Primorski dnevnik SOBOTA, 13. FEBRUARJA 2016 št. 36 (21.576) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD iT orimorski soort 3 Lf primorskijport —postani naš sledilec brenner - Na 2. strani Južna Tirolska noče nadzora Napoved avstrijskih oblasti avstrija - Na 4. strani Zelo negotov izid predsedniških volitev Začetek volilne kampanje gorica - Na 13. strani «VI • v Goriški župan »pokopal« rajone Kljub peticiji s tisoč podpisi posočje - Ovrednotenje dediščine Pot miru v Unescovem poskusnem seznamu » 1 1 t J * I k t 1 ' 1 i r b . L . i Jd " 'I MÜNCHEN - Skupina visokih predstavnikov 17 držav je v Münchnu dosegla dogovor o ambicioznem načrtu za končanje sovražnosti v Siriji v tednu dni in okrepitvi dostopa do humanitarne pomoči. Odzivi na dogovor so optimistični, a previdni, krepijo pa se pozivi Zahoda, naj sirska vlada in Rusija prenehata z napadi na opozicijske upornike. Končanje sovražnosti naj bi veljalo za vse vpletene strani, ne pa tudi za skrajneže terorističnih skupin Islamska država in Fronta al Nusra. Namen prekinitve sovražnosti pa je obnova mirovnega procesa in ustavitev eksodusa sirskih civilistov. Članice mednarodne podporne skupine za Sirijo so se na intenzivnih večurnih pogovorih tudi dogovorile za takojšnje povečanje dostave humanitarne pomoči. Pomoč bodo začeli dostavljati ta teden, najprej v oblegane vasi, kjer je najbolj potrebna, nato pa vsem ljudem po Siriji. Na 2. strani giulio regeni Fiumicello: množica na pogrebu VIDEM - Več kot tri tisoč ljudi se je v Fiumicellu poslovilo od Giu-lia Regenija, ki je bil ubit v Egiptu. Na željo družine na pogrebu v domači telovadnici ni bilo zastav, so pa na vseh javnih palačah v FJK v znak žalovanja visele zastave na pol droga. Italijanski preiskovalci so vedno bolj prepričani, da gre za politični umor, ki je vezan na Regenijevo dejavnost v Egiptu in z njegovimi odnosi z gibanji, ki so kritična do režima. Na 3. strani trst - Izobraževalni projekt Promemoria Tržaški dijaki na poti v Auschwitz kuba - Papež Frančišek in patriarh ruske pravoslavne cerkve Kiril Zgodovinsko srečanje Prvo soočenje poglavarjev katoliške in ruske pravoslavne cerkve po razkolu daljnega leta 1054 HAVANA - Papež Frančišek in patriarh ruske pravoslavne cerkve Kiril sta se sinoči sestala na letališču v Havani. Gre za prvo srečanje vrhovnih poglavarjev katoliške in ruske pravoslavne cerkve po razkolu krščanskega sveta na rimskokatoliški in pravoslavni del leta 1054. Papež in patriarh sta si izmenjala prisrčen pozdrav, se objela in poljubila. Nato sta začela pogovore za zaprtimi vrati. Najvišja predstavnika obeh Cerkva sta se predvidoma pogovarjala predvsem o preganjanju kristjanov na Bližnjem vzhodu. Papež Frančišek in patriarh Kiril sta srečanje sklenila s sprejetjem skupne izjave. Papež je zbliževanje s pravoslavno cerkvijo označil za del širše politike gradnje mostov. gorica Mestni redarji lani naložili 10.000 glob sirija - Kljub zadržkom opozicije spodbuden dogovor predstavnikov 17 držav in ZN Prekinitev sovražnosti «j» r. B Ši GORICA - »Mestni redarji so med lanskim letom opravili izredno dobro delo; naložili so 9825 glob, kar je precej več kot leta 2014, ko je bilo izdanih 6671 kazni.« Goriški župan Ettore Romoli je včeraj skupaj s poveljnikom mestnih redarjev Mar-com Muzzatijem podal obračun lanskega leta in napovedal, da bodo v kratkem namestili štiri nove vi-deokamere ob glavne mestne vpadnice. Opremljene bodo z računalniškim programom, ki prepoznava avtomobilske registrske tablice. Na 12. strani Breg in »paštni« na Unescov seznam? Na 6. strani Na Proseku obsežna iskalna akcija Na 6. strani Poklon umetniku Igorju Pahorju Na 11. strani Občina Gorica zahteva lastništvo nad muzeji Na 12. strani Z dežele »bojna« napoved premogu Na 12. strani gospodarstvo - Dobra novica Tržaški ustanovi Ezit so razpolovili dolg 9771124666007 2 Četrtek, 11. februarja 2016 AKTUALNO / sirija - Dosegli so ga predstavniki 17 držav v Münchnu Previdni odzivi na dogovor o končanju sovražnosti Takoj humanitarna pomoč, v tednu dni prekinitev sovražnosti (razen proti teroristom) Sergej Lavrov, John Kerry in pogajalec ZN Staffan de Mistura ansa MÜNCHEN - Skupina visokih predstavnikov 17 držav je v Münchnu dosegla dogovor o ambicioznem načrtu za končanje sovražnosti v Siriji v tednu dni in okrepitvi dostopa do humanitarne pomoči. Odzivi na dogovor so optimistični, a previdni, krepijo pa se pozivi Zahoda, naj sirska vlada in Rusija prenehata z napadi na opozicijske upornike. Končanje sovražnosti naj bi veljalo za vse vpletene strani, ne pa tudi za skrajneže terorističnih skupin Islamska država in Fronta al Nusra. Namen prekinitve sovražnosti pa je obnova mirovnega procesa in ustavitev eksodusa sirskih civilistov. Članice mednarodne podporne skupine za Sirijo so se na intenzivnih večurnih pogovorih tudi dogovorile za takojšnje povečanje dostave humanitarne pomoči, je sporočil ameriški državni sekretar Kerry. Dodal je, da bodo začeli pomoč dostavljati ta teden, najprej v oblegane vasi, kjer je najbolj potrebna, nato pa vsem ljudem po Siriji. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je izpostavil, da je zdaj na sirski vladi in opoziciji, da sprejmeta ustrezne ukrepe, medtem ko lahko oni vplivajo nanje. Pojasnil je, da bosta ZDA in Rusija vodili podrobnosti končanja sovražnosti, ki ga je označil kot »prvi korak do bolj trajne prekinitve ognja«. Zahod sicer zahteva tudi takojšnje končanje ruskih letalskih napadov, ki že deset dni spremljajo obsežno ofenzivo sirskih vladnih sil proti upornikom v Alepu. Zahod namreč podpira zmerno opozicijo, predvsem Sirsko svobodno vojsko, ki je bila prva žrtev ruskih bomb. Sirska opozicija je previdno podprla končanje sovražnosti v Siriji. Glavna opozicijska skupina, Visoki pogajalski odbor, je sporočil, da "načeloma" pozdravljajo to delno premirje, ki naj bi vstopilo v veljalo v tednu dni. »Kar potrebujemo pa so dejanja, ne samo besede,« je dejal tiskovni predstavnik odbora Salim al Muslat. Dogovor je po besedah turškega zunanjega ministra Mevluta Cavusogluja »pomemben korak na poti do rešitve sirske krize«. Zatrdil je, da je treba sedaj zagrabiti priložnost, ustaviti zračne napade in omogočiti humanitaren dostop do trpečih. Cavusoglu še meni, da je dogovor velesil prinesel priložnost za ponovni zagon mirovnih pogajanj med sirsko vlado in opozicijo, ki so jih pred dobrim tednom dni prekinili zaradi nasprotnih stališč pogajal-sikih strani. Nadaljevala naj bi se predvidoma 25. februarja. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da dogovor ne zajema "teroristov" in bodo zato ruske zračne sile nadaljevale z napadi v podporo sirskih vladnih sil. Sirski predsednik Bašar al Asad je v četrtek dejal, da njegova vlada verjame v pogajanja in politične rešitve. A po njegovem mnenju to, da se pogajajo, še ne pomeni, da bodo prenehali z bojem proti terorizmu. Dogovor pa je po mnenju obramboslovca Klemna Grošlja še zadnja priložnost poiskati mirno rešitev, sicer grozi vsesplošna vojna na Bližnjem vzhodu. Ta bi namreč sledila vojaški intervenciji Savdske Arabije v Siriji. Če bi koalicija sunitskih arabskih držav aprila res vkorakala v Sirijo z do 200.000 vojaki, kot se ugiba, potem poti nazaj ne bi bilo več, svari Grošelj. Sledil bi namreč vdor Irana v Irak in naprej proti Siriji, Turčija bi posredovala, da prepreči nastanek kurdske države, kaos in boji bi se razširili, lahko tudi na sever Afrike in proti Srednji Aziji. (sta) sirija - Gneča v devetih taboriščih Na sirsko-turški meji že 100.000 beguncev Sirska deklica v enem od devetih begunskih taborišč pred turško mejo ansa ALEP/ANKARA - Ob meji s Turčijo je v begunskih taborih na sirski strani že okoli 100.000 sirskih beguncev, je včeraj povedal namestnik turškega pre-mierja Yalcin Akdogan. Obenem je dejal, da je med njimi tudi 35.000 beguncev, ki so pobegnili pred vladno ofenzivo v severnem Alepu. Turčija je sicer v zadnjem času pod nenehnim pritiskom mednarodne skupnosti, naj ljudem, ki bežijo pred nasiljem, odpre svoje meje, česar pa doslej ni hotela narediti. Po navedbah Ak-dogana so begunci nameščeni v devetih taboriščih na sirski strani meje. »Na drugi strani meje je devet taborišč, v katerih je 100.000 ljudi, tudi 35.000 novih prišlekov,« je Akdogan povedal novinarjem. Pojasnil je še, da postavljajo deseto taborišče ter da za begunce skrbijo različne humanitarne organizacije. Sicer pa je od minulega tedna Alep in okolico zaradi ofenzive vladnih sil ob pomoči ruskih vojaških letal po ocenah Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) zapustilo okoli 50.000 ljudi. Akdogan je med drugim še dejal, da v primerjavi z začetkom ofenzive, na mejah sedaj ni več tolikšnih množic beguncev. »Za zdaj ni nobenega zbiranja beguncev na meji, nobenih večjih množic, ki bi želele prečkati mejo,« je pojasnil. Združeni narodi in Evropska unija so sicer pozvali Turčijo, naj v državo spusti begunce, ki bežijo pred nasiljem. A Turčija, ki že gosti 2,7 milijona sirskih beguncev, je doslej pozive zavračala, vseeno pa jim zagotavlja humanitarno pomoč. Turški predsednik Recep Tay-yip Erdogan je zaradi mednarodnega pritiska besen in je celo zagrozil, da bo poslal begunce v države EU. »Nihče ne bi smel učiti Turčije človečnosti,« je dejal Akdogan, sicer tesen zaveznik predsednika Erdogana, ter dodal, da so Turčijo v soočanju s to človeško krizo povsem zapustili. Guido Bertolaso kandidat desne sredine v Rimu RIM - Nekdanji prvi mož italijanske civilne zaščite Guido Bertolaso bo kandidat desne sredine za rimskega župana. Tako so se včeraj popoldne po navzkrižnih vetih v prejšnjih dneh glede drugih kandidatur dogovorili voditelji FI Silvio Berlusconi, SL Matteo Salvini in Fratelli d'Italia Giorgia Meloni. Bertolaso je »iz čuta odgovornosti« kandidaturo sprejel. DS je skupaj s centrističnimi zavezniki včeraj predstavila 6 kandidatov, ki se bodo pomerili na primarnih volitvah. Favorita sta Roberto Giachetti, ki ga podpira Renzi, in »Veltronijev človek« Roberto Morassut, ki ga podpira manjšina v stranki. Poleg Gibanja 5 zvezd, ki še ni izbralo kandidata, in neodvisnega podjetnika Alfia Marchinija naj bi ža župana kandidiral tudi Stefano Fassina, ki je po izstopu iz DS skupaj s SEL oblikoval zvezo levice SI in vabi k sodelovanju tudi bivšega župana Ignazia Marina, ki pa še okleva in razmišlja o morebitni samostojni kandidaturi. Avstrija napoveduje nadzor na Brennerju DUNAJ - Avstrijska policija je včeraj sporočila, da se pripravlja na morebitno uvedbo nadzora na meji z Italijo, če bi se migrantski tokovi preusmerili čez Slovenijo proti Italiji. Končna odločitev o uvedbi nadzora še ni padla, a vodstvo policije v zvezni deželi Tirolska poudarja, da bi lahko celovit sistem mejnega nadzora uvedli v osmih do desetih tednih. Mejne kontrole bi najbolj prizadele gorski prelaz Brenner, mejni prehod na eni glavnih transportnih poti z juga na sever Evrope. Trenutno lahko večina vozil mejni prehod prečka brez kontrole. Čez prelaz sicer poteka tudi železniška proga. Direktor tirolske policije Helmut To-mac je povedal, da se pripravljajo na mejne kontrole na Brennerju, pri Sil-lianu na vzhodu Tirolske in pri Na-udersu. Po njegovih besedah trenutno potekajo posvetovanja s strokovnjaki o uvedbi nadzora na Brennerju, saj da sistem mejnega nadzora, kot so ga recimo vzpostavili v Špilju na meji s Slovenijo, zaradi okoliških pogojev ni možen. Migrantske tokove naj bi po besedah Tomaca čez Brenner usmerjali urejeno in tako, da bi preprečili zbiranje večjega števila migrantov. Novica je neprijetno presenetila marsikoga na Južnem Tirolskem, kjer se bojijo, da bi nadzor na Brennerju pogojeval gospodarske odnose in blagovni tranzit med Italijo in Avstrijo. italija - Renzi sprejel predsednika parlamenta EU Schulza Manj pravil, več rasti Voditelja evropskih socialistov soglašala, da je v Evropi potreben politični in gospodarski zasuk RIM - Po polemičnih izjavah prejšnjih dni na račun Bruslja in Berlina je premier Matteo Renzi ubral pot postopnega oblikovanja fronte, ki naj bi v Evropski uniji premaknila os gospodarske politike od togega varčevanja na ukrepanje v prid gospodarski rasti. Glavni steber tega političnega preobrata naj bi bila evropska socialistična stranka. Renzi je zato včeraj gostil v Rimu enega njenih najvplivnejših predstavnikov, predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza, s katerim sta soglašala, da je treba za ohranitev in ponoven zagon načrta združene Evrope okrepiti prizadevanja za gospodarsko rast in politično stabilnost. »Seveda, spoštovati je treba pravila, vendar pravila ne smejo zavirati rasti,« je bil jasen Schulz, ki je tudi ocenil kot pozitivno, da je Renzi »zazvonil alarmni zvonec« in opozoril Evropo, da je potreben nov zagon, ker je "status quo" nevzdržen. Martin Schulz in Matteo Renzi včeraj v palači Chigi ansa Renzi je k temu dodal, da je Italija trdno prepričana v projekt združene Evrope, ki pa mora ubrati drugačno politično in gospodarsko usme- ritev. »Manj se mora ukvarjati s pravili o poslovanju bank in več z zagotavljanjem dela in s problemi družin,« je dejal. gospodarstvo - Borze včeraj spet gor V Italiji nižja rast, v Evropi še stabilna RIM - Gospodarska rast Italije se je v zadnjem četrtletju lanskega leta upočasnila, je včeraj sporočil statistični zavod Istat. V primerjavi s tretjim trimesečjem se je zmanjšala z 0,2 na 0,1 odstotka, v celem letu 2015 pa naj bi rast BDP dosegla največ 0,6 ali 0,7 odstotka, kar je občutno manj od 0,9 odstotka v vladnih napovedih. Čeprav gre le za de-cimalki, utegne ta upočasnitev imeti težke posledice za državni proračun in javni dolg. Območje evra je v zadnjem lanskem četrtletju doseglo gospodarsko rast v višini 0,3 odstotka, kar je enako kot v četrtletju pred tem in v skladu s pričakovanji analitikov. V celem letu 2015 pa se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) 19 držav z evrom povečal za 1,5 odstotka, je izračunal evropski statistični urad Eurostat. Analitik pri IHS Global Insight Howard Archer je dejal, da je bila 1,5-odstotna rast najvišja po letu 2011, medtem ko je podatek za zadnje četrtletje "skromen" in ni obetaven. Evropska centralna banka, ki je sprožila ogromen stimulacijski program, bi morda morala po mnenju analitikov storiti še več, da bi evropsko gospodarstvo spravili nazaj na pravo pot. Evropske borze so včeraj burni teden zaključile z močnimi nihanji in rastjo. Spodbudile so jih višje cene nafte ter dobri gospodarski podatki iz Nemčije in ZDA. Tečaj evra glede na dolar se je zni-žal.Indeks Eurostoxx 50 se je zvišal za 2,83 odstotka, londonski FTSE 100 za 3,08, pariški CAC 40 za 2,52, frankfurtski DAX pa za 2,45 odstotka. Spet je močno nihal indeks v Milanu, ki je včeraj pridobil 4,70 odstotka, približno odstotek manj, kot je izgubil v četrtek. Spet so bile »na toboganu« banke, ki so večinoma pridobile med 8 in 11 odstotkov (Unicredit celo 14), banka MPS pa je izgubila 5,2 odstotka. / AKTUALNO Četrtek, 11. februarja 2016 3 fiumicello - Slovo od Giulia Regenija Tri tisoč ljudi na pogrebu »Hočemo resnico o umoru« Prišli so tudi njegovi nekdanji sošolci iz tujine - Politiki so bili v ozadju FIUMICELLO - Več kot tri tisoč ljudi se je včeraj popoldne v Fiumi-cellu (Videm) v deževnem vremenu poslovilo od Giulia Regenija, ki so ga neznanci ubili v Egiptu. Družina se je odpovedala državnemu pogrebu, ne pa javnemu slovesu od 28-letnega raziskovalca. Na pogrebu ni bilo zastav, na željo družine v telovadnico, kjer je bila žalna svečanost, niso vstopili fotografi in niti televizijski snemalci, tudi politiki in predstavniki oblasti ter lokalnih uprav so bili nekoliko odmaknjeni. Vsi so prišli v zasebni obliki. Občinska telovadnica je bila premajhna, da bi lahko sprejela vse. Zadnji pozdrav pokojnikove mame je prebral prijatelj. »Hvala Giulio, ker si me naučil toliko lepih stvari. V mojem srcu bodo ostale tvoji svobodna misel ter želja po ljubezni, razumevanju in strpnosti,« je Giuliu v slovo zapisala mama, ki je z možem kmalu po sinovem izginotju odšla v Egipt. Mama in oče sta na licu mesta izvedela za tragično sinovo smrt. »Giulio je bil izredna osebnost, ki je prijateljem in znancem vlival navdušenje in željo po spoznavanju sveta,« se je raziskovalca spomnil župnik Luigi Fontanot, ki je bil njegov prijatelj. V imenu domače občinske uprave je na pogrebu govoril župan Ennio Scridel (na prošnjo družine brez uradne trobojnice), od Giulia se je poslovil tudi koptski duhovnik Mahoud, ki je v Kairu blagoslovil truplo mladega Italijana. Iz Cambridga je prišel Peter Nolan, ki je v prestižni angleški univerzi ne samo učil, temveč tudi prijateljeval z Giuliom. »Ne morem verjeti, da ne bomo več videli njegovega prijaznega nasmeha in da ne bomo nikoli več brali njegovih poglobljenih analiz ter pričevanj,« je dejal Nolan. Od Giulia, ki so ga pokopali na domačem pokopališču, so se v telovadnici (tudi v angleščini) poslovili še nekateri njegovi prijatelji in prijateljice iz rojstnega kraja. Na predlog deželne uprave so včeraj na številnih javnih palačah in županstvih v Furlaniji-Julijski krajini visele zastave na pol droga. V Fiumi-cello so na pogreb prišli tudi številni Giuliovi nekdanji sošolci iz Italije in tujine. Tudi oni zahtevajo resnico o umoru. Pogrebni sprevod za pokojnim Giuliom Regenijem foto ansa fiumicello - Novice iz Egipta Kdo je fotografiral Giulia? Čuden dogodek na seji svobodnega egiptovskega sindikata - Na pogrebu tudi rimski tožilec FIUMICELLO - Pogreba Giulia Regenija se je udeležil tudi rimski tožilec Sergio Calaiocco, ki vodi italijansko preiskavo o umoru. Preiskavo seveda vodijo tudi v Egiptu. Sodelovanje italijanskih in egiptovskih preiskovalcev doslej ni bilo najboljše, kot dokazuje dejstvo, da Rim noče posredovati Egiptu podatkov iz Giuliovega prenosnega računalnika. Calaiocco se je po pogrebu pogovoril z družino pokojnega raziskovalca ter z nekaterimi njegovimi prijatelji. Italijanski preiskovalci hočejo po eni strani natančno proučiti zadnje dneve življenja nesrečnega sodržavljana, po drugi pa razumeti njegove odnose z nekaterimi egiptovskimi sindikalnimi organizacijami ter združenji civilne družbe. Zvedelo se je, da je neznani moški nepovabljen prišel na decembrsko sejo svobodnega egiptovskega sindikata in večkrat fotografiral Regenija, ki je bil nanjo povabljen. V Rimu tudi spričo tega dogodka sumijo, da so 28-letnega raziskovalca nadzorovale egiptovske tajne službe. V Kairu so medtem včeraj zaslišali šoferja kombija, ki je odkril Giuliovo truplo na avtocesti Kai-ro-Aleksandrija. Ugledni londonski dnevnik Guardian je prepričan, da za umorom stojijo egiptovske tajne službe, čeprav za to (še) ni konkretnih dokazov. Časopis navaja, da je Regeni nekajkrat javno kritiziral trdo roko egiptovskih oblasti na račun oporečnikov, ki jih režim obtožuje teroriz- Množica na pogrebu Giulia Regenija ansa ma in sodelovanja z Islamsko državo. »Italija in evropske države si ne smejo več zakrivati oči pred nasiljem egiptovske države, ki skuša utišati vse oporečnike in borce za človekove pravice,« piše Guardian. Egipt se je prelevil v pravo vojaško diktaturo, Zahod pa to podcenjuje. »Umor Giulia Regenija je sedaj marsikomu odprl oči,« beremo v londonskem časopisu. odlok Zagonetka o zadružnih bankah RIM - »Ukrep je bil nedvomno potreben, a ga bomo ocenili, ko ga bomo lahko natančno prebrali.« Tako je predsednik združenja italijanskih zadružnih bank Feder-casse Alessandro Azzi včeraj komentiral nekoliko nenavadna dogajanja okrog vladnega odloka o reformi bančnega zadružništva, ki ga je ministrski svet odobril na sredini nočni seji, točna vsebina pa še ni znana. Azzi se vsekakor boji, da bo dekret (njegovo vsebino naj bi objavili v prihodnjih dneh) ošibil vlogo zadružnih bank. V vsakem primeru bo parlament po objavi ukrepa v Uradnem listu imel dva meseca časa za uzakonitev odloka in torej možnost dopolnitev. Na vsebino vladnega odloka čakajo tudi na Južnem Tirolskem. Predsednik Pokrajine Bo-cen Arno Kompatscher obžaluje, ker se pristojno ministrstvo glede usode južnotirolskih zadružnih bank (sistem Raiffeisen) ni predhodno posvetoval s pokrajinsko upravo, čeprav bi moral to po zakonu narediti. (Ne)utemeljena razrešitev v Luki Koper? KOPER- V mesecu ali dveh bo znano, ali je nadzorni svet Luke Koper neutemeljeno razrešil Gašparja Gašparja Mišiča z vrha Luke Koper. Sodišče je včeraj, kot poročajo Primorske novice, končalo obravnavo tožbe, ki jo je Mi-šič vložil proti Luki, v kateri zahteva 200.000 evrov odškodnine ali vnovično vabilo na čelo Luke. Mi-šič je prepričan, da razlogov za razrešitev ni bilo. Tisti nadzorniki, ki so dosegli njegov odpoklic, pa trdijo, da uprava pod njegovim vodenjem ni delovala, kot bi morala. Gašpar Gašpar Mišič, ki je sicer na čelo Luke prišel naravnost iz kabineta tedanje predsednice vlade Alenke Bratušek, in sta se ravno zaradi tega tudi politično razšla, ocenjuje, da je bila njegova razrešitev politično motivirana. Tudi zato je na sodišče za pričo povabil nadzornika Luke Rada Antoloviča in ga pozval, naj razkrije, da ga je za njegovo razrešitev na seji nadzornega sveta poklicala Alenka Bratušek. Antolovič je zanikal, da bi ga takrat poklicala Bratuškova, je pa potrdil klic iz njenega kabineta. kanalska dolina - Požar ponoči opustošil kočo Nordio Deffar Zgorela koča nad Ukvami Upraviteljica z družino in trije gostje nepoškodovani - Vzrok je bil najbrž pregret dimnik Koča Nordio Deffar na arhivskem posnetku TRBIŽ - Silovit požar je včeraj ponoči povsem uničil gorsko kočo Nordio Deffar na 1400 metrih nadmorske višine v gorah nad Ukvami v Kanalski dolini. Požar je izbruhnil okrog 1. ure ponoči. V njem je takrat bilo sedem ljudi, upraviteljica Angela Virgalito z možem in dvema otrokoma ter trije francoski gostje. K sreči so se takoj zavedali, kaj se dogaja in stekli ven. Nihče med njimi ni bil poškodovan. Na kraj, ki je zaradi dobrega pol metra debele snežne odeje težko dostopen, so kolikor mogoče hitro prišli številni reševalci z gasilci s Trbiža, prostovoljci ter karabi-njerji, gozdarji in gorski reševalci iz vseh bližnjih krajev. Kljub prizadevanju pa je ogenj uničil večji del pretežno lesene koče, ki je last tržaškega planinskega društva Societa Alpina delle Giulie - Cai. Po prvih ugotovitvah naj bi požar zanetil pregret dimnik. slovenija - Pobuda za dijake in študente Informativni dan tudi na Univerzi na Primorskem KOPER - Slovenske srednje šole in fakultete bodo tudi danes v znamenju informativnih dni, na katerih se bodo lahko bodoči dijaki in študentje seznanili s srednješolskimi in študijskimi programi, ki jih zanimajo. Na srednjih šolah je na voljo 22.960 vpisnih mest, na fakultetah pa 18.543. Danes bodo predstavitve študijskih programov potekale ob 10., na Univerzi na Primorskem pa še ob 13. ali 15. uri, na srednjih šolah bodo informativni dnevi potekali praviloma ob 9. uri. V Študentski organizaciji Univerze (ŠOU) v Ljubljani poudarjajo, da je pomembno, da bodoči študentje izberejo študij, ki jih zanima, saj je to najmočnejša motivacija, da ga tudi dokončajo. V ŠOU V Mariboru dijakom predlagajo, da obiščejo predstavitve več programov. Na ŠOU V Ljubljani so za bodoče študente pripravili brošuro, v kateri so opisane vse ljubljanske fakultete, vanjo pa so vključeni tudi vozni redi vlakov in avtobusov. Brošure bodo delili na različnih info točkah. Tisti, ki bodo obiskali fakultete mariborske univerze, se bodo lahko po pomoč obrnili na člane ŠOU Maribor, ki bodo na voljo pred fakultetami. V času informativnih dni so javni prevozniki zagotovili dodatne zmogljivosti in informacije. Vsi jutranji vlaki, ki bodo peljali proti Ljubljani, in se popoldne vračali iz nje, bodo imeli dodatne vagone. Med Celjem in Ljubljano bo danes poleg rednih vozil tudi dodatni vlak. (sta) 4 Sobota, 13. februarja 2016 AVSTRIJA avstrija - Začetek predsedniške volilne kampanje Negotovi izid bitke za naslednika Heinza Fischerja DUNAJ/CELOVEC - Nad šest milijonov avstrijskih volivk in volivcev bo 24. aprila 2016 na neposrednih volitvah volilo naslednika sedanjega predsednika države Heinza Fischerja, ki se po dveh mandatnih dobah oz. dvanajstih letih na čelu države ne sme več potegovati za najvišji položaj v alpski republiki. Boj za predsedniško mesto bo napet kot še nikoli v Drugi avstrijski republiki, prognoza, kdo bo nasledil socialdemokrata Fischer-ja pa je na začetku volilne kampanje povsem nemogoča. Vse ankete kažejo namreč na to, da nihče od petih resnih kandidatov (vsega skupaj jih bo najmanj 14!), ne mora računati z absolutno večino glasov oz. izvolitvijo že v prvem krogu. Javnomnenjske raziskave napovedujejo, da bodo izidi teh kandidatov med 14 do 26 odstotkov, tako da bo potreben drugi krog. »V trenutku, ko se bolj ali manj šele začenja volilni boj, bi vsaka prognoza bila neresna oz. vedeževanje iz kave«, je v nedeljo v dnevniku »Kleine Zeitung« poudaril vodilni raziskovalec javnega mnenja v Avstriji, Wolfgang Bachmayer. Dodal je še, da si niti ne upa napovedati, kdo se bo uvrstil v odločilni drugi krog, saj je v prvem krogu vse mogoče, razlika med drugo- in tretje uvrščenim kandidatom pa bo znašala morda le nekaj desetink odstotka. Drugi krog bo 22. maja 2016. Pet resnih kandidatov Vsekakor močnega kandidata imajo socialdemokrati (SPÖ) z dosedanjim ministrom za socialne zadeve v Faymannovi vladi Rudolfom Hund-storferjem, prav tako avstrijski Zeleni z Alexandrom van der Bellenom, ki je dolga leta vodil to stranko. Oba spadata v levi tabor v Avstriji. Za konzervativni oz. desni tabor nastopajo kar trije kandidati - dolgoletni politik ljudske stranke in za čas desničarske Schüsslove vlade celo prvi predsednik avstrijskega parlamenta Andreas Khol (ÖVP), sedanji tretji predsednik avstrijskega parlamenta Norbert Hofer (Strachejevi svobodnjaki - FPÖ), ter nekdanja predsednica avstrijskega vrhovnega sodišča Irmgard Griss. Po preteklo nedeljo objavljenih anketah sicer vodi dokaj presenetljivo Van der Bellen (26 odstotkov) pred Hund-storferjem (23 odstotkov) in Krisso-vo (20 odstotkov), šele nato sledita v Že zdaj je jasno, da bo odločitev o novem predsedniku/ci padla šele v drugem krogu 22. maja. javnosti povsem neznani kandidat svobodnjakov (Hofer) s 17 odstotki ter šele na petem mestu kandidat ljudske stranke Khol (14 odstotkov). Kakšen bo rezultat na koncu, nihče ne ve! Glavna tema: begunska kriza Analitiki političnih razmer v Avstriji so si enotni, da bo prvi krog predsedniških volitev docela premešal politični zemljevid Avstrije, prav tako pa so si