Ql^am s-yicdttce... NO. 144 /tKiERiSkA Domovi ima 5. '8j q S^sid 2'17.9 W, /0^e o7 - yt}> tyy rfft AMERICAN IN SPIRIT ';'s 1122? <€IGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN Serving ChicagvO. .Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, HORNING NEWSPAPER Pittsburgh, Kew York,-Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING. OCTOBER 3, 1978 LETO LXXX — Vol. LXXX Sen. Kennedy razkril svoj program javnega zdravstvenega varstva Večji del stroškov za zaposlene bi v okviru tega načrta nosili delodajalci, za revne in brezposelne pa zvezna vlada. WASHINGTON, D.C. •— Sen. Edward M. Kennedy je razkril svoj program splošnega javnega zavarovanja za bolezni, ki predvideva, da bi glavni del bremena za zaposlene nosili njihovi delodajalci, za revne in brezposelne pa bi stroške nosila zvezna vlada, oziroma davkoplačevalci. Delodajalci bi lahko do največ ene četrtine stroškov prenesli na zaposlene, toda le na one z visokimi zaslužki. Program za javno zdravstveno oskrbo je predsednik Carter obljubil še med votivnim bojem, pa ga nato predložil v omejenem obsegu, ki ga je sen. E. M. Kennedy odklonil kot nezadostnega. Predlog, ki ga je objavi] sen. Kennedy, je izdelal Odbor za narodno zdravstveno zavarovanje, privatna organizacija s sedežem v Washingtonu, v sodelovanju s senatorjevim uradom na Kapitolu. Nad 26 milijonov ljudi v ZDA nima nobenega zavarovanja, 19 milijonov pa “poponoma nezadostno”, je razlagal sen. E. M. Kennedy položaj sedanje zdravstvene oskrbe. Trdil je, da je n j ego Y program učinkovit in da ne bo neznosno breme za zvezno blagajno. Zasliševanje o njem bo senatni pododbor začel že v bližnjih dneh. Izvajanje programa bi naj Nadziral poseben dvostrankarski zvezni odbor, katerega člane bi imenoval predsednik ZDA, potrdil bi jih pa Senat. —-----o----- Darter se pudri! s s črnimi kongresniki WASHINGTON, D.C. — Črni kongresniki so očitali predsedniku Carterju, ko jih je posebej sprejel v Beli hiši v prvi polovici preteklega tedna, da premalo Podpira uzakonitev Plumphrey-Hawkins predloga za postopno 2manj sanje brezposelnosti na največ 4%c. Predsednik je skušal črnim kongresnikom dopovedati, da to ni trenutno najnujnejša naloga in potreba dežele, Jcer brezposelnost postopno teko pada. To stališče predsednika je nekatere črne kongresnike močno Vzburilo in je prišlo na samem sestanku v Beli hiši do medsebojnega glasnega prerekanja. Pretekli petek je prišlo do pomiritve med Carterjem in črnimi kongresniki, ko je Carter obljubil, da bo vključil Humphrey-Hawkins predlog v seznam nuj-116 zakonodaje za letos. Zadnje vesti LAGUNA BEACH, Kalif. — Zemeljski urad je \ čeraj uničil tu večje število hiš in napravil do 4 milijone dolarjev škode, ko je zdrselo s pobočja hriba 5 akrov površine s hišami, vrtovi in cestami. K sreči ni bil nihče ranjen ali mrtev, vsi so se imeli priložnost pravočasno umakniti. Maj odpora v Mol Ulriki proti novemu predsedniku vlade CAPETOWN, J Af. — Oni, ki se zavzemajo za spremembo rasne politike v Južnoafriški uniji, so nezadovoljni z izbiro novega predsednika vlade , Pieterja W. Bothe, dosedanjega obrambnega ministra v vladi Johna Vor-sterja, ki je odstopil po 10 letih tega položaja zaradi slabega WASHINGTON, D.C. — Vrhovno zvezno sodišče se je včeraj Z(jravja zbralo k svojemu novemu za- piete; w Botha Je znan kot sedanju, pred seboj ima preko zagOVOrnik politike ločenih ras, ki je v veljavi v Južni Afriki že preko 30 let, pa je tudi odločen in vztrajen v ohranjevanju položaja Južno-afriške unije v Jugozahodni Afriki in v odnosu do Rodezije. Dosedanji predsednik vlade John Vorster bo postal predsednik republike in tako vsaj delno ostal v vodstvu države. 800 pravnih sporov. NEW YORK, N.Y. — New York Post se je včeraj pobotala s štrajkujočimi tiskarji in bo še pred koncem tedna začela redno izhajati. To bo prisililo k pobotanju s tiskarji tudi New York Times in Daily News. KAIRO, Egipt. — Predsednik Sadat je poslal včeraj svojega zastopnika v judovsko sinagogo voščit judom srečno novo leto, ki so ga včeraj začeli. LONDON, Vel. Brit. — V skrivnostnih okoliščinah so našli tu mrtvega 30 let starega Vladimirja Simeonova, sodelavca Carter ne more dosti, ko Kongres gleda le na konec zasedanja WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je obljubil črnim . , , . . kongresnikom podporo za Hum- pred tremi tedni umorjenega , TT , . ,, „ , - i ^ “ phrey-Hawkms predlog o polni zaposlitvi, ki je obtičal v Senatu, govori o omejitvi stroškov za bolgarskega pisatelja, begunca Georgia Markova. Izgleda, da bi 1 Simeonov, ki ie P® zdravljenje in o podaljšku dobe magal Markovu pripravljati program za britanski radio BBC, zastrupljen. KAIRO. Egipt.— Predsednik Sadat je včeraj parlamentu govoril o sporazumih v Čamp Davidu i a povedal, da je po-vabil k podpisu mirovne pogodbe z Izraelom predsednika ZDA Carterja, kateremu je priznal glavno zaslugo za uspeh razgovorov v Camp David. Sadat je dejal, da je Carter vabilo sprejel. Objavil je tudi, da je naročil 57 let staremu Mustafi Khalilu, predsedniku nekdanje Arabske socialistične unije, edine poli- za odobritev ženske enakosti. Kongres med tem misli le na končanje dela in na odhod domov, ko morajo vsi kongresniki in tretjina senatorjev pred volivce 7. novembra; Karpov vodi 5:2 BAGUIO CITY, Filip. — V boju za svdtovno prvenstvo v šahu je sedanji svetovni prvak Rus Anatoli j Karpov dobil pretekli petek 27. partijo in s tem pet. zmag napram le dvema svojega tekmeca Viktorja Korčnoja. Karpovu je treba do končne zmage dobiti le še eno partijo. Po dogovoru bo zmagovalec v tične stranke v Egiptu, ses- tekmi tisti, ki bo prvi dobil šest tavo nove vlade. Khalil je in- partij. Sovjetska zveza za zamrznitev vojaških st! v Srednji Evropi Konferenca o v z a j emnem zmanjšanju oboroženih sil v Srednji Evroui na Dunaju spet zaseda. DUNAJ, Avstr. — V avstrijskem glavnem mestu se že šesto leto zbirajo zastopniki Varšav-sk zveze in govore o omejitvi o-boroženih sil v Srednji Evropi. Konferenca je od vsega začetka nekam negotova, ko Zahod govori o vzajemnem, uravnovešenem zmanjšanju, Vzhod pa samo o vzajemnem. Vsa leta se niso mogli zediniti niti o tem, kolikšne sile katera od obeh strani v Srednji Evropi vzdržuje. Vzhod je trdil, da je število vojakov na njegovi strani vzdolž železne zavese vsaj za okoli 100,000 manjše, kot navaja Zahod, in seveda