61. številka Ljubljana, v sredo 15. marcija. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan ive*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrijsko-ogerake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 pld., za četrt leta A gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr. za mesec, po BO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-rrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat liaka. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi „Gledaliska stolba". Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Govor poslanca g. Nabergoja v držav jem zboru dne 8. marca t. 1. (Po steuografičncm zapisniku.) Visoka zbornica! Pri tem poglavji se nijsem oglasil zaradi tega k besedi, da bi govoril za po-Bamične predležeče točke, kajti o tem se je uže v odseku dovoljno debatiralo Spuščal se tudi ne bo dem v polemiko z gospodom predgovornikom. Moj namen je jedino govoriti za predmet, kateri nij samo za mesto Trst, nego vso Gizlajtanijo velike važnosti, pri čemer se more le obžalovati, da Be nij uže pred 20 leti izvel. V slednjem času poudarjalo se je bolj kot kedaj s priznanja vrednim patrijotizmom v nekaterih odličnih novinah kupeij-sko propadanje jedinega pomorskega mesta s pri-BtaniŠčera v Gizlajtaniji in vzbujal se žalostni klic, kateri je stanje onega mesta nasproti drugim pristaniščem sicer z živimi, a dejanjskim razmeram le preveč primernimi barvami slikal. Oni žalostni krik in hrupni klic se je oglasil na jednej strani z ozi-rom na velika prizadevanja in požrtvovalnost ogrske vlade, katera očividno merijo na to, da Reko povzdignejo v pomenljivo pomorsko mesto južne Evrope in v tekmovalca s Trstom, na drugej strani pa z ozirom na to, da se prejšnje vlade Cizlajtan-ske navzlic pouavljajočim se in glasnim svarilom poklicanih korporacij jedinega pristanišča Gizlajtanije niJBO za povzdigo kupčijskega blagostanja Trsta prav nič brigale. Ta brezskrbnost glede Trsta, ki se toliko bolj pokaže, če si predočimo, kako se drugim provincijam, ki imajo uže lepo število železniških mrež, vedno še dajejo nove vštricne železnice, katere se jedva morejo zagovarjati, ta brezozirnost morala je na gospodarske razmere v Gizlajtaniji jako slabo vplivati — saj je dandenes dobro znano, da mora blagor ali propad pristanišča jednako pot hoditi z onim sosednjih dežel. Še le v najnovejšem Času, torej pozno, zelo pozno, kakor pravi laški pregovor: meglio tardi che mai, prišli so merodajni krogi do tega izpoznanja in slišijo se glasovi, da je zdanja vlada, katera je uže delj časa preverjena o velikej važnosti Trsta za vso državo, za trdno odločila se, pomagati Trstu in s tem tudi drugej polovici te države. Nečem preiskavati, katere korake je storila odrska vlada Trstu nasproti, a poudarjati moram, da imajo uže od nekdaj ogrski kupčijski in komunikacijski ministri gospodarstveno politiko, zaveda-jočo se smotra, katera, da si je pač s specifično ogrskega stališča lehko le hvale vredna, in daje jasno spričalo, kako umejo ogrski državniki v zelo imenitnih gospodarstvenih vprašanjih dosledno in energično postopati, katera politika pa mora vsakega domoljuba Cizlajtanije, osobito pa Trst s težko skrbjo za bodočnost napolnjevati. Našemu gospodu finančnemu ministru je ono postopanje Ogrske nasproti Reki prav dobro znano, in v resnici je tolažilno izvedeti, da Nj. ekscelenca ono postopanje skrbno motreč namerja storiti proti-korake Trstu v korist. Onega postopanja svrha obstaje v tem, da se na jednej strani imenitnejše železniške črte dobe v državno last, na drugej strani pa, da država sezida na svoje stroške one črte, katere so za gospodarstveno življenje Ogrske velike pomembe. Le tako bode možno, da se državni vpliv na glavno žilo narodov Čuva popolnem; le tako bode možno javni promet in državno gospodarstvo neza-visno od privatnih interesov v blagor države v njenem pravem tiru voditi in vladati. Isto zgodi naj se v Gizlajtaniji; tu je državni vpliv na železnice v ekonomičnem oziru jednak ničli; imamo sicer državne železnice, a v slabej zvezi, v nikakem tesnem zjedinjenji, in zaradi tega ne morejo koristno vplivati; začetek, da preidejo nekatere železnice v državno last, je storjen in se bode to menda tudi kmalu izvršilo; a naj se zgodi to, bodo železnice, ki se sprejrao v državno last, v neko intimno zvezo prišle, žal pa ne v ono intimnejšo in mnogo bolj imenitno in nezavisno zvezo z morjem, glavno žilo ekonomičnega, življenja vseh narodov. To stikanje z morjem, ta nezavisna zveza naj je smotra se zavedajoča politika gospoda trgovinskega ministra. Sploh pa, da si se moram z nameravnim sprejemom omenjenih železniških črt v državno last le zlagati, mora se ravno v interesu države in TrRta poudarjati, da bi ves vzprejem teh železnic v državno last le tedaj imel praktičen pomen, če se te v državno last prehajajoče proge naravnost in nezavisno do morja, torej do Trsta izpeljejo, oziroma da bi se tam nezavisno končale. Trdi se sicer, da Be Trstu pomaga, treba upeljati ugodnejši tarif, in sicer po primernej subvenciji južnej železnici. Gospoda moja! Po mojej nemerodajnej misli bilo bi to sredstvo le palijativ, torej pogrešek, in bi mogel samo tako dolgo obstati, da se odpre državna železnica v Trst, palijativ, kateri bi vsak opravičen vpliv države na daljno