemo meti letom 1923 in 1924 mnogo izprememb, katerih vzrok je treba iskati predvsem v iz-menjeni valutni in trgovsko-politični situaciji. Leta 1924 sledijo po vrednosti posamezne vrste blaga po sledečem redu: Vrednost v milijonih dinarjev: I. Žito 478 II. Žive živali 463 III. Meso 342 IV. Mleko in jajca 217 V. Mlevski proizvodi 181 VI. Svinec in njegove spojine 103 VII. Sadje 78 VIII. Volna in dluka ter surove kože 88 IX. Konoplja in lan 50 9 X. Premog 41 XI. Proizvodi šumarstva 40 XII. Organske spojine 33 XIII. Usnje in usnjarski izdelki 24 XIV. Ostanki pri predelavi po- ljedelskih produktov 19 9 XV. Lesni izdelki 17 XVI. Železni izdelki 145 XVII. Neorganske spojine 14 5 XVIII. Zelenjava in povrtnina 137 XX. Zemlja, in kamen 11 XIX. Rastline za industrijo 12 Skupaj 2241 5 Dočim znaša vrednost ostalega blaga 91 Govedo — prašiči. Pri sedanji tarifni pogodbi nismo glede goveje živine dosegli nikakih znižanih carin in smo se vsled tega morali omejiti na vezanje obstoječe uvozne avstrijske carine. Edino znižanje, ki smo ga dosegli je znižanje na mastne svinje in sicer od 5 na 3 zlate krone na 100 kg. Pa tudi ta olajšava ne pride za naše kraje v poštev, ker mi izvažamo samo mesne prašiče in ne debelih svinj, ki so izključni izvozni predmet -Vojvodine. Na mesne prašiče je ostala šo nadalje carina 9 zlatih kron v veljavi. Izvoz prašičev v Avstrijo je znašal 1923. leta 392 milj. Din, dočim je izvoz govedi znašal 219 milj. Din. Konji. Nadalje smo dosegli znižanje uvozne carine z Avstrijo za delovne konje in sicer za konje nad 2 leti stare od 80 na 60 zlatih kron, torej za 25 odstotkov in za konje pod dvemi leti pa od 40 na 30 zlatih kron. Vrednost izvoza je znašala leta 1923 za belgijske in norske konje 5 milj., leta 1924 pa 3- 6milj. Din, za ostale rase leta 1923 22 milj., leta 1924 pa 24 milj. dinarjev, , za žrebce leta 1923 15 milj. dinarjev, dočim je leta 1924 padel na 1-7 milj. Din, medtem ko je izvoz konj za klanje, ki so oproščeni od uvozne carine, znašal leta 1923 39 milj. Dni, leta 1924 pa 21 milj. Din. Perutnina. Pri perutnini se nahajamo z našim izvozom v Avstrijo na drugem mestu, ker izvaža Madžarska 8-krat^ toliko perutnine v Avstrijo kot mi. Zato je glavno v interesu Madžarov, ki že itak vodijo pogajanja za trgovinsko pogodbo z Avstrijo, da si priborijo v tem oziru znižanje carine, ki bo potem tudi avtomatično pripadlo po klavzuli največjih ugodnosti naši državi. Za živo perutnino smo vezali po- godbeno uvozno carino 8 zlatili kron na 100 kg, docim smo za zaklano perutnino dosegli znižanje od 25 na 15 zlatih kron. Vrednost uvoza žive perutnine v Avstrijo je leta 1924 znašala 98 milj. Din, zaklane pa 755 milj. Din. Dalje smo dosegli znižanje tudi za rečne ribe in jezerske ribe, ki so važen eksperten artikel Slavonije, kjer pa nam Madžari in Čehi ostro konku- j (446 milijonov). Volne se je prodalo v Avstrijo za 45 milijonov dinarjev, dočim znaša vrednost uvoza volnenih izdelkov 157 milijonov in smo torej za 104 milijone pasivni. Nadalje smo pasivni v prometu s kožami in izdelki iz kože za 91 milijonov, pri izdelkih od lesa za 80 milijonov, pri neorganskih spojinah za 16 milijonov, najbolj pa v bom-ževini (451 milijonov) in pri železu rirajo. Za eksport iz Slovenije seveda ta predmet vsled pomanjkljive organizacije za enkrat ne pride v poštev. Izvoz vseh rib v Avstrijo predstavlja po vrednosti le 3 milj. Din. V splošnem se je proti naši zahtevi po znižanju carine na živino od avstrijske strani povdarjalo predvsem dvoje in sicer: 1. Da so avstrijske carine razmeroma že itak zelo majhne ter da se jih more smatrati za oviro uvoza; 2. pa je glavna ovira naša izvozna carina, ki jo lahko avtonomno znižamo, odnosno odpravimo, ako ovira naš izvoz. Ta zadnja pripomba je pravilna in kakor smo videli je tudi vlada v tem oziru že storila potrebne korake ter je izvozno carino na govedo ukinila. Žito — moka. Za žito, katerega uvoz stoji v prometu z Avstrijo leta 1923 na drugem mestu in leta 1924 na prvem mestu, nismo dosegli nikakega znižanja carine. Istotako tudi ne za mlevske izdelke in smo se morali omejiti na to, da smo vezali pribitek treh zlatih kron k carini na žito. Leta 1923 smo bili glede uvoza pšenice v Avstriji na prvem mestu, glede rži na sedmem mestu, pri ječmenu na tretjem mestu ter so bili pri obeh prvo imenovanih Čehi, dočim smo zopet pri koruzi na prvem mestu. Pri uvozu pšenične moke so na prvem mestu Madžari, na drugem mestu Čehi, potem Italijani in šele na četrtem mestu se nahajamo mi. Sadje. Glede .sadja smo se omejili na prizadevanje za znižanje uvozne carine na sadje, ki se predeluje v industrijske svrhe za konzerve in smo tu ^dosegli znižanje za jabolka in hruške, ki se izvažajo h la rinfusa od 5 na 2 zlata dinarja ter za slive od 12 zlatih dinarjev. Pri ostalih vrstah sadja, to je pri namiznem sadju smo vezali postavke minimalne carine 5 zlatih kron za jabolka, hruške,^ črešnje, višnje, kutne, marelice, dočim je za breskve ostala carina 