Marjcm SVHTUČIČ. Aiulreja TRTNIK Priloga 3- HOP iia zaposlenega (ECVj 1992 1993 1994 1995 1996 »1)1' i:U15 (1000 million HCU) 5«S1,5 5902,7 6192.1 fr134.3 6764,9 Vsi zaposleni ( v 1000) 151637 H7129 146666 147695 14K249 UDI' na zaposlenega 38K06,'19 40119.2 42219.0 43564,7 45632,01 Vir: liiinisKil VetirhfMik V7. /■iinislat. /jixviiilxiiirn /W7. lim/thiynieiil in /^iini/iv I0()land 32031 66228 51819 69827 166155 386089 Czech Kcpiiblic 25357 36192 43724 61081 92304 258658 Hungary 9534 39133 47514 25640 25815 147637 .Slovenia -5257 10992 13027 21393 24259 64415 Rsionia 1H55 4885 10327 10559 13280 40907 CypriLS 39684 30733 34439 29267 28091 162218 first round candidates 1032ai 188164 200881 217768 349908 1059925 Latvia -7499 -7777 -5590 -1270 -197 •25332 l.ithuani:i -5772 -3«39 308 1056 8013 -204 Bulgaria 7164 11815 7887 4981 -110 31737 Romania 12343 17872 2369 9274 18627 60484 Slovakia 0 413« .I066 2318 12645 18035 .second round candidates 6236 22209 3908 13359 39008 84720 1st + 2nd 109440 210373 204789 231127 388916 1144645 Vir tjislni izniCiini. ki lemeljijn nti iHulttlkili /r tUimsUil Yf997. Ennijienn Oimmisiou. Hiinisltii. t.ii.\eml}oiim 1997. LITERATURA Hakhvin R., Krancois J.K anil Fortes R. 1997. The Costs and bcncnts of esLsiern cnlargcniont the impact on the i:U and ccntr.il l-iiropc. l-coniimic policy, 2VApri!, pp. 127-176. Hocri T. I99K. l.ah()ur Markets and KU Hnlargcmcnt. Paper prepared for WIIW 25 Years Anniwrsary Confcrcncc, Vienna. 11-13 November 199«. Urciiss I- I'Wrt. l-coiKunic i;\;(lu;uif)ii ol'KII iJilargciiKumn l-U liiciimlxiits. PajKr prepared fur W'llW iS Years Ani«ver>ary ConfereiKV, Vienna. 11-13 November IWK. Hreu.ss. I' 1996 •Austria's Approach towards il>e Kl)'. I'.iper prcssentcd at the e.xpcrts meeting on "The Ikononiic Aspcrts of Slovenia's Iniegraiion into the liU". Uled. 12-1.3 Ajiril 1996. IHiroharonuter 1996. ke|virt NumlK-r n lUiropean Conuiii.ssitm. DecemKr 1996. lUiroharometer I99H. Report Number (9. l-uropean C<)mml.ssioii, September 1998 i:uro]HMn Parliament 1998. Agenda 2000 and the Accession process to the lluropean union, briefing No 36. lUiropean Parliament. 1999a. i:uro|XMii Parliament 19<;8. The .Social/Vspecis of l-nlargement of ihe I'uropean union, Hricfmg No 39 I'uropean Parliament 1999h The i:uro[Kaii Pailiament and the Pre-accession All). Topical NtUe No. 1 Ciiabbe II and Hughes K I99K. Ilnlargtng the KU i:asi\vard.v Royal Insiiiute' Press Riihter.S, l.ande.smann .\I and Havlik P. 19W. l-valuation of the Consei)uences of Acce.ssion: i:coiioniic l-fleds on Ci:i:Cs Papei prepared for WIIW 25 Years Anniversary Conference. Vienna. 11-13 November 1998. Rodrik D. 1997 Has Gkibali/Jlion Gone Too far? Institute for International Kconomics. Washington. March. Rosati 1) K. 1998. The Impact of lUI Knlargeinent on Kconomic Di.sparities in Central and i:a.stern liurope. Paper prepareil for WIIW 25 Years Anniversary Conference, Vienna. 1113 November 1998. .SvetliciC M 1998 Slovenian State Sir.itegy in the new l-urope. TKl W<)rking Papers on l-uropean Integration ami Regime Formation. South Jutland I'niver.sity Pre.s.s, l-sjeberg. .S/emler, T. 1998. The Kconomic lleneftts for Hungary of Kll Acces.ston. In.stitute lor world economics, Hungarian Academy of .Science.s, no 98. DecemlxT. Thurow. I.. 1992. Head To Head: The Coming I-conomic Battle Among Japan. Ilurope and America, W .Morrow and company, Inc. New York Thurow, 1. 1996 The l uture of Capitalism; How Today s I-conomic Forces Sh;ipe Tomorrow Worltl. William Morrow and Company, Inc., New ^'ork. Mariau MAUišIČ* ČlANl-K POl ITIČNE STRANKE IN JAVNO MNENJE: ZAZNAVA NATA Povzetek; Slovenska tlriara se poteguje za rsiop v severno-atlantsko vojaško zavez niitvo in na prvt pogled se zdi, da la pnijekt, kije med najpomembnejiimi nacionalnimi profekti po osamosvojitvi države, podpirajo tako parlamentarne politične stranke, kot titdi javnost. Analiza /nikaže. da vse parlamentarne politične stranke ne podpirajo članstva Slovenije r Sam tako hrezrezervno, kot hi siigeriralprvi vtis. IJeklarattvno se sicer za članstvo zavzemajo, vendar opazimo, da imajo stranke različno predstavo o tem. kakšna orga nizacija Nato je in kaj prinaša članstt o v njem Stranke poudarjajo predvsem nevojaški in neobrambni značaj Nata in koristi, ki jih morebitno članstvo prinaša, manj pa je govora o oineznostih naie države do zavezništva in posledično mednarodne skupnosti nasploh Javnomnenjski izsledki kažejo, da je podfiora javnosti članstvu Slovenije v Natu relativno visokti in stabilna, hkrati pa sugerirajo, da hi občutno povečani obrambni izdatki kot posledica približevanja Slovenije Natu. utegnili to pod/Htm omajati Ključni pojmi; NA Jl). Slovenija. parUmient. parlamentarne politične stranke, javno mnenje llvoil Slovenija je ena oil ilržav n.i piehf)tlu, ki se |x)iegujejo z;i vstop v Sc\erno-atlantsko vojaško zavczništ\o (NATO). pr\ein krogu .