razvijanje tarifa odvzel. Ne sme se tu pozabiti, da so železniški tarifi zelo gibljive narave, ki se torej v vsakem trenutku glede časa in kraja morejo spremeniti, in celo spremeniti morajo, in da torej peage-pogodba onej naravi popolnem nasprotuje; peage-pogodba, torej državna podpora, bila bi umeten korak, vsak umeten korak v ekonomičnem oziru pa je zavrgljiv, ker ima vsaka umetnostarija na gospodarstvenem polji zelo dvomljivo vrednost. Le naravna pot, le neprisiljena sredstva morejo Trstu pomagati in ta bi bila do-gradenje Rudolfove železnice do Trsta. Na ta način samo bi se oddaljenost mej jedi-nim pristaniščem Gizlajtanije z notranjimi deželami, 7. domačo produkcijo skrajšala in poklicala bi se v življenje ona pot, za katero se Trst 20 let brezuspešno poganja, le tako more postati Trst, kar bi LISTEK. (Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malovrh.) Prva kujitfti. XX. (Dalj..) „Iz česa to ukrepate?" vprašal je Neždanov. nIz česa? — Iz vseh vaših besed, iz vašega obnašanja!! — Kdo je pa denes pri Goluškinu dejal, da ne vidi elementov, na katere bi se mogli upirati? — Vi! — Kdo je zahteval, da se mu ti pokažo? — Vi! — In ko je vaš prijatelj, puhloglavi zabavljač, gospod Paklin oči k nebu povzdignil ter dejal, da nihče izmej nas ni ima toli moči, da bi kaj žrtvoval, kdo mu je pritrdil in z glavo prikimal? — Nijste li vi to bili? — Mislite in govorite o sebi, kar koli vas je volja . . . toda jaz po znam ljudi, ki so vsh, kar življenje sladi, odbac-nili . . . celo najlepše Čuvstvo, ljubezen, — samo, da bi najsvetejšemu svojemu svedočenju služiti mogli, samo pa bi se temu ne izneverili! — Dakako vam nij denes zato bilo !u „ Denes? Zakaj baš denes ne?" Za božjo voljo, ne pretvarajte se vender, vi srečni don Juan, vi srečni, z mirtami ovenčani Se-ladon!" zavpil je Markelov, pozabivši celo kočijaža, ki se, Bpredaj sedeč, sicer nij obrnil ali vender vsako besedico čul. Toda v tem hipu zanimal se je kočijaž mnogo več za pot, nego za pravdajoča se gospoda, ki sta sedela za njegovim hrbtom; pazljivo in celo nekoliko bojazljivo vodil je konje, ko so se strmo nizdol peljali, akopram bi to na njihovem potu ne smelo biti. ^Dovolite mi," — rekel je Neždanov, — Jaz vas ne umejem!" Markelov nasmijal se je jezno in prisiljeno. „Vi me ne umejete? Ha, ha, ha! Jaz vem tbe, gospodine moj! Vem, komu ste včeraj svojo ljubezen razodeli, vem, koga ste po svojej slučajnej vnanjosti in zgovornosti za se zavzeli; vem, kdo vas k sebi v sobo pušča .... še ob desetih na večer!" „Gospodine!" obrnil se je zdaj kočijaž do Mar- kelova. „Prosim vas, držite za jeden hip vajeti. Stopil bodem z voza in pogledal . . . Zdi se mi, da nijsem na pravem potu ... Tu vidim mlado ali kaj je . . Tarantas pripognil se je bil sumljivo na jedno stran. Markelov vzel je vajeti, ki mu jih j« bil kočijaž izročil, a vender nadaljeval in sicer glasno ko prej: „Jaz vam ničesa ne očitam, Aleksej Dimitrič! Vi uporabili ste svojo srečo . . . Prav ste storili. Jaz se le čudim, kako hitro se je vaše navdušenje za obči blagor obJadilo. Dakako, zdaj vam je glava druzih stvarij polna. Kar se mene tiče, mi je samo reči: Kaj pač je človek, ki naprej povedati ve, kaj prav za prav ženski dopade — ali, ki zna to doseči kar si želi . . BJaz vas razumem," rekel je Neždanov, »razumem vašo bol, ter tudi znam, kdo je prisluškaval ter vam potem poročat hitel ..." „Nobene zasluge ne gredo pri ženskih v po-štev,tt nadaljeval je Markalov in se delal, ko da Neždanova ne čuje ter nalašč vsako besedo poudarjal in zatezal: nniti na osobite dušne in fizične last- y resnici biti moral: naravni posredovalec avstrijske produkcije v daljnem vzhodu; le z navedenim sredstvom more država vplivati na gospodarstveno življenje od Krkonoških gora do Adrije, svojo veljavo v trgovinsko političnem tekmovanji kulturnih narodov povišati. Vsekako zahtevajo uasvetovana sredstva de-narstvenih žrtev; a ne oziraje se na to, da morejo žrtve biti le raimogredoče, bi se moralo pomisliti, da so uže odprte planinske železnice Trst vedno bolj v kraj potisnile, in da bode predstoječe otvorenje Gotthardske železnice dalo Trstu slednji udar, ce se takoj in modro to ne prepreči. Opozoril bi tudi rad na to, da je bila in je še tuja konkurenca, katera je kolonijalno kupčijo od Trsta odvrnila in jo še odvrača; da mora domača konkurenca Cizlajtanskemu pristanišču odmirati nove kraje za promet in krajše proge v sredino države, in da je treba konkurence železnic iz Trsta ven, da se povzdigne Avstrije pomorska veljava, da se državljanom zagotovi procvitanje najimenitnejšega kupčijskega mesta Trsta, in s tem tudi procvitanje države. In zaradi tega je dogradenje Iludolfove želez niče do Trsta potrebno; 2ato ne daruje država druge nezavisne železniške črte samo mestu Trstu, marveč in osobito sama sebi. Nikakor ne zanikujem finan-cijelnih težav države, a ko je zlo uže globoke rane usekalo, mora se tudi ozdravljenje natanko, korenito in globoko sezajoče izvršiti. Gospoda moja! Kakor je o vojski denarno vprašanje manjše važnosti — denar se mora dobiti — istotako, kjer gre za blagor Trsta in s tem države, mora denarno vprašanje podložno ulogo igrati. Da pa ozdravljenje more v prvej vrsti obstajati le v dogradenji Iludolfove železnice do Trsta, pričajo soglasne peticije deželnih