enotni, da zmagovalec ali zmagovalka prvega kroga še zdavnaj ne bo izvoljen(a) v drugem krogu tudi za predsednika/co. Drugi krog bo namreč potekal povsem v znamenju soočenja političnih taborov v državi, torej med levico na eni ter konservativci oz. desničarji na drugi strani. Pri tem je vsaj po anketah v prednosti konservativno-desničarski tabor. Tudi glavna tema volilnega boja za predsedniški položaj je že znana: begunska kriza! Prav ta bi - po 12-ih letih vladavine socialdemokrata Heinza Fischerja - lahko splavila na vrh države spet konservativca/ko (Khola ali Krissevo) ali celo desničarja (Ho-ferja). Hundstorfer ... . v . . Khol in dvojezične table z dobrimi moZnostmi Khol je skozi desetletja ak Socialdemokratski kandidat Rudolf Hundstorfer (65), ki izhaja iz dunajske delavske družine in je pred vstopom v Faymannovo vlado zasedel najvišje položaje v socialdemokratskem sindikalnem gibanju (bil je celo predsednik Zveze avstrijskih sindikatov), ima nedvoumno dobre možnosti z uvrstitev v drugi krog. Njegov neuspeh pa bi zagotovo močno zamajal tudi Faymannovo vlado oz. morda celo odnesel kanclerja. V vprašanju beguncev oz. mi-grantskega vala je Hundstorfer bil vseskozi na strani Faymanna, ki se je do nedavnega postavil proti uvedbi t.i. Alpski republiki se obeta najbolj napet boj za najvišji položaj v državi po letu 1945. zgornje meje za prosilce za azil. Jasno pozicijo pa ima tudi glede desničarskih svobodnjakov, ki naj v Avstriji nikoli ne bi prišli v vlado oz. postavili kanclerja. Je vsekakor politik, ki trezno odloča in ki lahko računa na močno podporo svoje stranke, sindikalnih krogov in tudi starejše generacije. Andreas Khol (74), kandidat ljudske stranke in partner socialdemokratov v aktualni zvezni vladi na Dunaju, rojen na Južnem Tirolskem, s svobodnjaškim kanclerjem ne bi imel težave, če bi le-ti dobili parlamentarne volitve v Avstriji. Konec koncev je Khol bil tudi eden izmed glavnih akterjev pri postaviti črno-modre koalicije (Schüssel - Haider), ki je med leti 2000 in 2006 vladala v Avstriji. Strokovnjak za ustavno pravo je od 2002 do 2006 bil celo predsednik parlamenta, v katerem je sedel od leta 1983 dalje. Po (izgubljenih) volitvah leta 2006 svojega mandata ni več sprejel in - do objave svoje kandidature januarja letos - bil predsednik strankine Zveze upokojencev (Seniorenbund). Kot kandidat ljudske stranke ima madež, da je bil za predsedniškega kandidata postavljen šele, ko je možnost kandidature odklonil niž-jeavstrijski deželni glavar Erwin Pröll. Rudi Vouk in s tem ustvaril osnovo za več dvojezičnih tabel na Koroškem. »Zeleni« Van der Bellen 71-letni emeritirani profesor gospodarskih ved in nekdanji dolgoletni vodja poslanskega kluba Zelenih v avstrijskem parlamentu Aleksander van der Bellen bo sicer uradno kandidiral kot neodvisen kandidat, ima pa vso politično, logistično in tudi finančno podporo koroških Zelenih. Van der Bellen je edini od omenjenih petih kandidatov, ki je javno napovedal, da predsednika avstrijskih svobodnjakov Heinz-Christiana Stracheja ne bi zaprisegel za avstrijskega kanclerja -tudi če bi svobodnjaki na volitvah dobili relativno večino. Zeleni na Koroškem so v sporočilu za javnost izrazili zadovoljstvo in veselje nad Van der Bellenovo odločitvijo za kandidaturo. Svobodnjaško presenečenje Khol je skozi desetletja aktivno spremljal tudi reševanje manjšinskega vprašanja v Avstriji, še posebej odprtih vprašanj koroških Slovencev. Tarča Haiderjevih svobodnjakov in nekaterih medijev na Koroškem pa je postal, ko je leta 1992 na javni tribuni o dvojezičnih tablah v Domu pro-svete v Tinjah zastopnikom manjšine svetoval, da je treba priti do kazenske odločbe zaradi prekoračitve dovoljene hitrosti v kraju brez dvojezičnega krajevnega napisa, da se lahko pritožiš na ustavno sodišče. »Na ta način boste dobili dvojezične krajevne napise«, se bil Kholov nasvet, ki ga je nato tudi »unovčil« slovenski odvetnik Velika neznanka v boju za predsedniško mesto je Norbert Hofer, ki bo kandidiral za Strachejeve svobodnjake. Sedanji tretji predsednik parlamenta na Dunaju avstrijska javnost skoraj ne pozna. Prvak svobodnjakov Heinz-Christian Strache je na njegovi predstavitvi sicer zatrjeval, da je stranka Hoferja soglasno imenovala za kandidata, je pa odločitev bila presenečenje, saj je bila do zadnjega dne v igri nekdanja poslanka Evropskega parlamenta Ursula Stenzel, ki je šele lansko leto menjala politične bregove in od ljudske stranke prestopila k svobodnjakom. Norbert Hofer, doma na južnem Gradiščanskem, je s 46 leti najmlajši od vseh kandidatov. To dejstvo in mobilizijska moč desnice, ki jo je koristil že desničarski populist Jorg Haider, ne izključujeta presenečenje. Griss bi bila prva predsednica Edin ženska v krogu kandidatov za predsednika/co države je neodvisna Irmgard Griss (69). Kandidatka doslej nima izrecne podpore ene od parlamentarnih strank, ima pa dokaj široko podporo javnosti. To potrjujejo tudi javnomnenjske ankete, ki - 1. Andreas Khol, izkušeni politik ljudske stranke in za čas desničarske Schüsslove vlade celo prvi predsednik parlamenta. 2. Neodvisna kandidatka Irmgard Griss, nekdanja predsednica vrhovnega sodišča. 3. Socialdemokrat Rudolf Hundstorfer, dosedanji minister za socialne zadeve v Faymannovi vladi 4. Alexander van der Bellen, ki je dolga leta vodil stranko Zelenih. 5. Norbert Hofer, sedanji tretji predsednik parlamenta in član desničarskih Strachejevih svobodnjakov (FPÖ). vsaj doslej - kažejo na to, da je maksimalno izkoristila bonus, ko je leta 2015 vodila dokaj odmevno preiskovalno komisijo, ki je raziskovala polom avstrijske Hypo banke. Grissova, ki bi v slučaju zmage bila prva zvezna predsednica Avstrije, ima vsekakor največjo podporo v konservativnem-meščanskem taboru, naklonjeni pa so ji tudi volivci nekdanje Haiderjeve stranke BZÖ in liberalne stranke NEOS, stranke, ki jo v Evropskem parlamentu zastopa koroška Slovenka Angelika Mlinar. Koroški Slovenci bolj za kandidata SPÖ in Zelenih Apropos koroški Slovenci: analize prejšnjih predsedniških volitev v Avstriji kažejo, da so koroški Slovenci večinoma podprli kandidate iz vrst socialdemokratov in Zelenih. Tudi pri letošnjih volitvah ne bo veliko drugače. Ni pa izključeno, da bo Van der Bellen v prvem krogu potegnil ta ali oni »rdeči« glas v zeleni tabor. Deželni koroški rezultat, ki je pri preteklih volitvah bil vsakič v prid socialdemokratskemu kandidatu, pa je - kot vse-avstrijskega - nemogoče napovedati. Doslej sedem predsednikov V Drugi avstrijski republiki (prve predsedniške volitve so bile leta 1951) je bilo doslej izvoljenih sedem predsednikov: pet iz vrst socialdemokratske (prej socialistične) stranke (Theodor Körner, Adolf Schärf, Franz Jonas, Rudolf Kirchschläger, Heinz Fischer) in dva iz ljudske stranke (Kurt Waldheim in Thomas Klestil). Aktualni predsednik Heinz Fischer, ki bo novemu(i) predal najvišjo funkcijo v državi julija letos, je na volitvah leta 2010 prejel 78,5 odstotka glasov (nastopil je kot nadstrankarski kandidat, ljudska stranka pa ni postavila lastnega kandidata), medtem ko je pri svojem prvem nastopu leta 2004, takrat še kot član socialdemokratske stranke, prejel 52,4 odstotka glasov. Takrat je bila Fischerjeva pro-tikandidatka takratna zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner iz ljudske stranke, ki je dobila 47,6 odstotka glasov. Pri vseh predsedniških volitvah v Avstriji je bila volilna udeležba znatno nad 70 odstotkov! Ivan Lukan Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Sobota, 13. februarja 2016 5 APrimorski ~ dnevnik domjo - Dosežen sporazum z Agencijo za prihodke Ezitov dogovor o dolgu: 4,5 namesto 8,3 milijona Štiri milijone evrov in pol namesto prvotno predvidenih 8 milijonov 300 tisoč evrov. Toliko bo plačala Ustanova za tržaško industrijsko cono Ezit v stečaju Agenciji za prihodke po zu-najsodnem dogovoru, doseženem pred nekaj dnevi. Ustanova Ezit bo lahko plačala dolg v 36 mesečnih obrokih, po doseženem dogovoru pa bo spet razpolagala s svojim premoženjem, s svojimi nepremičninami. Sedaj jih bo lahko prodala in z izkupičkom krila dolg ter se tako izognila propadu. Ustanova za tržaško industrijsko cono Ezit se je znašla v težavah avgusta lani, ko je od Agencije za prihodke prejela račun v višini 8 milijonov 300 tisoč evrov za nekatere davčne nepravilnosti, ki so segale še v začetek osemdesetih in konec devetdesetih let let preteklega stoletja ter v leta 2000, 2001 in 2002. Račun bi morala poravnati do konca novembra lanskega leta. Ker tega ni storila, je bil sprožen postopek za stečaj ustanove, obenem pa so bile za-rubljene posesti in nepremičnine Ezit, s hipotekami na slednje, za dvakratno vrednost dolga, to je kakih 16 milijonov evrov. Ob tem so bile zarubljene tudi najemnine, ki so jih najemniki zemljišč, hal in skladišč plačevali ustanovi Ezit. Stečaj ustanove je bil neizbežen. Deželna uprava je novembra imenovala komisarja, komercialista Paola Marc-hesija, ki je bil pred leti - z Andrejem Berdonom - že komisar pri reševanju Slovenskega stalnega stališča. Sedež Ustanove za tržaško industrijsko arhiv Marchesi je začel pogajanja z Agencijo za prihodke, da bi znižal dolg. Izpostavil je dejstvo, da so bile dajatve, ki bi jih bila morala ustanova Ezit plačati v letih 1981, 1982 in 1999 sporne zaradi normativnih nejasnosti, ter da so zatorej tudi sankcije za tiste dajatve nične. V pogajanja se je vključila Občina Trst in predvsem Dežela Furlani-ja Julijska krajina, ki je v letošnji zakon o stabilnosti vključila prispevek v višini milijona 800 tisoč evrov za »rešitev« Ezita. Konec leta je komisar Marchesi napovedal, da naj bi februarja prišlo do dogovora s pokrajinsko davčno komisijo. Tako je tudi bilo. Ta je »omilila« ra- Paolo Marchesi fotodamj@n čun in znižala dolg za skoraj polovico, od 8,3 milijona na 4,5 milijona ter pristalo na izplačilo dolga po obrokih. Ezit ga mora poravnati v treh letih. Paolo Marchesi je včeraj zelo ugodno ocenil doseženi dogovor. Ob tem je izpostavil predvsem dejstvo, da bodo ustanovi Ezit v stečaju vrnjene za-rubljene nepremičnine (zemljišča, hale in skladišča), tako jih bo lahko prodala in z izkupičkom izplačala dolg in (mogoče) pri tem še kaj »zaslužila«. Interes za strukture obstaja, saj se je dežela z izdajo novih razpisov zavzela za ponovno industrializacijo tistega območja, je ocenil komisar Marchesi. Tako naj bi se - potem ko je kazalo na najhujše - nebo nad ustanovo Ezit v stečaju vendarle zjasnilo. Pot do poživitve tistega obsežnega območja pa naj bi bila še dolga. Marjan Kemperle Fedriga opozarja na V I v« onesnaženo območje »Deželna uprava naj čim prej opravi ponovni izračun površine tržaškega onesnaženega območja nacionalnega interesa.« To zahteva tržaški poslanec in načelnik poslancev Severne lige Massimiliano Fedriga, ki opozarja, da šest konferenc in številni sestanki s krajevnimi upravami očitno niso zalegli. »Pristojno ministrstvo mi je potrdilo, da je na potezi Dežela FJK,« je izjavil glede ponovnega izračuna površine. Dan odprtih vrat v tržaški mestni hiši »Občane je treba čim bolj približati institucijam, tudi fizično, v ta namen prirejamo javna srečanja in vodene oglede, pa tudi dan odprtih vrat v mestni hiši,« je na včerajšnji novinarski konferenci napovedala tržaška podžupanja Fabiana Martini. Občinsko osebje in univerzitetni profesor Giulio Mellinato bodo goste pospremili po občinskih prostorih, na ogled bo tudi galerija portretov tržaških županov, priredili bodo tudi voden ogled občinskega arhiva, ki hrani občinsko dokumentacijo od leta 1776. Vse to bo na voljo v nedeljo, 21. februarja, od 9.30 do 13. ure. Za udeležbo je obvezna predhodna prijava na spletni strani www.eventbrite.it, pa tudi v uradu v Ul. Procureria 2/A. trst - Predstavili projekt ArsDigitalia Spodbuditi je treba digitalizacijo podjetništva Na sedežu Trgovinske zbornice so včeraj predstavili projekt ArsDigitalia, čigar cilj je pomagati podjetnikom, da nadgradijo znanje s področja digitalnih inštrumentov za poslovne namene. Pobuda namreč omogoča podjetjem učinkovito uporabo digitalnih tehnik za trženje servisov in proizvodov prek sodobne komunikacije in »web marketinga«. Novosti spletnega trženja nudijo podjetjem enkratno možnost za doseganje novih tržnih niš ter obenem možnost za njihov nadaljnji razvoj. Predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti je uvodoma poudaril pomen interneta, ki je za sodobne podjetnike izredno pomembno sredstvo za prodajo. Kot je omenil Paoletti, splet kaže na dejstvo, da se je gospodarstvo v zadnjih letih povsem spremenilo. Dovolj je, da pomislimo na turizem oziroma na spremembe, ki so nastale z uporabo interneta na področjih turizma in potovanj: »Hotele in prenočišča lahko rezerviramo na spletu; vozovnice in vstopnice lahko ravno tako nabavimo na spletu; sodobna tehnologija nam omogoča celo virtualni obisk mest širom po svetu z našega doma,« je spomnil Paoletti. Predsednik je obenem dejal, da digitalna ekonomija odpira celo vrsto možnosti za zaposlitev novih figur v podjetjih, in to predsvem med mladimi. O učinkih digitalne ekonomije na poslovanje majhnih in srednje velikih podjetij je preko spleta govoril direktor Inštituta za razvoj gospodarske kulture »Gu-glielmo Tagliacarne« Domenico Mauriello. Mauriello je najprej opozoril, da je globalna prodaja preko spleta v zadnjih petih letih zabeležila 22-odstotno rast. Ugotovil pa je tudi, da italijanska podjetja ne izkoriščajo vseh možnosti za trženje in vizibilnost lastnih produktov, ki jih sicer omogoča mednarodni splet. Po njegovih ocenah so majhna in srednje velika italijanska podjetja premalo aktivna na spletu: le redki italijanski podjetniki se zavedajo dejstva, da je splet strateški inštrument za trženje storitev in proizvodov. Ravno na podlagi zaključkov, ki so jih podali ob koncu petkovega srečanja, se tudi v našem mestu uveljavlja potreba po promociji digitalne kulture med podjetniki in poslovneži. Udeleženci so soglašali z ugotovitvijo, da internet predstavlja nenazadnje pomemben resurz za nove zaposlitve predvsem med mladimi, kar v kriznih obdobjih izstopa seveda kot zanimiv predlog. Dodatne informacije o storitvah, digitalnih inštrumentih, simpozijih in izobraževalnih tečajih v okviru projekta ArsDigitalia so na voljo na tržaški trgovinski zbornici. Mitja Stefancic trst - SISSA EU namenja raziskovalcem 1,66 milijona Gianluigi Rozza Mednarodna visoka šola SISSA si je izborila izdatna finančna sredstva za raziskovanje na področju »advanced reduced-order modelling«, na katerem raziskovalci razvijajo metode za poenostavljanje in prilagajanje superračunalnikov prenosnim napravam, kakršni so recimo tabli-čni računalniki in pametni telefoni. Vodja raziskovalnega projekta je Gianluigi Rozza, profesor na šoli SISSA. Njegova ekipa si je s projektom AROMA-CFD izborila 1,66 milijona evrov, ki jih namenja Evropski raziskovalni svet (ERC). »Danes opoldne so nam iz Bruslja sporočili, da nas bodo financirali, tega se seveda izredno veselimo,« je včeraj komentiral Rozza. SISSA bo tako že štirinaj-stič prejela sredstva ERC. devin-nabrežina Od marca nova služba za odvoz odpadkov Lorenzo Corigliano fotodamj@n V torek, 1. marca, bo podjetje Ison-tina Ambiente Srl prevzelo upravljanje odpadkov v devinsko-nabrežinski občini. V prvem letu delovanja, do 31. decembra letos, bo za svoje delo prejelo milijon 100 tisoč evrov; prihodnje leto pa bo služba stala milijon 300.200 evrov. Po konvenciji s podjetjem, ki jo je de-vinsko-nabrežinski občinski svet odobril 28. oktobra lani, bo sodelovanje med podjetjem Isontina Ambiente Srl in devinsko-nabrežinsko občino trajalo do konca leta 2028. Za to celotno obdobje (2016-2028) je predviden strošek 15 milijonov 366 tisoč evrov. Letne obračune stroškov od leta 2018 dalje pa bodo določili sproti v prihodnjih letih. Tako predvideva odredba občinske službe za dajatve, odobrena konec lanskega leta. Občina je maja lani pripravila teh-nično-ekonomsko analizo o službi za odvoz odpadkov. Analiza je opozorila na potrebo po okrepitvi službe, predvsem kar se tiče ločenega zbiranja odpadkov, saj je slednje znašalo zgolj 25 odstotkov, medtem ko bi moralo - po državnem zakonu - doseči 65 odstotkov. Občinska uprava je zato poiskala novega upravitelja službe za odpadke. Junija je vzpostavila stik s podjetjem Isontina Ambiente Srl. V kratkem času se je odločila za pristop k lastništvu tega podjetja in oktobra je bila odobrena konvencija. V dokumentu se je podjetje Isontina Ambiente Srl obvezalo, da bodo v njegovi pristojnosti odvoz in službe, razčlenjene po točkah: 1. organski odpadki; 2. papir in karton; 3. plastika in pločevinke; 4. steklo; 5. nevarni mestni odpadki; 6. zbiranje kosovnih odpadkov na domu; 7. suhi odpadki in material; 8. upravljanje občinskega zbirnega centra s posodobitvijo in prilagoditvijo zakonskim normam v višini 200 tisoč evrov, na podlagi predhodnega načrta občinske uprave; 9. odvoz in sortiranje posebnih odpadkov; 10. službe po potrebi (na primer zbiranje steklenine pri barih in restavracijah, zbiranje zelenja od vrat do vrat, hitri posegi za zapuščene odpadke). Za službe od 1. do 9. točke bo podjetje prejelo letno milijon 114 tisoč evrov (h kateremu je treba dodati še 10-odstotni davek na dodano vrednost), za službe po potrebi (10. točka) pa nadaljnjih 68 tisoč evrov (vedno z dodatkom 10-odstotnega davka na dodano vrednost). Na ta način bo občina dobila novo, sodobno službo za upravljanje odpadkov, z novimi, bolj primernimi zabojniki za povečanje ločenega zbiranja, je med oktobrsko razpravo v občinskem svetu poudaril devinsko-nabrežinski odbornik za proračun in dajatve Lorenzo Corigliano, ki je obenem pozval občane k večjemu ločenemu zbiranju odpadkov ter poziv podkrepil z gospodarsko vabljivo ugotovitvijo: več odpadkov bodo občani sortirali in odlagali v ločene zabojnike, manjša bo teža odpadkov, odpeljanih v sežigalnico. Tako bo sežig odpadkov stal manj in tudi računi za odpadke bodo manjši. (mk) 6 Sobota, 13. februarja 2016 TRŽAŠKA / prosek - Resolucija rajonskega sveta Kontovel, Prosek, Križ in breg na seznam Unesca Breg od Kontovela do Križa in vasi Kontovel, Prosek in Križ naj postanejo Unescova svetovna dediščina. Tako poziva resolucija, ki jo je konec januarja soglasno odobril zahodnokraški rajonski svet. Dokument izrecno poziva tržaškega župana, naj poseže, da bi omenjene kraje vključili v seznam zaščitenih območij svetovne organizacije Unesco, in sicer zaradi njihovih naravnih in kulturnih znamenitosti. Zahodnokraški rajonski svet je že pred slabima dvema letoma, aprila 2014, naslovil na župana in njegovo upravo podobno resolucijo. Ker pa nanjo ni bilo odziva, se je odločil za ponoven poskus. V premisi dokumenta je zapisano, da so številne občinske in deželne uprave zaprosile, da bi prejela njihova ozemlja priznanje organizacije Unesco z vpisom v seznam svetovne dediščine. Med temi je bil tudi predlog občin Dolenje in Krmin za čezmejno priznanje območja italijanskega Collia in slovenskih Brd. Resolucija poudarja, da je bilo tudi območje tržaškega brega, od Kontovela do Križa, podobno kot to velja za Collio in za Brda deležno pomembnih človekovih posegov, ki so ga preoblikovali v terasaste pridelovalne površine, na teh paštnih pa so gojili trte, ki so dajale visoko kakovostno vino. Vinogradi z več stoletno tradicijo predstavljajo bogato krajinsko-naravno dediščino, je zakoličeno v resoluciji. Nenazadnje je prav na tem območju »tekla zibelka« prosekarja, »očeta« sedaj najbolj prodajane- Breg pod Kontovelom pred prvo svetovno vojno k. u.k. kriegspresse ga vina na svetu, prosecca, ki je tudi uradno zaščiteno. Občinska uprava je s številnimi akti priznala zgo-dovinsko-kulturne posebnosti tega območja, ki je pridobilo v pred kratkim odobrenem prostorskem na- črtu tudi svoj okoljski pomen. Na podlagi vseh teh ugotovitev je rajonski svet pozval tržaškega župana naj »oceni možnost« za vpis brega in tre zahodnokraških vasi v seznam območij, ki jih Unesco ščiti kot svetovno dediščino. (mk) prosek - Akcija Vneto iskali pogrešanko Izginila je že pred božičem Včeraj popoldne in zvečer je bila na Proseku in v Naselju San Nazario v teku obsežna in dolgotrajna iskalna akcija: na terenu je bilo večje število gasilcev, gorskih reševalcev, policistov, karabinjerjev in finančnih stražnikov,območje je preletaval helikopter. Iskali so žensko, ki jo svojci v resnici pogrešajo že od predbožičnih dni. Dejavnost je usklajevala tržaška prefek-tura, ki je akcijo tudi sprožila, in sicer nekaj minut pred 13. uro. Pozno sinoči je bilo iskanje še v teku, čeprav zaenkrat neuspešno. 52-letna pogrešanka ima stalno bivališče na Proseku, 23. decembra pa so jo zadnjič videli na območju Rojana ter Barkovelj, pravijo viri s Prefekture. Od tistega dne, ko je stekla prva iskalna akcija, je za njo izginila vsakršna sled, tudi njen mobilni telefon je popolnoma »mrknil«. Včeraj pa so na Proseku našli predmet, ki ji pripada. Po neuradnih informacijah naj bi šlo za njeno bančno kartico. Kje so jo točno našli, na Pre-fekturi niso razkrili, kakor tudi niso sporočili istovetnosti pogre-šanke (menda na željo svojcev). Po najdbi so na teren poslali večje število ljudi, do sinoči pa ni bilo drugih novosti. (af) prosek - Izvedenec Mauro Carboni je opravil ekspertize »Hrast je trhel!« Mauro Carboni, diplomirani inženir iz kmetijskih in tehnoloških znanosti iz Parme, je izvedenec, ki je po nalogu tržaške občine opravil ekspertize na drevesih na šolskem dvorišču na Prose-ku in na podlagi zbranih znanstvenih podatkov ocenil, da gre vse tri, lipo, oreh in tudi več kot poldrugo stoletje stari mogočni hrast odžagati. V svojem poklicnem življenju je opravil več deset tisoč podobnih ekspertiz. Včeraj si je preko elektronske pošte ogledal posnetke odžaganega hrasta. Ugotovitev, da je bilo drevo do višine nekaj več kot dveh metrov na prvi pogled zdravo, ga ni presenetila. »Ko bi ga odžagali na višini kakih 20-30 centimetrov, bi gotovo opazili, da je v notranjosti trhlo in gnilo,« je povedal med telefonskim pogovorom. V to je prepričan, »ker tako so pokazale preiskave v notranjosti debla.« »Pri analizi sem uporabil najnovejšo tehnološko metodo ter se poslužil naprave, ki je svetovno priznana za opravljanje tovrstnih ekspertiz. Če bi jo primerjal s človekom, bi lahko rekel, da sem hrastu opravil nekakšen elektrokardiogram. S sondo sem izmeril upornost in vzdržljivost lesa, in to na več mestih: pri tleh, na višini 20 centimetrov, nato še na različnih višinah vse do višine poldrugega metra. Tako sem dobil podatke o vzdržljivosti lesa in jih nato primerjal s parametri, ki so znanstveno priznani za merjenje stopnje varnosti oziroma nevarnosti ter vzdržljivosti in statičnosti dreves. Podatki so hrast uvrstili v zadnji razred, D, v katerega sodijo "ek-stremno rizični" primeri,« je pojasnil izvedenec Carboni. Ali ni obstajala druga rešitev, kot odžaganje drevesa? Strokovnjak je povedal, da so mu občinski tehniki zastavili to vprašanje. »Omenil sem edinole eno možnost: hrast bi morali privezati na velike jeklene kable in tako umetno povečati njegovo statičnost. To pa bi mnogo stalo, nategnjeni kabli pa bi predstavljali drugo nevarnost.« Zgoraj odžagani hrast na Proseku (FotoDamj@n), spodaj Mauro Carboni v oljčniku blem je nastal v njegovih koreninah. Po vsej verjetnosti je pri delih na dvorišču, med kakim izkopavanjem kopalnik poškodoval korenino. Rana ni bila primerno zdravljena, tako se je zgodilo, da so se preko nje pritihotapile v notranjost škodljive glivice. To se je lahko zgodilo že pred desetimi ali še več leti. Glivice so najprej v korenini, nato pa v spodnjem delu debla začele svoje uničevalno delo, da je les začel počasi trohneti.« Ob tem je Carboni ponudil primerjavo z bližnjo odžagano lipo. Na fotografiji je opazil, da je bilo deblo lipe na višini enega metra v notranjosti votlo. »To ne čudi. Verjetno so bile tudi korenine lipe poškodovane, škodljive glivice pa so imele v lipi lažjo pot, ker je lipo-vina mehkejša od hrastovine. Les hrasta je trd, bolj odporen. A prepričan sem, da je na višini 20 centimetrov tudi hrastovo deblo v notranjosti trhlo.« Marjan Kemperle Carboni se je zaustavil še pri enem dejstvu: »Hrast se je nahajal na šolskem dvorišču, kjer se igrajo otroci. Njim je treba prvenstveno zagotoviti varnost. Ko bi hrast rastel kje drugje, v naravi, na kakem osamljenem zemljišču, bi ga lahko pustili, ker ne bi predstavljal neposredne nevarnosti. Na šolskem dvorišču pa bi bilo tako ravnanje neodgovorno.« Strokovnjak je tudi odgovoril na vprašanje, kaj se je hrastu zgodilo. »Pro- trst - Prvi storilec umrl, drugi v priporu Prijeli drugega vpletenega v lanski rop v banki Unipol Tržaški policisti so prijeli drugega vpletenega v bančni rop z dne 31. avgusta lani, ko je oborožen ropar odnesel več deset tisoč evrov iz podružnice banke Unipol na Trgu Oberdan. 