precenjeval številčno moč tega. Zahod je že nekaj časa opozarjal zlasti na veliko premoč vzhodnih tankovskih in letalskih sil poleg okoli 100,000 večjega števila moštva. Lani so v NATO prišli do zaključka, da je treba oborožene sile Zahoda o-krepiti, da se bodo v slučaju potrebe mogle uspešno upreti napadu z Vzhoda. Ko so v vodstvu NATO objavili 15-letni načrt za okrepitev svojih'šil, v katerih modernizacijo in okrepitev hočejo vložiti skupno v tej dobi 80 bilijonov dolarjev, so v Moskvi začeli skrbeti, da se Zahod končno le u-tegne zganiti. Na.obnovljenem zasedanju konference na Dunaju so predložili zamrznitev oboroženih sil obeh strani za dobo treh do petih let. Zahod, ki je gledal, kako so Sovjeti in njihovi sateliti povečavah in modernizirali svoje o- SPORAZUM 0 SALT El SE PRED KONCEM LETA! Razgovori v New Yorku in Washingtonu so sporazum približali, toda ga še niso zaključili. Državni tajnik C. R. Vanče pojde v drugi polovici tega meseca v Moskvo ZDA imajo možnost učinkovitega nadziranja sovjetskih strateških sil. WASHINGTON, D.C. — Pogajanja za nov sporazum o omejitvi jedrskega strateškega orožja pretekli teden so napredovala v taki meri, da sta obe strani začeli razpravljati o možnosti sestanka na vrhu med predsednikom Carterjem in predsednikom ZSSR Brežnjevim. Kljub napredku je še vedno treba rešiti nekaj vprašanj, to naj bi bilo doseženo kasneje ta mesec, ko bo državni tajnik Cyrus R. Vance obiskal Moskvo. Razgovori pretekli teden so bili obsežni. Najprej sta se sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko in državni tajnik Cyrus R. Vance sestala v sredo v New Yorku in nadaljevala pogajanja naslednji dan tam, nato pa v soboto v Washingtonu. Pri razgovorih, ki so se vršili 5 ur v Beli hiši, je bil navzoč predsednik Carter. Državni tajnik Vance in Gromiko sta se sestala ponovno v nedeljo in po dveh urah in pol izjavila, da so bili razgovori “obsežni in koristni”. Vanče pojde v Moskvo " Cyrus R. Vance, j e izrazil upanje, da bodo razgovori uspešno nadaljevani tekom njegovega o-biska v Moskvi tretji teden v tem mesecu in bodo zaključeni Razpoloženje zadovoljivo Razpoloženje pri razgovorih je bilo na splošno poslovno in skoraj prijateljsko. Vance je dejal o sovjetskem zunanjem mi-, nistru, da je “vedno veliko zadovoljstvo imeti ga v ZDA”. Odnosi med ZDA in ZSSR so od preteklega meseca precej boljši, kot so bili spomladi in v zgodnjem poletju. Vprašanje je, če se ne bodo zopet zategnili v zvezi z naporom Washingtona. doseči izvedbo sporazumov v Camp David, ki jih Moskva odklanja in obsoja. Leonid I. Brež-njev je te sporazume ostro napadel in obsodil v svojem znanem govoru v Bakuju, med tem ko je bil zunanji minister Gromiko v govoru pred glavno skupščino ZN v New Yorku dosti zmernejši. Ko jih je zavrnil, se je v glavnem pritožil nad izključitvijo Sovjetske zveze iz urejevanja položaja na Srednjem vzhodu. ZDA imajo učinkovito sredstvo nadziranja Predsednik Carter je zagotovil ameriško in zavezniško javnost, da razpolagajo ZDA z u-činkovitim in zanesljivim sredstvom nadziranja sovjetskih se pred koncem tega leta. Po ve- .'strateških' sil, da imajo možnost steh iz vladnih krogov je dogo-.same dognati) aii se ' Sovjetska zveza dogovora drži ali ne, da se vor končan do 95'n in že tudi vključen v besedilo, na katero sta obe strani pristali. Preostala so kočljiva vpraša- borožene sile v zadnjih letih .ter nja-odločitve o novih medcelin- ženir in je študiral v ZDA. Zmagovalec bo dobil $350,000 dosegli očitno številčno in mate- BEJRUT, Lib. — Predsednik re- nagrade, premaganec pa publike Sarkis se prizadeva oqo. rešiti Libanon, kjer se boje- -------------------——- vanje med kristjanskimi mili- RIM, It. cijami in Sirijci nadaljuje. Na- da je povedal je sestavo nove vlade. Francija in ZDA so pozvale Sirijo, naj bo v svojih nastopih in ukrepih v Libanonu umirjenejsa. $200, rialno premoč, je sovjetski predlog gladko odklonil, ker bi pač pomenil priznanje in ohranitev — Policija je objavila, sedanjega stanja sil, ki je v očit-p rij el a koncem tedna no škodo Zahoda. sedem vodilnih članov Rdečih brigad, med njimi vsaj tri, ki naj bi bili povezani z ugra-nitvijo Alda Mora preteklo pomlad. Dopisujte v Ameriško Domovino, sporočajte vse zanimive novice o rojakih v svojih naselbinah! skih raketah obeh strani, o vzporeditvi ameriških manev-rirskih raket, ki še niso vključene v oborožene sile, ampak so še vedno v preskušanju, z več-bombnimi glavami sovjetskih medcelinskih raket in o sovjetskem bombniku Backfire, ki ga štejejo ZDA med strateška orožja, ZSSR pa vztrajno zanikava njegove take sposobnosti. VODNIKI OSREDNJIH DRŽAVNIH BANK PRIČAKUJEJO KREPITEV DOLARJA Naročila v tovarnah V avgustu večja 7.6% Washington, d.c. — Na- ročila v tovarnah za trajnejše klago so v avgustu porastla za na skupno 70.13 bilijonov, ko so v juliju padla za 5.3%, v Wniju pa za 1.7%. Porast je bil tolikšen v prvi Vrsti zaradi velikih naročil no-letal._____________ Vremenski prerok Postopna pooblačitev z nevih-arni zvečer, ponoči in jutri. Naj-višja temperatura okoli 68 F " ° G)-vii ■ ■<,( • The Wall Street Journal je pretekli petek v daljšem poročilu o zasedanju Mednarodnega monetarnega sklada in Svetovne banke zapisal, da direktorji glavnih narodnih bank v tujini pričakujejo, da se bo dolar utrdil, da pa oni, ki z dolarji trgujejo, niso o tem tako prepričani. Vodniki gospodarstva v državah svobodnega sveta so na zasedanju govorili, da se gospodarski položaj svobodnega sveta postopno izboljšuje in da kaže razvoj v smer, ki bo ugodno vplivala na vrednost dolarja. Inflacija in primanjkljaj v zunanji plačilni bilanci ZDA naj bi bili na poti k izboljšanju, ko pričakujejo upočasnitev gospodarske rasti v ZDA in pospešeno rast v državah svobodne Evrope in na Japon-skem. To naj bi kazalo k o-krepitvi dolarja, je dejal glavni tajnik- Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki ima svoj sedež v Pari- Predsednik ZDA Carter je zastavil svojo častno besedo, da bodo ZDA storile vse, da ustalijo in okrepijo vrednost dolarja. Svet je poslušal, pa se odločil, da bo rajše počakal na dejanja, kot bi sprejemal besede. Carterjevi vladi namreč ne zaupa dosti, je v preteklosti vse preveč obljubljala, pa premalo storila. V zadnjih dveh mesecih je inflacija v ZDA res začela nekaj popuščati, toda je sorazmerno še vedno visoka. Niti vladni vodniki se ne upajo