zborov v Trstu, Istri, v Kranjskej, Koroškej in Solnograškej. V konci svojih dokazovanj stavil bi do cesarske vlade prošnjo, naj bi še v teku zdanjega zasedanja pi odložila visokej zbornici postavni načrt o dogradenji Rudolfove železnice. Dozvoljujem si torej staviti naslednji resolu-cijski predlog (bere): Visoka zbornica naj sklene: „„C. kr. vlada se poživlja še v teku te ali vsaj pri početku prihodnje sesije postavni načrt o dogradenji Iludolfove Železnice do Trsta po ustavnem potu v obravnavanje predložiti."" (Dobro! dobro! na desnici.) Iz državnega zbora. Z Dunaja 13. marca [Izv. dop.] Čim bolj se speeijalna debata o proračunu na-giblje proti koncu, tem manjše je zanimanje za njo. Poslancev je cesto toli inal broj v zbornici, da govorniki govore skoro pred praznimi klopmi; srečen mora se imenovati govornik, ki s svojim predmetom vzbudi pozornost. Le kadar je glasovanje, prihajajo na obeh straneh zbornice pristaši oddat svoje glasove. Obče se pa opazuje, da poslanci na desnici izpolnjujejo vestno svoje dolžnosti, levičarji se pa zmerom bolj izgubljajo, misleč, desnice ipak ne moremo „iznenaditi". Levičarski govorniki večkrat le zato govore, da se sploh kaj od njihove strani govori ; njih napadi so vedno jedni in isti, vsakokrat popolnem neutemeljeni. Ministrom je torej delo kaj olehčano, kar se tiče odgovora levičarskim napadom. Tako je poslanec Neusser napal ministra za poljedelstvo, češ, da ministerstvo za Šležijo in Moravo menj stori, nego za Galicijo in Bukovino. Zakaj, Neusser še nij uvidel. Poljedelstvo itd. v Galiciji in Bukovim nij na istoj stopinji, kot v prej imenovanih deželah. Zato menda sedanji minister za poljedelstvo za one dežele terja večje svote, ker je poljedelstvo in živinoreja zanemarjena. Desničar Ruf izvolil si je napredek kmetskega stanu za svoj predmet. Vlada ima izpolnovati dolžnosti, zato se jej votira budget. Ona naj skrbi, da se kmetski stan postavi na trdnejša tla, da more bolje plačevati davek, da se zviša prihodek onega stanu, ki ima za Avstrijo silno veliko važnost. Govornik pohvali vlado, da je uže nekaj se storilo za pogozdovanje. V Avstriji nastavljeni so tako zvani poljski nadzorniki (Culturinspectoren). Kako pa izvršujejo ti svojo zadačo? Nerazumljivo je, dati možje v svojih poročilih nikdar nič ne omenijo o povodnjih in o škodi, ki jo prouzročujejo velike povodnji. Vla-stelji naj bi podpirali kmeta v pogozdovanji, ker oni imajo za take svrhe sposobno osobje. V ta namen ustanovljena društva tudi ne store še vsega. Popotni učitelji so dobra institucija, a morajo se tudi podpirati, da morejo storiti več. Ljudska šola ne more storiti vsega, naj se tud: v njo hodi po osem let. Kmet se vsega ne bode naučil do sive starosti. Tako imenovana poskuševališča (Versuchsstationen) so le deloma koristna. S temi zavodi moramo biti zelo previdni, vsaj je jedno teh na Nižje Avstrijskem krivo, da je prišla trsna ua v Avstrijo. Za prenos posestev plačuje kmet preveč. Zato se te odredbine imajo znižati. Prosto razdelitev zemljišč se je nekdaj hvalilo. Dandanes je to uzrok občne graje. Slabo gospodarstvo pri železnicah grajal je levičarski go vornik. To gre na račun prejšnjih vlad. Govornik se nadeja, da bode vlada v bodoče leto večie svote odmerila za podporo kmetijstva, v tej nadi glasuje to leto za nastavljene svote. (Dobro, dobro! na desnici.) — Minister grof Falkenhayn konstatuje z zadovoljstvom, da se od vseh stranij priznava in želi, da poljedelstvo dobiva dovolj podpore od države. Več podpore dati pod sedanjimi razmerami nij mogoče. V Galiciji morajo se oni kraji, ki so na meji, bolj podpiiati, da si morejo, kadar se zapre meja, kupiti živine, ako se je prej prodala čez mejo. Ta podpora daje se v novcih. Za kmetski stan stori se mnogo. V tem ozira storilo se bode še več po novih postavah, ki je bodo predlagale ministerstvo. To sta komasacijska in melioracijska postava. S tema bode se upeljal boljši red v gospodarstvo, v drugem oziru varovala bodo se zemljišča pred opustošenjem ter skrbelo za njih izboljšanje. Kmetu, kateremu so se naložila večja bremena, bode potem mogoče večji del tega, kar je pridelal, pridržati za-se. Minister se zahvaljuje, da sta obe stranki voljni glasovati za večje svote. Da bi se število podpor moglo zvekšati, tega minister nij mogel obljubiti, akoravno bi to ne bila zapravljivost v državnem gospodarstvu. Levičar Obratschai pritožil se je, da se Šleziji daje premalo podpor. Poslanec Flirnkranz terja, da se postave o trsnej uši strogo izvrše. V tem oziru predlaga resolucijo, ki se je oddala proračunskemu odseku. Grof Mieroszo wski zahteva srednjo monta-niško učilnico v Krakovu, ker se nahaja v zahodnjej Galiciji mnogo rud, dežela pa za te nijma nobene učilnice. Poslanec P las s prosi za železnično progo v dolini Krems. Dotična, od proračunskega odseka predložena resolucija sprejela se je jednoglasno. S tem bil je poljedelski etat končan. V proračunu za pravosodno ministerstvo pritožuje se rusinski poslanec Kulaczkovski, da se Itusini tudi o praznikih zovejo pred sod in da poljski uradi rusinske vloge rešavajo v poljskem jeziku, Govornik prosi vlado, naj se ravnopravnost izvede tudi za Rusine in da naj se pravda o veleizdaji vrši prej kot mogoče. O soduijskih razmerah v slovenskih pokrajinah govoril je dr. Vošnjak. Njegov