roAtnlna plačana v gotovini* Leto LXVII., št. 63 Ljubljana, sobota 17. marca 1934 Cena Din 1.- SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 90 petit vrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din S.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIiTVO LJUBLJANA* Knafljeva nHoa tt. 5 Telefon št. 3122, 312S, «134, 3125 in 3196 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telet on št. 65 podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. V RIMU SE ŠE POGAJAJO Razgovori Mussolinija, DollSussa in Gomboša bodo končani sele danes ali jutri — Dobiček bo imela samo Avstrija Rim, 17. marca r. Proti pričakovanju so se rimski razgovori med Mussolini-jem, Dollfussom in Gombošem tako zavlekli, da bodo trajali še danes ves dan in najbrže tudi Še jutri. Od prvotno napovedanega programa te konference, to je reševanje podunavskega problema, ni ostalo mnogo. Kolikor se ve do sedaj, so v teku razgovorov uvideli, da je vsaka trajna rešitev podunavskega problema mogoča samo ob sodelovanju Male antan-te in drugih v Podunavju zainteresiranih držav. Zaradi tega so se koncem koncev omejili na to, da razpravljajo o osiguranju neodvisnosti Avstrije potom obsežnih gospodarskih koncesij. To je v bistvu tudi ves uspeh rimske konference, o kateri so se sprva širile senzacionalne vesti in ki se jo je prikazovalo kot zaključek velike italijanske ofenzive proti Mali antanti in Franciji ,pa tudi pri obravnavi tega omejenega programa so se pokazale tolike težkoče, da niso mogli končati razprav v prvotno določeni dobi ter so se pogajanja zavlekla tako, da bodo končana šele danes ali jutri. Sinoči so trajali razgovori med Mus-solinijem, Dollfussom in Gombošem pozno v noč. Šele opolnoči je izdala agencija Štefani komunike, v katerem pravi, da so razpravljali o gospodarski sanaciji Avstrije ter da so parafirali dva protokola, ki bosta najbrže danes ali jutri podpisana. Rim, 17. marca r. Listi poročajo, da se bodo razgovori v Rimu zaključili šele z jutrišnjem dnem. Danes dopoldne so se ministrski predsedniki ponovno sestali. Skromni rezultati Budimpešta, 17. marca r. Kakor poročajo iz Rima, kažejo vsi znaki, da bodo Italija, Madžarska in Avstrija najbrž sklenile konzul tati vno pogodbo v troje, in sicer slično kakor že obstoja med Madžarsko in Avstrijo od zadnjega Goniboševega obiska. Po tej pogodbi bi se vse tri države obvezale, da se bodo medsebojno konzultirale v vseh političnih in gospodarskih vprašanjih, ki se bodo nanašala nanje. To stanje je po mnenju »Pester Lloyda« prav za prav sporazum v troje ah antante treh, ki so se v tej obliki načelno odločili za najtesnejšo kooperacijo, ne da bi pri tem izključevali ostale. Ta pogodba ni seveda, kakor poudarja isti list, v političnem oziru naperjena proti nikomur, pomeni pa v gospodarskem oziru začetek odstranjevanja avtarkije in spada torej med pogoje za izboljšanje življenjskih pogojev v srednji Evropi. Ministrski predsednik Gombos se je dopoldne pogajal z državnim tajnikom Suvichom, ki je imel prej pogajanja z zvezaiim kancelarjem dr. Dollfussom. Pri teh razgovorih so pripravili gradivo za popoldanske razprave v troje. Vsi trije vladni šefi si prizadevajo, da bi dosegli gospodarski sporazum, ki bi presegal dosedanje pogodbe vseh treh držav, t. j., da bi se zvišal izvoz madžarskega žitnega presežka, kakor rudi avstrijskih industrijskih proizvodov v Italijo. S tem se vsekakor Italija izstavlja nevarnosti, da bodo države, ki jim je dovolila največje ugodnosti, zahtevale enake ugodnosti, kakor bodo dovoljene Avstriji in Madžarski. Danes ali jo tri bodo vladni šefi izdali skupno izjavo, v kateri bodo naglasili trajno sodelovanje v zunanjepolitičnih vprašanih lu obenem ugotovili, da bodo morale države, ki bi se morda hotele udeležiti te gospodarske pogodbe, dati neke vrste garancijo za avstrijsko neodvisnost. Zasiguran je te neodvisnosti je glavni cilj italijanske politike. Rim, 17. marca r. O podrobnostih rimskih razgovorov med Mussoliriijem, Gombošem in Dolfussom rimski tisk ne pove nič določnega. Kakor pa zatrjujejo tukajšnji poltični krogi, bo sporazum med [talijo. Madžarsko in Avstrijo v najboljšem primeru podpisan šele danes popoldne. Ni izključeno, da bosta Gdmbos in Dollfuss odgodila svoj povratek še za dva ali tri dni. To sklepajo glede na povabilo italijanske vlade, da bi se Gombos in Dollfuss odpravila na izlet v Napulj in na Capri. Potemtakem bi se madžarski ministrski predsednik vrnil v Budimpe-šele v torek ali sredo. Snoči je rimski guverner Boncompag-ni Ludovico priredil na čast avstrijskemu zveznemu kancelarju in madžarskemu ministrskemu predsedniku na Kapi-tolu banket, katerega se je udeležilo 1500 povabljencev. Ogorčenje nad Nemčijo Rim, 17. marca r. Italijanski tisk se tudi danes omejuje samo na objavljanje kronike rimskega srečanja, prinaša pa obširen intervju z avstrijskim delegatom dr. Schiillerjem o avstrijskem gospodarskem položaju in izvoznih možnostih preko Trsta. Vsi listi poudarjajo v poročilih iz Berlina ljubimkanje Nemčije z Jugoslavijo, med lem ko so poročila o dogodkih v Rimu zelo skromna. Odklonilno stališče nemškega tiska je izzvalo v Rimu vidno nerazpoloženje. Mnenje v Parizu Pariz, 17. marca r. Francoski tisk posveča rimskim razgovorom vso pozornost. Odobravajoč obrambo avstrijske neodvisnosti pa poudarja, da je to mogoče zasigurati v prvi vrsti na gospodarski poti, pri čemer sme Italija računati na podporo Francije. Kar pa se tiče podunavskega problema, ves franco- ski tisk slej ko prej poudarja, da je vsak sporazum brez Male antante nemogoč in je zato neobhodno potrebno, da se Italija v tem pogledu predvsem sporazume z Malo antanto. »Temps« piše, da Nemčija sicer rovari proti temu, da pa to ne sme zavesti Italijo na stran- pota. Sodba v Londonu London, 17. marca. Angleški tisk pozdravlja akcijo Italije za rešitev podunavskega problema, poudarja pa, da je treba upoštevati vse interesente v Podunavju, kajti sicer bi bil vsak sporazum brezuspešen. Mussolini je pokaral, da je praktičen politik in zato angleški listi izražajo nado, da tudi tokrat ne bo razočaral. Četudi sedanji rimski razgovori niso v tem pogledu še obrodili pomembnejših rezultatov, se more vendar le smatrati za italijanski uspeh dejstvo, da se bo z gospodarskimi koncesijami, ki jih je dala Italija, utrdil Dollfussov režim in s tem stabiliziral položaj. Politika Jugoslavije Velik odmev Je v tiče ve ga ekspozeja v inozemstvu Pariz, 17. marca. A A. Da višnji >Ordrt < priobćuje pod naslovom » Politika Jugo-slavije< obširen komentar o ekspo.:eju ju-goslovenskega zunanjega ministra Jevtica List pravi med drugim: Možati in zmerni govor ministra Jev-tiča najboljše osvetljuje modrost miroljubnega naroda, ki je v tragičnih trenutkih vojne dal sijajne dokaze svoje hrabrosti in dostojanstva. Zato se ni treba čuditi, da jugoslovenski zunanji minister jasno in odkrito razlaga svoje zdrave namene v zunanji politiki. Po tem govoru je lahko razumeti politično situacijo Jugoslavije v srednji Evropi in na Balkanu. Smeri jugoslovenske zunanje politike glede splošnih eviopskih vprašanj so v popolnem skladu s francosko zunanjo politiko. Obema je glavni cilj sporazum med evropskimi narodi in or ganizacija mi**u. Jugoslavija vodi to >ol> tiko od vsega začetka svojega obstoja. Jev-tić pravi po pravici, da je to tradicijonal-na politika Jugoslavije. Poleg tega pa so v Jevtičevem govoru tudi odstavki o balkanski politiki, ki bodo brez dvoma izzvali silno pažnjo evrop skih političnih in diplomatskih krogov. Jevtic" je zavzel posebno korektno in prijateljsko stališče nasproti Bolgarski. Naglasi! je, da podpis ba'itanskega pakta ni konec, marveč začetek nove nolitiko balkanskih narodov, ki hočejo ohraniti svojo popolno neodvisnost, nkratu st- pa tudi otresti sebičnih intrig cebalkanskih držav V vprašanju neodvisnosti balkanskih držav gre Jugoslaviji zaradi vrlin njenega naroda in njeoega gospodarskega položaja glavna beseda. Jugoslavija je prevzela nase zgodovinsko poslanstvo za razvoj Balkana. To politiko lahko samo simpatično pozdravimo. Proti njej so samo lahko dr zave z imperialističnimi naklepi proti .Jugoslaviji in proti balkanskim državam. Na koncj omeni list Jevtičevo izjavo o Mali antanti in Sovjetski Rusiji in o Hais-burgovcih. List pravi s tem v zvezi: Iz Jevtičevega govora se da sklepati, da vodi Jugoslavija miroljubno politiko, da pa hkratu pazljivo motri razvoj aktualnih evropskih vprašanj, zato je treba mir in dostojanstvo sedanjega zunanjega ministra Jugoslavije pozdraviti kot relko znamenje zdraveera in pozitivnega pojmovanja na področju mednarodne politike. Tajna pogodba Italijo m Francijo? Po angleških vesteh je bil med Rimom in Parizom sklenjen tajen dogovor glede razorožitve London, 17. marca g. »Evening Standard« objavlja se nepotrjeno pariško vest, da je bila med Francijo in Italijo sklenjeno tajna razorožitvena pogodba, ki jo označujejo kot potezo proti angleški razorožit/veni spomenici. Ta pogodba določa stabiliziranje sedanjih francoskih oborožitev, med tem ko naj bi bilo Nemčiji dovoljeno delno oborožen je in povečanje efektivnega števila vojske, toda ne enakost v oboroževanju. Dalje je baje v pogodbi določeno, da se bo v bodoči razor oži t ve ni konvenciji beseda »sankcije« nadomestila z izrazom »garancija za Izvedbo«, kar naj bi biia koncesija nasproti Nemčiji. Kakor poudarja list, je ta pogodba še zaradi tega posebno pomembna, ker je lord Eden v zbornici pred kratkim označil angleški načrt kot edino podlago za nadaljevanje pogajanj in pri tem naglasi 1. da ta načrt določa enakopravnost za Nemčijo, Francijo, lilijo in Poljsko, Podaljšanje trgovinske pogodbe z Grčijo Beograd, 17. marca. p. Na želio rn^-t vlado k arSka vlada v cilm ohranitve kontinuitete trjiovinske-ga prometa pristala nato ia «e dopolnilni treovrnaki sporazum. n pen 50. iuliia 1938 v Atenah, ki poteč - 20. t. m., rorialjfta za dve mesece, to ie do 2<> maia 19&4. Iz državne službe Beojrrad, 17. marca. p. S krali ©rim ukazom }o ponovno vpokoien dr. F^rde Kern. direktor veterinarsko bakteriološkega zavoda v Ljubljani. — Premeščen ie poštn: uradnik Ferdinand Nadrah s pošte Liublia-na I k poŠti Veleni3. Samomor na komunističnem shodu Pariz. 16. marca. w. Na n-dtem komunisti fosss zborovan Ju se i« iz neznanih razlogov usmrtil itali lanski emizrant Bonsandi. Kakor praviro, so naJfli r>ri meni oiemo.. v katerem ae sam obtožuje imora italijanskega socialista Cloricia. Anarhija v Mandžuriji Moskva, 17. marca. AA. Iz Pekinga poročajo, da se v Mandžuriji naglo siri oboroženi pokret proti sedanji vladi. Meseca februarja je bilo nič manj ko 410 oboroženih napadov na organe oblasti. Japonsko-mandžurske čete pa so opravile 42 kazenskih pohodov. Število pobeglih mandžur-skih vojakov cenijo na 25.000. Samomor pariškega bančnika Pariz, 16. marca. AA. Snoč: ob 11.45 se je v Parizu bankir A4terman vr*e! pod kolesa lokomotive podzemeljske železnice. Njerov samomor je zbudil veliko senzacijo. Vse kaže, da si je bankir vzel življenje, ker je v zadnjem času njegovemu zavodu grozil neizogiben polom. Poljski uspeh v Južni Ameriki Varšava, 16. marca. AA. Iz Buenos Airesa poročajo, da se je poljski znanstveni odprav', posrečilo rovzpeti se na najvišji vrh v Južni Ameriki, Aconcamo, visok 70i 5 m. Ekspedicija je dosegla svoj uspeh v zelo neugodnih atmosferskih okoliščinah. Zborovanje ljubljanskega učiteljstva Ljubljanski občinski svet in učiteljske stanarine — Učiteljstvo zahteva svojega zastopnika v občinskem svetu _ Ljubljana, 17. marca. Smoči ob 20. se je zbralo ljubljansko uči" teljstvo, včlanjeno v JUU v risalnici šentjakobske sole k večernemu zborovanju, ki gt\ je otvoril agilni predsednik učitelj g. Ve_ koslav Mlekuž. Po običajnih formalnostih je prešel na prvo točko dnevnega reda, redukcija poročenih uradnic. Obrazložil je podrobno in obsežno delo vodstva sekcije JUU za dravsko banovino v tem pogledu in prečita! okrožnico, v kateri izmi^ svoje stališče in navaja, da Na§ -od« in »Mlada Jugoslavija«, poslovnik za skupščino in zborovanja, sprememba pravil JUU. Največ zan'manja je pa vzbudilo poročilo o predlogu občinskega svetnika gosp. Josipa Turka, ki ga je iznesel v proračunski debati ljubljanskega občinskega sveta. Po vsestranski debati je članstvo enoglasno in z gromkim odobravanjem sprejelo po predsedniku sekcije JUU g. Ivanu D;mniku predlagano poslanico g. Josipu Turku v odgovor na njegov predlog. Poslanica se glasi: V proračunski debati ljubljanskega občinskega sveta dn-e 14. marca občinski svetnik g. Josip Tnrk priporočal, nai se skuša doseči ukinitev 'jredbe, po kater: mamio občine plačevati učitelistvu stanarine. Učitelistvo mesta Lrubliane. zbrano na zborovanju zreškega društva JUU dne 16. marca t. 1., se čudi temu predlogu iz vrert liubllanskega občinskega e-veta in 'isoVavlja, da tak: predlogi niso izSli niti iz podeželskih občinskih odborov, ki so v težjem položaju in vendar v polnem obsegu priznavajo učitelistvu upravičenost do teh prejemkov. Učiteljstvo priatav4ia. da ima do stanarine pravico po zakonu in se čuti upravičeno do nj3 tudi v moralnem oziru. Istočasno • urotavlja in povdaria. da noben stan ne de-lur:? in ne žrtvuj« moralno in materijalno toliko za prošveto in kulturno delo kakor učiteljski. Zato obžaluje tak predlog n kulturne edinic* kakor ie občinski svet liublianski, zlasti pa obžaluje, da ie bil stavljen oo odlične vodilu3 osebnosti, ki bi mo-ala dobro poznati delo učiteljstva. Mislimo, da bi se našla dragje jpravi-cenejša ^dnja, ki bi socialno mani pri-zj dela kakor .stednia pri učiteljski stanarini Istočasno obžalujemo, da nima učiteljstvo kot važen delavec na jarnih poprištih je*a zastopnika v ljubljanskem ohčin-ikeni svetu, ki bi «lede šolstva, prosvete in stanu lahko iznašal mišljenje učiteljstva. Na predlog učitelja g. Andreja Sežuna, ki je energično nastopil proti temu, da učitelji, ki v raznih javnih kulturnih in političnih organizacijah ne ščitijo interesov stanu, se je sklenilo, da se bo vsak tak primer javno obravnavalo in z vsemi sredstvi nastopilo proti takim učiteljem Na predlog g. Ivana Dimnika bodo vsako leto sklicani lokalni sestanki učiteljev javnih funk-cijonarjev, kjer se bo obravnavalo kaj se je storilo v obrambo stanovskih interesov in kaj bo potrebno v bodočnosti. Učiteljstvo. u vi deva joč potrebo, da je v tako važni ustanovi, kot je ljubljanski občinsk- vedno nočno slišati tudi mnenje stanu i majhne važnosti, zahteva, da dob učiteljstvo iz svojih vrst zastopnike v občinsk svetu. Članstvo je ponovno podčrtalo v.. nost zadnjega odstavka poslanice. Nadalje je predsednik poročal o f /aju v organizacij in o preklicu glavne skur sčine. Na predlog učitelj« g Se/una je član stvo dobrilo postopanje sekcije glede spo v JUU in izrazilo željo, nai tudi v bodoč« postopa v enakem smislu. Pri siočajnosti je opozoril učitelj Viktor Pirnat na trmbol PJS, ki bo 15. aprila v Ljubljani s prošni" naj bi učiteljstvo agitiralo za njo. Koncu je našel učitelj g. A. Hreščak zelo važn vprašanje novih učnih načrtov. Ugotovil jc da so dosedanji učni načrti nemogoči, ki obsegajo preveč snovi. Potrebno ie, da -uzakoni tudi minimalni načrt in s tem orne goči učitelju, da res rudi vzgaja m'adino Sklenjeno je bilo. da bo učiteljstvo povsod zahtevalo, naj se pole^ maksimalnih. uv< dejo tudi nvnimalni učni načrti. 1'čitelia «j Hreščaka so naprosili, naj pripravi o tem obsežen referat »i prihodnje celodnevno zborovanje. Izpremembe v francoski državni upravi Pariz, 1«'. marca. AA Predsednik v*aoe Doumerzue je včeraj konicnra. dalje časa z notranjim miniscioii' Albertom Sarrau-tom. Fo trditvah dobro poulemh krogov sta razpravljala o izpremembah in premestitvah visokih državnih runkcionarjev, zlasti o premestitvi prefekta pariške policije Sibourja. Kakor pise..- listi, bo n^i seii ministrskega sveta, ki bo iutr. pod predsedstvom rredsednika pepubflke T.ebruna. končno rešeno vprašauk prefokta parlšk< policije. Na jutrišnji seji oo francoski parlament razpravlja! o poslednjem zakonskem načrtu ki je še na dnevnem "edu. nato psa b<» predsednik poslanske zbornice Bou'sson bržkone razglasil odgoditev parlamenta do 15 maja Parlanieiita.rna preiskovalna od^ra za afero Staviskeg^ in u. dogodke 6. februarja bosta tudi po odsoditvi parlamenta zasedala daljo ter bosta imela krajši odmor samo za velikonočne prazn ke. H trdi viharji v Italiji Rim, ti. marca. z. Z* nekaj dni diviajt v aeverno-itatijanslfflh provincah in ob o^!-: hudi viharjč, ki so povzročil: veliko stvarno škodo. Nad mostom S:, v ono in ob '.gur-ski obali sploh, divja orkanu podoben v.-har, k?i ga spremljajo nalivi in toča. Morje je poplavilo ooaio in poškodovalo mnoge stavbe, tako. da ie bilo treb^ nekatere sploh izprazniti. Vremensko poročilo JZSS Kranjska fiora, Rateče, Planica, 17. marca ob 7. zjutraj: —2, barometer se dviga mirno, jasno, 30 cm srenja, smuka ueođna Vršič in Tamar 250 cm pršića. Bled, 17. marca: —1, lahka megla, mirno, barometer pada. Bohinjska BIstrica — .jezero, 17. marca: —1, 16 cm snegu, smuka ugodna. Planica, 16. marca: 15 cm novega snega na podlagi 100 cm, sneži dalje. ?muka v planinah prav dobra, v Juli i skih Alpah nevarnost plazov. Planina na Kraju, 16. marca: plus 1. mogla, deloma solnčno, veter severozapadnik. smuka dobra, pršič. Skala&ki dom na Vogln, 16. marca: —5, sever, en meter novega snega, smuka dobra, v planinah prav dobra, dostop zgažen. Zelenica, 16. marca: —3 oblačno, sneži, na podlagi 2SO cm 15 cm novega pršića, smuka prav dobra, izgledi za praznike idealni. Velika planina, 16. marca: Oblačno, megleno, sneži, deloma suh. deloma južen sneg". Smočar»ki dom LJubljane na Pokljuki, 15. marca: plus 3, lepo. mirno, 40 cm novega ?nega na podlagi 1-10 cm. SMTJCAR.il POZOR! Previdnost pred plazovi, izogibajte *e opasnih me»t! Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE. Curih. Pariz 20.38. London 15.77. Ne\\ York 309.75. Bruselj 72.17^. Milan 26.5' Madrid 42.20, Amsterdam 308 50, Beri; 122.95, Dunaj 56.90. Praga 12.85. Vari > 58.30*4. Bukarešta 3.05. Jim J* »SLOVENSKI NAROD«, IT. marca 1984 rev 63 Kolonija v Mestnem logu se širi Te dal so prišli zidarji betonirat temelje za številne kolibe, ki jih bodo prestavili sem iz gramozne jame Ljubljana, 17. marca. Kmalu bo v Mestnem logu pomlad, ki bo izvabila iz mesta tudi meščane, sicer pa ne zahajajo tja. Žalostna, enolična stepa s© širi tja proti Krimu in celo mladi ljudje, ki te gibljejo zlasti zdaj v posebnih sferah ob večerih, bolj poredko zaidejo na slavno Cesto dveh cesarjev, kjer je bila njega dni tako primerna okolica za sestanek visokih zverin ter za diplomatski in račji lov. Toda, ko je v Mestnem logu pomlad, meščani ob nedeljah odkrijejo lepoto narave in romantičnost kozolcev. Ta in oni odkrije tudi svobodno romantiko v »zasilni« stanovanjski koloniji, ki ima še veliko bodočnost. Zadnje čase je bila kolonija v Mestnem logu že nekoliko pozabljena. Na skrajnem mestnem koncu je in kaj bi naj slišali o nji, če ni tu niti več tistih tragi-komedij, ki so v barakarskih naseljih skoraj neizogibne?! Pred dnevi se je pa kolonija začela dramiti. Prišli so vrtnarji ter so vzdolž barak po sredi tako zvanega parka začeli saditi drevesa. S posebnim zadoščenjem so barakarji ugotovili, da se je začela kolonija modernizirati, da jo lahko prištevajo med druge imenitne mestne dele, ki imajo parke, električno napeljavo in vodovod. Sprijaznili so se s svojo usodo, da morajo stanovati v Mestnem logu, v koloniji, ki so se je bali kot Sibirije. Ob kolibah so nastali vrtovi in ograje in nekdo jo celo krsti! svoj dom ponosno: vila Stanko. Će imajo imenitni meščani na periferiji svoje rezidence, ki nosijo najrazličnejša mila imena, zakaj bi jih ne smeli v tej imenitnosti posnemati kolibarji, kolikor pač morejo?! Celo visok jambor za anteno stoji med barakami. Vrsti barak sta že dolgi, toda daleč je še do Krima, kolonija se še lahko širi. In te dni so prišli zidarji betonirat temelje za številne kolibe, ki jih bodo postavili sem iz gramozne jame. Prav za prav ni mnogo barak v tej koloniji, kot se ti zdi, če ne veš, kako hitro je nastala tu kolonija; kot ameriška mesta, v takšnem tempu se je razvijala. L. 1930. jeseni so začeli graditi prve barake, nakar jih je zrastlo v dveh letih nad 40. Do lanske jeseni je tudi tu počivalo gradbeno gibanje, ko se barakarji niso več preseljevali. Ko so podrli nekaj barak ob Masarvkovi cesti, je bilo zopet nekaj kandidatov za kolonijo v logu. Noben barakar se ne sprijazni takoj z mislijo, da se bo moral preseliti v Mestni log, vsi se boje Mestnega loga v začetku, a nihče ne ve, čemu ga zazebe ob misli, da se bo moral umakniti iz mesta. Iz ruskih barak ob Masarvkovi cesti (Masa-ryk pač ne ve. kakšne imenitne takorekoč slovanske kolibe krase njemu posvečeno cesto) so preselili deložirance v gramozno iamo in tri družine so odšle v Mestni log. Kolonija se je razširila na 47 barak; v njih stanuje 18S ljudi. Najštevilnejša dru-Hna šteje 13 članov. Včasih o imeli bara-carji tudi podnajemnike, ki jih niso niko- mur prijavljali. Zdaj mora vsak stanodajalec prositi na magistratu, preden sme dati komu stanovanje, najbrž baš radi tega zdaj v koloniji ni podnajemnikov. Dosedanji kolonisti niso baš navdušeni, da se njihova kolonija zopet širi. Kdo ve, zakaj se barakarji gledajo sploh tako pisano, čeprav jih tepe vse enaka usoda. Življenje v barakarski koloniji je povsem nasprotno vaškemu. Vaščani žive navadno kot eno samo sorodstvo, žive v posebnem kolektivu, pomagajo drug drugemu ter se zavedajo svoje sKupnosti. V mestnih barakarskih naseljih pa stoje barake le po nekaj korakov vsak k sebi, a barakarji so si tuji. Ko so že prisiljeni, govore med seboj, a se vikajo in ženske se naslavljajo kot afektirane meščanke z: gospa! Seveda, včasih pride do besednega dvoboja in tedaj so vse ženske degradirane naziva gospe. Zdaj se torej kolonija širi, kar ni všeč starejšim kolonistom; če jih vprašaš, čemu so nerazpoloženi proti priseljencem, ne odgovore naravnost in hočejo skriti nekakšno nevoščljivost, ki se jim budi iz neznanega razloga. In ne zaupajo nikomur, da je tako pošten, kot so sami, češ, dobro ime nam bodo kradli. Sicer pa ne pokažejo radi pred vsakim, kaj mislijo ter so navidez brezbrižni za vse dogodke. Zvedeli so kljub vsemu, da jim bodo podaljšali vodovodno cev in postavili dva hidranta in da se bo njihovo naselje precej razširilo, kajti mestna občina bo prestavila barake vsem barakarjem iz gramozne jame, ki so pripravljeni odriniti v Mestni log in ki jih ne bo izgnala iz Ljubljane. Drugim bodo odkupili kol.be po dejanski vrednosti. Štirje temelji so izkopani in zbetonira-ni. Eno barako bodo še postavili v sredo med drugimi, druge pa naprej na Barje. Vsaka parcela je široka 9 m. Barake ne bodo stale vse v eni črti, vsaka druga bo umaknjena od ceste za toliko, da ne bo stala vštric s sosedno barako, kar je potrebno zato. da bi se v primeru požara ogenj ne širil tako naglo. Cramozna jama se bo torej vendar izpraznila. Eno barako bodo prestavili tudi na Galjevico. Barakam v mestu so p3 napovedali še ostrejši boj, zato nameravajo podreti prihodnji mesec še rusko barako ob Masarvkovi cesti. V njih stanujejo le ftusi, ki si nameravajo zgraditi novo barako v Koleziji. Zadnja ruska baraka ob Masarvkovi cesti je pravi brlog, nehigije-nično. umazano gnezdo, ki bi delalo sramoto Ljubljani, če bi stalo v mestu le en dan »Stanovanja« v tej famozni kolib- tvorijo tesne po dva koraka široke celice, ki so kuhinja, spalnica itd hkrati Stenic je toliko, da je čudno, da še niso dvignile barake ter odletele z njo Će smo kdaj govorili upravičeno o napredku Ljuhliane, bomo. ko bodo podrli barako ob Masarvkovi cesti, kajti te barake ne smemo nikdar niti primerjati s ko1*nj»m1 v Mestnem logu. Tudi mizarjem prede trda Cene so tako padle za vsa dela, da o zaslužku ni več govora. Ljubljana, 17. marca, ' Pod naslovom »Kriza mizarjev« je objavil »Slovenski Narod« članek o krizi beograjskih mizarjev, ki se popolnoma krije z razmerami ljubljanskih mizarjev. Tudi pri nas smo po prevratu mislili, da bo cas prosperitete trajal večno, in smo zato ogromne vsote investirali v delavnice z modernimi stroji. Naročniki so nam ponujali delo m takoj plačevali V gotovini, seveda pa ni bilo niti najmanjše brezposelnosti A časi so se obrnili in prišla je gospodarska knza z zadolževanii v blagu in denarju. PnceU se je borba za obstanek, da zlasti starejši mojstri s strahom zro v bodočnost. \ sa* tovariš gleda le na svojo korist m skupnost nima smisla. Cene so tako padle za vsa dela, da o zaslužku ni več govora. Nikdo ne more verjeti, koliko je skrite revščine med obrtniki. Sušmarstvo se je razpaslo v taki meri, da bo legalno obrtm-šrvoizgubilo še zaslužek od popravil. Mno-*0 Obrtnikov zaradi pomanjkanja dela ne more več plačevati stanarine in nikdo ne ve kako bodo taki mojstri plačevali davke Marsikdo bo primoran opustiti obrt m stopiti v kader šušmarjev. saj vendar zakon le malo ščiti legalnega obrtnika in je boj proti šušmarstvu skomj brez uspeha. Kupna moč ljudstva je padla, ker ljudje nimajo več denarja, in masa brezposelnih se vsak dan veča. Denar je zamrznil in zato je zastalo vse gradbeno delo, ki nam je nekdaj dajalo največ kruha. Naši državniki, do katerih imamo polno zaupanje, naj store vse, da bo spet pričel krožiti denar ker drugače ni pričakovati izboljšanja. Naš dosedanji najboljši naročnik je bil uradniški stan, a sedaj ima plačo žalibog komaj za življenje. Izgubili smo tudi kraje, kamor so prej zlasti ljubljanski mojstri prav mnogo izvažali. Posebno v ljubljanski okolici se je mizarska obrt silno razvila in modernizirala. V kraju, kjer bi zadostovala lokalno dva mojstra z nekaj pomočniki, jih čaka kruha po dvakrat ali celo trikrat toliko. Nabavili so si stroje in se zadolžili, da ne morejo več konkurirati. Stroji, ki stoje, se ne obrestujejo. Po več mojstrov bi lahko rabilo rsto garnituro strojev. Pojavlja se tudi misel o odpravi strojev. Tega sicer ni mogoče, vendar bi se pa število strojev lahko omejilo. Pravično bi bilo. da bi se moralo plačevati od vsakega stroja tako visoke socialne dajatve, koliko jih moramo plačeviti od delavcev, ki jih ti stroji nadomestujejo. V času redukcij se tudi govori, da bo treba omejiti dotok slasti v višje šole. kar je potrebno tudi za obrtni stan. Treba bo omejiti sprejem vajencev. Kjer ni obrtne nadaljevalne šole, naj bi bilo sploh prepovedano Imeti vajence. Tudi število mojstrov bi se moralo omejiti na krajevno potrebo. Ker tega ni, išče podeželski obrtnik zaslužka v mestu. Tako pridne v navzkrižje z mestnim mojstrom, ker mu lahko zaradi nižjih stroškov aa stanovanje in življenje n delovno moč občutno konkurira. Tudi lelovui čas je na deželi proti postavno iahli Tudi stavbenika ae bor« s konkurenco» ittejo povsod okmf najeenajse mi- zarske mojstre, mestni mojster pa naj plačuje vse davke. Z večino je poceni blago slabo narejeno iz slabega lesa. da končno pri tožbah žanjejo advokati. Ce vse to upoštevamo, lahko pričakujemo da bodo ljubljanski obrtniki od občine zahtevali, naj jih zaščiti z upeljavo primerne uvoznine na vse lesne izdelke. Ta je upeliana v Beogradu in Zagrebu. Popolnoma pravično bi bilo, da bi tudi podeželski obrtniki, ki svoje izdelke uvažajo v mesto, tudi nekaj prispevali v občinsko blagajno, ki mora skrbeti za svoje obubožane občane, med katerimi je največ bivših obrtnikov. F. P. Živilski trg Ljubljana, 17. marca. živilaki trg je bil danes zaseden in založen kot le more biti pred velikimi prazniki. Meščani pa tudi očitno zelo časte bivšega deželnega patrona, ker so imele gospodinje toliko skrbi in opravkov. Celo Jabolk je bilo danes mnogo več kot navadno. Cene so nespremenjene, ker bi dražjih jabolk ljudje sploh več ne kupovali. Precej lepa so bila po S Din kg. Pravi naval je bil na zelenjadnem trgu, ki je bil ves zaseden, razen prostora, ki je določen za Trnovčanke z vozički. Vse prodajalke prodajajo zelenjavo ene in iste vrste, zato je bilo danes na vagone motovil-ca in radiča, zlasti rdečega ter seveda niso mogle vsega prodati. Med zelenjavo, ki Jo vidimo vsak dan na trgu, je pa tudi vedno kakšna novost. Danes je bila že domača glavna salata, ki je seveda se draga, dinar glavica. Kmetice so založile trg tudi laredno dobro z zeljnatimi glavami ln drugimi lanskimi pridelki, ki so že redki n. pr. z rdečo peso, ki so jo ohranili čez zimo zakopano, če bi jo prodajali po teži, bi bila po 4 Din kg. Salate berir.se 6e ni mnogo, zato jo prodajajo v splošnem po 2 Din merico. Več je špinače, ki je po 1.50 Din merica. Ob Vodnikovem spomeniku so zasedli prostor vrtnarji, ki so razstavili danes zelo lepe lončnice. Godovna konjunktura je bila ter so se ljudje precej zanimali *a cvetlice Kaže, da bodo Jožeti in Pepce kar zabarikadirani s cvetjem. Acaleje so letos precej drage, prodajajo jih po 50 do 70 Dm komad, zato so pa šle tem bolj v denar druge cvetlice, primule in ciklame. Na perutninskem trgu je bila takšna gneča kot na veliki teden. Vse prodajalk* niso imele niti na njem prostora. Gospodinje zdaj še ne kupujejo jajc za plrhe, precej so pa povpraševale po puranih, ker bo pač treba dobro proslaviti Jožefovo. Purani bo pa živi dragi, 80 Din komad, dočim Jih med zaklano perutnino oskubenih ni več na izbiro. Zaklano perutnino so danes prodajali po teh cenah: gosi po 15 Din. pularde po 28 Din in piske po 18 Din. Jaj ca so se pocenila, ker Jih Je pač bilo toliko, in sicer so Jih prodajali najceneje po 28 komadov za 10 Din. Najlepša so po 1-25 Din par. Tudi krompirja je bilo danes dovolj na prodaj na debelo, in sicer po zamero in ce o ah, po 76 par k«. Krompir torej nI nič drmiji kot J« bil jeseni. JKirim kraljica čokolade Specijalitete so: MLEKITA — pobnotnlecna čokolada, KAV IT A — mlečna a kavtnim okusom MAS LIT A — dezertna čokolada brez primesi GKJELNKTTA — plemenita gorčica naravna čokolade. Zapomnimo si da morem izbirati po svojem okusu, ko kupujemo čokolado. Naš velesejem LJubljana, 17. marca. V ponedeljek 12. t. m. J« bil v prostorih Zbornice za TO I občni zbor zadruge Ljubljanski velesejem, ki šteje 40 zadružnikov s 591 deleži. Cisti dobiček za preteklo leto je znašal Din 15.049.17 in se je prenakazal rezervnemu zakladu. Naš velesejem ae torej bori z velikimi težkoćami. ker že nekaj let ne prejema od države nobene podpore. Zelo visoka postavka v bilanci je zlasti reklama in propaganda ter vzdrževanje sejmsklb zgradb in sejmišča. Lani v decembru je bila redna zakonita revizija ve-lesejma po Zvezi slovenskih zadrug, ki je ugotovila, da noben zadružni funkcijonar ne prejema za svoje delo pri velesejmu nobene nagrade. Iz predsedstvenega poročila o poslovanju v preteklem letu posnemamo, da Je nas velesejem kljub vedno ostrejši gospodarski krizi lani zopet premagal vse težave m deloval v zadovoljivem obsegu, kakor prejšnja leta. K temu so znatno pripomogle splošne simpatije, ki jih uživa ta naša gospodarska ustanova. Lani Je razstavilo 622 tvrdk, od teh 12% Inozemskih, tako da je bil velesejem v znamenju domače industrijske in obrtniške proizvodnje, kar Je zelo razveseljiv in zdrav pojav. Od Inozemstva so bile zastopane Avstrija, Amerika. Bolgarija, Češkoslovaška, Danska, Francija, Madžarska, Nemčija in švedska. Od 2.—11. septembra smo pa Imeli razstavo »LJubljana v Jesenic, ki jo je otvoril kot predstavnik vlade in še posebej trgovinskega ministra minister g. dr. Albert Kramer, ki vedno in povsod s posebno naklonjenostjo podpira težnje našega vele-sejma. Tudi ta prireditev je dosegla v polni meri svoj namen. Na sejmišču so bili lani postavljeni hidranti, da je nevarnost požara odstranjena Paviljon K Je bilo treba podzidati. Najvažnejše pa Je, da je bilo lani urejeno tudi električno omrežje na sejmišču. Preureditev je bila nujno potrebna. Zdaj je v notranjosti paviljonov prosti vod. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sobota, 17. marca: Beograd nekdaj in sedaj. Premijera Izven. Nedelja, 18. marca: ob 15. uri Raj potepuhov. Globoko znižane cene od 4 do 14 Din. Izven. Ob 20. uri Karijera kanclista Vlnclga. Globoko znižane cene od 4 do 14 Din. Ponedeljek, 19. marca: Ob 20. uri Beograd nekdaj Ln sedaj. Izven. Torek, 20. marca: zaprto. Drevi Je v drami premijera NuSiće-ve komedije »Beograd nekdaj in sedaj«. Komedija, ki ae igra z največjim uspehom po vseh Jugoslovenskih odrih. Je izredno zabavna in duhovita. Delo Je zrežiral gosp. Bratko Kreft- Glavno moško vlogo pa kreira g. Cesar. Predstava je izven abonmaja. OPERA Začetek ob 20. Sobota, 17 marca: ob 15. uri Marta. Di jaška predstava Globoko znižane cene od 4 do 15 Din. Nedelja, 18 marca: ob 15. uri Gorenjski slavček Gostuje tenorist Marij Si mene. izven. Znižane cene. Ob 20. uri Ples v Savoju. Izven. Gostuje Mirko Jelačin. Znižane cene. Ponedeljek, 19. marca: Ob 20. uri Ples v Savoju. Izven. Gostuje Mirko Jelačin. Znižane cene. Torek, 20. marca: zaprto. a Opera ima v nedeljo dva gosta Slo« venca. Popoldne ob 15. uri se poje »Gorenjski slavček«, najpriljubljenejsa slovenska opera, po dolgem času. Vlogo Franja poje g. Marij Šimenc, ki je pred 12 leti Kreiral to vlogo na našem odru. Zvečer pa nastopi operetni tenor Mirko Jelačin v privlačni opereti »Ples v Savoju«. Za obe predstavi veljajp znižane operne cene. Zaščita domačega oreha Ljubljana, 17. marca. Banska uprava razglaša: Opaža se že delj časa, da sc domači oreh preveč izse-kava. Orehov les je eden najplemenitejših in najdragocenejših, kar jih je v naših krajih, pa tudi sad je velike vrednosti in lahko tekmuje z raznimi uvoženimi sadnimi jedrci Kljub temu se posebno v sedanjem času plačuje orehov les po prav nizkih cenah ter se tako oškodujejo nepoučeni kmeovalci, pa tudi nase narodno gospodarstvo. Da bi se omejilo negospodarsko sekanje oreha, je banska uprava izdala posebno naredbo (glej SI. I. štev. 111/11). Po tej naredbi je v Času od 1. aprila do 15. oktobra sploh prepovedano sekanje orehovih dreves, drugače pa se smejo sekati z dovoljenjem občinske uprave samo očividno gnila, poškodovana, močno ozebla orehova drevesa in ona, katerih plodnost je ponehala, zdrava pa le če so zrela za sečnjo t j. če ima deblo v višini prs več nego 160 cm v obsegu ali nad 50 cm v premeru. Izvoz orehovega lesa v druge banovine ali v inozemstvo je dovoljeno samo za po kmetijskem in šumarskem referentu žigosana debla in kadar je zagotovljena zadostna količina za domačo potrebo in ako carinski predpisi ne določajo kaj drugega. Odrejeno je. da se lastnikom orehovih dreves ne smejo nalagati stroški za potovanja sreskih kmetijskih in Šumarskih referentov. Banska uprava pa noče samo omejevati sekanja in izvoza orehovih dreves, temveč hoče, da se oreh čimbolj razmnoži v vseh krajih ker dobro uspeva. Zato naredba veleva, da mora vsak zemljiški posestnik mesto posekanega oreha zasaditi vsaj dva mlada oreha. Drugače se mu sečnja ne dovoli. V krajih, kjer oreh posebno dobro uspeva, more obče upravno oblasvo po zaslišanju zemljiškega posestnika in kme tijskib strokovnjakov občinam ter posestnikom celo odrediti, da sasade na svojih zemljiščih primerno število orehovih drevesc, ki jih bo dobavila banovina po znižanih cenah. Banska uprava bo določila kraje, ki so primerni za uspešno gojitev orehovih dreves, skrbela bo za odbrano orehovo seme, gojila bo v svojih drevesnicah orehove sadike, ter jih oddajala posestnikom, občinam. Šolskim vrtovom, sadjarskim in vrtnarskim društvom in drugim interesentom. Uvedli se bodo šolski dečji dnevi za saditev sadnega drevja, zlasti orehov. Kjer šolski vrtovi ali zemljišča ne bodo zadostovala, bo občina ali prepustila v ta namen svoja zemljišča, ali bo pridobila zemljiške posestnike, da dopuste šolski mladini pod vodstvom učiteljev posaditi orehova drevesca na primernih mestih. Banska uprava pričakuje, da bo njeno prizadevanje našlo primerno umevanje pri kmetovalcih, občinah in šolskih vodstvih in da se bo skupnemu sodelovanju posrečilo, da se v bližnjem času dosežejo uspehi, ki bodo v korist posameznikov, pa tudi splošnosti. Naš val" u Ljubljana, 17. marca. Končno je naša radijska javnost dobila izvrstno revijo, ki ima najboljše zveze s postajo samo in ji ne bo edini smoter zabavljanje, temveč mirno, dostojno ln stvarno prikazovanje naših zahtev v radiofoniji. Sami naročniki so zahtevali tako revijo, a uredništvo se je res sijajno izkazalo že s prvo številko, da bo »Naš val* gotovo dosegel tudi najbolj skrite kotičke domovine in sveta, kjer bivajo Slovenci. Povsod bo sprejet z veseljem in tudi s priznanjem, saj bo prinašal vse načrte naše radio-postaje za bodočnost, pred vsem bo pa prožil poslušalcem priliko za izražanje želja Tudi pametna kritika bo v njem imela dosti prostora, vendar se bo pa revija najodločneje otresala vsake brezplodne polemike ter prikritega rovarjenja pro-tidržavnin elementov. »Naš val* je namreč samo strokovna revija in ne bo poskušal uveljavljati nobenih političnih smeri, vendar bo pa spoštoval osnovna načela, ki že nekaj let prekvašajo jugoslovensko di-žavno politično življenje. Delal bo za konsolidacijo naroda širom skupne domovine, seveda bo pa tudi z dostojnim nacionalnim poudarkom krepil ln dvigal zavest našim bratom onkraj meja Mlačnost v svobodni domovini bi značila zanje narodno pogu bo! Iz radia ne sme zveneti glas omahljivosti, zabavljanja, pikrosti ln defetizma, temveč živa vera v našo skupno bodočnost. »Naš val« je izšel na željo poslušalstva in ....a uprava bo z nJim obveščale naročnike ter simpatizerje o svojem ^tališču in namerah, a naročniki bodo radijsko upravo v »Našem valu« opozarjali na Love koristne izsledke. Objavljal bo tudi tehtne članke o radiofoniji ln najrazličnejše razprave o radiu pri nas in po svetu, poroča* bo pa tudi o naših kulturnih ln drugih predavanj.