28-letni Tržačan Mauro Loy si je prislužil pripor-ni nalog, ki ga je izdalo državno tožilstvo v Trstu, ker naj bi tistega dne stražil pred banko, medtem ko je njegov sostorilec, 42-letni Tržačan Diego Presbiteri De Lassis, v podružnici grozil zaposlenim in nabiral denar. Prvega storilca, starega znanca Presbiterija De Lassisa, je policija identificirala že 48 ur po dogodku, prve dni septembra. Zatem pa so njegovo truplo našli v nekem odtočnem kanalu v kraju Campalto blizu Mester v Venetu. Sodni zdravnik je pozneje ugotovil, da je moški podlegel prevelikemu odmerku droge. Preiskava pa se je nadaljevala in nekaj mesecev pozneje so kriminalisti ugotovili, kdo je bil pokojnikov sostorilec. Med hišno preiskavo so pri Mauru Loy-ju našli in zasegli radijsko postajo (walkie-talkie), kakršno sta 31. avgusta uporabila roparja na Trgu Oberdan. barkovlje Utopljenec je bil Tržačan, star 64 let Okoliščine smrti tržaškega jadralca, ki so ga v četrtek popoldne zagledali v morju pred kopališčem Ferroviario (ob Miramarskem drevoredu), preiskuje policija. Kaže, da je nasedlo petmetrsko jadrnico v četrtek ob 16.30 zagledala ženska, ki se je nahajala precej višje, na območju barkovljanskega svetilnika. Obvestila je pristaniško kapitanijo, ki je na prizorišče poslala motorni čoln in vozilo. V morju ob jadrnici, ki je nasedla na čereh, so odkrili truplo moškega z rešilnim jopičem, privezanim na plovilo. Prispeli so policisti in sodni zdravnik. Izkazalo se je, da gre za 64-letnega tržaškega ljubitelja jadranja, ki je svoje plovilo privezoval na območju Sacchette. V četrtek se je odpravil na morje, iz še neznanih vzrokov pa je padel v morje in utonil. Možno je, da se je med jadranjem počutil slabo, vsekakor na njem ni bilo znakov nasilja. (af) Nesreča v Ulici Carnaro Včeraj zjutraj okrog 8. ure se je v Ulici Carnaro, točneje v predoru pri Čar-boli, pripetila prometna nesreča, v katero sta bili vpleteni dve vozili. Sredi predora sta čelno trčila avtomobila znamk Smart in Fiat Freemont, pri čemer se je huje ranila voznica malega smarta; avtomobila sta bila skoraj povsem uničena. Na kraj nesreče je ob gasilcih in redarjih prihitel seveda re-šilec službe 118, ki je žensko odpeljal v katinarsko bolnišnico. Mestni redarji so še preučevali dinamiko nesreče, tako da lahko zaenkrat samo ugibajo, da je šlo za nepazljivost enega od voznikov. Iz varnostnih razlogov so predor zaprli za promet od 8.15 do 9.45, v tem času so odstranili vozili in opravili vse potrebne meritve. Prijeli ubežniški par Nabrežinski karabinjerji so v četrtek ponoči pri Fernetičih aretirali dvojico romunskih državljanov, 40-letne-ga moškega in 22-letno žensko, ki sta se z avtom vozila v Slovenijo. Sodišče v Foggii je na njun račun namreč izdalo priporna naloga: novembra so ju tam prijeli po tatvini, nakar sta takoj pobegnila iz hišnega pripora. / TRŽAŠKA Sobota, 13. februarja 2016 7 sv. sobota - Izobraževalni projekt Promemoria Auschwitz »odpeljal« tržaške dijake na Poljsko Učenje o holokavstu kot • • opomin novim generacijam Slovenski dijaki pred Rižarno in utrinek z včerajšnje uvodne predstavitve fotodamj@n Več kot sto dijakov tržaških višjih srednjih šol je včeraj iz Rižarne krenilo po poti spomina vse do poljskega Kra-kova. V okviru izobraževalnega projekta Promemoria Auschwitz, čigar namen je izobraževanje mladih o temah holo-kavsta, bodo dijaki spoznali kraje, kjer se je med drugo svetovna vojno odvijala največja tragedija 20. stoletja. Iz Trsta je šlo na pot 110 dijakov, med katerimi je bilo 18 slovenskih dijakov. Sedem dijakov z liceja F. Prešeren, šest z liceja A.M. Slomšek in pet iz zavoda Ž. Zois na ekskurziji spremlja profesorica Patrizia Samar, ki nam je včeraj zaupala, da prvič sodeluje pri izobraževalni ekskurziji, zaveda pa se, da gre za zelo poseben izlet, saj se je v preteklih letih veliko pogovarjala z dijaki, ki so sodelovali pri projektu. Iz pogovorov je zaključila, da ta izkušnja globoko gane mladino, in da prispeva k širjenju strpnosti in sprejemanju raznolikosti. Pred včerajšnjim odhodom so v muzejski dvorani Rižarne pisano druščino mladih sprejele občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim, predsednica pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Po-ropat in Francesca Poli iz združenja Dei-na, ki dijake vsako leto predhodno pripravi na psihološko zahtevno ekskurzijo. Predsednica Pokrajine je mlade spomnila, da njihova ustanova že devet let podpira projekt Promemoria Auschwitz, in ob tem dodala, da želijo s projektom širiti strpnost in sprejemanje raznolikosti. Občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim je naštela predavanja, ki so jih v preteklih tednih pripravili za udeležence projekta in izpostavila, da se učenje in spominjanje ne smeta nikoli končati. »Prav slednja morata služiti kot opomin bodočim generacijam, saj je to edini način, ki lahko prepreči ponovitev tovrstnih krivic,« je povedala Grimova, ki se bo v Krakov skupaj z podžupanom de-vinsko-nabrežinske občine Massimom Veronesejem odpravila danes. Po pozdravih predstavnic oblasti so se dijaki odpravili proti trem avtobusom, ki so jih odpeljali do Brenerja. Tu so se srečali z italijanskimi sovrstniki in se vkrcali na vlak, ki je skupino 1100 dijakov odpeljal na Poljsko. Na vlaku je bila predvidena razprava o osvojenem znanju, ideologijo izključujočega načina razmišljanja, ki je vodila h grozljivim posledicam za cel svet, pa bodo dijaki spoznali v naslednjih dneh, ko bodo obiskali taborišči Auschwitz in Birkenau. Predviden je tudi obisk židovske četrti, ki je ena izmed glavnih znamenitosti Krako-va, in ogled tovarne Oskarja Schindler-ja. Domov se bodo vrnili 18. februarja. Soneta Čoralič trst - V prostorih Studio Tommaseo predstavitev knjige in razstave Trpko življenje v Gonarsu Razstava risb taboriščnikov je samo še danes in jutri na ogled v kraju San Vito al Tagliamento V prostorih Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1) bodo drevi ob 18. uri predstavili knjigo Album 1942-43.1 disegni del campo di concentramento di Gonars. Collezione Cordaro, srečanje pa bo hkrati priložnost, da udeleženci po-bliže spoznajo dogajanje v koncentracijskem taborišču tudi s pomočjo razstave Oltre ilfilo, ki je ravnokar na ogled v kraju San Vito al Tagliamento. V koncentracijsko taborišče v Gonarsu je italijanski fašistični režim v letih 1942 in 1943 odgnal več tisoč in-ternirancev slovenske in hrvaške narodnosti, nad 400 jih je tam izgubilo življenje; taborišče je bilo opuščeno po italijanski kapitulaciji, 8. septembra 1943. O zgodovinsko izredno zanimivi razstavi bo drevi spregovorila kustosinja Paola Bristot; na ogled so namreč risbe slovenskih in hrvaških jetnikov iz Gonarsa, ki jih hrani videmski arhiv družine Cordaro. Med temi velja opozoriti tudi na risbe slovenskega karikaturista in slikarja Nikolaja Pirnata (1903-1948). Mario Cordaro je bil v Gonarsu tolmač in zdravnik, pravzaprav namestnik načelnika zdravstvenega oddelka, ki je taboriščnike spodbujal k izražanju kreativnosti skozi likovno umetnost: v njihovih realističnih risbah izstopa zlasti želja po življenju, po begu pred bodečo žico. Gledalec lahko skoznje spozna trpko življenje jetnikov v taborišču, o katerem pričajo tudi intervjuji, ki jih je Dorino Minigutti leta 2011 posnel v istoimenskem filmu, italijansko-slovensko-hrvaški kopro-dukciji Oltre il filo. Razstavljene risbe internirancev so objavljene tudi v knjigi Album 194243, kateri je spremno besedo podpisal Matteo Cordaro, medtem ko je slovenski zgodovinar Boris M. Gombač poskrbel za poglobljen zgodovinski okvir dogajanja. Naj še enkrat opozorimo, da je razstava na ogled samo še danes in jutri od 10.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure v cerkvi sv. Lovrenca v kraju San Vito al Tagliamento. NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD Gulasch Kanone: Rumiz in Fabi v muzeju Revoltella Novinar in pisatelj Paolo Rumiz ter zgodovinar Lucio Fabi, ki je v nekdanji tržaški ribarnici uredil razstavo Dve fronti, eno mesto, se bosta danes ob 18. uri v muzeju Revoltella pogovarjala o zgodovini Trsta ter o Trža-čanih med prvo svetovno vojno. Vstop je prost, število mest je omejeno. Rumiz je med prvimi javno opozoril na dejstvo, da se je velik del Tržačanov boril na strani avstro-ogr-ske monarhije in da je bil po porazu leta 1918 zamolčan. Fabi bo komentiral tudi nove dokumente in različne vire (iz javnih in zasebnih arhivov), ki pomagajo razjasniti tedanjo sliko. Prav iz tega gradiva izhaja postavitev razstave v nekdanji ribarnici. Kajti zgodovino je treba poznati v celoti in nanjo ne smemo gledati skozi lečo patriotizma, kot so to delale italijanske oblasti, ko so omenjale in opevale samo iredentiste. zgodovina % Sandor Tence H _ sandor.tence@primorski.eu Kosmač in fojbe Pisatelj Ciril Kosmač je nekoč parkiral avto ob Koronejskih zaporih. Zaradi stiske s časom ga je parkiral na prepovedanem mestu. K njemu je takoj pristopil policist in mu zagrozil s kaznijo. In Kosmač mu je v izbrani »lingua di Dante« zabrusil: »Nekoč me je, ko sem bil mladoleten, ta država nezakonito parkirala za te zidove. In zato bom danes tu parkiral kljub temu, da je nezakonito.« In potem je odšel, policist pa je obstal odprtih ust. Na ta dogodek, ki ga je v Kosma-čevi biografiji Tisti pomladni dan je bil lep opisal Marko Kravos, sem se spomnil, ko sem prebral odlok, da bodo tržaški zapor poimenovali po paznikih, ki so po vojni končali v fojbah. Če že nameravajo poimenovati zapor, kar sploh ni nujno, naj ga poimenujejo po tistih, ki so bili tam po krivici zaprti. Mednje sodi Kosmač, ki so ga nezakonito aretirali, ko še ni dopolnil 21 let, mednje sodi nekaj tisoč italijanskih, slovenskih in hrvaških antifašistov. V tem zaporu so med drugim čakali na smrt obsojenci prvega in drugega tržaškega procesa, talci, ki so bili usmrčeni na Op-činah in v Ul. Massimo DAzeglio ter tisti, ki so potem umrli v nacističnih la-gerjih. Coroneo je bil zadnje postajališče za mnoge žrtve Rižarne. Zaradi vsega grozljivega, kar se je dogajalo za njegovimi zidovi, je tržaški zapor postal za mnoge simbol trpljenja pod fašizmom in nacizmom. Za poimenovanje Koronejskih zaporov po paznikih, ki so končali v fojbah, se je odločila uprava italijanskih zaporov, ki sodi v sklop pravosodnega ministrstva. V odloku beremo, da so se pazniki 1. maja 1945 uprli jugoslovanskim partizanom, ki so hoteli zavzeti zapor in osvoboditi jetnike. Vsi mrtvi zaslužijo spoštovanje, zgodovina zapora pa se ni začela 1. maja 1945. flčJfcfr H glasbena vim matica slovensko stalno gledališče teatra štabi le sloveno Slavko Grum DOGODEK V MESTU GOGI režiser Igor Pison DANES, 13. februarja, ob 20.30 v Veliki dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi ponovitve se nadaljujejo do 28. februarja Cenjene abonente prosimo, da obvestijo blagajno v primeru odsotnosti! Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com 8 Sobota, 13. februarja 2016 TRŽAŠKA / OPČINE - Drevi Finžgarjev dom gosti izredna izvajalca Društvo Finžgarjev dom z Opčin opozarja v zadnjih letih nase predvsem s kvalitetnimi predavanji in gledališkimi predstavami mladih. Danes ob 2G. uri pa vabi na zanimiv koncert, ki bo, po želji organizatorjev, zadovoljil poslušalce vseh starosti. Program vsebuje namreč nepozabne pesmi, ki so nastale v Sloveniji in drugod po svetu in ki jih radi poslušamo, si jih kdaj potiho zapojemo, ko nam jih kak spomin ali doživetje prikliče iz podzavesti, in bi zanje lahko rekli, da so del nas samih. Ali, kot pravita avtorja idejne zamisli koncerta, sopranistka Nadia Fabris in pianist Alexander Vodopivec: »Po širnem svetu grem in srečam glasbo, ki prodre v srce in vzbuja spomine ... koliko strun! Koliko različnosti!« Za koncert sta izbrala naslov Krožišče na glasbeni poti. To krožišče ni samo kroženje po svetu v iskanju najlepših melodij, morda je tudi iskanje nove poti za sopranistko Nadio Fabris, ki je zapustila svet opere (dolgo let je bila poklicna sopranistka v opernem zboru gledališča Verdi). Vsekakor je v priznanem glasbeniku Alexandru Vodopiv-cu našla pravega sogovornika, da sta skupaj ustvarila tak koncert, kot sta si ga oba želela. V spored sta uvrstila zimzelene popevke oz. pesmi iz filmov in musicalov, npr. slovenske Orion, Nad mestom se dani, ameriške As time goes by iz filma Casablanca, Cabaret iz filma oz. musikla z istim naslovom, irsko Oh Danny boy, francoske Les feuilles mortes ali Himne a l'amour, argentinski tango Por una cabesa, če naštejemo le nekatere. Vsi tisti, ki bi si radi ogreli srce ob nepozabni glasbi, so vabljeni nocoj ob 2Gh v Finžgarjev dom na Opčinah, Dunajska cesta 35. (Is) Včeraj danes Danes, SOBOTA, 13. februarja 2016 KATARINA Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 17.28 - Dolžina dneva 10.18 - Luna vzide ob 9.50 in zatone ob 23.35. Jutri, NEDELJA, 14. februarja 2016 VALENTIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,8 stopinje C, zračni tlak 1005,2 mb ustaljen, vlaga 86-odstotna, veter 8 km na uro severnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,1 stopinje C. CI3 Lekarne SV. IVAN - Nova predstava za najmlajše Na Vrtiljaku tokrat Mali tiger Mali tiger, ki so ga otroci že od začetka sezone občudovali na plakatih in letakih Gledališkega vrtiljaka, prihaja končno k nam. Pot je kar dolga, saj prihaja iz Lendave, Lendava pa je - kot nekateri otroci že vedo - na kljunčku slovenske »kokoške«, na severovzhodu Slovenije, prav blizu meje z Madžarsko. Seveda pa tam ne živijo pravi tigri. Tam je doma Gledališče Ku-kuc, ki bo za malčke in njihove starše uprizorilo igrico Veliki strah malega tigra. Gledališče Ku-kuc že marsikdo pozna, saj je bilo že trikrat na našem Vrtiljaku in je vsakokrat poželo velik uspeh, pogosto tudi velik smeh. Pravijo, da bomo tokrat z njimi pokukali tudi v zdravniško čakalnico. Tam namreč živijo veliki bavbavi, ki strašijo otroke z grenkimi zdravili, vsem mogočim čudnim zdravniškim orodjem, med katerim se vsi najbolj bojimo injekcije. Je kaj čudnega, če se tudi mali tigrček boji zdravnika?! Bodo morda tisti otroci, ki se ne bojijo zdravnika, pomagali tigrčku? Kot ste gotovo razumeli, gre za predstavo, ki - podobno kot večina predstav gledališča Ku-kuc - mimogrede otroke tudi nekaj nauči: v tem primeru, »da je strah od znotraj votel, okoli pa ga nič ni«. Nauk pa je seveda skrit, skoraj neopazen, saj bo pozornost gledalcev usmerjena predvsem v občudovanje lepih kostumov (delo Urške Polanc in Anje Sanabor), v iskrive domislice in prijetno, veselo avtorsko glasbo, delo Luke Slavica. Idejna zasnova in skoraj celotna realizacija pa sloni na ramenih Urške Raščan, z njo pa že od same ustanovitve gledališča Ku-kuc ustvarjalno in navdušeno sodeluje Miša Gerič. Spet gre torej za lepo in zabavno predstavo, ki je ob tem še poučna. Vsi mali abo-nenti s starši in nonoti, pa tudi vsi ostali, ki abonmaja nimajo, so vabljeni, da ob 16. uri ali ob 17.30 obiščejo predzadnjo predstavo Vrtiljaka. Pa tudi risbic naj ne pozabijo doma (zadnjič je bil na sporedu petelinček, ki se je sestavil). Na zadnji predstavi, ki bo čez mesec dni, bosta že razstava in nagrajevanje risbic! Lučka Susič Vrnitev Znanstvenih kavarn Cikel znanstvenih srečanj je uvedla Elisa Banchi fotodamj@n V četrtek popoldne se je v kavarni Tommaseo začel nov cikel znanstvenih srečanj, ki so poznana tudi pod imenom Znanstvene kavarne. Gosta prvega srečanja v letu 2016 sta bila Elisa Banchi, ki je s publiko klepetala o identifikaciji vrst s črtnimi kodami, in Giorgio Fontolon, ki je govoril o usodi naših plaž. Do nedelje, 14. februarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Zavije - 040 232253, Božje Polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Tor s. Piero 2 - 040 421040, Trg Gol-doni 8 - 040 634144, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Zavlje - 040 232253, Božje Polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Ul. dell'Istria 18/B - 040 7606477. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. au Kino AMBASCIATORI - 17.00, 20.00 »The hateful eight«. ARISTON - 15.00 »Il bambino che sco-pri il mondo«; 17.00, 19.00, 21.00 »Remember«. CINEMA DEI FABBRI - 15.30, 17.45, 21.40 »1981: Indagine a New York«; 20.00 »Mozes, il Pesce e la Colomba«. FELLINI - 16.30, 21.15 »Revenant - Re-divivo«; 19.10 »La corrispondenza«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.50, 21.15 »L'ultima parola«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.40, 21.00 »Joy«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.15, 21.15 »The hateful eight«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.50, 14.50, 15.45, 16.45 »Alvin in veverički: Velika Alvintura«; 17.00, 19.10, 20.45, 22.10 »Deadpool«; 18.40, 21.20, 22.30 »Dedek uide z vajeti«; 13.30, 15.15 »Medo s severa«; 18.00 »Očka proti fotru«; 19.00, 21.00 »Petdeset odtenkov črne«; 17.40, 20.40 »Povratnik«; 16.00, 18.10, 20.20 »Razgibano življenje samskih«; 13.40 »Soba«; 20.00 »Zoolander 2«; 13.40, 15.30, 17.15 »Čas za sneg«; 14.30, 16.15 »Čas za sneg 3D«. NAZIONALE - 18.00, 20.05, 22.15 »L'abbiamo fatta grossa«; 15.00, 16.40 »Piccoli brividi«; 15.00, 16.40 »Il viag-gio di Norm«; 16.15, 18.20, 20.15, 22.15 »Perfetti sconosciuti«; 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Single ma non troppo«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Zoolander n. 2«; 18.20, 20.10, 22.00 »Quo vado?«. Društvo Finžgarjev dom KROŽIŠČE NA GLASBENI POTI' koncert zimzelenih melodij širnega sveta NADIA FABRIS - glas ALEXANDER VODOPIVEC -klavir NOCOJ, 13. februarja, ob 20h. Vabljeni vsi v Finžgarjev dom, (Dunajska cesta 35) SUPER - 16.00, 21.00 »La grande scom-messa«; 18.15 »Il ponte delle spie«. THE SPACE CINEMA - 14.50, 16.45 »Il viaggio di Norm«; 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »L'abbiamo fatta grossa«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Perfetti sconosciuti«; 18.40, 21.40 »Revenant - Re-divivo«; 15.05, 17.25, 19.45, 22.05 »Single ma non troppo«; 15.00, 16.45, 18.15, 20.15, 21.30 »The hateful eight«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Zoolander n. 2«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.50, 21.10 »The hateful eight«; Dvorana 2: 15.30, 17.45, 20.00, 22.00 »Zoolander n. 2«; Dvorana 3: 15.15, 17.00, 18.50, 20.30, 22.15 »Perfetti sconosciuti«; Dvorana 4: 16.00 »Il viaggio di Norm«; 17.40, 20.10, 22.10 »Remember«; Dvorana 5: 17.30, 22.10 »Single ma non troppo«; 15.20, 20.00 »L'abbiamo fatta grossa«. H Šolske vesti AD FORMANDUM vabi na Dan odprtih vrat Gostinske šole danes, 13. februarja, od 9. do 13. ure v Ul. Gin-nastica 72. Obiskovalci bodo spoznali didaktične in izobraževalne aktivnosti ter triletni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja Gostinski delavec. Ogledali si bodo lahko učilnice in laboratorije, spoznali učno osebje in pridobili dodatne informacije za š.l. 2016/17. HUMANISTIČNI IN DRUŽBENO-EKO-NOMSKI LICEJ Antona Martina Slomška v Trstu vabi dijake 3. razredov nižjih srednjih šol na dan odprtih razredov, ki bo v torek, 16. februarja, od 8.00 do 13.30. Zainteresirani dijaki naj svojo prisotnost javijo tajništvu najkasneje do danes, 13. februarja. DTZ ŽIGE ZOISA prireja »Dan odprtih razredov« v jutranjih urah v ponedeljek, 15. februarja, za oddelek Uprava, finance in marketing. Učence tretjih razredov nižjih srednjih šol vabimo, da pridejo k pouku in svoj obisk javijo tajništvu šole na tel. št. 040-54356. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: info in vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2016/17 v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnasti-ca 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. št. 040-573141 ali urad@di-jaski.it. DIZ J. STEFANA sporoča mehanograf-ski kodi za vpis v prve razrede: TSTF003016 za smeri: Elektronika in elektrotehnika, Kemija, materiali in biotehnologija in Mehanika, meha-tronika in energija ter TSRI003019 za poklicni tečaj grafike - GriD. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo potekalo vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in državno srednjo šolo I. Grudna do vključno 22. februarja. Vpisovanje v otroške vrtce se bo odvijalo na ravnateljstvu od ponedeljka do petka, od 8. do 10. ure in od 12. do 14. ure. Vpisi za osnovne šole in za srednjo šolo I. Grudna bodo letos prvič on-line. Dodatna navodila na www.vesnabrezina.it. SKD PRIMOREC vabi ob slovenskem kulturnem prazniku na ogled veseloigre Svakinja da te kap (režija Anja Skabar) v izvedbi dramske skupine KD Kraški Dom in RZ Repentabor danes, 13. februarja, ob 17.00 v Ljudskem domu v Trebčah. Od 16.00 do 17.00 pa bo včlanjevanje z aperitivom. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo psihologinja dr. Jadranka Blasina na razpolago staršem, učnemu in neučnemu osebju za nasvete in pristope k rešitvi mladinskih in šolskih težav v zvezi s problematiko bulizma in splošnih težav doraš-čajoče mladine. Koledar na www.ves-nabrezina.it. Info na tel. 040-200136 (ravnateljstvo v Nabrežini). OBČINA DOLINA sporoča, da potekajo za š.l. 2016/17 vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) in v otroške jasli Colibri (Trst, Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v Občini Dolina), do ponedeljka, 29. februarja. Info in vpisni obrazci na www.sandor-ligo-dolina.it. SLOVIK: program pol/enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Info na www.slovik.org; dodatna pojasnila na info@slovik.org. Predprija-ve do 15. marca. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: sporočamo, da so se začeli vpisi za š.l. 2016/17. Info in vpisi v tajništvu Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00. Tel. št. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it. M Izleti SPDT OBVEŠČA, da je zaradi slabih vremenskih napovedi izlet napovedan za jutri, 14. februarja, prenešen na nedeljo, 28. februarja. ŽUPNIJA REPENTABOR prireja od 31. maja do 8. junija 9-dnevno popotovanje z avtobusom po Poljski preko Češke. Prijave (do 15. februarja) in vse info na tel. 335-8186940. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu, v sodelovanju s Kru.tom, vabi v soboto, 12. marca, na izlet »V pričakovanju pomladi« z obiskom taborišča v Viscu in ogledom Sejma cvetja in vrtnarstva v Pordenonu. Vpisovanje in info na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8 (II. nad.), tel. št. 040-360072. SKD PRIMOREC - Trebče prireja večdnevni izlet v Romunijo »Po sledeh grofa Drakule« od 22. do 25. aprila. Info in prijave na tel. št. 040-214412 (v večernih urah). NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD www.primorski.eu1 / TRŽAŠKA Sobota, 13. februarja 2016 9 ^ Turistične kmetije 0 Mali oglasi AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 14.02 vsak dan od 10. do 22. ure. Ul. Ventura 31/1. Tel. 040-391790. AGRITURIZEM ŠTOLFA Salež 46, je odprt vsak dan do 21. februarja. Tel. 040-229439. KMEČKI TURIZEM RADETIČ SIDONJA v Medji vasi je odprt ob sobotah in nedeljah. Tel. 040-208987 RESTAVRACIJA KARIŠ NA PESKU prireja plese z glasbo v živo. 13. februarja: STEFANO HERING BAND Info: 040-226294 HU Cornice TRST - Ul. Montecchi 6 II. nadstropje OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 14.00 URE OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SLUŽBA NE DELUJE C brezplačna številka — 800 912 775 oglasits@primorski.eu Naročila poslana po e-mailu morajo imeti priložene na- slednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun ODDAM novo (neodprto) pustno obleko »Gasilec« za 5-6 letnega otroka. Tel.: 347-9534644. PRODAM anteno za satelitsko predvajanje po dobri ceni. Tel. št. 040-814212 (v večernih urah). PRODAM v centru Opčin (blizu spomenika) stanovanje v prvem nadstropju: dve sobi, kuhinja z balkonom, kopalnica, garaža in mala kašča. Tel. 349-1784412. RESEN MOŠKI išče delo kot izdelovalec aluminijastih oken in vrat ali kot varilec železa. Tel. št. 327-7409432. V NAJEM iščem vinograd. Tel. št.: 3385098764. □ Obvestila ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel.: 040-327135. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632. S Poslovni oglasi AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 14. februarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke na krožišču na Opčinah. Prosimo za točnost. Info in prijave na tel. št. 340-5814566 (Valentina). CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira predavanje za starše s psihologinjo in psihoterapevtko Ingrid Bersenda v ponedeljek, 15. februarja, ob 17. uri. Info in (obvezna) prijava na center.harmonija@gmail.com ali 320-7431637. KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, v ponedeljek, 15. februarja, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. S. Francesco 20. Info na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri NŠK. REPENTABRSKA SEKCIJA VZPI-ANPI vabi vse člane, da se udeležijo sekcij-skega kongresa, ki bo v ponedeljek, 15. februarja, v Bubničevem domu v Rep-nu ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju. SLOVENSKA PROSVETA razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika za slovenske univerzitetne študente in študentke inženirstva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v študijskem letu 2015/16 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst do 15. februarja. Razpis je objavljen tudi na www.slo-venskaprosveta.org. KMEČKA ZVEZA prireja sklop tečajev za osebe, ki so odgovorne za izvajanje procedur samokontrole nad higieno živil (HACCP). Prvi tečaj namenjen družinskim sodelavcem in osebam, ki pomagajo pri pripravi živil, bo v torek, 16. februarja, ob 18.00. Vpis in informacije v uradih KZ v Trstu (Ul. Ghega 2) ali na tel. št. 040-362941. NŠK obvešča, da bodo v torek, 16. februarja, in v sredo, 17. februarja, vsi oddelki zaprti zaradi urejanja knjižničnega gradiva. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal v torek, 16. februarja, ob 20.00 na svojem sedežu v Doberdob-ski ulici 20/3. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 16. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj, namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta in staršem. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@melanie-klein.org, tel. 345-7733569. MD BOLJUNEC organizira telovadbo v bazenu s segreto morsko vodo vsako sredo ali petek zjutraj v termalnem bazenu v Ankaranu. Odhodi iz Brega in iz mesta. Info na tel. št. 335-8045700. PLAY&LEARN: Želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3 do 6 let ob sredah, 17.30-18.15. Začetek: 17. februarja. Info in prijave na www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. S KD LIPA iz Bazovice vabi na četrto predavanje Marije Merljak o zdravi prehrani z naslovoma: »Preprečimo utrujenost in izboljšamo imunski sistem« in »Preprečimo alergije in seneni nahod s pekočimi živili«. Srečanje bo v sredo, 17. februarja, ob 19.00 v Bazovskem domu. SLOVENSKI ABC - ŠC Melanie Klein prireja zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3 do 6 let ob sredah (16.3017.15) v Ul. Cicerone 8, od 17. februarja. Info in prijave na www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. PRAVLJIČNA GOSTJA ANAMARIJA KALC - Oddelek za mlade bralce NŠK obvešča, da bo knjižnične prostore v Narodnem domu v četrtek, 18. februarja, ob 16.30 obiskala pravljična gostja, babica Anamarija Kalc. Prisotnim bo podala izvirno pravljico, ki jo je za radovedne otroke zapisal njen mož in dedek Duško Kalc. Za glasbeni okvir bodo poskrbeli dijaki NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana. Vabljeni! RAJONSKA SVETA za Zahodni in Vzhodni Kras prirejata javno srečanje o velikem sovražniku Krasa Ailanthu-su v četrtek, 18. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. FOTOVIDEO TRST80 organizira tečaj fotografije za začetnike. Več na www.trst80.com ali info@trst80.com. Prijave na tel. št. 329-4128363. Vabljeni! ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK obvešča, da bo v petek, 19. februarja, popoldne v Narodnem domu stekel niz osmih likovnih delavnic za osnovnošolce, ki jih bo vodila ilustratorka in grafična oblikovalka Dunja Jogan. Info in obvezna predhodna prijava na jo-gan.dunja@gmail.com ali na tel. št. 0409896153. SKD SKALA IN SKD ANAKROUSIS vabita na plesne zabave. Prvi večer bo v petek, 19. februarja, ob 20. uri v prostorih gospodarske zadruge Skala v Gropadi št. 82, z glasbeno skupino »Pic-colo Orchestra«. Info in prijave na tel. št.: 331-1711096 (Egon) ali 3356387134 (Saško). Vabljeni! SKD TABOR - Prosvetni dom - Opčine vabi na Praznik včlanjevanja v soboto, 20. februarja, ob 18. uri. Na sporedu mala in velika presenečenja. DELAVNICA SOMATSKIH GIBOV -SKD I. Gruden obvešča, da bo v soboto, 27. februarja, od 15. ure dalje potekalo v Nabrežini triurno srečanje z A. Ernstom. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Predhodne prijave na tel. št. 349-6483822. KMEČKA ZVEZA obvešča, da sta v teku deželna razpisa za prispevke: za nakup lesenih sodov (najnižja vrednost 5.000 evrov, za Tržaško pa 3.000 evrov); za obnovo vinogradov (od 15.000 do 22.000 evrov). Prošnje do 29. februarja. Info: uradi Kmečke zveze v Trstu, Gorici in Čedadu. SDGZ spominja cenjene člane, da 29. februarja zapade rok za vplačilo letne pristojbine SIAE za predvajanje glasbe v obratih odprtih javnosti (bari, gostilne, trgovine, idr.). Zneski nespremenjeni glede na l. 2015. Člani imajo pravico do 25% popusta, potrebno pa je pristojnemu uradu priložiti potrdilo o članstvu, ki ga izdaja SDGZ in se ga lahko dvigne v tajništvu v Trstu ali na podružnicah. SKD I. GRUDEN obvešča, da se bo s 1. marcem pričel tečaj »Vadba somatskih gibov« pod vodstvom Mateje Šajna. Potekal bo enkrat tedensko ob torkih od 17.00 do 18.00 ali od 19.30 do 20.30 ter ob četrtkih od 17.00 do 18.00. Za info in predvpis na tel. št. 349-6483822. PILATES - Vaditeljica Sandra in članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca sporočajo, da se vadba vrši dvakrat tedensko v telovadnici NSŠ v Dolini: ob torkih od 19.30 do 20.30 ter ob petkih od 19.00 do 20.00. KRU.T obvešča, da v četrtek, 10. marca, prične spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Info in vpis na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za subvencijo za gorivo za stanovanjsko gretje na goratih področjih, med katera spada območje občine Repentabor, za leto 2012. Vlogo lahko predložijo stalni prebivalci občine Repentabor, katerih skupni dohodek za leto 2012 (prijava do- hodkov iz leta 2013) ne presega 28.000 evrov. Rok za predstavitev vloge zapade 15. marca. Info na www.provincia.trieste.it, Agricoltura, Flora e fauna / Sostegni alle zone Mon-tane/Riscaldamento domestico. ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komljanec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.00-17.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, in-fo@zskd.eu ali 040-635626. 0 Prireditve DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi danes, 13. februarja, na koncert zimzelenih melodij širnega sveta »Kro-žišče na glasbeni poti«. Izvaja sopra-nistka Nadia Fabris ob klavirski spremljavi Alexandra Vodopivca. Vabljeni v Finžgarjev dom, (Dunajska cesta 35). Začetek ob 20.00. SKD PRIMOREC vabi ob slovenskem kulturnem prazniku na ogled veseloigre Svakinja da te kap (režija Anja Skabar) v izvedbi dramske skupine KD Kraški Dom in Razvojnega združenja Repentabor danes, 13. februarja, ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Od 16. do 17. ure pa bo včla-njevanje z aperitivom. GLEDALIŠKI VRTILJAK vabi v nedeljo, 14. februarja, na predstavo »Veliki strah malega tigra« v izvedbi Gledališča Ku-Kuc iz Lendave. Prva predstava bo na sporedu ob 16.00, druga ob 17.30. V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. GLASBENA MATICA vabi na koncert »Glasbeniki ob dnevu slovenske kulture«, nastop učencev s skladbami slovenskih avtorjev in pogovor z dobitnikom srebrnega priznanja JSKD Jankom Banom, ki ga bo vodila muziko-loginja Rossana Paliaga. V ponedeljek, 15. februarja, ob 18.30 v Gallusovi dvorani v Trstu, Ul. Montorsino 2. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v ponedeljek, 15. februarja, ob 20.30 v društveni bar n' G'rici, na predstavitev nove fotografske razstave »Prešeren - kultura srca« ob Dnevu slovenske kulture. SLOVENSKA PROSVETA IN DSI vabita v ponedeljek, 15. februarja, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na Prešernovo proslavo ob Dnevu slovenske kulture. Slavnostni govornik bo Jernej Šček. Podelili bodo nagrade 44. literarnega natečaja revije Mladike in 41. priznanja Mladi oder. Prireditev se bo začela ob 20. uri. GLASBENA MATICA vabi na koncert »Svetli akordi klavirja«, nastop učencev s sklopu projekta EPTA in pogovor z muzikologom Primožem Kure-tom, ki ga bo vodila muzikologinja Rossana Paliaga. V sredo, 17. februarja, ob 18.00 v Gallusovi dvorani v Trstu, Ul. Montorsino 2. TS360, ZTT IN MLADIKA v sodelovanju z Občino Dolina vabijo na kavo s knjigo. Predstavili bodo publikacijo »Na prehodu. Študija za razumevanje stičišča fliša in karbonatnih kamnin ter vpliva slednjega na uporabo kamna v gradnji«, ki je nastala v sklopu evropskega projekta čezmejnega sodelovanja RoofOfRock, ki ga je vodil Geološki zavod Slovenije. Sodelovali bodo avtorji publikacije in predstavnik dolinske občine. V sredo, 17. februarja, ob 10. uri v Tržaškem knjižnem središču na Trgu Oberdan 7 v Trstu. OBČINA DOLINA, SKD France Prešeren iz Boljunca in Slovenski dijaški dom Srečka Kosovela vabijo ob priliki Prešernovega dne na koncert novomeškega simfoničnega orkestra glasbene šole Marjana Kozine, ki bo v petek, 19. februarja, ob 20. uri v občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu. DSMO K. FERLUGA, KD Istrski grmič Škofije in KD Hrvatini vabijo na skupno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v soboto, 20. februarja, ob 20. uri v gledališču Verdi v Miljah. SPD MAČKOLJE vabi ob kulturnem prazniku na prireditev »Obzorja ustvarjanja«. Ob petju ženske vokalne skupine Jezero in društvenega pevskega zbora ter ob misli in slikah Deziderija Švare se bomo srečali v soboto, 20. februarja, ob 20.00 v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM v sodelovanju z GM in Klubom prijateljstva vabi na Prešernovo proslavo v nedeljo, 21. februarja. Nastopili bodo učenci Glasbene Matice, reci-tator Tomaž Susič, MlPZ Emil Komel iz Gorice pod vodstvom Davida Band-lja, tenorist Marko Kobal ob spremljavi citer in MlVS Anakrousis, ki jo vodi Jari Jarc. Priložnostno misel bo podal dr. Renato Štokelj. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cor-daroli, 29) ob 16. uri. S PUŠKO IN KNJIGO - predstavitev knjige ob prisotnosti avtorja Boža Repeta bo v ponedeljek, 22. februarja, ob 17.30 v veliki dvorani Narodnega doma v Ul. Filzi 14 na pobudo Narodne in študijske knjižnice, Vsedržavnega združenja partizanov Italije A.N.P.I in Slovenskega izobraževalnega konzorcija. Predstavil jo bo Gorazd Bajc. OBČINA ZGONIK vabi do ponedeljka, 29. februarja, na županstvo na ogled razstave Nivee Mislei »Bakrene slike Krasa«. Razstava bo odprta med uradnimi urami. Prispevki V spomin na dragega Livija Vörusa (Mi-cio) daruje sin Willy z družino 100,00 evrov za sekcijo Vzpi - Anpi Prosek -Kontovel Anton Ukmar Miro. V spomin na mamo Marijo Pirc darujeta Igor in Zvonko 150,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk Prosek - Kontovel. V spomin na drago gospo Hedviko Kavčič vd. Kandut daruje družina Ru-dež 100,00 evrov za Svetoivanski cerkveni pevski zbor. V spomin na svojo predrago mamo Bo-žico Sosič vd. Čuk, ob 1. obletnici smrti, daruje Tanja 50,00 evrov za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob tete Maruške darujeta Marko in Sara 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor Sv. Jernej -Opčine. V spomin na Justo Geri darujejo hči Majda 50,00 evrov ter Mirela in Ton-ko 30,00 evrov za KRD Dom Briščiki. V spomin na Vero Košuta vd. Sedmak in Rozalijo Špilar vd. Sedmak daruje Drago Sedmak 25,00 evrov za ŠD Mladina in 25,00 evrov za SKD Vesna. V spomin na Marijo Pirc vd. Milič daruje Jušta 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Saležu. V spomin na Marijo Pirc vd. Milič darujeta Jožko in Alenka 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Saležu. ¿Pogteßfw podjetje 3 □KDM^r.1 M ^F FtRl ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 URAD NA OPČINAH ODPRT TUDI POPOLDNE OD 14. DO 16. URE (RAZEN OB SOBOTAH) Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 10 Sobota, 13. februarja 2016 TRŽAŠKA / NAŠI V DRUGIH OKOLJIH »Notranji nemir« potešil v kraljestvu zimskih športov Walter Caharija, Trondheim (Norveška)_ Oči ljubiteljev smučarskih skokov so bile te dni uprte v dogajanje v norveškem Trondheimu, kjer ravnokar poteka mini turneja za svetovni pokal: v sredo je na skakalnici spet blestel Peter Prevc, ki je gladko pometel s konkurenco. Ko bi mu obveznosti dovoljevale, bi se tekme, tako kot lansko leto, udeležil tudi 31-letni Walter Caharija iz Nabre-žine, ki v norveškem mestu živi in dela že več let; tako pa je Prevčevi zmagi lahko nazdravil le od doma. Kaj pa je Walterja sploh zvabilo na mrzli sever? Za tujino se je odločil med študijem elektronike na tržaški univerzi. »Bili smo druga ali morda tretja generacija študentov, ki se je morala soočiti z novo reformo študija, t.i. 3 plus 2. Vse je bilo še nebulozno, po italijansko pač. Ko sem opravil triletno diplomo in začel magisterij, pa sem doživel pravo krizo. Vse se mi je zdelo nesmiselno, ni se mi dalo nadaljevati, tako da sem odločil, da odklopim oz. da se odpravim v tujino s programom Erasmus,« nam je zaupal Walter. Med španskim Madridom, angleškim Cranfieldom in norveškim Trondheimom je leta 2008 izbral slednje: mesto je oddaljeno kakih 500 kilometrov od norveške prestolnice Oslo, na skrajnem severu, čisto na koncu fjorda. Nad odločitvijo je bil kar hitro navdušen, saj mu je ob študiju uspelo vzdrževati tudi pestro socialno življenje, kamor prišteva priljubljeno ukvarjanje s športom, kar je med študijem na tržaški univerzi popolnoma pogrešal. V Trst se je vrnil za zagovor magistrske diplome in za iskanje prve zaposlitve. Našel jo je v sosednjem Solkanu, pri slovenskem visokotehnološkem podjetju Instrumentation tecnologies, kjer razvijajo elektronske inštrumente za pospe-ševalnike osnovnih delcev (za Sinhrotron ali Cern na primer). Tam je Walter ostal leto dni; delovna skupina je bila odlična, pravi, delo prav tako, a kaj, ko ga je po-vratek v domače gnezdo, zlasti potem ko se je skorajda privadil na samostojno življenje, utesnjeval. Zaželel si je novih spoznanj in širših razsežnosti, zato je »notranji nemir« potešil s povratkom na Norveško. S pomočjo tržaškega docenta je namreč prišel v stik s profesorico na univerzi v Trondheimu, ki mu je ponudila možnost za opravljanje doktorata. Januarja 2011 jo je spet mahnil na sever, kjer se je tri leta in pol posvetil robotiki za pomorsko industrijo, se pravi študiju programiranja podvodnih naprav. »To ni bila štipendijska varianta, kakor je v navadi pri nas: bil sem zaposlen na univerzi in za svoje raziskovanje prejemal plačo. Življenje je na severu res dražje, ampak tudi plače so primerljivo višje.« Odločil se je, da poišče zaposlitev kar v Trondheimu: našel jo je pri podjetju Lloyd's Register, kjer še danes dela kot svetovalec za storitve na področju energije in pomorstva. V podjetju so zaposleni izključno Norvežani, s katerimi se Walter dobro razume, čeprav so nekatere razlike očitne. »V nekajletnem bivanju na severu sem opazil, da skušajo biti domačini zelo diplomatski: še zdaleč niso tako direktni kot smo mi.« To pa ni vedno vrlina, ocenjuje Walter, zlasti na delovnem področju, kjer so jasne odločitve včasih nujne. »Pozitivne učinke pa ima gotovo na medosebnem odnosu, saj tebe in tvoje delo veliko več spoštujejo.« Da bi se popolnoma vključil v novo državo, se je naučil tudi jezika. Osnove norveščine je spoznal že med Era-smusom, med raziskovanjem za doktorat pa mu je inštitut plačal tečaj norve-ščine; v dveh letih jih je opravil tri, tako da so potem sestanki s profesorico potekali kar v norveščini, ki je neka mešanica nemščine in angleščine, danes pa posluje izključno po norveško. Da se svoje izbire nikakor ne kesa, nam je bilo takoj jasno, ko je začel naštevati kaj vsega počenja v prostem času. »Kaj mi je všeč od Norveške? Prav gotovo zima. Od konca januarja do aprila-maja je pokrajina popolnoma zasnežena, tako da se lahko posvetiš dejansko vsem zimskim športom: sam uživam v alpskem smučanju, teku na smučeh, turnemu smučanju ali drsanju.« Dovolj je, da izstopi iz hiše in vse mu je dejansko na dlani. Seveda je zasluga tudi v dobrem ravnotežju med delom in zasebnim življenjem, ko se lahko posveča svojim neštetim hobijem. Ob že zgoraj zabeleženih, se ukvarja še s plavanjem in jadranjem v univerzitetnih članskih ekipah. Sicer pa prosti čas preživlja tudi s prijatelji: veliko jih je ohranil še iz študentskih let in v glavnem so to tujci. Italijanov, pravi, je res ogromno - povečini so raziskovalci ali znanstveniki, »dober prijatelj je celo šef iz Vicenze«. Med njimi je tudi nekaj Slovencev (s prijateljico je pred dnevi praznoval dan slovenske kulture) prav tako raziskovalcev, web ali grafičnih dizajnerjev, nekaj Hrvatov, Srbov in Makedoncev, pa tudi Nizozemcev, Nemcev, Špancev in Grkov. »Norvežani so v primerjavi z ostalimi res nekoliko hladnejši, tako da se moraš močno potruditi, da jih privedeš do tega, da bodo govorili.« Seveda pa ni vse zlato, kar se sveti ... Med kritične točke Norveške je Walter uvrstil temo. »Oktober je še znosen, čeprav se dnevi krajšajo, november itak nima smisla, saj je na severu sivo, deževno in hladno, december in prvi del januarja pa prevladuje tema.« Takrat zbeži domov - na Kras, tako da se vsaj delno izogne temu obdobju. Od konca januarja pa gre samo na boljše, saj se prepusti zimski športni idili. Walter pa je nemirna duša. »Kljub temu, da mi je sedanja zaposlitev všeč, bi rad zamenjal službo, saj si želim kaj bolj kreativnega. Dolgoročno gledano pa bi rad doživel še kako mednarodno izkušnjo, da bi lahko zrasel tako osebno kot profesionalno. Ko bi mi uspelo, tudi potom Lloyd's-a, bi se najraje preselil v Singapur, prav posebno mesto, ki me zelo privlačuje.« To mesto je obiskal med doktoratom in všeč mu je bilo, ker je mesto z zgodovino, ki se mora še spisati, pravi. Mesto je multikulturno in je, tako kot je bil Trst, neke vrste strateška točka, kjer so-bivajo štiri različne kulture - kitajska, malezijska, evropejska in indijska. Sicer pa Walter ne izključuje možnosti povratka v Trst, saj ima Lloyd's tudi urad v našem mestu. Domov se redno vrača za božične praznike in še rajši poleti, ko se spusti k morju »v breg« in obišče Hrvaško. Domače kraje, zlasti v spomladanski preobleki, namreč zelo pogreša, tako kot tudi tradicionalne običaje, kot je pravkar minuli pust, ki ga na severu ne praznujejo. Pa tudi osmice in nabrežinsko godbo, pri kateri igra klarinet. »Hrana k sreči ni problem, saj me je mama naučila kuhati. Mirno lahko preživim.« Norveška vsakdanja hrana je precej anonimna (zamrznjene pice, revni sendviči), medtem ko je kulinarična ponudba med prazniki okusna, bogata, a precej težka. Ko mi je pripovedoval o jagnjetini, ki jo hranijo pod soljo in jo nato dalj časa močijo in skuhajo v peči, pa se mu je zahotelo po polenovki po receptu iz Vicenze, tako da sva se pozdravila kar z »Dober tek!« Sara Sternad Delavnica za dobro počutje Center za funkjonalno psihologijo in psihoterapijo prireja delavnico za dobro počutje; dejansko gre za 10 srečanj za preprečevanje in reševanje težav, ki izhajajo iz stresa, preko izvajanja vaj za sproščanje in dobro počutje. Delavnica se bo začela v torek, 16.februarja. Vse informacije o sodelovanju najdete po elektronski pošti chiara.verzegnassi@gmail.com (3334952157) ali giuseppina.pu-leo@yahoo.it (3492425500). Urbane zelenice in upad rasti V dvorani Veruda palače Costanzi (za Občino) bo drevi ob 18. uri na pobudo združenja Casa dellArte srečanje posvečeno urbanim zelenicam ter upadanju rasti, genetsko spremenjenim organizmom OGM, veganstvu, vključevanju žuželk v jedilnik, zdravljenju s hrano, evoluciji okusov in podobno. Za govorniško mizo bodo sedeli Devis Bonanni (projekt Pecoranera), občinska odbornika Andrea Dapretto in Elena Marchigiani, Enrico Maria Milič (projekt Josef) ter Michele Savor-gnano (projekt Spazi verdi). Okoli sveta v 80 dneh V okviru niza nedeljskih srečanj za otroke Povem ti pravljico (Ti rac-conto una fiaba) bo jutri ob 11. uri na odru gledališča Bobbio zaživela predstava Potovanje okoli sveta v 80 dneh, prosto povzeta po pustolovskem romanu Julesa Verna. Igralci se bodo zaustavili zlasti pri slastnih kulinaričnih receptih, ki jih sluga Passepartout ponuja gospodu Froggu. Phantasie in nastop Cortexa V prostorih Il Posto delle Fragole v parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu se drevi nadaljuje festival Fe Ste Feste, ki spaja umetnost in glasbo. Ob 20. uri bodo odprli razstavo Phantasiae mladega umetnika Joele-ja aka Spiritualisa; sledil pa bo koncert tržaškega kantavtorja Cortexa, ki bo predstavil svoj novi album Miseria e nobilta'. Vstop je prost. Che gropi ara!!! jutri v SSG V Slovenskem stalnem gledališču bo jutri ob 16. uri zaživela komedija v tržaškem narečju Che gropi ara!!! v izvedbi članov združenja gledaliških skupin Armonia - gledališkega ansambla Quei de Scala Santa. Zbrana sredstva bodo namenjena združenju prostovoljcev La Strada dell'Amore onlus. TRST - Mesec slovenske kulture v mestu Zanimanje za Doberdob V kinu Ariston predvajali dokumentarec Martina Turka - Danes voden ogled po slovenskem Trstu / Martin Turk v Aristonu fotodamj@n Dokumentarec Martina Turka Doberdob, roman upornika je v sredo doživel tudi tržaško projekcijo. V kinu Ariston sta jo v sodelovanju s Kinoateljejem in Cappel-lo Underground priredila Slovenski klub in Skupina-Gruppo 85 v sklopu Meseca slovenske kulture v mestu. Vabilu se je odzvalo preko sto ljudi. Film pripoveduje vznemirljivo življenjsko zgodbo Prežihovega Voranca in njegovega vojnega romana Doberdob, ki ga je moral pisatelj kar trikrat napisati. Režiser pa je skušal tudi razkriti, zakaj je ta roman, ki velja za edini slovenski avtobiografski roman o prvi svetovni vojni, v Sloveniji pravzaprav nepoznan. Kot je povedal v krajšem pogovoru, ki ga je povezovala Poljanka Dolhar, ga je želel z dokumentarcem ovrednotiti. Kar mu je tudi uspelo, saj je film v Sloveniji vzbudil veliko zanimanje. Mesec slovenske kulture se danes nadaljuje z zgodovinsko-umetniškim sprehodom Večkulturni Trst, po sledeh slovenske prisotnosti. Vodila ga bo (v italijanščini) Pa- trizia Vascotto, zbiranje ob 15.30 pred stolnico sv. Justa. Udeleženci se bodo v dveh urah sprehodili mimo cerkve Device Marije in ba- zilike sv. Silvestra, Ul. Madonna del Mare, škofovske palače, Velikega in Borznega trga, Rusega mosta oz. Ponteroša in kanala. Deček in svet v kinu Ariston V kinodvorano Ariston so danes in jutri vabljeni zlasti otroci. Na platnu bo namreč v okviru festivala Aristoons, ki ga prireja združenje La Cappella Underground, ob 15. uri zaživel animirani film, domišljijska podoba modernega sveta, ki bo prevzela mlado in manj mlado občinstvo. Gre za pisano brazilsko risanko O Menino e o Mundo (Deček in svet). Film je poklon naravi in kritika sodobne družbe - potrošništva, medijev in industrializacije - s perspektive dečka, ki v svetu išče svoje mesto. / KULTURA Sobota, 1B. februarja 2016 1 1 trst - Razstava del Igorja Pahorja Poklon vsestranskemu ustvarjalnemu umetniku Zgoraj odprtje razstave; desno ena od Pahorjevih stvaritev TRST - V foyerju tržaškega Kulturnega doma so v četrtek pred predpremiero nove predstave, svojske odčitave Grumovega Dogodka v mestu Gogi v produkciji Slovenskega stalnega gledališča, oprli razstavo v spomin gledališkemu ustvarjalcu in vsestranskemu umetniku Igorju Pahorju, zadnjemu kostumografu med Slovenci v Italiji, ki pa je kakovost svojega ustvarjanja ponesel iz teh krajev veliko dlje. Pahor je umrl oktobra lani, star šele 47 let in v polnem umetniškem zagonu. Razstavo in memoriam z naslovom Lepota bo rešila svet, ki s citatom Dostojevskega nazorno odraža Pahorjevo estetsko naravnanost, sta soorganizirala SSG in Društvo za umetnost KONS v sodelovanju s kostumografovimi prijatelji. Ob odprtju razstave je predsednica SSG Breda Pahor je izrazila mešane občutke, ki ob tej priložnosti prevzemajo vse, ki so poznali Igorja Pahorja in njegovo delo; razstava je tako za prireditelje kot za obiskovalce sladko-grenek trenutek: sladek, ker slavi ustvarjalnost in lepoto, grenek, ker obnavlja bolečino zaradi prezgodnje izgube bogate osebnosti. Za društvo KONS je posegla Živa Pahor, ki je poudarila, kako razstava, ki je le majhen izbor številnih skic oblek, kostumov in scenografij ter realiziranih kostumov in oblek ter tudi likovnih del, omogoča vsem, da se ustvarjalnega kostumografa in večstranskega umetnika spominjajo ob občudovanju njegovih stvaritev. Poleg TOMIZZEV DUH fotodamj@n tega je še povedala, da je razstava občuten poklon tako Pahorjevi profesionalnosti kot njegovi ustvarjalnosti. Ganjenost tistih, ki so Igorja Pahorja osebno poznali, je še posebej izrazila Betti Tomsič, ki je spregovorila v imenu prijateljev. Med drugim se je zahvalila družini za pomoč pri postavitvi razstave in gledališču, ki je sprejelo pobudo. Kostumografa se je spomnil tudi Marko Sosič, ki je z njim sodeloval bodisi kot umetniški vodja SSG bodisi kot režiser in ki se zaradi zadržanosti otvoritve ni mogel udeležiti, zato je njegove misli prebrala Breda Pahor. Kot je med drugim Sosič zapisal, je Igorja Pahorja v najimenitnejšem smislu zaznamovala velika skromnost in spoštovanje do vsega, kar ga je obdajalo, iz česar je potem iskal poti do človeka, do lika, ki ga je moral obleči, ki mu je moral pomagati, da preko oblačila sežejo gledalci tudi v najgloblje prostore njegovega in svojega duha. Med razstavljenimi skicami, kostumi in oblekami so na razstavi med drugimi na ogled tisti za plesno šolo iz Ronk, za Figaro-vo svatbo gledališča iz Salerna, za Ellis Island - Otok solza v SSG, poročna obleka za sestro, na ekranu pa posnetki odmevne Krvave svatbe Garice Lorca, ki jo je za SSG postavil Damir Zlatan Frey. Koncu predstave na velikem odru, je sledil Igorju Pahorju posvečeni žur. (bov) Kulturtregerji Piše Milan Rakovac_ Noč bo. Čas je ko se ljudje zapirajo V svoje nevarne kokošnjake. Potem žvečijo kruh In svoje neznatne želje In same sebe. Skozi možgane mi šine preroški verz Svetlane Makarovič, medtem ko na slovenski kulturni praznik poslušam kako (ne)slovenski umetniki, tujci, imigranti, za-mej-ci znamenito sedmo kitico Zdra-vljice izgovarjajo v jezikih sveta. Kako dragoceno! Temačen stih, Svetlanin: noč namreč že je, in še bolj bo. Kani-balsko »srce teme« golta lepoto in razum, v zameno pa domoljubno strast ponuja kot vrhovno vrlino in edino istovetnost Nacije. Bog se usmili, o, Signore Iddio! Strah je zasužnjil naša srca, zavlekli smo se v kot s svojo skorjo v roki. Menda je Slovenija edina, ki je kulturo postavila za temelj svojega obstoja in ji namenila državni praznik. Seveda, ta narod so gradili in zgradili Trubar, Krelj, Prešeren, Bleiweiss, Voranc, Cankar, Kosovel, Debeljak... OK, to je lahko mit, je pa veliko bolj stvaren od mojih hrvaških mitov o tvorcih naroda, resničnih in apokrifnih (tu je meja res fluidna): kralji Tomislav, Kreši-mir, Trpimir, Branimir, pa Zrinski, Frankopani... Noč bo, noč je, z nočnimi morami, a po noči pride dan. Kaj bomo tedaj »ob jezeru v temni noči«? Jokali in najedali same sebe? Kaj naj stori pesnik, kaj kultura, ta stari temelj mladega izgubljenega sveta? Iz časov še temnejših noči je tale istrska ljudska: »Zora rudi majka sina budi, ustaj sine, divojke prolaze«... Sinovi in hčere vstajajo, dvigajo glas, pišejo, tudi o svetem protokolu slovenskega državnega praznika: Maksimilijana Ipavec o nevarnem enačaju, ki se postavlja med kulturo in zabavo in ki družbo neizogibno vleče v relativizaci-jo, banalizacijo in primitivizacijo. Mojca Pišek: »Osrednji ljubljanski trg so iz sna zdramili policisti okoli pesnika Franceta Prešerna. Neznani akterji so s simbolično intervencijo ponoči njegov kip ovili z bodečo žico, muzi na spomeniku pa v roke vtaknili klešče...«. Jožica Grgič: »Sedma kitica Prešernove Zdra-vljice v tujih jezikih in v izvedbi tujcev, ki živijo v Sloveniji, je za marsikoga, če sodimo po odzivih spletnih komentatorjev, subverzivno in celo bogokletno početje... Tej proslavi je zamah dal Damir Avdic z originalno rokovsko izvedbo sedme kitice v bosanščini. In požel bučen ter dolg aplavz občinstva v Gallusovi dvorani, tudi samega državnega vrha in njegovih pribočnikov, taistih, ki so Avdica, ki v Sloveniji živi z družino, slovensko, če je to komu lahko važno, izganjali v rodno Bosno...