napovedovati, da bo v prihodnjih mesecih ali celo prihodnje leto kaj očitnejše popustila. Drži se temeljno za enkrat okoli 7-7.5^%, en odstotek višje kot lani v tem času. Tedaj so nam napovedovali, da se bo letos znižala na izpod 6%, pa so jo pognali prav v nasprotno smer. Zvezna vlada je na tem, da objavi nov program boja proti inflaciji, ki bi naj to zadr- nato pa jo postopno potiskal navzdol. Naš dolar ne more biti ustaljen in trden, če cene pri nas rastejo hitrejše kot v drugih gospodarsko razvitih državah. V Švici so inflacijo potisnili na 1%, kot je bila v naši deželi v času predsednika Eisenhower j a in delno Kennedyja, v Zah. Nemčiji jo držijo na ravni okoli 3%, podobno na Japonskem. Zato so valute teh treh držav tako trdne in rastejo napram našemu dolarju, ko nas davi inflacija na letni ravni 7-75%. Ko gospodarska rast v ZDA popušča, za zadnji del tega leta in za prihodnje leto napovedujejo, da ta ne bo presegla 3.5%, med tem ko je bila letos doslej na letni ravni 5%, bo začel padati uvoz, s čimer se bo zmanjšal primankljaj v naši zunanji plačilni bilanci. Če bo gospodarstvo v evropskih državah, zlasti v Zahodni Nemčiji in na Japonskem res rastlo hitrejše, kot zdaj zu, Emil yan Lennep. žal najprej na sedanji ravni, - napovedujejo, pravijo, da bo- do te uvažale več ameriških izdelkov in blaga ter s tem pripomogle k zmanjšanju primanjkljaja v zunanji trgovini in h krepitvi dolarja. Istočasno bo pospešena gospodarska rast delno začela potiskati cene v teh deželah navzgor in manjšati razliko v obsegu inflacije med njimi in ZDA. Zakladni tajnik Michael Blumenthal je napovedal, da se bo primanjkljaj v “tekočem računu” zunanje trgovine zmanjšal prihodnje leto ha 11 do 13 bilijonov od letošnjih 18 do 19 bilijonov. Britanski finančni minister Dennis Healey je k temu pripomnil, da bo “to imelo dober učinek na dolar”. Bistvenega pomena za ustalitev vrednosti dolarja je odprava velikih primanjkljajev v zveznem proračunu, kot smo jih imeli v vrsti zadnjih let. Kongres in Carter obljubljata, da bo primanjkljaj odpravljen v proračunu za leto ..L. IjiI jim torej ni treba zanašati le nanj eno besedo. “Izvidniški sateliti s svojimi fotoaparati so postali pomembno ustaljajoče sredstvo v svetov-, nih zadevah”, je dejal predsednik ZDA tekom svojega obiska v Cape Canaveral preteklo nedeljo, ko je podelil posebna priznanja šestim ameriškim astronavtom in poudaril: “V nadziranju izvajanja sporazuma o omejitvi oboroževanja ogromno prispevajo k varnosti vseh držav. Mi bomo nadaljevali z njihovim razvijanjem.” Predsednikov tiskovni tajnik Jody Powell je kasneje dejal, da sta bila obstoj in faba izvid-niških satelitov razkrita v nameri, da bi javnost vedela, da smo sposobni nadzirati izvajanje sporazumov in da se nam ni treba opirati samo na dobro voljo druge strani. Nova nahajališča olja so le malo verjetna? .SANTA MONICA, Kalif. — Poročilo CIA o svetovnih zalogah olja trdi, da mora svet računati le z že znanimi nahajališči olja, ker je malo verjetnosti, da bi odkrili kaka večja no- j va. Poročilo je sestavila znana Rand Corporation. Pravi, da bodo sedaj znane zaloge krile potrebe 60-90 let, če bodo te zamrznjene na sedanji ravni, sicer pa le za 30-45 let. Raziskovalec R. Nehring pravi, da je možno računati na nova nahajališča olja na Srednjem vzhodu, v Mehiki, na Aljaski, v Venezueli, pod Severnim morjem, v Sibiriji in na Kitajskem. -----o------ Ne pozabite na Gallusovo ploščo “Lipa zelenela je”! j Iz Clevelanda in okolice j ! šole bodo odprte v četrtek— Okrajni sodnik Harry A. Hanna je sinoči odredil, da morajo štrajkujoči učitelji glasovati do jutri ob štirih popoldne o zadnjem predlogu šolskega odbora za konec štrajka. Štrajk naj bi bil končan in v četrtek naj bi bile šole redno odprte. Če bodo strahujoči; sporazum odklonili, bo sodnik Hanna ukazal, da se kljub temu vrnejo v šole. Zastopnik unije učiteljstva je izjavil, da je zadnja ponudba “najboljše, kar smo doslej videli”. Kolikšno povišanje plač je v njej, ni bilo objavljeno. Forbes znava v sporu s Kucinichem— Na sinočnji seji mestnega sveta je predsednik tega George Forbes župana D. J. Kucinicha obdolžil rasizma in napovedal, da ne bo mestni svet razpravljal in sklepal o predlogih mestne uprave, dokler “ne bo župan spremenil svojega odnosa”. Ko je končal svoj govor, je Forbes sejo mestnega sveta prekinil, ne da bi dal županu možnost odgovora. K nadaljevanju seje bo pozval, kadar se mu bo zdelo primerno. Prihodnja redna seja bo prihodnji ponedeljek. Seja— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 ICSKJ ima radno sejo v sredo. 4. oktobra, ob 1.30 popoldne v društveni sobi farne dvorane pri 3v. Vidu. Po seji bo zabava. Za kapelico na Orlovem vrhu— Ob priliki Slovenskega dneva Slovenski pristavi letošnje poletje so poklonili $108.87 od nabirke pri sv. maši izrecno za potrebe kapelice. Odbor se lepo zahvaljuje. Dar koroškim študentom— Družina Antona Lavriše je darovala v spomin pek. Antonu Zupančiču $10 za koroške študente. G. J. Prosen, ki je dar sprejel, se zahvaljuje v imenu Mohorjeve družbe darovalcu. Sen. E. M. Kennedy pride na St. Clair— Državni poslanec Dennis Eckert je sporočil, da pride 17. dkto-bre v Cleveland sen. E. M. Kennedy in da bo ob 5. pop. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Vabljene so narodne noše. Za podrobnosti kličite D. Eckarta na tel. 241-7883 ali 731-7883. Volivni sestanek— Narodnosti za Rhodes-Voino-vich, skupina, ki podpira izvolitev G. V. Voinovicha za podgu-vernerja in J. A. Rhodesa za državnega guvernerja, vabi na koktajl v Karlin Hall, 5302 Fleet Avenue, v petek, 6. oktobra od 6. do 9. zvečer. Navzoča bosta guv. J. A. Rhodes in G. V. Voi-novich. Za vstopnice, ki so po $15, kličite tel. 771-1978. V to ceno je vključena vsa hrana in pijača. , na Posebna izda ja Ameriške Domovine ' Na 20. oktobra bo izšla posebna izdaja Ameriške Domovine v počastitev Franka J. L a u s c h e t a. Kdor bi želel za to številko napisati kaj o F. J. Lausehetu in njegovem delu, naj pošlje uredništvu najkasneje do 16. oktobra 1978. ni»aiii»»n»ni»iiimii»»»w»m*3aa ■EgpgpM. gagas 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-062S — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher t’ubiished daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 meseca Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States« $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months v Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 144 Tuesday* Oct. 3, 1978 NABOR Naš oče so bili zelo ponosni, da so služili cesarja “tri leta in tri dni”, kakor so imeli navado reči vselej, kadar j6 pomenek nanesel na njihova mlada leta. Vojake so odslužili v starem habsbur ško-ay stri j skem> imperiju ravno par let, preden so bili slovenski fantje-vojaki 1. 