^, saj so sodelovanje obljubili naj-odličnejši strokovnjaki in kulturni delavci Posebnost bo pregledna kritika našega to prenašanega sporeda in, kadar bo prilika., bo »Naš val« skrbel tudi za zabavo. PlBan ob v najpoljudnejši, tudi najpreprostejšemu čitatelju umljivi obliki braz učenja-štva, predvsem bo pa največjo važnost polagal na tehnični napredek naše postaje »Naš val« je prav bogato Ln nazorno ilustriran, saj ima že prva številka kar 14 slik, ki nam predočajo razne umetnike ln predavatelje, zlasti pa razlagajo vsebino najrazličnejših točk programa. Podlistek Je zabaven Ln vesel, prav obširno Je pa obdelan seveda program, saj prinaša kratko vsebino najrazličnejših točk ln predavanj, da bodo letniki »Našega vala« oosta-li prav vsestranska poučna knjižnica. Po sebno veseli smo tudi 10 strani programa vseh najvažnejših evropskih radijskih oddajnih postaj. Ta program je urejen tako pregledno Ln praktično, da najdeš saželje-no točko takorekoč v trenutku ln ni več treba listati in iskati po listu ter se Jeziti nad nepregledno zmedo Celo križaljke in podobne kratkočasnosti imamo v »Našem valu«, povrhu pa tudi dopise naših roja kov, ki Jim }e naša kukavica edin sladek glas fcz domovine, »Naš val« Je korajžen, podjeten ln vesel, kakor na krasni naslovni strani naš harmonikar, ki Je najljubši naš drug, če smo doma aH daleč tam onkraj morja. »Naš val« bo Izhajal vsako soboto In stane za vse leto le 140 Din, da je gotovo najcenejša, pri vsem tem pa tudi vsakemu poslušalcu najpotrebnejša revija, ki bo slehernemu v največjo zabavo in korist. Občine in policijska ura Ljubljana, 14. marca. Novi zakon o občinah daje v § 77.. točka 3., občinam pravico, da dovoljujejo podaljšanje delovnega časa v gostilnah, kavarnah in sličnih obratovalnicah Ln da dajejo dovoljenja za javne zabave. (Tozadevna dovoljenja so dosedaj izdajala pristojna sreska načelstva). Delovni čas v navedenih obratovalnicah je urejen z razglasom o policijski uri iz leta 1925, pripravlja pa se nova naredba. Poleg tega morajo občine vedeti, da Je v pravilniku o banovinskih davščinah za leto 1933-34 predpisana posebna banovinska taksa na plesne prireditve in pa banovinska taksa za podaljšanje policijske ure. Pravica občin podaljšati policijsko uro velja samo za posamezne primere, ne more pa obči na izdati dovoljenja za trajno podaljšanje policijske ure, za kar je pooblaščena samo banska uprava. »Isto velja glede splošnega podaljšanja policijske ure za vse ob rate gotovega kraja za gotove dneve, n. pr. za Silvestrov večer ali za sejme Itd. Občina more torej izdati dovoljenje za podaljšanje policijske ure samo posameznim prosilcem za ta ali oni dan. Ker morajo občine poznati stremljenja banske uprave, da bi se omejilo pijančevanje ter zapravljanje ljudskega denarjo in zdravja, se občine pri izdajanju takih dovoljenj ne smejo ozirati včasih na čisto osebne vplive ali drugačne krajevne razmere, temveč morajo prošnje presojati objektivno, upoštevajoč prvenstveno splošno blaginjo in korist. Naredba banske uprave določa, da se sme izdati dovoljenje za zabave, posebno plesne res samo v izjemnih primerih. Veselice naj se vob-če dovoljujejo le, če jih prirejajo priznana Iruštva v splošno koristne namene, ne pa takih, ki jih priredi gostilničar samo radi svoje koristi. Kadar se Izda tako do voljenje, se Istočasno pobere tudi odpada jo*a banovinska taksa (ln občinska, ak* obstoja), kakor to predvideva pravilnik o banovinskih davščinah. Banovinska plesna taksa pa se ne more pobirati, kadar k gostilniški gostje slučajno sestanejo ter si v zabavo sami igrajo bodisi aa instrumente, ki so gostom v takih lokalih na razpolago ali ki so Jih sami s seboj pri nesli, pač pa se mora banovinska taksa zahtevati takrat, kadar se ljudje /.biraj radi zabave s plesom. Prav tako se m>. ra banovinska taksa pobirati za slučajm nedeljske plese po deželi, ker ravno ti plesi dajejo neizbežno priliko za prekomerno popivanje in veseljačenje ter zapravljanji težko prisluženega denarja. Taki plesi s« pogosto vrše v tesnem, z dimom in alko holom prepojenem ozračju in so zdravju skrajno škodljivi, pa bo energično predpisovanje davščin na take prireditve morda nekaj pripomoglo, da se ta nezdrav po jav v našem narodu odpravi Občine so s tem dobile v svoj delokrog važen posel odločanja pri vseh prireditvah aa deželi, pa je le vprašanje bodočnosti, kako se bo izvajalo, ker občine med narodom danes še nimajo o"e9a potrebnega ugleda kot n. pr. druga oblastva in jih je še preveč, ki smatrajo občine za »gmajne«, kjer pritiska župan le »štemPel ki svoj podpis«, kadar občan pač to zahteva. —an. Koledar Danes: Sobota, 17. marca, katoličani: Jedert, Bud:m:r; pravoslavni 4. marca. Jutri: Nedelja, 18. marca; katoličani: Edvard, Slavoljub: pravoslavni 5. marca. Pojutrišnjem: Ponedeljek, 19. marca: katoličani: Josip, Zlata; pravoslavni 6. marca. Današnje prireditve. Kino Matica: Carjevič (Martha Eggortb'. Kino ideal: Madame Butterflv. Kino Dvor: Glas krvi. ZKD: Otok demonov ob 14.30 in oh 18. v kinu Matici. Kino Šiška: Pot v življenje. Koncert mariborskih harmonikarjev ob 20. v Unionu. I. mednarodni plesni turnir z velikim družabnim plesom ob 20.30 v Kazini. Okrajna organizacija JNS za Šentpeterekj okraj občni zbor ob 20. v salonu pri *Nacetu« na Smartinski cesti. Otvoritev Senefelderjeve razstave litografskih del ob 16. v dvorani OUZD Akademija omladine Narodne odbran« ob 20. v dvorani Trgovskega doma. Obrtniško društvo občni zbor ob 20. v restavraciji Zvezda. Prireditve v nedeljo. Kino Matica: Carjevič |Martha Eggertfcn Kino Ideal: Madame Butterflv. Kino Dvor: Glas krvi. ZKD Otok demonov ob 11. 6x>p. v kina Matici Kino Siska: Pot v življenje. Mladinski koncert mariborskih harmonikar" jev ob 11. v Unionu. Kolo jugoslovenskih sester v StepanJi vasi občni zbor ob 15. v telovadnici Sokol- skega doma Družabni večer SK Ilirije ob 20-30 v dvoran. Miklič Udruženje žel. činovnika, družabni večer ob 20. v prostorih »Sloga« v Ljubljanskem Dvoru. Prireditve na Jožefovo Kino Marica: Carjevič (Martha Eggorth) Kino Ideal: Lov z« srečo (Dolly Haas). Kino D vor: Gospodarji vsemirja ZKD: Otok demonov ob 11. dojk v kkma Matici Kino Šiška: Pot v življenje Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov občni zbor ob 8.30 v veliki dvorani Trgovskega doma. Kolo jugoslovenskih sester Mo*te-St Peter občni zbor ob 15. v šolski risalnict •Glas od dom«, primorska revije ob IL v Unionu. Šentjakobsko gledališče *Radk> tenor« ob 15 Mestni dom Sport Nedelja: Rapid (Maribor) : Primorje ob 16 na igrišču Primorja Nedelja: Ženski gozdni tek za prvenstvo dravske banovine ob U pod Ceklnovim gradom. Nedelja: Table tenis turnir Hermesa začetek ob 14. v areni Narodnega doma. Dežurne lekarne Sobota in nedelja: Mr. Baračič, Sv. Jakoba trg 9 in dr. Piccoli, Tvrseva cesta 6. Ponedeljek: Mr. Bahovec, Kongresni trg 12, Hočevar, Ljubljana VII, Celovška cesta 34 in Ustar, Sv. Petra cesta 78. &xvt>d mita Reforma zakona o varuštvu se nam baje obeta. Dobili naj bi nove predpise o odvzemanju samoodločbe polnoletnim osebam. Predvideni so pridržki, ki naj preprečijo zlorabe, ki so zdaj prav pogoste zlasti glede odpoiiljanja dozdevno duševno obolelih v zavode za duševne bolezni. Po novih določbah bi morali upravniki zasebnih ali javnih zavodov za duševne bolezni ali podobnih zavodov v 48 urah prijaviti okrajnemu sodišču, ali smejo sprejeti nekoga v svoj zavod proti njegovi volji. Mi pa pravimo: Nikar tega zakona! Saj bi bila postavljena z njim vsa zakonska sreča in harmonija na glavo. Petične in praktične boljše polovice imajo zdaj možnost na lep način odkrižati se svojih nadležnih mcž. Kar lepo k zdravniku gre taka podjetna žena in mu pove, da je njen mož duševno bolan, pa pridejo kol drugi dan ponj z rešilnim avtom in ga odpeljejo na opazovalni oddelek, kjer lahko ostane tudi mesec dni ali še več, da si ta čas vzorna ženica doma odpočije in uredi svoje zakonske zadeve. Če bi pa dobili tak zakon, bi bilo te romantike na mah konec. Torej nikar se ne prenagl'mot Umakniti se mu mora. Poglej, naš sosed beži v tem dežju brez dežnika, moker kakor miš. —Umakniva se mu, brž se mu umakni va s poti. — Zakaj pa? — Ker imam njegov dežnik, ki g je zadnjič pozabi' Dri nas. Pri zdravniku. — Ali imate sedentaren poklic? — Kaj pa je to, gospod doktor? — Vprašam vas, če pri svojem običajnem delu sedite? — To pa že, to, gospod. — Kaj pa ste? — J očke v. tev 63 »SLOVENSKI NAROD«, IT. marca 1934 Stran S. V deželo kljukastega križa Bežni vtisi s potovanja na letošnji pomladni velesejem v Leipzigu Ljubljana, 17. marca. Ce hočeš vedeti. Kaj je velesejem, moraš videti Leipzig. To velesejmsko mesto je pa v Nemčiji, kjer vlada sedaj kljukasti križ in ta ni baš najbolj privlačna sila za tujce, za one s krivimi nosovi pa še posebno ne. In pa o sterilizaciji se mnogo govori v tem kraljestvu nekronanega, gologla-vega kralja. Brrr .. . Kar mraz spreleti človeka, če še ne rabi Titusperl. . . No. pa sem bil vendar vesel, ko so končno zadrdrala kolesa brzovlaka pod menoj. Naša zemlja je majhna, kamor sežeš s pogledom, se dotakneš meje. Tako si na Jesenicah, še predno se dobro zaveš, da si se odpeljal v Leipzig, v mesto velesejmov. Na Jesenicah moraš deponirati dinarje, če jih kaj imaš. in plačati ležarino od njih Da spomeniku bitke narodov (Volke rschlacut-uenkmal) je pa de majhno mesto zase, ogromna tehnična in gradbena razstava, obsegajoča 17 velikih razstavnih dvoran in še mnogo prostora na prostem. Nekdo Je izračunal, da bi moral človek prehoditi nad 100 km dolgo pot, če bi hotel obhoditi vse palače in razstavne dvorane leipzd-škega veleeejma. To pa pomeni, da bi moral ostati v Leipzigu najmanj tri tedne, da bi si vsaj približno ogledal to mogočno revijo nemške industrije in tehnike. Kako majhni smo, pomisliš nehote, in kako malo pomenimo na veliki tehtnici narodov. Kar strah te obide, ko obstaneS pred mračnim in vendar tako lepim leipziškhn kolodvorom, in brž otrese* prah podeželskega strica s čevljev, kolikor se pa/* da. Pogled na celotno tehnično ln gradbeno razstavo ležarino. kakor od pohištva in kakor jo plačujejo gospodje v Švici od vkletenih ml-lijončkov. Drugače gre pa vse gladko, hitro. Potnikov je itak malo, ljudje nimajo denarja, da bi se vozarili po svetu. Tisti, ki ga še imajo, se pa preveč boje zanj in sede raje doma na njem. Pod Karavanke se zarije železna kača in že si v tuji deželi. Ne. nisi, ta dežela je nam po hišicah na gričkih preblizu, da bi nam bila tuja Sicer pa — kaj je tujina ? Svet je majhen ln življenje kratko. Tujino začutiš šele onstran Salzbunga. Vlak vnzi hitreje, sprevodniki so v lepših uniformah, kar nekam preveč uglajeni se ti zde. Potni list pokažeš samo mimogrede, prtljage pa sploh ne pregledajo. Lahko bi peljal s seboj peklenski stroj, pa bi te mimo pustili z njim čez mejo. Nekam čudno samozavestni, hladnokrvni so ti Nemci. Sicer pa peklenski stroj pri njih nikoli ni bil legitimacija politične zrelosti. In vagoni so snažni, praktično urejeni, da je potovanje po železnici res udobno. Potniki večinoma molče Le vsake pol ure prinese natakar iz jedilneg-a voza skozi vagon zdaj kavo in čaj. zdaj sadje, pivo ln mineralno vodo. zdaj zopet obložene kruhke, ali pa pride povedat, da je obed pripravljen ali večerja servirana. Vzorna skrb za lačne želodce potnikov. Samo cene niso vzorne. Skodelica kave stane v n«šga kolodvora. Dovolj je vožnje od devetih zvečer do Stirfb popoldne . . . Leipzig je velesejem in veleaejem je Leipzig. Leipziški velesejem je celo starejši od mesta, saj segajo njega začetki daleč nazaj v dobo pred 700 leti. Da je zelo staro tudi mesto, opaziš že na kolodvoru, enem največjih na svetu, in takoj, ko te potisne val avtomobilov in ljudi v prvo ulico. Vtisa velemesta seveda nima*, če odštejemo avtomobile, ki jih kar mrgoli, ker so Nemci pametni in jih niso obložili z davki, pač je pa vrvenje po glavnih ulicah zelo živahno, če se nisi prej informiral, se ti utegne pripetiti, da boš vprašal policija, kje je velesejem in te bo debelo pogledal. V Ljubljani imamo velesejem lepo skupaj med tivolskimi kostanji. Leipzir je on takorekoč en veleselem 40 pet- ali *e večnadstropnih velesejmskih palač je v starem mestu, tam zunaj pri znamenitem Hitlerjeva Nemčija stremi kvišku, kar se je poznalo tudi v Leipzigu in lahko bi rekel, da tam še prav posebno. Velesejniski urad je povabil potom svojih zastopstev k otvoritvi velesejma novinarje iz vseh evropskih in menda tudi iz nekaterih prekomorskih držav. In za vse je bilo vzorno poskrbljeno. Vsak je imel na kolodvoru pri stanovanjskem uradu že nakazano brezplačno stanovanje z zajtrkom in vabilo na družabni sestanek na predvečer otvoritve, v velesejmskem uradu pa znak, vabilo na novinarski večer, vstopnico za slavnostni koncert ter cel kup podatkov in informacij o velesejmu. Organizacija je tudi v tem pogledu brezhibna, nemška. In povsod prijazni, po-strežljivt ljudje, nič vsiljivega, vse do skrajnosti korektno. Redarji v lepih, sivkasto modrih uniformah te vljudno pozdravljajo, če se zatekaš k njim v 3ili, ko ne veš. kje je ta ulica in kam vodi ona. Le čudno se ti zdi, ko te vsak vpraša: »Wol-len Sle laufen?« Prvi hip se ustrašiš in ga osuplo pogledaš, pa se kmalu privadiš temu vprašanju, ki seveda ne pomeni, da jo brž odkuri naprej, sicer te notiplje za vrat. Vpraša te le, če pojdeš peš. da ti pove, ali je daleč tja, kamor si namenjen. čuden občutek imaš, ko prideš prvič v večje mesto, občutek negotovosti, zbeganosti, osamljenosti, ki pa kmalu preide. Prve tri ure v Leipzigu so minile kaj hitro. Gospodinja, prijazna, priletna vdova po založniku Lippoldu, mi je izročila ključe, da sem bil štiri noči gospodar masivnih dvojnih veznih vrat impozantne starinske hiše. kjer so stanovanja po 8 do 9 sob. pa tudi po 200 mark (3800 Din) mesečno. Zvečer smo bili povabljeni na družaben sestanek v krasne klubske prostore društva »Har-monie<. Bili smo sami novinarji med sebo] in čudno — govori so bili samo trije, pa še ti zelo kratki, brez običajnih fraz, brez najmanjšega patosa. Malo smo med seboj pokramljali in nemški kolegi so nas pogostili, če smem tako4 reči. kajti večeija je bila več kot skromna — obloženi kruhki in pivo Nemci so nategnili jermene in štedijo. resnično štedijo. ne samo na jeziku in na papirju, kakor pri nas. To vidiš na vsakem koraku. Pri nas bi bil tak večer nemogoč brez bogate pojedine in dolgoveznih govoranc. tam pa nekaj pozdravnih besed, nekaj obloženih kruhkov in čaša piva. Po tako skromni večerji in dolgi vožnji se seveda prijetno spi. Prihodnjič p« o otvoritvi velesejma in Se kaj. jote Zupančič. ĆUĐOViPfO LEPA in kakor nalašč za vas je najboljša slovenska družabna revija „NASA POTA Celoletno Dir 60.—-. T TUBLJANA, poštni predal 114 Miha Maleš v Mariboru 44 Radio kotiček Ljubljana, 17.-marca \ceraj amo poročali o veliki kulturni prireditvi gorenjskega sokoistva. Sokolska župa Kranj priredi jutri na Jesenicah žup ni prosvetni dan, *druien 7 velikim koncertom, na katera nastopijo pevski sfro-n,- orkestri t, g^he na pihaIa v t , včlanjenih drufttev. Koncert se prične ob 15. in prenašala ga bo naša radiopostaja Koncert obsega: Vltava (Smetna), sim fonična pesnitev, izvajajo skupno orkestri; Sokolski pozdrav (Paščan), mešani zbor pozdravne besede župnega prosvetarjai Slanica (Klemene**), skupni ženski zbori -Tam gori za našo vasjo (Adamič), mladm-8*i zbor Jeaenice; Koleda (Grgoševič), Pastirček (Gerblč), Banovec. Veeolo mladinski orkester Jesenice; če ti ne bo* moj (Adamič), mešani zbor Dobrava-Podaart; Se ena (dr. Scbwab) ic Zapuščena (Adamič), mešani zbor Jeaenice; Lepa Jana (Adamič) in Naše gore (Torster), mešani ^bor Kranjska gora: Nazaj v planinski raj (Nedved) in Dugo »e polje zeleni (Miloj* vič). mešani 3*or Kranj; Neven kolo (MIrk) in Na brega (Aljal). moški abor Podbrezje; Hlapca ob cest' atoji (Prelovec) in Katrica CMirk), moški rbor Straftiaee; Juhe. pojdamo v škofee (Kernjak) in Oblaček (Ipavec). moški zbor škofja Loka; Vi gred pribliia se (Marolt), molki zbor škof ja Loka; Legijonarjeve sanje (Veeelr). glasbena slika, izvaja godba na pihala Jesenice; godalni kvartet (Beethoven) opns 59. izvajajo bratje 9orgo; Narodni rbor (Marinkovič); Hrvatskoj (Novak) in Jadransko morje (Hajdrih). skupni moški •bori. Jutri dopoldne otvori v veliki dvorani Kazine retrospektivno ra/sta vo svojih grafičnih del. Ljubljana, 17. marta. Maribor |e v zadnjem eaau postal tudi v umetnostnem pogledu pras ambiciozen ter prireja zelo zanimive innetnotstoe razstave. Med nejinteresantnejie in najbon ia-forniativne razstav? bodo pa Mariborčani cotovo priaiedi retrospektivno razstavo fcra-fi6n:h del Mihe Maleša. ki Jo .imetnik otvori jutri ob 11. v veliki dvorani Kazina Dosedaj bil ta izraziti umetnik mlajše t! p;t i • rt \ i vi vid-li .ue^ y r* bnrst v vi^e: raznolikosti in invidualnor-ti. Zelo borben ie bil ta fant. kakor borni prepričali z n »katerih nifcovib linorezov in rUb ter akvr.r^lov. da smo 2 a včasih prav siroco odklanjali, saj ie kakor vsak ambiciozen m taentiian mlademič tudi on vedno hotel biti \ prvih vrstah naieke*.remnei*ih borcev zs nove načine izražanja. .Ali vendar nam ie bil Miha Malež vedno nadvse simpatičen m liub. Kakorkoli le namr** napravil, pa ev ir bil to ostro zarezan lesorez ali 1 .hkot-no tja vržena predrzna risba s peresom, nato pa £e boli divi? l.olorirana. vj-nder :e bil Mita Maleš vedno iefcren in čustven ter uprav naivno polten. ?kozi vse te divje modernistične ek^rem? eleda vedno, kakor ekozi »ost paifolan. zelo sentimentalno in piav slovensko fantovsko lice mladeca pes-r.ika. ki na vsak način hoče povedati to, kar resnično občuti. In ko bomo v Maribo-ri ogledovali doUro, zelo dobjo vrsto Male-Sevih izbranih del, bomo tudi vi it.l i. da ie v vseh teh delih navzlic nenavadni in tuji obliki vendar prav mnoco našega, kar tako zelo občudur^mo v izdelkih na£* narodne umetnosti. S prav otroško naivno odkritosrčnostjo nam odkriva svote ere?, zato pa t adi tako Jiloboko sega v srca estetsko izobraženega inteli^entn. £i boli pa v srca za resnično umetnost dovzetnega kmečkega li-idstva. To se ie naiboli pokazalo po hrvatskih vaseh, kr?r ie Miha Male? kmetu poslikal več cerkva tako. da kmet vidi sebe samega v nebesih. Prav tiste žive, sočne ter zdrave barve, ki iih narod obfriduie okrog set>e na cvetju in prenaša na pisane obleke, uporablia Miha MaleS tudi pri dekoriran tu Širokih st^n vaških cerkva, kjer v resnici v duhu nezmotljive tradicije narodne umetnosti ustvarja naičistejše umetnine, iz katerih s* brez tjjega posredovanja logično in organsko poraja velika nova umetne*^, ki io bomo z vso pravico lahko im »t»Ar^*i hjtfoslovonikr nmetnost. Moti MIha Male*-. Pomlad se, kdor danes govori o slovenski, hrvatski, srbski in jugoslovenski um'huv^i. "ker iu-poslovenska umetnost šele nastaja iz pradavnih korenin umetnostnega udejsftvova-nja r.aseca preproeteca Ifjdstva, iz na5e ljudske umetnosti in iz umetnikov, ki gledajo svat z očmi naseca s šolanjem nepokvarjenega človeka. V Ljiibljani smo pred kratkim videli razstavo Jucoslovenskih umetnikov, ki črpajo in se oplojajo iz domačih tal ter tako ustvarjajo pTavo jugoslovansko umetnost, gotovo je pn mŽivljenje na Barju«. Ponosni smo pa lahko tudi na oddelek, kjer vidimo dela nauk rojakov v inozemstvu, zlasti pa slikarja ftagarja m Trpina, ki sta ae odlikovala v Belgiji in po nemfklh centrih. Največji oddelek zavemajn gUMij, ki ao JBi na- pravila vsa naša podjetja in z njimi dala tudi mnogo zaslužka našim slikarjem in arhitektom. Na evropska višini smo že tudi v tej umetnostni stroki, da se lahko uspešno kosamo z inozemstvom, največje gospodarske uspehe smo pa dosegli z litografijo na pločevino, ki je z njo prvi pričel M. Lajovic 1. 