« Nezaslišano: na uradni proslavi samo Državo podvreči kritiki? To mi govori, da noči nemara še ne bo že jutri. Kaj takega si, dragi moji, v Hrvaški ne moremo niti predstavljati. Svoboda govora, svoboda umetniške govorice, postaja sredi kaotične krize, ki ogroža idejo združene Evrope in srčiko njene demokracije, vse močnejša in se vzpostavlja v vsej svoji celosti. V Hrvaški, kjer je ponovno v sedlu neo-konzervativna struja in smo priča skrajno desni kulturni revoluciji, ki namerava državo preustrojiti po nacionalistično klerikalnem obrazcu, je glas kulturnikov, izobražencev in študentov še toliko bolj dragocen. Kulturtregerji se upirajo po celi državi. Nemška skovanka »kultur-trager«, ki smo jo Slovani udomačili, označuje človeka, ki spodbuja in promovira kulturo. V Zagrebu imamo celo Društvo Kulturtreger za spodbujanje kultur: rodilnik množine ni le retoričen, ne gre le za hrvaško nacionalno kulturo, temveč za različne, sobivajoče kulture. Kulturtregerji imamo torej sveto dolžnost, da s prstom kažemo na jasne znake novega fašizma, ki se plazi čez Evropo. Ki je že tu, na domačem pragu: ves lep, legalen, legitimen in politično korekten. Dokler nam ne zalepijo ust in poberejo računalnikov, bomo glasno vrteli naše mlinčke. Iz iste, toda vključujoče ljubezni do vsakega človeka in vseh domovin. cankarjeva založba - Bogat program Tudi o Globočniku, Tonetu Kralju in cesarju LJUBLJANA - Cankarjeva založba, ki je ob lanski 70-letnici delovanja izdala 55 knjig, tudi za letos napoveduje pestro bero domače in predvsem prevodne literature. Še naprej se bo po besedah urednika Andreja Blatnika držala ustaljenih smernic in bo poleg uveljavljenih tujih predstavljala tudi slovenskemu bralstvu manj znane, a kakovostne avtorje.Tako bodo letos med drugim izšla dela islandske, indonezijske in kitajske književnosti, je napovedal Blatnik. Urednica Ana Ugrinovic je med slovenskimi novostmi izpostavila pesniško zbirko Ferija Lainščka Ljubi me, kot sonce sije, ki je nekakšno nadaljevanje zbirke Ne bodi kot drugi, ter romaneskni prvenec Hiša režiserke Ivane Dji-las, ki ga je razvila iz članka, v katerem je odprla vprašanje družbene krize. Med prevodnimi deli je opozorila na delo Williama Shakespeara Pesmi in iger, ki vsebuje 50 prevodov, ki jim je Marjan Strojan dodal še dva ducata lastnih variacij na Shakespearove teme. Slovenski bralci bomo lahko letos v prevodu Mojce Medvedšek prebrali roman Podreditev razvpitega francoskega avtorja Michela Houellebecqa, čigar karikatura je bila na naslovnici satiričnega tednika Charlie Hebdo na dan terorističnega napada. Med slovenske bralce med drugim letos prihajata noveli uveljavljenega islandskega pisatelja Sjona Modra lisica in Fant, ki ga ni bilo, roman Moja genialna prijateljica italijanske avtorice, ki se podpisuje z vzdevkom Elena Ferrante, in epski roman najuspešnejšega katalonskega pisatelja Jaumeja Cabreja Priznam. Ugri-noviceva je napovedala še dve knjigi profesorja ekonomije in nekajmesečnega grškega ministra Janisa Varufa-kisa - Ta svet je lahko boljši: Moji pogovori s hčerko o ekonomiji in Globalni minotaver. Urednik Tine Logar je predstavil nekaj novosti s področja stvarne literature oziroma humanistike, med njimi delo novinarja Janeza Markeša Premišljevanje o Sloveniji, knjigo intervjujev s protagonisti osamosvojitvene Slovenije z delovnim naslovom Usodni trenutki, ki jo podpisuje Ožbej Peterle s še nekaj avtorji, ter knjigo Boža Repeta Slovenija moja dežela. Med biografskimi deli se obetata monografiji o diktatorju Mussoli-niju in o Slovencu Odilu Globočniku, ki je veljal za enega največjih hitler-jevskih zločincev, med zgodovinskimi deli pa knjiga o cesarju Francu Jožefu, ki jo bodo izdali ob njegovi 100. obletnici. Med zanimivejšimi deli bo še monografija Tone Kralj in prostor meje, v kateri bo zgodovinar Egon Pelikan osvetlil slikarjevo subverzivno dejanje poslikave vseh cerkva na slovenski etnični meji od Svetih Višarij do Jadranskega morja med svetovnima vojnama. Letos bo izšla tudi enciklopedično zasnovana knjiga Papeži, v kateri bodo predstavljeni vsi papeži od sv. Petra do Frančiška. (sta) goriški kulturni dom - Nocoj Carmina balcanica, koncert za mir in vodo GORICA - Svojevrstna glasbena prireditev Carmina balcanica - AgheVo-daUje, ki je bila premiersko predstavljena na lanskem čedajskem Mittefestu, bo danes ob 20.30 uri v veliki dvorani goriškega Kulturnega doma. Zamislil si jo je dirigent Valter Sivilotti in jo posvetil vodi, ki združuje vse narode od Furlanije do Balkana. Goriški dogodek želi biti poklon nedavno preminulem hrvaškemu kan-tavtorju Arsenu Dediču, s katerim sta neštetokrat sodelovala tako Kulturni dom v Gorici kot združenje Canzoni di confine iz Vidma. Na današnjem koncertu bo prisotnost slovenske kulturne stvarnosti izrazita. Med pobudniki projekta sta goriški Kulturni dom in kulturna zadruga Maja, ki sta k sodelovanju z izvirnimi glasbenimi in pesniškimi deli povabila tržaškega pesnika Miroslava Košuto (s pesmijo Razgrnem zemljevid voda), slovenskega kan-tavtorja Vlada Kreslina (Reka) in nadarjeno novogoriško pevko Tatjano Mihelj. Omenjenim ustvarjalcem so se projektu pridružili še priznani umetniki iz Italije (Paolo Mauresig, Edoardo De Angelis itd.), iz Bosne in Hercegovine (Enisa Bu-kvic), Albanije, Makedonije, Srbije, Hrvaške (Arsen Dedic). Na goriškem odru se bodo ob tej priložnosti predstavile pevke: Dorina Leka (Albanija), Tatjana Mi-helj (Slovenija), Elsa Martin (Italija) in Maya Sar iz Sarajeva, ki je pred leti predstavljala BiH na Eurosongu. Nastopajoče bo spremljal zbor in orkester FJK. Pri blagajni Kulturnega doma (Ul. Brass 20, tel. 0481.33288, info@kulturni-dom.it) poteka predprodaja vstopnic (po 8 oz. 10€). 1 2 Sobota, 13. februarja 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Županova napoved med soočanjem z deželnim odbornikom Občina zahteva lastništvo nad Pokrajinskimi muzeji »Občina bo prihodnji teden formalizirala zahtevo po lastništvu nad Pokrajinskimi muzeji,« je napovedal župan Ettore Romoli na sinočnji avdiciji v občinski svetniški komisiji za kulturo, potem ko je postalo jasno, da deželni odbornik Gianni Tor-renti ni prinesel v Gorico zaželenega odgovora na vprašanje, čigavi bodo muzeji po ukinitvi pokrajine. Soočanje je potekalo na županstvu, članom komisije so se pridružili še nekateri mestni svetniki ter deželna svetnika Alessio Gratton in Rodolfo Ziberna. Nekaj je bilo tudi občinstva, med katerim so izstopali pokrajinska odbornica Donatella Gironcoli, senatorka Laura Fasiolo in nekateri pokrajinski uslužbenci. Goriška zahteva po lastništvu včeraj ni dobila jasnega Torrentijevega odgovora, kar je odražalo njegovo nestrinjanje. Dejal je sicer, da nima apriornih zadržkov do nobene opcije, da pa lastništvo ni glavni problem: »Muzejski sistem je neučinkovit in ga moramo reformirati. Ker se ukinja pokrajina in zakon predvideva, da s prvim julijem pokrajinsko premoženje prevzame dežela, se nam v Gorici ponuja priložnost, da postavimo na noge nov sistem upravljanja muzejev. Gorica bo eksperiment.« Torrenti je najprej povzel razloge, zaradi katerih je dežela sklenila, da ustanovi ERPAC (Ente Regionale Patrimonio Culturale), pod okrilje katerega bodo prešli deželni inštitut za kulturno premoženje (IPAC), Vila Manin in goriški Pokrajinski muzeji. Generalna direkcija - torej »glava« - nove ustanove bo v Gorici, ker dežela stavi na kulturno poklicanost mesta, ki je bilo zanemarjeno in ima v FJK oslabljeno vlogo, in bo v to vlagala tudi denar. Po njegovih zagotovilih pomeni nova ureditev muzejev priložnost za ovrednotenje krajevnih zakladov. »Naš cilj je ukoreniniti v Goriško neko ustanovo, ki bo imela državne in mednarodne ambicije, kar bo doprineslo h kulturni rasti mesta, Posočja in celotne dežele,« je poudaril in dodal, da se bo središčni pomen Pokrajinskih muzejev odražal v sestavi direkcije nove ustanove in da bo osebje prihajalo večinoma iz krajevnega okolja. Župan je najprej izjavil, da je bil Torrenti do danes »prijatelj Gorice« in da zato ne bo tarča apriornih političnih in demagoških napadov. »Kljub mnogim pogovorom pa ostajam prepričan, da je Gorica naravni dedič premoženja Pokrajinskih muzejev, ki so bili pred ustanovitvijo pokrajin že občinski,« je zatrdil in vztrajal, da pravno jamstvo o tem, da bo muzejsko premoženje ostalo vezano na teritorij, še zdaleč ni dovolj, »ker bi lahko dežela kadar koli jamstvo odstranila«. Dejal je še, da se je pripravljen dogovarjati o razširjeni upravi muzejev, »saj občina ne tiska denarja in sama ne bi bila kos takemu bremenu«, da pa ne odstopa od zahteve po lastništvu: »Prihodnji teden bomo v občinskem odboru formalizirali zahtevo, zato da bo deželni svet, ki bo še ta mesec obravnaval predlog zakona, moral upoštevati voljo Goriške.« Skoraj brez izjem so županovo zahtevo sinoči podprli vsi svetniki, ki so nagovorili Torrentija, brez razlikovanja med večino in opozicijo. (ide) Deželni odbornik Gianni Torrenti (levo) na soočanju z županom Gorice ter občinskimi in deželnimi svetniki (zgoraj) bumbaca GORIŠKA - Dežela Za regulacijo vodotokov 300.000 evrov Na predlog deželne odbornice za okolje Sare Vito je deželni odbor med včerajšnjim zasedanjem potrdil finančno kritje za regulacijske posege, ki jih bodo letos opravili na nekaterih vodotokih iz goriške pokrajine za povečanje poplavne varnosti. »Dva regulacijska posega se bosta lahko začela v zelo kratkem času, za tretjega se še mora zaključiti postopek za izbiro izvajalca,« pojasnjuje deželna odbornica Sara Vito. Predvideni so regulacijski posegi na nekaterih potokih na območju občin Krmin, Dolenje, Mariano in Romans, ki so skupno vredni 93.000 evrov. V kratkem se bo začel tudi regulacijski poseg na desnem bregu Soče med Gradiščem in Zagrajem, kjer bodo odstranil del naplavljenega gramoza; takoj zatem bodo obnovili poškodovani kamnomet, ki zavaruje Gradišče pred deročo vodo. Skupno je poseg vreden 141.000 evrov. Dežela Fur-lanija Julijska krajina načrtuje še nekaj regulacijskih posegov na manjših vodotokih v raznih krajih po goriški pokrajini, v tem primeru bo na voljo 75.500 evrov. TRŽIČ - Z dežele »Bojna« napoved Sara Vito »Na deželi se pripravljamo na boj. Ob strani bomo stali tržiški županji, predsedniku goriške pokrajine in vsej tržiški mestni skupnosti, saj na celi črti nasprotujemo nadaljnjemu sežiganju premoga v tržiški termoelektrarni.« Tako poudarja deželna od-bornica za okolje Sara Vito in pojasnjuje, da dežela ni prejela nikakršnega sporočila ne od podjetja A2A in niti z ministrstva glede postopka za osemletno podaljšanje okoljskega dovoljenja za obratovanje tržiške termoelektrarne. »Nikakor ni rečeno, da bo okolj-sko dovoljenje veljavno do leta 2025, saj mora ministrstvo opraviti celo vrsto preverjanj, z rezultati katerih hočemo biti pravočasno obveščeni,« podarja Vitova in opozarja, da so na deželi sprožili celo vrsto preverjanj glede učinka izpustov iz termoelektrarne. »Anno Mario Cisint bi rada spomnila, da prejšnji deželni odbor, ki je izraz njenega političnega tabora, ni ničesar ukrenil in je pustil krajevne uprave popolnoma same,« poudarja Vito-va, po kateri bodo še naprej zagovarjali določila iz deželnega energetskega plana, ki predvideva ukinitev sežiganja premoga. Deželna odbornica napoveduje, da se bo v kratkem sestala s tržiško županjo Silvio Altran in predsednikom pokrajine Enricom Gherghetta, s katerima deli prepričanje, da je treba v tržiški termoelektrarni čim prej prekiniti sežiganje premoga. GORICA - Za preverjanje avtomobilskih registrskih tablic Kamere ob vhodu v mesto Mestni redarji so lani naložili skoraj 10.000 glob - Občina je unovčila 383.000 evrov Goriška občina bo namestila štiri nove varnostne kamere ob glavnih mestnih vpadnicah. »Z novimi video-kamerami bomo avtomatično preverjali avtomobilske registrske tablice. Takoj bomo znali, če je lastnik poravnal zavarovanje, če je vozilo ukradeno, če se v njem pelje osumljenec kakega kaznivega dejanja,« pravi poveljnik goriških mestnih redarjev Marco Muzzati, ki je včeraj z županom Ettorejem Ro-molijem podal obračun lanskega delovanja. »Mestni redarji so opravili izredno dobro delo; naložili so 9825 glob, kar je precej več kot leta 2014, ko je bilo izdanih 6671 kazni,« je poudaril Ro-moli in opozoril, da bodo nove kamere pomembno prispevale k zagotavljanju varnosti v goriški občini. »V nekaterih mestih so z njimi že opremljeni in Lani se je nabralo 4983 kazni zaradi neplačane parkirnine v modrih conah, 2021je bilo glob zaradi nepravilnega parkiranja povsod uspešno služijo svojemu namenu,« poudarja župan, medtem ko Muzzati pojasnjuje, da je v mestu že nameščenih 16 videokamer, za njihove posnetke redno sprašujejo policisti, karabinjerji in finančni stražniki. Za štiri nove kamere bo občina dobila 25.000 evrov, za vzdrževanje obstoječih pa dodatnih 35.000 evrov. Za nakup novih vozil bo imela na voljo 26.000 evrov, 50.000 evrov bo šlo za nakup novih uniform, 10.000 evrov pa za posege v korist socialno ogroženih posameznikov. Vsa omenjena sredstva bo dala na razpolago dežela. Muzzati razlaga, da imajo v zadnjih letih tudi mestni redarji vse več opravka s kamerami. »Udeleženci nesreč ali prejemniki glob pogosto snemajo z mobilni telefoni mestne redarje pri delu, saj se zatem marsika- Mestna redarka v Gorici GORICA bumbaca Odpeljali sto migrantov Iz Gorice so včeraj dopoldne odpeljali sto pakistanskih in afganistanskih migrantov, ki so jim novo zatočišče zagotovili v Emiliji Romagni in To-skani. S prefekture so sporočili, da je premestitev odredilo notranje ministrstvo s ciljem znižanja števila pre-bežnikov na Goriškem, kar pomeni olajšanje bremena za sprejemne ustanove, ki so pod velikim pritiskom. Migrante so v dopoldanskih urah spravili na dva avtobusa, ki sta se v spremstvu policije odpravila proti Emiliji Romagni in Toskani, kamor sta dospela sredi popoldneva. teri med njimi s pomočjo odvetnika skuša izogniti kazni. Zaradi tega moramo biti pri vseh svojih postopkih toliko bolj natančni«. Na goriški občini je skupno zaposlenih 35 mestnih redarjev; njihova srednja starost je petdeset let. Na voljo imajo sedem avtomobilov, en kombi in šest koles. Lani so na poveljstvu prejeli 7762 telefonskih klicev; opravili so sedem posegov zaradi sežiganja odpadkov, triintrideset krat so posredovali zaradi poginulih živali na cestišču, pet je bilo podrtih dreves, ki so ovirala promet, v petih primerih je na cestišče padal omet, kar 579 posegov so opravili zaradi nepravilno parkiranih avtomobilov, ki so ovirali promet. 134 je bilo avtomobilov, ki so bila parkirana pred hišnimi in dvoriščnimi vhodi, 61 je bilo posegov zaradi okvar na semaforjih. Mestni redarji so lani največ dela imeli na področju prometne varnosti. Naložili so 2021 glob zaradi nepravilnega parkiranja, 4983 je bilo kazni zaradi neplačane parkirnine v modrih conah. 87 avtomobilov je bilo parkiranih na avtobusnih postajah, 46 avtomobilov na prehodih za pešce in 19 avtomobilov na parkirnih mestih za invalide. Šestnajst lastnikov so oglobili, ker niso opravili tehničnega pregleda vozil, 70 avtomobilistov je vozilo prehitro, 26 jih je izsililo prednost, 14 jih ni bilo pripetih z varnostnim pasom, 23 jih je zapeljalo skozi križišče pri rdeči luči na semaforju. Devet avtomobilistov je pozabilo doma vozniško dovoljenje, sedem jih ni bilo zavarovanih. Lani niso obravnavali niti enega voznika pod vplivom alkohola, pred dvema letoma sta bila dva. Skupno so z vozniških dovoljenj odvzeli 850 točk. »V zadnjih časih vse več občanov kliče na poveljstvo mestnih redarjev. Cel kup ljudi se pritožuje zaradi nepravilno parkiranih avtomobilov; glede tega se morajo Goričani res malce poboljšati,« je predstavitev podatkov sklenil župan Ettore Romoli. (dr) / GORIŠKA Sobota, 13. februarja 2016 13 gorica - Čeprav so pobudniki peticije zbrali tisoč podpisov Župan »pokopal« rajone V Ločniku so se včeraj zbrali tudi slovenski zagovorniki oživitve rajonov; na fotografiji so vidni Silvan Primosig, Marilka Koršič in Julijan Čavdek, bili pa so še Bernard Spazzapan, Marjan Brescia, Lovrenc Persoglia, Niko Klanjšček in Miloš Čotar bumbaca Goriški župan Ettore Romoli je »pokopal« rajonske svete in jih ne namerava več oživiti. Potem ko so včeraj dopoldne pobudniki peticije pojasnili, da je njihovo zahtevo po oživitvi rajonov podpisalo tisoč ljudi, smo župana vprašali, kaj namerava storiti. »Nič,« je odgovoril kratko in jedrnato; takoj zatem je napovedal, da bodo pristojni uradi preverili podpise in peticijo kot tako, pripravljen je tudi na srečanje s pobudniki peticije, vendar ne odstopa od svojega prepričanja, da ni prave potrebe po oživljanju rajonov. Z županom delijo podobno mnenje tudi ostali člani njegovega odbora. »Dežela ukinja pokrajine in združuje občine v medobčinske unije. Ne vidim razloga, zaradi katerega bi mi ustanavljali nove upravne organe, če ostali mislijo izključno na njihovo krčenje,« je poudaril občinski odbornik Guido Pettarin, ko so pred dvema mesecema pobudniki referenduma začeli zbirati podpise. Včeraj se je njihovo zbiranje uradno zaključilo; pobudniki peticije so se sestali na sedežu nekdanjega rajonskega sveta v Ločniku, kjer so poudarili, da goriška občinska uprava vse bolj zapostavlja periferna območja. »Župan se zanima samo za središče mesta, zlasti za Travnik in za ostale središčne ulice, medtem ko periferije ne niti povoha,« je poudarila občinska svetnica SSk Marilka Koršič, medtem ko so trije nekdanji rajonski predsedniki Giorgio Stabon (Ločnik), Marjan Brescia (Štandrež) in Lovrenc Persoglia (Pevma-Oslavje-Štmaver) pojasnili, da jim številni domačini še vedno zaupajo svoje potrebe in jih prosijo, naj oni posežejo v pristojnih občinskih uradih, »kot če bi rajoni še obstajali«. Bernard Spazzapan, član mestne sekcije SSk, je razložil, da so ljudje zelo rade volje podpisovali peticijo, saj so se strinjali s pobudniki, da so rajonski sveti opravljali pomembno vlogo povezovalca med občinskimi upravitelji in periferijo. »Rajonski sveti so redno vzdrževali poslopja v občinski lasti, pomislimo na Pevmo in Štma-ver,« je spomnil bivši občinski svetnik Silvan Primosig, medtem ko je bivši rajonski svetnik s Placute in iz Svetogorske četrti Miloš Čotar opozoril, da so imeli rajoni tudi pomembno čezmejno vlogo. »Naš rajon je gojil redne stike s krajevno skupnostjo iz Solkana, ki so zdaj skoraj povsem zamrli,« je dejal in skupaj z ostalimi pojasnil, da se peticija sklicuje na deželni zakon št. 1 z dne 11. februarja 2011 in točneje na spremembo v 2. odstavku prvega člena, na podlagi katerega bi bilo v Gorici zaradi prisotnosti Slovencev mogoče ustanoviti šest okrožij, omenja pa tudi dekret predsednika republike z dne 18. decembra 2008, kjer so navedena okrožja, v katerih je predvideno izvajanje 10. člena zaščitnega zakona. Tudi pobudniki peticije sicer že vedo, da župan nikakor ne namerava oživiti rajonskih svetov, vendar so prepričani, da vseeno velja vztrajati. Oživitev rajonov bi moral vključiti v svoj volilni program kak izmed županskih kandidatov, ki se bodo prihodnje leto predstavili na občinskih volitvah, kar pa pomeni, da bi se v občinskem svetu s tem vprašanjem spet ukvarjali komaj med prihodnjim mandatom. Danjel Radetič lokve - Sneg Planota je pobeljena Trnovska planota je spet pobeljena. Včeraj se je na Lokvah in v sosednjih krajih nabralo od dvajset do trideset centimetrov snega. Ker se je sneg oprijemal cestišča, so včeraj dopoldne prepovedali promet za priklopnike in polpriklopnike na cesti Aj-dovščina-Col-Črni Vrh-Godovič-Idrija. V popoldanskih urah so pristojne službe splužile večino cest, tako da pod večer ni bilo več posebnih težav. Nove pošiljke snega gre pričakovati tudi drevi in v prihodnjih dneh. Zasneženo cestišče med Ajdovščino in Godovičem gorica - Polemika Gherghetta ni podpisal Razjezil tudi komuniste »Uporaba pokrajinskih dvoran je dovoljena le na podlagi ustreznega pisma, ki ga podpisujem jaz. Nikoli nisem podpisal pisma o uporabi pokrajinske dvorane v Palači Attems Petzenstein za protimanife-stacijo o fojbah in eksodusu, ki sta jo organizirali skupini Resistenza storica in Si-nistra goriziana antifascista, zato nisem ničesar preklical. Ko je prošnja prišla, preprosto nisem podpisal dovoljenja,« odgovarja predsednik pokrajine Enrico Gherg-hetta na polemiko okrog odpovedi posveta »o dnevu spomina med zgodovinsko mi-stifikacijo in rehabilitacijo fašizma«. Gherghettova drža je razjezila tudi pokrajinsko federacijo Komunistične partije Italije: »Predsednika pokrajine opozarjamo, da 21. člen ustave, ki jamči svobodo izražanja, ne mora biti suspendiran 10. februarja in da na posvetu, ki nikakor ni bil nezakonit, bi sodelovali cenjeni in kvalificirani zgodovinarji. Gherghetto tudi opozarjamo, da je antifašizem eden izmed temeljev naše ustave. Gorica pa žal postaja neke vrste nova prestolnica fašizma: gibanje CasaPound ima svoj sedež v neposredni bližini občine in prireja shode z udeležbo občinskih odbornikov, na županstvu prirejajo sprejeme za odred X Mas z rimskimi pozdravi in salojskimi zastavami. Gherghetta se tega ni zavedel in misli, da imajo 10. februarja pravico do besede le ezuli (ali njihovi politični predstavniki). Tudi po zaslugi Demokratske stranke in Gherghette se antifašizmu krati pravica do državljanstva. Občane zato pozivamo k novemu odporništvu ter zaščitenju demokratičnih in antifašističnih vrednot ustave.« ronke-štarancan-tržič - O učinkih združitve treh občin Več prednosti ali slabosti? Karlo Mucci opozoril na vprašanje širitve območja, kjer je predvidena zaščita slovenske narodne skupnosti gorica - Posvet h • v • v | • Z visjesolci proti nasilju nad ženskami V Palači Attems Petzenstein v Gorici bo danes med 10. in 12. uro posvet o nasilju nad ženskami in o vlogi sredstev javnega obveščanja pri njegovem preprečevanju. Namenjen je višješolskim študentom; pokrajinska uprava ga prireja v sodelovanju z zvezo proti nasilju nad ženskami, Fundacijo Goriške hranilnice, združenjema SOS Rosa in Da donna a donna ter z raznimi drugimi organizacijami. Spregovorili bodo podpredsednik Fundacije Goriške hranilnice Roberto Collini, vodja letečega oddelka goriške kvesture Claudio Culot, novinar Cristian Seu, umetnik Mattia Campo dall'Orto, psihoterapevtka iz združenja SOS Rosa Caterina Di Dato, psihoterapevtka iz združenja Da donna a donna Laura Ca-labrese, psiholog Giandomenico Bagatin in kriminolog Alessandro Bozzi. Srečanje bo vodila pokrajinska odbornica Ilaria Cecot. Opoldne bodo prerezali rdečo nit, ki simbolizira nasilje nad ženskami, obenem bodo v zrak spustili pisane balončke. Podatke iz dveh študij interpretirajo popolnoma različno; eni izpostavljajo prednosti večje in politično vplivnejše občine, drugi poudarjajo, da so manjše občine bližje ljudem in uspešneje odgovarjajo na njihove potrebe. Združenje Liberta, Territorio, Soli-darieta je v Ronkah izpeljalo javno srečanje, na katerem so spregovorili o združevanju med ronško, štarancansko in trži-ško občino, o katerem se bodo prebivalci treh omenjenih občin letos izrekli na referendumu. Uvodoma je navzoče nagovoril predsednik združenja Franco Brus-sa, zatem sta o pozitivnih in negativnih plateh združevanja predavala Franco Iur-laro in Rudi Vittori. Govornika sta uvodoma povedala, da so po drugi svetovni vojni številne države znižale število svojih občin. Danska jih je imela 1395 in jih danes ima le 275; na avstrijskem Štajerskem je bilo 539 občin, zdaj jih je 287. Iurlaro in Vittori sta se strinjala, da bi združitev treh občinah iz Laškega prinesla velike spremembe, saj bi nova občina štela kar 50.000 prebivalcev. V nadaljevanju je Iurlaro opozoril, da so si občine Ronke, Štarancan in Tržič med sabo zelo različne, zato združitev med njimi ne bi prinesla velikih koristi, medtem ko je Vittori poudaril, da bi imela nova občina večjo politično težo in da bi lahko ponujala več storitev z nižjimi stroški. »Pred referendumom bi morali izdelati načrt, v katerem bi preverili vse učinke združevanja; doslej tega niso storili,« poudarja Iurlaro, ki je prepričan, da so najboljše organizirane občine, ki imajo od pet do trideset tisoč prebivalcev. »Pravijo, da bi z združitvijo treh občin prihranili kar nekaj denarja, vendar je treba Table treh občin bonaventura upoštevati, da bi se koristi izničile zaradi ustanovitve nove medobčinske zveze in zaradi nižjih državnih prispevkov,« razlaga Iurlaro, medtem ko je Vittori prepričan, da Tržič v novi občini ne bo prevladal nad Ronkami in Štarancanom. »Volivci bodo izbrali župana, ki sem jim bo zdel najboljši ne glede na to, od kod bo doma,« pravi Vittori in ugotavlja, da bi z novo občino morali ustvariti nov občutek skupnosti, pri čemer bi lahko ohranili vse, kar je doslej družilo ljudi. »Nova občina prvih pet let ne bo podvržena omejevalnim določilom pakta stabilnosti. Dobili bomo 500.000 evrov na leto za obdobje treh let za kritje stroškov ob združitvi, nakar bomo imeli na razpolago še dvakrat po 250.000 evrov. Upoštevati je treba, da male občine v prihodnjih petih letih ne bodo v stanju zagotavljati vseh sedanjih storitev, medtem ko bo večja občina lahko ponujala sedanje in še nove usluge,« pravi Vittori in razlaga, da imajo zdaj tri župane, osemnajst odbornikov in šestdeset svetnikov, medtem ko bodo po novem imeli enega župana, sedem odbornikov in 24 svetnikov. Stroški se bodo znižali s 558.000 na 298.000 evrov. Stroški za osebje pa se bodo znižali s 17.824.000 za 460 zaposlenih na 12.402.000 evrov za 318 zaposlenih. Vittori poudarja, da ne bodo odslavljali zaposlenih, saj se bo število občinskih uslužbencev znižalo zlasti po zaslugi upokojitev. Ronškega srečanja se je udeležil tudi predsednik društva Jadro Karlo Mucci, ki je vprašal, ali bo zaščita slovenske narodne skupnosti, ki velja v Tržiču in Ron-kah, po združitvi razširjena tudi na Šta-rancan. Na vprašanje ni dobil odgovora, govorniki so le povedali, da so se pred srečanjem dogovorili, da ne bodo obravnavali političnih vprašanj. »Prepričan sem, da ni mogoče krčiti sedanje stopnje zaščite. Zato bi morali v primeru združitve območje zaščite razširiti tudi na Štaranan,« je odvrnil Mucci. V uvodnem delu zasedanja je Franco Brussa opozoril, da bo referendum veljaven, če se bo na volišča odpravilo vsaj deset odstotkov volivnih upravičencev; zaradi tega je toliko bolj pomembno, da se prebivalci treh občin čim bolje seznanijo s celotno zadevo. 