1878 (iav-no pred 100 leti) poslani v Bosno in Hercegovino, da so tamkaj pregnali Turke in deželo zasedli za Avstrijo.. Otroci smo z velikim občudovanjem in spoštovanjem gledali očeta na sliki v vojaški uniformi, kadar so jo vzeli iz škatlje za šivalnim strojem, pozneje pa, ko smo bili že večji so nam pripovedovali razne dogodivščine iz vojaških let. Bili so trdnega prepričanja, da je. vojaška služba mnogo pripomogla k. njihovim življenjskim Skušnjam, izobrazbi in okretnosti, ne samo telesa, ampak tudi duha, disciplini, točnosti, tovariški vzajemnosti m natančnosti, ki jo zahteva vojaška služba. Eden od mojih stricev, le z ljudskošolsko izobrazbo, je po odsluženju vojaškega roka, kjer je imel opraviti pri železnici, našel pot naravnost v železniško službo. Ker se je bil pri vojakih naučil nekaj nemščine, mu je pomagalo, da se je povzpel do železniškega uradnika s tako lepo plačo, da Je lahko pomagal mene šolati. Da ne govorim o skušnjah, ki sem si jih nabral jaz sam, ko sem tri leta in pol služil vojake med prvo svetovno vojno. Marsikaj bi se dalo povedati o popisovanju fantov za obvezno vojaško službo, a naborih in rekrutih, .kar vse je imelo svoj. poseben značaj, svojsko praznovanje onih, ki so bili potrjeni (tauglich) in se ponosno kazali v javnosti, kakor tudi “škart”, ki so bili pri naborni komisiji zavrženi in se sploh niso pokazali. Toda tako folklorno, opisovanje naborov in rekrutovanja ni namen teh vrstic. Služi naj le za predgovor temu, kar bi rad povedal o trojnem pomenu naborov in obvezne vojaške službe v našem zapletenem in nevarnem času, ko Amerika vsega tega že nekaj let nima več. ! Vzrok za opustitev nabora v Ameriki, ki ga imenu-jemo Selective Service, je nesrečna vojna v Vietnamu, ki je bila zgrešeno spočeta in zgrešeno vodena. Še so nam v spominu hrupni protesti in demonstracije mladine proti oni vojni, izmikanje in izostajanje vojaških obveznikov pri naborih in vse hude posledice takega ravnanja, ki še vedno niso izravnane. Politiki so jih skušali izravnati na najbolj enostaven način: odpravimo obvezen nabor in ustanovimo popolnoma prostovoljno vojsko. To se je zgodilo v dobi Nixonove administracije in Nixon sam je bil glavni pobornik te ideje za časa svoje volivne kampanje. k 1968. Nastala je po volji predsednika Republike in kongresa armada prostovoljcev, obvezna vojaška služba in nabor sta bila odpravljena. Ne bomo sedaj razmotrivali, koliko ta armada stane, ko gre vanjo mladina v prvi vrsti zaradi lepih plač, katere so morajo kosati s plačami v civilnih službah. Omejili se bomo na zgoraj naznačeni trojni pomen naborov in obvezne vojaške službe. 1) Prostovoljska vojska pomeni oborožene sile iz najemnikov (mercenaries), ki so se že v tem kratkem času izkazale za manjvredne od obvezne službe. Statistike povedo, da se pri tekmovanju med raznimi odseki oboroženih sil za nabiranje prostovoljcev dogaja, da sprejemajo umsko (mental) in telesno nesposobne ljudi, od katerih je bilo po poročilih treba 10 do 15 odstotkov po 90 dneh odsloviti, ker niso dosegli minimalnih telesnih in umskih sposobnosti za vojaško službo. Upravičen je sum, da se v prostovoljsko vojaško službo zatekajo mladi ljudje, od katerih prenekateri niso bili sposobni dobiti civilne zaposlitve iz tega ali onega razloga. Stvar je resna spričo dejstva, da so doslej veljale ameriške oborožene sile aa najboljšo obrambno moč na svetu. 2) Obvezna vojaška služba je imela in še ima znaten vzgojni in oblikovalni pomen za formiranje in treniranje mladega človeka — če naj sta imela prav moje oče in stric, in nimamo razloga dvomiti, da sta imela. Kar je veljalo za dobro pred 100 leti, velja še v večji meri v našem času, ko mladina raste v popolnoma sproščenem o-zračju, ne da bi čutila nad seboj učinkovito avtoriteto, ki se ji je treba pokoriti. Obvezni vojaški rok je trda sola stroge discipline, samopremagovanja, odpovedi in podrejenosti na eni strani, na drugi pa je visoko pozitivna krepitev značaja, gojitev zglednega tovarištva med sovojaki najrazličnejših slojev in socialnih razredov, ter idealna prilika za pridobitev tehniškega znanja pri proučevanju in rabi modernega, kompliciranega orožja vseh vrst, kar vse mlademu človeku prav pride v poznejšem življenju. Z različnimi obveznimi tečaji in vajami v drugih vejah človeškega znanja inmapredka se mladini širi obzorje in u-trjujejo sposobnosti za civilno življenje. 3) Najvažnejši'je pa tretji premislek. Po odsluženju obveznega roka se vsako leto vrne v civilno i življenje armada vojaško popolnoma izvežbunih rezervistov, ki v slučaju nevarnosti takoj, brez vežbanja, primejo za orožje in so na mestu za obrambo domovine in svobode. Koga bo v slučaju potrebe mogoče mobilizirati v pomoč aktivni vojski, če je ta sestavljena le z prostovoljcev, ki služijo leta in leta ter ni nobenih rezervistov? Pojavi se vprašanje nacionalne varnosti, temeljni problem vsake države in slehernega naroda. Naborov mladi ludje nimajo radi, lahko jih je bilo odpraviti zlasti v času Vietnama. Zopetna uvedba obveznega rekrutovanja bo neizmerno težja, a zdi se, da bo treba na to zelo resno misliti. L. P. Koncert “Fantov na vasi” “Fantje na vasi” ; CLEVELAND, O. — V soboto, 7. oktobra, ob 7. uri zvečer se nam, clevelandskim Slovencem, obeta pravi “Slovenski večer”, ko nam bodo “Fantje na vasi” s svojimi mladimi glasovi in domačo pesmijo pričarali košček naše drage domovine Slovenije. Že od samega bogvedikdaj so se fantje po dnevnem delu radi zbirali ob večerih na vasi in prepevali pozno v noč. Veliko naših narodnih pesmi govori o tem in marsikdo se še spominja, ko je poslušal ali celo sam s fanti rad prepeval in potem vasoval. Zaklad slovenske pesmi je naš človek ponesel v tuj, neznani svet in ga zvesto spremlja na vseh potih. Domovino pa nosi v svojem srcu in opeva lepote, katere je Stvarnik posejal po slovenski zemljici. S pesmijo o- peva dobre ljudi, ki so na tej naši zemlji živeli in srkali življenjski sok iz