1921. Leta 1924 se je njegovo malo podjetje izpremenilo v družbo >Sa-tnrnuac, ki z ogromno industrijo ne zaklada samo vso našo državo, temveč pošilja svoje tudi v estetskem pogledu izvrstne izdelke tudi v Azijo in Afriko ter sploh po vsem širnem svetu. Zanimiva razstava je koristna za vsakogar, posebno pa tudi za šolsko mladino, razen tega je pa tudi vsakomur dostopna, ker ni vstopnine in bodo strokovnjaki stalno razlagali vse postopke. Ker bo razstava odprta le oba praznika od 9.—12. in od 14.—18.. naj ljudje hite z oblakom. 90 letnica Firnatove mame Ljubljana, 17. marca. Doli na Poljanah maiejo z glavo m kar ne morejo verjeti, da je Pirnatova mama stara že 90 let. Okrog še hodi in rada pokramlja o lepih starih časih, pripoveduje pa tudi novice, ki jih vsak dan bere v ča- i-lrnatova r****-nrm vsak dan prebere »Slovenski Narod« soptefh. Trdna je m krepika, čaprav ni ni kder držala rok kriie-m in č«pnav je pretr pela toliko hudega, kakor malokatera mat: Pomislite, da je pokopala devet svojih otrok, a ti niso bili majčkeni dojenčki, tem več že vsi odrasli in pri kruhu in stari že okrog -K) let. Tudi te udarce je prenesla, ker se je motila z delom in skrbmi, obenem jo jc pa držalo njeno vedro srce, saj se je vse življenje rada smejala in pela pesmice, kakor še sedaj rada deklamira pesmico, k jo je na njo napravil njen že davno pokoj" ni mož kot ženin ob veseli poroki. Mama pa zna tudi poln jerbas nemških verzov in veselih zgodb ji ne zmanjka nikdar. Krepko postavo in vedro dušo ima Pirnatova mama ie od mladosti, saj je rojena v paradižu pod planinami, v prijaznem Kamniku, kjer je vae sveže in zdravo. Natanko na današnji dan pred 90 leti so v ugledni meščanski hi$i Hudobilnikovi kupil malo Pepco, ki se je prav kmalu razvilo v brihtno in aak> dekle Pa le malo časa 1* Ali ste že kdaj pomishti, koliko ur svojega življenja se mora gospodinja ubijati s pranjem perila? Kako silno težavno je bilo to delo, ko je morala gospodinja perilo še mencati in otepati l Dandanašnji ni več treba, da bi se s pranjem perila tratile moči in čas, zakaj dandanes imamo Radion. Schichtov Radion prihrani gospodinji dela. Tako lahko je zdaj to: A) zvečer se perilo namoči, B) drugo jutro se Schichtov Radion v mrzli vodi raztopi, v raztopini pa se potem kuha perilo vsoj Y5 minut Q nato se perilo izpere najpoprej v topli, potem v mrzli vodi, dokler ni voda Čista — in perilo ie opranol Brez mencanja, brez otepanja prizanesljivo in hitro kakor sneg belo perilo s SchicKtOvirn Radionom. Ne muči se! Vsemi SCHICHTOV RADIO se je veselila rodnega kraja m vasovala pri sorodnikih, ki jih ima pri Kratnarju in v umetniški hiii Koieljevi. Da, kamniške mu županu Kratnarju je Pirnatova mama mala teta! Komaj je imela brhka lepotica 17 let, je že morale od doma za kruhom v Ljubljano. Kakšna je bila Ljubljana tedaj, saj nI bilo Se niti vodovoda, da je zala Pepca morala hoditi v Zvezdo s škafom po vodo! Vesela in pametna ter pridna mladenka je bila neznansko všeč mlademu peku Janezu Pirnatu, pa sta se 1. 1869. vzela ter si kmalu toliko privarčevala, da sta kupila od Predovića na Poljanski cesti naepro ti Marijanišča hišo, ki je Pirnatova mama v n}ej ietos že polnih 60 let Marljiva je bila in nosila je skupaj kakor mravlja, da ie lahko dajala tudi drugim, saj je bila njena hiša vedno polna revežev. zlasti rada je oa dajal kruha revnim študentom. Kmalu ie bila hiša polna otrok, ki ih je z možem •»rečno spravila do kruha, pa so. kakor smo /e povedali, pomrli: en sin celo tam dale. v Ameriki. Hčerka je bila šo'ska sestra in učiteljica kar onstran ceste, e vse je obu r,ana mati izgubila, da ima danes le še do bro hčerko Vinko, ki je vdova po vele trgovcu Ivanu Kastelicu. m sina Rajka. Pr nji ima mama svoj dom in se ji prav dobn *odi. vedno je p« nri nji tudi zadnji nit >in Rajko, ki je profesor klasične irimnaz' je v Ljubljani Moža je pokopala že 1. 1909 sedaj jo pa poleg hčerke in sina ter dve1' •vinah razveseljuje 5 vnukov in dve vnuk nji. To bo voščil danes za rojstni dan in no sv. Jožefa za god! Se dolgo naj se vesel dobra Pirnitova mama tega razposajenes1 drobiža, čila in zdrava, m dooaka naj sreč na sto lati Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dno 17. marca 1934 DANES VELIKA PREMIERA LEHARJEVE OPERETE ^šS^^^i^Si C .A IRfc JIIE "V )I Jutarnjega lista< in ter f» bil HarambaŠič podpisan samo z ini-rljalkama 2. H-Č. — Nekaj, kar smo zelo pogrešali. Za praznik Vidovega dne ali pa za 1. december, ao bila nafta šolska in sokolska društva vedno v sadregi, ker je manjkalo njihovi mladini primernega gradiva za proslavo teh slavnostnih dni. Iz te stiske nas je sedaj rešila naša marljiva pisateljica in velika prijateljica mladine Manioa Ko-man o v a, ki je sestavila za našo mladino dva slavnostna prizora, prvega za Vi dov dan, drugega za 1. december, ln sicer tako posrečeno in lepo, kakor zna samo Manica, ki pozna otroško dušo do dna, pozna razmere in prilike, v katerih se giblje naše šolstvo ln sokolstvo. Oba prizora sta kratka (vpriaoritev enega kakor drugega bo trajala 15 do 20 minut), a polna pestrosti ln živahnosti in bosta delovala na mladino vzgojno in strogo nacionalno. Oba prizora sta lahko vprizorljiva v vsaki šolski sobi ali sokolski telovadnici. To zarea potrebno delo Je že zagledalo beli dan. Tisk ln založba Učiteljske tiskarne v Ljubljani Dobi ae v vseh knjigarnah. Cena samo Din 3.—. SokolBka društva, šolska vodstva, se-zlta po njej! — Izprememba rtdioprograma. V ponedeljek ob i80 bo v radiju obrtniško predavanje Predaval bo podpredsednik Zbor aioe za TOI Josip Rebek, ne pa Ivan Mi-helčič, programski točki 0 ln 9.S0 se pa zamenjata, ob XX. pa bo namesto radio-orkestra zopet obrtniško predavanj«, in al- cer bo predaval g. *van Mlhelčič. Radio-orkester pa nastopi ob 11.15. Toliko je treba spremeniti na šesti strani objavljeni radio program. — Šibenik v filmu. Svetlofilm iz Zagreba se je ponudil šibeniški občini, da bi izdelal film o Šibeniku, za kar zahteva 10 tisoč dinarjev. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestalno vreme. Včeraj je deževalo več ali manj po vsej državi. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 19, v Sarajevu 11, v Skoplju 16, v Splitu 14, v Zagrebu 12, v Mariboru 8.4, v Ljubljani 7.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 751.1, temperatura je znašala 3.6. Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorčici v želodcu, krvnih navalih, glavobol j, splošni 6labosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Jonefove« grenčiee. — Nesreča. Franc Srterlič, sprevodnik avtobusa na progi Žiri — Ljubljana, le včaraj v Št. Vidu stopil z avtobusa, ki ga je šofer takoj nato pognal. Kolo ie šlo Ster-ličj čez nogo in mu jo reeno poškodovalo. Morali so ga prepeljali v bolnico. — Med porodom se je zadušila z lastnimi lasmi. V vasi ždrinci blizu Gornjega Vakufa je prišla v sredo zvečer 251etna vdova Ana Gurukalo k svoji materi. Legla je k počitku, ko jo je pa mati prišla v četrtek budit, je našla vrata zaklenjena. Poklicala je sosede, ki so vlomili vrata. Na postelji so našli Ano mrtvo, pri njej je pa ležal novorojenček. Nesrečna žena si je končala življenje na ta način, da si je z lasmi zadrgnila vrat. — Strašen požar pri Bijeljini. Mestece Janja blizu Bijeljine je postalo v četrtek popoldne žrtev požara Ogenj je uničil 80 poslopij, tako da je ostalo 80 družin brez strehe. Prizadeti so baš najsiromašnejši prebivalci, škoda znaša več milijonov. Kako je požar nastal, še ni znano. IDrevi vsi v Kazino I. medn. plesni turnir z družabnim plesom Začetek ob 20yz. Konec ob 4. zjutraj Iz Ljubljane —li Za snažnost po ulicah prav zelo skrbi naša mestna občina, saj nam vsakdc prizna, da je naše meeto nenavadn-j čisto v primeri z drugimi me^rti v državi, tuic pa pravijo, da smo v tem oogl?du že c^lo tudi pred Dunajem, ki je s cesarskim sija jem izgjbil tudi svojo zunanjo polituro Toda naiprometnejši naš center pred počto ie- ves nastavljen e papirjem, da t? večkrat pravo smetišče. Imamo sicer prepoved, da ne smemo metati papirja in odpadkov na cesto ter je zato v Zv^di in v Tivolskem parku in tudi drugod v m-?stu postavljeni!, precej koškov, ki se iib ljudje res tako ze lo poslnižuieio da so vsak dan polni papir ia in drugih smeti. Huda ie s proračunom % ?ndar bi pa mestna občina še zmaga;a wsei to investicijo, da bi tudi pred poŠto občila tak košek za smeti ter Ifjdi opozorila na tramvnifike karte mečeio raie vanj namesto na cesto. Če bi pa 5a stražnik, ki v*dno stoji tam. malo pogledal okrog sebe. bi bilo gotovo tudi križišče pred pošto kmalu brez smeti. —11 Mestnih vrtnarskih del i 3 zadnj čase izredno mnogo ter smo res lahko veseli, da mestno vrtnarstvo bogati m*?sto 1 novimi nasadi, parki in ureditvami v tako pospešenem tsmpu. Med drugimi deli. k' smo jih že omenjali, je večja jreditev Gra-daške in Cerkven p ulice z ravnanjem obr«1 žij ob Gradaščici. Delati so zaMi ž* iese ni, pozimi je pa delo počivalo dCarjevičc, ki ie ebvilemu konLi>onistu Leharju prinesla svetovno slavo in tudi — bogastvo. Film žani* ogromne ispehe. saj ie v resnici v vseh pogledih na višku. Torej za praznike emo^ pru^rblieni z imenitno zabavo, na splošno žaljo Da ZKD orHlv8;a danes ob 14.30 in 18. ter jutri ob il. tudi še interesantni film »Otok demonove —li (ikrama organizacija JNS ia šent-peterski okraj bo im^la svoj redni letn' ^bčni zbor drevi ob 20. uri v gostilniškem salonu pri >Nacetu* na Šmartinski cesti Dnevni red re določen po M. 13 strankinega statuta Zboru bodo prisostvovali naš naredni poslansc in minister g. dr. Albert K namer ljubljanski župan g. dr. Dinko Pjc delegat s. o za mesto Liubliano g. dr. To-«ip Cepuder in delegat taborskega okrožja. Udeležba za član ž obvezna. DANES IN NA JOŽEFOVO VSO NOČ ODPRTO KAVARNA LEON —li Zhor malih harmonikarjev pod vodstvom prof Švajgerja zaigra in zapoje drevi na svorem koncertu v veliki unionski dvorani 30 narodnih in ponarodelih pesmic. Od f?b je 22 samo za zbor harmonikarje;'. 8 pa lih je za petje a sprem l jeva njem harmonik NTaz*dnfe nam zapojo in zaigrajo slov-nsko kmečko gostijo Povsod, kjer so nastopil' mariborski harmonikarji, predvsem pa v Zagrebu, so vzbudili ogromno zanimanja in vsi njihovi koncerti so bili polni do zadnje sra kotička. V Zagrebu so kar štirikrat zaporedoma konoertirali. Opozariamo na nocojšnji koncert v veliki dvorani hotela Union Začetek točno ob 20 uri. —li Mladino ljubljanskih srednjih in osnovnih £ol opozarjamo, da je jutri v ne ielio dne 18. t. m. ob 11. uri dopoldn- kon sert mariborskih harmonikarjev, ki je izključno le nameni?n šoloobvezni mladini Sedeži so od 4 do 12 Din, stojišča po 3 Din na raznotaso od 10- ure dalie pred vhodom 9 unionsko dvorano. Začetek koncerta ie cb 11. uri. Izvaja s? popolnoma isti program kakor bo izvajan drevi. —lj Zabave željni pridite v nedeljo h Kersiču v Šiško, kjer priredi šišenska Na rodna čitalnica zabavni večer s pestrim programom na čast Jožefom in Jožicam —li Jožice in Jožeti« Šentjakobsko gledališče Vam priredi na praznik dne 19 marca popoldne ob 3. uri par veselih -lric. Igrala s? bc izvrstna veseloigra »Radio tenor«. Kupleti, operne arije in polno komičnih situacij Vam nudi ta igra. Vstoonice od 3—12 Din se dobe na praznik od 10. do 12 ure dopoldne in eno uro pred začetkom v Met3tpjm domu. —lj Obrtniški Vajenski dom v Ljubljani proslavi praznik sv. Jožefa v nedelio dne 18. t. m. ob 15. uri z obširnim sporedom, ki ga sestavljajo vajenci. Vabimo vse obrtnike in naraščaj! —lj Klub inienjerjev in arhitektov-pri-pravnikov vabi svoje člane na občni zbor v 6redo dne 21. marca ob 20. uri v lokal'i Udraž>nrn iugoslovsnekib inženjerjev na Kongresnem trgu l-II (poslopje Kazine). —15 Obrtniško društvo v Ljubljani ono-zarja članstvo, da s? vrti danes zvečer točno ob 20 uri v restavraciji »Zvezda< občn» zbor. Polno&tevilna udeležba dolžnost. — Odbor. —It Pevske društvo »Ljubljanski Zvone. V tor*k rvee>r (po praaniku) vaja m^an*-?a. v sredo ionskeoa, v četrtek moikeg« zbora. —li Za velikonočna voičila kupuit* C; ril Metodov* razglednice. Naroča k) e* v CM pisarni. BeHhovnova ulica 2. dob-* ao pa tudi po trgovinah in trafikah. Cena komadu 1 Dio. Ljubljana, 17. marca. Ritaiičanov konj je že zdavnaj poginil, Ribničan pa morda ae 2ivi in mu Beveda želimo dolgo življenje. Vendar mu ne mo ramo marsičesa odpustiti, zlasti ne njegove tako zapeljive ideje, ki si zadnje čase utira pot tako zmagovito v življenje. Kljub vsemu bi se morali tudi zavedati, da je dolžnost novinarjev opozoriti svet na Rib-ničana kot očeta velike ideje. Svet bi se m^ral klanjati Rlbničanu zaradi njegove genijalne zamisli, ki nas bo baje edina rešila. Zgodbo o Ribnlčanu in njegovem konju menda poznate, zgodbo, ki je tako mogočno vplivala na oblikovanje socijalnih ln gospodarskih razmer po vsem svetu, ne da bi bil Ribničan deležen zaslužene slave. Pred leti se je sicer osnoval nekje na Madžarskem klub idealistov, ki so se hoteli odvaditi jesti, češ, da je basanje trebuhov samo grda navada, toda, pobudo jim je dal nedvomno Ribničanov konj, ki Je — mrcina! — poginil, ko se je bil že povsem odvadil Jesti. Ni važno, kakšne uspehe je dosegel tisti klub, ki je bil bolj športnega značaja, dovolj Bo pa dokazali nešteti drugI ljudje po vsem svetu, da je Ribnlčanova teza pravilna. Dokazano je in nihče ne more več lzpodbitl tega epohalnoga dokaza, da ljudje jedo samo iz navade in da jih lahko odvadiš. Takšnim grdim navadam je pa seveda treba napovedati neizprosen boj in uveljaviti v praksi na vsej črti novo modo. In zdaj se lahko lotimo že konkretne strani zadeve. Z uvedbo te prohibicije ne bodo posebne težave, saj smo že na pol pota. Treba je samo dosledno nadaljevati redukcije. Ne mislimo, da je treba ljudem reducirati aobe ln prebavne organe, ampak le plaćice (o »dohodkih« seveda ne govorimo). Ljudje seveda ne vedo, zakaj in čemu ao redukcijo potrebne ln bi bilo vse zaman, če bi jin tudi kdo skušal razložiti. Zato Je najbolje, da se redukcije nadaljujejo brez komentarjev in ceremonij. Ljudje se bodo že navadili ter sprijaznili z vsemi reformami ter novo modo. In morda bodo po večini tako vljudni kot je bil Ribničanov konj, ki je poginil šele, ko se je bil že odvadi) jeati. O tem novem Človeku, prerojenem človeštvu ln visokih idealih bodo pa itak govorili dovolj drugi ter ne bodo pozabili povedati, da bodoči človek ne bo poznal ŠAH Brzoturnir za prvenstvo v marcu LJubljana, 17. marca. Sinočni šahovski brzoturnir za prvenstvo v marcu je zopet združil elito L^K, ker je obenem služil kot prva priprava za državno prvenstvo, za nastop proti Beogradu, Turnirja se je udeležilo 14 sabi-stov. Borba je bila izredno napeta. Polovico partij je že bilo odigranih, pa se Se ni vedelo, kdo bo končni zmagovalec Na vodstvu so bili kar Štirje Igralci: Sikošek, Milan Vidmar ml., Sorli ln zmagovalec za mesec februar, Iskra. Končno sta se odtrgala Sikošek in Vidmar in si je Sikosek pridobil eno točko naskoka pred svojim nevarnim konkurentom. V zadnjem kolu je Purlani premagal Sikoška ln bi lahko Vidmar stanje izenačil, je pa dosegel proti šorliju samo remis. Končno stanje: 1. Sikošek 10, 2. Vidmar 9 in pol, 3. Furlani 9, 4. in 5 Cibic, Prein-falk 8 in pol,, 6. in 7. Sorli, Iskra 7, naslednja tri mesta so si o 6 točkami delili Longer, Požar in Lokovšek, 11. Kranjec 5 itd. Zmagovalec je prejel dr. Milana Vidmarja knjigo »Sah«, ki jo je v ta namen poklonil avtor. Po turnirju se Je sestala k seji tehnična eksekutiva, da se ukrene vse potrebno, da bodo Ljubljančani nastopili v Beogradu čim bolj pripravljeni. Med najmočnejšimi igralci so bili določeni treningi, na posebnem večeru pa bodo proučili partije Beograjčanov, ki so jih igrali v semlfmalni tekmi s Subotico. Na dopis saveza, da se lahko finalista sporazumeta za dvokrozni mateh. se je LAK odločil, da bo ta način predlagal Beograjčanom. Če bodo Beograjčani pristali, bo torej vsak Igralec odigral 3 svojim nasprotnikom po 2 partiji. L*SK bi seveda lahko zahteval, da se drugo kolo odigra v Ljubljani, bo pa iz finančnih razlogov predlagal, da se prvo ln drugo kolo vrši v Beogradu. Ljubljančani upajo, da se bodo iz Beograda vrnili kot zmagovalci ln bodo skušali z vsemi močmi, da pridružijo krasni zmagi proti Zagrebčanom Se zmago nad Beogradom ln postanejo prvaki Jugoslavije. Izgledi so ze!o ugodni, ker so njegovi igralci v izvrstni formi ln bo tudi reprezentančno moštvo po moči prekašalo vsa dosedanja. Glede semifilane tekme proti Zagrebčanom bi bilo še pripomniti, da je savez verificiral rezultat 7:1 za LSK. čeprav so zagrebški listi pisali, da bo partija Piro— Petek pripisana v dobro Zagrebčanom, češ, da Pire ne bi smel nastopiti v ljubljanskem moštvu. Pod je pogorel Skofja Loka, 16. marca. Ko smo poročali pred dobrim tednom o dveh hudih požarih v škofjeloški soseščini, pač nismo mislili, da nas bo gasilski rog tako kmalu zopet spravil na noge. Sinoči je zopet gorelo, in sicer na Trnju v starološk občini. Ogenj je uničil do tal pod posestnika Janeza Kalana. Pod je stal čisto na koncu vasi, na samotnem kraju, bil je lesen Vi čuda, da je pogorelo vse. Gospodar je •me! spravljene na rvodn nrecei «lame in poljskega orodja, tako da trpi precej občutno škodo, čeprav je bil zavarovan Goreti je pričelo okoli 11 Na kraj požara so orispeli starološki gasilci in pa Ločeni z ve 'ikim avtom. Ker so uporabljali pod naj večkrat razni postopači za svoje prenočišče, iomnevajo. da je kdo izmed teh po neprevidnosti s cigareto zažgal. Inserirajte v »Slovenskem Narodu" prebavnih težav in da bo pripravljen žrtvovati na oltar redukcije tudi lastna čreva. Seveda, kdor bo »hotel«, bo fee vedno lahko jedel in še tem bolj, ker mu ne bodo konkurirali več drugi požeruhi. Toda jesti bo le poseoen sport, ki ga bodo lahko gojili le oni, ki prevzemajo že zdaj monopol za to. Fanatični zagovorniki velike ideje zelo trpe, ker ideja še ni prodrla povsod tako. kot si žele. Ln njihova požrtvovalnost je češče Še nagrajena z nerazumevanjem množice, ki se sklicuje na pravice, češ, vsi Lmamo pravico jesti! Kako bridko se ljudje motijo! Kakšno pravico neki! Jesti ni pravično in ne rentabilno, ne koristiš jim. če migaš z brado, nazadnjaško je, pa tudi protinaravno ter škoduješ preporodu človeštva. Kar se pravic tiče, to so samo la-rifari. 