1 4 Sobota, 13. februarja 2016 GORIŠKA / posočje - Prvi korak storjen Pot miru od Alp do Jadrana vpisana v Unescov poskusni seznam svetovne dediščine Pahor odkriva tablo na Trgu Evrope Pot miru od Alp do Jadrana - dediščina prve svetovne vojne je bila na dan slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, vpisana na Unesco poskusni seznam. S tem je bil storjen prvi korak k postopku nominacije za Unesco seznam svetovne dediščine. »Verjamemo, da se bosta v postopku nominacije Pori miru pridružili tudi Italija in Avstrija, s predstavniki katerih so bili opravljeni uspešni preliminarni pogovori,« dodajata podpredsednica nacionalnega odbora Petra Svolj-šak in predsednik uprave fundacije Zdrav-ko Likar, ki ima sedež v Kobaridu. Kot smo že poročali, je slovenska vlada 16. decembra lani na pobudo Nacionalnega odbora za obeleževanje 100-letnic prve svetovne vojne (2014-2018), ki mu predseduje ministrica za obram- bo Andreja Katič, podprla odločitev odbora, da Pot miru od Alp do Jadrana vpiše na evropski svetovni seznam kulturne dediščine. Nalogo je zaupala Fundaciji Poti miru v Posočju. Ta je skupaj s predstavniki nacionalnega odbora, ministrstev za kulturo in obrambo, Zavoda za varstvo kulturne dediščine in Unesco komisije za Slovenijo oblikovala skupino za pripravo dosjeja za omenjeno nominacijo na Unesco poskusni seznam svetovne dediščine. Pri slednjem gre za pregled spomenikov ali območij, za katere država podpisnica konvencije ocenjuje, da bi v prihodnosti lahko kandidirali za vpis na seznam svetovne dediščine. Poti miru od Alp do Jadrana so lani slovesno odprli na Trgu Evrope - Transalpini, ki simbolno povezuje sosednji me- Pot miru je speljana tudi mimo Cerja sti v dveh državah: Novo Gorico in Gorico. Slavnostni govornik je bil slovenski predsednik Borut Pahor, Italijo je zastopal senator Franco Marini, predsednik vladnega odbora za obeleževanje obletnic nacionalnega pomena. Soško bojišče prve svetovne vojne je za seboj pustilo veliko ostalin: vojaška pokopališča, kaverne, strelske jarke, kostnice, kapele, spomenike, muzeje na prostem in druga obeležja, ki predstavljajo pomembno snovno in nesnovno dediščino evropske in svetovne zgodovine ter opozarjajo na potrebo po miru in sodelovanju med narodi. (km) nova gorica - Usoda remize na Majskih poljanah Občina ali trgovina? Remiza poleg nakupovalnega središča O novogoriški remizi oziroma nekdanjem obračališču lokomotiv v javnosti dobro leto, odkar je bilo dokončno odločeno, da di-skontne trgovine s pohištvom Dipo v njej ne bo, skorajda ni bilo govora. Včasih se omenja kot pribežališče brezdomcev ali pa v zvezi z azbestno kritino, ki predstavlja grožnjo za okolje. Da objekt propada in bi bil potreben sanacije in obnove, priznava tudi novogoriški župan Matej Arčon, a obenem poudarja, da remiza ni last občine. Lastnik je avstrijska družba Immorent, ki je gradila tudi bližnji nakupovalni kompleks. Se pa v tem kontekstu nekaj vendarle premika: v roku enega meseca naj bi lastniki remize občini poslali ponudbo za odkup objekta. Remiza je z občinskim odlokom zaščitena kot objekt tehnične kulture, v veljavnem občinskem podrobnem prostorskem načrtu pa, ohlapno sicer, piše, da je treba del objekta nameniti za javne vsebine oziroma kulturne dejavnosti, kar naj bi lastnik načeloma moral spoštovati. Ko je pred dobrim letom dni remizo z diskontno pohištveno trgovino Dipo želela zasesti skupina Rutar, je v lokalni skupnosti zavrelo. Interesent se je nato umaknil, objekt pa še naprej propada. »Občina ima omejena finančna sredstva, da bi lahko z lastnimi sredstvi financirala odkup in sanacijo objekta in mu nato dala primerne vsebine. Potrebno bi bilo najti kompromis med javnim in zasebnim in interesom. V bodoče se nam obetajo sredstva z naslova traj-nostne urbane strategije TUS. Nimamo jih še odobrenih in vsebinsko opredeljenih, a vidimo v tem priložnost, saj bo ta del mesta pri tej strategiji imel prioriteto,« pravi župan Arčon, ki upa, da bi lahko glede remize z lastniki dobili skupen jezik. »Ali je to javno zasebno partnerstvo ali stavbna pravica ali odkup je to danes težko napovedovati,« pravi župan. Immorent je po njegovih besedah v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. »Naša dolžnost je ta, da bomo zraven sodelovali kot stranka v postopku, ker zasledujemo javni interes, da mora biti sanacija in vsa ureditev okolice v skladu s prostorskimi akti. Obljubljeno je, da nam bodo v roku enega meseca poslali ponudbo za odkup tega objekta. Na podlagi ponudbe in naših zmožnosti se potem lahko pogovarjamo naprej. Sicer pa če bo projekt v skladu z prostorskimi akti in da mi finančnih sredstev ne bomo imeli, se bo pač tam zgodila še ena trgovina, kar seveda glede na tehnično dediščino, ki je tam, ni sprejemljivo,« poudarja župan, ki pa se obenem zaveda, da je sanacija objekta z okrog 3.500 kvadratnimi metri površin velik zalogaj. Kaj bi občina, če bi objekt odkupila oziroma uspela vplivati na vsebine, rada vanj postavila? »Idej je bilo doslej že veliko. Ena izmed njih predvideva premestitev celotne ljubiteljske kulture iz Točke, medgeneracijski center, ureditev prostorov za co-working in mlade podjetnike, tehnično kulturo ... Idej je veliko, zavedati pa se moramo, da občina ni lastnik in ima omejena sredstva za morebiten nakup,« ostaja realen župan. Kot rečeno, se remiza omenja tudi kot pribežališče ljudi s socialnega roba ter kot objekt, ki je zaradi azbestno-cementne kritine potencialna nevarnost za okolje. Glede teh vprašanj smo se obrnili na ministrstvo za okolje in prostor, kjer so za Primorski dnevnik pojasnili: »Glede na vaše podatke predvidevamo, da gre za objekt, ki je bil prekrit z azbest-cementno kritino pred letom 1980. Ravnanje z azbestnimi izdelki ureja Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest, ki določa, da je ponovna uporaba azbest-cementnih izdelkov in priprava azbestnih odpadkov za njihovo ponovno uporabo, prepovedana,« pojasnjujejo na ministrstvu foto k.m. in dodajajo, da ker v tem primeru ne gre za ponovno uporabo navedenih izdelkov, saj je bila streha kot kaže postavljena pred uveljavitvijo navedene uredbe, inšpekcija za okolje in naravo republiškega inšpektorata za okolje in prostor nima pravne podlage za ukrepanje. »Inšpekcija za okolje in naravo pa bo opravila izredni inšpekcijski pregled v zvezi z morebitnimi nepravilnostmi v notranjosti omenjenega objekta,« še zagotavljajo na ministrstvu v Ljubljani. Katja Munih Na valentinovo stojnice s cvetjem Na valentinovo bo pokrita tržnica v Gorici izjemoma odprta, sicer odprte bodo samo cvetličarne, ki bodo privabljale tiste zaljubljence, ki na ta dan radi izkazujejo ljubezen izvoljenki s cvetnim darom. Pet cvetličarjev, koliko jih ima na goriški tržnici stojnico, bo v nedeljo na delu med 7. in 13. uro. / I šempeter - Rak dojke Dora kmalu v bolnišnici Tudi v šempetrski splošni bolnišnici se pripravljajo na uvedbo državnega presejalnega programa za raka dojk Dora. »Zadeva se je nekoliko zaustavila zaradi prevelikih zahtev za opremo prostora,« pojasnjuje direktorica šempetrske bolnišnice Nataša Fikfak in dodaja, da so v bolnišnici, kjer že nekaj let izvajajo tudi onkološko dejavnost, kadrovsko že pripravljeni na izvajanje programa. »Javno naročilo je sproženo, v roku enega meseca bi moralo biti tudi vse narejeno. Potrebna je namreč adaptacija spremljajočih prostorov, kjer se bo izvajala ta dejavnost, saj gre za velike zahteve, glede na to, da gre za zdrave ženske, ki bodo hodile na slikanja predvsem v popoldanskem času. Na srečo smo kadrovsko že pripravljeni,« zagotavlja Fikfakova. Dora je državni program presejanja za raka dojk, ki ga organizira Onkološki inštitut v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Program omogoča vsem ženskam med 50. in 69. letom starosti z vnaprejšnjim vabljenjem pregled z mamografijo, kjer gre za slikanje dojk z rentgenskimi žarki. Načrt predvideva širitev programa na območje celotne Slovenije do leta 2018. V četrtek i je z delovanjem začel v območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Koper. Presejalno slikanje žensk se bo najprej začelo v mobilni enoti Dora v Postojni. V šempetrski bolnišnici so se dolgo borili tudi za izvajanje onkološke dejavnosti, ki je zaživela januarja 2009 v sodelovanju z ljubljanskim Onkološkim inštitutom. Tedaj so začeli z izvajanjem sistemskega zdravljenja raka na dojkah, raka debelega črevesja in pljučnega raka. »V tem trenutku nudimo popolno obravnavo raka dojke od diagnoze, operacije do začetne in nadaljnje kemoterapije. To se pravi, da naše bolnice v Ljubljano odhajajo samo na obsevanje in seveda, če je potrebno, po drugo mnenje ali če so vključene v kakšne študije. Nudimo tudi osnovno zdravljenje za krvne rake - levkemije, plazmocitom - akutne levkemije se sicer zdravijo izključno na kliničnem centru, vse ostalo pa v naši bolnišnici, spet razen nekaterih izjem. Sicer pa so tudi na tem področju premiki. Kot center smo dobili možnost sodelovanja v dveh mednarodnih velikih študijah, kar pomeni, da bodo naši bolniki deležni zdravila, ki niso še registrirana, kar je zelo pomembno - gre namreč za možnost več,« pojasnjuje Fikfakova. V šempetrski bolnišnici izvajajo tudi operacije in kemoterapije raka širokega črevesa. »Tukaj smo sicer nekoliko omejeni, ker vsa zdravila v bolnišnici niso še na voljo. Nekateri bolniki se zato morajo še vseeno voziti v Ljubljano,« opozarja sogovornica in dodaja, da v letošnjem letu širitev programa onkologije v šempetrski bolnišnici sicer ni predvidena, morda bodo ob koncu leta širili le kemoterapijo s področja sečil s sodelovanjem onkološkega inštituta in bolnišnične urološke službe. Šempetrska bolnišnica je bila poleg ljubljanskega onkološkega inštituta ena prvih slovenskih bolnišnic, ki je onkološkim bolnikom nudila zdravljenje blizu doma. Za pridobitev tega programa se je bilo treba precej boriti, pravi Nataša Fikfak. »Nismo pa še imenovani kot center za onkološko dejavnost, čeprav smo za ta naziv lani kandidirali z vsemi podatki, a se je republiški zdravstveni svet odločil, da nam tega naziva ne da. Zaenkrat iz razloga, da se moramo kadrovsko okrepiti, s čimer pa se tudi strinjam,« zaključuje direktorica šempetrske bolnišnice. (km) Ö_m Nataša Fikfak k.m. / GORIŠKA Sobota, 13. februarja 2016 15 TRZIC Prihajajo pustarji V Tržiču bo danes ob 14. uri pustni sprevod, ki so ga v torek odložili zaradi slabega vremena. Prireditelji pričakujejo trinajst vozov, deset skupin in tri godbe na pihala. Start bo v Matteot-tijevi ulici, zaradi sprevoda bo zaprt večji del mestnega središča. GRADIŠČE VZPI-ANPI na kongresu V dvorani Bergamas v Gradišču bo danes goriški pokrajinski kongres združenja partizanov VZPI- ANPI; začel se bo ob 14.30, udeležili se ga bodo delegati vseh krajevnih sekcij. ŠTMAVER Nocoj kulturni večer Nadaljuje se praznično tridnevje, ki ga ob vaškem zavetniku sv. Valentinu prireja štmavrsko društvo Sabotin. V društvenih prostorih bo nocoj z začetkom ob 20.30 kulturni program: nastopil bo domači moški pevski zbor, Slavica Ra-dinja bo v besedi in podobi prikazala svoje potovanje na Japonsko. Jutri ob 10. uri bo odprtje kioskov, slovesna maša v štmavrski cerkvi bo ob 14. uri. BUDANJE Vlomilec v župnišču V četrtek zvečer je neznanec skozi stranska vrata vlomil v župnišče v Bu-danjah v ajdovski občini. Potem ko je preiskal notranjost, je vlomilec kraj zapustil in odšel neznano kam, ne da bi si karkoli prilastil. Zaradi vloma je nastala materialna škoda. (km) NOVA GORICA »Mammamanija« »Mammamanija« je zajela tudi Novo Gorico. Jutri, na valentinovo, bo v športni dvorani šole Milojka Štrukelj glasbeni spektakel »Mamma mia!« v organizaciji društva Prospot iz Radovljice in s sodelovanjem Kulturnega doma v Gorici. Predstava je razprodana. Zaradi velikega zanimanja bo na istem mestu ponovitev v soboto, 12. marca, ob 18. uri; predprodaja vstopnic poteka preko spletne strani eventim.si in na Petrolovih bencinskih črpalkah v Sloveniji. GORICA Ljubezenske pesmi Združenje Nuovo lavoro prireja jutri ob 11. uri, na valentinovo, v goriškem Raštelu shod v znamenju ljubezni »Parlar d'amore«: pred Michelstaed-terjevim kipom bo lahko vsak recitiral svojo ljubezensko pesem. V primeru slabega vremena bo srečanje v hotelu Entourage. GORICA Obletnica grba Pri združenju Amici di Borgo Castel-lo iz Gorice bodo jutri praznovali 61-letnico svojega grba. Po maši v stolni cerkvi, ki bo ob 9. uri, se bodo udeležili branja ljubezenskih pesmi v Raštelu v organizaciji združenja Nuovo Lavo-ro. Na prazničnem kosilu bodo izročili simbolični ključ grajskega naselja Irene Grusovin, ki je v združenje Amici di Borgo Castello včlanjena že trideset let. TRZIC Habsburška prisotnost V galeriji sodobne umetnosti v Tržiču bo danes ob 11. uri odprtje razstave o habsburški prisotnosti v ladjedel-niškem mestu od začetka devetnajstega stoletja do konca prve svetovne vojne. Gre za del razstave, ki je bila do pred kratkim na ogled v Muzeju sv. Klare v Gorici. Za voden ogled bosta poskrbela avtorja Marina Bressan in Marino De Grassi. Samo fotografije brez »pixelov« Ena izmed razstavljenih fotografij V galeriji državne knjižnice v Gorici bodo danes ob 11. uri odprli razstavo analognih fotografij »Zero pixel - Camera oscura, collodio, off-camera, pinhole, polaroid«. Postavljata jo združenji Acquamarina in Officina Istantanea. Posnetke na temo hrane bodo razstavljali avtorji Ennio Demarin, Alberto Bastia, Daniele Berdon, Serena Bob-bo, Ugo Borsatti, Annamaria Castellan, Ennio Demarin, Giacomo Frullani, Marcus Gabriel, Nello Gonzini, Massimiliano Muner, Michela Scagnetti, Tullio Stravisi, Luigi Tolotti, Paolo Toniati, Ezio Turus in Vito Vecellio. Na ogled bo do 23. februarja. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. ~M Gledališče U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.15 »Il viag-gio di Norm«; 17.30 - 20.40 »The Hateful Eight«. Dvorana 2: 15.10 - 17.00 - 18.50 - 20.30 - 22.15 »Perfetti sconosciuti«. Dvorana 3: 15.10 - 17.20 - 19.45 - 22.00 »L'ultima parola: la vera storia di Dal-ton Trumbo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.50 -21.10 »The Hateful Eight«. Dvorana 2: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.00 »Zoolander 2«. Dvorana 3: 15.15 - 17.00 - 18.50 - 20.30 - 22.15 »Perfetti sconosciuti«. Dvorana 4: 16.00 »Il viaggio di Norm«; 17.40 - 20.10 - 22.10 »Remember«. Dvorana 5: 17.30 - 22.10 »Single ma non troppo«; 15.20 - 20.00 »L'abbiamo fatta grossa«. Razstave AŠKD KREMENJAK vabi ob dnevu slovenske kulture na ogled komedije »Svakinja da te kap« (režija Anja Ška-bar) v izvedbi dramske skupine KD Kraški dom in Razvojnega združenja Repentabor v soboto, 20. februarja, ob 20. uri v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: v gledališču San Nicolo, Ul. 1. Maggio 84, v Tržiču 14. februarja »Scondariole«, nastopa gledališka skupina Zercanome. Predprodaja vstopnic v krožku ACLI v Ul. 1. Maggio v Tržiču ob petkih in sobotah 16.00-17.00 ali pri Pro Loco v Ul. Dante 10 v Štarancanu ob petkih in sobotah 10.00-12.00 ter eno uro pred predstavami. V GORICI v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, bo danes, 13. februarja, ob 20.30 glasbeni spektakel »Carmina balcani-ca« (AgheVodaUje) po zamisli skladatelja Valterja Sivilottija. Predprodaja in rezervacija vstopnic pri blagajni Kulturnega doma, informacije po tel. 0481-33288. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 13. februarja, ob 20. uri gledališka predstava »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«; v nedeljo, 14. februarja, ob 17. uri »Boris, Milena, Radko«. Informacije po tel. 0038653352247 ali na blagajna@sng-ng.si. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici so v teku gledališke predstave za otroke od 3. leta dalje: danes, 13. februarja, ob 16.30 »Ver-so casa«, v izvedbi gledališke skupine Teatrodistinto; informacije v uradih CTA, Drevored 20. septembra 14 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049. J Koncerti H Šolske vesti SLOVIK: program pol - oz. enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji; informacije na spletni strani www.slovik.org; dodatna pojasnila in-fo@slovik.org. Predprijave zbirajo do 15. marca. VISOKA ŠOLA ZA UMETNOST Univerze v Novi Gorici prireja informativni dan za akademsko l. 2016-17 v prostorih visoke šole v palači Alvarez v Diazovi ul. 5 v Gorici: danes, 13. februarja, ob 10. uri Digitalne umetnosti in prakse (prva stopnja); ob 11. uri Medijske umetnosti in prakse (druga stopnja). V UČILNICAH ZAVODA Cankar-Zois-Vega v Ul. Puccini v Gorici bo roditeljski sestanek v ponedeljek, 15. februarja, med 17. in 19. uro. Istega dne bo ob 16.30 predstavitev uporabe spletnega dnevnika za starše. SLOVIK sporoča, da bo v petek, 19. februarja, ob 18. uri v Trgovskem domu v Gorici tretje srečanje iz ciklusa Islamska civilizacija, arabska kultura in Evropski razum. Prof. Svetlana Slap-šak bo predavala na temo »Evropa: Konec obdobja razuma?«. Vstop prost. M Izleti V GORICI: v galeriji A. Kosič v Raštelu 5-7 je na ogled razstava del umetnika in akademskega restavratorja Marina Beroviča iz Ljubljane; do 20. februarja, ob odprtju trgovine. V GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51, je na ogled razstava z naslovom »Natura e design. Le collezioni Gervasoni dal 1882 al 2015«; do 6. marca od srede do petka 15.0019.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00. V nedeljo, 14. februarja, bo ob 16. uri delavnica za otroke od 6. leta »1,2,3 ... si stampa!«. Informacije po tel. 0481960816 ali www.galleriaspazzapan.it. V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici 2 sta na ogled razstavi »Soldati - Quan-do la storia si racconta con le caserme« in »Il Cioccolato nella Grande Guer-ra«; do 28. februarja od torka do petka 9.30-12.30, ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.30-19.00; vstop prost. Vsako soboto in nedeljo ob 17. uri vodeni ogledi. V NOVI GORICI: v OŠ Milojke Štrukelj, Delpinova ul. 7, bo v ponedeljek, 22. februarja, ob 17. uri odprtje potujoče razstave mednarodnega projekta »Ana Frank - zgodba za sedanjost«. V GORICI: v kavarni Hic Caffe' v Ul. don Bosco 165 je na ogled fotografska razstava Saše Batiča »Po sledeh preteklosti, Gorica včeraj in danes«. Do 17. aprila od ponedeljka do sobote 7.30-13.30 in 15.00-21.00 ob nedeljah 7.30-13.00. SPDG prireja v nedeljo, 21. februarja, izlet na Poldanovec (1299 m). Za informacije in obvezno prijavo po tel. 3493887180 (Gabrijel). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena 8. marca tradicionalno srečanje z izletom v Pordenon z ogledom vrtnarskega sejma. Prvi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Gorice (s trga Medaglie d'oro) z Go-riščka, s postanki pri vagi blizu pevm-skega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Piloš-ču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Jamelj, s postanki v Doberdobu, na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.) in 0481-78138 (Sonja Š.). Ü3 Obvestila VALENTINOV KONCERT v Kulturnem domu Nova Gorica bo danes, 13. februarja, ob 20.15. Nastopala bosta Štefan Milenkovic in Marko Hatlak: Tango Compas; informacije po tel. 0038653354010. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 19. februarja ob 20.45 »Da Bach a Piazzolla«, Anna Serova & Tango Šonos; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it. liška predstava učencev Dijaškega doma »Mačke iz visoke družbe«, nastop OPZ KD Sovodnje, točka kitaristov GM, nastop otrok ludoteke Pikanoga-vičke, video »Bon ton za najstnike« srednješolcev Dijaškega doma; info-macije po tel. 0481-533495. MUZEJSKI TORKOV VEČER na Gradu Kromberk pri Novi Gorici bo v torek, 16. februarja, ob 20. uri: na temo »Arheologija prve svetovne vojne« bo predaval Uroš Košir. SREČANJA Z AVTORJI V SOVO-DENJSKI KNJIŽNICI ob 18. uri: v torek, 16. februarja, bosta avtor Danijel Čotar in ilustrator Matej Susič predstavila knjigo »Ptičje kvatre«, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. V torek, 23. februarja, bo gost večera Jože Šušmelj, ki bo v pogovoru s Petro Kolenc predstavil svojo knjigo »Andrej baron Winkler 18251916«. V torek, 1. marca, bo Barbara Zetko, avtorica knjige »Sedem mostov po prstih«, ki je izšla pri ZTT, predstavila svoje izkušnje s tap-kanjem. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita na »Srečanje pod lipami« v četrtek, 18. februarja, ob 20. uri. Gost bo mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Večer bo vodil goriški rojak in duhovnik mariborske nadškofi-je Franček Bertolini. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v nedeljo, 21. februarja, ob 18. uri spominski večer »Silvanu ... z ljubeznijo - Glasbeni po-klon dragemu ravnatelju«; obenem bo podelitev štipendij iz Sklada Kerševan učencem SCGV Emil Komel; informacije po tel. 0481-832163. Pogrebi KMEČKA ZVEZA obvešča, da sta v teku deželna razpisa za prispevke: za nakup lesenih sodov in za obnovo vinogradov. Prošnje za oba razpisa je treba predstaviti do 29. februarja. Za podrobnejše informacije so na razpolago uradi Kmečke zveze v Trstu, Gorici in Čedadu. KRU.T obvešča, da v četrtek, 10. marca, steče spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Info in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8 v Trstu. Tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. ZSKD prireja izviren tečaj za mentorje gledaliških skupin in učitelje z drama-tičarko Kim Komljanec, 3. 4. ter 10. 11. septembra od 10.00 do 17.00. Rok za prijavo zapade 31. marca; informacije po tel. 040-635626, info@zskd.eu ali www.zskd.eu. Prireditve 48. TEDEN KULTURE V DESKLAH: v Kulturnem domu Deskle bo danes, 13. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige Pavla Medveščka - Klančarja »Iz nevidne strani neba«. Vstop prost. ZDRUŽENJE DARKO BRATINA in SKGZ prirejata v ponedeljek, 15. februarja, ob 18. uri v Trgovskem domu v Gorici okroglo mizo »Zakon 38/2001: dokončno udejanjiti, ustrezno koristiti« ob 15. obletnici odobritve zakona za zaščito slovenske manjšine v FJK. Sodelovali bodo Tamara Blažina, Miloš Budin, Stojan Spetič, Jože Šušmelj, uvedel bo David Sanzin, povezoval Rado Gruden. MALA PREŠERNOVA PROSLAVA bo v torek, 16. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici: plesno-gleda- DANES V GORICI: 11.00, Franco Milani (iz kapelice glavnega pokopališča) v cerkvi Sv. Justa, sledila bo upepelitev; 11.40, Ezio Culot (iz splošne bolnišnice) v cerkvi v Podturnu in na glavnem pokopališču. DANES V KRMINU: 10.00, Aldo Romano (iz splošne goriške bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču; 11.30, Luigi Cattarin (iz splošne goriške bolnišnice) v svetišču Rosa Mistica, sledila bo upepelitev. DANES V BELJANU: 11.00, Erminio Ustulin (iz kapelice Škocjanskega pokopališča) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V REDIPULJU: 11.30, Giulio Bezzi (iz kapelice tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Jakoba, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.00, Flavio Marc-hi (iz kapelice bolnišnice) v cerkvi Device Marcelliane in na pokopališču. gorica - Ul. Garibaldi 9 I. nadstropje OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 14.00 URE OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SLUŽBA NE DELUJE C brezplačna številka — 800 912 775 oglasigo@primorski.eu Naročila poslana po e-mailu morajo imeti priložene na- slednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun 1 6 Sobota, 13. februarja 2016 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Naši fantje spet v NLB Darja Kocbek / Največja banka v državi Nova ljubljanska banka (NLB), ki je v 100-od-stotni lasti države, je v tem tednu dobila prenovljen nadzorni svet. Slovenski državni holding (SDH), ki je v imenu države sklical skupščino, je število članov nadzornega sveta povečal s sedem na devet, dva dosedanja nadzornika je odpoklical in skupno imenoval pet novih. Za davkoplačevalce, ki so NLB od leta 2011 trikrat reševali pred bankrotom in vanjo vložili približno 2,3 milijarde evrov, so ob tem pomembne predvsem informacije, da so se v banko vrnili stari kadri, ki so službovali v njej v času, ko so v njenih bilancah nastale luknje, zaradi katerih se je znašla pred bankrotom. Ta izbor je še toliko bolj vprašljiv zato, ker je moral zaradi »prepočasnega zniževanja slabih kreditov« oditi predsednik uprave NLB Janko Medja. Zakaj takšna dvojna merila pri obravnavi odgovornih (pri tem Med-je in njegovih grehov ne gre zagovarjati) in kako lahko davkoplačevalci verjamejo, da bodo tisti, ki niso znali ali hoteli preprečiti nastanka lukenj v bilancah banke, zdaj delali v njihovo korist, predsednik uprave SDH Marko Jazbec seveda ni pojasnil. Če bi, bi moral postaviti pod vprašaj tudi sebe, saj je bil v času, ko je NLB odobravala sporne kredite, član njene uprave in vodja kreditnega odbora. Novi predsednik nadzornega sveta NLB Anton Ribnikar je bil zaposlen v NLB od leta 2001 do 2015. Po poročanju časopisa Finance velja za vplivnega bančnika prejšnje (in očitno tudi nove) generacije. Anton Macuh je bil v NLB zaposlen na različnih funkcijah od leta 1972 do konca 2006. Med drugim je sedem let, do leta 2001, vodil švicarski InterFinanz, podjetje iz skupine NLB, ki je bilo ena od večjih lukenj NLB. Med letoma 2010 in 2012, torej v času dveh od zadnjih dveh davkoplačevalskih dokapitalizacij, je Macuh bil član nadzornega sveta NLB. Janko Gedrih je bil v NLB zaposlen od leta 1991 do 2010. Po poročanju Financ je mogoče Ge-driha in Macuha povezati z državnim sekretarjem na ministrstvu za finance Metodom Dragonjo, ki je bil v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja član upravnega odbora Ljubljanske banke, predhodnice NLB. Preostala nova člana nadzornega sveta NLB sta še Primož Karpe, ki vodi zasebni sklad Blue Sea Capital s sedežem v Zagrebu in ima tako med drugim izkušnje z upravljanjem premoženja, ter Laszlo Urban, ki je med drugim delal v Svetovni banki in Evropski banki za obnovo in razvoj. Po poročanju dnevnika Večer gre pri imenovanju novih članov nadzornega sveta NLB za novo zmagoslavje struktur stare levice, ki naj bi ji pripadal tudi predsednik uprave SDH Marko Jazbec. »Gre za kontinuiteto kadrov, ki so podeljevali sporna posojila in skorajda spravili banko na kolena,« je za mariborski dnevnik ocenil eden izmed dobro obveščenih sogovornikov blizu vrha NLB. Iz dosedanje sestave v nadzornem svetu NLB ostajajo Tit A. Erker, ki dela v Emiratih, Uroš Ivanc iz Zavarovalnice Triglav, samostojni svetovalec za bančništvo iz Nemčije Andreas Klingen in Sergeja Slapničar z ljubljanske ekonomske fakultete. Iz nadzornega sveta NLB pa sta na zahtevo SDH v sredo morala oditi predsednik Gorazd Podbevšek in član Miha Košak. Podbevšek je za nacionalno televizijo dejal, da so mu že pred skupščino povedali, da ga bodo razrešili, »konkretno zakaj, pa niso pojasnili«. Če to drži, je za davkoplače- valce več kot očitno, da je moral oditi zgolj zato, ker si je nekdo iz politike in interesnih skupin, za katerega je največja banka v državi pomemben fevd, zaželel tam svojega človeka, od katerega pričakuje več koristi, kot bi jih imel od Podbevška. Predsednik uprave SDH Marko Jazbec pa davkoplačevalcem in varčevalcem NLB pojasnjuje, da so nadzorni svet banke uravnotežili v vseh smislih. »Gre za dva nova člana, ki sta doslej že zasedala položaja v nadzornih svetih dveh pomembnih slovenskih bank, dva sta karierna bančna pravnika, dva ugledna tujca z močnimi mednarodnimi referencami, dva Slovenca, ki sta uspešna v svojem delovanju v mednarodnem okolju,« je naštel razloge za imenovanje novih članov. Jazbec napoveduje, da bo prenovljeni nadzorni svet novega predsednika uprave NLB izbral z mednarodnim razpisom. Tudi tovrstne obljube davkoplačevalci že dobro poznajo in vedo, da bo to mesto vsekakor spet zasedel »naš« kader. Sicer pa, kateri ugledni tuji bančni strokovnjak se bo prijavil na razpis potem, ko je vladajoča politika v sodelovanju z interesnimi skupinami lani razrešila tujce z vrha Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Na to družbo so podržavljene banke, med katerimi je tudi NLB, prenesle svoje terjatve od kreditov, ki so jih podjetjem v Sloveniji podeljevale na lepe oči. Namesto spornih tujcev je vladajoča politika na vrh DUTB imenovala domače »naše« kadre. To družbo zato enako kot SDH obvladujejo »naši« kadri, kakršni so bili v tem tednu imenovani v nadzorni svet NLB. Tudi