njenih grudi. Petje “Fantov na vasi” naj nas za kratek čas popelje iz velemestnega vrvenja, širokih cest tja, kjer hišica stoji očetova, na kolovoz, kjer bos sem šel čez gmajnico in skozi boršt, v vinograd, na-travnike in njive, kjer se zlato klasje v lahnem vetru klanja in te pozdravlja. Srečal boš znance, ki so orali, rahljali prst in sejali. Trud in znoj pa je poplačal nebes blagoslov z obilnim pridelkom. V priznanje tu rojenim “Fantom na vasi” za njihovo _dobro voljo in trud, napolnimo slovenski hram na St. Clair Ave., kjer bomo uživali sladke sadove iz domačega kulturnega polja. Ivan Hauptman Slovensko gledališče iz Toronta pride gostoval to nedeljo v Cleveland CLEVELAND, O. — V nedeljo, 8. oktobra, ob 4. uri popoldne bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue gostovalo Slovensko gledališče iz Toronta, Kanada, z opereto “Na planincah naših”. Rezervirajmo si čas in s svojo udeležbo pokažimo, da znamo ceniti delo naših kulturnih delavcev in mladih igralcev, ki nam tokrat prinašajo s svojim nastopom veselo domačo pesem in šaljivo besedo. K. S. IZ NAŠIH VRST Toronto, Ont — Spoštovano uredništvo! Pošljam naročnino za eno leto in upam, da boste dobili pravočasno. Pri nas napovedujejo poštarji zopet štrajk za prihodnji teden. Rad bi vedel, če je številka na prvi strani v levem kotu zapo-^ redna številka Ameriške Domovine, ker jo zelo zmešano prejemamo. (Opomba uredništva: Da, zaporedna številka tekočega leta.) Oprostite pisavi, me boli desna roka, z levo pa ne znam pi-! sati. Prav lepe pozdrave od Družine Steve Bohnec * 'Minneapolis, Minn. — Spoštovani! Prejel sem Vaše sporočilo, Ustanovitev fnsliifcta za zgodovino cerkve pr; teološki fakuffeii v Ljubljani CLEVELAND, O. — Redni, da mi bo 28. oktobra potekla na-ret Teološke fakultete v Ljub- ' ročnina. Ta Vaš zgodnji opomin ani je dne 20. aprila 1978 usta- ima gotovo željo, da naročnik )vil Institut za zgodovino Cer-/e ter sprejel njegov pravilnik plača, če le mogoče do potočenega roka. Ker nam je Ameri- tanovitev Instituta je dne 25. ška Domovina resnično pri srcu, »rila .1978 potrdil veliki kan-sr nadškof dr. Jožef Pogačnik, stitut ima namen, da razisku-in objavlja vire za zgodovino irkve s psebnim poudarkom l slovenski zgodovini Cerkve, t sistematično proučuje gradi- Vam takoj pošiljam , nakaznico za nadaljne leto in prispevek za tiskovni sklad. Hvaležni smo uredništvu in vsem sotrudnikom, da nam stalno poročajo razne novice. Posebno dragoceni in zanimivi so ki zadeva zgodovino Cerkve j uvodni članki. Obsojamo pa njenih dejavnosti med -Slo-'poštno upravo, ki kljub stalnim ici doma, v zamejstvu, izse- pritožbam ni sposobna urediti ništvu, zdomstvu in misijonih da čim bolj osvetli slovensko odovind Cerkve in pospešuje idij le-te. (Prim. Okrožnica'št. 1978 Nadškofijskega ordinari-i v Ljubljani, 4. maja 1978. r. 38!) . : ■ . J. S. primerne dostave Ameriške Domovine nam naročnikom izven Clevelanda. Najbolj mas jezi, ker list ne prihaja zaporedno, kakor izide. Zadnji petek, 15. septembra, smo prejeli V Min-neapolisu številko 127 in'številko 132. Torej je prva nekje za- ostala kar za petnajst dni. Drugo so pa lahko dostavili v treh dneh. To se dogaja že cela desetletja. Mar ni to skrajna brezvestnost poštnih uslužbencev? Izgleda kakor sabotaža. Nekateri ljudje v ZDA imajo premalo čuta do poštnega uradovanja, čeprav so prisegli državi. Lep pozdrav uredništvu, u-pravi in vsem dopisnikom Ameriške Domovine. Andrej Perčič •1! Cleveland, O. — Cenjeno u-redništvo! V spomin moje umrle žene Ide darujem 50 dolarjev v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Zelo želim, da bi še dolgo izhajala in prinašala v naše domove ljubljeno slovensko besedo. Lep pozdrav uredništvu, dopisnikom in bralcem Ameriške Domovine! John Sivec,. * Tucson, Arizona. — Cenjeni g. urednik! Prav lepa hvala za prelepo voščilo v Vašem listu. Bog Vam povrni! Vedno bom vesel, če bo Ameriška Domovina uspevala in izhajala še mnogo let. Prisrčno vsi pozdravljeni, vdani Father Jager Milwaukee ,Wis. •— Spoštovani! Hvala za obvestilo, da nam bo potekla naročnino. S priloženo nakaznico jo spet obnavljava za eno leto. Naj Vam Bog povrne ves trud in žrtve, ki jih imate s tem, da naš slovenski tisk še lahko prihaja v naše domove. S spoštovanjem in pozdravi! Jakob in Ivanka Modic * Cleveland, O. — Spoštovani! Priloženo pošiljam misijonsko naročnino za č. sestro Konradi-no Resnik, katera misijonar! v Bombayju, Indija. Obenem pošiljam tudi našo enoletno naročnino in dar za tiskovni sklad. Lepe pozdrave uredništvu in upravi Ameriške Domovine! Vinko Vrhovnik in družina * Pampa, Texas. — Draga mi Ameriška Domovina! Prilagam 30 dolarjev kot naročnino za pri hodnje leto. To se mi zdi prav, ker je vsekakor bližje v Toronto iz Clevelanda, kot pa k nam v Pampo, Texas. Pa kljub razdalji še kar nekam točno prihaja. So pač tudi izjeme kot na primer: zadnjo božično številko sem prejel prve dni marca. Pa sem se kar potolažil: boljše kasneje kot nikdar. Z iskrenimi pozdravi ostajam Vaš zvest naročnik in stari prijatelj Rev. Jože Gregor, C.M. Sc, Sudbury, Ont. — Spoštovano uredništvo! Pošiljam naročnino za eno leto, kar je več, naj bo za tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino sem v glavnem zadovoljen, vendar se mi zdi, da je na drugi strani dostikrat veliko brezpomembnega pisanja, ker je v sedanjem času dosti pomembnejšega za pisati, kot pa tiste “pripovedke”. Seveda želim listil še mnogo u-speha in dolgoletnega obstoja. Naj še omenim, da Slovenci v tem severnem ontarijskem mestu še kar dobro skupaj držimo. Letos smo dokončali svoj prekrasni Dom na naši jezerski o-bali, kateri nas bo še bolj povezal v eno skupno slovensko družino in dal poguma naši mladini, naj ohranjajo tisto, kar je za nas starše tako dragoceno, to je, da smo najprej Slovenci, šele potem Kanadčani! S spoštovanjem in pozdravi! Jože Mikuiič z družino ’ « Westwood, N.J. — Spoštovani! Priloženo pošiljam celoletno naročnino za mojo mamo Mrs. Mary Ceccacci, katera z velikim veseljem prebira Vašo Ameriško Domovino in Vas lepo- po-dravlja! ; : v; Irene Sylvester IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE CHICAGO, lil. — Nadaljujemo z našim izletom po Aljaski. Prav prijetno in zanimivo je potovanje, še bolj pa opazovanje. Po osemurni vožnji smo prispeli na postajo McKinley parka. Tam so nas že čakali avtobusi, kateri so