\';itove Sirit\e po koncu hladne vojne Slovenija ni bila povabljena v skupimi držav, ki so sc začele pogajati z Natoni o pogojih njihove včlanitve. V tej skupini so bile samo tri od dvanajstih držav, ki so izrazile željo, da bi .se priključile Natu. in sicer Poljska, .M;idžar.ska in Ce.ška. K pogajanjem so bile |x)\'abljene julija 1997 v .Vl;iilridu na .se.stanku šelov držav ali vlad Severnoatlantskega sveta, v zavezništvo p;i sprejete spomladi 1999-Mailridska deklaracija o evm;ulantski varnosti in .sodelov anju omenja Slovenijo kot eno od potencialnih kandidatk za drugi krog Natove širitve po koncu hladne vojne." \X'ashingtonska deklaracija, sprejeta aprila 1999 ob petde.setletnici Nata, poudarja zavezanost Nata politiki cxlprtih vrat', in sicer za vse cvro]iske deino- • Dr. Mintiiii MfileSIC. ilfuent lui liikiitlcll :ti itruilH-iie tvile. ' (ihiH Cten Atiiitrubki' ilMiinidjc II iu-ii>tilkinlsbi i finio.KlI In sodvloftiiijii. .MiuliiilN In 0. Vit l'Jmembno tudi poznavanje javnega mnenja, kar pomeni, da ga naš prispevek ne more 7.;iobiti. 0])rli se bomo na javnomnenj.ske izsledke b obtiobju 1994-97 Na tem mestu bi radi poudarili realno predpostavko, da bodo tudi varnostni dogodki v letu 1999, .še po.sebej Nato\'a vojaška akcija v ZR Jugoslaviji, \'pli\'ali na stališča |X)litičnih strank in javnosti do .Nata in član.srva Slovenije v njem, kar pa lx) predmet naših prihodnjih analiz. Analiza, predstavljena v tem prispevku, jc namreč del ob.sežncj.šc raziskave 'Varnostna politika Slovenije in Nato', ki jo avtor izvaja v sodelovanju s Centrom za preučevanje evropske varnosti Univerze v Groningenu in bo zajela tudi druge akterje oblikovanja varnostne politike v državi. ■'(HvjH. Cleii Vasliliiiitiiiiskv tlekliimciiv. \Xiisliiiif>l(>ii. J i in 24. IV /999 lEORUA IN PRAKSA let 36. 2/1W Marjctu MALEŠIČ Politične stranke o Natu Poglejmo si najprej scaliSOa o varnosti, obrambi in član.stvu Slovenije v Natu pri posameznih političnih strankah razvrščenih glede na volilni rezultat, ki .so ga dosegle na zatinjih volitvah v Državni zlx)r je.seni 1996. Ubemhui deniohntdja Shivtiije (l.DS). Progran» stranke sugerira. da je sodobna varno.st pt>stala nedeljiva na univerzalni ravni, medlem ko ima varnost na nacionalni ravni ekonomske, zunanjepolitične, kulturne, .socialne, psihološke, ekolo.ške. vojaške in druge raz.scžno.sti. Varnost in obramba Slovenije sta temeljni nacionalni interes. Vključitev Slovenije v Hvrop.sko unijo in Nato je za to [Kilitično .stranko stra-le.škega, nacionalnega [Kimena, .saj bi, po mnenju predstavnikov stranke, član.stvo Slovenije v Evropski uniji in Natu pospešilo gosjiodarski razvoj, nas uvrstilo v demokratični .s\ ei in povečalo naš vpliv v metlnarodni skupnosti. .Slovenija izpolnjuje |X.'t kriterijev za vsto|), ki jih je Nato postavil kandidatkam v študiji o .svoji širitvi, in .sicer, politično tlemokracijo, tržno gospotlarstvo, varovanje človekovih pravic, demokratičen civilni nadzor nad vojsko in urejeno.st med-s«isedskih ogoje za v.stop v Nato. poleg tega ni uileležena v nolKMiem konlliktu, ni nikoli pripatlala Varšav.skemu sporazumu, njeno polnopravno članstvo v Natu pa bi pozitivno vplivalo na rcSevanje krize v Bosni in Hercegovini. Preilstavnik te .stranke je v začetku leta 1991 menil, da del političnih sil na Sloven.skem (tlel liberalnih tlemokratov in .stranka bivSih komuni.stov), kljub sprejemu Kewhicije o nacional/ii varnosti, po kateri je t ilj Slovenije (xilnopravno člansivt) Slovenije v Natu, nasprotuje vstf)pu Slovenije v Natu javno sicer tega ne povetlo, ker javnost tak.šnim stališčem ni naklonjena, zalo pa s pomt>čjo različnih spletk in ponaretikov ustavljajt) praktično .sodelovanje z .