8 zlatih kron. Pripomniti moram, da bo odločitev glede znižanja pogodbene carine za namizno sadje padlo pri trgovski pogodbi z Madžarsko, ki so glavni inte-senti na uvozu namiznega sadja v Avstrijo. Tozadevna pogajanja so se vršila paralelno z nami in so bila koncem julija za mesec dni prekinjena ter se Dodo šele sedaj nadaljevala. Izvoz našega sadja v Avstrijo je od leta 1923 do leta 1924 nazadoval sko-- ro za 50 milj. dinarjev. Leta 1924 je znašal izvoz svežih jabolk v^ Avstrijo 23 milj. dinarjev ali približno 80% celokupnega izvoza jabolk, dalje svežih češpelj 12-2 in suhih pa 32-8 milj. dinarjev. Ostale vrste blaga. Uvoz mleka in jajc, ki se nahajajo po izvozni statistiki v prometu z Avstrijo na petem mestu, je carine prost. Srečujemo se pa na avstrijskem tržišču z vedno močnejšo konkurenco rumunskega, poljskega in madžarskega blaga. Svinec izvažamo v Avstrijo kot surovino in sicer pretežno iz Slovenije ter smo v tem predmetu leta 1923 z 52 miljoni, leta 1924 pa že z 98 milj. dinarjev aktivni ker znaša uvoz industrijskih izdelkov iz svinca iz Avstrije leta 1923 le 10, leta 1924 pa že samo 5-9 milijonov Din. Interesanten pa je oplemenitilni promet, ki ga vrši Avstrija z našo ko-noonino in lanom. Konopnine smo izvažali v letu 1923 v Avstrijo za 42, leta 1924 pa za 50 milijonov dinarjev, dočim smo uvozili izdelkov iz konoplje in lanu v letu 1923 za 39 milijonov dinarjev, leta lb>24 pa za 47 milijonov Din, tako, da smo samo s 3 milijoni dinarji aktivni. Carine prosti predmeti. Treba je tudi vpoštevati dejstvo, da je veliko naših poljedelskih in živinorejskih produktov, za katere se pri uvezu z Avstrijo sploh ne plača nikaka uvozna carina, ker so že pri avtonomni tarifi, torej tudi za nepo- j godbene države carine prosti. Med temi predmeti je predvsem omeniti i koruzo, katere izvozna vrednost iz j Avstrije je znašala preteklo leto 285 i milijonov dinarjev, dalje krompir, ki smo ga izvozili za 5.8 milijonov dinarjev, potem mnoge vrste semen, žive čebele v panjih, perje, čreva, loj, laneno olje, repično olje, premog, rude, žgane in mlete prsti, nekatere vrste strojilnih ekstraktov, sirova slama, staro in surovo železo, apno, ka-leinirana' glina, med njimi alkohol, zdravilna zelišča navadni brusni kamen, kalcijev cianamid, ker pridejo vsi kot izvozni predmeti iz naše države v Avstrijo v poštev. Zadnje našteti predmeti so svobodni od carine na podlagi trgovskih pogodb Avstrije z drugimi državami, kar pa pride nam kot pogodbeni državi avtomatično in brez špecijelnih kompenzacij v dobro. (Dalje sledi.) ce naravnost ogrozili, ako se jih bo primoralo, da realizirajo celo neob-hodno potrebno obratno glavnico. Tega se tem bolj bojimo, ker od raznih strani čujemo, ria se prošnje za odplačevanje davčnih zaostankov v obrokih skoro praviloma zavračajo tudi osebam, o katerih je notorno znano, da ne morejo plačati vsega zaostanka na enkrat. Da se te obvarje pretečih stroškov in občutne škode, | prosim v imenu gremija trgovcev v : Ljubljani in v imenu drgih korporacij, ki so bile zastopane v deputac/iji, da ; se likvidacija obstoječih zaostankov ! v ozira vrednih primerih postopoma i izvrši. Izterjavanje davkov. V zadnjem času so davčni zaestan- j ki v Sloveniji vsled visokih davčnih predpisov, katere povzročajo preob-čutna davčna merila, narastli tako, da je finančna delegacija odredila z okrožnico, katero smo pred kratkim v izvlečku priobčili, poostreno izterja vanjo davkov. Ta odredba je gospodarske kroge ne malo vznemirila, ker bi izterjanje celotnega zaostanka marsikateremu trgovcu in obrtniku prizadelo tako trd udarec, da bi ga mogel prenesti le z velikimi žrtvami, katere bi čutil celo vrsto let. Zaradi tega se je vršil dne 1. septembra t. 1. v dvorani Zveze trgovskih grem i jev v Ljubljani sestanek zastopnikov go-, spodarskih krogov, na katerem se je razpravljalo o.izterjavanju davkov in. med drugimi sklenilo, da se odpošlje k finančni delegaciji veččlansko de-putacijo, ki naj opozori g. delegata na težke posledice, katere utegne utegne imeti poostreno izterjavanje davkov. V odsotnosti g. delegata je sprejel deputacijo dvorni svetnik g. Bonač, ki je obljubil, da bo željo gospodarskih krogov sporočil g. delegatu, prosil pa je, da mu deputacija v zadevi stavi konkretne predloge. Zaradi tega je predsednik Gremija trgovcev v Ljubljani g. Stupica danes naslovil na g. dvornega svetnika pismo, v katerem med drugim izvaja: >Namen deputacijo je bil, da se zavzame za one, ki kljub najboljši volji trenutno ne morejo naenkrat poravnati svojih obveznosti, bodisi vsled izpremen jenih dohodninskih razmer ali slabe konjunkture ter poostrene konkurence, bodisi vsled izgub, katere povzročajo trgovini in obrti valovanje valute in druge najrazličnejše okol-nosti. Posebno je treba vpoštevati dejstvo, da se je kupna vrednost dinarja tekom lanskega leta zvišala za 45% in letos za nadaljnjih 13% in da je v razmerju s tem padla vrednost nepremičnin in blagovnih zalog. Nočemo in