govor vzbudil je veliko pozornost, da, na desnej celo senzacijo. Kdor Čita dan na dan v slovenskih novinah pritožbe o slovenskem jeziku nasprotnih sodnikih, prime ga nevolja, jeza, gnjev nad krivicami, ki se gode slovenščini, nad tem, da sodniki ne spoštujejo več državnih osnovnih postav, da teptajo svojevoljno, nepre^ mišljeno najsvetejše "narodove pravice. Dr. Vošnjak navel je celo vrsto takih slučajev, slikal trpkimi besedami velike krivice, ki se gode slovenskemu narodu pri sodnijah ter ministru dr. Pražaku povedal v obraz, da na poti naredbe zgubilo je justično ministerstvo bitko z vitezom Waserjem in da je nemogoče, da bi moglo dalje trajati to stanje. Slovenski poslanci bili bi primorani v slučaji, ako bi se za izvedenje narodne ravnopravnosti od vlade tudi v prihodnje nič ne storilo, pridržati si daljno postopanje. (Dobro! dobro! na desnici.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 15. marca. Dolgo slepili so z visoko letečimi frazami naši levičarji kratkoridueže in jim zatrjevali, da le oni mogo rešiti državo pred poginom, le oni mo- nosti se tu ozir ne jemlje . . . Čemu? . . . Vse to stori prokleta sreča ... ki jo imajo . . . nezakonski otroci ... vsi pankerti povprek! ..." Slednji stavek izgovoril je Markelov hitro in na pah — potem pak umolknil, ko da je strela vanj treščila. Neždanov čutil je, da je ko smrt obledel . . . Silno, silno težko mu je bilo, da nij priskočil in Markelova za grlo zgrabil ter ga na mestu zadušil; le s krvjo, samo s krvjo se mora ta uvreda poplačati . . . „Ah, sedaj mi je pot znan!u vzkliknil jo ko-čijaž od spredaj sem ; „malo sem se zmotil ter preveč na levo zapeljal ... no, zdaj bodem kmalu doma; oddaljeni smo komaj jedno vrsto od hiše. Samo vsedite se." Zlezel je zopet na svoje sedalo in vzemši Mar-kelovu vajeti iz rok — konje pognal. Tarantas zazibal se je nekolikokratov in potem brzo zdrdral. Megla je giniti začela, v majbenih oblakih se je vzdigovala. Potniki zagledali so majhen griček in luč, ki je zopet izginila. Zdaj se je luč zopet zagledala . . . slišalo se lajanje psa ..." „Naše selo!" vzkliknil je kočijaž veselim gla- som, ter konje pognal . . . „Brzo, brzo, draga moja, da pridemo kmalu domov!" „Da po takšnej razžalitvi ne morem ni jedne noči pod vašim krovom ostati, menim, bodete umeli," rekel je zdaj Neždanov zamolklim, skoro hripavim glasom. „Prosim vas, kakor nerad to storim, da mi brž ko pridemo do vr.šega posestva, posodite tarantas, da se koj dalje peljem. Od svojega doma vam bodem oznanil, česar se brez dvombe nadejate." Markelov nij koj odgovoril. „Neždanov,* rek<;l je na jedenkrat tihim ali skoro obupanim glasom. „Neždanov! Prosim vas, za Boga svetega, vstopite v mojo hišo, samo za toliko časa, da bi vas kleče odpuščanja prosil! Neždanov! Pozabite . . . pozabi nepremišljene moje besede ! Ab, da bi vender kdo razumel, kako zelo sem nesrečen!" — Pri teh besedah udari se je Markelov s pestjo na prsi in glasno zastokal. — „Než-danov! Bodi visokodušen! Sezi mi v roko ... Ne odreci mi tega — in odpusti mi!" Neždanov segel mu je proti lastnej svojej volji v roko; Markelov stisnil mu jo je tako težko, da je skoro zavpil. V tem hipu ustavil se je tarantas pred hišo Markelovljevo. „Slušaj me Neždanov," rekel mu je četrt ure kasneje Markelov v svojem kabinetu. — „Slušaj me!" Markelov ga nij več vikal, nego tikal ko prej — in v tem „ti", s katerim je zval človeka, ki je srečni njegov tekmec, ki ga je ravnokar krvavo raz-žalil, ki bi ga pred nekoliko hipi še drage volje ubil, — s tem „ti" izrazil je nepreklicno odpoved, mirno ali grenko odpoved — in neko pravico. A Neždanov priznal je to pravico s tem, da je tudi on Markelova tikal. „Čuj me! Prej sem ti rekel, da sem se sreči ljubezni odpovedal, da bi mogel svojemu svedočenju služiti ... To nij istina ! Bahanje! Te sreče nij-sem nikedar užival, nikedar se jej nijsem odpovedal! In kakor sem se rodil v nesreči, tako sem tudi ostal. Odsojeno mi je! Ker mi pa takšne sreče nij bilo uživati odsojeno, obrnil sem svoje misli in čuvstva na drug predmet! Ako moreš združiti oboje: Ljubiti in ljubljen biti ... ter poleg tega služiti našej stvari ... to si mož! Jaz te zavidam . . . kajti jaz, jaz tega ne morem. Ti si srečen, jako srečen človek! — Jaz tega ne morem!" (Dalje prih.) rejo pomagati propadajočej kupčiji in obrti, le oni mogo zboljšati kmetijstvo. Do!go so tako sipali pesek v oči, a zdaj jelo je tudi v nižje kroge prehajati prepričanje, da od teh mož nij pričakovati pomoči. Kaki so ti levičarji, piše prav dobro „Krum. Int. BI.", ki pravi: nTi gospodje se vedno imenujejo zastopnike ubog'h razredov ali jih kot take od haute finance vzdrževane novine zaznamenujejo, morajo se jedenkrat veuder javno označiti, kaki so v istini, kot hlapci judovske plutokracije. Kaj se brigajo gospodje liberalci za revnega delavca in obrtnika, če pogine v splošnej bedi ali ne, če le veliki kapital raste in se muoži . . . Brezpogojna obrtna svoboda se je ustvarila, da le veliki kapital in velika obrt se moret« prosto gibati . . . Nikdar še nij se beseda svoboda v Avstrija tako zlorabila, kakor v dobi, ko je denašnja državnozborska levica imela krmilo v roki. V vseh postopanjih liberalcev je bil zlodejen zistem, da bi se vse spravilo pod vlado velikega kapitala in velike