\'atom. .Maja 1997 je i.sti l^retlstavnik stranke menil, tla o vstopu v Nato obstaja popoint) politični) soglasje, da pa .so razlike glede hitrtisti naSega približevanja in ocen glede izpolnjevanja pogojev za članstvo. Sltivenija .se ne pt>čuti ogroženo oti nikogar in tudi nikogar ne ogroža, vendar si je netivomnt) prizatlevala postati članica Nata že v prvem krogu njegove širitve. Dokumenti, ki jih je Slovenija .sprejela (Re.solucija o nacionalni varnosti. Stališča in odno.si RS do Evropske unije, Italije in Nato, Doktrina vt)jaške obrambe. Skupna izjava parlamentarnih strank v potiporo slovenskemu vključevanju v Nato, Zakon o zagotavljanju sretistev za realizacijo temeljnih razvojnih prtjgramtn- obrambnih sil RS v letih 1991-200.3), opredeljujejo zavezanost, prizatlevanje in pripravljenost Slt>venije za vključevanje v Nato. Na primer, zadnji omenjeni titjkunient zavezuje, da lx> vsa oborožitev in vojaška oprema, ki jo bo država nabavljala, skladna s .stan-dartli Nata Stali.šče stranke je, tla bi bilo treba v Sloveniji pred vsto|>om v Nato izvesti relerendum. Stališča zgoraj omenjenih političnih strank do Nata lahko razberemo tutli iz kt)re.spondence meti pretl.sednikom SDS Janezom Janšo in vodilnim članom LDS, sloven.skin» veleposlanikom v ZDA, Dimitrijem Ruplom. Ru|)el v svojem javnt) objavljenem pismu (Delo, .Sobotna priloga, 18. julij 1998) Jan.šo .sptpmni na razgovor, ki sta ga imela preti me.secent dni, in v katerem sta obžalovala pomanjkljivo.sti v vrhu Slovenske vojske, počasnost in spornost sprememb v njej in se spraševala ali ji ne bodo zaradi nesimetričnosti v slovenskem voja.škem vrhu' poveljevali tuji generali. To .st) v|)ra.šania. ki se otipirajo zaratli sodelovanja Slovenije v mednarotl-nih vtijaških operacijah in morebitnega članstva v Natvi Rupel Janši sporoča, da je obžaloval njegov otlstop z mesta šefa tlelegacije slovenskega parlamenta pri .Scvernoatlantski skup.ščini (NAA, Ntjrth Atlantic A.s.sembly) in vsebino njegovega pisma predsedniku te skup.ščine ameriškemu .senatorju Rothu. v katerem Janša z zelo 'močnimi' besetlami 0|>isuje razmere v Sloveniji in .še posebej v Slovenski vojski. Od,stt)pil naj l?i iz protesta do leh razmer. Ru|>el opozarja, da je to voda na mlin Mcnjan MAI.F.^IČ tistim v ZDA, ki so proti čl.msivii Slovenije v Natii in poziva naj prekinenif) z notranjimi razprtijami, ki slabijo pogajalsko moč, Kiipel pretllaga temeljito razpravo o strateških državnih interesih na področju 'mednarodnih odnosov in obrambe", opoz»)ri na |)otrebo po ilelovanju Sveta za nacionalno varnost in obžaluje, da so se otinosi med Slovenijo in Nemčijo ohladili, saj bi bila nemška pod|)ora pri vstopanju Slovenije v Nato pomembnejša bsiajajo močne sile. ki nasprotujejo vstopu Slovenije v Nato. ker naj bi liil Nato ameriška (imperialistična) teroristična organizacija'. Takšne letake jc trosil Mladi forum ZLSD aprila 1998 ob neskrivanem t)dobravanju nekaterih liberalnih demokratov in večine votlstva Zveze združenj borcev Zatlnja tlva mistavka vsaj |iosrediu) nakazujeta, da jc predsednik SDS (iz notranjepolitičnih ptitrcb?) rahk) revidiral prejšnje strankino stališče o sitjvenskem izpolnjevanju pogt)jev za vstop v Nato in o popfjlnem političnem (strankarskem) soglasju glede lega vprašanja. Slovenska ljudska stranka (SLS). Vstopanje Slovenije v Nato je vprašanje celotne slovenske politike, tako notranje politike, politike socialne stabilnosti in gospodarskega razvoja kot zunanje politike. Stranka se je zavzemala za ob\eSčarjje javnosti o različnih vidikih slovenskega vključevanja v zahotino zaveznišivti Po mnenju stranke, javnost podpira projekt vključevanja Slovenije v Nato. Tudi ta vlatl-na stranka je ocenila, tla sku|>na izjava parlamentarnih strank o vstopanju Slovenije v Nato pomeni prispevek k i.skanju nacionalnega kon.senza o poniembncm političnem vprašanju. V zvezi s stroški širitve, je stranka za.stopala stali.šče, da bi Slovenija kot najmanjša kandidatka, verjetno pretistavljala najmanjši stro.šek izmed vseh kamlidatk za vstop v Nato. Slovenski kričaitski demokrati (SKD). Strankin program podpira miroljubno politiki) in nenasilno |>olitično re.šcvanje konfliktov meti .stj.setlnjimi državami. .Med-narotlni položaj SItnenije ne tlovoljujc popolne demilitarizacije države, kar |X)n)eni, da mora imeti Sitivenija ustrezne t)brambne sile temelječe na splošni vojaški t)bvezi. Obrambni izdatki morajo biti v razumnih mejah in uravnoteženi z tirugimi tiržavnimi izdatki. Zunanja politika države mora spodbujati pt^litično, gtjspodar.sko in kulturno sodeltnanje meti narodi, ponjcmbna naltiga države pa je vključevanje v niecinarcHlnc organizacije, meti njimi v Hvropsko unijo, medlem ko Nato v strankinem programu ni eksplicitno omenjen. .Stranka .se tako v slovenskih množičnih občilih, kot v državnoztx)rskih tloku-mentih v zvezi s približevanjem Slovenije .