nas odpeljali do hotela v parku. Ko sva dobila najino sobo, sva šla malo na ogled o-kolice. Postaja sama ima majhno letališče, da lahko ljudje, ki imajo letala, pridejo tudi z letali. Ravno, ko sva bila tam, je mlad zakonski par pristal na tem letališču, govorila sva z njima. Priletela sta iz Arizone z malim letalom, ki leti z brzino 100 milj na uro ter lahko vzame s seboj kuriva za 300 milj poleta. Po večerji v hotelu so nam dali spored za drugi dan, prtljaga mora biti že ob petih zjutraj pred vrati, ob šestih nas avtobusi odpeljejo, vožnja bo trajala 8 ur. Med 5. in 6. uro je bil zajtrk ter je dobil vsak obrok mrzle hrane za na pot. V hotelski veži sva si ogledala na steni veliko sliko naj višje gore v Ameriki McKinley, visoko 6,194 metrov. To goro naj bi si drugo jutro bolj od bližu ogledali. Na sliki so bile zarisane tudi poti, po katerih je najlažje priti do vrha. V pojasnilo je bilo povedano, da če imaš srečo, posebno z vremenom, traja pot do vrha in nazaj en mesec. Temperatura je na tej gori meseca avgusta 30° F. pod ničlo. Menda še je samo 56 osebam posrečilo povzpeti se na vrh te gore vsa ta leta. Drugo jutro smo vstali že pred 5. uro. Po zajtrku sem šel iz hotela na piano, ker se mi je zdelo, da vreme ne obeta nič dobrega. Vrhovi gora so bili pokriti z meglo, po sredi gora pa pas megle. Vprašal sem ženo, če ve, kaj to pomeni, pa mi je odgovorila: “Po sredi gore pas prinese dež v vas.” Res je bilo tako. Ob šestih smo se odpeljali in je že pričelo pršiti, vmes se je tuin-tam malo pokazalo sonce, toda vrhovi gora so bili zaviti v meglo. Kljub mrčastemu vremenu je bila vožnja zanimiva. Cesta se večinoma vije po pobočjih gora, spodaj so rečne doline. Po štirih urah vožnje smo prišli do točke, ki se imenuje Eielson, kjer je nadmorska višina 3.950 čevljev. (Dalje) * Slomškov krožek je priredil prodajo stare obleke. Bilo je vmes tudi nekaj nove. Ni bila taka udeležba kot druga leta, menda je še pretoplo vreme, saj kaže termometer še vedno 90 F’. A vendar je bil izkupiček še kar lep. Šel bo za kritje stroškov Slomškove beatifikacije. ❖ Proslava 7i50-letnice obstoja mariborske (lavantinske) škofije bo 7. in 8. oktobra. V soboto, 7. oktobra, bodo prepeljali krsto z ostanki svetniškega škofa iz bazilike Matere Milosti v mariborsko stolnico, kjer bodo počivali v kripti stolnice do njegove proglasitve blaženim. V nedeljo, 8. oktobra, bo imel mašo ob somaševanju članov stolnega kapitlja in dekanov škof in kapi-tularni vikar dr. Grmič. Tako poroča ljubljanska “Družina”. * Pisma iz Slovenije pridejo v Chicago v petih ali šestih dneh. Tja pa rabijo tri tedne, ker na pošti za inozemstvo pisma preizkušajo, če bi v njih ne bilo kake bombe... Naš naročnik in vneti sodelavec na mnogih področjih g. Tone Gaber je pred kratkim stopil v pokoj. Ima 73 let. Ženka pravi: “Nekaj časa bo godrnjal o-krog hiše, potem se bo pa že znašel. Ni vajen biti brez dela.” Slovenski festival, ki ga pripravlja Slovenska radijska ura, bo v soboto, 28. oktobra, v veliki svetoštefanski Baragovi dvorani. Ob tej priliki se bomo spomnili 60-letnice proglasitve slovenske narodne vlade v Ljubljani 29. oktobra 1918 in 28-let-nice obstoja Slovenske radijske ure. Iz Clevelanda bodo.pri&lL “Fantje na vasi”, ki so najboljši ’ mladinski pevski zbor v Ameriki. Nastopili bodo tudi pevci zbora “Slovenska pesem”. Seveda tudi Slovenska folklorna skupina. Predstavili se nam bodo tudi naš naj mlajši plesalci-Podeljena bo Slovenska nagrada. * V “Prosveti” sem zasledil dopis pod naslovom: Nagelj sredi Amerike. Opisuje pevske zbore> slovenske domove in pa slovenske popularne radijske oddaje-Našteje jih: Tony Petkovšek, Cilka Dolgan in Nino Buchner-Popolnoma pa prezre radijske oddaje dr. Milana Pavlovčiča k1 njegove žene Barbare, katera že dolgo vrsto let oddajata slovenske melodije in istočasno vršit3 še drugo kulturno-prosvetno de' lo v svojih oddajah. Prezrta st3 bila pač zato, ker nista ‘napred' na’... Kosilo v korist Slomškov3 slovenske sobotne šole bo V ne" deljo, 15. oktobra, ob 12. url ° poldne v veliki svetoštefansk1 (Baragovi) dvorani. Moram0 podpreti prizadevanja slovenske šole. Sezite po vstopnicah, ki s° v predprodaji po $5 (za mladi no pod 12. letom $2,50). Bo kr3 tek program, izvrstno kosilo k1 prijetna domača slovenska dru ba. Noben zaveden Slovenec ke sme manjkati! • V nedeljo, 24. septembra, F bila otvoritvena sv. maša Sl0111, škove sobotne šole ob prav udeležbi. Župnik p. Klavdij F ob koncu pridige naglasil, ka važno je, da ohranjamo slovcj ski jezik, ki je naša narodna d diščina. Ne sramujmo se, da sm Slovenci. Starši, govorite dok1 z otroci samo slovensko. Po maši je bil v spodnji d^3 rani sestanek staršev, katerey je vodil g. Jože Rus. Župnik Klavdij je ponovno prosil sta za sodelovanje s slovensko s ^ in opozoril, kako važno je, da^ troci znajo poleg angleščine di materinski jezik. Več jeZ* znaš, več veljaš! Tudi učitelj* j ga. Ana Gaber je podala ne lepih misli o slovenski šoli- , vabila je vse na kosilo v P slovenske šole dne 15. okto in povedala, da je sloven mladinska maša vsako zad ^ nedeljo v mesecu. Pribo • mladinska maša bo 29. okto ^ na slovenski narodni praznik-Nastopili so Goršičevi 0^r°e£;i Milenka, Dane, Olga in GreU ki so najprej v zboru dem3 rali razne slovenske pesmi so pa korajžno zapeli ve^, rodnih. Zeli so živahno odo vanje. * - • a Ko so naši mladinci šli n3 ^ roškem na neko višjo gor0'.jp eno od naših gospodičen P1 ^ čebela. Zajokala je. Vodja iz^flj 'g. Ludvik Karničar je bil t3 pri roki. “Kaj se pa jokate- j je sočutno vprašal? — “G°sti ^ Ludvik, čebula me je pied3’ bil odgovor. Seveda, bilo je cej smeha. di ^ Lepo vse pozdravlja, tuo M potnika, ki sta bila na & J ,, “Toti Štajert/ ČEMU SE SME.J# V SLOVENIJI Ne delite nasvetov na ieVJ desno! Morda jih boste il1 JF* Mednarodna razstava na Navy Pier bo v soboto, 4., in v nedeljo, 5. novembra. Ga. Fischin-ge4.s svojimi sodelavci .je že neumorno na delu. - A kdaj potrebovali. * ' f, Direktor delavcu: “No, P j jj> vejte še vi svoje stališče- se spet enkrat od . $rca. jal.” -y $5.10 vas bo povedlo H preko; morja! .,V'' K.