2e sama beseda pravica je nekaj tako zastarelega, da bi bilo treba reducl rati še njo. Dandanes poznamo samo svete Ln proklete dolžnosti. Ln dolžnost slehernega Je, da se odvadi čim prej jesti, kar tudi ni posebna težava, če ti gredo povsod tako na roko. Ce je to razumel Ribničanov konj, zakaj bi ne mogli tudi Ljudje? še ena legenda, o Ribničanovem oslu, Je zelo poučna in aktualna. Ko Je še Ribničan iskal veliko idejo, je nataknil osličku na oči očala z zelenimi stekli ter mu dal jeati oblanja. Ribničan je bil te tedaj na pravi poti, ko Je spoznal, da se živali samo zdi, da mora jesti, kaj pa je. Je vseeno, samo da Je klaja videti zelena. Tudi ljudem bo treba natakniti očala, ker so tako slepi ter ne razumejo najprlmltlv-nejših resnic. Potrebna bi bila takšna očala, da bi videli skozi nje vedno polno skledo in polne žepe, če se ie ne moremo sprijazniti s tako preprosto zadevo, da ae Je treba samo odvaditi jesti. To smo napisali seveda samo zato, ker je po pratiki zdaj sveti postni čas, ko ao nam tako potrebne spokorne misli in ko moramo sprejemati srečni vse blagodati neba z redukcijami, tolažbami, napovedmi (vremenskimi, seveda, da bi se kdo ne po-hujšal nad besedo »davčnimi«) Ln programi sezonskih odrešenikov vred — sprejemati ln se kesati, da se še nismo odvadili jesti, odnosno, da nismo še sledili Rlbal-čacoverau konju tja, kjer več nihče ne miga z brado. Slovenci v Ameriki Ko se je v Livingstonu vračaj Anton Nočko z neke prireditve domov, je pridrvel velik avtobus, ga podrl tn povozil. Nočko je bil takoj mrtev. Pokojni je bil star 47 let — V kraju Claridge je avtomobil povozil Franca šaloharja, ka se je vračal z obiska pri svoji sestri. Težko poškodovanega so prepeljali t bolnico. V VVillardu, država \V1sc0nsm, )c podivjan bik podrl in hudo poškodoval Franca klančarja, ki so ga morah prepeljati v bolnico. Nesreča pa nikoli ne pride sama. V bolnico je morala tudi njegova žena, ki se je morala podvreči nevarni operaciji... — V Claridgu je doletela v rudniku nesreča Janeza Mlakarja. Zasula ga je plast zemlje, stisnilo ga je čez prsni kos in mu zlomilo nogo nad kolenom. Končno se ga j« pa lotila še pljučnica. V Chicagu si je končala življenje 361et-na Terezija Kobalova. Vzrok samomora m znan. — V Evelethu. država Momenta, jc umrl Janez Sutc, star 63 let in doma iz Pod-gore pri Starem trgu. V Ameriki je bival 41 let, zapustil je ženo, pet sinov in tri hčerke. — V Springfieldu je umrl 691etni France Perko, ki ga je pred leti zadel mrtve-ud. Pokojni je zapustil ženo, dva sina in hčerko. — Srčni hibi je v Gilbertu, država Minnesota, podlegel Janez Zalar, star 65 let Zapustil jc ženo, štiri sinove in dve hčerkL — V West Newtonu, država Pensvivanija. je umrl ooletni Bartol Mavra, doma iz Vač pri Litiji. V Ameriki je živel 33 let. zapustil je ženo in več odrasLih otrok. — V Kidge-woodu na Long Islandu, država Newyork, je po dolgi in mučni bolezni umrl Alojzij Durčič. — Zadeta od srčne kapi je v Mil-vvaukeeju umrla ena najstarejših slovenskih naseljenk Ivana Ravnkarjeva. Pokojna je biLa rojena L 1866. v Trebnjem na Dolenjskem, v Ameriko je prišla L 1901. — V Mil-vvaukeeju je umrl Jurij Gergič. eden najstarejših tamošnjih naseljencev. Pokojni jc živel v Ameriki 46 let, star jc bil 70 let, zapustil je ženo, tri sinove in dve hčerkL V VVeat AUisu, ki ima okrog 40.000 prebivalcev, je bil za policijskega šefa soglasno izvoljen Slovenec Anton Kastelic, rojen v Ameriki. Za ženo ima tudi Slovenko. V Clevelandu, država Ohio, je biLa nedavno ustanovljena nova slovenska ženska organizacija z imenom »Ameriške hčerke Slovenije«. Namen te organizacije je zbrati pod svoje okrilje vse napredno misleče ženske. Tajnica nove organizacije je Mary Durn iz Collinwooda. Slovenska napredna podporna jednota je v drugi polovici lanskega leta izplačala 84 tisoč 536 dolarjev bolniške in posmrtnmske podpore. Nalezljiva bolezen. Slon Jumbo iz cirkusa, kjer se producira skupina slonov, začne naenkrat kašljati. Zividozdravnik naroči, naj mu dajo steklenico konjaka. Drugi dan vpraša paznika, kako se počuti slon. — Prav dobra, gospod, zdaj ne kašlja več, pač pa kašljajo drugi sloni kakor divji. Pametnejši popusti. — Zakaj si pa nehal kaditi, prijatelj? — Zato, ker pravi žena, da pri reducirani plači nimava dovolj denarja, da bi kadila oba. Dolžnost. — Vest o smrti komercijabega svei-nika Nemaniča ni resnična. Umrl je samo njegov prokurist — Saj sem si takoj misHl. Cerau b pa imel sicer o sob je? 9te* 63 /SLOVENSKI NAROD«, dne 17. marca 1934 8t ^ Naskok na ženine pravice Najogabnejse je, da so začeli borbo proti ženi v imenu reševanja socijalnega vprašanja Ljubljana, 17. marca. Čedalje večja zmedenost se zrcali iz zahtev, ukrepov ter reform, ki so baje potrebni — toda ne le potrebni, temveč edi-nozveličavni —, da se odpravi nezaposlenost ter omili kriza. Oglaša se čedalje več prerokov, ki prerokujejo, da bo na mah konec vseh težav, če se bodo lotili odpravljanja — govore »reševanja« — krize tako ln tako. Zmešani pojmi ln neznanje o socijalnih osnovah jih pri tem »reševanju« ne ovirajo. Ze več let divja prava pravcata epidemija v tem našem idejnem svetu, duhovni očetje najrazličnejših idej, ki so vse neprebavljive, trpe na flks ni ideji, da »rešujejo« krizo ter vidijo rešitev v vsem, tudi na zamisli, ki bi Jo prinesel pes oa repu. In kakšne so vse te neštete »rešitve«? Vse so si podobne, vse so v tem enake, da je treba samo prelagati bremena, da je treba povsod In vse kratkomalo reducirati; da je treba reducirati zaposlene ali jim vsaj reducirati plače; da je treba varčevati pri malih; da je treba uvesti moratorij za plačila dolgov tu, na drugi strani jih je pa treba izterjati brez par-aona; da je treba odpisati davke aH Jih pa zvišati; da je treba zvišati cene produktov ali jih znižati: da je treba odpraviti dvojno zaslužkarstvo, a uvesti petero, dvanajstero itd. zaslužkarstvo. Toda vse te in še druge ukrepe itak priporočajo na drugih mestih. Zdaj hočemo le predvsem naglasiti, da zmedenost ln grobi, brezglavi egoizem trlumflrata že tako, da se jima je umaknila razsodnost na vsej črti. Socijalne pridobitve padajo druga za drugo; kaže. da se vračamo v najtemnejše čase zgodovine. Zdaj ao prišle na vrsto tudi ženine pravice — najosnovnejše, najprimitivnej-^e. Jasna Je težnja, da postani žena povsem socijalno odvisna od moškega. Toda ne le to! Zena si ne bo smela več niti služiti kruha s svojimi rokami. Parola je: zena se naj vrne k domačemu ognjišču! 2ena naj bo le mati Ln gospodinja! — Pred sto leti so bile aktualne podobne devize, prt J sto leti ao kričali tako nasprotniki ženske emancipacije, ki prav tako niso razumeli dinamike socijalnega — družbe-i ega — razvoja, ki so bili slepi za socijalna vprašanja, kot so dandanes mnogi kričači. Najznačilnejše je pri dandanašnjih socijalnih trenjih, da vsak rešuje socijalna vprašanja predvsem v svojem interesu, tako da noče priznati drugim najosnovnejše življenjske funkcije — da namrt* moramo vsi jesti Ln da ješ lahko le, če kaj imai. Zdi se, da »socijaLnim« delavcem :e niti na misel, da žene, zdaj zaposlene v produtLciji, v javnih službah, ne morejo kratkomalo presedlati iz služb oa stolčke k ognjišču in da jih ne ča':ajo vtji.^odušni zastopniki »močnejšega« -pola, da bi jim spletli prijetna družinska gnezda. Najbrž sploh mislijo, da se žene •ranijo brezskrbnega družinskega življenja, da se branijo »vitezov«, ki bi jim naj istvarili raj na zemlji Ln ki bi si šteli v ast, da smejo skrbeti za svoje »kraljice«. Kratkomalo ne razumejo, da so že zdavnaj minili časi. ko je žena lahko le sede-la pri nogah svojega »gospoda« in šče-.cetala po podplatih. žego poslal višje k nebu in bogme, taka era je zelo zanimiva. Pravili so vesčaki. da so to posebni triki, ki se jim pravi »lob«, če i'h pa dolgo gojiš pa »lobanjec in kdor delj zdrži — zmaga ... Vsa zadeva pošiljanja žoge iz enega • ia na drugo se zdi silno enostavna. O ju načM se. pa greš v športno trgovino, in si nabaviš vse potrebno. Če ne veš kaj boš rabil, kar zahtevaj, povej, da si začetnik, m v kratkem času bodo stali pred teboj čevlji, volnene nogavice, sviter. maja. lopar z živalskim *trunami prepet. lično ok n-can, ducat žog. Iznebil se boš najmanj >iurja«, pa hajdi h krojaču, da ti umeri bele hlače, kajti parola je: vse belo ... Ko '"jj? vse doma. se oblečeš in v zrcalu se zdis podoben najmanj Tildnu, če si pa drugega spola, pa skoro božanski Suzani -- Na prostoru te ©vzamejo v roke«, prav za prav ti dajo v roke lopar m te postav jo L^red visoko leseno steno, kjer dobiš prvi pouk. nekako meter od tal je na stem 'na n par centmetrov nad to črto. ki nai pred stavlja, v fantaziji, mrežo, moraš pošiljati >ogo za žogo Seveda — koi ne bo šlo, teden ali pa tudi dva se boš ukvarjal, žoga bo od->kakovala kor izstreljena iz topa — vedno i ruga m. samo k teb' ne. . Na igrišču se bo šele začelo pravo igranje, si misliš ob pogledu na one, ki imajo vso umetnost v mezincu desne ali pa tud' eve roke in ki jim *gre« samo izpod rok Čudno se počutiš v čevljih s podplati, spletenih iz vrvi, na roko so ti dali povoj iz šromijaatega blaga — to zaradi ♦ il — sopar solnčne žarke si si nadel zelen, rumen, moder ali pa tudi rdeč senčnik, lasem in tenu prikladen, v rokah držiš še povsem nov, svež lopar, svetlo lakiran. Če bi sam igral! bi bilo ravno prav, m žoge znamke »Dun-lop«, s katerimi se igra na turnirjih kajti ^oge ni dobro menjavati morda si skrit talent in — kaj če se pojaviš na turnirju?.. Dober prijatelj te uči Ln uči. si priza-*Ja xl? ,ne obuPa» nalaga te s knjigami, češ, čitaj teorija — pa bo Slo In čitaš romane od Tildena. božanske Suzane pa se vnemaš za slavo, ki jo in so jo uživali slavni tvoji predhodniki. Najboljši igralci g0 bili skorc vedno Poblrači žog. Zato ne bo Škodilo, če se par let posvetiš temu dobičkanosnemu poslu Dobil boš vpogled v vse trike in finese od najboljših »kanonov« do tistih, » upajo še postati. In upanja ti nudi beli sport mnogo, često Se preveč! Učil si se in šlo je, zavedajoč se. drugo leto bo že boljše In tako vsako leto naprej.. Sedaj, ko že igraš, se lahko pohvališ, da si postal pristaš »nobeU sporta. Brez sramu in s ponosom lahko prenašaš lopar po promenadi, zavedajoč se, da te marsikdo zavidljivo ogleduje Za dosego boljšega manja si ogledaš tudi turnirje le tedaj vidiš, da zgleda povsem drugače, ko gre zares. Imajo sodnika, ki zleze na visoko stolico, venomer kriči b zapisuje, nasprotniki si pred bojem stiskajo roke ln Izmenjavajo laskave besede... »RedL, zakliče sodnik, hipec je vse mirno, potem se pa začne. Premišljaš, odkod Izvira beseda »redi«. Redim se, rediti se, 0d tega gotovo ne, povedo ti na uho, da je to znak za začetek. Oni, ki so si popreje prijateljsko stisnili roke. se hip kasneje mikastijo m z nedoumno brzino pošiljajo togo vedno tja. kjer ni nasprotnika. Torej žoge ne tja, kjer si, vedno tja, kjer te nI! To si zapomni! Gole, ki so pri tenisu »gemi«, se Šteje po angleško, vmes pa čujea čudovite izraze, »tu baj fajt. čenč plis. server ml-ster N«, »šot« In kadar prav previdno *a-d\eui kdo rob mreže in žogica na drugem polju počene ln presenečena obstane, ce-•laj se reče temu »pardon«. Nasprotnik pa običajno požre kletvico, ki bi mu rada ušla iz stisnjenih ust. Borba Je torej huda 1» brezobzirna, gledalci pa uživajo, če Jih opazuješ, vidiš samo kako napeto streme za žogico ln se kot nihalo ure točno obračajo na levo ln desno. In to po cele ure, vratu niti ne čutijo, zdi se ti, da imajo posebna krogljična ležišča vdelana tam. kjer Imajo drugi vratove. Igra pa ne samo »krepki«, tudi »nežni« spol se uspešno udejstvuje in moraš priznati, da ni prav nič nežen, ko ti pošilja bombo za bombo. Posebnost je pa igra, ko se »krepki« ln »nežna« postavita in ekupaj zaigrata proti enakim nasprotnikom. Prevladuje seveda »krepki« del partije, ki si izbira za tarčo nasprotnikovo zastopnico »nežnih«. Tu vidiš tudi, da nI prav nič obzira, glavno, za kar gre, je nad vsem ln to Je nasprotnika pritisniti k tlom. In gorje ti, če iztaknejo pri tebi Ahilovo peto — mesto, kjer si slab — vse žoge boš dobil tja ln upi na zmago splavajo po vodi.. In še mnogo drugega doživiš na belem polju, zato ne oklevaj, pridi ln vsega te bodo naučili, še stvari, za katere Slovenci nimamo športnih izrazov: »drajfe, čope, filajsec in druga taka čuda, predvsem pa serviranja. R. K DANES SENZACIJONALNI FILM GEORGE CBRIEN v GLAS KRVI Boji z Indijanci. Napete scene. ZVOČNI KINO DVOR Pr . «tave danes ob 4., 7. in 9., jutri ob 3., 5., 7. in 9. url rvečer Cene Din 2.-, 4.-, 6.- in 8.- SOKOL Akademija Ljubljanskega Sokola Telovadna akademija Ljubljanskega Sokola, ki se bo vršila v soboto, 24. L m. ob 20. uri zvečer v veliki unionski dvorani, bo imela posebno slavje. Na sporedu so najvažnejše in najlepše telovadne skladbe našega največjega telovadnega skladatelja br. dr. Viktorja Murnika. Murnik, ki jc prvi na slovanskem jugu oznanjal in širil pravo sokolsko misel ter zgradil temetj, na katerem stoji in se razvija mogočno jugosloven-sko sokolstvo, je tudi naš prvi telovadni klasik. Njegove telovadne skladbe, ki so znane Že širom naše domovine, izražajo globoka čuvstva ali podajajo dramatične prizore. Nikdar pri svojih telovadnih skladbah ne uporablja mimike. Vse mu je globoko v notranjosti ritmično občuteno gibanje. Gib je ono, v kar Murnik polaga poudarek, bodisi pri simboličnih, bodisi pr; življenja prežetih in v izrazu dovršenih skladbah, spremljanih po klas:čni godbi. Posebnega mojstra pa se pokaže Murnik v preseneti ;vo lepih prehudih, harmoniji, pestrosti, izrazitosti gibov, če gledamo nje gove skladbe, so vse svojevrstno lepe in tem lepše posta ia jo. Čim bolj se poglabljaš vanje. Zanimivo je. da svojih telovadnih skladb Murnik ni sestavljal s trudom. Vznikle so tako rekoč v njegovi glavi pri posebnem razpoloženju. Temu morda ne bi niti verjeli, če ga ne bi bliže poznali. Zato vidimo, da so vse njegove skladbe siceT po vnanjem gibanju drugačne, v sebi pa nosijo pečat globokega notranjega komponi-stovega doživetja. Murniku telovadba ni samo znamenito vzgojno sredstvo, marveč tudi umetnost To umetnost občuti izvajalec na svojem telesu in svoji duši, gledalec pa ima velik estetičen užitek. Ljubljanski Sokol si je v posebnem namenu zbral za svojo letošnjo akademijo vse Murnikove točke. Telovadnica se že nekaj mesecev marljivo pripravlja na ta svoj sokolski praznik. Upamo, da bo to nesebično delo mladih in navdušenih Sokolov našlo tudi odmev v sokolski in širši javnosti. Ker je pričakovati večjega zanimanja za prireditev, opozarjamo že danes, da se bo telovadna akademija ponovila v nedeljo dne 25. ob 15. uri popoldne. Zdravo1 Delovanje novomeške sokolske župe V nedeljo se je vršil 20. občni zbor novomeške sokolske župe. ki je polagala ra čune o svojem delu v preteklem letu Zbor je otvoril župni starosta br. dr Vašič. po zdravljajoč delegate iz vseh sokolskih edi nic Naglašal je. da je bila župna uprava vedno župnim edinicam veren in iskren tolmač od savezneea starešinstva poteka jočih stremljenj Župa je delala vedno v pravem sokolskem duhu. nudeč svojim edinicam vedno moralno in gmotno po moč Na koncu govora je pozdravil savez nega delegata br Jerasa. Tajnik br M Matko je poročal da so se sokolske vrste v župi zelo pomnožile sokolska zavest se je ojačila in pogledi na slovanski svet so postali jasnejši in realnejši Savezna upra va je potrdila predlagano župno upravo in pristopila k izvršitvi sklepov, ki so bili sprejeti na župnem občnem zboru V žup* je 15 društev in 6 čet. Novoustanovljeni četi sta v Prečni in 3t Petru Vršila sta se dva okrožna izleta: mirenski v Trebnjem o priliki 25'etnice društva in pa razvitja društvenega prapora, ter novomeški v Ko stanjevici Občne zbore so imele župne edinice v januarju, vse v redu. razen v škocjanu. kjer so se vrinili v društvo punktaši, hoteč ga razbiti. V Št. Rupertu je sezidan Sokolski dom. ki pa Še ni dovršen Od občin niso društva dobivala nobene podpore Banovina je dala podporo v obliki orodja društvom v St. Janžu, Št Jerneju in Mokronogu. 2upna pisarna ima svoje lokale v Sokolskem domu Vzdržuje se z banovinsko podporo in prispevkov župnih edinic. Rešenih je bilo 718 spisov. 41 okrožnic in 48 okrožnic po naročilu Saveza. Uprava je imela 10 sej, med temi 9 starešinskih in eno sejo popolne uprave Blagajniško poročilo brata Medica Izkazuje v letu 1933/34, 138 366.42 Din prometa. Dohodkov je bilo 89 443.61 Din Izdatkov 48.922.51 Din. Med izdatke je šteti pred vsem. novo kupljeno orodje društvom za Din 9200. Podpora v gotovini Din 6495 50 Časopisi in knjige Din 3248 za župne prednjaške tečaje Din 2182.50 itd Iz poročila župnega prosvetarja br Zagorca je razvidno, da je prosvetno delo lepo napredovalo, saj je bilo 103 preda vanj. med temi eno filmsko in 4 z diapozitivi Vršila so se predvsem idejna, zgo do vinska, tehnična, zdravstvena, socijalna in narodno-gospodarska predavanja Bilo je 299 govorov pred vrstami, med temi 151 Idejnih Govorilo pa se je tudi o knji zevnosti In umetnosti. Bilo je 76 društvenih večerov. 83 debat in 37 dram, eno z lutkami in 16 kino predstav Vršilo se je tudi 14 koncertov. 98 izletov in 10 zabav. Sokolski tisk ima 259 naročnikov. Knjiž- nice obsegajo 451 del strokovnega značaja, zabavne vsebine pa 5026. 1336 čitateljem je bilo izposojenih 3844 knjig. 