\atu skoraj ne pojavlja. l'retlv.sem pogre.šamo njen vsebinski prispevek k razpravi. V .svojem predvolilnem dtjku-mcntu iz leta 1996, 'Priročnik za zmagovalce', pa v.stop Slovenije v Nato podpira in pričakuje, da lahko v Nato vstopimo nekje okoli leta 200S. .Slovenija bi z v.stoix>m v Nato postala del Zahoda in dokončno izstopila iz balkanskega okvira. Članstvo je /«t naSo državo, ki leži meti tremi civilizacij.skimi bloki Cgermanskim, slovan.skim in romanskim), kjer .se križajo zgodtn in.ski interesi, najugodnejša re.šitev in garancija za obstoj sloven.skega nartnla". Združena lista socialnih demokrator (7.1SD). Strankin kongres je kc^nec leta 1995 |X)trtlil oboroženo nevtraliK)st ktii izbiro slovenske varnostne |X)litike, vsaj dokler temeljita javna in strokovna razprava ne pokaže, da bi bila vključitev v eno otl evropskih obrambnih integracij boljša izbira. Članstvo Slovenije v Natu in Zahodnoevropki uniji naj torej ne bi bili etlini možni izbiri za zagotavljanje varnosti. mctltem ko vključitev v Evrop.sko unijo ostaja ab.solutna prioriteta .slovenske zunanje in varnostne politike. Kongres je izrazil prepričanje, tla sta prihotlnosi in varnost nove Kvropc odvisni od ztiruževalnih proce.sov in uporabe ptjliiičnih, ekt)nom.skih in socialnih in.strunientov, ne pa vojaških instrumentov. Glavno vlt)gt) pri oblikovanju nove .svetovne ureilitve' morajo imeti Združeni narodi kot 'najptpmembnejša organizacija mednarotinega sodelovanja in novega sistema globalne varno.sti'. Stranka jc tutli v parlamentarnih razpravah izkazala tloltičeno mero previtl-nosti gletle vstopanja Slovenije v Nato, saj je pogrešala informacijo vlatle o pričakovanih obveznostih, ki bodo povezane z našim tnorebiinim članstvom v Severnoatlantskem zavezništvu. Članstvo Slovenije bi bilo koristno iz več razlogov, najpomembnejši pa je uvrstitev v krog razvitih zahodnt)evro|Pskih tlržav. Vlada, in z njo vsa Slovenija, ne bi smela čakati, kakšne pogoje botlo narekovali pogajalski partnerji iz Nata. Slovenija mora biti bolj ambiciozna in .svojt) subjektiviteto' zastaviti povsem drugače, se postaviti v vlogo aktivnega pogajalca, da bi dobili namig partnerjev glede njihovih pričakovanj, potem pa bi se doma, v nekem razumnem času in tlemokralično tlogtjvorili o tem, katere obveznosti sprejemamo in koliko stroškov smo pripravljeni pokriti. O tem se je treba pogajati, prav tako lutli o morebitni namestitvi vojaških baz in objektov jedrske tpbt)rožitve na ozemlju Slovenije. Ženski forum te stranke odkrilo nasprotuje vstopu Slovenije v Nato. Stališče foruma je, tla je nesprejem .Slovenije v Nato v prvem krogu za davkoplačevalce koristno. Obenem se ponuja priložnost, da opravimo strokovno in ix)liiično javno razpravo o najprimernejši obrambni strategiji, kjer je Nato zgolj ena od možnosti, tiruge pa so kaka nova evropska vojaška zvcz;i (najbrž je mišljena Zahotlno-evropska unija - WEU, op. .MM), oborožena nevtralntjst in kol najbolj zaželena možnost: demilitarizirana Slovenija (Slovenija brez orožja in vojaštva). Mladi forum /.ilružeiie liste prav tako odločno nasprotuje člansiNii Slovenije v Natu in se zavzema za postopno demilitarizacijo Slovenije. Slovenija bi v primeru članstva postala odlagali.^če jedrskih konic in ostalega orožja iz severnoiialijan,skih mest, pa tudi .stro.ški članstva bi bili previ.soki. Mladi forum je 27. aprila 1998 (na 57 obletnico ustanovitve Osvobodile fronte) posredoval v javnost letak NA TO (Nočemo Ameri.ške Teroristične Organizacije), ki je zelo razburil jjolitično javno.st. Letak je bil |X)spremljen z ugotovitvami, da v naSi družbi ni zaslediti argiunentov proti Natu, čeprav se javno mnenje nagiba na proti-natovsko stran (javnomnenjski podatki objavljeni v tem prispevku tega sploh ne potrjujejo. O]). M.M), da .se je Nato iz branika zahodne civilizacije prelevil v svetovnega policaja, ki pod vod.stvom ZDA sicer izvr.šujc tudi nekatere koristne naloge v varovanju mednarodnega miru in da je projekt [Kjsodabljanja Slovenske vojske, da bi dosegla interoperabilnost z dtžavami članicami Nata, zgreSen projekt, saj po njihovem mnenju, med prednostne naloge na.