} •! ■■■■. J Najcenejši način za obisk preko morja je od postaje do postaje. Stane samo $5.10 plus davek. Kličete lahko skoraj vse zahodno i evropske dešele (Italijo, Nemčijo, Belgijo.) Klic na Irsko stane $4.05 plus davek. To so nočne nizke tarife, od 5. pop. do 5. zjutraj in ves dan v nedeljo. Na drugo stran " sveta? Nedeljski klic na \ Japonsko stane samo $6.75 plus davek. \ \ Te tarife so veljavne mu od kjerkoli v U.S. (izvzemši Aljasko in Havaje). Vaša telefonistka Vam bo pomagala najti telefonske številke, ki jih nimate. Ce želite prihraniti na času, ugotovite, če lahko kličete direktno. Poglejte v Call Guide oddelek na sprednjih straneh Belega telefonskega seznama. Ce imate sorodnika ali prijatelja na oni strani morja, pokličite ga še nocoj. Rabite samo nekaj minut, da pridete do njega. Po telefonu! Qg) Ohio Bell Se*' KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Ob ražnju Da, ob ražnju, ne na ražnju, se je v nedeljo, 17. septembra, zbrala prav posebna družba. Na ražnju sta bila namreč zastopnika živalskega sveta — prašiček in puran, ki sta v vročem vrtenju vzbujala skomine, da so se cedile sline njim, ki so se greli v pričakovanju. In niso'pričakovali zastonj. Družba se je sešla iz najrazličnejših krajev. Med njimi so bili znanci in neznanci, sovaščani iz mladih let ter prijatelji iz poznejših dni, kakih 30 ljudi, ki so kratko nedeljsko popoldne preživeli v najboljšem prijateljskem ozračju. Kar se je vrtelo na ražnju, je prišlo v sprevodu na mize, kjer so čakali krožniki, velik nož in polne sklede zelenih, okisanih in sladkih dobrot. Za gašenje pa so stale v pripravljenosti različne steklenice, ki so bile spočetka vse polne. Bilo je na velikem posestvu Sajnovičevih, blizu Sebright, Ont., kjer sta gospa Jožica in gospod Stanko ustvarila čudo moderne reje perjadi, puranov in piščancev. V petih ogromnih prostorih, v naj lepši čistoči in v varni samopostrežbi živi in raste na deset tisoče zdrave in čvrste perjadi. To Šajnovičevo podjetje je na glasu tudi preko meje, zato ni- čudno, da je bil g. Stanko izvoljen v Marketing Board. Brez dvoma zasluži čestitke, ker tako častno zastopa slovensko podjetnost. Vzrok, da sta morala iti'puran in prašiček na raženj, je bil v r * tem, da sta Šajnovičeve obiskala oče in mati in sta na ta način jemala slovo, ker se vračata nazaj domov. S seboj nosita srečno zadovoljstvo, ker sta na lastne oči videla, kako prosperira sin in njegova družina. Bog daj, da bi bil ta povratek tako srečen, kot je bilo snidenje. Prijateljski stiki, navezani ob ražnju ali bolje pri obloženih mizah, stiki, povezani s slovenskimi popevkami, pa naj ostanejo trajni v skupno korist in veselje. šajnovčevi, hvala Vam, da ste nam dali to priliko srečanja! Por. v Tekmovali so V soboto, 9. septembra, so se zbrali člani štirih slovenskih lovskih klubov v Cold Creek Conservation Area pri Torontu z namenom, da tekmujejo. Napovedana je bila tekma v streljanju umetnih golobov. Odzvalo se je 45 tekmovalcev, kateri so bili razdeljeni v 9 skupin. Z njim je prišlo mnogo prijateljev in znancev. Zastopani so bili: Slovenia Hunters and Anglers Club s štirimi skupinami, Planica Hunting and Fishing Club -s tremi skupinami, Slovenska telovadna zveza in Slovenian Hunters an Anglers Club “Elk”, Kitchener, Ont., z eno skupino vsak. Po pravilih naj bi zmagala skupina', z najvi|jimi ',zadetki. Kmalu se je pokazalo,' da,bo p-: stra tekma. Za prvo in drugo mesto sta bili v borbi dve skupini Slovenia Hunters and An- glers. Obe sta imeli 117 točk. Za tretje in četrto mesto pa skupini Planica Hunting and Fishing Club in Slovenia Hunters and Anglers s 116 točk vsaka. S ponovnimi streli so se odločila prva tri mesta. 1. Slovenia Hunters and Anglers; 2. Slovenia Hunters and Anglers; 3. Planica Hunting and Fishing Club. Poklonjen je bil tudi “predsednikov pokal”, za katerega so streljali trije predsedniki: Jože ODMEVI S PRERIJE... LETHBRIDGE, Alta. — Tujski promet je letos zopet oživel, padla vrednost kanadskega dolarja je tujcem vaba za obisk lepe Kanade. Vsepovsod smo videli podvojeno število tujih vozil, posebno dobro so nas letos obiskovali sosedje Amerikanci. Tudi Kanadčani sami so mnogi počitnikovali doma in odkrivali sami sebe in lepote Kanade. O-biskovalcev z ostalih kontinentov je bilo letos nekaj več — u-radnih številk pa še ni zunaj, Avsenik, Slovenia Hunters and ,ker letna sezona se šele te-hr dni Anglers, Toronto; Lino Podgor-j zaključuje. Pričakujejo pa vse-nik, Planica Hunting and Fish- eno, da tujski promet vkljub iz-ing Club, Toronto; Stanko Mirt, boljšanju (v primeri z lanskim) Slovenian Hunters and Anglers Club “Elk”, Kitchener. Pokal je odnesel predsednik Planice L. Podgornik. Priznanje so dobili vsi, Ip so zadeli 24 ali 25 od 25 strelov. Vsem udeležencem čestitam. Zahvala gre klubu Slovenia Hunters and Anglers, ki je to tekmovanje priredilo. z ' F. Brence ni prinesel želj enih dohodkov, zneski so težke milijone pod turističnimi povprečki minulih let. Včasih smo vedeli, da je s pri- ju. V Torontu sta tudi dva brata: Štefan m Jože. Bil je priljubljen med mnogimi sorodniki in prijatelji. To je pokazalo cvetje,, s katerim je bil obdan v pogreb, zavodu Cook-Thompson Nov grob na 721 Bloor Street West. V ponedeljek, 25. septembra Pokojni Ignac je bil član dru-1978, je v Torontu umrl g. Ignac štva “Večerni zvon” in ZHP Slo-Vinčec, stanujoč s svojo družino | venija.' Bil je tudi zvest župljan na 48 Wallace Ave. Pokojni je |Marije Pomagaj. Pogrebna ma-fcil rojen 17. januarja 1927 v ša je bila ob lf)h dop. v sloven-Trnju, Prekmurje, Slovenija. V ski cerkvi na Manning Ave., od Torontu zapušča ženo Marijo in koder se je razvil lep pogreb na sinova Dragota in Milana. V pokopališče. Kanado je prišel pred nekako j Da bi pokojni v Bogu našel 20 leti. , Za njim, žalujejo v To- mir, počitek in večno luč, mu rontu tudi tri setre: Agata,: por. želimo! Vsem' pa, ki žalujejo za Žoldoš, Rozina, por. Grušnjalj? in 'njim m ga bodo pogrešalL iskre-Tejszfi3* S9f- Farsang. -Sestra, no sožalje, zlasti ženi in sinovo-Marija pa živi še v starem kra- m a! ’ ■ / f 't } A?: V: ” četkom šole septembra tudi ko-- nec počitnic. Zdaj so te reči drugačne. Odkar so zaradi modernih prometnih sredstev daljave časovno skrajšane, obiskujejo I ljudje kraje, ki so bili pred de-jsetletji dosegljivi le res petičnim. Zdaj si marsikdo lahko privošči npr. obisk Havajev, Evrope, eskotičnih otokov itd., posebno še, ker je geslo “Potuj danes, plačaj kasneje,” kaj vabljivo, a mnogim tudi materialno u-j sodno. Pa saj so časi, ko imajo J mnogi počitnice večkrat, mnogi ! vedno, mnogi pa tudi nikoli. Po komaj nekajdnevnem