zaradi teh novih nadzornikov je Jazbečeva obljuba o iskanju novega predsednika uprave NLB z mednarodnim razpisom le pesek v oči davkoplačevalcem. Nadzor nad avtobusi in tovornjaki TRST - Prometna policija bo od ponedeljka, 15. in do nedelje, 21. februarja, tudi v Furlaniji Julijski krajini izvedla operacijo »truck and bus«, med katero bodo posvetili posebno pozornost težjim vozilom za prevoz ljudi in blaga. Preverjali bodo voznike, njihovo psihofizično stanje, spoštovanje omejitev hitrosti in vseh drugih pravil glede varnosti na cestah. Nadzor bo potekal v okviru vseevropskega programa sodelovanja prometnih policij »Tispol« in bo sočasno zajela 28 držav. V oddaji TDD predstavlja nocoj Andrej Mihevc o kraških breznih TRST - Drevišnja televizijska oddaja TDD PREDSTAVLJA, ki bo na sporedu ob koncu slovenskega dnevnika RAI okoli 20.50, bo posvečena ukrepom Komisije vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki zadevajo kraška brezna ali »fojbe« in žrtve v njih. Gost oddaje, ki jo bo vodil Ivo Jevnikar, bo krasoslovec, geograf in spe-leolog prof. dr. Andrej Mihevc z Inštituta za raziskovanje krasa pri ZRC SA-ZU v Postojni. Dr. Mihevc je prvi na slovenski strani meje na Krasu sistematično popisal jame, v katerih so žrtve iz vojnega in povojnega časa, v zadnjih letih pa je za omenjeno Komisijo vodil tudi »sanitarni iznos« nekaj sto takih žrtev. Raziskovalci so pri tem prišli tudi do srhljivih novih spoznanj, postavila pa so se tudi nova vprašanja, ki še nimajo odgovora. projekti eu - Horizon 2020 Nova evropska priložnost za razvoj TRST - Tržaško podjetje Euroservis je nedavno sodelovalo pri pripravi projekta "STEM4youth, enem od štirih odobrenih projektov od skupno 207 prijavljenih na evropski razpis Obzorja 2020 - Science with and For Society (H2020). Projekt traja 30 mesecev, skupni budget znaša nekaj manj kot 1.800.000 € (100% financiranje s strani EU sredstev) in partnerstvo združuje 10 evropskih organizacij, med katerimi sta dva iz Slovenije (Institut Jožef Stefan in IRSA - Inštitut za razvojne in strateške analize). Namen projekta je izdelati vrsto multidisciplinarnih delavnic, na katerih bodo predstavljeni ključni izzivi STEM področij (znanost, tehnologija, inženiring in matematika), predvsem dijakom v starosti 14-19 let. Vsebina delavnic bo osredotočena na naslednjih STEM področij: matematika, fizika, astronomija, kemija, inženirstvo in medicina. Koordinator projekta je Politehnika v Varšavi (Poljska), med partnerji so še Univerza Barcelona, Cantabria in spin-off Univerze Ober- ta v Cataloniji »Open Evidence«, češka Univerza Tecnica Ostrava, v Grčiji Inštitut Research Paths in Fundacija Eugenides in v Italiji fundacija Umberto Veronesi. Euroservis je realiziral tudi projekt Glioma, sofinanciran v sklopu Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija 2007-2013. Projekt je predvideval oblikovanje mednarodnega omrežja, ki ga sestavljajo tako bolnišnične strukture kot raziskovalna središča z oznako odličnosti, ki se ukvarjajo z uvajanjem biotehnologij na področju onkologije iz Slovenije in Italije. V podjetju trenutno pripravljajo nove projektne predloge na razpisih programov evropskega čezmejnega sodelovanja Slovenija-Avstrija in Slovenija-Hrvaška, poleg transnacionalnega programa ADRION. V prihodnjih mesecih pričakujejo tudi objavo prvega razpisa programa Interreg V-A Italija-Slovenija, ki bo za našo regijo eden ključnih programov evropskega teritorialnega sodelovanja. piran - Razstava Slovensko kiparstvo zadnjih 40 let PIRAN - Iz Galerije Velenje se je velika skupinska razstava Pogledi na slovensko kiparstvo 1975 - 2015 preselila v piransko Mestno galerijo. Obsežen razstavni projekt v organizaciji Slovenskega društva likovnih kritikov in Galerije Velenje zajema dela 47 kiparjev po izboru 19 kritikov. Razstava bo v Piranu na ogled do 27. marca. Avtorica razstave je kustosinja Galerije Velenje Milena Koren Božiček. V katalogu, ki spremlja razstavo, je predsednik društva likovnih kritikov Boris Go-rupič izpostavil posebnosti več let trajajočega uspešnega sodelovanja med društvom in velenjsko galerijo, v okviru katerega so se vrstile skupinske razstave z velikim številom sodelujočih umetnikov in umetnic, so povzeli gostitelji razstave, Obalne galerije Piran. Vsebinski okvir razstave je po Go-rupičevih besedah določen bolj natančno, kot je to veljalo za predhodne. Pri tem zajema obdobje preteklih štirih desetletij na področju kiparstva. Podobno kot vsa leta pred tem so izbor umetnikov prepustili presoji posameznega likovnega kritika in ga omejili zgolj s prostorskimi zmogljivostmi velenjske galerije. Dejstvo, da na razstavo niso vključeni vsi ustvarjalci, ki so bili pomembni za novejše kiparstvo, pa Gorupič pojasnjuje z namero organizatorjev, da ohranijo pluralizem, »značilen za pretekle razstave in ki kot takšen seveda ne more biti zadovoljujoč za vse«. Nad Trstom so v teh dneh poleteli s posebnim »pomorskim letalom«. Neki član posadke je dogodek opisal za Edinost. »Velezanimiv je bil zame polet proti Gradežu. Pomorsko letalo je vodil ladijski poročnik Klas-nig. Ze več dni je divjala zelo huda burja ki je dosegla celo hitrost 130 kilometrov, tako da se ni bilo mogoče vzdigniti v zrak. Burja divja samo ob avstrijski obali, Italijani morejo poletavati popolnoma mirno in metati bombe na avstrijska tla. Dopoldne je bilo še slabo vreme, popoldne pa so mi rekli, da poide. Bilo je ob tri popoldne. Drseli smo po vodi in potem preko pomolov navzgor. Trst je ležal pod menoj kot kako okitje iz zlatarske izložbe. Potem Koper in ves tržaški zaliv tja gor do Tržiča; srebrn krožnik z vzvišenim robom. V višini 1500 metrov smo leteli nad zalivom. Oblekel sem čez suknjo samo plavalni telovnik in sem moral prenašati mraz, kakor nekdaj visoko tam gori pod tečajnikom. Če sem z daljnogledom pogledal kam, mi je ostri veter nagnal solze v oči in solze so zmrznile takoj. Potem pa se še človek tudi ne more premikati. Naenkrat prvi oblaček pod nami: šrapnel. Namerili smo se proti Gra-dežu, kjer je napravljeno italijansko letališče in je tudi gnezdo torpedovk tamkaj. Vse, vse je streljalo na nas, da bi zlomili kreljuti velikemu orlu. Marsikaterikrat v svojem življenju sem sestrelil morskega orla, sedaj sem bil sam ptič in vem, kako se počuti ptič pred lovčevo puško. V gradeškem pristanišču so bile zasidrane italijanske vojne ladje. Videti je bilo, kako so se na krovu za-bliskali obrambni topovi kot rakete. Ko smo bili nad njimi, so se razkropile vojne ladje kot tropa jerebic na vse strani - v strahu pred našimi bombami. Naenkrat sem začul strahovit pok - na desni, štiri metre od mojega ušesa se je razpočil šrapnel. Preden sem se ozrl, je vijak že prodrl oblak dima. Dve uri nisem nič slišal na desno uho. Letalo je v ozkih zavojih švigalo semtertja, gledal sem vedno v globino. Solnce je zahajalo, zemlja je bila že v temni senci in iz te sence se bliskajo številni topovski streli. V večernem mraku je bila pokrajina še krasnejša, čisto drugačna kot pri poletih preko suhega. Drugi dan mi je ladijski poročnik pokazal letalo. Imelo je luknjo na dnu.« TA TEDEN $ P fl I H 0 B S K j _.D H EVA I K PRED 50 LETI V Dolini so odprli nov kulturni dom. »Najstarejši pevec dolinskega pevskega zbora Ivan Štrajn je odprtje označil takole: „Dolgo smo čakali, da smo prišli pod svojo streho. Doslej smo se morali vedno seliti in pogosto vaditi v zelo neprimernih prostorih. Ko pa bomo odslej odhajali k vajam v nov kulturni dom, bomo lahko rekli, da gremo domov." In to ni majhna stvar. Na praporu dolinskega društva Valentin Vodnik stoji letnica ustanovitve 1878. Čez dve leti bo torej društvo slavilo svojo devetdesetletnico. In šele sedaj je prišla Dolina do svojega kulturnega sedeža. Da je novi kulturni dom v Dolini resnično nekakšen dom vseh Do-linčanov, je bilo opaziti ob otvoritveni svečanosti. Bila je zelo kratka, predsednik društva Vladimir Kocjan se je v kratkem nagovoru zahvalil zadrugi Dolina, ki je z veliko odločnostjo in uspehom posegla v življenje vasi in si pri tem naložila nemajhne obveznosti za uresničenje dolgoletnih načrtov, za uresničitev vsega kar vidimo danes v tej stavbi. Kocjan se je nato zahvalil tudi Slovenski prosvetni zvezi in Slovenski kulturno - gospodarski zvezi za veliko moralno in materialno pomoč. Poleg tega pa se seveda je zahvalil vsem vaščanom, „ki so s prostovoljnim delom pripomogli k uresničenju naših dolgoletnih sanj." Spregovorila sta tudi tajnik SKGZ Bogo Samsa in predstavnik Slovenske prosvetne zveze Vlado Turini, ki je med drugim dejal: „Danes, ko imate svoj dom, ki ste si ga s trudom in požrtvovalnostjo zgradili, vam bo lažje gojiti in širiti prosveto med ljudstvom." Po uradni slavnosti se je nato začel priložnostni program, kjer je glavno vlogo igral domači pevski zbor pod vodstvom Ignacija Ote. Med posameznimi recitacijami je zbor zapel celo vrsto narodnih in umetnih pesmi. V počastitev spomina tistih, ki so žrtvovali svoja življenja, da bi nam bilo bolje je Slavica Bandi recitirala Ka-juhovo pesem Materi padlega partizana, pevski zbor pa je nato zapel še štiri partizanske.« / AKTUALNO Nedelja, 14. februarja 2016 17 Cavendish osvojil Katar DOHA - Britanski kolesar Mark Cavendish (Dimension Data) je zmagovalec 15. kolesarske dirke po Katarju. V zadnji, peti etapi od Sealine Beach Resorta do Doha Cornic-heja, dolgi 114 km, je sicer slavil Norvežan Alexander Kri-stoff (Katjuša), kar je bila njegova tretja etapna zmaga na letošnji dirki. Drugo mesto v etapi je po fotofinišu osvojil Cavendish, tretjega pa Belgijec Roy Jans. V skupnem seštevku je Britanec Norvežana premagal za pet sekund. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu O Kurdski »športni« upor ANKARA - Prve sekunde turškega nogometnega pokala med Fener-bahčejem in kurdskim Amedspor, je v uvodnih sekundah igral le Fener-bahče. Kurdi so se obrnili proti tribunam in obstali za 30 sekund ter na tak način protestirali proti kazni turške nogometne zveze, ki je odredila nastop brez publike zaradi ideološke propagande v klubu oziroma skan-diranih sloganov iz tribun kot »Povsod je upor«, »Otroci naj ne umirajo, ampak gledajo tekme«. Zaradi podobnega zapisana na Facebooku je bil prejšnji teden kaznovan tudi najboljši igralec ekipe Deniz Naki. košarka - Liga NBA se je ta konec tedna zaustavila, saj bo v Torontu tekma zvezd »Bojevniki« in Curry Moštvo Golden State Warriors ogroža rekorden niz zmag Chicago Bullsov Michaela Jordana iz sezone 1995/1996 Ameriška poklicna košarkarska liga NBa ta konec tedna miruje, saj poteka v Kanadi, točneje v Torontu, tradicionalna tekma zvezd oz. »All Star Game«. To pomeni, da je prvi del regularne sezone mimo, saj so vsa moštva že odigrala več kot polovico od skupno 82 srečanj, tako da je napočil čas za obračun o letošnjem prvenstvu. Rekordni bojevniki Marsikdo je pred začetkom letošnje sezone napovedoval, da je zmaga v lanskem finalu že nasitila prvake moštva Golden State Warriors. Očitno se je več ljudi motilo, saj igrajo letos varovanci trenerja Ste-va Kerra morda še bolj dopadljivo košarko od tiste, ki so jo predvajali lani. Kerra je sicer zaradi okrevanja po operaciji hrbtenice na prvih 43 tekmah nadomestil pomožni trener Luke Walton, ki je poskrbel za začeten niz 16 zaporednih zmag, preden je krmilo ekipe ponovno prepustil Ker-ru pa je bilo razmerje ekipnih uspehov 394, kar je drugi najboljši izkupiček v zgodovini lige. Do današnjega dne pa se število porazov ni spremenilo, medtem ko so zmage narasle, saj so Warriorsi doslej osvojili 48 zmag na 52 tekmah (najuspešnejši začetek v zgodovini lige NBA op.av.), tako da še vedno ogrožajo rekord Chicago Bullsov iz sezone 1995/1996, ko so Michael Jordan in soigralci nanizali 72 zmag in 10 porazov. Zanimivo pa je tudi, da so Warriorsi na domačih tleh še vedno nepremagani, sploh pa so v dvorani Oracle Arena v Oaklandu na prehodu med lansko in letošnjo sezono nanizali že 42 zaporednih zmag. Še bolj rekorden Curry Čeprav je glavni adut Warriorsov skupinska igra, bi moštvo iz Oaklanda zagotovo ne doseglo toliko zmag, ko bi ne računalo na Stepha Curryja. Lanski MVP rednega dela sezone beleži rekordne številke. Na petdesetih tekmah je zadel že 245 metov za tri točke (iz 540 poskusov, kar pomeni, da ima izza črte 7,25 zavidljivi odstotek 45,3), za dve točki meče več kot 50-odstotno, njegovo povprečje pa znaša 30 točk na tekmo, ki jim dodaja po 5,3 skoka, 6,6 asistence in skoraj 2 ukradeni žogi na dvoboj. Sploh pa je Curryjeva igra navdušujoča tudi zaradi izredno atraktivnih potez, številka 30 pa je tudi postavila nove mejnike pri izvedbi meta, tako da je Cur-ryja v bistvu skorajda nemogoče braniti pri katerikoli razdalji od koša. Pravi atlet z neverjetnimi fizičnimi sposobnostmi? Ne, le 191 centimetrov visok organizator igre. Kaj pa ostali? Kljub temu, da je Golden State na prvi pogled nepremagljiv, se bo moral do konca soočati z ostro konkurenco. Na zelo nevarne nasprotnike bo naletel znotraj lastne zahodne konference, saj je odličen prvi del sezone odigrala ekipa San Antonio Spurs, ki je verjetno edina prava stalnica v zadnjih dvajsetih letih, saj še vedno računa na izkušeno trojico, ki jo sestavljajo Duncan, Parker in trenutno poškodovani Moštvo Detroit Pistons je 16. januarja letos zadalo Stephu Curryju in ekipi Golden State Warriors enega izmed štirih porazov v letošnji sezoni ansa Ginobili, upoštevati pa je treba tudi Leonarda, ki je postavil nov rekord, in sicer 232 zmag na svojih prvih 300 odigranih tekmah, ter Aldridgeja, ki se je v Texas preselil letos. Na Zahodu bi se po nekaj več kot 50 dvobojih trenutno uvrstili v play-off še OKC Thunder, Los Angeles Clippers, Memphis Grizzlies, Dallas Mavericks, Portland Trailblazers in Utah Jazz. Spodbudne novice prihajajo z Vzhoda, ki je letos kvalitetnejši v primerjavi z lansko sezono. Na prvem mestu so lanski finalisti Cleveland Cavaliers (kljub temu pa se je vodstvo kluba v dogovoru s prvim zvezdnikom LeBronom Jamesom odločilo, da bo odslovilo trenerja Davida Blat-ta), sledijo pa Toronto Raptors, Boston Celtics, Atlanta Hawks, Miami Heat, Indiana Pacers, Chicago Bulls in Charlotte Hornets, najresnejši kandidati za osvojitev vzhodne konference pa so zagotovo igralci iz Clevelanda. Dragic in Gallinari Slovenski in italijanski košarkarski igralci so v zadnjih sezonah neprekinjeno del najbolj prepoznavne košarkarske lige na svetu, marsikdo izmed njih pa odigrava tudi vidno vlogo znotraj svoje ekipe. Eden izmed glavnih zvezdnikov Miamija je Goran Dragic (12,2 točke, 5,3 asistence in 3,3 skoka na dvoboj). Slovenski organizator igre ima letos prvič po sezoni 2009/10, ko je nastopal za Phoenix Suns, okrog sebe konkurenčno ekipo, ki si zagotovo zasluži mesto v končnici prvenstva. Status zvezdnika ima tudi Danilo Gallinari (19,8 točke, 2,6 asistence in 5,4 skoka na tekmo), ki pa zelo verjetno ne bo dočakal play-offa, saj kar 4 zmage trenutno ločujejo njegovo ekipo Denver Nuggets od osmega mesta v zahodni konferenci. V podobnem položaju so tudi Sacramento Kingsi Marca Belinellija (10,9 točke, 2 asistenci in 1,9 skoka), medtem ko ima še manj zmag ekipa Brooklyn Nets, za katero nastopa Andrea Bargnani (6,6 točke in 2,1 skoka). Play-off je prava utopija tudi za nekdanje Bargnanijeve soigralce moštva New York Knicks, za katere igra letos Saša Vujačič (3,8 točke, 1,2 asistence in 2,1 skoka). V končnici prvenstva bo najverjetneje ponovno igral tudi zelo izkušen Beno Udrih (4,8 točke, 2,7 asistence in 1,7 skoka), ki je med sezono iz Memp-hisa prestopil v Dragičev Miami, tako da je Slovenija na Floridi odlično zastopana. Zvezdniški konec tedna Kot smo že prej omenili, bodo igralci za nekaj dni pozabili na »prvenstvene muke«, saj jih čaka 65. »All Star Weekend«. Sinoči sta se na tekmi mladih upov pomerila selekcija najboljših ameriških košarkarjev in reprezentanca najbolj perspektivnih igralcev iz preostalih držav sveta (med katerimi tudi Srb Jokič in Hrvata He-zonja in Bogdanovič), ki jih je vodil selektor italijanske izbranve vrste Ettore Messina. Nocoj bo na vrsti tekmovanje v metu za tri točke, h kateremu bodo levji delež prispevali Golden State Warriorsi. Favorit je Steph Curry, za prestižno nagrado pa se bodo potegovali tudi njegov soigralec oz. »Splash Brother« Klay Thompson, James Harden, Khris Middleton, Kyle Lowry, J.J. Redick, Chris Bosh in Devin Booker. V zabijanju bo lanskoletno zmago branil Zach LaVine, ki ga bodo izzivali Will Barton, Aaron Gordon in Andre Drummond. Svoje veščine bodo nato predstavili C.J. McCollum, Isaiah Thomas, Hordan Clarkson in Draymond Green, družbo pa jim bodo delali tudi visoki košarkarji Anthony Davis, De Marcus Cousins in Karl-Anthony Towns. Tekma zvezd med Vzhodom in Zahodom bo v noči na ponedeljek. Ekipo Zahoda bodo sestavljali: Kobe Bryant (»Black Mamba« se bo po letošnji sezoni poslovil od lige NBA op.av.), Steph Curry, Kevin Durant, Kawhi Leonard, Russell Westbrook, Draymond Green, Klay Thompson, Chris Paul, James Harden, De Marcus Cousins, LaMarcus Aldridge in Anthony Davis. Ekipo Vzhoda pa: Carmelo Anthony, Paul George, LeBron James, Kyle Lowry, Dwyane Wade, Pau Gasol (nadomešča poškodovanega Jimmyja Butlerja), John Wall, Andre Drummond, Chris Bosh, DeMar DeRozan, Paul Millsap in Isaiah Thomas. Albert Voncina APrimorski ~ dnevnik nogomet Avstralski podjetnik rešil Triestino Triestina ostaja pri življenju. Najprej za dva meseca vsaj, a najbrž je najhuje za tržaški klub mimo. Sodišče je namreč sprejelo ponudbo Maura Milaneseja in začasno upravljanje nogometnega kluba bo po zaslugi pritoka svežega denarja v višini 100.000 € omogočeno še nekaj manj kot 60 dni (do konec marca), kolikor potrebuje stečajni upravitelj Verni, da pripravi vse potrebno za dražbo, na kateri bodo Trie-stino dokončno prodali najboljšemu ponudniku. Seveda bo takrat v prednosti avstralski podjetnik Mario Vittorio Biasin, ki ima prav v nekdanjem nogometašu Milaneseju svojega referenta na teritoriju. V pismu je med drugim avstralski podjetnik povedal, da namerava klub voditi skupaj s predsednikom nogometnega kluba Melbourne Victory Football Club Anthonyjem Di Pietrom in za referenta na lokalni ravni izbral Maura Milaneseja. Druge ponudbe sodstvo ni sploh vzelo v poštev, saj ni zadostila minimalnim kriterijem, ki jih je določilo samo sodišče. Mauro Milanese je tako komentiral včerajšnjo odločitev sodišča: »Najpomembneje je, da smo Triestino rešili pred krahom. Zdaj se bom moral pogovoriti s stečajnim upraviteljem, saj bo še vedno imel edino on zadnjo besedo pri vsaki odločitvi, a zdaj bo končno lahko razpolagal tudi s »tehničnim in organizacijskim svetovalcem«. Govoril sem s svojim bratrancem Biasinom in njegovo desno roko Anthonyjem Di Pietrom: zadovoljna sta in v kratkem ju bomo predstavili mestu, čeprav je zdaj prioriteta obstanek ekipe v D-ligi.« (I.F.) A-LIGA - Sinočnji izid: Carpi - Roma 1:3 D-LIGA - Jutri na Roccu ob 15. uri bo zopet na vrsti deželni derbi. Triestina bo tokrat gostila predzadnje uvrščeno Fontana-freddo. KOŠARKA - MOŠKA A2-LI-GA - Jutri v Materi ob 18. uri Ba-wer Matera Alma-Ag. Lavoro TS. VATERPOLO - MOŠKA A1-LIGA - Danes v bazenu »Scando-ne« v Neaplju ob 16. uri Posilip-po - Pallanuoto Trieste ROKOMET - MOŠKA A1-LI-GA - V predzadnjem krogu rednega dela prvenstva bo danes ob 19. uri Pallamano Trieste gostoval pri južnotirolskem Eppanu. Kranjcu zmaga v Vikersundu, Prevc četrti VIKERSUND - Smučarski skakalec Robert Kranjec je zmagal na tekmi svetovnega pokala v poletih v Vikersundu. S skokoma 236 in 239,5 m (432,8 točke) je za 4,4 točke ugnal Norvežana Kennetha Gangnesa (234,5, 235 m) in za 12 japonskega veterana Noriakija Kasaija (231,5, 230 m; 418,5). »Če sem iskren, zmage nisem pričakoval, saj so bili občutki danes bolj tako, tako. A na tekmi sta mi uspela dva lepa skoka in upam, da bom na tekmi užival tudi v naslednjih dveh dneh, kjer bom spet dal vse od sebe,« je po tekmi dejal 34-letni Kranjec, ki je dosegel šesto zmago v karieri. Peter Prevc (226,5, 220,5 m; 407,2) je s četrtim mestom še povečal vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala, kjer ima zdaj pred Nemcem Severinom Freundom že 467 točk naskoka. Jurij Tepeš (216 m, 209,5; 341,8) je kljub padcu po drugem skoku zasedel 13. mesto, Jaka Hvala pa je bil 20. (211, 181,5 m, 302,3). DANES ŽENSKI SMUK V CRANS MONTANI - Pred današnjim smukom svetovnega pokala veliko pričakovanja vlada za nastop mariborske smučarke Il-ke Štuhec, ki je bil na prvem treningu druga, na drugem pa osma. Za najhitrejšo, Švicarko Suter, je zaostala 84 stotink sekunde. Začetek smuka bo ob 10.30. 18 Sobota, 13. februarja 2016 ŠPORT odbojka - Moška B2-liga Sloga Tabor v Porto Viro, v Gorici Massanzago elitna liga - Kras v Chionsu, Vesna že danes Spodnji del vse bližji, vrh vse bolj spremenljiv Po nedeljskem derbiju v Repnu bosta Sloga Tabor Televita in Olympia v okviru 13. kroga skupine C moške B2-lige nastopili že danes. Na daljše gostovanje se odpravljajo slo-gaši, ki bodo merili moči proti trenutno sedmi sili prvenstva iz Porto vira. Gostitelji so Jerončičevim od-bojkarjem v prvem delu prvenstva v Repnu odščipnili set, v zadnjem krogu pa so se morali v Casalseru-gu zadovoljiti le s točko. Trener Gregor Jerončič bo lahko zopet računal na Vasilija Kante-ja, medtem ko je nastop Francesca Biribantija pod vprašajem. Odsoten bo Iaccarino. Goriška združena ekipa bo v telovadnici Mirka Špacapana gostila Massanzago. Moštvo iz bližine Pado-ve je odbojkarje Olympie na prvem srečanju odpravilo s 3:0, a ne brez težav, saj so Hlede in tovariši klonili pred gostitelji le po razburljivem prvem delu srečanja. Takrat niso uspeli odnesti najmanj točke. Položaj Olympie je iz kroga v krog bolj brezupen, Mas-sanzago pa doživlja pozitiven trenutek. V zadnjih treh nastopih je vedno slavil zmago in zbral popoln izkupiček, na gostovanju je v januarju tudi zlahka pometel s Porto Virom. V Olympinem taboru se po poškodbi očesa vrača center Lorenzo Vi-zin, medtem ko bo zaradi zvina gležnja odsoten Elvis Vidotto gleženj. Na mestu libera bo igral Štefan Čavdek, kot drugi libero še brat Andrej, Peter Vogrič tudi tokrat lahko prispeval le obrambno fazo. V Repnu Zalet Sloga in C-ligaši Sloge Tabor V Repenski telovadnici bosta danes kar dve odbojkarski srečanji C-li-ge. Ob 18. uri bodo zaletovke gostile vodilni Estvolley, ki ima po prvem delu skoraj zajamčeno napredovanje. Postava trenerja Čuturica bo tokrat nekoliko okrnjena. Odsotni bosta Maja Kojanec na centru in napadal-ka Anastazija Pertot. Napovedi so nedvomno v korist Estvolleya, ki je doslej še neporažen. Ženski tekmi bo sledil ob 20.45 še dvoboj Sloga Tabor - Fincantieri. V tem primeru je zmaga za slogaše imperativ. Nasprotnika so odpravili z gladkim 0:3 že v prvem delu prvenstva. Tržičani so še brez zmage, doslej pa so vknjižili le dva zmagana seta. Za varovance trenerja Danila Berlota je to priložnost, da v boju za obstanke v ligi obdržijo v Repnu vse tri točke. MOŠKA D-LIGA: Ključno srečanje bodo v Sovodnjah odigrali od-bojkarji Soče, ki bodo ob 20.30 gostili zadnje uvrščeni Volleyclub. Prvou-vrščena Olympia bo ob 17.00 gostovala v Trstu proti prav tako mladi in zagrizeni ekipi Coselli. Štandrežki Val bo na gostovanju v Vidmu proti Aurori igral jutri ob 18. uri. ŽENSKA D-LIGA: Zalet Konto-vel bo moral napredek v igri izkazati tudi na daljšem gostovanju v San Vi-tu al Tagliamentu (20.30), kjer ga pričakuje višje postavljena ekipa Denti-sti Casarsa. (mar) Po zmagi z Lumignaccom v 18. krogu je Kras Repen lahko z zanimanjem zrl proti mirnemu vrhu lestvice, zadnja dva zaporedna poraza pa sta ga porinila nekoliko nižje. Spričo dogajanja v D-ligi, kjer tvegajo izpad kar štiri deželne ekipe, se je meja mirnega obstanka znatno dvignila, prav tako je vse bližje mesto, ki pelje v končnico za izpad. Trenutna situacija Krasa Repen še zdaleč ni tako dramatična, važne pa bodo točke proti Chionsu. V furlanski ekipi, ki se je po prvem delu utapljala na dnu lestvice, je v zadnjih krogih ključno vlogo prevzel nekdanji Krasov nogometaš Alessio Corvaglia (11 prvenstvenih zadetkov). Nogometaši v ru-meno-modrih dresih po novoletnem premoru niso se vknjižili porazov. Premagali so Cordenons v gosteh in izsi- D. Tomizza (Kras) v akciji fotodamj@n lili točko Vesni. V prejšnjem krogu pa remizirali z Ism iz Gradišča. V tabor Krasa Repen se vrača napadalec Žiga Smrtnik, Gabriele Petracci je med tednom igral z mladinci, nared je tudi vezist Pojani, ki pa tokrat naj ne bi našel mesta na klopi. Žlogarju pa je med tednom prekrižalo račune zdravstveno stanje dveh ključnih nogometašev, saj sta Luka Spetič in Leonardo Car-levaris v dvomu zaradi mišičnih težav. Več odsotnih protagonistov bo tokrat tudi v vrstah Vesne, ki bo že danes ob 15. uri gostila pepelko prvenstva Ism iz Gradišča. Doslej so gostje zbrali le eno zmago (proti Tolmezzu v gosteh), kar 11 neodločenih izidov in 8 porazov. Odsotni bodo kar trije: Dean Avdic, Lorenzo Toffoli in Marco Disnan. Slednji je diskvalificiran, ostala dva pa poškodovana. Najbolj zaskrbljujoče je stanje Toffolija, ki tvega zgodnji zaključek prvenstva zaradi poškodbe vezi kolena. Kaj več bodo v Križu izvedeli v sredo, ko bo vezist opravil magnetno resonanco. Odsotnost »pitbulla« Toffolija bi prav gotovo bil hud udarec za Vesno, ki je lahko ob vsakem srečanju računala na požrtvovalnost izkušenega srednjega igralca. Trener Vesne Sandrin si bo tokrat moral izmisliti čisto novo sredino igrišča, kjer bo po vsej verjetnosti ob Božičiča in Kosmača postavil Matijo Arduinija in Stefana Stanicha, v napadu pa naj bi tudi tokrat zaigrala dvojica Venturini-Colja. V Križu si kljub popolnoma novi različici vezne linije ne smejo privoščiti spodrsljajev, saj so položaji na tako kratki lestvici na vrhu zelo spremenljivi. (mar) 1. AL - V BAZOVICI Zarja - Pro Gorizia V prvem delu prvenstva sta moštvi krojili vrh lestvice in se tudi zamenjali v vodstvu. V novem letu je bazovsko moštvo prekinilo zanimivo razmerje na razdaljo, saj je zašlo v globljo krizo, ki ji že pet krogov ni najti prave rešitve. Lestvica beleži 9 točk Zarjinega zaostanka. Ali bo Vituličeve varovance dodatno motiviralo srečanje s kraljico prvenstva? Nogometni navdušenci in navijači Zarje bodo lahko odgovor našli jutri ob 15. uri v športnem centru v Bazovici. MEDTEM NA DNU ... So-vodnje, Breg in Mladost (v vrstnem redu) se še vedno otepajo končnice za izpad. Vse tri se bodo tokrat pomerile z moštvi, ki se borijo za play-off. Že danes ob 15. uri v Šlo-vrencu bosta derbi Soče uprizorila Isontina