17., 18 in 19. marca pa bo župni prosvetni tečaj. Na občnem zboru so bili podani tudi različni referati, kot n. pr. narodno-obrambni, katerega je imel br. Menard. ki je govoril o nacionalni in gospodarski politiki. K besedi se je oglasit tudi savezni delegat br. Jeras. ki je govoril o sokolskem delu, njegovi požrtvovalnosti in nesebičnosti, ki zahteva tudi enakih ljudi. Vsak Sokol naj je popoln mož. In ker je v mladini bodočnost naroda, zato naj župa predvsem pazi na vzgojo našega naraščaja. Pri bratskem Savezu bo župa vedno našla razumevanje za svoje težnje. — V Višnji gori pripravlja Sokolski oder za cvetno nedeljo veseloigro »Španska muha«. Zasedba vlog je v rokah najboljših višjanskih diletantov. zato upravičeno upamo, da bo tudi izvedba odlična. Marsikomu se bo morda zdelo neprimerno vpri-zarjati v postu veseloigre; toda tem bodi povedano, da je bila vprizoritev »španske muhe« namenjena za velikonočni ponedeljek oz. belo nedeljo, pa bodo oba praznika igrali pri »Fari« neko igro. obojekrat isto, zato ne kaže igrati v take malem kraju na dveh odrih istočasno. Vabimo vse prijatelje dramske umetnosti, posebno iz okolice, da tudi nas enkrat obiščejo in si ogledajo delo pridnih delavcev sokolske-ga odra, ki je v zadnjem času prav znatno napredovalo. H krstu ulic v Kamniku Kamnik, 1 S. marca. Nikaka skrivnost ni, oe povemo, da bomo tudi v Kamniku dali ulicam in cestam dostojna in traina imema, ki bodo v oozni vek pričala na eni strani o nasi izredni vnemi m skrbi za blagor cest, na drjgi strani pa o našem globoke poznava n i a zgodovin? slovenskega slovstva iz lokalno praktičnih vidikov. Navada ie namreč, da pri poimemovanru ulic povsod vzamejo v pretres Grafenauerjevo >Zgod. slov. slovstva« in poiščejo v njej imena vs?h velikih in malih mož. ki so bili v kakršnikoli zvezi z domačim kraiem. Tidi pri nas bomo skoro gotovo nn isti način rzbrali krstna imena ulic in ne bomo v taki zadresri. kakor med vojno Pruei. ko so se tako rekoč brez vednosti kamniške javnosti lotili poimenovan ?a naših ulic. Prav za prav ie tale zadeva 6 Prusi poučna in vredna, da io resimo oozablipnla. Pred 11. so5ko bitko ie prišla v Kamnik četa oholih Pnisov. katerim smo pripravili orev priMno bivanie med nami. Se prav dobro imamo v soonvnu. kako so bili založeni z ve »mi mogočimi dobrotami in se gostili ne glede na to. da smo mi zastonj hrepeneli po skoriiri črnega kruha. Česar niso imeli, so si pa enostavno vzeti in nihče idm ni smel reči niti besedice. Ti Prusi so si takoj napravili načrt mesta, za katerega kajpak nihče izmed Kamničano^ ni smej vedeti. Točno so zarisali vse ce^te m Dota in jih tudi opremili z imeni, za katera seveda ni60 bili v zadregi, eai hm le okrogla tabla v vsaki ulici točno označi a. kje ie Jarpli^va. Presirnova, Slakarieva. Vodnikova, kje očeta Radeckega cesta. Ker pa niso znali slovenščine, so si v WPVa smtelj tolmačili tudi razn- drusre namsm table po ulicah ki niso imele imena, lako smo dobili na karti se razne »Počasi vozit?-Strassp-c. >Ave vi a tor-S transe« in menda tudi *Ns odlagajte smeti-Straesec To ar nam pustili Prusi za opomin in opomin, rta moremo pa? krstiti vse ulice, sicer se nam lahko zopet pripeti kaka podobna nev^c nost Brez skrbi! Potrudili se bomo. da bo do prihodu p svetovne voine vse točno m do vseh podrobnostih izvršeno. , . _ Pa ne. da bi morda zdai kdo zadme besede smatral za namigavanje. češ. kako počasni smo Kamničani. Ko eo vsa mesta m vasi že krstili uliev in se okrasili s pisa.ni mi tablicami, na katerih se blišče imena ulic in Številke hiš. ie ostal Kamnik se vedno brez vseh teh okraskov Res ie to. toda Kamničani smo praktični m gledamo vedno nekoliko naprei. Ta lastnost nam ie prihranila že marsikateri nepotrjbm izdatek, medtem ko je drugim naglica z- večkrat škodila. Le pogleimol Pri enipiraniu ►bfrn se ie združilo več manisib občm v večj- upravne enote ki običajno nosno lm? naivne dotedanje občine. Vee veliKs ta ble ki so včasih naznanjale ime manjšin občin, so zdai brez vrednosti in nh bo treba nadomestiti z novimi, ki bodo «0«« ime nove občine. Tudi kamniška občina ee ie povečala in ne bo inHe »enkrat benib nepotrebnih stroškov, kakorlih bodo imele ostale občini. Seveda bodo morate tudi te še počakati da se vriov.č ne pr^nagliio. Pravijo namreč, da se bodo nekatere novoosnovane »bcine zopet preeru-pirar* in med njimi bo tudi tattoUta C*£ lica. Zato se tudi Kamn.ku še prav nič ne mudi a cestnimi tablami. Vzpnčo tolikab sprememb ne bo nikoli prepozno.__ Iz Kranja — Združenje trgovcev za srez Kranj v Kranju sklicuje za petek dne 23 t. m ob 13 uri v gledališko dvorano Narodnega doma v Kranju svojo XV redno skupščino z dnevnim redom, kakor je bil razposlan na vse člane. Na skupščini bo izčrpno poročal o davčnih, trošarinskih in taksnih spre-mebah g. Franjo 2agar, konzulent ZTOl na kar posebno opozarjamo člane._ Iz Metlike — Predvajanje kmeti iskib filmov. Na Jožefovo bo ljubljanska Kmetijska družba tudi v Metliki predvajala poljudne kmetijsko gospodarske filme, ki jih bo pojasnjeval ta-:V KD g. Kafol. Vabljeni so vsi Člani podružnice Kmetijske družbe in Sadjarskega društva, ker bo sleherni našel mnogo zanimivega, kar mu bo v njegovem gospodarstvu koristilo. Vstopnine ne bo. a predvajanje se bo vršilo v prostorih tukajšnje čitalnice po deveti maši Naj bi si čim več naših kmetovalcev ogledalo te fil" me in potem na svojih gospodarstvih s pridom porabilo vse. da bodo tudi naše kmetije sčasoma napredovale. _ Naraščanje Kolpe. Kakor ob vsakem deževju, je tudi sedaj, ko že nekaj dni dežuje. Kolpa zelo narasla in tudi vsi njeni pritoki Velika voda ovira delo na novem mostu a sicer ni povzročila posebne škode Proti Ozliu in dalje proti Karlovcu znaša vodostaj celo do 7 metrov nad normalo in so nekatera polja poplavljena Vznemirljive jše vesti prihaieio tz kraiev. ki leže še nižje ob Kolpi, kjer je porast vode zaradi številnih pritokov ie mnogo veejt Snežnobelo perilo je ponos vsake gospodinje! »PE1KION« vam opere vaSe perilo res bel« in mu ne škoduje. Pazite na znamke: »PERIONc — Za koncert trboveljskih slavčkov vlada tudi v Metliki zanimanje in bo gotovo mnogo Metličanov obiskalo to lepo prireditev v Črnomlju še posebno zato. ke* ao v Beli Krajini pravi koncerti največja redkost. — Po zidanicah kradejo. Kakor v drugih vinorodnih krajih, tako niti pri nas niso tatvine po zidanicah baš redke. Tatici so navadno le žejni in si radi privoščijo vina in žganja, a sicer ne napravijo ravno posebne škode, ker pač naš kmet sam nima ničesar. V zadnjem času se je po okolici pripetilo spet nekaj takih tatvin, ki pa jih kmetje z ozirom na malo škodo niti ne prijavljajo Iz Novega mesta — V nedeljo gostujejo trboveljski slavč- ki prvič v našem mestu, v dvorani osnova: šole. Začetek koncerta ob 20. Za gostovanje vlada veliko zanimanje in ljudje povprašujejo venomer po vstopnicah. Tudi nai mladinski zbor meščanske šole je na svojem koncertu pred božibem pokazal lepe uspehe in se bo kot uk udeležil tekme mlad nskih 'borov v jun;'u. Do sedaj jc priglaieo h v Ljubljani že 25 zborov. Ker pa ima nai mladnski zbor malo materijelnih sredstev, prired; po vel;ki noči koncert K ie boljše" mu napredku pa bodo sigurno vzpodbudili naše malčke trboveljski slavčki. — Podružnica SPD ima svoj redni občni zbor 20. t m zvečer ob 20. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so zelo zanr miva vprašanja, zlasti ono, ki se tiče nov« planinske koče na Gorjancih. — Prosvetni odsek Sokola je Imel v torek zvečer zopet nadvse zanimivo predavanje v mali dvorani Sokolskega doma. Predavanje »O pomenu zlata in denarja v narodnem gospodarstvu v zvezi s sedanjo krizo«, je imel dr. J. Mihelak, ki so se mu poslušalci navdušeno zahvalili. — Narodna Odbrana ima v nedeljo dopoldne ob 10 uri svoj zbor v salonu hotela Koklič. Pridejo tudi delegati oblastnega odbora Narodne odbrane iz Ljubljane z dr. eCpudrom. Vabljeni vsi, ki se zanimajo za sodobni-neconalni pokret. Na splošno željo Se danes ln jutri Madame Butterfly s SV VIO SIDNEY ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. In 9^4, jutri ob S.t 5M 7. In 9^4 uri zvečer Cene Din 4.-, 6.-, 8.- Iz Poljčan — Igra. Tukajšnji Sokol vprizori ▼ nedeljo ob 7. zvečer in v ponedeljek ob 4. popoldne velezabavno burko v 3 dejanjih »Maks v škripcih«. Pri ponovitvi igra vlogo Petrovca br. Ritonja, v nedeljo zvečer pa br. Ruter Vsi ste vabljeni! — Shod g. poslanca Krejčija. G. poslanec Onton Krejči priredi na Jožefovo ob 2. popoldne predigro v sokolski dvorani, kjer bo poročal o dosedanjem delovanju v na-rodn skupščini s posebnim ozirom na roka j šn je krajevne razmere. Iz Hrastnika — Praznovanje pri rudniku. Dočim sta bila meseca januar in februar glede storjenih »Šihtov« napram prejšnjim mesecem na boljšem, ter sta vzbujala rudarskemu delavstvu upanje na zboljšanje težkega položaja, je mesec marec zopet enak prejšnjim slabim časom Ta in pa pretekli teden je delavstvo pri rudniku delalo zopet samo po tri dni. Razumljivo je, da delavstvo s strahom gleda v bližajočo se pomlad in poletje, ker skoro gotovo ni upati, da bi se razmere v teh najslabših mesecih zboljšale. Edino upanje delavstva so nova pocajanj* med TPD in drž. železnicami, pri katerih morajo pač naši merodajni faktorji zastaviti vse sile, da dobi TPD čim več naročil. Seveda se ni nadejati bogve kakih uapehov. zato je nujno potrebno, da se čim preje prične z Izgraditvijo nove zssavske ceste, ki bi krizo v rudarskih revirjih za daljšo dobo lahko zelo omilila. — Proslava Jurčičevega dne. V nedeljo je Sokol v Hrastniku priredil za svojo deco lepo uspelo mladinsko uro v spomin na Josipa Jurčiča. Uvodoma je brat Volk v lepem in deci lahko razumljivem govoru podal Jurčičev življenjepis, nato pa je pre-čttal zbrani mladini več Jurčičevih zabavnih zgodbic Poleg tega je bil predvaian tud kulturni film, v katerem je deoa videla lepote in običaje svoje domovine. V pročelju dvorane je bila izobešena Jurčičeva slika Mladinska ura je dosegla lep uspeh in jc samo teleti, da bi Jih bilo čim već. •Stran ft. »SLOVENSKI NARODt. dne 17. marca 1934 fttev 63 Burno življenje Aleksandra Staviskega Slepar se vrže na Belgijo, kjer zasluži dva milijona, predno mu postanejo tla pod nogami prevroča Staviskv se vrže torej v mrzličen boj. Na sinemo pozabiti, kaj je v tem času imel. Imel je najprej kredit v orleanski zastavljalnici, ki jo je nadomestil z ba-vonnsko, njemu povsem podvrženo zastavljalnico. Imel je v Parizu dragu-ljarsko podjetje Alex, ki je lahko delalo kupčije vseh vrst in je imelo podružnice v nekaterih velikih letoviščih. Imel je družbo SIMA, ki je izdelovala, kupovala in prodajala stroje in sestavne dele, zlasti za poljedelstvo in gospodinjstvo. Imel je Compagnie Fonciere i upravnim svetom, polnim zvenečih imen in pravico spuščati se v najrazličnejša podjetja. Imel je končno prijatelja Gue-bina, ravnatelja trojne zastavljalnice Confiance, kjer je bil Staviskv tako doma, da si je uredil v eni izmed njih lastno pisarno, da bi tam vodil svoje velike finančne operacije. S te široke podlage je torej načenjal Staviskv zapletene in do podrobnostih često težko dosegljive nove kombinacije. Predvsem je meril na najbližje inozemstvo, na Belgijo in Luxemiburg. Ravnatelj orleanske zastavljalnice Defibrossee Najprej je poskusil na lastno pest sleparije v Belgiji. Delovati je začel pod imenom Boitel v Bruslju in Antvverpnu; to ime je nosil kot soustanovitelj Alexa. V zvezi z Alexom je poskusil neikaj dra-guljarskih sleparij manjšega obsega, pa so mu previdni prodajalci draguljev kmalu prišli na sled in Boitel jo je moral brž popihati iz Bruslja. Belgijska policija ga je zaman iskala. Za drugi naskok se je odločil pod imenom Serge in zvezal se je z nič manj drznim sleparjem Nicolom, ki je bil pozneje v Metzu obsojen na 9 let težke ječe. V Bruslju sta ustanovila družbo La Campdne, ki naj bi izkoriščala pesek na obali. Policija je pa kmalu prišla slepariji na sled. Nicole je bil aretiran, Serge je pa pravočasno odnesel pete. Po tem dvojnem neuspehu gre Staviskv znova na delo, toda od drugega konca: potom svoje pariške družbe z njenim reprezentančnim dekorom. Njegova Compagnie Fonciere z generali, prefekti in drugimi dostojanstveniki na čelu ustanovi v Bruslju Trust Foncier Belge d' entreprises generales du tra-veaux publics, velik in zveneč naslov, kakršne je imel Staviskv rad. Osnovna glavnica 10,000.000 frankov. Iz tega trusta so se takoj ustanavljale posebne podružnične družbe, kakor Standard foncier et immobilier de Belgique ter Compagnie Belge immobiliere. Osnovni kapital teh družb so tvorile deloma delnice pariških družb Staviskega, deloma pa bavonneski boni, ki jih je lahko seveda dobavljal v poljubni množini. Začetni trust Foncier Belge je T. novembra 1930 sklenil zvišati kapital na 20,000.000 frankov. V ta namen potrebni denar so nadomestile zopet lastne pariške delnice. S tem kapitalom na papirju je razpisal trust javno posojilo v znesku 100,000.000 frankov na obveznice, ki naj bi nesle 612rr — torej do pičice enako postopanje kakor s Compagnie Fonciere v Parizu. Denar naj bi se porabil za ogromno melioracijo močvirij pri Antvverpnu. Ko so belgijske oblasti zavohale nevarnost tega podjetja, so ustavile delovanje trusta, toda njegovih obveznic se je bilo prodalo že za 1,800.000 frankov. Tudi tu je znal Staviskv spraviti v upravni svet zveneča imena. Pravni zastopnik in svetovalec trusta je bil senator Petitjean, bivši minister, ki ga najdemo pozneje v upravnem svetu pariškega podjetja Staviskega, Caisse auto-nome. Eden izmed ravnateljev družbe je aretiran, trust se odloči za likvidacijo in likvidator je Petitjean. Njemu se posreči pokupiti izdane obligacije za 300.000 frankov, tako da je zaslužil Staviskv kot glavni finančnik 1,500.000 frankov. Poleg tega se pa po predložitvi vseh obligacij oprosti zaplenjeno jamstvo državnih obligacij v znesku 670.000 frankov. Petitjean pa zna ugodno prodati tudi zemljišča, ki jih je bil kupil trust že spekulativno in po protekciji. Cisti dobiček pri tem znaša 1,300.000 frankov. Koncem koncev je zaslužil Staviskv s špekulacijo, ki so jo oblasti zavrle, vendar le nad dva milijona, belgijski podpisniki obligacij so pa izgubili poldrugi milijon. S tem pa špekulacij v sosedstvu Francije še ni konec. V času, ko je trust pro-cvital, je hotel Stavisky njegove vloge iz žepov belgijskih varčevalcev porabiti, da bi podprl v Bruslju veliko banko. Ta pogajanja je vodil v njegovem imenu pariški advokat Guiboud - Ribaud, dvojno ime, ki si ga moramo zapomniti zaradi važne bodoče vloge. Guiboud - Ribaud je tudi spremljal Staviskega na Holandsko, kjer sta se v Haagu pogajala glede velike trgovske zveze z družbo Geldenhuis, pa so se pogajanja razbila, ker so bili dobili predini Holandci malo boljše informacije o Sergeju Ale-xandru, kakor njegovi francoski rojaki. Tudi do bruseljske banke Stavisky ni prišel, ker je bila policija ta ča? v njegovih belgijskih podjetjih že zavohala gnilobo. Vendar je pa ta bančna epizoda zanimiva v toliko, ker naj bi bili partnerji z druge strani Nemci, in sicer baš ona brata Barmat, čijih verižniSka Barmart-bank je končala svoje nesrečno delovanje z gnanim procesom. Človek bi mislil, da bo tohko neuspehov in toliko sodnih postopanj proti po-edinim podjetjem odvrnilo sleparskega verižnika od nadaljnjega delovanja v deželi. Toda Staviskv je bil iz drugačnega testa. Eno njegovih podjetij, Compagnie Belge immobiliere je še obstojalo. Stike z njim je seveda prekinilo in nasprotno, v Parizu je nastopilo kot to-žatelj proti materinski Compagnie Fonciere, navajajoč pred sodiščem, da je bilo oškodovano s potvorjenimi boni. V maju 1933 je vložilo to podjetje v Parizu ovadbo proti Staviskemu, toda pariški prokurator inozemske ovadbe ni hotel vzeti na znanje. Sele pozneje je prišlo do prave tožbe. Toda v času, ko se že vse maje. je pripravljal Staviskv še en napad na belgijski denar. Ustanovil je svojo Caisse autonomme; v njenem imenu se je pojavil v Bruslju zastopnik, ki se je ponudil vojnemu ministrstvu, češ, da bo ta družba prevzela za 500,000.000 frankov velika belgijska utrjevalna dela. Vidimo torej, da je bil Staviskv trdovraten verižnik in da je vzel Belgijo pošteno na piko. Pri tem smo pa povsem pozabili na Luxemburško. O tem, kaj je počel tam, pa prihodnjič. Nagrajeno ljubavno pismo Pri nas bi znala napisati tako pismo vsaka učenka ljudske šole Francoski, pa tudi inozemski listi so prinesii te dni sliko lepe Marcelle Maurettove, ki je postala kar čez noč slavna, ker je napisala na razpisano anketo ijubavno pismo svojemu fantu in sicer tako vroče in nežno, da je dobila zanj prvo nagrado. In zdaj se Francozi navdušujejo enako za njeno pismo, kakor za njo samo, ker je res dražestna. Francozi so zadnja leta sploh iznajdljivi kar se tiče raznih prvenstvenih tekem. Nedavno so kronali najnežnejši poljub, zdaj pa najlepše Ijubavno pismo. Kaj bo sledilo, se še ne ve, kajti tudi rekordi imajo svojo mejo. Ljudje, ki so prišli v Parizu na idejo najl-epšega ljubavnega pisma, so pač hoteii zvedeti, ali zaljubljenci sploh še znajo pisati lepa ljubavna pisma. Živimo v dob: telefona, brzojava in radia, razda^-e so se skrčile celo med poedi-nirrri deli sveta, kaj šele med zaljubljenci. Žaro bi človek mislil, da je potreba po ljubavnih pismih odpadla. V resnici pa ni tako. saj vidimo, da je dobilo lepo dekle prvo nagrado za toplo pisano Ijubavno pismo. Napisano Carske dragocenosti na Sovjetska vlada je dala pred leti odpreti vse krste ruskih carjev, njihovih žena in najbližjih članov carskih rodbin, ker je hotela prodati carske dragocenosti in porabiti denar v svoje svrhe. Sovjetski zastopniki so sklenili pogodbe z največjimi draguljarji, zlasti v Angliji, da bi carske dragocenosti kupili. Z izkupičkom so hoteli podpreti zlasti drugo petletko. Prva jesenska dražba draguljev, cenjenih okrogio na 2.500,000.000 v našem denarju, ni dosegla zaželjenega uspeha. Zato se pripravlja druga dražba. Sovjetska vlada je dala znova odpreti krste ruskih carjev in caric, ki je na njihovih balzami-ranih truplih mnogo dragocenosti. 