tudi ne moremo zagovarjati onih, ki leta in leta niso plačali beliča neposrednega davka, pač pa prosimo, da se s poostreno eksekucijo prizanese onim, ki so kazali dobro voljo in se več ali manj trudili, da zadostijo svoji dolžnosti. Bojimo se, da bodo tudi ti čutili posledice poostrene eksekucije. Za nje bo to tem bolj občutno, ker jim bodo narastli visoki stroški, ki bodo njihov položaj ( še izdatno poslabšali, če n« eksiaten- V ta namen naj bi se za poravnavo t dovolili splošni obroki po nastopnem j načrtu: 1. Zaostanki do 1000 Din naj se po- j ravnajo tekom štirih tednov; 2. zaostanki v višini 1000—10.000 j Din naj se dovolijo trije zaporedni ! mesečni obroki od 1. oktobra 1925 j naprej; 3. za vsote preko 10.000 Din naj se j dovoli šest zaporednih mesečnih obrokov od 1. oktobra t. 1. dalje. Davkoplačevalci, ki bi potrebovali dalekosežnejše ugodnosti, naj bi za nje prosili s posebnimi vlogami, v katerih naj bi izčrpno utemeljili potrebo daljših obrokov. Ako bi se davkoplačevalci dovoljenih splošnih rokov ne držali, naj finančna uprava zaostanek prisilno izterja le, ako bi kljub opozoritvi ostali v zaostanku s plačilom obroka nad štiri tedne po dospelosti. — Tekoči davki naj bi se sproti plačevali ob dospelosti. Ako se te ugodnosti dovolijo, bi gospodarski krogi ne ugovarjali, da se od teh splošnih ugodnosti izvzamejo oni, ki tekom enega leta nazaj niso še prav ničesar plačali na davkih. Vse te naj bi se nakazalo, da vlože posebne prošnje, ako hočejo postati deležni splošno priznanih ugodnosti. Prosim Vas, gospod dvorni svetnik, da bi izvolili tolmačiti te naše želje gospodu finančnemu delegatu in mu izvolili priporočati, da z ozirom na razloge, ki so jih navajali ob sprejemu posamezni člani deputacije, naše želje v polnem obsegu upošteva.« Položaj usnjarske industrije. Po objavi nove carinske tarife se j je mislilo v krogih usnjarske in čev- j ljarske industrije, da so minimalne j carine za usnje in čevlje tako določene, da ima pričakovati domača industrija siguren razmah in da bo mogla uspešno konkurirati z inozemskimi tovarnami. Povišanje carin je pozdravila tako usnjarska, kakor tudi čevljarska industrija in se je smatralo, da bode zaščita zadostna, ako ne bi bila nova tarifa določila drugod višja bremena za usnjarsko industrijo. Pri natančnem pregledovanju carinske tarife ni upoštevati samo carinskih postavk za usnje pri uvozu, ampak tudi vse postavke za one surovine, katere mora usnjarska industrija uvažati iz inozemstva. Sedaj se je pa pokazalo, da se je položaj poslabšal, da je za surovine, dele strojev in orodja, določena težkoča, ker so vsi poprej navedeni predmeti obteženi z izdatno carino, medtem ko je bilo poprej mogoče doseči carine prosti uvoz saj s posebnim dovoljenjem. Vse nadomestne dele za stroje, apreture in priprave je treba sedaj zacariniti. Mastila, barve, kisline in različne kemikalije je bilo poprej mogoče po nižji carini uvažati, zlasti pa inozemska strojila, medtem ko so vse tozadevne ugodnosti po novi tarifi ukinjene. Usnjarska industrija mora pa skoraj vse te predmete dobiti iz inozemstva, povišanje carin pomeni sedaj za industrijo dvig produkcijskih stroškov in s tem neugodnejši položaj na-pram inozemski konkurenci. Poprej navedene povišbe uvoznih carin za usnje so se vsled tega večji del zopet napram tuzemski industriji paralizirale, ker ima industrija za surovine in polfabrikate plačevati carine, katere produkcijo neprimerno podraže. Položaj za usnjarsko industrijo tedaj nikakor ni tako ugoden, kakor bi bil presojati po površnem pregledu carinskih postavk za usnje. Povišanje produkcijskih stroškov pomeni pa po-draženje usnja in vsled tega tudi po-draženje čevljev, vsled česar je tudi čevljarska industrija pri tozadevni škodi soudeležena; obe industriji marate tedaj želeti, da se dajejo olajšave pri uvozu surovin in polfabrikatov. Le ko bode domača industrija v položaju, da bo producirala bolj poceni kakor sedaj, in le tedaj, ko bo to omogočeno, bo sedanjo carinsko tarifo smatrati saj ža deloma zadovoljivo. Neobhodno potrebne so olajšave pri uvozu surovin. Splošnosti do danes ni natančneje j znano, je-li so avstrijski zastopniki j pri sklepu trgovinske pogodbe želeli ! kake ugodnosti glede carin za izgo-I tovljein; čevlje in izdelano usnje. Z : znižanjem postavk ni razvoj naše j usnjarske industrije pri sedanjih raz-j merah nikakor zasiguran. j Za razvoj industrije so merodajne splošne gospodarske razmere države, i ne samo vprašanja, koja se razvijajo iz carinske tarife kot take, Pomanjkanje gotovine zabrani razvoj našega gospodarstva ravno tako, kakor do-sedaj še ne stabiliziran dinar. Za industrije, koje se še le razvijajo, so omenjena vprašanja zelo važna, pri pomanjkanju gotovine se je kupna moč prebivalstva vedno bolj skrčila in po nestabilni valuti je vsaka kalkulacija onemogočena, kar pride tembolj v poštev pri usnjarski industriji, pri koji traja proizvajanje neprimer-k no dolgo in leži v surovinah prav visoko