po-juku so si edmontonski učitelji j podaljšali počitnice — nezado-I voljni s plačami in uradnimi u-redbami šolstva in pouka — za-štrajkali. Pa to ni kaj novega, saj čitamo, da je veliko podobnega v več ameriških šolah. Nalezljiva' reč! i 1 Nas je prve septembrske dni presenetil prijeten obisk iz daljne Minnesote. Po dolgih 30 letih (v novi domovini, ko je preje o-'bral Evropo in lepe kose Amerike, se je prismejal v Lethbridge naš stari znanec Ivan Jakoš z ženko, sinom in hčerko. Se ga spomnite? Je tisti, kateremu je sv. Krišpin na Miklavževo zapel: “... Kdor je od Kanade sprejet, od Jakoša ’če škornje imet.” Tistim, ki vas še ni obiskal in ga niste srečali že več let, kot mi, naj zaupam, da je prav tak. kot je bil: neugnan, isker, ihtiv in zgovoren ter dobre volje, če ga ne zjezite seve. Edina opazna sprememba je te- •f lesni oglas, 3a je žena Vida dobra in uspešna kuharica .. O-znanja geslo starejših let: “Prsa not, trebuh ven.” Pa bolj resno. Prerešetavali smo sedanjost, obujali in spet sestavljali delno pozabljeno minulost, "posebno taboriščna leta in ob vsem ugotavljali, da ima Ivan izreden dar govora in čudovit spomin za dogodke, imena .. Res prijetno srečanje in nekaj skupno preživetih dni. Pravzaprav bi bilo prav, da bi morda on sam popisal dolgo rajžo v Alberto, ki je bila njemu in njegovim menda res všeč. Upamo, da bo, zgovoren in družaben kot je, sam naredil malo reklame za našo sončno, letos senčno in mokro Alberto. Pobarajte ga in mu sledite v korajži in na pot prihodnje leto. Samo in vašo in našo poštno hitrost računaj te, ker Ivan se nam je najavil sredi avgusta, pa pismo še ni doseglo naslova. Kot stalni štrajki, izredno deževje in teror po svetu je pri nas vandalizem postal del življenjskega urnika. Namerna škoda stavb, posebno šolskih poslopij in drage opreme, dosega škodo letno v sto tisoče, ki jih seve pozneje poravnajo s povečanimi davki. Disciplina ja težek pojem za mnoge mlade, tem kot starejšim tudi spoštovanje lastnine in predpostavljenih ni dobrodošlo, zato toliko namerno povzročene škode. Bo menda res, da stare šole manjka, vkljub vsem dragim modernim tehničnim učnim pripomočkom Učitelj danes prosi, baranta za disciplino, ukazuje študent in v svoj drobiž zaverovani starši. Marsikje manjka pasu in les-kovke, ti dve strašili bi marsikje bolj pomagali in vse prej kot policija ... * Kanada je mozaik ljudstev. V večini vsi, vsak po svoje dopri našajo k gradnji in rasti Kanade, nekateri tudi v kulturno rast in pestrost. Tele dni smo imeli pri nas 9. mednarodni plesni in muzikalni festival, kjer so posamezni zastopniki več narodov pokazali, da niso suhe ali celo mrtve veje kanadskega drevesa. Mladi plesalci so nastopili z značilnimi narodnimi plesi. Videli smo japonske, škotske, irske, indijske, madžarske, tibetanske, indijanske in hrvaške zastopnike. Nemško skupnost tule je zastopal 20-članski pevski moški zbor s tremi pesmimi. Ni vžgal, naš zborček bi jih gladko potisnil v kot. Hrvatska skupina je bila na programu napovedana kot jugoslovanska, napovedovalka pa je pravilno izpustila jugoslovansko omembo in napovedala hrvaške plesalce. Hrvatje po svetu, kot vemo, se pač ne dajo tlačiti v jugoslovanski koš. CLEVEXAND, O. MAH OGlA lT Rojaki pozor Izvršujem zidarska in mizarska dela, pleskam hiše zunaj in znotraj, izvršujem električno in vodno napeljavo, popravljam strehe. Kličite po- 5. popoldne tel. 881-5439. 22,26,29, 3,6 okt); Car For Sale 1972 Mercury Comet. $350.00 Call 361-4088, ask for Jim. Polja so obetala kar lepo leti-no, pa je mnoge kraje tik pred žetvijo obiskala toča, poškodovala, če ne povsem stolkla zrela žita. Velika škoda. Ko so in kjer so delno poželi, nas je pa po vsej Alberti, obiskal dež, ki je stoječa žita polegel, že požeta pa seve tudi namočil, marsikje do velike škode. Zdaj skrbi poljedelce, kdaj požeti in mlatiti ter pospraviti -letino, ki bo hudo zakasnela. Letos smo imeli, odkar smo v Kanadi,'menda eno najbolj mokrih let. V septembru nam je nalilo v 24 urah 77 mm mokrote, kar se ni zgodilo od leta 1906, danes pa spet lije že drugi dan, pa je nadeževalo za nad 50 mm zunaj in v marsika-ko klet. ❖ / V Oznanilu berem: “Ce hočete vedeti, kai Bog misli o denarju, opazujte ljudi, ki ga imajo.” * Hitim, ker nam poštarji napovedujejo štrajk, topot za spremembo v oktobru, rie kot vsako drugo leto predHežične dni... Bo z Ameriško Domovino podvojena zamuda, pa je bolje, če prispe kasno Amt pa nikoli. Pozdrave /'vsem! / Pak Apartment For Rent 4 rooms for rent, up, no children or pets. Pensioners preferred. — Call 431-1216. (143-147) Stanovanje v najem Tri šobe in garažo v enosta-novanjski hiši oddajo. NoberiL živali. Kličite 481-3 A J. (144) Peč za ogrev kupi Peč za ogrevanje treh sob želi kupiti. Ponudbe na tel. 881-4787. -(143-144) V najem oddajo Šestsobno stanovanje, modernizirano, s preprogami, prednost starejši brez otrok, za Doo Drop Inn. 531-0174 po 3. pop. (142-145) Hiša naprodaj Dvodružinska hiša, 5-5,^ z novim ogrevom, preprogami, dobro^ ohranjena, je naprodaj. Kličite tel. 391-0988. (143-147) Stanovanje oddajo V pritličju v Lakevvoodu, 2 spalnici, moderno, $260 na mesec. Kličite tel. 237-1064. . (140-144); Stanovanje samo odraslim Petsobno stanovanje oddajo samo odraslim. Privatni vhod. Kličite 361-0352. (x). Automobile Tires For Sale Two H-78-14' steelbelted, excellent condition, $30 each. Call 361-4088, ask for Jim. (x); Dohodninsko posestvo Na E. 53. cesti, vse podkleteno, 2 in pol garaži. Zidane hiše v Euclidu Zidana kolonialna, 3 spalnice, dvojna garaža, družinska, soba. ’ * Zidani bungalov, 4 spalnice, predeljena klet, dvojna garaža. UPSON REALTY UMLA 489 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. (x) For R*;nt C rooms up. Modernized, carpeted. House behind Doo Drop Inn. Preferably older couple. No children. 531-0174 after 3 p.m. (142-145) Hiša naprodaj Lastnik pnoda hišo za dvg družini, 6 in 6 sob, na Addison Rd. Kličita 391-1088. (142-146); Help Wanted Wanted Cleaning lady, 1 day per week — Thurs. or Friday. Referejnces required. Call 461-4247. • / (140-144) Wanted Cleaning lady, 2 days per week in Lyndhurst area. Reliable references, must drive. 461-1380 (141.-145) BEAUTICIAN WANTED Call 486-7474, after tj call 486-4986. . (143-146) Delfi iiobi Moški ali ženska ža čiščenje majhne re-iavračije, delno, podnevi. ' -u vn Reserve U niver-sjlv : mj\