2e takrat so angleški in ameriški draguljarji cenili njihovo Viednost na 100 milijonov zlatih rubljev. In zdaj hočejo za to ceno prodati carske dragocenosti v Londonu. Pri odpiranju krst so baje naleteli na nekaj zanimivega. Balzamirana trupla vseh carjev so izredno dobro ohranjena. Ruski vladarji leže v paradnih uniformah in imajo na sebi vse dragocenosti, ki so jih nosiii ob slovesnih prilikah. Samo v krsti carja Petra Velikega niso našli nobenih draguljev, kajti Peter Veliki je bil na lastno željo pokopan v navadni obleki. Truplo drži v roki samo državni pečat. Pač so pa našli mnogo briljantov zlasti v krstah Aleksandra III. in Katarine I., ki ima v grobu ogrlico z ogromnimi demanti, pa rudi njena obleka je bogato okrašena. Vsi ti dragulji izredne velikosti in lepote izvirajo iz Azije, kjer so jih zaplenili kozaki v perzijski vojni. Krsto je pa bilo že davno pred razpisom natečaja in komisiji ga je poslal anonimno srečni adresat. Nagrajeno Ijubavno pismo se glasi: »Mili moj! Kako težko mi je pisati Ti pismo. Saj Te vidim: tu si, pri meni si, Ti, Tvoj dragi obraz, Tvoje otožne oči. Sediš tu pri meni, jaz molčim in samo Čakam, da mi porečeš: Ah, Ti moja mala___In vendar Ti moram vse to pisati. Saj si tako daleč od mene. če bi Te mogla vsaj držati za roko ... ali pa Ti jo vsaj gladiti z živim pogledom. Toda Ti hočeš imeti svoje pismo. Prši — Vse je pri nas sivo. Sivo v sivem. Marija je danes pokvarila obed. Toda kaj za to, saj Te ni tu. če je Tvoj stol prazen, je vse brez duše. In Tvoja omara? Kako neživo visi vse v nji na kljukah. Vzela sem iz omare Tvoj suknjič, pritisnila sem ga na prsa in si ovila rokav okrojr vratu. Slabo spim. Ali imaš dobro postlano posteljo? Pazi na svoj katar. Leči se. Veter je nevaren. Tudi Tvoje in naše fotografije sem vzela iz albuma ter jih razstavila po mizi, pa jih božam z besedami. Kako si mi všeč v teh teniških hlačah! Kaj pa tista športna slika? Se spominjaš? In pa tista, ki se ne nji sme ješ, da bi se tudi jaz zasmejala. Ali ves> ? Slike, slike . . . Kaj mi je do njih, ko pa ni Tebe tu na mest u njih. Top je žalosten. Zdi se mi še preveč žalosten. Jaz sem pa ljubosumna na tega ptička. Gravvs Te je hotel obiskati. Dejal je, da pride zopet, ko se vrneš. Ah, kakšen je! Ah, samo Ti edini si lep! Vrt čaka nate, da se vrneš in ta košček neba nad njim in Marija in Top in jaz. Ve ono sem tako utrujena. Tudi malo mrzlica me trese. Mislim, da samo zato, ker Te imam tako rada Rada bi, da bi me poljubljal. Vendar se tako bojim Tvoje ljubezni, kakor takrat, prvič, ali še veš? Samo piši m: kmalu in pa pridi čim prej. Ne veš, kako hrepenim po Tebi. In sploh Ti ne morem z besedami povedati ničesar, skoraj ničesar ... Mareella. Takšno je torej s prvo nagrado odlikovano francosko Ijubavno pismo. Pri nas bi znala napisati tako pismo vsaka alj vsaj vsaka druga učenka ljudske šole, Francozinje imajo pa menda zelo okorne roke in hladna srca, da jim gredo ljubavna pisma tako težko od rok. Alexandra I. so pa našli prazno. S tem je deloma potrjena legenda, da je dal car Aleksander prirediti pogreb s prazno krsto, sam je pa odšel v Sibirijo, kjer je živel in delal pokoro kot pu-ščavnik Fedor Kuzmič. Redek gost v Pragi V Pragi se mudi slavni angleški letalec polkovnik P. T. Etherton, ki je dvakra: preletel najvišjo goro sveta Mount čverest Dolgo i»- živel v Himalaji, kjer j« proučeval ta gorski masiv, pa Ji v Ameriki, Aziji in Avstraliji, kje, _w je zanimal za razvoj letalstva. V Prago je prišel predavat o svojih poletih čez Himalajo. Med vojno je bil pilot na francoskem bojišču in v Egiptu, ob koncu vojne pa član posebne misije v ruski Turkestan. Etherton je ustanovitelj znane londonske letalske univerze in navdušen propao tor ^račne zveze Evrope z Indijo in Kitajsko. Pripoveduje samo o tem, kar ga kdo vpraša. Govori o svojih načrtih najkrajše zveze sveta s Himalajo in z romantičnimi, bogatimi dolinami v tem gorovju, kjer se vidi solnce samo eno uro na dan in kjer žive ljudje, ki ne pozaajo človeške podlosti. Govori o nepalskem maharadii in njegovih palačah, ki so jih opremile največje londonske tvrdke. Govori o prebivalcih Himalaje, ki vidijo v letalu božanstvo. Govori o maharadži, ki se je hotel dvigniti z letalom v zračne višave, da bi pomiril svoje podk>žnike, in o pravljičnem bogastvu vladajoče lady Hou-stonove, ki živi skrornno in samotarsko v Londonu ali na svoji razkošni jahti ter žrtvuje ogromne vsote za le- talstvo. Ona je tudi financirala polet čez Himalajo. Najvišja gora sveta Mount Everest pripada nepalskemu maharadži, ki je zelo rad dovolil Ethenonu, da se je dvigni, nad njo v višino skoraj 9000 m. Ogromna ptica nad Himalajo je vzbudila nepopisno grozo med domačini. Nad Himalajo je Etherton filmal. Vse aparata je bilo treba električno segrevati; tudi očala letalcev so morala imeti eektrični tok, sicer bi zamrznila. L-starci so imeli na sebi električno se^/evano obleko, sicer bi bil poiet nemogoč Zadnji Ethenonov polet je traja, tri ure in pol, priprave zanj pa 15 mesecev. Oba pilota sta dosegla popo.n uspeh. Harold Uoyd se uči kitajščine Da o mofe i v svojem novem filmu izgovoriti nekaj kitajskih besed, se nči Harold IJovd kitajščine, seveda pri lepi Kitajki Za umor na operacijski mizi Priletna chicaška zdravnica dr. Ali-ce Lindsav \Vynnekoop je bila obtožena, da je pod pretvezo operacije spravila svojo snaho na operacijsko mizo, na kar jo je ustrelila. Te dni se je morala zdravnica zagovarjati pred sodiščem in obsojena je bila na 25 let težke ječe. Sodili so jo sami mladi porotniki. Posvetovali so se dobri dve uri. S tem je bila končana najsenzacl-jonalnej^a kriminalna obravnava zadnjih let. Zdravnica ne more hoditi in pred poroto je sedela v naslanjaču na koleščkih. Mirno je poslušala obsodbo in tudi prisotni člani njene rodbine so jo sprejeli mirno. Poroia jč potrdila glavno vprašanje glede premišljenega umora z 11:1 glasu. Pa tudi edini porotnik, ki je gla-sovai proti, si je takoj premislil, videč, da so vsi drugi nad zdravnico prelomi'; palico. Potem je šlo samo še za odmero kazni. Kraljica cowboyev Vročekrvna Louise Bramierte ima vse lastnosti dobrega cowboya, ne boji se nobenega neokročenega konja in tudi laeeo zna izborno metati. Zato je bila proglašena za kraljico cowboyev Kolporter in minister V nek, kavarni v Budimpešti je cesto vzbujal pozornost kolporter, ki je ponujal gostom najrazličnejše liste in revije. Od njega so kupovali novine vsi umetniki, igralci in pisatelji. La^os Lukacs je z vsakim spregovoril prijazno besedico o splošnem položaju. Nekateri so o njem vedeli, da je za svoj poklic izredno izobražen. Študiral je moderne jezike in umetnostno zgodovino, pa je postal žrtev težkih razmer, ostal je brez primarne službe m brez upanja, da bi jo v doglednem času dobil. Končno se mu je pa sreča le nasmehnila. Nekoč je prišel v kavarno imeniten gospod in Lukacs je tudi njemu ponudil novine. Misleč, da je gost tujec, ga je najprej nagovoril v italijanščini, francoščini in angeščt-ni. potem pa šele v madžarščini. Gost se je čudil gladki izgovarjavi tujih besed ir povabil je kolporterja, naj prisede. Kolporter mu je pravil o svojih študijah in o težki usodi, ki jra tako neusmiljeno tepe. Pred odhodom je gost obljubil kol- porterju, da ga bo v kratkem prescuc til. In to se je tudi zgodilo. Nekega dne je prišlo pismo, da je Lukacs imenovan za profesorja tujih jezikov na neki gimnaziji in podpisan je bil prosvetni minister Homan Balint. Po Budimpešti so pa potem govorili, da b: morali ministri zahajati v kavarne, da bi popravili mnoge krivice, ki jih je zakrivil ministrski predsednik živ e-nja — Usoda. Sanje so nezdrave Amensrvi nzio^og m lizik li. Gerns-back dela v svojem laboratorai v Ncw Yorku zanimive poskuse s proučevanjem sanj. V ta namen je izdela več aparatov !n .den res beleži sanje spečega človeka. 2e prej so učenjak; domnevali, da vpliva prebavljajoči želodec na sanje. Ciai večji je pritisk na srce. tem težje so sanje. Ce je želodec prena^. njen, začne srj-e spečega cesto tako riiL,:.io u:r;pa:i, da se človek prebodi Zdravo spanje ne pozna sanj. Sanje so torej nezdrave. Gemsback je hotel s pomočjo posebnega apar« ugotoviti, ali je speč- j'.o vek sanje videl in da-li so bile težke in nepri etne. Gernsbackov aparat beleži sanje in sicer tako, da ie krivulja tem večja, čim težje so. Na vsebino in znača sanj d/ o tudi zunanji vpliva. To dokazal Gemsback s tem, da je pi -trdil na svoj apara: električen zvonček, ki je zvonil v različnih pr&s sdk Vedno, kadar je zazvonil, je učenjak ugotovil pospešeno delovanje src Gemsbackovi po s k asi še niso k on: temveč obetajo na tem polju nova zanimiva odkrita. Lord Aberdeen umri Te dni je umrl na Škotskem znani angleški lord Aberdeen, star 86 let Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »F ran z Josefo-vexx grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Joaefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez neprilike. »Franz J ose f ova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Z Jesenic — Poroka, v nedeljo se bo poroči v kuni eerkvi ra Koroški Beli g. Franc*; Pogačnik, znan: uacionalni in sokorski delava Ejdč Jožico Ltouševo. Za priči bosta i. Jote Sv^lin, 'nd uradnik, in Tomaž Sublatiisk upravitelj kina Radio na Jetvenican. Bik. ar-icrjo! — Poganja delavstva § pred-tavmki KIL 7a sestavo plačnih pogojev Se vedm traiaio. Pno^nia ae vrSe v obratih neposredno med delavstvom in obratnimi ravnatelji ob ^oeredovanfu obratnih zaupnikov. Najtežja pogajanja s? vrSe v obratu martinaraa in je- delavstvu zaenkrat 9 usp.-»-lo. da v tem obratu ne bo znižan črtal*3! za 22 delavcev ko*t fe obratno vodstvo OTvetn i Uttimc-ravalo. Vsa jeseniška in okoliška jav-MPl z velikim zanimanjem zasleduj tfiko borbo delavcev za ohranita pridobljen i i pravic. — J»»eni*ke trgovske iilorbe. Z*tz i i bližajočih re velikonočnih praznikov *j tr fltovei evo je izložbe naT>olnili z novim. v«*či-uoma pomladanskim blagom in na te no uredili. V eni pogledu i? opažati pri n.no ciL trgovcev zelo velik napredek os b'lo kar s> tiče okusa in kvalitete blaga. Na i vetje v izložbenih oknih razstavii^nih čevljev vseh vrst, od težkih delovnih do finih Jamskih plesnih čeveljčkov. V prodan fariiev se bii«» nu d posameznimi trgovina.ui z-lo hu la konr-i'rsnca, kar močno vpliva aa c-uie b'a?a V» :,dtir kupčija ne uspeva najb ■):-. ker manjka pc-tičnih kipcev, delavstva pa ima tudi cnige skrbi, predvsem za nabave obleke in perila in za razne isjeatoe dobrote, ki na; pridejo ob praznikih na mizo. — Lep n&predek >Sloven>kega Varodac. NT«3 list ,e na Jesenicah v dobrem ''tu skoraj potroiil število svojih naročnikov. >SU>-venski Na-od« je za naš ludofltriisai r*vir najboli int«-»rmfitiven in najcenejši JnevPi1< Zato so tudi oglasi in inserati v njem v<* no uspešni. Samotar na otoku. Mornar: Zakaj ste se nastanili na tem samotnem otoku? Samotar: Da pozabim, da pozabim! Mornar: Kaj da pozabite? Samotar: Sem že pozabil. Tudi dokaz. Ona: Zdenko, ti me ne ljubiš več. — Zakai pa tako misliš? — Prej. kadar sva se sprla, si m' vedno dejal: Zda; me moraš za kazen stokrat poljubiti. Zdaj mi pa praviš: Za kazen dobiš samo en poljub. •te*. 6^ »SLOVENSKI N ARO D«, dne 17. marca 1934 Strun 7 Zakladi Kranjske — v Ameriki na bobnu Tako dragoceni so za nas izgubljeni zakladi, da jih ne more kupiti niti mogočna Anglija LJubljana, 17. marca V londonskem prirodoznanskem tedniku >Nature« je priobčil arheolog britskega muzeja Christopher Hawkes Članek z naslovom »Treasurea of Carniola« — Zakladi Kranjske, sedaj je pa ta članek v prevo du objavil v naši odlični ilustrirani reviji za poljudno prirodoznanstvo »Proteus« njegov urednik vseuč. prof. dr. Pavle Grošelj ter članku dodal nekaj splošno vainih lastnih pripomb. Angleški arheolog piše: »Delo, ki je dalo pobudo za ta kraten članek in njegov naslov, je v treh pogledih izredne pomembnosti za vse, ki se zanimajo za znanost, v kolikor služi človeški zgodovini. Prvič zaradi edinstvenega bogastva prehistoričnih zakladov Kranjske in dežel, ki Jo obdajajo, in sicer ne samo v ožjem svetu arheologije, temveč tudi v širšem svetu človeške zgodovine »ploh. Drugič v tem, da je pokojna vojvodinja mek len b ur šk a posvetila svoja bogata sredstva njihovemu metodičnemu izkopavanju od 1. 1914 do 1915, potem ko so to pokrajino skozi desetletja izropavali neznani kolači ter na ta način zbrala kolekcijo ne samo ogromne denarne vrednosti, :emveč tudi neoporečne znanstvene pristnosti. Tretjič v doslej brfezprimernem lejstvu, da je pozvalo ameriško dražbeno podjetje, ki stoji v službi hčerke pokojne vojvodin je, k sodelovanju mednarodni odbor prehistorikov, da obdelajo celo zbirko in ugotovijo avtentično arheološko razpo-re&bo njenih izkopanin, ki bodo prodane na javni dražbi v New Yorku. Knjiga, ki leži pred nami, je katalog, ki vsebuje delo arheološkega odbora.« Izšla je torej v Ameriki posebna knjiga naslovom »Zakladi Kranjske«, ki so jo napisali najznamenitejši prehistorlkl sveta. Nadalje piše angleški učenjak: »Dražba se je vršila 29. januarja in nam njen uspeh zaenkrat še ni znan. Jasno je, da velik del te zbirke ne bo nikdar več pri-plul nazaj preko Atlantika, in znano caJi je, da se Velika Britanija ni odločila stopiti v krog onih evropskih držav, ki bi mogle svoje narodna muzeje obogatiti z deleži te dražbe.« Tako dragoceni so torej za nas izgubljeni naši zakladi, da jih ne more kupiti niti mogočna Anglija! Pobliišajnio še nadalje angleškega učenjaka, di pravi: »Vojvodinja Meklenbur-ska, ki se je rodila kot kneginja VVIndisch-gratzova, izvira iz rodbine, ki je že dolgo odlično služila ne samo avstro-ogrski kroni, temveč tu1801etnica pričetka osvobodilnih boiev za Jugoslavijo^. To predavam j*?, ki je bilo drueo v ciklusu predavanj, ki jih prireja trboveljska gasilska četa, ie bilo d?-bro obiskano in je popolnoma doseglo svoj namen. — Naslednja predavanja bodo po vljkonočnih praznikih. — Poleg lokalnih predavanj pa organizira casilska župa tuli nredavania v srezu na sedežih gasilskih c>t. Tako bo predaval v ponedeljek (na Jožef ovo) društveni predsednik g. dr. Baum-garten v Sv. Jederti nad Laškim o prvi pomoči v sili. — Športna nedelja. Jutrišnje nedelje s? naša športna mladina prav pose.b.in veseli, ker se bodo vrstile skorai ves dan tikma za tekmo. Madi SK Retje bo namreč proslavil 5(Meini(*o svoiega delovanja. Prva leta ?£ bil SK Rstje neznan klub s slabimi s:lami 'ansko leto in letos pa se Je povzpel do nevarnega tekmeca najboljšim zasavskim klubom, kar je baž nedavno dokazal, ko ie z visokim rezultatom premagal enega izmed starejših in rutin i rančih tmortnih klubov. V nedejjo pa ne nastopi to le vsi domači klubi, marveč tudi eden izmed ljubljanskih, kar je vedno evizaciia za Trbovlje, zlasti če kateremu izmed domačinov u&pe premagati eroste. — V nedeljo ob 9. uri nastopijo v križni borbi rezerve SK Amater : SK Retje in SK Trbovlje : SK Dobrna. Popoldne ob 16. uri pa nastopita v borbi SK Jadran iz Ljubljane in naš Jubilant SK Retje. V predtekmi igrajo zmagovalci dopoldanskih tetoem. V ponedeiiek 19 t. m. pa nastopijo ob 14. uri prva moštva SK Dobrne : Retje in SK Amater : SK Trbovlje. Zmagovalci prejmejo lepa darila. Igrah* se bo \«e tekme na igrišču SK Amaterja. — Plemenit dar. V počastitev spTmina umrle tovarišice ge. Ane Bercetov; je da-rovaia učiteljica ga. Antonija Kalan 100 Din Kolu iugoslovenskih sester v Trbcviiah za re/vne rudarske otroke. Iskrena zahvala. — Se nekaj občnih iborov. Zadruga >Rudars*ici dom< v Trbovljah bo imela svoj 12 redni letni občni zbor v nedeljo ob 9. uri dopoldne t prostorih >Rudarakega doma« v istem času bo glavna letna skupščina Društva rudniških nameščencev v rudniški restavraciji, popoldne ob 15. uri pa bo lo imeli svoj obani zbor v gostilni Forte tukajšnji vojni Invalidi. — Priretek sokolskih jubilejnih svečanosti bo v ned-lio dne 18. t. m. ob 20. uri s prireditvijo ve.like sokolske akademije v Sok )lskem domu. Spored akademija, ki se bo na Jožefovo ponovila za sokolsko mladino, ie zelo pester Ln bo prekašal vse dosedanje, zlasti ker bo sodelovala nova sokolska godba na pihala. Iz Kamnika — Uspeh >Tabora«. Vprizoritev burke >Rai potepuhov«, katero je nastudiral sabore, podporno in prosvetno drušivo primorskih emigrantov, je pokazala, da naše občinstvo s pravcim razumevanjem spremlja delovanje .Tabora< in ga podpira v njegovem stremljenju, že v eoboto je bila dvorana lepo zasedena, pri nedeljski predstavi pa je bila popolnoma razprodana. Igra ie bila v nežifi g. Juliia Casagrande prav dobro po*t*na in ie žela splošno priznanje. _ DHjjv-ko pevsko društvo ^Solidar-nn-f i;* v proslavo svoje loletnice pripravilo koncert ki bo v nedeljo zvečer v dvorani kina. Delavski pevski zbor je v Kamnik i snlošno priljubljen in uživa pri svojih prircdMvah nedeljeno podporo celokupne kamniške javnosti. Iz Celja — c Cros«coontry sa prvenstvo Celja in prehodni pokal bo v nedeljo dne 18. t. m. rb 11. uri na hribu sv. Jožefa in ne na igri-š5'j pri >Skalni kletic, ker je to igrišče litico poplavlieno. Tekme se bodo udeležili tudi znani do^oprogaši iz Ljubljane in Maribora. - —c Umrl je v četrtek dne 15. t. m v Gnb^rru (Tovarniška ulica 9) 71fet&j tovarniški preddelavec Štefan Kruleč, v pelek 16 t m pa ie umrla v Zavodni 52 pri Ce-1|m SOietna občinska reva Jožefa Kranjčeva iz št. Jurija ob iuž. žel. _c Združenje trgovcev la mesto Olje je izvolilo na rednem obenem zboru dne 16 t. m. z malimi -premembami dosedanjo -.prave s predsjdniKom veMreovre.m ff. Rudolfom St rmeekim ter podpredsodniko-ma gg. Ivanom Ravnikarjem in Antonom Fnzarinom . . . _c Nočno lekarniško •,.kbo ima do vMetega petka dne 28. t m. lekarna »Pri orlu< na Olivnem trgu. _,c Pododbor »R IR v Celju obv^ča vse ao. rezervne oficirje in vojav uradnike v Cel*j ui bližnji okolici, da bodo voiačka strokovna predavania za rezervne oficirje v gredo dR« 21. in četrtek 22 t. m od 19 15 dc 20.45 v Oficirskem domu (Dečkov trg vca?n:ca). Udeležba ie obvezna za člare in nečlane. Predaval bo g. polkovnik Ool-ibo-vić. Na ta predavanja opozarjamo budi rezervne cfiCir^. ki pridejo z vlaki Iz Loke — Dvoje lepo uspelih predavanj je priredil škofjeloški odbor za zaščito zemlje. Prvo predavanje je bilo v šoli, druoo pa v Sokolskem domu. Udeležba bi bila lahko sicer večja, a so zato navzoči s tem večjo pozornostjo sledili izvajanjem zastopnikov omenjenega odbor« Propagandno predavanje je imel vsakokrat g. Vojteh Debeljak, strokovno stran pa ie prevzel g. Milosavlje-vič. Govoril je tudi g. Karel So vre. _ Učitelficam škofieloškega okraja! — Odbor učiteljic gospodinjsko nadaljevelnih šol vabi vse učiteljice, ki imajo veselje do dela na kmetih in možnost ustanovitve gosp. nad. šol. da se prijavijo v praktični tečaj že sedaj. Tečaj traja 4 tedne in se vrši ponavadi na eni izmed banovinskih kmetijskih šol. Zahteva se najmanj pet let službe. Prijave sprejema upraviteljica Sole na Gabrku ge. Andreja Grum-Skuljeva. — Dve tatvini. Neznan uzmovič se je vtihotapil v vežo Škofjeloškega peka gosp. Krošlja in odpeljal gospodarju dobro ohranjeno moško kolo. Tatu. ki se je moral pustiti zakleniti v vežo, še niso izsledili. — Tatinskega obiska je bil« deležna tudi neka uslužbenka iz Škofje Loke. Tat je udri v njeno spalnico in ji izmaknil iz miznice Din 190. — Zbor sadjarjev. V škofjeloškem okraju imamo že lepo število podružnic Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki so vsaka sam zase prav lepo delovale za povzdigo sadjarstva v svojem območju. Zal pa pri tem delu ni b;lo enotne linije, ki je za tak pokret gotovo potrebna Da se temu nedo" statku odpomore, se j« vršil v nedeljo v škofjeloški šoli sestanek zastopnikov vseh sadjarskih udruženj našega okraja. Zastopani sta bili prav častno tudi Selška in Poljanska dolina. V vseh vprašanjih yt bilo doseženo popolno soglasje in se je določil enoten izbor sadja za naš okraj. Ob tej priliki so se razmotri vale tudi razne druge zadeve, ki naj pripomorejo sadjarstvu do še lepšega razmaha. Iz Trebnjega — Ustanovitev vodne »adrufo. Za jutri popoldne je sklican na Mirenski Ševuict oestan*k irlere*entov občin Trebnje io Velika Loku v bvrho jstanovitve vodne zadni-C?e za osuševanje >veiarievc. to i** m-čvtria med finali Blato. Sevnica in Hudeje Ker 6ta na tem zainteresirani dve občini in mnogo posestnikov, sta prizadeti občin*' p<» udarili važnost tega dela s pomočjo lavnih del in je ta načrt sprejet v program javih del. kar bo zadevo mnogo pospešilo. Sestanka se u*eleži poleg predstavnikov obeh r>bčin in i.iterisentov budi hidrotehnični inž. Hočevar Alojz iz Ljubljane. — Kamninski odbor, mladinski odsek Narodu* obrane, priredi 18. t. m. ob 19. uri v Trebili^m v prostorih občinske p-sar-ne informativen sestanek, na katerem bodo delegati omladinskoga odbora razložil: program tega pokreta. Sklicatelji vabijo posebno mladino! — šah. šahovski boj za prvenstvo Treb-nja in okolice postaja zanimivejši iz dni»v.t v dan. Vse kaže. da prvaka ne bo nn*d trebanjskim šahisrti in ie skoro gotovo, tla bo šlo prvenstvo v Mirno peč. Mimojolki prometni uradnik g. Z lpančič krepko vodi in je do danes dobil že v»? partije, kar iih je odigral. _— Temenica narašča. Po že večdnevnem deževjM |e močno narasla Temenica, ki * presto*piIa bregove. Poplavno ozemlie silno trpi na kakovosti zemlje in je veet o končni reeilacifi Temenice na Dol. Ponikvah po izdelanih načrtih hidrotehnifcnega oddelka banske uprave prav prijetno odjeknila jiosebno med lastniki parcel ob Temenici Nedel;a, IS. marca 7.45: Vinograd spomladi (inž. Zupančič Ivo). 