še države spadala ekonomski in .socialni vidik varno.sti, ne pa vojaSki, ki ga vztrajno poudarja vojaiSkoindustrij.ski lobi. Po mnenju predsednika Mladega foruma, je večina delegatov |X)vabljenih na letno konferenco ZLSD junija 1998, osebno nasprotovala vstopu Slovenije v Nato, kar pa .se na .sami konferenci ni potrdilo. .Naj six)mnimo, da je ZL.SD leto pred akcijo .Mladega forimia, potipi.sala .skupno izjavo parlamentarnih .strank o v.stopu Slovenije v Nato, kar pomeni, tla je bila akcija izziv tudi za pretl.sednika .stranke, ki pa je zaiidil, da stranka vztraja pri podpori stališčem zapisanih v izjavi. Dcmokniiična stranka npokojencer Slovenije (DESUS). Program stranke je skejv tičen gletle član.siva Slovenije v Natu. .saj bi to |ximenilo vi.šje obrambne izdatke in vključitev naših vojakov v mednarodne intervencijske sile. Ventlar pa jc vključitev Slovenije v livrop.sko unijo in Nato razumljena kot priložnost za tiolgoročno povezovanje Slovenije v evropski politični in gospotlarski prostor in za vojaško povezovanje skladno z varnostnimi interesi države. Po mnenju vodilnih v stranki, zahteva članstvo Slovenije v .Natu nacionalni kon-•senz. Zvezo Nato je treba opozoriti na naš geostrate.ški položaj in ji sporočiti, da ni naš interes iti v Nato po kolenih', ampak tla ima tudi Nato interes za polnopravno članstvo Slovenije. Slovenska nacionalna stranka (SNS). Stranka niha med rezerviranosijo do približevanja .Slovenije Natu in podporo temu projektu, glavno težavo pa vidi v ekonomski sferi, saj botlo stroški Natove širitve (Drekomerno obremenili gospodarstva novih držav članic, ki so že sicer v gospodarski krizi. Ključna naloga Nata naj bi bila omogočiti ZDA, da potencialnim članicam prodajo čimveč svojega orožja. Stranka se zuivzema za referendum o vstopu .Slovenije v Nato. Za stranko je problematično tudi vprašanje suverenosti države, kar je posredno razvidno iz poslanskega vprašanja predsednika stranke, ki je marca 1997 vlado vprašal, s kakšno pravico in na kakšni pravni podlagi odstopa suverenost nad .slovenskim ozemljem in slovenskim zračnim prostorom silam .Nata za operacijo Skupna straža, ki jo je SFOR začel izvajati v Bosni in 1 lerccgovini. Marjau MAU-SlČ llkniit pa stranka iniplkiino poiitlarja. tla Slovenija pripatla Zahoclnenui civilizacijskemu krogu, ki ga pooseblja Nato, saj smo bili Slovenci meti drugo svettovno vojno ameriški zavezniki. Nemara bi članstvo v Natu onemogi>čilo reliabilitiranje sbvenskega ktilaboracitjnizma meti tirugo .svetovno vojno, ki ga zagt>varjajo nekatere pt)litične stranke. PniinnienUinie stirnike .so aprila 1997 na pobutit) Socialtlemokraiske stranke p-pravnim član.stvom v Natu naj bi Slovenija 'uresničila svoje varnostno-politične zahteve in pričakovanja, kot so ohranitev .svoje samostojntjsti, ozemeljske celovi-to.sti in politične stabilnf)sti' in 'pos|x'.šent> krepila razvoj tlemokratičnih pravil in institucij civilnega natizora nati vojaškimi strukturami. Takt) l>o |irispcvala k splošnemu tlvigu stopnje sptj.šitivanja čitnekovih in tlržavljan.skih pravic.' Slt)venija izpolnjuje pogoje za članstvo in je prij^ravljena nt)siti svoj tlel stroškov |x>lnt> pravnega članstva v Natu. Sltnenija pričakuje povabilo v prvem krogu Natt)ve širitve, kar bi potrtlilo v.seevrop.sko naravnanost procesa in prispevalo k varnosti in stanovitnosti v tem delu Evrope. Stranke, razen pretllagateljice, .so s |)odpi.som izjave precej zavlačevale ali se o njej bolj splošno izražale, brez pretiranega zavzemanja, tako tla .so nekateri začeli govoriti o •natoskepticizmu'. Združena lista je htJtela vezati [x)govt)rc o Natu na tematiko približevanja Evropski uniji, hkrati pa je postavila vprašanja glede vpliva Slovenije na odločitev članic Nata julija 1997 v .Vladridu, obvezntisti. ki jih Slovenija z ntorebitnim članstvom sprejema in zahtev, ki jih Sbvenija ptj.stavlja za članstvo. Ztiružena lista .se je zavzemala, da bi v izjavo, ktjt način odločanja za članstvo v Natu. vključili relerentlum, kar kasneje ni bilo sprejeto. .\Ilatli lorum te stranke otiločno nasprt)tuje člansrvu Slt)venije v Natu in je izjavo zavračal. DESUS je |x)novno pt)udaril potrebt) po nacionalnem konsenzu in o|x>zoril, da tutli Slovenija Natu nekaj ponuja. Nacionalna stranka je v izjavi videla |x)puli.stično |x)tezo .Socialdemokratske .stranke in t>pt)zorila, da je izjava v nasprotju s sk)ven-skimi interesi. Liberalna demokracija je pobutlo obravnavala kot '|x)zitivno in tlržavotvorno'. Kr.