in Sovodnje, jutri bo v Špe-tru ob Soči gostoval Breg. Najtežja naloga čaka tokrat Mladost proti tretjeuvrščenemu Gradeseju. DOMAČI ŠPORT Danes V D-ligi bo Kontovel gostoval pri tretje uvrščenih košarkarjih iz Tržiča. Na fotografiji FotoDamj@n trener M. Švab. Sinoči KOŠARKA D-liga: Dinamo GO - Sokol 71:47 (Gallocchio 14, Seno 13). Promocijska liga: Bisiaca Pallacanestro -Dom 60:50 (M. Zavadlav 14, Collenzini 12). Sobota, 13. februarja 2016 NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Križu: Vesna - Ism Gradisca 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Slovrencu: Isontina - Sovodnje DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Repnu: Kras Repen - San Giovanni ZIMSKI POKAL ZSSDI U8 - Od 9.30 v telovadnici v Sovodnjah: nastopajo Sovodnje, Mladost, Juventina, Primorje, Breg, Kras, Vesna in Zarja. KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA SILVER - 17.30 v Vidmu, tel. Benedetti: Dgm - Bor Radenska D-LIGA - 19.00 v Tržiču: Monfalcone - Kontovel UNDER 15 MOSKI ELITE - 17.30 v Krminu: Alba - Bor UNDER 15 MOSKI - 17.00 v Trstu, ul. Rismondo: Basket 4 Trieste - Jadran ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 20.30 v Gorici, Spacapan: Olympia - Massanzago; 21.00 v Porto Viru: Porto Viro - Sloga Tabor Televita ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Zalet Sloga - Estvolley MOSKA C-LIGA - 20.45 v Repnu: Sloga Tabor -Fincantieri ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v San Vitu al Tagliamento: Sanvitese - Zalet Kontovel MOŠKA D-LIGA - 17.00 v Trstu, šola Morpurgo: Coselli - Olympia; 20.30 v Sovodnjah: Soča - Volley Club 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Trstu, Ul. Petracco: Altura - Zalet Breg UNDER 14 MOŠKI - 16.00 v Standrežu: Val -Maniago, sledi ob 18.00 Cordenons - Val UNDER 14 ŽENSKE - 15.00 v Trstu, ul. Petracco: Altura - Kontovel 17.00 Nabrežini: Sokol Virtus@Olympia HOKEJ NA ROLERJIH A1-LIGA - 18.00 v Veroni: Cus Verona - Polet Kwins NAMIZNI TENIS MOSKA C1-LIGA Marostica MOSKA D1-LIGA Fiumicello Jutri Nedelja, 14. februarja 2016 NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Chionsu: Chions - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Trstu, Ul. Locchi: Sant'Andrea San Vito - Juventina; 15.00 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio - Primorec 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Mladost - Gradese; 15.00 v Bazovici: Zarja - Pro Gorizia; 15.00 v Spetru ob Soči: Isonzo - Breg 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 na Padričah: Gaja -Roianese; 15.00 na Proseku: Primorje - San Canzian DEŽELNI NARASČAJNIKI - 10.30 v Dignanu: Sandanielese - Kras Repen DEŽELNI NAJMLAJSI - 10.30 v Trebčah: Kras Repen - Cavolano POSKUSNI NAJMLAJSI - 10.30 v Porcii: Porcia -Kras Repen NAJMLAJSI - 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Gradese; 10.30 v Medeji: Pro Romans Medea -Juventina; 10.30 v Bazovici: Zarja - Zaule KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA GOLD - 18.00 v Tržiču: Falconstar - Jadran UNDER 18 MOSKI - 11.30 v Trstu, Ul. Locchi: Basketrieste - Sokol; 18.00 v Trstu, Ul. Morpurgo: Starenergy - Breg UNDER 16 ŽENSKE - 16.00 pri Briščikih: Polet -Concordia ODBOJKA MOSKA D-LIGA - 18.00 v Vidmu, tel. Bellavitis: Aurora - Val UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Zalet Kontovel - Coselli; 11.00 v Sovodnjah: soča Olympia - Pieris UNDER 14 MOSKI - 17.00 v Pordenonu: Volley Balla Carnia - Sloga Tabor, sledi ob 18.00 Sloga Tabor - Pordenone Volley UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 na Opčinah: Sloga Dvigala Barich - Breg; 11.00 v Standrežu: Mavrica Arcobaleno - Ronchi ALPSKO SMUČANJE 5. KEKEC NA SMUČEH - Od 11.00 v Forniju di Sopra: organizator SK Devin in ZSSDI 1. ženski diviziji na Tržaškem in Goriškem bosta ta teden mirovali. Na fotografiji FotoDamj@n Daniela Ciocchi Zalet Breg. Ob morebitnih spremembah urnikov tekem pokličite na 040 7786350 ali pišite nam na sport@primorski.eu f sledi nam na kuuifekerju primorski_sport facebook 4 17.00 v Zgoniku: Kras 16.00 v Zgoniku: Kras PROMOCIJSKA LIGA Primorec in Juventina 7 km stran 21. krog promocijske lige bo najbolj zanimiv na Tržaškem, kjer bodo odigrali derbija med Costalungo in San Luigijem ter moštvom San Giovanni in Zau-lami. Zanimiva bosta tudi srečanji Juventina - Sant'Andrea Sanvito v Ul. Locchi in Trieste Calcio - Primorec v Ul. Petracco. Igrišči sta oddaljeni le 7 km, tako da lahko najbolj strastni ljubitelji nogometa obiščejo obe srečanji. Juventina naj bi imela lažjo nalogo, saj ima s predzadnje uvrščenim nasprotnikom skupnega le vaškega zavetnika, medtem ko se bo moral Primorec pošteno namučiti s solidnim Trieste Calcio. bojan makuc Kajakaš in ljubitelj domačih naravnih lepot S kajakaštvom se Bojan Ma-kuc ukvarja že več desetletij. Bil je med pobudniki te discipline na Goriškem in ustanovitelji društva Ši-lec, veslal pa je skoraj izključno rekreacijsko. »Moji prvi zamahi z vesli na Soči segajo v obdobje, ko smo nadebudni kajakaši nastopali še pod okriljem ZSŠDI. Sorodnike sem imel v Solkanu, kar je dodatno botrovalo moji strasti do te dejavnosti, naposled sem vedno bolj pogosto zahaja tudi v bližino Trnovega, kjer je tok bolj primeren za spuste s kajakom, saj je bilo tu manj pogojev. Tu smo začeli pozneje z organizacijo tečajev,« je razlagal 66-letni Ma-kuc, doma iz Jeremitišča. Makuc se po Soči, občasno tudi reki Vipavi, spušča do 20-krat letno. Petnajst let je bil tudi med organizatorji spusta od Renč do Sovo-denj, ki je pred štirimi leti zamrl, ko je zmanjkal prispevek renških kaja-kašev, še vedno je vpet v seriji spustov po slovenskih rekah Voda za vedno. Tekmovalno se s kajakaštvom ni ukvarjal. Izjemoma je priredil rekreacijski tekmi na »Malnišču« pri Sovodnjah in Soči pod Štandrežem, kjer so nekoč bile večje brzice. Smaragdna reka pa naj bi po Makucovem mnenju še vedno zahtevala preveliko spoštovanje, saj je na vprašanje, zakaj se vse manj mladih ukvarja s to dejavnostjo, tako odgovoril: »Več let smo prirejali tečaje kajakaštva, vlada pa še prevelik strah do Soče, zato starši neradi pošiljajo otroke na vodo. Neko sodelovanje še obstaja z dijaškim domom v Gorici, sem pa med kajakaši, ki pospremijo udeležence štandreškega poletnega centra na raftanje.« Najraje vesla na predelih zgornjega toka Soče od Boke do Trnovega. Za kajakaške izlete je navdušil tudi sinova, sin Robert je zdaj predsednik društva Šilec. Rekreacijska dejavnost Bojana Makuca se ne zaključi le na soških brzicah, vse bolj je vzljubil pohodni-štvo, še boljše, če se preizkusi na zavarovanih poteh v Julijcih in v Dolomitih, v bližini tudi na vipavski gra-diški turi: »Če le uspem, kombiniram več aktivnosti. Vse bolj pogosto tudi kolesarim, predvsem v Vipavski dolini in po kolovozih Trnovskega gozda. Prevozil sem tudi do 100 km dnevno. V zimskem času pa tekam na smučeh.« Nekdanji električar na goriški občini je močno navezan na domače kraje: »Naravo izkoriščam maksimalno, toliko je naravnih lepot v naši bližini, da ni treba trošiti denarja za bencin in se peljati v druge v kraje. Soča bo vedno krasna.« (mar) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 13. februarja 2016 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamento Settegior-ni 8.25 UnoMattina in famiglia 10.30 Buongiorno benessere 11.00 Line Verde Orizzonti 12.00 La prova del cuoco 14.00 17.15 La vita in diretta 15.40 Bailando con le stelle 16.20 A Sua immagine 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 66° Festival della Canzone Italiana di Sanremo RAI2 RAI3 tore 20.15 Nad.: Paura di amare 21.20 Nad.: Il generale dei briganti 23.35 Nad.: Tutto puo succedere _RETE4_ 7.05 Media Shopping 7.55 Nan.: Io e la mamma 8.25 Film: Per favore non toccate le palline (kom., '61) 10.30 Donnavventu-ra 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 19.35 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in TV 15.45 Nad.: Monk 16.50 Nad.: Poirot 7.20 Serija: Heartland 8.45 Sulla Via di Damasco 9.15 Parlamento Punto Europa 9.50 Serija: Il nostro amico Charly 10.35 Viag-gi da record 11.00 Mezzogiorno in famiglia 13.00 18.35, 20.30, 22.40 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Film: Belle e gemelle (kom.) 15.40 Serija: Squadra Speciale Lip-sia 17.10 Sereno variabile 18.05 Signori del vino 18.45 90° minuto - Serie B 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Blue Bloods 22.55 Sabato Sprint 7.00 Serija: Zorro 7.50 Film: Rosmunda e Alboino (dram.) 9.20 Film: Ascoltami (dram.) 11.00 12.25, 14.45, 17.55 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.00 Dnevnik, vreme in šport 14.55 TV Talk 16.30 Presa diretta 18.00 Per un pugno di libri 20.00 Blob 20.10 Per ridere insieme con Stan-lio e Ollio 20.30 Film: La casa degli spiriti (dram., '93, i. M. Streep, J. Irons) _RAI4_ 14.45 Rookie Blue 16.2017.10 Once Upon a Time 17.05 Novice 17.50 Rai Player 18.00 Intelligence 19.35 Secrets and Lies 22.45 Black Sails 0.50 Vikings _RAI5_ 14.40 20.40 Rai Player 14.50 Food Trail -La sfida del cibo 15.45 Grattacieli d'autore 16.15 Gledališče: La morte di Carnevale 18.25 Novice 18.30 Le lezioni dei maestri 18.55 Strinarte 19.50 Memo - L'agenda culturale 20.50 Contact 21.20 Gledališče: Canti di scena 23.25 Roma: La nuova drammaturgia RAI MOVIE 13.1517.10 Rai Player 13.20 Film: Workers - Pronti a tutto (kom.) 15.15 Film: Lost in Translation - L'amore tradotto (dram., '03, i. B. Murray, S. Johansson) 17.05 0.35 Novice 17.20 Film: A prima vista (rom.) 19.35 Film: Camp Rock (muzikal) 20.50 Film: Full Metal Jacket (voj., '87, r. S. Kubrick, i. M. Modine) 22.55 Film: 1997 - Fuga da New York (akc., '81, i. K. Russell) _CANALE5_ 6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 Film: Il pranzo della domenica (kom.) 10.30 Super Partes 11.00 Forum 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Amici di Maria 16.00 Nad.: Il segreto 16.30 Verissimo 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza 21.10 Film: The Family Man (dram., '00, i. N. Cage) 23.50 Film: Il giar-dino delle vergini suicide (dram., '99, r. S. Coppola, i. J. Woods, K. Dunst) _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otroške oddaje 10.25 Film: Disco inferno (dram.) 12.2518.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Film: Without a Paddle - Il richiamo della natura (kom.) 15.35 Film: Sergente Bilko (kom., '96, i. S. Martin) 17.25 Nan.: Mike & Molly 18.15 Nan.: Camera Café 19.00 Serija: Lupin III - L'avventura italiana _IRS_ 12.50 Film: Guida per riconoscere i tuoi santi (dram.) 14.50 Film: Traffico di diamanti (akc.) 16.40 Adesso cinema! 17.05 Film: L'arcidiavolo (kom., It., '66) 19.05 Film: Il giustiziere sfida la citta (det., It., '75) 21.00 Film: Fracchia la belva umana (kom., It., '81, i. P. Villaggio) 23.00 Film: L'esorciccio (kom., It., '75, i. L. Banfi) LA7 LA7D 21.15 Film: Babylon A.D. (akc., '08, i. V. Diesel) 22.55 Film: Bubu (dram., It., '71) RAI PREMIUM 14.15 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.20 Mister Premium 15.25 17.45 66° Festival della Canzone Italiana di Sanremo 17.40 Novice 19.30 Rai Player 19.40 GranPremium 20.05 Ricette e ritratti d'au- 16.10 Cucine da incubo 19.10 Affari al buio 20.10 Affari di famiglia 21.15 Film: Giorni felici a Clichy (dram.) _DMAX_ 12.30 Affari a quattro ruote 13.20 Te l'ave-vo detto 14.10 Cattivissimi amici 15.05 17.20, 17.35, 19.45 Rugby Social Club 15.25 17.50 RBS 6 Nations 20.00 Storage Wars Canada 20.20 Banco dei pugni 21.10 Top Gear 22.55 Restauri a quattro ruote SLOVENIJA1 6.05 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.20 18.40 Risanke in otroške serije 9.15 Kviz: Male sive celice 10.00 Kratki film: Dvojčka, vsak na svojem 10.15 Infodrom 10.30 Dok.: Kdo si pa ti? 11.10 TV arhiv 12.00 Mednarodna obzorja 13.00 17.00, 18.55, 22.50 Poročila, šport in vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.30 Dok.: Vodni krog Bleda 14.55 Dok. serija: Afrika 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.20 Posebna ponudba 18.05 Sladkanje z Rachel Allen 18.35 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016 22.00 Nad.: Fortitude 23.25 Film: Bombna misija (voj., '08, i. G. Pearce) SLOVENIJA2 7.00 Najboljše jutro 9.15 Alpsko smučanje: SP (m), veleslalom 10.25 Alpsko smučanje: SP, smuk (ž) 12.05 15.30 Smučarjev dnevnik 12.25 Smučanje prostega sloga: smučarski kros 13.40 Smučarski skoki: SP (ž) 15.45 20.00 Smučarski poleti: SP (m) 18.00 Slovenija danes: Dobova 18.50 Dok.: Črno-bela nebesa 19.20 Infodrom 19.25 Dok.: Kdo si pa ti? 20.25 Biatlon: SP (m), štafeta 22.00 Zvezdana 22.40 Možganske vragoli-je 23.25 Odd.: Bleščica _KOPER_ 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Boben 15.30 Ljubezen do sveta 16.00 Webolution 16.30 Iz arhiva po vaših željah 17.25 23.35 Vsedanes - Aktualnost 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Tednik 20.30 Film: Črni blisk (dram.) 22.20 Pozdravljeni 22.50 Vrt sanj _POP TV_ 6.55 Risanke in otroške serije 11.00 Film: Divji valovi (anim.) 13.05 Lepota ni dovolj 13.55 Film: Šivi srca (rom.) 16.05 Na žaru 18.55 Vreme in novice 7.30 13.30, 20.00, 0.05 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.00 II pollice verde sono io 12.45 Magazine 7 14.00 Kronika 14.20 Film: Il medico della mutua (kom.) 16.20 Film: Il vedovo (kom.) 18.15 Serija: L'ispet-tore Barnaby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Film: La ragazza con l'orecchino di perla (dram., '03, i. S. Jahansson) 23.00 Film: Casanova (kom.) 6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.10 I menù di Benedetta 13.05 19.00 Chef per un giorno 15.10 Non ditelo alla sposa 18.55 Dnevnik 20.05 Food Maniac 20.30 Serija: I Kennedy TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Ring 13.00 Rotocalco Adnkronos 13.15 17.55, 20.25 Oggi è 13.20 17.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.35 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Qua la zampa 19.10 Tg Confartigia-nato 20.00 La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta _LAEFFE_ 12.00 Il cercatore dei venti 12.55 18.05 Il re dello street food 14.05 L'artista vaga-bondo 16.05 Film: Coffee and Cigarettes (dram.) 19.15 Bourdain: Cucine segrete 20.10 Storia segreta 22.00 Dok. serija: Come il sesso ha cambiato il mondo _CIELO_ 10.55 12.00 Fratelli in affari 11.55 Novice 14.05 Alessandro Borghese - 4 ristoranti 13fb . VREDNO OGLEDA HM Sobota, 13. februarja - UmJ Rai movie, ob 15.15 Lost in translation ZDA 2003 Režija: Sofia Coppola Igrajo: Scarlett Johansson, Bill Murray in Giovanni Ribisi Uspela začetna režiserska izkušnja hčerke Francisa Forda Cop- pole, je neobičajna romantična pripoved o ljubezenskem, predvsem platonskem razmerju med starejšim filmskim igralcem in mlado svetlolaso žensko, ki že dalj časa sledi možu fotografu. Ameriška državljana se spoznata v tujini, v hali tokijskega hotela, kjer vsak po svoje iščeta utehe svoji osamljenosti. Njun odnos se razvija med stenami hotelskega bara in ko nekdanji igralski zvezdnik Bob Harris napove mladi Charlotte, da se vrača v domovino, obadva zajame velika žalost. Uspehu filmske pripovedi komaj tridesetletne Sofie je prispevala tudi lepa glasbena kulisa Kevina Shieldsa. PLANET TV 20.00 Film: Titanik (dram., '97, i. L. Di-Caprio, K. Winslet) 23.40 Film: J. Edgar (biogr., '11, i. L. DiCaprio) _KANAL A_ 7.00 Risanke 7.35 18.05 Pozor, priden pes! 8.0013.50 Nan.: Novo dekle 8.3019.30 Serija: Frendi iz službe 9.00 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.55 ŠKL - Šport mladih 10.45 Top Gear 11.45 Hitri tečaj Richarda Hammonda 12.50 Serija: Nezmotljivi čut 14.10 Film: Velik (kom.) 16.10 Film: Ženske od vraga (dram.) 18.35 Pazi, kamera! 20.00 Film: 40 dni 40 noči (kom.) 21.45 Film: Kolo sreče (kom.) 11.25 Stroga ljubezen 12.35 Hiša vaših sanj 13.25 Ramsay rešuje kuhinje 14.30 Mladi kuharski mojster 15.25 Film: Milo za drago (kom.) 17.15 Film: Zaročena do pomladi (rom.) 19.00 21.55 Danes 19.25 Planet kuha 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Sreča pa taka (kom., '06, i. L. Lohan, C. Pine) 22.10 Film: Henryjeva vrnitev (dram., '91, i. H. Ford) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: napovednik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Prva izmena: Pižama bar z Evgenom Banom; 9.50, 14.40, 18.30 Music box; 10.10 Prva izmena: Komorno popotovanje, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas, sledi Music box; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Inšpektor Gaber - kriminalistična nan., 1. del; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.10 Pogovor s si-noptikom; 8.40, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Sve-žemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 23.00 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamen-ti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 20.00, 20.30, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 Ora musica; 14.00 Slot Parade/An-teprima classifica; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Rosso di sera; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V oddaji 30 minut country glasbe ob 12.30 bo v ospredju ameriška country in bluegrass pevka Carrie Hassler, ki se je skupaj s spremljevalno skupino Hard Rain že leta 2006 uveljavila na ameriški glasbeni sceni. V tednu, ki ga je zaznamoval dan slovenske kulture, bo v oddaji Jazz odtenki ob 17.10 predstavljeno muziciranje slovenskih džezarjev. Na valove Radia Trst A prihajata Inšpektor Gaber in njegova ekipa. Kriminalistična nanizanka je nastala v studiih Radia Slovenija, besedila zanjo pa so prispevali trije slovenski avtorji: Vinko Mo-derndorfer, Feri Lainšček in Metod Pevec. Inšpektorja Gabra igra Borut Vesel-ko. Danes v Mali sceni ob 18.00 bo na sporedu prva epizoda. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 0 Sobota' 13- februarJa 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nekaj hitrih vremenskih front se bo pomikalo nad Italijo; nad našo deželo v glavnem v nočnih urah. Od nedelje popoldne pa se bo nad Sredozemljem poglobilo ciklonsko območje, ki bo vplivalo na vreme pri nas do torka. V_/\ f /iui V. / H V noči se bodo v hribih pojavljale rahle padavine. Po nižinah bodo zmerne, ob morju in zlasti na Tržaškem pa bolj intenzivne. Meja sneženja bo nad okoli 300 m; v prvih jutranjih urah bo lahko snežilo na najvišjih predelih Kraške planote. Tekom dopoldneva izboljšanje z razjasnitvami. Čez dan bo v hribih le rahlo oblačno, drugod pa spremenljivo. Danes dopoldne bodo padavine ponehale. Čez dan se bo delno zjasnilo, bolj oblačno bo ostalo predvsem na Primorskem in Notranjskem. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 3, ob morju 6, najvišje dnevne 4 do 9, na Primorskem do 11 stopinj C. Dopoldne bo sprva še spremenljivo nato se bo oblačnost gostila; popoldne bo oblačno vreme z zmernimi padavinami. Sprva bo snežilo do okoli 700 m nad morjem, zvečer pa se bo meja sneženja dvignila do okrog 1000 m. Jutri se bo nadaljevalo nestalno vreme z občasnimi padavinami. Po nižinah bo deževalo. £ Sonce vzide ob 7.10 in zatone g ob 17.28 Dolžina dneva 10.18 Luna vzide ob 9.50 in zatone ob 23.35 =j 1985 - Ponekod je bilo Ino jutro eno izmed najhladnejših v zadnjih _ desetletjih. V Kočevju so izmerili -27,4 °C, q na Pragerskem -27,1 °C,v Rogaški Slatini -24,8 < °C, v Lendavi -23,8 °C, v Sevnem nad Litijo -16,3 °C in v Godnjah na Krasu -15,5 °C. b^ Danes: ob 0.27 najvišje 41 cm, ob 6.46 najnižje -28 cm, ob 12.24 najvišje 21 q Morje je rahlo o cm, ob 18.19 najnižje -32 cm. S razgibano, tem-2 Jutri: ob 1.05 najvišje 34 cm, ob 7.44 najnižje peratura morja -22 cm, ob 13.14 najvišje 9 cm, ob 10,1 stopinje C. 18.50 najnižje -19 cm. ££ Kanin - Na Zlebeh . . .210 'H g Vogel ................140 gg Kranjska Gora.........50 cc Krvavec...............90 Cerkno ................ 40 Rogla..................70 REKA 7/12 jutri ■ . Piancavallo . Forni di Sopra.........60 Zoncolan..............70 Trbiž .................105 Osojščica..............50 Mokrine .............125 Clooney aktivist za begunce BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je včeraj na pogovoru na temo evropske migranstke krize gostila igralca Georgea Clooneyja in njegovo ženo Amal, odvetnico za človekove pravice, rojeno v Libanonu. Clooney, ki je gost filmskega festivala Berlinale, je svojo zvezdniško prepoznavnost ponudil kot pomoč pri begunski krizi. V pogovoru so se osredotočili na migrantsko politiko in njuno sodelovanje pri Mednarodnem komiteju za reševanje. Podrobnosti s pogovora niso znane. Clooney je z ženo obiskal nemško prestolnico zaradi mednarodnega filmskega festivala, ki letos v ospredje postavlja prav vprašanje migrantske krize. Clooney je pred tem izrazil željo, da bi se srečal z Mer-klovo, pa tudi s prosilci za azil, katerim želi ponuditi svojo pomoč. Na Filipinih skupna poroka 350 parov MANILA - Na Filipinih je včeraj, dva dni pred dnevom zaljubljencev - valentinovim - potekala množična poroka. V tej večinsko katoliški državi se je svečanega dogodka v Manili udeležilo 350 parov, med katerimi so bili tudi starejši pari. »Želiva legalizirati svojo zvezo,« je povedala 66-letna Teresa Ruiz, ki s svojim parterjem, 68-letnim Fer-nandom Marcelom živi že več kot pet desetletij. Prej nista razmišljala o formaliziranju svoje zveze, ker sta bila prezaposlena z vzgojo osmih otrok. Množične poroke pred valentinovim običajno sponzorirajo lokalni politiki ali katoliška cerkev z namenom legalizacije partnerskih zvez za tiste pare, ki so prerevni ali prezaposleni, da bi se poročili. unicef - Svetovni dan proti vključevanju otrok v oborožene skupine Zanje vojna ni igra ŽENEVA - Svet je včeraj obeležil mednarodni dan boja proti vključevanju otrok v oborožene skupine. Deset-tisoče dečkov in deklic sodeluje v oboroženih skupinah v kriznih žariščih po vsem svetu. Od decembra 2013 je bilo samo v Južnem Sudanu v oborožene vrste rekrutiranih 16.000 otrok. Otroci so novačenju v oborožene skupine najbolj izpostavljeni v Kolumbiji, Maliju, Nigeriji, Sudanu, Sred-njeafriški republiki, Južnem Sudanu, DR Kongo, Somaliji, Jemnu, Iranu, Siriji, Afganistanu, Mjanmaru in na Fili- pinih. Kot opozarjajo v Unicefu, imajo otroci v oboroženih skupinah različne vloge, med drugim so vojaki, kuharji, nosači, kurirji in vohuni, obenem pa so tudi žrtve spolnih zlorab. Nekatere otroke ugrabijo ali jih prisilno rekrutirajo, spet drugi so v sodelovanje v oboroženih skupinah pri-morani zaradi revščine, grožnje politične ali družbene izključenosti ali želje po maščevanju zločinov, ki so bili storjeni nad njihovimi družinami. Toda v vsakem primeru je vključenost otrok v oborožene skupine in Skupinica otrok-vojakov v Liberiji, kjer ocenjujejo, da je v oborožene skupine rekrutiranih okrog 20.000 otrok in mladoletnikov njihova rekrutacija v vojaške namene huda kršitev otrokovih pravi in mednarodna skupnost si mora prizadevati za prenehanje teh zlorab, poudarjajo v Unicefu. Unicef si v sodelovanju s partnerskimi organizacijami prizadeva za izpustitev vseh otrok vojakov iz oboroženih vrst in jim pomaga pri njihovi reintegracijo v družbo. V lanskem letu je dosegel izpustitev več kot 10.000 otrok iz oboroženih skupin in 8.000 otrokom pomagal pri reintegraciji v domače okolje. eu - Z njim naj bi se financiral terorizem Bodo bankovec za 500 evrov umaknili iz obtoka? BRUSELJ - Finančni ministri EU so pozvali Evropsko centralno banko (ECB), naj preuči tveganja pri uporabi bankovca za 500 evrov za financiranje terorizma, je v Bruslju povedal nizozemski finančni minister Jeroen Dijs-selbloem. Finančni ministri so ECB pozvali k preučitvi možnosti za omejitev plačil z gotovino in k preučitvi dostopnosti bankovca za 500 evrov. Obstajajo namreč tveganja, da je mogoče bankovce z velikimi zneski zlahka uporabiti za financiranje terorizma. Na nepošteno uporabo bankovca za 500 evrov je opozoril tudi francoski finančni minister Michel Sapin, ki po novembrskem terorističnem napadu v Parizu odločno poziva k ukrepanju v boju proti financiranju terorizma. Bankovec za 500 evrov se pogosteje uporablja za prevare in nepoštene transakcije kot za kupovanje, je dejal, a poudaril, da so vse odločitve v povezavi z bankovcem v rokah ECB. Najpogosteje uporabljeno finančno sredstvo teroristov je gotovina, zato se bomo borili proti uporabi gotovine v teroristične namene, je še zatrdil Sapin. Iz ECB so sicer v minulih dneh prišli namigi, da bi lahko bankovec za 500 evrov umaknili iz obtoka. Po podatkih ECB je bilo približno 30 odstotkov od 1000 milijard evrov gotovine v obtoku v lanskem letu v bankovcih za 500 evrov. Na probleme v povezavi z bankovcem za 500 evrov je opozorila Evropska komisija v februarskem akcijskem načrtu za zaostritev boja proti financiranju terorizma, je včeraj spomnil podpredsednik komisije Val-dis Dombrovskis in povedal, da bodo o tveganjih v povezavi z uporabo bankovca poročali do maja. Ministri so včeraj podprli akcijski načrt, ki se osredotoča na tri prednostne naloge: preprečevanje prenosa sredstev in sledenje finančnim tokovom, ki bi lahko bili povezani s teroristi, onemogočanje virov prihodkov teroristov in krepitev sodelovanja s tretjimi državami. Z onemogočanjem financiranja terorističnih mrež je mogoče zmanjšati njihove možnosti za potovanje, nakup orožja in razstreliva, načrtovanje napadov ter širjenje sovraštva in strahu na spletu, so poudarili v komisiji. Ob tem so vse članice unije pozvali, naj evropsko direktivo za preprečevanje pranja denarja, sprejeto maja lani, prenesejo v nacionalno zakonodajo do konca tega leta, ne v letu 2017, kot je bilo sprva predvideno. Junija bo komisija pripravila tudi črni seznam tretjih držav, ki pomenijo največje tveganje z vidika financiranja terorizma, načrtuje pa tudi uskladitev definicije pranja denarja in kazni za vpletene v to dejavnost. Finančni ministri so včeraj prvič razpravljali tudi o januarskem svežnju predlogov za zaostritev boja proti izogibanju davkom za podjetja, ki temelji na načelu, da morajo podjetja davke plačevati tam, kjer ustvarjajo dobiček. Dijs-selbloem je zatrdil, da želijo politični dogovor doseči do konca junija. Ministri so pregledali tudi izvajanje ukrepov, povezanih z delovanjem bančne unije, in "mučili" kolege iz članic, ki še niso opravile vsega potrebnega. Med grešnicami, ki še niso v celoti prenesle evropske direktive o sanaciji in reševanju bank oziroma direktive o sistemu jamstva za vloge, so bile po neuradnih informacijah izpostavljene Slovenija, Belgija in Latvija. (sta)