8.15: Poročila. 8.30: Telovadba (Pu-stišek Tvko). 9: Versko predavanje (dr. Mihael Opeka). 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč cerkve. 9.45: Plošče. 10: Iz zapiskov delavskega reporterja (Ivan Vuk). 10.30: Plošče. 10.45: Ob 5201etnici poslednjega ustoličenja na Gosposvetskem polju (Vladimir Puc). 1115: Slovenska glasba, izvaja Radio orkester. 12: Čas, plošče. 15. Prenos koncerta Sokolske župe Kranj z Jesenic. 20: Radio orkester. 30 45: Plošče (zbori). 21.15: Vokalni sol. koncert gdč. Igličeve. 21.45: Cas, poročila. Radio jazz. Ponedeljek, 19. marca 7.45: Naše planine in planšarstvo (inž. Pire Alfonz). 8.15: Poročila 8.30: Obrtniško predavanje (Ivan Mihelčič). 9: Versko predavanje (dr. Ciril Potočnik). 9 30: Orgelski koncert (Blaž Arnič). 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11: Slovenska glasba, Radio orkester. 12: Cas, plošče. 16: O napravi umetnih travnikov (inž. Sadar Vinko). 16.30: Mladinski zbor »Trboveljskih slavčkov«. 1730: Plošče. 20.30: Prenos opere iz Beograda. V odmoru: Čas in poročila. Torek, 20. marca 11: šolska ura. Potovanje v Indijo (inž Ferdo Lupša). 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13: Cas. plošče. 18: Otroški kotiček: Pogumni Tonček Šentjakobski gled. oder). 19: Francoščina (prof. Prezelj) 19.30: Buddha in buddhizem (Inž Ferdo Lupša). 20: Glasbeno predavanje. 20.30: Radio orkester. 21.15: Vokalni dueti gdč. Gnusove in Rudolfove. 21.45: Radio jazz. 22.10: Cas, poročila. 2130: Angleške plošče. Sreda, 21. marca 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13: Čas, plošče. 18: Pevski zbor Mestne ženske real gimnazije. 18.30: Radio orkester. 19: Vzgoja nase šolske mladine in atariši (Pavel Kreutzer) 19.30: Literarna ura: Kitajska lirika (Avgusta Danilova). 20: Orkestralni večer drž. konservatonja. 21.30: Slovenski vokalni kvintet. 22: Cas, poročila. Radio jazz. četrtek, 22. marca 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13: Cas. plošče. 18: Predavanje o gluhonemi dec1-(Vilko Mazi). 18.30: Srbohrvaščina (dr Mirko Rupel). 19: Plošče po željah. 19.30: Pogovori s poslušalci (prof. Prezelj) 20: Večer na Golgoti, izvaja glasb, drultvo »Ljubljana«. 20.40: Orgelski koncert g. Sterbenca. 21.15: Plošče (Religiozna glasba). 22: Čas, poročila. Radio orkester. Petek, 23. marca 11: Šolska ura: Ne kradil (Pero Horn) 12,15: Plošče. 12.45: Poročila. 13: Čaa. plo-Sče. 18: O gluhonemi deci (Vilko Mazi). 18.30: Izleti za nedeljo (dr. Rudolf An-drejka). 19: Sokolski vestnik (Lubej Franc). 19.30: Predavanje Narodne odbrane. 20: Prenos iz Zagreba. 22: Cas, poročila, plošče. Sobota, 24. marca 12.15: Plošče. 12.45: Poročila, 13: Cas. plošče. 18: Plošče, stanje cest. 18.30: In-terviev z reporterjem. 19: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber). 19 30: Zunanji politični pregled (dr. Jug). 20: Radio orkester (lahka glasba). 20.45: Saxofon solo (Miloš Sicherl). 21.15: Resni samospevi, izvaja Jože Likovič. 21.45: Cas. poročila. 22.05: Klavir in harmonij, izvajata gdć-Gnjezda in g. Kaškarov. Ponson du I errall 2i Zdravnikova tajna Roman — To, da se je Hektor de Mause-our zavzel za divjega lovca, lord Hel-muth pa za vas, iz tega, da sta pozvala drug drugega na dvoboj in si grozila s pestmi, iz tega Še ne moremo sklepati, da bi postal tako ugleden mož morilec tistega, ki se je hotel z niim spoprijeti v odkritem dvoboju. — Seveda ne, — je pritrdil Mau-bert. — Ce je to vse, kar veste... — Hm, hm, Hektor je že vedel, zakaj nima rad lorda. — Zakaj pa? — Zaradi grajske gospodične. — Katere grajske gospodične? — Gospodične iz gradu Fresnaie. Ali veste, da je bila gospodična Berta na najboljša poti, da bi vzela lorda Helmutha? Pri teh beračevih besedah je v kotu mirno stoječi dr. Rousselle prebledel. — Poleg tega moram omeniti, — je dejal namestnik državnega tožilca, -— da se Hektor de Mausejour prav nič ni zmenil za grajsko gospodično — Mislite? — Tem bolj, — je nadaljeval namestnik državnega to-žilca, — ker sem vedno slisaL, da se obe rodbini sovražita, — Toda to sovraštvo ni bilo ovira, da bi Hektor ne ljubil gospodične Berte. — Oho! — se ie začudil sodnik. — In da bi gospodična Berta ne ljubila Hektorja. — Ste prepričani o tem, kar trdite? — je vprašal sodnik presenečeno. — Tako trdno, kakor o tem, da imata nezakonskega otroka, — je pripomnil Maubert. — Pazite, kaj govorite, to boste morali pod prisego potrditi pred sodiščem, — ga je opozoril namestnik državnega tožilca. — Nič lažjega, — je odgovoril Maubert. — Vprašajte samo gospoda zdravnika tamle v kotu, ki že tri leta vzgaja deklico, katero izdaja za hčerko svoje služkinje. In Maubert se je zmagoslavno obrnil na zdravnika, ki so ga bile te besede zadele kakor strela iz jasnega. XII. Dr. Roussellu se je zdelo, da se mu maje zemlja pod nogami. Bil je vse življenje na najboljšem glasu in kaj ta- kega se mu še nikoli ni bilo pripetilo. Trditi namreč, da vzgaja nezakonskega otroka Berte de la Fresnaie in Hektorja, je pomenilo obdolžiti ga moralne soudeležbe pri umoru. Toda zdravnik se je kmalu otresel te misli. Obrnil se je k namestniku državnega tožilca, ki si še ni bil opomogel od presenečenja, in mu dejal: — Ta mož govori resnico, gospod. Neke noči sem bil poklican k umirajoči gospodični de la Fresnaie in čez dve uri sem zapuščal grad, držeč v naročju v plašč zavitega otročička. — No vidite, — je pripomnil Maubert zmagoslavno. Zdravnik ga je ošiindl s pogledom, polnim sovraštva. — Kako pa veš to, lopov? — ga je vprašal. — Tako, — je odgovoril berač cinično, — ker mi pravijo čarovnik, ni to nič čudnega. — Gospod namestnik državnega tožilca, — ie nadaljeval dr. Rousselle. — ne vem kako bo odločila pravica, toda... — Govorite, — ie dejal namestnik državnega tožilca. — Dva moža sta dvignila proti Hektor ju de Mausejour strašno obtožbo, — je nadaljeval zdravnik. — Eden je mrtev, d nisi pa stoji pred vami. — No in? — No in, — je nadaljeval zdravnik, — če ne moremo dognati, koliko je resnice na izpovedi prvega, lahko vsaj zaslišite drugega in ga prisilite, da nam pove resnico. — Resnico! — ie ponovil Maubert in se škodoželjno ozrl na zdravnika, ki je v njem slutil sovražnika. — Resnico sem že povedal. Hektor je umoril lorda. — Mogoče je, da je to samo del resnice, toda vsa resnica to ni. Zdaj se je pa zopet dr. Rousselle ozrl na Mauberta, ki ie zadrhtel in začutil, da se mu šibe kolena. — Gospod namestnik državnega tožilca, — je nadaljeval zdravnik, — nimam pravice kazati pravici pot, pač vas pa nujno prosim, da se ne prenaglite. Mausejouri so pošteni ljudje in v tem kraju prebivajo že več stoletij. — Pomirite se, gospod doktor, — ga je prebil namestnik državnega tožilca, — pravica bo že našla prave krivce. Zdravnik ie vstal — Ali lahko odidem? — je vprašal. — Da. vašo častno besedo imam. Maubertu je takoj odleglo in vrnil se mu je prejšnji cinizem. — In tudi jaz lahko odidem? — je vprašal. — Da, toda še malo bosie morali potrpeti. Namestnik državnega tožilca je spremil zdravnika do vrat. Tam se je zdravnik obrnil in zašepetal: — Lepo vas prosim, gospod, ne izpustite tega človeka. Prepričan sem, da ve vse m da tisti, ki ga doiži, n* pravi krivec In zdravnik je odšel. Mauberta je začelo skrbeti. Mak) prej je se triumfiral, zdaj je bil pa ves razburjen in strah ga je obhajal. — Zdaj pa lahko odidem, kaj-ne? — je vprašal. — Ne, — je odgovoril namestnik državnega tožilca. — Zakaj pa ne? — je vprašal Maubert drzno. — Ker vas moram aretirati. — Mene! — se je začudil Maubert. Mamestnik državnega tožilca se je nasmehnil, rekoč: — Malo prej ste se tako bali svojih sovražnikov, da ste me prosili, naj vas zaščitim. Jemljem va^ torej v zaščito. In namestnik državnega tožilca je namignil orožniškemu stražmojstru, ki je brž uklenil Mauberta tako, da mož niti časa ni imel, da bi se zavedel, ka; se je z njim zgodilo. Stran 8 SLOVENSKI N A R O Dc, dne 17. marca 1934 Btev h3 Pomlad prihaja! A. <$ E. Skabernš Ljubljana TVRDKA I. REPŠE, Ljubljana Tesarska ul. 7 (Karlovška c.) priporoča vsakovrstne specialne patentne LESTVE za: industrijo, trgovce, obrtnike, sadjarje, vrtnarje, hišne posestnike, gasilna društva itd. Lestve se lahko uporabljajo na vse načine, tako da ena lestva nadomešča šest drugih. 1241 borni r xT r r r rL ar rr r 1% r »"I r r c r /i (4 7 aH irnl in rjay"1 Elegantni so m udobni. Dolgo trajajo, prihranijo Vam denor, nudijo Vam udobnost. Povečujejo Vaio sposobnost za delo. JAMČIMO ZA DOBER MATERIJAL IN IZDELAVO JOŠKOM IN JOŽICAM na čast priredi RESTAVRACIJA 2 R A N K O P A N S K I DVOR" ZABAVNI VEČER s plesom, zato vsi na veselico v ponede-deljek. — Prispela nova vina po zmerni ceni. Brez vstopnine. Se priporoča UKMAK, gostilničar. —^■■i^—ii i mu mi m i li"! m i i ii i m m ipaii———■ JOŽICE IN JOŽETI, be mislite dobre volje biti, morate po vino k Briškemu priti V PALAČO »GRAFIKE« feiveU Jožice in J ožeti! — Se na mnoga leta? VINARNA BRIŠKI Telefon 28-92 Telefon 28-92 MALI OGLASI V vsen malih oglasih velja beseda 50 para, davek Din 2.— Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.—, davek Din 2.—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. kupim COUCH ZOFE SPALNE FOTELJE, OTOMANE, MODROCE in vse tapetniške izdelke nudi solidno in i i nizki ceni RUDOLF RADOVAN TAPETNIK LJUBLJANA, MESTNI TRO ST. 18 KOVAŠKO KAMENO OGLJE več vagonov cementa, rezanega i in tesanega lesa in okrajnikov I kupi I. Krnoul, trg. Varaždin. i -— OREHE LN FIŽOL tprepeličar in cypre) prodam. Kupujem suhe gobe. — Oskar Maric, Ptuj. 1150 LES ~ i jelkov, bukov in hrastov ku-j pim. — Ponudbe: Propaganda, I Zagreb, Jelačičev trg 5, pod Jelka« 141. 1203 JESENOV LES kupi Drucker, Zagreb. Ilica 39 1206 Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških, in lgračnm vozičkov, stolic. holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KARLO VSKA CESTA ŠT. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! POCENI — KRIZI PRIMERNO ZA MALO DENARJA NOVO OBLEKO! ako prinesete staro v nase sprejemali šče za barvanje in sna-ten je, VOŠNJAKOVA ULICA ST. 4 (prejšnja cesta na Gorenjski kolodvor). v krojačnico PREZELJ kjer se prevzema za TOVARNO VVAGNER, RADOVLJICA. Vsa oblačila se lepo popravijo in elegantno zlikajo. KLAVIRJE PIANINE prvovrstnih inozemskih znamk, ugodne cene; tudi na obroke m hranilne knjižice — Najceneje popravlja in uglašuje - MUZIKA, Sv. Petra cesta 40. 8/1 Vsaka vloga v denarnem zavodu oživlja celo gospodarstvo. Vsak novi kredit povečuje kupno moč! Vlagajte svoje prihranke v MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO (PREŠERNOVA UUCA 8) Telefon 2016, 2616. Telefon 2016. 2616. Izguba nemogoča, saj za njene vloge v znesku Din 420,000.000.— jamčijo poleg rezervnega zaklada in terjatev se mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem (elektrarna, plinarna, klavnica, hiše itd.) ter vso davčno močjo. Vloge sprejema med uradnimi urami od 8. do 12% ali po ček. položnicah št. 10.533, katere ima vsaka pošta. Mladina dobi domače hranilnike za varčevanje. Ugodno obrestovanje! GOSTILNIŠKO-TRGOVSKO KONCESIJO EN LOKALE oddam za vinsko klet — brez konkurence — ali pa sprejmem družabnika z Din 20.000 s ali brez sodelovanja. Najpromet-nejša ulica. — Gobec Dragotin. Kragujevac, Knez Miha j1 va ulica 32. 1256 HIŠNIK IŠČE STANOVANJE Opravljal bi tudi razna dela pri hiši in na vrtu. Vselitev lahko takoj. — Ponudbe ali se pove naslov v upravi »Slovenskega Naroda pod s>štev. 1210« ZRAČNO SOBO S HRANO po možnosti s souporabo kopalnice išče soliden vpokojenec. Lega solnčna, okrog Tivolija, Aleksandrova, Tyrševa cesta ali Kongresni trg. — Ponudbe z navedbo cene pod »Točen plačnik 1200«. ODDAM STANOVANJE dveh ali treh sob s 1. aprilom ali 1. majem. Parket, elektrika. Rožna dolina, Cesta X, št. 25 (pod Rožnikom). SEPARIRANO SOBO pritlično, s štedilnikom in dvema ali tremi posteljami oddam z aprilom: elektrika. — Ljubljana, Celovška cesta štev. 42. 1263 PARCELO 4794 m- veliko, na važnem prostoru, po ugodni ceni prodam, event. tudi proti knjižici mariborskih zavodov. — Vprašati: Studenci pri Mariboru, Zrinj-skega ulica št. 26. 1249 ENODRUŽINSKA HIŠA 2 sobi, kuhinja, gospodarsko poslopje in vrt v Pobrežju po zelo ugodni ceni naprodaj. — Vpraša se: Studenci pri Mariboru, Zrinjskega 26. 1250 V HOTELU »BALKAN« Sv. Petra cesta 25 — se proda več rabljenih umivalnikov. 1243 VINOGRADNO POSESTVO zamenjam za gostilno. — Kra-gelj Beno, Zbelovo-Poljčane. 1204 HUO S PAR, PEKARNO prodam. — Kocjan, Trbovlje. 1205 KRASEN VRT v smartnem pri Litiji oddam v najem. — Ponudbe: RazborSek, Tržič. 1208 ZA OKRAJE GROSUPLJE, TREBNJE, NOVO MESTO iščemo agilne zastopnike za prodajo priznanih radio aparatov. — Dober postranski zaslužek. — Ponudbe pošljite na upravo »Slov. Naroda« pod »Dolenjska 1216«. IŠČEMO ZASTOPNIKE za prodajo ameriških pisalnih strojev svetovne znamke. Agilnim, z nekoliko kapitala, se nudi dober zaslužek. V poštev pride en zastopnik za Ljubljano in eden za Maribor. — Ponudbe na veletrgovino: St. Kugli, Zagreb, Ilica 30. 1221 STAREJŠI TRG. POMOČNIK verziran v trgovini z mešanim blagom in železnino, kavcije zmožen, želi primerne službe. — Ponudbe na upravo »Slov. Nar.« pod »Samostojen 1257«. TRGOVSKI POMOČNIK dobi stalno službo, če položi 5- do 10 tisoč Din kavcije ali pristopi kot družabnik. — Ponudbe pod »Manufaktura 1232« na upravo »Slov. Naroda«. ABSOLVENT Kmetijske zadružne šole išče službo ekonoma. — Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Ekonom 1247«. ŽENIIV ZASTOPNIK ki že obiskuje privatne in prima stranke z blagom za oblačila na deželi in ki bi hotel prevzeti majhne kolekcije samo boljših ženskih in moskov bla-gov (štorov) — se išče. — Ponudbe pod »Dober postranski zaslužek 1252« na upravo »SI. Naroda«. PRODAJALKO mlajšo, čedno, inteligentno, išče mlekarna za takoj. — Plača: 5 7c stanovanje in hrana; kavcije Din 1500 do 2000. — Vprašati pri lastnici Ivanki Bosanac, Zagreb. Tkaieičeva ul. SO. 1248 POROČIL BI SE z gospodično čedne zunanjosti, katera razpolaga z nekaj v gotovini, nekaj pa lahko v hranilni knjižici — radi skupnega prevzema hiše in povečanja obrata; vse v Ljubljani. Prosim le resne ponudbe s polnim naslovom na upravo ^Slov. Naroda« pod ^Ljubezen 1261«. DOPISOVANJE POSREDOVANJE vestno, hitro in uspešno na temelju dolgoletne prakse! Izvrstne ponudbe (tudi iz Jugoslavije) za dame in gospode. Sporočite svoje podatke in zahteve zavodu za posredovanje ženitev: Gizela £ F. Kraus Bu-dapest V., Aram Janos 34. — Dopisovanje v srbohrvatskem jeziku. — (Za odgovor priložite 10.- Din v znamkah.) 1100 DAMA želi spoznati profesorja-samca za skupne izprehode in izlete. — Cen j. dopise pod šifro ^Profesor 1255« na upravo .Slov. Naroda«. KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — »prvovrstne pjevačice«. 17/T PRVOVRSTNE JAFFA POMARANČE DOBITE PRI Gospodarski zvezi LJUBLJANA, Tvrševa cesta POSREDUJEM bančne vloge. — Jos. Augustin, agentura bančnih poslov, LJubljana, Aleksandrova cesta 4. 1267 DVOVPRE2NI VOZ malo rabljen, prodam ali zamenjam za zapravljivček. — Janez Ferlan, Gorenja vas št. 21 nad škofjo Loko. 1240 DANES OB 7. URI na ražnju pečeno »Jagnje« se dobi v gostilni Olup, Ljubljana, Stari trg 1. 1268 OTROŠKE VOZIČKE tapecira in lakira — Mrzlikar, Ljubljana, Gregorčičeva ulica št. 12 (Gradišče). 1262 KROJAŠKI MODNI ATELJE J. JELOVSEK LJUBLJANA, Kongresni trg 8, I. nadstr. (poleg Kina Matice) se priporoča za izdelavo oblek, površnikov in sukenj vseh vrst, Moderen kroj. Solidna izdelava. Cene zmerne. HRANILNE KNJIŽICE kupujemo in prodajamo ali damo na iste posojilo. Kulantni pogoji. PUCKA ŠTEDIONA, ZAGREB. — Naš zastopnik za Dravsko banovino: Rndolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica št. 12, na katerega se je obrniti. 13/T IVAN KACIN tvornica glasovirjev tn harmonijev, Domžale (Ljubljana). — Izdelana glasbila vedno na zalogi. Novi pianini od 10.000.-, klavirji (dunajska mehanika) za 20.000.-, angleška 25.000.-, harmoniji od 2000.- dinarjev. — Popravila, uglaševanje, prenov-ljenje, zamenjava starih glasbil; izposojevanje — oddaja tudi na obroke. — Zahtevajte cenik. 1185 HRANILNE KNJIŽICE (tudi prepise) prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov Jemljemo zopet do preklica v račun. — A. A E. Skabeme, Ljubljana. 1245 Smehljam se, ne čudi se Špela spet sveža so Jajca dospela, le en naslov za me je pravi: LOWY, SREDIŠČE OB DRAVI Skladišče: LJUBLJANA, Kolodvorska. uL 86 Sveže, najfinejše norveško MEJE OLJE iz lekarne D Iv. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča n ledi m in slabotnim osebam VELIKONOČNI PUvHI Z zadružno vnovčevalno akcijo perutninarskih proizvodov pri nekaterih podružnicah in Članih v Slovenskih goricah, Prek-murju, okolici Maribora in Beli Krajini s pričetkom letošnjega leta, je Kmetijska družba v Ljubljani osnovala posebno prodajalno v Ljubljani, Igriška ulica 3 (za Dramo). P. n. odjemalci se obveščajo, da ima ta prodajalna vedno dovolj svežega blaga, kakor odbranih, sortiranih in signiranih jajc, prvovrstno domačo perutnino, t. j.: pitanih kopunov, pulardov, piščancev, mladih kokoši, pura* nov in domačih gosi vedno po ori me mi ceni v zalogi. Cene jajcem za Veliko noč se ne bodo povišale. Naročniki, ki bodo jajca naročili do 24. t. m., bodo deležni posebnega popusta. — Natančnejša pojasnila se dobe v poslovalnici sami, odnosno te« lefonično (telefon štev. 37-55). 1219 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 14. 6/T VSEM JOŽICAM EN JOŠKOM sporočam, da se vrši v ponedeljek dne 19. t. m. domača zabava s plesom v gostilni pri Lasanu v Šiški, Vodnikova cesta št. 17. — Se priporoča za obilen obisk — Ivan Lasan, gostilničar. 1259 KURDE PE NEČOHANO KILOGRAM PO DIN 4.— IZ SKLADIŠČA MARIBOR RAZPOŠILJA PO POVZETJU Viljem Abt., Eksport. Maribor, Najmanjši odjem 15 kg. 1088 Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov povf nprava *lnvpr.skpir;t \nrodn Urejuje; Josip Zupančič Z* »Narodno tiskarno«: Fran J —. 2* opravo In inaeratm det usta: Oton