ščan.ski demokrati .so se pobudi SDS pritiružili. Ljudska stranka je pt)budo podprla. Kje slovenske politične stranke iSčejo krivca za neuspeh Slovenije v prvem krogli Natove širitve po koncu hladne vojne:-' Liberalna demokracija vidi razloge za zavrnitev Sk>venije izven države. To je bila politična otlločitev pomembnih članic •Nata, predvsem ZDA. kjer se krepi izolacionizem, na katero Slovenija ni imela vpliva. Otlk)čilni za nesprejem Slovenije so bili globalni interesi velesil". Nekaj pa je tutli samokritike: Sloven.ska vojska .se preveč politizira, obenem pa ne znamo varovati lastnih vojaških skrivnosti. Vitini člani stranke vitlijo težave v nezadovoljivi [pripravljenosti voj.ske, po.sebej poveljniškega kadra, saj nekateri visoki častniki nimajo ustrezne vojaške izobrazbe in ne govorijo tujih jezikov. V prihodnje bi morali Nato razumeti kot zavezništvo za stabilnost in mir, kot koalicijo držav, ki imajo ptxlobne tlemokratične vrednote, kot take pa naj se med .seboj tudi vojaško povežejo. Obrambni minister, ki je bil iz Ljudske stranke, je menil, da bi bilo bolje, če bi bili sprejeti v prvem, verjame pa, tla lx)mo sprejeti v drugem krogu širitve Nata. V isii sapi povo, tla je Ireba Slovensko vojsko iransforniirati iz leritt)rialne obrambe v •sotlobnejšo manevrsko sirukiuro* in jo na račun tiviga kakovosti številčno zmanjšati. Tt) pa pomeni tudi uvajanje večjega dela poklicnih vojakt)v v Slovensko vojskt) Voj.ska tnij čimprej postane kompatibiina z Natoin. tla bt) sposobna tlelovati kol članica Nata. Posan)ezniki iz votistva stranke vidijo razloge za neuspeh v pre-pt)časni tranziciji, reformah in v napakah obrambne politike, kar lahkt) razumemo kot samokritiko, .saj je SLS vladna stranka, ki lahko vpliva na vsebino in tlinamiko tiružbenih reform in ima pf)d nadzorom obrambni resor in posietličnt) velik vpliv na pretllaganje in izvajanje obrambne politike. .Sociaklemokratska stranka je za neus|)eh krivila slovensko \ lado in njene ne realne |)re.st)je razmer in je zahtevala izredno .sejo Državnega zbora o tem vpra šanju. Bolj kot za iskanje krivca naj bi ji šlo za popravljanje napak Slovenija je zamudila zgodovinsko priložnost, da si zagotovi mesto v tej obrambni organizaciji in .se dokončno uveljavi kot stabilna in razvita evropska država Vlatla ni izdelala tlt)kumenta, ki bi analiziral Nato in njegovo vlogo v prihodnje, niti (še) ni pripravila strategije o vstopu Slovenije v Nato. Sloveniji bi pri približevanju Natu med drugim koristili dovolj zgodnja navezava na države Višegrajske skupine, ki so na projektu članstvo v Natu' delale bist\eno bolj intenzivno, večja preglednost obrambnega proračuna, nakupi orožja v članicah Nata namesto v Izraelu in večja aktivnost pri reševanju krize na Balkanu. Slovenija je podcenila vlogo Nemčije pri širitvi Nata. Vlada ni imela jasne in celovite strategije za vstop v Nato, v vlatlnih izliodiščih pa je bilo precej protislovij, med njimi tudi to, da .se je vlada zavzemala za vstop v Nato in profesionalizacijo vojske, hkrati pa je ugotavljala, tla Slovenija ni ogrožena (resnici na ljubo je treba povedati, da je enako presojo .sprejela tudi SDS, op. .MM). Sloven.ski krščanski demokrati so ocenili, tla je vlada napačno pre.sojala politična razmerja v mednartjdni skupnosti. Bolj se je zanaš;ila na tliplomat.ske .stike kot na izpeljavo zastavljenih reform, ki bi bila bolj jjrepričljiv argument. Kot razloga za neuspeh v prvem krogu Naiove Širit\e so navajali tudi počasnost pri .sestavljanju vlade po volitvah 1996 in neangažiranost v prizadevanjih za mir in stanovitnost v naši regiji. Združena lista meni, da bi vlada morala v prihodnje diskretneje vodili zunanjepolitične dejavnosti. Odločitev o širitvi Nata v prvem krogu ni bila otlvisna od nas samih. Javno mnenje o Natu Ob obravnavi stališč parlamentarnih strank smo videli, da .se posamezniki sklicujejo na javno mnenje, ki naj bi podpiralo prav njihovo stališče glede približevanja Slovenije Natu. To je eden od razlogov, ki narekujejo, da je treba analizirati tudi javnomnenjske ankete, ki so zbirale podatke o odnosu slovenske javnosti clo morebitnega članstva Slovenije v Natu. Mcirjfui MAI.FSIČ Pred obravnavo icga odnosa si poglojnio širSi javnomnenjski konieksi, v kaierem stališča do članstva Slovenije v Natu nastajajo.' Rezultati javnonnienjskih anket v zadnjih letih kažejo, da se slovenska populacija počuti bolj varno kot v preteklo.sti. Poleg tega v.se bolj zaznava nevojaške vire ogrožanja .skupno.sti, najbolj izrazito ekolo.