Za poduk in kratek čas.  n. Lojza Lat6 bo uadarjena z ranami  Zveličarja.  1. Sv. evangelje nam pripoveduje, da so  Jezusa Kristusa s tinjeni kronali, mu noge iu roke  z žreblji prebili in že usmrtenemu stran prebodli.  Gospodovo trpljenje in smrt je nam zveličanje iu življenje. Ves up Adamovih otrok se nahaja v trpljenji Sinu božjega.' To pa nemarne duše rade  pozabljajo. Zato usmiljeni Bog časih čudovito spomin Gospodovega trpljenja budi. Ponavlja namie6 znamenja Jezusovib ran na telesih izvoljenib svojih prijateljev in prijateljic. Zlasti dela to na telesih takih svetnikov, ki se odlikujejo po posebno izredni in junaški ljubezni do Boga ia bližnjega. Eden izmed teh bil je sv. Francišk Azijski. Splob pa zdaj štejemo okoli 60 oseb, moškega in ženskega spola, ki so bile nadarjene z znamenji ran Zveličarjevib. Tem prištevamo zdaj tudi pobožno Lojzo Lat6. — Poslednjič smo povedali, kako je Lojza po dolgi in hudi bolezni zamogla zopet iti k službi božji. Bilo je to 21. aprila 1868. Sledečo sredo in četrtek čutila se je Lojza popolnem zdrava. Nihče ni mislil na zaamenja ran Gospodovih, najmauje pa Lojza. 0 tej reči ni nikoli poprej kaj »lišala. Tudi ni vedela, da je sv. Francišk ali kdo drug kedaj taka znamenja na svojem telesu imel. — Toda v petek 24. aprila 1868 Cuti Lojza nagloma grozno trganje in zbadanje v glavi in po udib. Ob enem se prikažejo prvi8 znamenja Gospodovih ran in iz leve straui jo tekala kri. V saboto pa je vse zopet preminulo z bolecinanri vred. Deklica je niislila, da so to le nasledki jene poprejšne bolezni. Popolnein je molčala. Vendar sledeči petek 1. maja se prikažejo znamenja iz nova. Vrb tega je kri zdaj tekla ne samo iz leve 8trani; tudi na nogah je začelo krvareti. Lojza se tega budo prestraši. Ne vS, kaj to poraeni. Naposled sklene spovednika za svet prositi, drugače pa molčati. Fajmošter g. Niels je Lojzin navadea spovednik. Mož je b<jlj ostrega, kakor pa priljudnjega obnašanja. Zato se za Lojzine gotovo nenavadne prikazni iz prva ni veliko zmenil. Reče jej, da naj bode mirna in molčljira. Vendar pribodnji petek 8. maja bilo je z Lojzo, kakor poprejšue petke; le kri je tekala v obilaiši meri. V jutru ob 9. uri je oblila kri obe strani rok in nog, kakor da bi bile piedrene Zdaj ni bilo več mogoče, prečudne piikazni svetu prekrivati. Fajmošter tedaj zapove Lojzi, naj pošlje po bližnjega zdravnika, da jej pomaga. Lojza aboga. Zdiavnik dr. Gonne je iz prva mislil, da ima s kako naturno boleznijo opraviti. Zato je več tednov skušal in si prizadeval, kako bi Lojzi nenavadno tekanje krvi ustavil. Ali vne je bilo zastonj. Nobeno vračilo ni pomagalo. Naposled popusti Lojza zdravuika, ker vidi, da ničesar ue opravi. Fajmošter pa je 0 čudnih prikaznili ua Lojzi Lato poročal svojcmu škofu. Meseca avgusta se je belgijski prvostoluik, nadškof mehliaski, glasoviti Decbanjp nekaj časa mudil pri svojetn bratu, ki ima blizo Lojzine vesi svoja posestva. Nadškof sliši 0 čudoviti deklici in jo da pred sebe poklicati. Lojza pride kmalu pred slavnega nadškofa. Obnaša se prav čedno, poblevno in ponižno. Nadškof seje temu jako čudil. Lojza odgovorja na vsako prašanjo jasno in