obrti." Končan je boj! Zopet vrnil se je v K.ri-vosij«' mir, ljudstvo upognilo se je zopet zakonu in pri tem največje zasluge ima fini. Jovanovič. V treh dneh torej se je prav za prav posrečilo četam zasesti vse Krivošije. V 8. dan pričela se je akcija in dne 10. t. m. vihrala je uže cesarska zastava na razvalinah stražarnice v Dragalj: in to brez posebne izgube na Četah. Zdaj ko je mir nastal v Krivošijah, pričakovati je z gotovostjo tudi, da se bodejednako brzo in brez velikih izgub pomirila tudi Hercegovina, kajti pomirjenje Krivošij bode gotovo tudi depnmi-rujoče vplivalo na Hercegovce; sploh pa hercegovski vstaši nijmajo nikake posebne komande, so kar raztreseni, tako da se našim četam niti v planjavi nasproti postaviti ne upajo, marveč le tu in tam z goratih krajev streljajo; in najimenitnejša mesta v Hercegovini imajo naši vojaki v oblasti, tako, da je pričakovati, da nam bode v nekaj dneh tudi iz Hercegovine naznanil brzojav, da je tudi tam mir, kar vsak Avstrijec najgorkeje želi. V nanj i- države. Kakor se poroča, poklicala je Črna K«»ra vse za vojake sposobne v službo. Ta vest je nekaterim nemškim, Slovanom sovražnim listom, prišla kaj po godu, da zopet kličejo v svet, češ, Črna gora podpirala bode zdaj, ko je udušena vstaja v Krivošijah, toliko bolj hercegovske vstaše. Nu, tem bedastim glasovom pač nobeden resno nrsleč človek verjeti ne more, krjti dobro je znano in ofi-cijelno potrjeno, da se je do zdaj Črna gora jako lojalno obnašala Avstriji nasproti in imela trdno zasedene svoje meje, da, trditi se mora, da bi gotovo še ne bilo konec neredov v Krivošijah, da nij črna gora branila vstašem v svoje ozemlje. Vse le nemško sumničenje ! Iii*tič, srbski nekdanji ministerski predsednik je baje v nekem razgovoru dejal, da Avstriji nikdar ne more odpustiti, ker nij dopustila Bosne in Hercegovine zjediniti s Srbijo. Papež Leon XIII. je v 13, dan t. m. sprejel v avdijenci pruskega specijalnega poslanika pl. Schiu/e rja in pri tej priliki se izjavil, da bi bil mir s cerkvijo uže davno sklenen, če bi bilo to jedino le od njega zavisno. Nekateri listi hote te besede umeti na dva načina: Da papež ne more in ne sme vsled cerkvenih pravil biti o takih prilikah preveč popustljiv, ali pa da je papež hotel s tem reči, da je pruska vlada v tem vprašanji preveč nedopustljiva. Berolinski katoliški list pa pravi, da je treba na obeh straneh dobre volje, če se hoče kedaj napraviti mir. HismarK je zopet bolehen, in stari cesar Viljem obiskati ga je moral na domu, da mu je bolnik poročal o političnih razmerah. V Francoskem ministerstvu za vnanje poslove se zdaj mnogo razpravlja vprašanje o reorganizaciji 'JTuiiezIJc. Frevcinet pripisuje rešitvi tega vprašanja mnogo važnosti za bodočnost francoskega protektorata nad Tunezijo. Dopisi. Iz Tiari bora 12. marcija. [Izv. dop.] De-nes vršila se je v tukajšnjej pripravnici v slovesno okinčauej dvorani izredna svečanost, katerej bil je povod odlikovanje gospoda J. Miklošiča, učitelja na tukajšnjej vadnici in znanega slovenskega skladatelja z zlatim križcem. Navzočni bili so vsi od-ličnjaki, dež. nadzornik Rožek, ravnatelji, profesorji in učitelji, mnogo dam in druge gospode, kakor tudi učeča se mladina, vse polno, glava pri glavi. ■— Dež. šolski nadzornik Rožek ogovorivši pro-Blavljenca, raziasnjuje pomen slavnosti, obriše v kratkih, a jedernatih črtah Miklošičev životopis, delovanje na šolskem in glasbenem polji, ki traje skoro 40 let, njegovo iskreno ljubezen do domovine, udanost do vladarja in jekleno značajnost. To so zasluge, katere ve ceniti tudi Nj. veličanstvo, za katere mu poklanja zlati križec. Čestitaje mu, zaključi g. Rožek svoj govor ter odlikovancu pripne na prsi zlat križec. Ginjenim glasom zahvali se odlikovani starina proseč, naj izvoli g. dež. namestniku poročiti iskreno zahvalo, kojo naj blagovoli predložiti pred predstol cesarjev ter sklene s 3kratnim „Hoch" na presvitlega cesarja. Po cesarskej pesni, katero so pripravniki jako vrlo izvršili, imel je daljši in izvrstni govor gosp. ravnatelj Kaas, kateri je razvijal življenje in smoter učitelja, odlikovančevo delovanje in čisti značaj in poudarja, da so tudi drugi učitelji vadniški odlikovani s tem činom — ter odlikovancu čestita v imenu profesorskega zbora. Pel se je na to izborno mešani zbor „Avstrija moja" — jedina slovenska pesen! Za tem čestital je jeden pripravnik v imenu svojih kolegov in pevci zapeli so Abtov zbor „Waldandacht". Milo bilo nam je pri srci navzočnim narodnjakom, ko smo uvideli, kako se nam domača reč stavi v kot. Le jedino nemška govorica, izključljivo nemške čestitke, nobenega slovenskega prapora, — samo jed na, bore jed na slovenska pesen — in odlikovanec je Slovenec, i slovensko deco poučuje ! To preziranje! Toda pohleven učenček nastopi mahom, — jedva mu je G let; — v desnici nosi krasno kito, v levici pisano polo, svilenim trakom povito čestitko, voščilo nežne slovenske dece svojemu učitelju. Čuj, to je naš glas, to govorica naša! V vezanej besedi hoče mali dečak ogovoriti slavijenca, učitelja svojega Ali jedva dospeje malček do druge vrstice, zaplete se mu govor — molk, — piestal je mali gratulant, — jok, ihtenje! Častni starina pristopi k jokajočemu dečku, vzprejme na menjeno si darilce, ter poteši borega učenčka. Oj ti ubogi nam jezik