ške in .socialno-ekonom.ske. med viri ogrožanja pa se pojavljajo tiuli klasični kriminal, naravne in tehnične nesreče, preprodaja in uporaba mamil, notranjepolitična nestabilnost, možnost socialnih nentirov in zaostajanje na področju znanosti in tehnologije, medtem ko zunanji vojaški ogroženosti res|X)n-denti ne pripi.sujejo večjega pomena. Vprašanje ogroženosti je pomembno, saj lahko hipotetično domnevamo, da lx) stopnja zaznane vojaške ogroženosti vplivala na odnos javnosti do članstva Slovenije v Natu, ki je v prvi vrsti institucija kolektivne obrambe. Nadalje, javnomnenjski izsledki kažejo na nezaupanje javnosti v mednarodne dejavnike (NATO, OZN, KU, OVSE), ki .se vključujejo v reševanje političnovarno-stne krize na ozemlju nekdanje Jugoslavije, zelo nizko pa je ocenjen tudi njihov prisi>cvek k zagotavljanju miru v .svetu. Relativna večina anketiranih se zavzema za zniževanje ali v najboljšem primeru ohranjanje ravni obrambnih izdatkov, čeprav Slovenija za obramlx) namenja relativno nizek cxlstotek bruto družbenega proizvoda.' Javnost pred voj.sko enakovredno postavlja fiuKionalni in .societalni imperativ, ji pripisuje zmerno .socializatorsko vlogo, obenem pa ab.solutno ne odobrava vmešavanja vojske v politično dogajanje v državi.' Relativna večina respondentov .se zavzema za zmanjšanje ob.sega oboroženih sil, ki imajo resnici na ljubo že zdaj .skromen |wtencial." Javnost .se večin.sko zavzema za manjšo stalno vojsko in večjo rezervo, za predv.scm obvezni.ško vojsko z manjšim poklicnim jedrom in za .sedemmesečno služenje voja.škega roka, kar sc v.se ujema z dejanskim .stanjem v .slovenskih oboroženih silah. Naj povzamem še nekaj splošnih trendov. Iz javnomnenjskih rezultatov je razbrati .svojevrsten ekonomski determinizem'. ki .se kaže pri zaznanih virih ogrožanja, pontembnih ciljih slovenske države in družbenih vrednotah, ki .so zelo ekonomsko obarvane. Značilno je vi.soko samozaupanje državljanov v svojo vlogo pri ohranjanju suverenosti in neodvisnosti države in relativno nizko zaupanje v |X)litične in represivne institucije države. Iz podatkov je razbrati visoko ekološko osveščenost javnosti in njeno občutljivost za človekove pravice. S podatki o odnosu slovenske javnosti do Nata razpolagamo od leta 1994 naprej. Prv(5 vprašanje, ki so ga raziskovalci postavili respondentom se je glasilo: ■ /(iriiiimiifii/ste nizlshiiv. lui Ltiivivti/ilniiiio, je i;ivtlel liiiniiil zti ilniilH-iie retlv. hi noo nabonilkor. Sbn/iim iicrilo injabiiv nb /mi/hiIiiI im>blllz{icl/l je 56tX)0 (liicis Abniil Slovenia: IX-fence. Aphl 199HJ. Marjan MAI.E^IČ Spotlaj jc navedena vrsta izjav. Oii vsaki povejte v ktjiik.šni meri .se z njo strinjate oziroma nc .strinjate'? lina od izjav .se je nana.šala na Nato, in sicer: 'Kaj.ši sami poskrbimo za obrambo Slovenije, četudi nas to več .stane, kot pa da po.stajamo oorn prizaderanjii rlade za vstop v Nato (N'105U) Slovenska država si prizadeva za vstop Slovenije v Nato. Ali vi osebno podpirate takSna prizadevanja ali Jim nasprolnjete? 1 - podpiram 44.2% 2 - ne podpiram, niti ne nasprotujem 3- 7 ^ - naspmtnjem 8.6 4 • ne vem. neodločen 14.6 Podatki kažejo, da je relativna večina javnosti podpirala prizadevanje slt)venske vlade za vstop Slo\'cnijc v Nato, [»tipora pa .še ztlaleč ni bila tako visoka kot je to veljalo za slovensko politično elito in tlrža\ ne uradnike, ki .so tlelovali na področju nacionalne varnosti. Ta podatek ni bil skladen z njihovimi pričakovanji, jc pomenil .šok in tudi streznitev, .saj so uvideli, da podpora javnosti članstvu Slovenije v Natu ni nekaj .samoumevnega, ampak bo potrebno bolj sistematično in strokovno utemeljevanje te zami.sli. Zanimivo je, da je bila .skoraj polovica respon-tlentov neodločenih oziroma indiferentnih, kljub temu da gre za enega najpomembnejših projektov tiržave po osamo.svoji^ i, doseženi leta 1991. Respondentom smo ponudili v presojo trditve o predno.stih in .slabostih vstopa .Slovenije v .Nato in jih vprašali, ali se s temi trtlirvami strinjajo ali ne. ResptJiidenti •so .se najbolj strinjali s trditvami, da bi imele v primeru vstopa Slovenije v Nato, naše oborožene sile lažji dostop do sodobnej.šcga orožja, da bi se okrepila vojaška varnost države, tla bi se |)ovečal njen ugled v mednarodni skupnosti in tla bi bilo s lem olajšano približevanje evropskim integracijam. Respt)nclenti so se večinsko strinjali tudi s trditvami, tla bi se s Članstvom v .Natu povečal delež proračunskih sred.siev, namenjenih za pokrivanje obrambnih potreb, da bi morebitna postavitev \ojaških baz Nata zaradi majhnosti Slovenije pretistavljala preveliko izgubo nacionalnega ozemlja, da bi članst\o zahtevalo sodelovanje v vojaških akcijah izven na,šega ozemlja, tla bi slo\enska podjetja lahko sodelovala v vojaških projek- Marjcvt MAl.ESlČ ali držav članic Nata in ila bi slovenske oborožene sile z vsto|)oni v Nato postale bolj učinkovite. .Manj pa so .se strinjali s trditvami, da bi Nato v .Sloveniji po.stavil vojaške baze, ki bi |)red.st.i\ Ijale ekolo.