vreden kapital. Naši merodajni krogi so spoznali sedaj, da trpi vse narodno gospodarstvo pod neurejeno in nestalno valuto in so ob priliki zadnjega s.koka dinarja z uspehom posredovali, da se dvig, dinarja vrši le polagoma in postopno. Naša drugače zdrava usnjarska industrija pozdravlja tozadevno posredovanje vladnih krogov in izraža le željo, da naj bi ti krogi pri vprašanju glede uvoza surovin, ki uživajo povsod drugod prostost uvozne carine, tudi podpirali stremljenje industrijskih krogov. * KUPUJMO IN PODPIRAJMO llT Kolinsko cikorijo m d«»H iidelek. Trgovina. Uzance za trgovino s svečami. Pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo se je vršila v četrtek dne 3. t. m. anketa za določitev uzanc za trgovino s svečami. Ankete so se udeležili večji domači producenti sveč. Izdelal se je načrt, ki se bo po definitivni redakciji predložil ministrstvu za trgovino in industrijo v odobritev. Anketo je vodil zbornični tajnik g. dr. Ivan P 1 e s s. Na anketi je sodeloval tudi tajnik ljubljanske borze g. dr. M. Do-brila. »ŠloKjake in llntercigeri.« Ponovno smo v našem listu že poudarjali, d* naj trgovci vsaj od svojih dobaviteljev zahtevajo, da jim le-ti dopisujejo v slovenskem ali srbohrvatskem jeziku. Slovenski trgovec naj vsaj od onega, kateremu daje lepe dobičke, zahteva, da spoštuje njegov jezik in da ne žali njegova na-ci nalna čustva. Kakor pa bi bilo poniževalno, ako trpimo, da se prezira na£ jezik in se nam piše v tujem, ravno-tko in še bolj poniževalno je, ako sami uporabljamo odnosno ako trpimo, da se uporablja v dopisih na nas spakedranke in tujke. Beogradska tekstilna industrija d. d., Beograd, je. poslala neki naši tvrdki račun, v katerem no navedeni predmeti z na*iv*, kakor: »Slofjanke«, »Untereigeri« itd. Računu je dodan Se listek, kjer tvrdka naznanja, da >Restc porudžhuie sledje. — —. Znano je, da imamo uprav med komercialnim urad-uištvom veliko brezposelnost in to tako pri nas, kakor v Beogradu. Kdor išče danes uradnika, si ga bo prav lahko našel in menimo, da bi se pač lahko zahtevalo, da večje industrijsko podjetje v Beogradu nastavi uradnika, ki b« poznal domače, pa bodi to slovenske aM srbolirvatske izraze za predmete, ki jih podjetje proizvaja. Domače tvrdke naj bi dopise v takem žargonu zavračale in dopisnika primerno podučile! Izvoz lesnega materijala za lesene zaboje v Ameriko. Neka velika amerikan-ska tvrdka potrebuje za svojo tovarno velike množine lesnega materijala za zaboje. Interesenti, ki bi se zanimali za to dobavo, naj pošljejo svoj natančen naslov Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki bo potem poslala skupno naslove vseh priglašencev trgovski agenciji na Dunaj, katera je zanje zaprosila. Trgovinska pogajanja s OsR. V trgovinskem ministrstvu se je sestavila komisija strokovnjakov, da proučijo projekt trgovinske pogodbe s Češkoslovaško. Naša delegacija bo vodila pogajanja s Čelioslovaki v Bratislavi sredi tega meseca. Naš delegat je dr. Milan Todorovič. Madžarska trgovinska pogodba z Italijo. Pred kratkim med Italijo "in Madžarsko sklenjena trgovinska pogodba, ki pa čaka še ratifikacije, bazira na delni uporabi principa največje pogodnosti. Le-ta se razteza na skoro ves izvoz Madžarske v Italijo, v katerem so najvažnejši predmeti žito, moka, sladkor, živa, vozna in klavna živina, predelano meso, kakor tudi gospodarski in električni stroji. Razen tega zagotavlja pogodba Madžarski carinske olajšave pri uvozu mineralne vode, predmetov iz kavčuka in vina v Italijo. Italija dobi razen uporabe principa največje pogodnosti posebne carinske olajšave za sadje, olje, sardine, tunino, luščen riž, močna vina in razne druge predmete, predvsem najtežje in najdragocenejše vrste. Trgovski promet med Poljsko in Sovjetsko Rusijo se je gibal v prvem polletju 1925 v precej ozkih mejah. Iz Rusije je odšlo na Poljsko 443 z blagom naloženih vagonov, iz Poljske v Rusijo pa celo samo še 222 vagonov. Tranzitni promet v smeri proti Rusiji je znašal 226 vagonov, v obratni smeri pa 552. Poljska je elcsportirala v Rusijo v prvi vrsti sladkor, poljedelske stroje in železnino, Rusija pa na Poljsko in čez Poljsko rudo, jajca, perutnino, les, kože in ribe. , Konkurzui oklic. Razglašen je kon-kurz: 1. O imovini Mihaela Schmidta, trgovca na Dunaju VII. Neubaugasse 7. 2. O imovini Frairceta Bodlaja, posestnika in trgovca v Kregarjevem št. 13 pri Kamniku. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Kamniku, dne 10. septembra 1925. Oglasitveni rok do dne 15. oktobra 1925. 3. O imovini neprotokoli-ranega trgovca Josipa Molka v Metliki. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Metliki dne 19. septembra 1925 ob desetih. Oglasitveni rok do dne 1. oktobra 1925. industrija. Tovarna nogavic in pletenin M. Franzi in Sinovi, Ljubljana, Privoz 1Q obstoja že 37 let in uspehe tega svojega dolgoletnega delovanja nam kaže na letošnjem velesejmu v paviljonu »J«, ko-ja 570, kjer vidimo razstavljene krasne izdelke, tako jumperje, bluze, nogavice, plete itd. Tvrdka M. Franzi & Sinovi je najstarejša slovenska tvornica pletenin in njeni izdelki so res prvovrstni. Kako priljubljeni in splošno vpeljani so ti njeni izdelki, dokazuje, da nosi tudi prestolonaslednik Petar obleko Franzlovih pletenin, in da velik del Slovenije kakor tudi naših južnih pokrajin v Srbiji krije svoje potrebščine v pletilni stroki pri tej tvrdki. Češkoslovaško rudarstvo 1924. Češkoslovaški statistični urad objavlja statistiko rudarstva Češkoslovaške v letu 1924. iz katere je razvidno, da je bilo v pro-šlem letu v obratu 432 rudnikov in premogovnikov, od premogovnikov 143 za črni in 217 za rjavi premog. Skupna • vrednost v letu 1924. izkopanih mine-ralij je znašala 3464 milijonov Kč. Od tega je odpadlo 1953 milijonov na črni in 1364 milijonov na rjavi premog, 67 milijonov na železno rudo, 36 milijonov na sol, 14 milijonov na srebrne rude, 10 milijonov na surovo olje in okrog 5 milijonov na zlato rudo. V celem se je izkopalo 204 milijone centov rjavega premoga, 151 milij. cent. črnega premoga, 11 milijonov centov železne rude, 1 milijon centov soli, 155.814 centov srebrne rude in 340.070 ce,ntov zlate rude. Pri tej produkciji vporabljeni materija! je repre-zentiral vrednost 698 milijonov Kč. Za- poslenih je bilo 129.364 delavcev in preddelavcev, od tega 56.18% pri pridobivanju rjavega in 35.26% pri pridobivanju črnega premoga, 3.79% pri pridobivanju železne in 1.63% pri onem srebrne rude. Surovega železa se je produciralo iz rud 9 milijonov centov. Od tega se je porabilo 1 milijon centov za lito železo, 8 milijonov pa za pridobivanje jekla in kovnega železa ter 62.100 centov za legure surovega železa. Koksa se je proizvedlo 22 milijonov centov, briketov iz rjavega premoga 1.7 milijona centov, iz črnega premoga pa 0.7 milijona centov. Zlata se je pridobilo le 280.271 kg v vrednosti 6.2 mil. Kč, srebra pa 22,785.138 kg v vrednosti 15 milijonov Kč. Davki in takse. Izterjavanje davkov. — Na podlagi alarmnih vesti, ki krožijo v zadnjem času v naši javnosti o brezobzirnem izter-javanju davčnih zaostankov, se je pred kratkim vršil sestanek gospodarskih krogov v Ljubljani, na katerem se je izvolila posebna deputacija, ki naj pred-oči g. finančnemu delegatu težak položaj gospodarskih krogov in ga prosi, da izterjavanje omili, odnosno dovoli postopno likvidacijo davčnih zaostankov. V odsotnosti g. delegata je sprejel de-putacijo dvorni svetnik Bonač, kateremu so posamezni člani deputacije razložili dejanski položaj in ga prosili, da o njem informira g. delegata. G. dvorni svetnik Bonač je obljubil, da bo sporočil želje deputacije g. deledatu in ga naprosil, da nudi deputaciji priliko, da svoje tež- nje g. delegatu osebno utemelji in sliši njegov odgovor. Donos neposrednih davkov v mesecu juniju t. 1. — V mesecu juniju t. 1. se je pobralo v naši državi 103,600.566 Din neposrednih davkov in sicer na Hrvat-skein in v Slavoniji 19,936.757 Din, v Rosni in Hercegovini 9,539.775 Din, v Vojvodini 31,636.288 Din, v Sloveniji 14,360.941 Din, v Dalmaciji 3,648.650 Din in v Srbiji 24,478.144 Din. Od teh zneskov odpade na davek na poslovni promet 11,354.099 Din, od katerega je plačala Hrvatska in Slavonija 2,610.368 Din, Bosna in Hercegovina 888.103 Din, Vojvodina 2,893.592 Din, Slovenija 2 milijona 509.6-10 Din, Dalmacija 208.021 Din, Srbija 2,244.374 Din. Carina. Carinski prejemki v II. desetini meseca avgusta t. 1. V II. desetini meseca avgusta t. 1. se je v naši državi pobralo 60,810.543 Din carine. Največ so pobrale carinarnice: v Beogradu 15,742.959 Din, v Zagrebu 11,388.406 Din, v Ljubljani 4,836.969 Din, v Mariboru 3,353.722 Din, v Novem Sadu 3,152.026 Din, v Subotici 3,135.165 Din in v Sarajevi 2162. Od ostalih carinarnic so pobrale v Sloveniji največ carinarnice v Gor. Radgoni (107.034.Din), na Rakeku 206.093 Din in na Jesenicah 435.243 Din. Carinski aggio v Italiji. Italijanski finančni minister je določil za carinska plačila od 31. avgusta do 6. septembra aggio v iznosu lir 521. (100 lir nominalne carine in 421 Lir tečajnega dodatka). ■posti /mer 1.) Izborna kakovost. 2.) Hitra razprodaja. 3.) Zadovoljnost odjemalcev. Denarstvo. Narodba za zaščito lire. Italijansko finančno ministrstvo je za pobijanje špekulacije z liro izdalo posebno naredbo, ki med drugim določa naslednje: 1. Inozemskim financierom se ne smejo dajati nikaki lirski krediti več. 2. Lirske menice, ki jih izstavijo inozemske tvrdke na tvrdke v Italiji, s katerim so v zvezi, se tam ne smejo eskomptirati. 3. Izplačila v lirah na račun inozemskih kreditnih zavodov brez odgovarjajočega kritja v devizah so prepovedana. Obstoja dolžnost držati finančno ministrstvo na tekočem o vseh reportnih operacijah za devize z navedbo drugega kontrahenta. 5. Revizija eksportnim tvrdkam dovoljenih kreditov, da se ti krediti ne zlorabijo v ta namen, da se tezavrirajo za prodajo v inozemstvo pridobljene devize. 