materinski! I tu stavil si se v kot, za vrata! Gospoda nemška ima te za jezik nerazvit! V povojih si še po nazorih njenih, skromen, zato pa odreja, — da se le učenček, nesposoben, nerazvit, plah učenček poslužuje tebe v nagovoru, o priliki čestitanja svojega odlikovanega učitelja — Slovenca! Rossinijeva ouvertura iz Tancreda, katero so pripravniki svirali potem, žela je tudi obilo pohvale. Konečno so še pojedini kolege ter druga gospoda čestitali gin^nemu, odlikovanemu starčku, ki se je prisrčno zahvaljeval vsacemu. Osobno sem Ti čestital, Ti sivolasi starec ! Tu ponavljam svoja voščila: Živi Te Bog! Da Ti je dano še dolgo dolgo delovati na polji omike in prosvete v srečo, prospeh naroda nam milega, ko-jemu si pouos in dika! Na mnoga leta. Tako bila je končana slavnost. Rojaku ter udu svojemu pa namerava tukajšnja narodna čitalnica prihodnjo nedeljo 19. t. m. napraviti posebno ovacijo. ter prirediti v to svrho slavnostno besedo. — Da mi je prilika, navzoenemu biti tedaj, hočem popisati i ono svečanost.*) ■z I*rcstraiika. [Izviren dopis.] Navadno se priklatijo druga leta agentje iz Nemčije za razno sleparsko blago v gorkej spomladi; a letos si je marsikateri izmej istih sleparjev mislil: čemu pri peči v mestnem ozidji čepeti, ko solnce tako vabljivo vabi na piano! Hajdi tedaj na deželo? Tu so dobri ljudje, ki se prav lahko preveriti dado in nij treba osobito veliko besedij izgubljati v priporočilo še tako goljufive in ničvredne robe. Nij dolgo temu, kar je prilezel semkaj takov švabski agent za šivalne stroje. Ponujal je iste prav ceno; Howe po 24 gold., češ da jih bode več oddal in — kakor je sam pristavil — da se izpraznijo založišča, katera so polna šivalnih strojev. Prodal je tukaj tri komade z jako ugodnimi pogoji, in sicer: Precej se mu je moralo izročiti 5 gold. zadatja; za ostalo svoto 19 gold. je dovolil obrok dveh let, da se izplača. Dve stranki (iz Rakitnika in Koč) sta mu takoj uročili zahtevano zadatje, a *) Prosimo. Ured. tretja stranka, priprost možak, ki je kupoval stroj uvojej hčeri, je dejal: Jaz bodem dal 5 gold., toda po vzprejemu šivalnega stroja, kar bi se imelo v treb dneh zgoditi. Toda danes je uže prešlo 3 tedne, a Šivalnih strojev nij, in tudi jih nikdar ne bode. Kajti po 24 gold. se niti direktno iz tovarne ne dobi noben šivalni stroj. Posnemajmo omenjenega možaka, ki je danes prav zadovoljen, da se nij pustil opehariti, ter sploh nikdar ne kupujmo nobeno blago od tujcev sle p ar j e v. Ogibljimo se takovih Iju-dij, ki nas s priliznjenimi švabskimi besedami v zanjke love in denar molzejo. Včeraj, 13. t. m. smo položili v flhladno gomilo veterana učiteljev Postojinskega okraja gaspoda Lovreta Kušlana, učitelja v Slavini. — Rojen je bil 1. 1811. v Planini, ter je služboval skozi 35 let neprenehoma v Slavini. Bil je skromen, marljiv in zelo priljuden učitelj. Spremilo ga je k večnemu počitku mnogo občinstva, ter prav gineno je bilo, kako je šolska mladež plakala za svojim očetom — učiteljem. Kolegi pokojnega, katerih se je zbralo 12, so mu zapeli običajne pesni. Čeravno je bil umrli 71 let star, vender mu nij dano bilo uživati pokojnine, ter je do zadnjega poučeval, kajti bolehil je samo Štiri dni. Bodi mu blag spomin! ■ z Zagreba 14. marca. | Izv. dop.] Danes započelo je saborsko zasedanje, ki pa ne bo imelo druge svrhe, nego ru:;praviti avtonomni budget za leto 1882. in izbrati regnikolarno deputacijo za re-šenje reškega vprašanja. — Burnejšo razpravo bi* utegnilo prouzročiti imenovanje Josipa Miskafoviča zemaljskim arhivarjem, pri katerem se bo imelo odločiti, da li je ta služba kompetibel z zvanjem sa-borskega zastopnika ali nij. Tudi stranka prava misli in namerava ostro interpelirati bana zaradi suspendiranja G odvetnikov stranke prava, od katerib so trije, dr. Erazem Barčir, dr. Starčevič David in Mijo TkalČie, saborski zastopniki. Kakor je uže znano, je kr. banski stol teh G odvetnikov kaznoval v suspenzijo na pol leta po odvetniškem redu, Čeravno proti odvetniškemu redu nič zaprečili nijso, i ampak so se imeli, če so se res pregrešili, podpirajo j revolucijonarni volilni proglas, staviti pred porotno ! sodišče. V personalnih zadevah, katere so pri nas in pri naših odnošajih zmirom največje važnosti, se glasi, da bo odstopil predstojnik notranjega vladnega oddela baron Živkovir, katerega je do zdaj vzdržaval na tem mestu jedini ban grof Pejačevič, dočim vla-stita njegova stranka ne mara dosti zanj. Tudi pri višjih sodnijah se pripravljajo pro-mene, ker se baje predsednik banske.^a stola Dra-gotin pl. Klobučarič, ki bode letos odslužil svojih 70 let v državnej službi, pripravlja stopiti v zasluženo stanje miru zarad telesue nemoči, na njegovo mesto pa ima priti predsednik sodbenega stola v Zagrebu Flori jan Kavič. — Predstojnik krajiškega vladnega oddela za pravosodje Piska, ki se zdaj marljivo uči hrvatskega jezika, je derigiran za septem-vira. Trije septemviri pa pojdejo v penzijo, ker ne umejo hrvatskega jezika, isto tako večnik ban-skega stola Wald, ki ne razume narodovega jezika in se ga tudi nij hotel učiti, dokler je še bil za to čas. — Novi predstojnik vladnega oddela za uk in bogočastje Ivan Vončina zaslužuje pohvalo, ker se mu je posrečilo izposlovati rehabilitiranje dr. Vojno-Yira v službo vseučiliščnega profesorja. Danes ob 7. uri 45 minut smo čutili v Zagrebu zopet jak potres, ki pa nij čisto dve sekundi trajal, a spremljalo ga je grmenje pod zemljo. Iz mestnega zbora ljubljanskega. V Ljubljani 14. marcija. Navzočnih je 23 odbornikov. Magistrat™ svetovalec g. Jeras poroča o reklamacijah, katere so se uložile proti sestavi volilnih listin za dopolnilne volitve 1. 