ško obremenitev okolja, .še manj, da bi bilo o.sebje v teh bazali moteč dejavnik v družljenem okolju oziroma, da bi postavitev vojaških baz zagotovila ilelovna mesta za lokalno prebivalstvo. Se najnuinj pa .so .se respondenti strinjali s trditvijo, da bi bila s članstvom v Natu omejena .suvereno.st Slovenije. Dobra četrtina vpra.šanih meni, tla se je s .sodelovanjem Slo\enije v prt^gramu Partnerstvo za mir njen varnostni položaj izlxiljšal, metitem ko dobra polovica vprašanih meni, tla se ni spremenil. Skoraj petina vprašanih tega ne more ocenili. Z javnomnenj.skim razi.skovanjem smo bolj intenzivno natlalje\'ali v obtiobju jesen 1996 - jesen 1997, podpora jav nosti projektu \ ključevanja Slov enije v Nato pa je razvidna iz Tabele 2. Tabela 2. JanioiiiiienJska podpora <'lniislrii Slovenije v Salu okt 96 jan.97 feb97 mar. 97 okt /nov. 97 tla 66.4 613 58.3 64.1 55.1 ne 15.7 20.5 21.1 18.3 18.1 neodločen 17.9 18.2 20.7 17.6 26.2 vztirec 958 996 942 965 2031 Iz tabele 2 lahko razberemo nekatere javnomnenjske trende, ki zadevajo podporo vlatli pri prizadevanju za vstop Slovenije v Nato: (1) txl oktobra 1996 do marca 1997 je podpora javnosti vladnim prizadevanjem relativno vi.soka in .stabilna, (2) stopnja nasprotovanja javnosti vladni politiki v zvezi z .Natom je v istem obtiobju relativno nizka (približno petina respondentov) in .stabilna, (.3) .skupina neotiločenih respondentov v tem obdobju je relativno velika (približno petina respontlentov), { i) oktobra in novembra 1997 se je potipora članst\'u Slovenije v Natu ol>čutno znižala, nasprotovanje se ni |)ovečalo, številnejša pa je poslala .skupina neodločenih respondentov. Na ta rezultat je verjetno vplivala odločitev Severnoatlanstkega .sveta na .sestanku v Matiridu, da Slovenije ne povabi meti kan-tlidatke za prvi krog Natove širitve po koncu hladne vojne. Bolj poglobljena analiza rezultatov ankete opravljene oktobra in novembra 1997 kaže, tla je bila ])otlpora članstvu Slovenije v Natu vi.Sja pri respondeniih starih od 46 do 6o let, pri res|x>ndentih mo.škega spola in tistih s poklicno in srednješolsko izobrazbo. Nižja podpora pa je bila prisotna pri .skupini re.spondentov poti tridesetim letom .starosti, visoko izobraženih, kmetih in samoza|X).slenih. V skupini neotiločenih je večina žensk, med njimi prevlatlujejo gospodinje. Respondenti, ki nasprotujejo vladni politiki do Nata, tudi sicer na.sprotujejo kakršnemukoli mednarotinenni povezovanju Slovenije.' ' /.JeliifiC. A dhztilil. Sbiivniaii Siiiiriiv in a liiirti/ieaii nTs/iedliv'. iv /iiii/ l.mJ Oir). .Scfurilv in Ccnir»! and liaMcrn tturoi», lUi.xeiil>iiig. Ai4.\iri{iii liuiiliiie/or tnlenuilloiml Affoirs. IWH), slr.M>. Marian MA/.ESIČ Iz podaikov pridobljenih oktobru 1996 jc razbrati pričakovanje javnosti, tla lx)sta na hitrost vkljiiče\'anja .Slovenije v Nato v veliki lueri vplivala slovenska diplomacija in obrambno ministrstvo, kar .se je pokazalo kot zgreSeno, saj je odločitev o tem. katera država bo v prvem krogu širitve, odločal Nato ali bolje rečeiv), najpomembnejše članice te organizacije, med njimi .še po.sebej ZDA. .\Iarca 1997 .so respoiulenti lastno poznavanje problematike približevanja Slovenije Natu ocenili večinoma kol sreilnje' ( i 17%) in 'slabo' oziroma 'zelo slabo" (.50.t%). med tem ko je tistih dobro' ali zelo dobro" .seznanjenih s problematiko relativno malo (l6.-i%). kar je v.saj posredna kritika ilela vladnega in parlamentarnega urada za informiranje, delovanja političnih strank na terenu in tuili medijskega poročanja. Izsledki analize P<\sku.šajmo najprej z odgovori na uvodoma za.stavljena vpra.šanja glede odnosa .slovenskih parlamentarnih |K)litičnih strank do .Nata. Z drugimi be.sedami, preverimo, ali je splošen vtis opazovalca .slovenske politike, tla vse |X)litične stranke podpirajo polnopravno član.stvo .Slovenije v .Natu. pravilen. Čeprav med njimi ob.stajajo razlike, bi lahko rekli, ila jc slovcn.skc politične stranke tozadevno možno razvrstiti v venska nacionalna .stranka) .se odkrito zavzemajo za referentlum o vstopu Slo-