določno. Naposled pristavi, da bi morebiti kazalo, da se pred svetom popolnem skrije, ker čadovitih znamenj več odpraviti ne more. Dechamp jo pa tolaži rekoč: naj se le vrne in naj ostane pri svoji materi. Po odhodu deklice reče nadškof v pričo mnogo zbranih gospodov: ,,Vi fajmošter, imate svetnico v svoji fari". Drugi dan je bil petek 28. avg. 1868. Nadškof obiše popoldne ob 3. uri Lojzo. Bila je že zamaknjena in s krvjo oblita. Kedar jo uadškof zazove z imenom: Lojza, se ta prebudi. Kmalu spozna nadškofa in ga kleče prosi za njegov blagoslov. Po kratkih besedab zapusti nadškof ubožno hišo Lojzino. Ta pa bode kmalu zopet zamaknjena. 2. Vsled nadškofovega obiskovanja je turneški škof pričel izredni dogodek temeljito in natančno preiskavati. V ta namen je odposlal 4 izvrstne dnhovnike in bogoslovce. Tem je pridružil odbor najglasovitnišib zdravnikov in dohtarjev zdravilstva. Prvosednik bil jitn je dr. Lefebre, profesor zdravilstva na lovanskem vseučiliSči. Ta je potem pozval še več dohtarjev tudi liberalcev in očitnib nevernikov. Preiskava se je začela 8. sept. 1868, ter je trajala p 01 d r u g 0 leto. Vsak petek bilo je okoli Lojzine biše natlačeno ljudi. Bili so radovedni, kaj da učeni gospodje z Lojzo delajo. K zdravniškim preiskavam ni smel nihče v hišo, kakor le možje znanosti — učenjaki. Le redko kedaj 86 je koinu drugemu ustopiti dovolilo. Naposled, ko je više 100 najučenejših in najbolj zvedenih zdravnikov in dohtarjev na Lojzinem telesu svojo učenogt in zdravniško umetuost poskušalo, so preiskavo sklenili. Vsi so pa rekli, da kaj enakega še nobeden svoje žive dni videl ni. Dr. Lefebre pa je izdal knjižico, kder vestno in natančno poroča 0 tej zdravniški preiskavi. Iz te knjižice povzamemo še sledeČe prav zanimive črtice. Dne 8. maja 1868 so znamenja Gospodovih ran prvič začela krvaveti na rokah in nogah in pa na levi strani. Ovo krvavenje se ponavlja vsak petek na i&tem prostoru kožice. Dne 25. sept. 1868 je Lojza začela kri potiti na glavi, prav v kolobaru okoli čela nad usesi in zatilnikom. Dobila je krvavo znamenje trnjeve krone Zveličarja. Naposled se Lojzi naredi 24. aprila 1873 veiika rana uad desno ramo. Tako rano je dobil Kristus, kedar je teški križ nosil. Ve5 100 petkov je dozdaj preteklo od 2-1. aprila 1868 in vsak petek potijo kri ova znamenja Kristusovih ran. Krvaveti zacne najprvlje leva stran, večjidel že 0 polnoči od četrtka na petek. Potem krvavijo za poredom rane na nogah, rokab, na glavi in na rami. Tekanje krvi preneba časih že ob 4. ali 5. uri v petek popoldne. Vsaboto ni videti več nobenega sledu, kder je kri iz ran izvirala. Koža ostaja vselej gladka. Nikder ni videti kakega vrezljaja ali krastice. Na levi strani vreje kri iz prs med petim in šestirn rebrom. Krvi se izlije vsaki petek po 250 gramov. Znameuja ran so neizrckljivo bolestna. Zlasti toži Lojza o bolečinah v rani nad desno ramo iu pa v krvavi kroni okoli glave. Tukaj jo boli, kakor da bi jo z žerečim obročem žgali. Vendar razun petkov preneha tekanje krvi, znauienja ran se poskrijejo in vse bolečine premiuejo. Lojza je tedaj popolnem zdrava in opravlja raarljivr? in tiho svoja domača opvavila. |!¦:\¦¦i;i!