1882. Vrsta reklamacij je jako dolga, a rešile so se v obče povoljno za narodno stranko, kajti ista je mnogo volilcev spravila v razne razrede, ▼ tem ko so nemčurji izgubili mnogo svojih pristašev, po svojih reklamacijah pa jako malo pridobili. Gospod Jeras je jako okoren poročevalec, on ne ve druzega povedati, kakor to, kar ima zapisanega, zato so jako žive in mnogoštevilne interpelacije in predlogi narodnih mestnih zastopnikov starega moža popolnem spravile iz konteksta. Na zadnje je uže začel volilce, kateri so bili dosedaj v drugem volilnem razredu, kateri so se pa reklamirali v prvi volilni razred, uvršftevati ▼ tretji razred itd. Na strogo stavljena vprašanja narodnih zastopnikov, nsj odgovarja g. Jeras v postavnem smislu, zakaj se ne dovoli volilna pravica temu ali onemu, odgovarjal je gosp. referent le po svojem referatu, kateri mu je nadomestoval vse postavne določbe. V kratkem podamo jako intere-santno debato svojim bralcem, v kolikor je bilo mogoče isto pri zmedenem poročevanji poročevalca zabeležiti. Dr. Ivan Tavčar, dr. Štempihar, dr. A. Rojic in dr. Štor reklamujejo po § 28. št. II. lit. a. kot doktorji, kateri so akademično dostojanstvo za-dobili na univerzi v Avstriji, da se uvrste brez ozira na davkoplačevanje v drugi razred. Poročevalec g. Jeras pa predlaga, ker ti gospodje plačujejo prema'o davka, da bi prišli v drugi razred, kot doktorji pa ne morejo priti, ker so le „Gemeindegenossen" ne pa, kakor magistrat tolmači postavo v tej zadevi, „Gemeindeangehörige", naj ostanejo v tretjem razredu. Gospod dr. Drč se čudi, kako jednostransko mestni magistrat razlaga postave. Doktorji avstrijskih univerz, ako v Ljubljani stanujejo in davek plačujejo, spadajo v drugi razred. To govori jasno § 32. Gospod Jeras pravi, da po paragrafu, na katerega se sklicuje dr. Drč, spadajo le uradniki in pen&ijonirani častniki v drugi razred. Dr. Drč na to omeni, da potem odpadejo iz druzega razreda učitelji. Dr. Zarnik pravi, naj poročevalec jasno raztolmači postavo, a gospod Jeras pravi, da je uže povedal svoje mnenje. Pri glasovanji odbije se volilno pravo doktorjev v drugem razredu z 12. proti 9. glasom. Dr. Julius pl. Wurzbach uže 14 do 15 let ne stanuje v Ljubljani, zahteva se tedaj, naj se iz prvega volilnega razreda izbriše. G. Jeras pravi, da plačuje nad 100 gld. davka, da tedaj ne more zgubiti volilne pravice, ker je „Gemeindeangehöriger". Dr. Zarnik poudarja, da je to istina, da dr. Julij pl. Wurzbach ne stanuje v Ljubljani, to bode vedel dobro predsednik advokaturske komore g. dr. Zupančič, to ve tudi graška nad sod-nija. Dr. Suppan pravi, da je dr. Julij Wurzbach v Ljubljano „zuständig", da mu tedaj gre ravno tako pravica volitve, kakor Škodlarju, ki je v Gradu, ali pa Pongracu, ki je na Dunaji. Takim nij treba, da bi morali stanovati v Ljubljani. Dr. Drč naglasa, da postava jako natanko določuje, da imajo le tisti volilno pravico: „welche im Gemeindegebiete wohnen und Steuer zahlen". Dr. Zarnik zahteva, naj poročevalec raztolmači stvar. Gospod Jeras pravi, da so se zdaj zmerom vpisavali taki kot volilci, ki so „Ge-meindeangebörige", da takim nij treba bivati v Ljubljani, le „Gemeiudegenossenu morajo, ako dobe vo-Jlno pravico, stanovati v Ljubljani. Dr. Blei weis opomni, da g. Ferdinand Klemenčič, ki je hišni posestnik, pa ne stanuje v Ljubljani, vender nij vpisan. Dr. Suppan pravi, da hiša še nij na njega prepisana. Dr. Zarnik odločno zahteva, da se dr. Julij Wurzbach izbriše, kajti postava jasno to določuje, če pravi: „Das Wahlrecht geniessen alle öster. Staatsbürger, welche in Laibach wohnen und Steuer bezahlen". Pri glasovanji se z 12. proti 9. narodnim glasovom sklene, da dr. Julij Wurzbach ostane v prvem razredu vpisan. Reklamuje se, da se izbrišeta pen-zijonirani major baron Apfaltrern in penzijonirani davkarski uradnik Lenarčič, ker ne stanujeta v Ljubljani, ampak Apfaltrern na svojej graščini Grünhof, Lenarčič pa v Udmatu. A poročevalec pravi, da ima baron Apfaltrern tudi v Ljubljani stanovanje, Lenarčič pa je bil v Ljubljani penzijoniran, da tedaj spada v Ljubljano in da naj oba ostaneta v drugem razredu. Proti govorita dr. Zarnik in Regali, ki zahtevata, naj bi se ravnalo po postavi. Mestni odbornik g. Regali se prestavi iz druzega v prvi razred, v drugi razred se sprejmeta dr. Vincencij Gregorič in Feliks Stegnar. Proti volilnej pravici Jakoba Friedricha v prvem razredu ugovarja se, ker ne plačuje nikakeršnega davka, a g. Jeras pravi, da ima Friedrich patent za gostilno, od katerega plačuje davek. Dr. Zarnik pravi, da je njemu znano, da se patent glasi na ženo Friedrichovo, naj se to natanko pozve in v prihodnjej seji poroča. To se odobri. Stavbeni svetnik g. Potočnik reklamuje volilno pravico za gg. dr. Marinko, dr. Svetino, za duhovnika v jetnišnici na gradu g. Puca, za župuika pri nunah g. Potočnika, za korarja pl. Premersteina, a nobenemu teh se volilna pravica ne prizna. Dr. Papež reklamuje, da se sprejmeta