6. Prepoved prodaje italijanskih deviz brez takojšnjega kritja v lirah. Bankam je vrliutega sporočeno, da bi imelo zanje težke posledice, ako bi se teh predpisov ne držale. Kreditna kriza madžarskega zasebnega gospodarstva. Po uradnih vesteh iz Budapešte kaže, da je radi sanacijske akcije izzvana kreditna kriza v madžarskem zasebnem gospodarstvu sedaj prekoračila svoj višek in se obrača na bolje. Konkurzi in prisilne poravnave, ki so se mesečno od januarja do maja povprečno potrojile, padajo, tako da je njih število v avgustu padlo pod stanje v januarju. Ogrska narodna banka je dobila iz Amerike obvestilo, da je za ogrska po-deželna mesta dovoljeno investicijsko posojilo petih milijonov dolarjev na razpolago. To je prvo posojilo na dolg obrok, ki ga je dobila Ogrska iz inozemstva po sanacijskem posojilu. Češkoslovaška je Ameriki veliko dolžna. Nastale so diference in bo odpotovala v svrho dogovora posebna češkoslova-i ška delegacija v Wasliington. — V juliju je eksport železa in železnine iz Češkoslovaške narasel od 150.000 na 500.000 meterskih stotov, v vrednosti pa za 31 milijonov kron. — Čehi so pričeli s Poljaki pogajanja glede skupne določitve cen za železo in železne izdelke. Grške finance v prvem četrletju tekočega gospodarskega leta so bile tele: Rednih dohodkov je bilo 1.100,000.000 drahem, lani v istem času pa 805,000.000. Ta izredni povišek je povzročen v prvi vrsti p« višjih indirektnih davkih in po monopolih. Finančni minister pravi, da se bo končalo letošnje gospodarsko leto z velikim prebitkom. Dohodkov za krit-' je javnega dolga je bilo letos za 489 milijonov drahem več kot lani =47%. Jesenski i Jesenski mm i m 6. do 13. septembra 1925. Središče srednjeevropejske trgovine in industrije Posebna jugoslove^ska razstava 50% znižana vožnja na čehoslovaških in jugo. železnicah. 25% znižanja na avstrijskih železnicah. B ezplačn! vizum za potovanje na Čehoslovaško. Pojasnilo In legllimocije daje : Čehoslov. konzulat, Ljubljana in Oloma Company, Ljubljana. Ako piješ „BuddhaMEai, vživaš že na zemlji raf! RAZNO. Odlični gosti na velesejmu. V čeraj si je sejem ogledal predsednik Narodne skupščine gosp. Marko T r i f -k o v ič, ki je prispel z Bleda v spremstvu svojega sina. Predsednik je z največjim zanimanjem pregledal vse izložbe. Po sejmišču so ga spremljali veliki župan dr. Vilko Baltič, predsednik velesejma Fran Bonač, ravnatelj velesejma in belgijski konzul Milan Dular, predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo Ivan Knez ter zbornični tajnik dr. Ivan Pless in mu med pregledovanjem izložb obrazložili današnje težavne prilike naše trgovine in obrti, premajhno zaščitno carino, skrajno neugodno trgovinsko pogodbo z Avstrijo ter mu dali tudi nekaj podatkov o izvozu nekaterih naših predmetov. Gosp. predsednik je pokazal polno razumevanje za ta vprašanja in je obljubil, da bo težnje naših gospodarskih krogov podpiral kolikor je v njegovih močeh. Naglašal je tudi, da je v parlamentu žal preveč politike in manj gospodarskega dela. O velesejmski prireditvi se je izrazil jako pohvalno. Sejmišče je obiskal včeraj tudi naš poslanik v Wa-shingtonu dr. Tresič - Pavičič, ki se je zanimal zlasti za to, kaj se v Sloveniji vse producira. Obisk velesejma. Deževno vreme zadnje dni ni vplivalo slabo na obisk, ki je bil tudi ta dva dni zelo velik. Prispelo je mnogo trgovcev iz Zagreba, Beograda, Sarajeva, Splita, Novega Sada, pa tudi mnogo inozemcev. Največ jih je bilo doslej iz Avstrije, (zlasti dobro zastopana sta z Dunaja in Gradca), iz Nemčije, iz Italije in Madžarske, mnogo tudi iz Bolgarije in Grčije. Iz Soluna je posetil sejm eden izmed največjih ondotnih veletrgovcev, ki se je zanimal za najrazličnejše izdelke naše industrije, osobito za lesne izdelke, emajlirano posodo, otroške postelje itd. Največji naval se pričakuje za nedeljo, pondeljek in torek. Naše cigarete v inozemstvu. Uprava državnih monopolov je pripravila večjo količino cigaret »Jadran«, »Kosovo«, »Sumadija« in »Vardar« v luksuznih škatljicah, ki jih razstavi na velesejmih v Pragi in Lvovu. Ustanovitev jugoslovanskega konzulata v Rimu in Pireju. Zunanje ministrstvo je odredilo, da se ustanovi jugoslovanski konzulat v Rimu in Pireju. Jugoslovanska delegacija za \Vashing-ton. Jugoslovanska delegacija za medparlamentarno konferenco v Washingto-nu je sestavljena tako-le: Od večine gredo v Washington: radikala dr. Veli-zar Jankovič in Ljuba Nešič ter radi-čevec Nikola Precca. Od opozicije pa demokrat dr. Voja Marinkovič in samostojni demokrat dr. Srdjan Budisavljevič. V Ameriko odpotujejo med 13. in 15. septembrom. Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo opozarja na čudne razmere, ki še danes, v sedmem letu po končani vojni, vladajo pri nas glede za-poslenja potnikov, pri katerih se ne gleda popolnoma nič na kvalifikacijo, temveč se jemljejo kot taki celo operni pevci. — Brez ozira na to, da na eni kot drugi strani pri takih razmerah" trpi ugled, povdarjamo samo dejstvo, da na ta način naša trgovina ne bo prišla nikdar do konsolidacije; zato je pričakovati,, da podjetniki to uvidijo. — Odbor. Prebivalstvo in produkcija Avstralije. Koncem marca je znašalo po uradni statistiki število prebivalstva v Avstraliji 5,904.592 duš, torej komaj polovico toliko, kakor v Jugoslaviji. Skupna vrednost produkcije v letu 1924. pa je dosegla 894,220.000 funtov šterlingov. Finalna industrija je bila pri tem udeležena s 132,392.000, živinoreja s 104,493.000, poljedelstvo z 81,125.000, mlekarstvo z 42,112.000, rudarstvo z 22,232.000 in gozdarstvo z ribarstvom z 11,866.000 funtov šterlingov. Položaj nemškega cksporta piva. Izvoz nemškega piva kaže od zaključka vojne stalno poraščajočo tendenco, dasi je v prošlem letu še vedno zaostajal za predvojno količino. Za letošnje leto se je pričakovalo, da bo izvoz znašal okrog enega milijona hektolitrov, a so se v zadnjih mesecih izgledi zmanjšali. Na-pram predvojni dobi so se razmere glede izvoza piva znatno izpremenile. Izvoz •piva v sodčkih, ki je preje igral važnejšo vlogo, kakor izvoz piva v steklenicah, je sedaj razmeroma zelo padel. — Eksport piva v sodčkih je znašal leta 1913. 667.000 hi, v steklenicah pa 274.000 hektolitrov. Leta 1924. je znašala številka za pivo v sodčili samo 80.000 hi, v steklenicah pa 375.000 hi. To izpremem-bo je povzročilo dejstvo, da so uvozne države zelo dvignile produkcijo piva, konsum piva pa omejile. K temu prihaja še izpad Amerike. Izvoz piva v sodčkih se je mogel razširiti, ker kažeta glavna odjemalca Britska in Nizozemska Indija povečan konzum. Inozemska konkurenca pa se čuti tudi pri stekleničnem pivu vedno huje. Nemški lastni stroški so deloma višji, kakor pa oni konkurenčnih držav in prinaša inozemska kupčija le malo dobička. Priporoča se skladišče galanterijske, modne in kratke robe Ljubljanska borza. Petek 4. septembra 1925. Vrednoto: Investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 77; zastavni listi Kranjske dežeine banke den. 20, bi. 25; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 25; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 201, bi. 204; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 240; Merkantilna banka, Kočevje den. 101, bi. 102, zaklj. 101; Prva hrvatska šte-dionica, Zagreb den. 914; Kreditni zavod za trg. in industrijo, Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 81; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana bi. 360; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den. 38; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 165, bi. 180. Blago: Testoni, monte, fco Postojna, 7 vag. den. 550, bi. 550, zaklj. 550; madrieri, 75/220, od 4—8 m, I., II., III., fco meja den. 575; črni bor-bordonali, 3—8 m dolž., 30/30 do 50/50, fob Gruž bi. 650; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco Podbrdo den. 22; pšenica bačka, fco nakladalna postaja bi. 250; pšeniča domača, fco Ljubljana den. 255; oves slavonski, par. Ljublj., 30 q, den. 170, bi. 170, zaklj. 170; koruza slav., par. Ljubljana, 70 q den. 216, bi. 216, zaklj. 216; koruza slavonska, fco Postojna, 1 vag. den. 224, bi. 226, zaklj. 224; laneno seme, fco Ljubljana den. 540; fižol mando-lon, b/n, fco Postojna trans., 1 vag. den. 375, bi. 385, zaklj. 375. TRŽNA POROČILA. Cene živine, telet in prašičev dne 2. septembra 1925 v Ljubljani. Voli debeli za kg žive teže 8.75—9 Din, voli rejeni 8 Poslušaj, bebica moja! Da je perilo lepo bleščeče in ima prijeten vonj, se mora prali vedno le z „GAZELA“* milom, ki je najboljši domači izdelek. [ LJUBLJANA Kolodvorska ulica 35 ■Mm m m S HtJSl t /# GAZELA 'MILO do 8.50, voli za vprego po sposobnosti 7—8; biki debeli 8—9, biki lažji 7—8; krave rejene 7.50—8, krave klobasarice 4—4.50; telice rejene 8—9; teleta težja debela 12.50—13, teleta rejena 12 do 12.20; prašiči peršutarji 13—14. Plemenski prasci za komad po 150—250 Din. Današnji sejem je bil srednje obiskan. Primanjkovalo je rejene živine, za katero se je zelo povpraševalo. Isto je s teleti in prašiči. Cene so primeroma s prejšnjimi meseci precej narastle, a je vseeno pomanjkanje tega blaga. Cene so, kakor vse kaže, sedaj na višku in ni pričakovati kakšnega zvišanja zato, ker bo odslej vedno več rejene živine na razpolago, tako da imamo sedaj poprej računati 4 padcem nego z dvigom cen. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 28: avgusta 1925 se je pripeljalo 125'svinj, 4 koze in 1 ovca, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov, stari 106—125 Din, 7—9 tednov 250—275; 3—4 mesece stari 300—350, 5—7 tednov 380—450, 8—10 mesecev 650—750; 1 leto 850—900, 1 kg žive teže 12—14.50, 1 kg mrtve teže 15—17.50 Din. Prodalo se je 102 komadov. Zagrebški tedenski sejem (2. septembra). Dogon živine obilen. Promet živahen. Največ se je kupovalo volov in telet za Avstrijo, dočim so italijanski kupci kupovali konje. Tudi kupci iz Slovenije so nakupovali mnogo konj. Nekatere kategorije živine so se podražile za 5Q do 1 Din pri kg. Cene za kg žive teže: junice I. 8—9, II. 6.50—7.50, junci I. 10—11, II. 9—10, krave I. 8—9.50, III. 2.75—5, voli I. 9.50—10.50, II. 8.50—9, III. 7—8, bosanski voli I. 9.25—10, II. 7.50—8.50, III. 6—7, teleta 13—14, svinje nepitane domače 14—15 (zaklane nepitane domače 18.50—19), prasci do 1 leta 11.75 do 13.50, nad 1 letom 13.50—14.50 Din. Konji: 2000—7000 Din za komad po kakovosti. Krma: detelja in lucerna 100, seno I. 70—75, II. 50—70, otava 50—100, krmna slama 75—80 Din za 100 kg. Dunajska borza za kmetijske produkte (2. septembra). Ameriški tečaji so zopet nižji zaradi večjih dovozov iz severo-zapada. V Kanadi se žetveni .izgledi dalje ugodno presojajo. Tudi argentinska in indijska poročila se glase zadovoljivo. Na dunajskem trgu se je kupčija zmanjšala. Notirajo za 100 kg vključno bla-govnoprometni davek brez carine; pšenica: domača 37—39, s Potisja 43—45; rž: domača 28—29; ječmen: domači 33 do 42, slovaški 41.50—46; turščica: 31 do 32; oves: domači 27—28.50; pšenična moka 0: domača 72.50—76.50, madžarska 72—74.50, ameriška (zacarinjena) 83—85 šilingov. Najboljše PFAFF šivalne stroje In SflŽk5 H kolesa H ?o ugodnih cenah In pla-llnlh pogojih prlporoCa ION. VOK Ljubljana - Sodna ulica št. 7 Tipti! Pri tvrdki Oblili! Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob Vodi dobite vse potrebščine za šiviljo, krojače in sedlarje na veliko In malo po najnižji dnevni coni. A. ŠIMENC ___= Industrija SCetarsklh Izdelkov = LJUBLJANA, Gosposka ulica lO Trgovina: Resljeva cesta st. 2 t*' Velesemenj paviljon ..E" 86 Pozori Slab čevelj Pozori pomeni za Vas bolečine, izdatke za sredstva proti kurjim očesom itd., popravila in Vam napravi življenje mučno 1 Dober čevelj napravi Vaše življenje prijetno, varuje zdravje in prihrani denar 1 Zahtevajte zato povsod čevlje od CARL POLLAK d ljubljana SV. PETRA CESTA ŠTEV. 68. ki so po anatomičnih principih, specijelno za tukajšnjo nošenje, iz la materijala lastnega izdelka po nizkih cenah v prvovrstni izdelavi narejeni. T_T naše reklamne prodaje samo še za časa sejma ZalllUllIlC od urc zjutraj do 8. ure zv. brez presledka. Ob nedeliah in praznikih ! — Po lastni ceni! 170'-, 173—, 175--, 184--, 194'- Cene za 1 par: Din 140-—. 160'—, 162'—, 164'-Pozor na naše letake z natančnim cenikom! Najpopolnejši stroji. Vsak kupec najboljša referenca. — Tudi na obroke dobavi tvrdka TELEFON 268 ' I /~V 1 • V v VI J Q USTANOVLJENO LETA 1906 | vJraaiSCe ST. Zagreb Duga ulica 32 m Cene najnižje! 1! Delo strogo solidno!!I ' Gradbeno podjetje L' Irig. Dukič in drug I^ubljana, Bohoričeva ul. Sl. 24 Telefon štev. 560 ®« priporoča za vsa v to stroko spadajočo delu. Cene najnižje 11! Delo strogo solidno!!! Redna mesečna trgovska proga Jadransko morje, Marseille, Španija, Maroko do Kanarskih otokov Odhod iz Splita vsakega 1. meseca „ „ Šibenika „ 4. „ „ „ Sušaka „ 10. „ » n ^ rsta „ 18. „ pristaja eventualno v Gružu za: Marseille, Barcelono, Valen' cijo, Oran, Melilla, Malaga, Tangier, Casa-Blanca, Teneriffe in Las Palnias, pristane po potrebi tudi v ostalih medluk&h. TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA Dunajska cesta St. 4 (v lastni stavbi) ‘H*- D* • p L w if Brzojavke: Trgovska “sioveniarad?/06’ Kapital in rezerve nad Din 19.000.000-- *“•158 Slovenjgradec ' Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Petnajstdnevna trgovska proga sa Egejsko morje iz: Sušaka, Trsta, Splita, eventualno iz Gruža za: Patras, Kal-mato, Pirej, Volo, Solun, Cavallo, Motileno, Chios, Smirno, po potrebi Gliytion, Dedeagač, Rodi, Kandijo in Kanejo. Za pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo na SuSaku in glavno odpravniStvo v Trstu ali na društvena r zastopstva na Reki, v Šibeniku, Splitu in Gružu. 9tean 5. Pisma: Žobljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Brzojavke: Zadruga Kropa. Telefon interurban: Podnart 2. Žeblji za normalne in ozkotirne železnice Žeblji za ladje, črni ali pocinkani Žeblji za zgradbe, les itd. Žeblji za čevlje Spojke za odre in prage Spojke za ladje in splave Železne brane Zobje za brane Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. Podložne pločice Matice Zakovice za tendorje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. Vijačni čepi Verige Vijaki z maticami Vsi v našo stroko spadajoči železni Izdelki po vzorcih In risbah najceneje. Ilvistrovanl ceniki na razpolago. Prodaja se samo na debelo trgovcem. Brodarsko akcionarsko društvo Sedež: A IVI Tk ** Beograd SuSak Glavno odpravniStvo v Trstu. IXXXXXXXXXXXXXX*£ (lHHIHIHillllllllllllUH | i%i%H M ll1111"""1"1"1"11""11 Na debelo lf|lj|Jf|NHa debelo lllllllllllfliiiiimiiillllJ aP SH Iv I^Bl I w Ifllltiiiiiniiimimmni izvozna in uvozna družba z o. z. V LJUBLIANi Veletrgovina s špecerijskim, kolonijainim blagom in deželnimi pridelki ^ Brzojavi: „JA0RAN“, Ljubljana — Telefon interurban št. 113 $XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXt j JpPriporoča se f ! Tovarna perila I Ujf r«. »>TRIGLfiV< JJUBLJflNfl Kolodvorska ulica štev. 8 [nasproti hotela „Štrukelj“ ®3