gg. Knez in To-mek v prvi volilni razred. G. Knez se sprejme, g. Tomeka pa nasvetuje g. Jeras ne sprejeti, ker ne plačuje nobenega davka. Dr. Zarnik pravi, da je g. Tomek solastnik graščine Rakovnik in uže tri leta prepisan v zemljiščnej knjigi, v katero naj se tedaj pogleda. To se odobri. (Dalje prib.) Domače stvarL — (Volitve za mestni zbor ljubljanski) bodo: Za tretji razred 11. aprila. — Za drugi razred 12. aprila in za prvi raired 13. aprila. — (Popularno-znanstvena predavanja) v dvorani ljubljanske čitalnice na korist fondu za spominek V. Mandelca imajo naslednji program: 19. t. m. dr. Ivan Tavčar. „0 poeziji Simona Jenka." — 26. t. m. dr. Valentin Zarnik: „V treh tednih od Pontebe do Vezuva." — 2. aprila. Ivan Hribar: „Aleksan-der Sergj evič Puškin in njegove poezij e." — Začetek točno 11, uri. — Vstopnice za ves ciklus po 1 gld. za osobo, po 2 gld. za rodbino treh osob, za dijake po 60 kr., dobivajo se v čitalnici, v „Narodnej tiskarni" in pri g. Gebi, urarji v Slonovih ulicah. Vstopnica za posamezno predavanje pri blagajnici 50 kr. — (V Borovnici) zavezala se je vesela družbica, h katerej pa upajo s časom se kacega uda dobiti, plačevati za Narodni dom skozi jedno leto vsak mesec 5 gld. 60 kr. K omenjenemu znesku so pa še dodeli priprosti železniški delavci, na progi od Borovnice proti Ljubljani, 1 gld. 10 kr., kateri znesek so prostovoljno mej seboj nabrali in so tudi le za naprej obljubili pri izplačevanji svojih plač uovčičev za Narodni dom podariti. Tako zavedanje priprostega ljudstva je gotovo hvale in posnemanja Tredno, torej hvala jim lepa! — (Tržaška razstava.) V Trstu se bode napravila skupna razstava avstrijskih vin, likerjev, vinorejskega in kletnega orodja. Priredil bode te razstavo posebni odbor kmetijske družbe dunajske, kateremu je c. kr. ministerstvo kmetijstva 1000 gl. podpore dovolilo. Oglasila sprejema do 20. dne marca „Comite der oesterr. Collectiv-Ausstellung zu Triest in Wien I. Herrengasse 13" in pa trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani, katera tudi rada daje razjasnila o tej Btvari. Telegram »Slovenskemu Narodu". Mozirje 15. marcija. Čez 100 tržanov iz Mozirja in Rečice poslalo je denes zaupnico in zahvalo g. dr. Vošnjaku. HD"ia.n£Ljsl2:£L "foorizsi dné 15. marcija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih ... 74 gld. 70 kr. Enotni državni dolg v srebrn . . 75 „ 50 „ Zlata renta...... ... 93 „ 20 , 1860 državno pesojilo . . ... 128 , 60 „ Akcije narodne banke....... 816 „ — _ Kreditne akcijo......... 306 , 75 B London............ 120 , 75 „ Srebro............ — „ — Napol.............. 9 „ 54 0. kr. cekini........... 5 , 65 „ Državne marke......... 58 „ 85 4°/9 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 119 , — ! Državne srečke iz 1. 1864 . . 1O0 „ 169 , — „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta *. 98 ». 26 w Ogrska zlata renta 6°/0...... 118 , 50 „ n 4<70 ...... 87 , 05 . „ papirna renta 5°/0..... 86 „ 65 „ 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 , — „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 112 ,75 „ Zemlj. obč. avstr. 4l/f°/0 zlati zast. listi . 119 „ — „ Prior, oblig Elizabetine zapad. železnice 98 „ 25 „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 , — „ Kreditne srečke.....100 gld. 176 , — „ Rudolfove srečke..... 10 , 21 „ 75 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 123 „50 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 207 , — „ • v nt. 41 na sv. Petra predmestji, tik Urbasove hiše, kjer bode zdaj nova cesta, z velikim prostorom za stavbe, je prostovoljno na prodaj. Natančneje se izve pri lastnikih v hiši ali pa v dr. Zarnikovej pisarni. (163—1) Dr. Spraiigerjeve kapljice za želodec, priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, Ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tvarino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnosl in vročino, Če se zavživajo po žličke vsako uro, ter varujejo nalez-ljivosti. Človeku diSi zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z majheniui ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. j. Svobod* v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. velj. (247—75) Tujci: 14. marca. Pri Slona: Velzig iz Bleea. — Demetrio iz Trstu Pri Malici: Schreyer z Dunaja. — Bazinger iz Kočevja. — Volk, Angel z Dunaja. Umrli so v I Jubljaiij: 23. marca: Avgust Kurent, komi, 19 let, Rožne ulice št. 23, za oslabenjem pluč. 24. marca: Fran Kosec, kajžarjev sin, 19 let, Ulice na grad St. 12, za jetiko. Glacé-rokavice za dame z 2 gumboma, v vseh barvah, 8 a in o carjev /a i>ur pn (164—1) F. BILINI & KASCHI ixxxxxxxxxxxxxxxxxx: Lekarna „pri samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-jeva iia mestnem trgu v LJubljani, priporoča p. n. občinstvu sledeče, zmirom sveže (friSne) vsled dolgoletnega izkustva kot Izvrstno uplivne priznano specijalitoti, izkušena domača in homeopatlika zdravila: Planinski zeliščni sirop kranjski, kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekle-56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Pomuhljevo (Dorsch) jetrno 0ije; jgsfc^i*-« nico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 steklenica 60 kr. \il'if princi-'i ikIh-1 Vftdfl najboljše za ohranjenje zob ter zobnega /V IId M I I lIMv